LETO XVIII. — številka 43
Ustanovitelji: občinski odbori S/.DL Je *«ice, Kraiil, Radovljica, škofja Loka ■ Ttttt. — Izdaja časopisno pod H'Je »Gorenjski tisk« — Glavni ln %>vorni urednik SLAVKO BEZMK
GLASILO   SOCIALIST 1 ć N E ZVEZE
DEL OVNEGA
mm*
LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 4. 6. 1966 Cena 44) pai ali 40 starih dinar lev
list izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januar x 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarla 1964 kot poltednlk, in sicer rb sredah in sobotab
ZA GORENJSKO
4. juni]-dan krvodajalcev
Po vsej naši deželi praznu-ith danes — 4. junija 21. ob-ktnko od tistega dne 1.1945, *o je takratna Vojna bolniška v Ljubljani pozvala in (udi sprejela prve krvodajal-Ce> da bi pomagali -k ozdrav-'/e'i;u mnogih ranjenih in iz-bpanih borcev NOV. ' Od takrat pa do danes se 'e poraba krvi pri različnih ^racijah in zdravljenjih Kočno povečala, in sicer od ■p litrov v prvem letu do %361 litrov lani. Pri nekate-nh operacijah porabijo tudi K litrov krvi, da rešijo enega človeka.
Mnogo krvi porabijo tudi Porodnišnice. Za primerjavo "a/ zadostuje, da je bilo 5£"io v kranjski porodnišni-c>- ki letos slavi desetletnico ^stoja, uporabljeno v tem **** 716 litrov krvi za 2100 ftosfuzij. Občani Kranja, f" predvidevajo, so v tem J^t prejeli za svoje zdrav-jenje jn operacije približno litrov krvi na raznih ''[pijanskih klinikah, v jese-P*t, golniški bolnišnici in "Hod.
Udobno  je  tudi  v vseh
rilgih naših občinah po Goriškem. Sodobna tehnika.
asti pa hitro naraščanje ^o'orizacije   povzroča tudi
Se več nesreč in mnogi ra-petici se imajo zahvaliti .a"!o dajalcem krvi, da so nni rešili življenje.
Mnogo so k tem uspehom ^pevali odbori RK, zlasti
ra'evne organizacije. Vsem ^ zlasti pa dajalcem krvi, e''« zahvala in hvaležnost «*°tih, mnogih ozdravljenih. J. tudi vi, dragi bralec, med
Borovnice odevetele
■aradi ugodnega vremena,
ca$u ko so borovnice cve-
M bodo letos dozorele ne-
°'iko prej kakor ostala leti
Prav bi bilo, da že sedaj Mislimo na pravočasen °<tkup in na ugodno od-^ipno ceno, da se ne bo lovila praksa iz prejš-Blih let, ko zaradi nizke skupne cene, nabiralci "'so bili preveč zainteresirani, da bi jih nabirali to prodajali
g. Paul Baumann
*     Prijateljski razgovor pred odhodom
Naše bratstvo je skovano v vojni
Pred odhodom delegacije alzaškega mesta Ste-Marie-aux-Mi-nes, ki je preteklo nedeljo, 29. maja, prisostvovala slovesnemu pobratenju s Tržičem, smo za naše bralce povprašali župana tega mesta g. Paula Baumanna o nekaterih vtisih s pobratenja.
»Kako vam je bilo te dni všeč v Tržiču, s kakšnimi vtisi odhajate?«
»Vračamo se z nepozabnimi vtisi manifestacije prisrčnosti in tovarištva, ki smo ga bili deležni od prebivalstva Tržiča nasploh. Prav v tej sproščeni simpatiji ljudi se je pokazalo, da je naše pobratenje že zajelo prebivalstvo in prav zato tudi zagotavlja razvoj sodelovanja v prihodnosti.«
»Kakšne konkretne oblike sodelovanja si predstavljate med pobratenima mestoma oziroma vašo občino in Tržičem?«
»To sodelovanje že teče. Po tesnejših stikih pred letom dni je to že zajelo množico. Prav zdaj je že "v Tržiču na 'letovanju skupina naše mladine. To je začetek. Možna je izmenjava srečanj med raznimi športnimi, kulturno prosvetnimi in drugimi organizacijami. To se bo postopoma izoblikovalo. Glavno je, da se med seboj spoznavajo ljudje obeh mest. Sicer pa, kar se začne in zasnuje na obojestranskih, prisrčnih težnjah, to je lahko razvijati. Res je, da je bilo naše bratstvo skovano za časa druge svetovne vojne v boju in žrtvah proti istemu
Prvič^ z domačim helikopterjem
»Reševanje« je u
Končno tudi pri nas reševanje s helikopterjem — Hitra pomoč ponesrečenim — Najprej je treba izdelati karto
V četrtek, 2. junija ob 14.25, je nad Kranjem nenadoma za-krožil helikopter. To najbrž ni nikogar presenetilo, pač pa so bili nekateri zelo presenečeni, ko je helikopter na pomožnem nogometnem igrišču v športnem parku (poleg letnega kopališča) nenadoma pristal. Nekateri so že mislili, da se je zgodila kakšna neprijetnost in je moral zasilno pristati. Vendar ni bilo nič takega.
Izstopila sta dva moža in se mirno pogovarjala.
»Kaj pomeni ta nenadni pristanek?« sem ju vprašal čez nekaj časa.
»Preizkušamo sposobnost helikopterja za gorsko reševalno službo,« sta mi odgovorila
»Torej je Gorska reševalna služba končno dobila svoj helikopter?«
»Helikopter je last Ljudske milice,« je prijazno nadaljeval Bine Vengust, načelnik komisije Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije, »in bo najbrž ostal v Sloveniji.« (Trenutno to še ni dokončno, vendar- kaže, da je zgolj še formalnost.) »Danes smo izvedli dve improvizirani reševalni akciji. Prvo iz Kamnika na Kamniško sedlo in drugo od tukaj na Dolge njive. Na dolgih njivah je namreč skupina gorskih reševalcev s 'pone-
srečencem', ki ga bomo pripeljali sem. To je šele začetek akcije. Izdelali bomo posebno karto ugodnih mest za pristajanje in vzletanje za kamniško, karavanško julijsko in bovško področje.«
Helikopterjeva hitrost je 130 do 160 km na uro. Prislane lahko na delno nagnjenem terenu (na zasneženem do 5° naklona) in na vsega 40 kvadratnih metrih po-
vršine. Z- enkratno napolnitvijo z gorivom lahko leti 2 uri (300 km) in se dvigne na višino tri tisoč metrov. V izjemnih primerih (če ni vetra) lahko intervenira tudi v lebdečem stanju.
Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je v naših gorah vsako leto 4 do 6 težjih nesreč, pri katerih bi nujno moral intervenirati helikopter. Do sedaj to ni bilo mogoče oziroma je interveniral helikopter iz Avstrije. Torej je sedaj konec dolgih in nevarnih spuščanj, prenašanja itd. ponesrečencev. Naši reševalci bodo skupno z Ljudsko -milico lahko hitro intervenirali in tako rešili prene-katero   dragoceno življenje.
A. ža'.ar
zlu, za iste cilje. Sedanje pobratenje pomeni le uradno priznanje skupne težke zgodovine hi načrtne j še nada-« ljevanje skupnih naporov za mir in napredek,« je povedal g. Paul Baumann. K. Makuc
Železarna povečuje
izvoz
9 Jeseniška železarna, bo 0 imela možnost izvažati «9 precejšen del svojih izdel-0 kov, ko bo v popolnosti 0 stekla nova valjarna na 9 Belškem polju. Ne glede na, % potrebe po devizah bo. O kot predvidevajo, izdclo-9 vala pločevine dokaj pre-0 ko domačih potreb. Zato 9 železarna že sedaj uspeš-Q no sodeluj« s podjetjem £ sorodne stroke »Danielli« O v Vidmu (Italija). Predvi-O devajo, da' bi v prihodnjih O letih blagovna izmenjava 0 med tema dvema podjet-0 jema lahko dosegla okrog 0 pol milijarde lir letno O (milijardo starih din).
Za dan borca \
Proslava v Sred. Radovni
Podkomisija za obujanj« tradicij NOV pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah je predlagala, naj bo osrednja proslava Dneva bor-« ca 4. julija v Srednji Radovni. Odkrili bodo tudi spominsko ploščo tovarišu Rckcljnu, ki je bil sekretar SKOJ za jeseniško območje.
Pobudnik za proslavo Dneva borca v Radovni je ZB NOV Blejska Dobrava
V Četrtek, 2. junija ob 14.25 je nepričakovano, prvič pristal helikopter v kranjskem športnem parku, kar je vzbudilo veliko zanimanje med ljudmi Foto: AndieJ žalar
t
NOTRANJA POLITIKA
4. JUNIJ 1966 *
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE KR^NJ
Sprejet program razvoja kmetijstva
Občani in odborniki so se odločili za drugo varianto, ki ne predvideva bistvenega povečanja površin družbenega sektorja
Na četrtkovi seji skupščine občine Kranj, ki bi morala biti že prejšnji teden, pa je bila takrat zaradi premajhne udeležbe preložena, so sprejeli program razvoja kmetijstva v občini Kranj. O njem so na seji skupščine razpravljali že v začetku decembra lani, potem pa so ga dali v javno obravnavo vsem kmetijskim organizacijam in zasebnim proizvajalcem. Kmetijske organizacije so na delavskih in zadružnih svetih ter na sestankih z zasebnimi proizvajalci razpravljale o programu in pripravile vrsto pripomb, ki so jih zdaj obravnavali tudi na seji skupščine.
Občani, ki so program obravnavali, so se odločili za drugo varianto, ki ne predvideva bistvenega povečevanja zemljiških površin družbenega sektorja do leta 1970,
ampak le intenziviranje proizvodnje na dosedanjih površinah, morebitne arondacije in izgradnjo nekaterih novih kapacitet. Na seji skupščine so poudarili, da variante pravzaprav niso alternative, ampak jih je treba razumeti le kot faze razvoja. Poročevalec sveta za kmetijstvo in gozdarstvo je povedal, da je svet sprejel sklep, naj se še letos prouči, kako se izkoriščajo družbena kme-
tijska zemljišča v občini, poročilo pa naj se predloži v obravnavo skupščini občine.
■ Na četrtkovi seji so sprejeli tudi odlok o gradnji notranjih (hišnih) telefonskih napeljav pri novogradnjah in odločbo o dodelitvi osnovnih sredstev (kanalizacijskega omrežja) Komunalnemu servisu Kranj. Potem so razpravljali še o problematiki otroškega varstva v občini, o stanju telesne vzgoje v šolah in o nekaterih statutih osnovnih šol.
— at
Prevedbe pokojnin
Nove, višje pokojnine bodo veljale že od januarja letos, če bodo prizadeti vložili svoje zahtevke do 30. julija
Nov Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju je dal možnost mnogim upoko-
KAKO BODO LETOS LETOVALI GORENJSKI OTROCI
Krepimo zdravje
Velike spremembe v razvoju industrije in splošnega tehničnega napredka so korenito spremenile iudl način življenja. Prav gotovo pa to najbolj čutijo otroci. Strokovnjaki po »vetu so ugotovili, kako nujno potrebno je utrjevati otroka preko vsega leta in nato še vsaj enkrat letno omogočiti otroku letovanje. Če je potreba po letovanjih velika že za zdrave otroke, potem je za šibke in bolehne (če prenašajo morje) to sploh zapoved. *
Skrb za zdrav razvoj naše mladine in še prav posebej specifične potrebe Gorenjske, so narekovale gradnjo otroškega zdravilišča v Novigradu. Iz skupnega denarja za vse otroke Gorenjske so bile zgrajene lepe zgradbe, ki so urejene tako, kot so zahteve za sodobna zravilišča.
Zdravilišče Novigrad sprejema na klimatsko zdravljenje le tiste otroke, ki jih predlagajo zdravniki. Plačnik vseh stroškov oskrbe v zdravilišču je Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Za letos so zdravniki predvideli za zdravljenje okoli 1000 otrok iz vseh petih gorenjskih občin. Razen omenjenega števila otrok, ki so zdravljenja nujno potrebni, imajo zdravniki zabeleženih še 1500 otrok, za katere močno priporočajo zdravstveno letovanje ob morju. V ta namen ima Zavod za klimatsko zdravljenje o-trok v Kranju primerno letovišče na otoku Stenjaku pri Puli.
Podobno obliko letovanja pripravlja tudi občinska zveza DPM na Jesenicah v svojih hišicah v Novigradu in TVD Partizan v Baski. Za
zdrave otroke bodo organizirali taborjenja, pohod/ in izlete TVD Partizan, taborniki, počitniška zveza in drugi
ŠteviLni starši in organizatorji so letos zaskrbljeni, kako bodo prenesli stroške letovanja. Razen za bolne otroke, za katere je plačnik KZ SZ, bodo morali prispevati ustrezen- delež tudi starši
Zavod za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju je eden redkih organizatorjev, ki je v preteklih "ietih in letos poskrbel za sistematično izobrazbo vzgojnega osebja. Vse bolj si želimo, da bi se vsak, ki organizira letovanja zgledoval po oblikah dela v zdravilišču. Vzdrževanje higienskih navad in prava zaposlitev otrok se lahko izpelje v še tako skromnem letovahv šču.
Staršem bi radi povedali le še to, da so uspehi letovanj pri številnih otrocih zares veliki, če pa ponekod uspeh izostane je bolj krivo to, ker je bil otrok prekratko dobo na morju (npr. pri astmi) in bo letos možno, vsaj v posameznih primerih, dolžino bivanja vskladiti s potekom zdravljenja
dr. Ana Kraker
jencem, da si uveljavijo višjo pokojninsko osnovo. Zakon upošteva posebej tiste, ki so bili upokojeni do konca leta 1958 in jim ni bila upoštevana fakultetna aH višja strokovna izobrazba. Posebej so razvrščeni tisti, ki so bili upokojeni od 1958 do konca 1964. leta. Pri tem bodo popravili krivico tistim, ki ob upokojitvi niso bili uvrščeni v ustrezni zavarovalni razred kot bi po svojih kvalifikacijah ali po svojem delovnem mestu zaslužili. Velja pa samo za tiste, ki imajo najmanj 25 let pokojninske dobe (delovna leta in ostale posebne dobe, ki je bila upoštevana). Pravico do uveljavljanja tega imajo tudi uživalci pokojnin — vdove in drugi družinski upravičenci. Ob udeležencih Iz prve svetovne vojne pa so tokrat upoštevani tudi tako imenovani Maistrovi borci.
Gornje, kot rečeno, velja za upokojene do konca 1964. leta. Za lani upokojene pa je na vrsti preračunavanje novega povprečja osebnih dohodkov po enotnem količniku, ki je sprejet za Slovenijo. Spremenili bodo osnovo, ki je bila določena na povprečju treh let, seveda, če bo to za upokojenca ugodnejše in če bo ta vložil zahtevek za spremembo.
% Za vse zahtevke po novih
% prevedbah bodo upošteva-
% ne razlike od letošnjega
% januarja  ter  urejene in
# izplačane, kot upajo, do % konca septembra letos. % Za prošnje, vložene po 30.
# juniju, pa bo veljala spre-0 memba pokojnine le od % prvega naslednjega v me-% secu po predložitvi za-% htevka.
Domači kruh s soljo za'francoske prijatelje na Ljubek
PO POBRATENJU TRŽIČ STE MARIE AUX MINEŠ
Slovo s pesmijo in plesotf
ter Ivan Ahačič. Gosttftf bratenega mesta so zla^J?1 zdravili jeseniško fo^V skupino, ki je ptjift šest različnih narodni".V sov iz posameznih kraj^ še domovine. .
Danes, v torek, tj&*j francoski   gostje odp^ v domovino.
Tržič, 31. maja — Kot zadnja, poslovilna prireditev v okviru slovesnosti pobratenja s francoskim mestom Ste - Marie - aux - Mineš, ki so trajale tri dni, je bil sinoči v dvorani Cankarjevega doma večer narodnih pesmi, glasbe in plesov. Nastopal je domači komorni zbor, ci-traši in solista Cveta Kogoj
Mladina in vojaški poklic
Pretekli teden, 27. maja (kot smo že pisali), je občinski komite ZK v Kranju organiziral medobčinsko posvetovanje za vse gorenjske občine, o vključevanju mladine v vojaške šole (srednje in akademije). Na posvetovanju so bili predstavniki družbeno političnih organizacij, oddelkov pa narodno obrambo, zavodov za prosvetno pedagoško službo, zavoda za poklicno usmerjanje in drugi.
Pojasnjeno je bilo, da število slovenskega starešinskega Hadra v JLA stalno pada. Temu je vzrok premajhen dotok mladega kadra iz naše
Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine
TEKSTILINDUS
4*
KRANJ
republike. Sicer pa $J pri tem zmotno misliti. V v Jugoslaviji nasploH J malo mladih ljudi odHV vojaški poklic. Prošenj f i* ostalih republikah toU>V ponekod kljub precej V gim zdravstvenim in <My" kriterijem, sprejmejo K kega desetega. Jf
Udeleženci so na vanju opozoriU na več V kov za takšno stanje, t V* je menila, da sfc vurf, razpisi za vojaške šol« /J pozni. Mnogo mladih y željo za nadaljnje l§j oziroma poklic Že ? i?/ osmega razreda osnovu* in se do konca Šolske^ , potem odloči.
Sicer pa tudi letos r V čisto prepozno. Mladio*y so pravkar končali ali Jv4'' jejo srednjo Šolo ($a^f tehnično srednjo šolo) *Jf vedno lahko prijavijo na vojne akademije. se začne 1. oktobra. F*V pa sprejemajo oddelki ^# rodno obrambo do 15. F, r.
se \f sto^
poklic, to tudi ustrexak>', ^ sebno še, ker je Driav<y kretariat za Narodno (f>y bo razpisal natečaj za tev štipendij v letu mjjf
Mlorda bi komu, ki se odločil za nadaljnji Itor-f
t JUNIJ 1966 # GLAS
GOSPODARSTVO
Nov vodovod za potrebe Jesenic in okolice
Oskrba Jesenic 'in bližnje okolice s pitno vodo je že *sa leta po vojni, še zlasti Pa zadnja leta, ko je zraslo več novih stanovanjskih naselij in delovnih organizacij, *ila kritična. Zato je občinska skupščina sprejela pro-8"am izgradnje novega vodovoda, ki naj reši oskrbo ksenic in okolice s pitno vo-Jo vsaj za prihodnjih 20 let. Vgradnja bo trajala nekaj *t in so jo razdelili na tet etap. S prvo so začeli letos in kot kaže bo že do
konca leta zagotovljena boljša oskrba Jesenic s pitno vodo. Veljala bo okoli 2,5 milijona novih dinarjev, celotna izgradnja pa 5,2 milijona.
Od kod in kako bodo dobili več pitne vode? V neposredni bližini Jesenic je sicer dosti manjših izvirov, ki pa sila nihajo. Ob sušnem vremenu imajo majhen dotok, po deževju pa velik. Zato so zajeli nekaj močnih izvirov dobre vode v neposredni  bližini slapa  Peričnik v
Nova prodajalna v Krizah
Te dni je trgovsko podjetje •Tobak« iz Ljubljane odprlo &°vo prodajalno v Križah, ki j* bila nujno potrebna in na *atero so vaščani Križ že d°lgo čakali.
Prodajalna je dobro založe-r,a z blagom in je v njej "togoče kupiti vse, od žebljev ^ zračne puške, gospodinj-^« pripomočke, manjše kmečko orodje, ure, cigarete in
^ge stvari potrebne za go-jNinjstvo, razen prehram-*nih artiklov in pohištva, ^ler ni bila odprta nova frotfajalna, v Križah ni bilo Mogoče kupiti kolekov in so
morali vaščani ponje v Tržič ali Kranj. Poslovodja prodajalne nam je ljubeznivo dejal: »Ze zgodaj so začeli prihajati kupci, ki so si ogledali prodajalno in kupili posamezne artikle, na katere so čakali. Kot je to običaj, je tudi pri nas prvi kupec dobil majhno darilo. Ker je bila to žena, je dobila pribor za šivanje.
# Vse blago v tej prodajalni
# je cenejše od blaga v so-
# scdnji prodajalni za 2 do O 5 odstotkov.
II. T.
SAMO V MAJU
vlečnica na Vršiču prepeljala 5.855 smučarjev
./iečnica,   katero    je    PE ! Pijana transport z Jesenic "javila  lani  in  je začela br°tovati na Španovem vr-,u v 6redini meseca marca, konca aprila prepeljala 2.000 smučarjev.  S 1. ^aiem so jo  prestavili na v neposredno bližino 'carjeve   koče. Zanimanje
Jo je bilo izredno in je
"riue,
0 v maju prepeljala 5.855
arjev. Za nemotorizira-! obiskovalce Vršiča je bil 8ariiziran   tudi avtobusni
prevoz iz Kranjske gore na Vršič.
Sedežnica na Španov vrh pa je letos prepeljala skupaj 29.265 potnikov, od tega samo v maju 8.368. K takemu številu prepeljanih potnikov v maju so v precejšnji meri pripomogle tudi prireditve v okviru »Meseca narcis« in dokaj ugodno vreme. Od 1. maja dalje je pri zgornji postaji žičnice Španov vrh odprt tudi bife.
ŠE VEDNO NEUREJENA CESTA
v dolini Vrata
Bi
■*e ko je letna turistična več" je besed o ne-y ^fti    cesti     Mojstrana— ^a. Lani je namreč hudo-skoraj popolnoma uni-
I del ceste, ki povezuje "J^cano z znanim in pri-"k'Jenim    planinskim do-
v Vratih pod Trigla-^ Obljubljeno je bilo, da ^ Ce$ta ponovno usposoblje-
ia ves javni cestni pro-k *e letos spomladi, ven-lj so jo le za silo nasuli, ^°<Jovani most pri Perič-^u ha preprosto zaprli. Ta-
Q*kateri vozniki peljejo
čez zaprti most naprej, ostali, posebno tujci pa se vračajo. Ce bo cesta urejena, bi lahko pričel s 1. junijem v Vrata voziti avtobus. Verjetno pa iz tega ne bo nič.
Tako so nezadovoljni ne samo turistični in planinski delavci, pač pa tudi prebivalci iz Dovjega in Mojstrane, ki ne morejo prevažati lesa in drv. S skupnimi močmi bi * prav lahko poskrbeli za ureditev ceste, sicer bo škoda še večja, za turizem pa dalj časa nepopravljiva.
R. C.
dolini Vrat. Zajezitev gre v glavnem h kraju. Položili pa so že tudi dobršen del cevovoda, ki bo v sedanji fazi dolg 7.600 metrov. Letos bodo speljali cevovod do starega zajetja na Mlakah, pod vznožjem Mežaklje med Mojstrano in Hrušico. Od tu je namreč že speljan vodovod proti Jesenicam, ki je predvsem namenjen potrebam bolnišnice. Ker pa je cevovod večje zmogljivosti kot je tamkajšnji izvir vode, bo dotok vode iz Peričnika dopolnjeval obstoječi vodovod, dokler ne bodo položili novih cevi.
Preiskave in analiza vode v Peričniku so pokazale, da je tu najboljša voda in ima stalen dotok. Njena temperatura se giblje med 5 in 7 stopinjami. V drugi fazi izgradnje bodo speljali nov cevovod do zgornjega dela Jesenic, nato do Javornika, Koroške Bele in nazadnje še na Blejsko Dobravo.
DELAVSKI SVET ŽELEZARNE
o problemih HTV
75.000.— na zaposlenega za varnost pri delu
. Jesenice, 3. junija. — Jutri bo delavski svet Železarne na svojem zasedanju pod posebno točko obravnaval poročilo službe za varnost pri delu. Iz poročila se vidi, da se je lani pri delu v železarni poškodovalo 12,5 % zaposlenih. Največ poškodb so zabeležili v valjarnah in talilnicah. Preseneča tudi naraščanje nezgod na poti na delo. V letu 1964 jih je bilo 95, lani pa kar 138.
V poročilu je razen vzrokov nesreč navedena tudi višina sredstev, ki jih daje že-« lezarna za varnost svojih lju'i. Lani je ta vsota znašala 527 milijonov starih dinarjev ali 75.000 dinarjev na zaposlenega. Komisija je pripravila kar 11 predlogov za boljšo varnost pri delu, ki jih bo delavski svet obravnaval in dopolnil.
B. B.
Trgovski center v Kranjski gori
V Kranjski gori gradijo nov trgovski center poleg hotela Razor ob glavni cesti. V tej stavbi bodo imeli svoje poslovne prostore turistični market Prehrana Ljubljana, PTT Kranj, Zarja Jesenice, Komunalni servis Jesenice, Ljubljana Transport in Agra-ria Kranj.
Trgovsko podjetje Zarja bo
predvidoma odprlo prodajalno usnjene galanterije, Agra-ria prodajalno zelenjave in sadja, Komunalni servis Jesenice pa frizersko-brivski salon in pedikerstvo ter zbiralnico za čistilnico.
V podkletenem delu stavba bodo garaže z manjšo pralnico in tekoči servis za manjša popravila.        J. Vidic
Čeprav je bilo težko vskladiti težnje Stražišanov in prazne občinske blagajne, so končno le asfaltirali Delavsko cesto. Predvideno je asfaltiranje tudi ostalih glavnih cest
OB RAZPRAVI KAKO PRAVNO ZAŠČITITI DELAVCA
»Zakaj plačujemo sindikat?«
Predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij, Zavoda za pravno pomoč pri občinski skupščini, pravni svetovalec pri občinskem sindikalnem svetu in drugi so se v četrtek, 2. junija, pogovarjali na občinskem sindikalnem svetu Kranj o dosedanjih oblikah pravnih informacij in te vrste pomoči zaposlenim. Zavod za pravno pomoč, kakor tudi posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu sta delavcem na razpolago brezplačno. Kljub temu pa se mnogi zatekajo tudi na zavod te vrste v Ljubljani, čeprav je tam treba plačati.
V razpravi so prišli do nekaterih značilnih ugotovitev. Prva  je,  da  največ krivic
trpijo najboljši, vestni in mirni delavci, da je veliko pritožb zaradi stvari, ki niso pravnega, marveč moralnega, človeškega značaja, da pravniki v delovnih organizacijah ne uživajo zaupanja pri svojih delavcih in podobno. Zato so govorili o možnostih izboljševanja in razširjanja dosedanjih oblik pravne pomoči delavcem. Menili so tudi, da bi kazalo posvetovalnico pri občinskem sindikalnem svetu specializirati na delovno pravo, na Zavodu pa na zavarovanje, socialno pravo, imovinsko pravo itd. Hkrati so ugotavljali, da bi bilo treba bolj usmerjati disciplinske komisije v delovnih organizacijah, ki so često enostranske in pod vplivom -«*odilnih
ljudir ki so tožniki in sodniki hkrati. Obrambe pa skoraj nikjer ni.
Se zanimivejša je bila ugotovitev o delovanju sindikalnih organizacij, ki največkrat stojijo ob strani. Ne zaščitijo delavca in dopuščajo celo osebna obračunavanja nad posamezniki. Ob takih in drugih primerih, kot je dejal eden izmed udeležencev, ni čudno, da se v mnogih kolektivih slišijo besede: »Zakaj pa plačujemo sindikat!*
Treba bo načrtneje usmerjati te stvari. Domenili so se* da bodo zbrali konkretne podatke o različnih pojavih. To bo dalo osnovo za konkretnejšo razpravo, kako izboljšati organizacijo svetovalnic. K. M.
L
KULTURA IN PROSVETA
4. JUNIJ 1966 * QVi
NIŠKI RAZGOVORI O MLADINI IN KULTURI
Je naša mladina dovolj mlada?
Mladost, ki se ne odlikuje z ustvarjalno neposlušnostjo, ni resnična mladost — Ali starejši dušijo iniciativo mladine? — Spremeniti organizacijo ZM
Na pobudo organizatorjev letošnjega enajstega mladinskega srečanja »Bratstvo — enotnost«, se je 26. in 27. maja v Nišu sestalo okrog petdeset sociologov, pedagogov, novinarjey, predstavnikov ZM in drugih družbenih delavcev iz V6e države.
Najznačilnejša ugotovitev prvega dne razgovorov, ki je bil posvečen vprašanjem nacionalnih in integralne jugoslovanske kulture ter nacionalističnih pojavov, je bila, da mladina ni po svojem bistvu niti nosilec nacionalističnih tendenc niti borec proti njim — to je samo v tolikšni meri, v kakršni ji to celotna družbena situacija /omogoči. Sicer pa se je diskusija o tej temi razvijala v bolj splošnih okvirih, o pojavih nacionalizma ter o odnosih nacionalnih kultur do integralne jugoslovanske kulture nasploh, manj pa o vlogi mladine v zvezi s temi vprašanji. •
Drugi dan razgovorov sta največjo pozornost vzbudila referata o mladini in avant-gardizmu in o političnem angažiranju mladih. Osnovno vprašanje referata Mihaila Blečiča: »Ali je naša mladina dovolj mlada?« je sprožilo živahno razpravo o raznih možnih oblikah avantgardiz-ma (umetniškega in političnega, »pozitivnega« in »negativnega«). Splošna ugotovitev velike večine diskutantov je bila, da naša mladina ne igra tiste avantgardne vloge, ki bi jo kot »generacija bodočnosti« morala, pri čemer so nekateri predvsem poudar-
jali, da nimamo kolektivnega avantgardizma, ki bi sistematično zasledoval razrešitev določenih problemov. Pač pa so se posamezni udeleženci znatno razhajali pri iskanju vzrokov za tako situacijo. Mnenju, da taka situacija ni zaskrbljujoča, ker je samo odraz take družbe, v kateri je mladini omogočeno uresničevanje vseh življenjskih teženj v okviru že obstoječih mehanizmov — so odločno nasprotovali tisti, ki so smatrali, da mladost, ki se ne odlikuje z ustvarjalno neposlušnostjo, ni resnična mladost. Ti so iskali vzroke za pomanjkanje avantgardnosti mladine bodisi v tem, da pri nas starejša generacija često boleha za kompleksom mentorstva nad mladino in zato duši njeno iniciativo — ali pa v tem, da celotna naša kulturna situacija ni dovolj demokratična in zato ni ugodna za resničen razmah avantgardnih tendenc, ki jih naši mladmi sicer ne manjka. Nekaj diskutantov je tudi skušalo najti izhod iz te situacije, pri čemer je bilo najkon-kretnejše mn/ruje, da je potrebna radikalna sprememba organizacijske strukture mladinske organizacije, ki naj bi iz nje napravila resnično vitalno organizacijo.
Posebno pozornost vseh udeležencev je vzbudil tudi referat »Politično angažiranje mladih« Manojla Broči-ča, ki je na podlagi statističnih raziskav o odnosu beograjskih, zagrebških in sarajevskih študentov do politike analiziral problem politične angažiranosti študentske mladine   in   mladine nasploh.
Končne zaključke tega prispevka bi lahko povzeli f ugotovitev, da naša (študentska) mladina spremlja politična dogajanja in zavzema do njih jasna stališča, ki se v določenih vprašanjih povsem skladajo z našo državno politiko, medtem ko je v drugih do te politike tudi zelo kritična (n. pr. ekonomska enakost). Zelo splošen pa je pojav politične resignacije te mladine, ki je prav gotovo povezan tudi z njenimi ugotovitvami, da nima dovolj možnosti za konkretno samoiniciativno politično akcijo.
Niški razgovori o mladini in kulturi niso prinesli nekih rešitev določenih problemov na tem področju. To tudi ni bil njihov namen. Pomenih pa so pomembno in plodno srečanje družbenih delavcev, ki živo čutijo pomembnost te problematike, katero so bili pripravljeni "V iskreni diskusiji načeti — ter so jo nedvomno pripravljeni tudi kadarkoli in 6 komerkoli nadaljevati. Zavedajoč se takega značaja svojega dela v teh dveh majskih dneh, so udeleženci tudi izbrali izmed sebe redakcijski odbor, ki bo uredil celotno gradivo niških razgovorov in ga pripravil za izdajo v posebni publikaciji.
Dušan Ogrizek
V nekaj stavkih
JESENICE: koncert slovenskih narodnih pesmi — Ra^
šolskih zborov je zadnja leta znan na Jesenicah le komof^ zbor Svobode »Tone Cufar«, letos pa so svoj zbor ustan^'1 še jeseniški martinarji in učenci razreda valjavcev poki*''" industrijske šole. Vsi trije so se odločili za slovensko naf^ no pesem in za skupni koncert, ki bo prihodnji tede" * sredo zvečer v Cufarjevem gledališču. Prvi bodo na konc^ slovenskih narodnih pesmi nastopili valjavci jeseniške £'* zarne, potem jeseniški martinarji in nazadnje Svoboda*' ' svojim komornim zborom. Nazadnje bo nekaj slovcn^''1 narodnih pesmi zapel še združeni moški zbor.
ŠKOFJA LOKA: razstava Dorc Picstenjak — V četrtek ^
čer (2. junija) so v galeriji na loškem gradu odprli razst^ akademske slikarke Dore Plestenjak — Slana. Razstavo f lahko ogledate do 27. junija vsak dan od 9. do 12. in od *
do 18. ure.
TRŽIČ: javni nastop varovancev vzgojno-varstvene
nove — Prejšnji teden (27. maja) je bil v dvorani Can^' jevega doma javni, nastop cicibanov in ostalih \aro\a ki so vključeni v vrtce tržiške vzgojno-varstvene ustan^ Program, ki so ga skrbno pripravile vzgojiteljice te u-jV nove, je bil zelo pester; razen številnih recitacij malč^ smo videli in slišali še dobro pripravljene pevske, glasb^ in telovadne točke. Posebno prisrčno so najmlajši ciple**1'1 vrsto krajših domačih plesov v slikovitih narodnih noV'1' Pozornost in občudovanje je vzbudila pri gledalcih upr^ ritev Bitenčeve otroške spevoigre »Na cvetni poljani«.
Slovo zaslužne učiteljic
V ponedeljek zvečer se je na skromni svečanosti celotni učiteljski kolektiv osnovne šole v Kranjski gori poslovil od svoje kolegice Milice Subašičeve, učiteljice, ki odhaja v zasluženi pokoj. Ker je poleg svojega dela v
šoli Subašičeva napisala 0fj več lepih otroških igric ima izredeh talent za to. % lijo vaščani, da bi se tudi bodoče čimbolj posvetila ^ mu delu in prispevala v vzgoji in razvedrilu W mlajših.
APZ »Tone Tomšič« v Kranju
V organizaciji kranjske koncertne poslovalnice bomo imeli v ponedeljek, 6. junija ob 19.30 v koncertni dvorani delavskega doma koncert enega najboljših študentskih pevskih zborov — Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
V mesecu juniju bodo v Kranju še naslednji koncerti: v sredo, 8., junija bo v kon-
V »Evropi* v Kranju preurejajo kmečko sobo; strop sta poslikala Henrik Marchel in Štefan Simonič. To je prvi poskus, da v podobnih primerih opustimo kič, vendar si v tem niso vsj enotnega mnenja. — Foto Franc Perdan
certni dvorani ob 19.30 uri koncert violinista Miha Pogačnika in pianista Petra Skrjanca; v četrtek, 16. junija bo v kinu Center koncert Velikega zabavnega orkestra in zbora Doma JLA iz Beograda pod vodstvom Bojana Adamiča.
Letošnjo koncertno bomo v Kranju zaključil'., koncertom moškega pevdb"\ zbora Seghizzi in folklo^, skupino, ki bo izvajala Vx lanske plese. Obe kult'/;' skupini sta iz Gorice (ItaliJ*^ Koncert bo v soboto, 18. t nija. - P. L.
5 odgovorov na 1 vp
Pet lastnic turističnih sob odgovarja na vprašanje: Kaj mislijo gostje o blejskem turizmu
Tradicija oddajanja prenočišč na Bledu je že stara. Lastni^ sob pridejo v najpristnejši stik s svojimi gosti in zaradi \ef vedo vse, kaj gostje mislijo, kakšne spremembe zapaiaK nad čem se navdušujejo in kaj pogrešajo.
Potim blejskim gospodarjem smo postavili eno vprašanje:
»KAJ MENIJO VASI GOSTJE O BLEDU?«
V anketo smo zajeli lastnice, ki so šele pričele oddajati prenočišča in tudi takšne, ki se s tem ukvarjajo že čez 30 let. Poglejmo odgovore.
# Ivanka Vijoi: »Z oddal;' njem postelj se bavim ok1"' 30 let. Imam 10 postelj, V? tere oddajam v večini nim gostom, ki se zadržuj^ jo pri meni tudi po me^. dni^ Stanujem v Prešerni] ulici in so tako moji gostj letos ugodno presenečeni w novo razsvetljavo. Poman;*, ljivosti je, kot povsod, Vr na Bledu dovolj. Največ ^
5 vprašan
Vprašanja ki obravnavajo nekatere probleme, o katerih je T zadnjem času veliko govora med prebivalci radovljiške občine, nam je postavil Pavel VOVK, predsednik delavskega »reta tovarne ALMIRA v Radovljici.
ODGOVORI BRALCEM
ovotov:
KAJ BO S KOPALIŠČEM ,  V RADOVLJICI? I   VPRAŠANJE:  Kopališče v Radovljici že dlje ne služi trojemu   nameni.   Z obno-litveniiv.i deli so sicer letos začeli, vendar dokaj pozr.o. Ul lahko računamo, da bo *» kopa'.ne sezone,     ki je Prtđ vrati urejeno. ODGOVOR: Predsednik Jradbenega odbora ing. Jože llikež nam je dal naslednje Pojasnilo: Z deli pri obnovitvi kopališča se je res pričelo (tokaj pozno in do sezone Prav p?*ovo ne bodo zaključena. Računamo, da bo bazen trejen do sredine julija, ne temo pa še, kako bo z ureditvijo kabin in arkad, katere Tioramo zaradi varnosti po nalogu   občinske skupščine odstraniti. Novi bazen, ki bo iirok 16 metrov, bo preurejen 'ako, da bo lahko služil za raznovrstna tekmovanja, poseben prostor pa bo name-"jen tudi  neplavačem. Kot Sem že dejal, upamo, da bo ' tazen do 15. julija gotov, pri 'ffeditvi okolice — planiranju, Pa pričakujemo tudi pomoč občanov, ki so doslej Veliko fomagali s prostovoljnim delam.
PREMALO SKRBI ZA REKREACIJO DELAVCEV
VPRAŠANJE: V radovljiški '»bčini je precej delavcev, ki *o zaposleni v raznih delovnih organizacijah in bi se radi udejstvovali v posameznih Wtp'h panogah. Ali namerava Občinska zveza za telesno kulturo organizirati kakš-1e treninge in morda tudi tekmovanje med kolektivi. ODGOVOR: Za odgovor smo
prosili sekretarja občinske zveze za telesno kulturo v Radovljici Aleksa Čebulja.
Občinska zveza že več let poskuša na razne načine v okviru občinskih tekmovanj poživiti udejstvovanje posameznih  kolektivov v raznih panogah  športa.  Tako smo organizirali    tekmovanja v plavanju, smučanju, odbojki in drugih disciplinah, vendar je bila udeležba zelo slaba. Trenutno tekmujejo kolektivi med seboj le v nogometu. Menim,   da je za rekreacijo delavcev premalo poskrbljeno v samih kolektivih, saj ti v glavnem nimajo nikogar, ki bi skrbel za to. šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani organizira vsako leto posebne tečaje za vodstveni kader.
vendar nobena izmed delovnih organizacij v radovoljiški občini doslej ni poslala na tak tečaj svojega zastopnika.
I    KAKO BO S PARKIRNIMI PROSTORI PRED GRAJSKIM DVOROM?
VPRAŠANJE: Slišati je, da parkirnih prostorov pred Grajskim dvorom ne bo več in bodo na tem mestu zgrajene garaže. Kolikor so te res potrebne menim, da bi jih lahko napravili že leta 1963, ko so bili parkirni prostori na novo urejeni.
ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere nam je pojasnil, da bodo parkirne iprostore pred Grajskim dvorom še pomnožili, kar je nujno spričo rekonstrukcije objekta. Prizidek, ki se sedaj gradi, je mišljen kot vrtna terasa, prostor pod njo pa se bo ko-
| ristil za parkiranje in gara-žiranje vozil, služil pa bo tudi za skladišče letnih garnitur gostinske opreme.
ZAKAJ NE BI GRADILI
STOLPNICE?
VPRAŠANJE: Na zadnji seji občinske skupščine v Radovljici je bil potrjen zazidalni načrt za Predtrg. Izdelal ga je Zavod za urbani-zen na Bledu in predvideva gradnjo atrijskih hiš. Menim, da te ue sodijo v cko-lje in so predmet številnih razprav občanov. Zakaj ne bi raje gradili stolpnic in tako pridobili dosti več potrebnih stanovanj?
ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere: Z ukinitvijo stanovanjskega sklada in postopnim prehodom na ekonomske cene družbenih stanovanj, re je tudi stanovanjska gradnja preusmerila iz
družbene  v  privatno. Tako podjetja niso zainteresirana da b.i gradila stolpnice, občinskega sklada pa prak:č-no ni več. čeprav je res, da se    naivečja koncentracija ljudi   doseže   v stolpnicah, nam sedanji sistem financiranja tak način gradnje onemogoča in tudi cene stanovanj ter stanarine pravzaprav destimufalivno   vplivajo na to, da  bi ljudje še nan>rej imeli   interes  za  bivanje v družbenih stanovanjih. Z.ito je   zaradi   preusmeritve tovarn in posameznikov v individualno gradnjo tudi povpraševanje  po  lokacijah iz dneva v dan večje. Res pa re, da atriji pri naših občnih; niso bili z veseljem sr»re:e-ti, če so negodovanja upra- Vena pa bo pokazala gradnja sama.
BRE7 ZABAVNIH PRIREDITEV
VPRAŠANJE: Zabavnega življenja v Radovljici, katera obišče vedno veji turistov, praktično ni. Morda bi kazalo vsaj v turistični sezeni poskrbeti za rskatere zabav« ne prireditve. Kaj predvidevate za predstoječo sezono?
ODGOVOR:  Na postavljeno vprašanje smo hoteh' dobiti čim bolj konkreten odgovor,   vendar  nam   to ni uspelo. Zvedeli smo, da bo tudi v letošnji turistični sezoni Radovljica brez zabavnih   prireditev,   čeprav jih turisti, katerih je vedno več v Radovljici, in domačini pogrešajo. Vse kaže, da so gostinci   in   turistični delavci posvetili    temu vprašanju premalo pozornosti.
Priredila: Sonja šolar
rašanje
Jripomb nad hrupom motornih vozil ponoči. Pritožbe so y«č kot razumljive, saj pridejo ljudje na Bled na počitnice in se želijo spočiti od ^testnega hrupa.«
I Anica Jamar: »Letos bom tfetje leto oddajala osem povelj. Lani sta me dve skupi-j*i povabili s seboj, „da mi £>do »okazali, kaj jim je na °!edu najbolj všeč. Avstrijci Jo me peljali na večerjo v "btef Triglav, kjer so hvalili T prvi vrsti uslužnost strežnega osebja,  Nemci pa so Jte peljali   k   Mejovšku v '»ko. Navduševali so se nad *stočo.- Oddajanju   sob bi % posvetila še v večji meri, ^ ne bi  bila  sezona tako *fatka,  tako pa se bavim
tudi s čevljarstvom, kar me, razumljivo, ovira v turistični sezoni.«
Jamarjeva  je  v preteklih dveh   letih   pokazala veliko smisla za ustvarjanje domačnosti  in  pristen  kontakt s svojimi gosti. Podobne stike imajo   tudi   ostali lastniki sob. Nič čudnega ni, da se tujci  vse  bolj  odločajo za privatne sobe. Se ne kažejo v tem še premalo izkoriščene možnosti našega turizma? # Francka   Ravnik: »četrto leto oddajam sedem postelj med sezono.  Pritožbe? Pravijo, da je turistična taksa kar   precejšnja    (180 din). Mladinska cesta je slaba, saj skrbijo   predvsem   za sam center.   Gostom   so najbolj všeč'izleti v okolico  in se navdušujejo  nad  našo pokrajino.«
Kaže, da smo le dosegli to stopinjo, da so gostje pričeli pomišljati tudi nad cenami
naših uslug. Turistična taksa na Bledu je sicer res precejšnja, vendar problem, po našem, ni v tem, marveč v tem, kako se ta taksa izkorišča. Gost ne more^razumeti, zakaj plačuje visoko takso, če n| urejena cesta, če so nasadi negovani »zasilno« (zahtevnejše vrste cvetja počasi izginjajo z Bleda.) Q Katarina   Povšin: »Okoli 30 let oddajam postelje. Sedaj jih oddajam sedem. Gostje   zapažajo   v   prvi vrsti precejšnjo spremembo v cenah. Najbolj so zadovoljni s tem,   kor   se   lahko vozijo okoli  jezera.  Veliko hodijo tudi v Ribno in šobčev ba-jer.«
Cene, c«me. Do sedaj je bil to naš prvi argument, ki je privabljal turiste. Ali bomo to počasi izgubili in s tem izgubili tudi močan adut v kon kurenčno s t i ? t Malči šli bar: »Oddajanje
sob sem prevzela od staršev. Spominjam se, da smo oddali   prvič   prenočišča leta 1907 nekim Čehom. Sama sedaj oddajam 8 postelj. Nekateri prihajajo k meni že 15 let po vojni. V vsem vidijo velik napredek. Navdušeni so nad našo mladino in pravijo, da je dobro vzgojena. Zadovoljni so s campom v Zaki, navdušeni   nad minigolfom, pogrešajo pa teniška igrišča, katera so imeli na razpolago pred vojno. Največ se pritožujejo nad nemirom, želijo, da bi bile sprehajalne steze bolje urejene ter pogrešajo tržnico z zdravim in lepim sadjem.«
Še več so povedale blejske gospodinje. Poizkušali smo pri vsaki zabeležiti najbistve-neje. Nekatere so se v odgovorih tudi podvajale. Vsaj za te odgovore smo lahkp pre-
4 Bled je v zadnjih letih marsikaj pridobil, v zameno pa je izgubil nekatere stvari, ki so prej privlačevale ino-zemce:
• Bled počasi izgublja na konkurenčnosti gostinskih uslug;
• Komunalna ureditev Bleda ni najboljša. Goste naj-« bolj motijo preslabo urejene
sprehajalne steze in nevzdr-ževana okolica fzven farnega centra;
9 Bled postaja motorizirano, hrupno mesto in izgublja na tradiciji mirnega kraja. Morda bi le kazalo v no'nih urah prepovedati promet r centru;
$ Po mnenju inozemce*/ naša mladina le n) tako slaba, kot jo želijo prikazati neka* t eri. To je še posebno razveseljivo, saj bo prav mla-« dina nadaljevala bogato blej-
■-----— ----t'" i   tuliti  jiauaijtvaia i/vg«*«
pričani, da so splošne ugoto- sko turistično tradicijo, vitve pri vseh gostih. Torej: P. Col
Čolnar
\
NAŠA REPORTAŽA
4. JUNIJ 1966 * GliS
DRUGI TEDEN BO ZAČELA OBRATOVATI
oder pekarna v Lescah
Od integracije podjetij in koncentracije sredstev do modernih pekarskih obratov — V Lescah bo prihodnji teden začela obratovati najmodernejša pekarna na Gorenjskem — Medbčinska investicija, primer sožitja občin Radovljica in Jesenice v korist občanov — Nova pekarna bo oskrbovala s kruhom in pecivom potrošnike od Podnarta, Radovljice, Jesenic do Rateč itd.
Ob sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke je iz vrelca želja potrošnikov zrasla nova, moderna, sodobno opremljena pekarna kot plod sožitja in sodelovanja občin Jesenice, Radovljica in živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana. Bela stavba, ki je v bližini železniške postaje v Lescah, je po zunanjem videzu podobna bolnišnici. Jutri se bodo tod okoli sprehajali ljudje v belih oblekah, ki si bodo služili kruh s kruhom. In ker bomo mi ta kruh uživali, ga hvalili ali kritizirali, je dobro, da se seznanimo s podjetjem, ki ga bo proizvajalo.
Nova pekarna v Lescah je delovna enota GORENJSKA živilskega kombinata »2ito« Ljubljana, ki je nastal 1958. leta po združitvi do takrat manjših samostojnih podjetij in to: Žito-Moka LJubljana, Klasja Kranj ter mlinskih podjetij Domžale, Ljubljana in Lesce. Prej razdrobljena in šibka podjetja so zrasla v močan kombinat. Že ob spojitvi je osrednji organ upravljanja sprejel dolgoročni program razvoja in sklenil, da zgradi obrate za predelavo od osnovne surovine — žita, preko moke do finalnih izdelkov: kruh, pecivo, testenine, keksi, vafli itd.
V osmih letih po združitvi je razvoj kombinata tekel po začrtanem   programu, tako
graditi industrijsko pekarno v Lescah.
Integracija bivših majhnih podjetij in koncentracija sredstev je omogočila, da so začeli graditi velik, moderni kombinat. Kombinat žito ima deset delovnih enot, od katerih Gorenjska s skladišči Kranj in Lesce ter mlinskimi obrati Breg pri Kranju, Za-puže in Globoko predstavlja eno delovno enoto. V to delovno enoto spada tudi novi pekarski obrat v Lescah.
Na pobudo občinskih skupščin Jesenice in Radovljica so se predstavniki kombina-, ta Žito in obeh občin pred petimi leti prvič razgovarjali o preskrbi s kruhom omenjenih dveh občin. Takrat je kombinat Žito sprejel obvezo,
skladišču žita in mlevskih izdelkov. Pogodba o medsebojnem finansiranju te investicije med občinami Jesenice in Radovljica kot soinvestitorjema in investitorjem Žito Ljublj. je bila podpisana januar. 1963 leta. Po podpisu pogodbe se je začelo resno priprav, tehnično dokumentacijo za industrijsko pekarno. Projektiranje gradbenega dela je prevzel Splošni projektivni biro, dočim je projektiranje tehnološke opreme je bilo zaupano tehnično ekonomskemu biroju »Žito« Zagreb. Gradbena dela je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, ki je začelo z delom septembra 1964. leta. Dobavitelj celotne tehnološke opreme je tovarna Termoelcktro Beograd, ki izdeluje ppremo po licenci zapadnonemške firme VVinkler, znane tovarne za proizvodnjo pekarskih strojev z dolgoletno tradicijo Tehnični nadzor vodi Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Jesenic.
Nikjer pekov, niti moke, vode peče in se na drugi strani sam
jana moka pada preko avtomatskih tehtnic v kotle mešalce. V mešalnici avtomatski bojlerji dodajajo vodo take temperature, ki ustreza temperaturi moke, da se doseže temperatura testa od 28 do 30 stopinj. Z avtomatsko regulacijo temperature vode se lahko doseže najprimernejša temperatura testa za nadaljnjo obdelavo. V tem delu objekta se dodajajo vse ostale surovine kot sol, kvas ali dodatki za obogatitev izdelka (n. pr. razne maščobe). Testo v kotlih potuje skozi komore za zorenje, kjer so najprimernejši klimatski pogoji za zorenje testa. Ko testo v kotlih dozori, se z mehanskim prekucni-kom preko dveh lijakov izlije v proizvodno dvorano na dva delilca testa. Ena linija je namenjena za proizvodnjo standardne štruce od pol, enega ali dveh kg, dočim je druga linija prirejena na proizvodnjo kruha različne oblike in kvalitete ter vsakovrstnega peciva. -
Obdelava testa za kruh ali pecivo je strojna, le posebne
Že zunanji izgled Pekarne dokazuje sodobnost tega obrata, ki naj bi dajal dosti dobrega kruha za vso zgornjo Gorenjsko
da je v Ljubljani od skupno osmih objektov zgrajenih že Sest, in sicer tovarna testenin, * industrijska pekarna, centralno skladišče, žitni silos kapacitete 1.200 vagonov, centralne garaže z delavnicami ter upravna zgradba. Po prvotnem programu in zamisli naj bi se najprej v celoti dokončal kombinat v Ljubljani, vendar se je na željo predstavnikov jeseniške in radovljiške občine začelo
da da pri tehnično ekonomskem biroju »ŽITO BIRO« Zagreb izdelati ekonomsko analizo po' dveh variantah, in sicer za centralno industrijsko pekarno za področje obeh občin in za ev. izgradnjo lokalnih pekarn na Jesenicah, Bledu, Bohinju in Radovljici. Analiza je pokazala absolutno prednost centralne industrijske pekarne z višjo stopnjo mehanizacije in to na lokaciji Lesce ob
Transport moke iz skladišča v objekt pekarne bo šel preko naprav za sejanje s pnevmatsko transportno napravo; to je po ceveh premera 5 cm v zato vgrajene celice za moko nad samo me-šalnico v pekarni, tako da iz skladišča ne bodo delavci prenašali (ali prevažali) moke v pekarno. Celice, ki služijo za pripravo moke za tekočo proizvodnjo, imajo kapaciteto 1.500 kg vsaka. Že prese-
vrste peciva delno obdelujejo ročno.
Kruh pečejo v avtomatskih trakastih pečeh dolžine 21 metrov. Na eni peči se lahko ispeče na uro 1000 kg cnokil-skih komadov, odnosno na liniji za pecivo do 10.000 kom. peciva na uro. Letno povprečje perabe na področju občin Jesenice in Radovljica je 17 ton dnevno, to pomeni, da je tehnična kapaciteta na dve izmeni večja od dnevne
... In vendar kruh se ponuja
porabe kruha v obeh ob#* nah.
Kruh iz peči nenehno P2<la na transportne trakove. SP*-čene komade delavec z & kavicami zlaga v posebnev0" zičke, kjer se kruh v naftnih klimatskih pogojih 6^ ja, potem pa zlaga v pos«^ ne pletene košare, <v kateri11 se izdelki pekarne dostavti3.' jo trgovsko gostinski Htf# Za razvoz kruha je podje'J* nabavilo nove zaprte kai«'0' ne. S temi kamioni bo P°* jetje razvažalo kruh na rd** cijah Lesce—Bohinj, U& —Jesenice—Rateče in —Radovljica—Podnart.
Poleg teh pekarn pa je & omenjenem področju še set manjših pekarij, ki P^ kri vajo 38 odstotkov seda^ proizvodnje. Te pekarije W do delale še naprej, k\ i$f ta kruha pa bo odloČila, ** kateri kruh se bo potroši odločil.
Nova pekarna bo poskus"? začela obratovati prihod11)1 teden in to v začetku v o*0** jenem obsegu tako, da*seb° tržišče nemoteno oskrbova'0 in postopoma osvajalo, f kama bo dajala na trg pol# črnega in belega, več vrs' kruha kot n. pr. ržen kP*' koruzni kruh ali pa kruh *a bolnike, ki bolujejo za sla^ korno boleznijo in šlr^ asortiman peciva (ženici kajzeric, kifeljcov, pres^' maslenke in makovke itd'' Možnost raznovrstne povodnje peciva tako po k\3!i' teti kakor tudi po obliki 10 težini omogoča Jažjo oskr^ za razne ustanove ali podiet' ja. Za ilustracijo naj nave^ mo, da kombinat žito Ljub' ljana oskrbuje s pecivom šole v občini Ljubljana c& ter in da šolarji dobijo v«** dan v tednu drugo vrsto P** civa.
V pekarni je tudi lahora^ rij, ki bo na znanstveni osif vi dajal recepturo za pro#' vodiljo kruha in peciva.
Investicijski stroški 00$ pekarne z opremo bodo prividoma znašali 586 milijoi»1?v S din. Od tega je oskrbi skupščina občine Jeseni1* kredite v višini 192, Radovljica 198 in splošna gosp°* darska banka 140 milijon0* S dinarjev, ter kombin*1 Žito 56 milijonov dinarji lastnih sredstev. 9 Uradna otvoritev nove p** O kame bo v začetku julij9.
Ljudje in dogodki
Roka sprave
V pičlih mesecih se je politika Indonezije do Malezije popolnoma zasukala. Ta preobrat v odnosih med dvema sosedoma na jugovzhodu Azije ni bil opravljen samo na diplomatskih prstih, ampak kaže tudi na spremembo političnih načel, na katerih so do nedavnega snovali Indonezijsko politiko. Odnosi med Malezijo in Indonezijo niso
bili dobri, saj je v Džakarti prevladovalo prepričanje, da za indonezijsko samostojnost ni večje ovire in nevarnosti kot sosedna Malezija z dediščino in ostanki britanske kolonialne oblasti v Aziji in pod njenim močnim vplivom. S čeljustmi britanskega kolonialnega leva in z vedno večjo vojaško pomočjo, ki se je izražala v pogostih
Rož, Podjuna, Žila
V četrtek dopoldne je z tališča Brniki pri Kranju odpotoval s posebnim letalom Pnri sekretar centralnega ko-Nfcja madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar s člani spremstva. S tem je končal svoj tridnevni Prijateljski neuradni obisk v 1'JgosIaviji.
Ameriška vesoljska postaja »Surveyor»   je   pred nekaj iisvi rahlo pristala na Luni * po 20   minutah pričela oddajati televizijske posnetke tega Zemljinega satelita. Pivi posnetki so bili še pre-«j nejasni,  pričakujejo pa ■ bodo   kasnejši prenosi razločnejši in natančnejši. Včeraj    je    na povabilo Predsednika republike Josipa I Broza Tita prispel na osem-i dnevni uradni obisk v Jugo-I ^vijo iranski šah Mohamed j Reza Pahlavi. Med bivanjem j i Jugoslaviji _ bodo uradni Kigoslovansko-iranski pogo-j ''ari, na katerih bodo obrav-pvali dvostransko sodelovaje in izmenjali mnenje o ! Problemih iz mednarodnega j življenja, štiri bivše kongoške politike, ki so jih ta teden obsodili na smrt  zaradi zarote Proti generalu Mobutuju, so '. četrtek na enem izmed triov v Kinshashi (bivši Leo-Poidville)   obesili. Usmrtitvi ie prisostvovala kakih 80.000 ludi.
Godba jeseniške železarne 9 to nedeljo gostovala v veh slovenskih vaseh Ka-lalske doline (Italija) — v tkvah in v Zabnici. Prav to tedeljo pa bo na Jesenicah to vratno srečanje nogomet-dk moštev železarne in tonite »Danielli« iz Vidma. "Vibodnjo nedeljo bodo mla-li nogometaši in oktet pev-jeseniške industrijske •trakovne šole obiskali Sem-
Venec treh dolin, moja domovina, narod tvoj — trpin
Začelo se je z velikim presenečenjem tolmača, ki se je predstavil gostom iz Italije in ob tem spoznal, da so bili »Italijani« bolj Slovenci kot on sam.
Tako je bilo v Kranju, ob obisku Prescernov in Presch-nov iz slovenske vasi Ukve v Kanalski dolini, ki jih stoletna germanizacija in italija-nizacija ni spremenila. To ni le ugotovitev s takratnega obiska v Kranju in ubranih narodnih slovenskih pesmi, marveč prepričanje ob našem poznejšem obisku v tej dolini. Ogledali smo si dolino od Trbiža do Pontablja v dolžini kakih 25 km. Sledovi stalnega trenja in vojne so tu zelo izraziti. Tu so sti-kališča treh najmočnejših evropskih narodnostnih skupin — germanov, latinov in Slovanov. Toda Slovenci so najbolj trdoživi, kajti zakopani so v zemljo kot kmetje. In zemlje ni moč izseliti, spremeniti. A na tej zemlji živijo Slovenci, njihova pesem je prav taka, kot je bila pri nas pred petdesetimi in več leti — v časih tabor-ništva in čitalništva, polna narodne zavesti, mogočna zborovska, prekaljena v soci-
peter ob Nadiži pri Čedadu.
Taki in podobni stiki jeseniških športnih in kulturno prosvetnih organizacij s sosedno pokrajino v Italiji so vse tesnejši in širši. Z obeh strani se širi želja po med,-sebojnem sodelovanju, kar je delno posledica ukinitve viz, delno pa splošna težnja po spoznavanju, izmenjavanju izkušenj med ljudmi z obeh strani državne meje. K. M.
vojaških okrepitvah, je postala Malezija za neodvisno Indonezijo res »vrag v telesu«. V indonezijskih državnih govorih ni bilo lepe besede na račun sosede. Sovražnosti so se zaostrile, ko je prišlo do spopadov r.a meji, ki so pozneje preraščali v pravcato vojno. Vmešavanje v notranje zadeve je bilo obojestransko. Malezija je izrabljala notranja nasprotja med posameznimi plemeni in jih podžigala na upore. Džakarta pa je tudi vršila politični pritisk na Malezijo, da bi vrgla vlado, ki je gojila pristne odnose s staro kolonialno silo. Spor se je z leti tako zaostril, da je
alni in narodnostni motiviki.
To je najbolj izrazito v vasi Ukve, najmočnejšem žarišču Kanalske doline, čeprav je že tudi tukaj približno polovica prebivalcev italijanske narodnosti. Značilno je, da od, otrok do starčkov tu govorijo vsi tri, mnogi pa tudi štiri jezike: nemščino, ki je že od nekdaj uradni in poslovni jezik, italijanščino, ki je po drugi svetovni vojni (in že tudi prej) vse močnejši in je danes občevalni jezik v šoli in drugod, zatem furlanščino, ki je tod že zdavnaj prav tako domača ter za slovenski živelj, seveda, njihova materina beseda, ki se neizmaličeno prenaša iz roda v rod.
Potujčevanje se je dokaj izrodilo. To smo si ogledali v vasi Lužnica, ki so jo za časa fašizma naselili s furlanskimi družinami. Danes so tam samo še tri od treh družin. Tudi v zadnji slovenski vasi Lipalja ves je bilo podobno s priseljenci italijanske narodnosti, še bolj izrazito pa v Naburjetu (Malborgetto), kamor so v času germanizacje naselili Nemce. Yie se je razšlo v glavnem zaradi ekonomskih razmer. Priseljenci, ki niso bili vajeni tamkajšnjega kmetijstva in gozdarstva (les je glavni vir življenja!) so pač klonili. Ostali so le tisti tujci, ki so se s posebno trgovsko žilico lotili drugih poslov, uradniki in drugi. Skratka, tamkajšnja slovenska zemlja ni priznala tujih rok in jim ni dala zaželenega kruha. Na kmetijah so v glavnem le Slovenci, zlasti to velja za okolico Ukev.
V Ukvah smo se srečali z njihovim pevskim zborom. Bilo je to kar v gostilni pri Prešernu, kajti Slovenci nimajo drugih družabnih prostorov. In tu, kot so povedali, se v glavnem zbirajo, imajo pevske vaje in vsi ostali Slovenci iz okolice jih
spopad postal neizogiben. V Džakarti so v ta namen že pred leti ustanovili posebno ministrstvo v vladi, ki je skrbela za vojaško konfrontacijo z Malezijo. S tem v zvezi so urili prostovoljce in jih s posebnimi vojaškimi vajami in nalogami pripravljali za odločilni spopad. Kri je že tekla, ker so se na meji večno vtihotapljali oboroženi oddelki.
Politične spremembe v Džakarti lani jeseni in letos pa so ustvarile pogoje za opustitev prejšnje politike. Indonezijska vlada je dala na znanje, da hoče normalizirati odnose s svojo sosedo  Malezijo.  To nalogo
pridejo poslušat. To je tudi najobičajnejša oblika njihovega narodnostnega, kulturnega in družabnega izživljanja. Značilno pa je, da poleg pesmi ni med njimi težnje po slovenskem čtivu. Nekateri so celo rekli, da laže bero nemško ali italijansko knjigo in za ustanovitev knjižnice ali čitalnice ni posebnih teženj. Pa tudi časa imajo malo, kot pravijo. Edino v zimskih večerih.
Močno ohranja slovenski jezik tudi cerkev. V nekaterih vaseh, kjer na cesti nismo slišali slovenske besede, smo lahko v cerkvi videli slovenske molitvenike, slovenske napise na zastavah, slikah itd. V Ukvah, čeprav je tam le polovica Slovencev, tudi pojo v slovenščini.
Ko smo se pogovarjali z ljudmi, so z veliko mero ljubezni do svoje zemlje in narodnosti pripovedovali o svojem življenju. Franc Prešeren 67-letni kmetovalec, je pravil, da jim po zelo nizkih cenah plačujejo les. Uvažajo ga iz drugih dežel in cena domačega lesa je močno pad-
Oreh rodi z vso rodnostjo šele potem, ko je star 40 do 50 let. Številni naravoslovci so že poizkusili spremeniti lastnost tega drevesa, toda doslej jim je uspelo, da sole maSo povečali velikost in število plodov.
Zdaj je to uspelo bolgarskemu naravoslovcu N*edovu, ki je d/olga leta delal na sadjarskem inštitutu v Plovdivu. S križanjem je dobil oreh, ki je rodil že v tretjem in četrtem letu starosti, v desetem letu pa je dal 50 do 60 kilogramov plodu. NjegCvo deblo [ je imelo takrat že 30 cm pre- j mera.
so sprva prepustili tujim posrednikom, dokler pred dnevi novi indonezijski zunanji minister Malik ni sam odpotoval na razgovore z malezijskim podpredsednikom vlade. Pogovori, *kl so .še v teku, potekajo v duhu razumevanja in vsi znaki so, da si obe vladi prizadevata obnoviti normalne odnose v tem delu sveta. Takšen potek razgovorov nas bodri v prepričanju, da so razgovori lahko zelo učinkovito sredstvo urejanja spornih zadev. Hkrati pa je to potrdilo, da se indonezijska zunanja politika zopet vrača v stari kolovoz, ki ji je prinesel precej političnega ugleda.
_J
la. Ne daje več kmetu, lastniku prave vrednosti niti ne zagotavlja življenja kot nekoč. Franc Sire, vodja pevskega zbora je dejal, da ima njihov zbor v glavnem namen ohraniti slovensko besedo. Pojejo pa tudi pesmi drugih narodnosti in pravili so o uspehu na italijanskem radiu, ko so odnesli piva mesto s furlansko pesmi ;o. Tone Oman je pravil, kak« je tam težko za zaposlitev. On je domala že obšel vso> Evropo, zna mnoge jezike in zdaj je zaposlen v Londonu. Za tiste, ki v rojstnem kraju nimajo zemlje, ni kruha. Industrije skoraj ni. Mnogi hodijo na delo v Nemčijo za daljši ali krajši čas, nekateri se vozijo na delo v Rajbeljski rudnik itd.
Bila je že noč. V prijetni družbi smo zamudili izlet na Višarje, obisk v sosedno slovensko vas Žabnico in drugo. Z obljubo, da se še vrnemo, da se še vidimo tu in onstran meje, smo se poslovili in jim zaželeli vse. najboljše. V slovo so še enkrat zapeli njihovo značilno: »Rož, Podjuna, Ziia ...«     K. Makuc
V Bolgariji so posadili orehova drevesca te vrste že na tisoč hektarjih, v prihodnja pa bodo povečali takšne orehove nasade na 30.000 ha.
Weekend brez hrupa
Za »vveekend brez hrupa« dela reklamo neki hotelir v severni Franciji, kfc> obljublja, da bo gostom povrnil plačano vsoto za penzion če se bodo imeli pritožiti tudi za najmanjši hiup.
Jesenice z Italijo
NOVI OREHI
I IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN L JUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI
O Beli cih v $
so se «k< katerimi
kot s f^Aju
noma ^'A* darskih & kovali žbWpV^ enakopravna*^
zdaj
izdelovali>fta je DoganiOJf
celo U*»J »Včas* * ca teklas
mi je f Srednja j( dih letih ^ strojenj« 5 licnejšibi zdai
ščene.« y d
že
ono z Bele
prešali tudi olje iz lanu, in sicer pri Nacetu, kjer je bil mlin in preša za izdelovanje lanenega olja. 59-letni Jože Jekovec se spominja, da so olje izdelovali, ko je bil še otrok, star približno 8 let, potem pa sta gospodar in gospodinja umrla, vse skupaj je propadlo, hiše danes ni več. Nekoliko niže od tega mlina je bila ob Belci še žaga samica — Brezarjeva žaga. »To je bilo zadnje kolo na Belci, tu se je obrt nehala!« mi je povedal Jekovec. Pri Boštaju na Srednji Beli (hiša še stoji) so imeli včasih žago, deske pa so vozili celo v Trst. žaga in mlin sta bila tudi pri Kračmanu, kjer je bil rojen Matija Valjavec — Kračmanov. Na Zgornji Beli so bile včasih tri žage, in sicer pri Mlinarju (tu je bil tudi mlin), pri Kovaču in pri Lojzelnu.
Kot v vseh okoliških vaseh so tudi na Beli včasih žgali opeko, nekateri le za domačo porabo, drugi tudi za prodajo. Za dom so jo številni kmetje in drugi žgali še po zadnji vojni, še pred nekaj
leti. še zdaj pa stoji velika pečnica pri Kosmatu na Zgornji Beli št. 18, čeprav so z žganjem opeke prenehali že leta 1948. Gospodar Kosma-tove kmetije, 79-letni Peter Markič, mi je pripovedoval,
da se v pećnici naenkrat lahko ožge 15.000 kosov zidne opeke in da so jo vsako leto zakurili navadno po sedemkrat, leta 1928, ko je Zgornja Bela pogorela, pa celo osemkrat, ker je bilo za obnovo
Špancev mlin na Babnem vrtu. V tej vasi so bili včasih trije mlini: pri Cudermanu, pri Špancu in pri Krničarju; Cudermanov še zdaj melje, če je dovolj vode, ostala dva ne. Krničarjev mlin bodo uredili v muzejski objekt — Foto Triler
poslopij treba veliko opeke. »Vedno smo imeli po 4 delavce, ki so bili plačani po učinku; po tri goldinarje so imeli od 1000 kosov narejene opeke.«
O Beli in okoliških vaseh bomo še pisali, da bo tako slika   teh  zanimivih krajev
pod Storžcem sčasoma popolnejša. Vabimo bralce iz teh vasi, da nam sporočijo, kaj bi bilo po njihovem mnenju še treba napisati, kdo ve povedati še kaj zanimivega iz starih časov, kaj je zanimivo danes. Oglasili se bomo in napisali. A. Triler
91-letnik i: Hobovš
V zgornjem delu Poljanske doline, v majhni vasici Ho-bovše, skromno živita zakonca Jakob in Frančiška Sedej, ki sta pred nedavnim praznovala 44-letnico skupnega življenja, Jakob pa že 91. rojstni dan.
Jakob Sedej se je rodil leta 1875 v Hobovšah, po domače pri Cehovšu, kot zadnji otrok Janeza in Marije Sedej. Ker je bila družina številna, je moral že v otroških letih v svet s trebuhom za kruhom. Bil je pastir, hlcvar in dninar (dninarju po domače v teh krajih rečejo žernadar). Ko se je začela prva svetovna vojna, je odšel na avstrijsko bojišče, kjer je bil ujet in je potem dve leti preživel v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi domov je nekaj časa pomagal
gospodariti na kmetiji, saj sta bila oče in mama že stara. Poročil se je leta 1922, v zakonu pa sta se mu rodila dva otroka.
Jakob kot samouk splete koše že približno 40 let, vendar le za domačo porabo. Čeprav je že dopolnil 91 let, še vedno opravlja vsa lažja kmečka dela; poudariti je treba, da njegova kmetija leži V bregu in da je treba vsako stvar znositi domov ali na njive (krompir, seno, otavo, drva itd.). Je še vedno čil in zdrav; sam je povedal da je bil pri 7pravniku samo enkrat, odkar je prišel iz prve svetovne vojne. Pravi, da bi rad dočakal 100 let. Tudi mi mu to želimo.
J. Kristan
VTISI IZ ČEHOSLOVAŠKE
Praški grad pozdravlja obiskovalce
MIHA KLINAR: ItfE^ IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN Rfl
Panorama praškega gradu je nepozabna. Kdor jo je gledal, si vedno znova zaželi, da bi stal na vltavskem ebrežju in gledal preko Karlovega mostu na Hradžane.
Enkrat na leto, v majskih dneh, se obiskovalcem odprejo vsi prostori praškega gradu. Ce stopimo v vrste obiskovalcev,  ki   čakajo na
hradžanskem trgu in se z njimi prerinemo skozi Matvšova vrata, stopimo najprej na grajsko dvorišče in odtod po rokokojskem stopnišču v reprezentativne prostore južnega pročelja. Od tod občudujemo mesto, ki se razprostira ob Vltavi. Iz prvega salona, obloženega z gobelini, pridemo v prostore, kjer so
včasih kronali češke kralje. V tej dvorani, okrašeni s prizori s kronanja Leopolda II., sprejema dandanes predsednik republike različne mednarodne delegacije. Pot nas pelje naprej in pridemo v Brožikuv salon, dvorano, ki je namenjena za diplomatske sprejeme. Preko habsburške dvorane in ostalih soban pri-
demo direktno v delovne prostore predsednika republike. Odtod nadaljujemo pot v najstarejši del gradu, ki so ga rekonstruirali in prenovili. V dolgem hodniku se še dobro vidi staro romansko zidovje. V srednjem traktu je urejena galerija, v kateri so razen zgodovinskih umetniških del razstavljena tudi dela sodobnih čeških avtorjev. Sprehod po gradu zaključimo v Španski dvorani in Rudolfovi galeriji, v kateri so razstavljena olja starih, svetovno znanih slikarjev, med njimi tudi prelepi obraz Tiziana in Toaleta mlade žene.
Iz gradu odidemo v cerkev Sv. Vita in Svetovaclavsko kapelo, ki so jo po petih letih obnovili in odprli. Ta kapela je iz X. stoletja. Odkrije se nam ^pet v polnem sijaju, obložena s češkimi poldragimi kamni in granati. Reflektor osvetljuje kip kneza Vaolava, češkega patrona.
Teden odprtih vrat v reprezentativne prostore praškega gradu je končan. Do prihodnjega maja bodo ti prostori rezervirani za meddržavna srečanja in razgovore. Prihodnje leto v maju pa se bodo vrata spet odprla in med obiskovalci bo morda tudi kdo izmed nas. Letos cenijo, da je v tem tednu obiskalo grad približno 300.000 ljudi.
Prijatelja? štefi vedno ^Wmume
kovih let vendar ne izdeluj" »Ne lažem, mama.« * »Še nikoli mi nisi prir)0% »Seveda ne. Aleks ven^f, f »Tako? A kje je ta kj/F »Bi, a to ne gre« ^ Njeno potrpljenje gre 1> S more popeljati k temu n^" , P začutil sam, da se mu
Otroci Slav-Slavko laže?
L Torej sošolcu Aleksu.«
13* "°
priznati, če je podlegel sktf$v"'Pošten način prilastil ptico. Toda otrok ji pravi 52 Zdaj je štefi dovolj.
Ji k njemu!«
vpraša, zakaj ada bi, da bi
je ne otrok
bo moral odkrito
Jfi Iv
»Takoj me popelješ tja,' W^K.roka
taborišče. Alcks
»Prav rad. A kaj ko n« je vendar ruski ujetnik.« # »Ruski ujetnik?« ga štef' p s Starovo Irmgard, SaškoV- m/, listkami pri tajnem zbiranjjjf? nike, se ji ne zdi nevarno. 'vv,
Tako razmišlja, ko ji S13' J "o Aleksu, o dedu, o stražarju Alfonzu. a  u ,
:lf;da. Da ona sodeluje * z nekaterimi socia-potrebščin za ujet-
»Aleks je bil tisti, ki s& VA ' malico. Zdaj dela v
™-----:i„.   *r______., riffM
premogovniku. Zapomnil se ^if^V
štefi posluša. Tast torej!Vi .k cel mesec? In Al fons? Pa ne da bi bil to ti>[1 ^»Vjaterem ji je pravil; Vera Saškova. Ce je kdo nK misli pozablja na izrezljano i if $ obstane na mojstrovini. Slav*"
%i Starovi. Ob taki j.* čas ji pogled zopet to je izrezljal ujetnik,
ki dela v rudniku. Rudar s takim darom? Z rokami, ki znajo oživljati mrtev les?
Štefi skoro dvomi. Toda naslednje jutro, ko pride tast po Slavka, zve o vsej zadevi mnogo več. Obergefrejter Alfons je socialist, liebknechtovec. In tudi Aleks je socialist, ruski socialist boljševi-ške smeri To smer Štefi le malo pozna.
»Vodi jih neki Lenin, ki je baje zdaj nekje v tujini.«
Lenin? Ali ni to ime že brala? Da, seveda! V poročilu o stut-tgarskemu kongresu je bilo omenjeno to ime poleg Roze Luksem-burgove. Ali nista ta dva predlagala popravek k Beblovi resoluciji o preprečitvi vojne nevarosti? Ali ni njun predlog zahteval, da morajo socialisti v primeru izbruha imperialistične vojne naaeti vse sile, da jo najhitreje zaustavijo in da z vojno nastalo ekonomsko in politično krizo izrabijo za prebujanje preprostega ljudstva in za pospešitev propada kapitalističnega gospostva.
Da, spominja se! O tem so zadnja predvojna' leta mnogo razpravljali in tudi upali, da se bo ob izbruhu vojne vse to uresničilo. Toda to upanje so pokopali prav voditelji nemških scialistov. Vol-lmajerjeva in Noskejeva smer je bila vsaj v parlamentu močnejša od Liebknechtove. Ko bi bilo obratno, bi najbrž te vojne ne bilo ali pa bi se njeno orožje obrnilo proti vladarjem, ki so jo začeli.
Tako pa je vojna in prav te dni je nova nemška fenziva, naperjena s severa proti Varšavi in reki Bug ter s srednjega odseka fronte v smeri proti Lublinu, razbesnela na vzhodu še večji in še strahot-nejši pekel, ki traja na ruski fronti že od začetka maja.
Take misli prešinjajo Štefi, medtem ko tast govori o izrezljani golobici.
»Ni samo lepa, meni se zdi tudi nekam otožna., žalostna, kakor da ne more razpeti peruti in poleteti k soncu. Kakor da ima poškodovano zlomljeno perut? Nikoli več ne bo vzletela. Višave jo vabijo, a lahko samo še žalostno hrepeni po njih. Morda se to zdi samo meni? Ko je človek star in razočaran nad vsem skupaj, misli, da so vsi razočarani in da se ne udajajo* več utvaram hrepenenja. No, človek ne sme gledali na vse samo skozi sebe. Aleks prav gotovo ni misli tega ko je rezljal to golobico. Aleks še veruje da je mogoče v življenju doseči veliko stvari, če ima človek zaupanje in vero ne samo vase, marveč tudi v druge, po srcu in duši podobne ljudi. Aleks se ne vda kar tako življenju! Umetnik je. In ne samo umetnik! Tudi človek je. zares pravi socialist, ki se ne misli nikoli vdajati nasilju in krivici.«
In.stari Federle ve, da ta človek ne misli ostati vso vojno v ujetništvu. Pobegnil bo, čeprav mu tega ni rekel. V Švici ima baje svoje somišljenike. Toda o svojih slutnjah, ki niso samo slutnje, marveč že skoro stoodstotno pravilne domneve, ne bo nikomur pravil, a še manj o tem, da je Aleksu preskrbel vojaške zemljevide vsega tukajšnjega območja vse do Bodcnskega jezera in švicarske
meje. Ti zemljevidi so bili pravzaprav Francovi, toda Franc jih tako aii tako ni in jih ne bo nikoli rabil.
O tem ne sme nihče vedeti. Tudi Štefi ne. Zato pripoveduje o Aleksu samo kot umetniku ki ni živel vselej v Rusiji, marveč pozna'tudi Berlin Munchen in Pariz.^ele pred enajstimi leti se je kot štiriindvajsetletni kipar vrni v Rusijo, a ker je sodeloval v ruski revoluciji pred desetimi leti, so ga poslali v katorgo, v Sibirijo. Šele pred letom so ga izpustili in ga poslali na fronto kot navadnega vojaka. Dezertiral je, ker za carja se ni hotel boriti.
»No, zdaj je tu,« zaključi svojo pripoved, ker je Slavko že na-
red.
Danes bosta šla zopet k Osterskim jezerom.
Dnevi imajo imena Przemvsl (to je že znano staro ime, a imajo tudi nova) Lvov, Jaroslav, Rava, Ruska in druga ki govore o neustavljivi moči nemškega orožja in naleta najboljše in najbolj oborožene vojske na svetu. Ljudje govorijo da bodo z Rusi opravili ze do jeseni. Potem bodo Nemci opravili s Francozi in Angleži a avstro-ogrska vojska z Italijani in ušivimi Srbi, zaradi katerih se je pred letom začela ta, velika vojna v Evropi in se razplamtela tudi v Afriki in Aziji.
V Aziji je sicer že prenehala. Kako naj bi se v Tsingtauu nekaj tisoč nemških vojakov upiralo skoraj dvajsetkrat™ premoči japonskih in angleških vojakov, ki so si novembra podredili to nemško ■mlje na Kitajskem. Tudi Togo v Afriki so si prisvojili Francozi s >jo premočjo nad peščico nemške kolonialne vojske. Morda bodo
ozeml
svojo premočjo
morali kmalu kloniti tudi v ncmšk> jugozahodni Afriki. £ato pa si Francozi zaman prizadevajo, da bi si pokorili Kamerun, a Angleži prav tako ničesar ne opravijo v nemški vzhodni Afriki proti nemškim kolonialnim enotam, ki jih vodi general Von Letovv-Vorbeck: stotrideset angleških generalov proti enemu nemškemu, kakor poroča, jo časopisi, kadar ni drugih navdusujočih novic z evropskih bojišč. Teh zdaj ne manjka in so druge novice o nemških uspehih samo postranskega pomena in za popestritev velikih zmag, ki jih dosegajo na vzhodu. Za tako popestritev poskrbe kdaj pa kdaj tudi nemške podmornice, med katerimi"uživa še vedno najvječjo slavo podmornica U-9, ki je v enem samem dnevu potopila tri angleške križarke.
Zato ni nič čudnega, čc se otroci igrajo za podmorničarje in bi radi iz navadnega čolna na jezercu, v katerega se izliva Steinbach, napravili pravo podmornico. Med njimi je tudi Maks Hubner, ki bi se zadnje čase rad znebil priimka Hinderburg in se spremenil v velikega admirala von Tirpitza. Lastni čoln, ki ga ima, mu daje zopet staro veljavo in mu omogoča, da nastopa med otroki kot admiral, obenem pa škili na Slavka in si želi, da bi mu ta zavidal.
t
SAMI V GOZDU
Bilo je lepega poletnega dne. S prijatelcijo sva se domenili, da greva nabirat borovnice.
Rečeno — storjeno. Odpraviva se globoko v gozd. Našli sva vse polno zrelih borovnic. Navdušeno sva jih trgali in dajali v posode. Vedno glob-
lje sva se pomikali v gozd in imeli sva vedno več borovnic. Sonce se je počasi pomikalo proti obzornici. Bolj, ko se je bližal večer, več borovnic sva imeli. Sonce je počasi zašlo. Se zmenili se nisva za lep sončni zahod. Počasi se je pričelo mračiti
Darinka Konc:
Šolska malica
Šestletni Andrejček bo šel v jeseni v šolo. Ker pa stanuje v šolskem poslopju in sta njegov atek in mamica učitelja, sme včasih, če je zelo priden, posedeti kakšno urico v razredu. Prav gotovo pa se vsak dan vestno udeleži šolske malice. Tudi najboljša južina doma ni tako dobra kakor šotska malica. Gorje, če bi ga to-varišica učiteljica pozabila ali mu jo pozabila prihraniti, kadar fantiča ni doma.-
Bodoči šolarček pa je moral v bolnišnico. Ker ni bil mevža in cineravček, se je brž vživel v novi)
Življenje velike otroške sobe v ljubljanski bolnišnici.
Čez nekaj dni ga prideta mamica in tovarišica učiteljica prvega razreda obiskat. Vsako željico bi bili pripravljeni izpolniti dragemu fantiču.
»Kaj pa bi rad, Andrejček?«
»Nič, samo šolske malice mi prinesite za vse dni, ko bom v bolnišnici.«
Pa pravimo, da razumemo naše male modrijane. Prav nič jih ne razumemo. Komu med nami bi prišla na misel šolska malica. Meni prav gotovo ne.
T
Povodni mož
Povodni mož je res zvita zver. Stanuje samo v vodi. Ima velik grad, ki je grajen iz samega zlata in srebra.
Nekega deževnega dne sem šel ob potoku. Malo sem postal. Gledal sem ribe. Stopil sem čisto zraven, da bi ribice bolje videl. Povodni mož Te stegnil kosmato roko in štrbunk — voda je pljuskni-la, jaz pa sem že plaval v njej. Bil sem zelo moker. Nisem mogel takoj ven, ker
me je voda nesla naprej. Prijel sem se za brv. Ker sta bila z menoj tudi brat Janez in sestra Mirni sta me potegnila ven.
Začel sem se jokati. Hitro sem stekel domov. Doma sem se preoblekel. Perilo sem dal sušit. Od samega mraza sem hitro zaspal in sanjal še o povodnem možu.
Cvetko Zaplotnik, 2. a osn.šola Preddvor
Oo vek-gospodar
Pračlovek še ni poznat nebesnih teles, če je videl strelo, si je mislil, da to delajo hudobni duhovi. Sčasoma si je um razvil in strelo si je pričel predstavljati drugače. Začel je opazovati nebesna telesa. Pojavili so se znanstveniki in odkrili marsikaj novega.
Pretekla so stoletja. V vesolje so izstrelili vesoljsko ladjo, v kateri še ni bil človek, ampak žival. Znanost je napredovala in v vesolje je poletel prvi človek Jurij Gagarin.
človek pa ne prodira le v vesolje, marveč si izdeluje tudi razna razstreliva. Pojavile so se atomske bombe, ki so mnogim naredile že veliko škodo, To atomsko energijo bi morali uporabljati v miroljubne namene.
človek si osvaja počasi vesolje in kmalu bo postal gospodar nad vsem.
Slavka Kejžar, 8. razred osn. šola Gorenja vas
MOJ MUCEK
in postajalo je hladneje. Kmalu je mrak popolnoma legel na zemljo. Začeli sva se pripravljati na odhod, toda čudo — ko sva se hoteli vrniti je bilo že tako temno, da nisva našli poti. Začeli sva premišljati, kje bi prenočili. Najprej sva mislili, da bi se spravili v krošnjo kakšnega drevesa. Ker sva se bali, da naju lahko nosi luna ali kaj sanjava in padeva z drevesa, iz tega ne bilo nič. Ob drevesu sva se vlegli in zaspali. Celo noč sva sanjali kako naju' je strah in kako se skrivava pred divjimi zvermi.
Ko sva se zjutraj zbudili, je bilo zopet vse v redu in kmalu sva našli pravo pot.
Milka Tavčar
osn. šola Škofja Loka
Moja najljubša stvar je mucek. Imam ga zelo rada. 2e vedno sem si ga želela. Zelja se mi je uresničila.
Neki črni muc se je potepal okoli našega bloka. Nekega dne ga je brat prinesel domov. Sprejeli smo ga in obdržali. Bil je zelo plašen. Bil je čisto črn, le pod brado je imel nekaj belih dlak in smo mu zato dali ime 'Murči.
Ker imamo doma tudi kanarčka, mora Murči spali v kleti. Vsako jutro ga grem iskat, vsak večer pa sam sili, da gre v klet, kjer ima za-
Francka Jest, *^™tl%l7*n£!eD\.
T Z DAJALKA
Ko se je naslednji dan zbudila, so prišli in jo odpeljali na dvorišče, kjer je bilo polno kamionov z jetniki. Vojak jo je porinil na kamion in že so drveli proti železniški postaji. Tu so jih stlačili v vagone, kot živino. V vagonu, kjer je bila Marija, so bili moški in ženske, ženske so jokale, a Marija je ostala mirna. Vsedla se je k neki ženi, ki jo je poznala že iz mesta. Povedala ji je, da ji je ime Pavla. Pogovarjali sta se o svoji kruti usodi. Le skozi zamreženo okno se je videla pokrajina, skozi katero je drvel vlak. Vozili so se že zelo dolgo, ko je vlak naposled le ustavil. Na postaji so stali zopet kamioni, ki so jih odpeljali v taborišče.
Že od daleč se Je videla žica, ki je obdajala taborišče. Marijo je postalo strah. Stisnila se Je k Pavli, ki je bila že starejša ženska. Vojak Je odprl močna vrata in kamioni so zdrseli skoznje. Nekateri so se hoteli rešiti, a jim je vsak usoden korak prinesel smrt. V žicah je električni tok, zato je toliko ljudi brez upanja čakalo svobodo. Med mnogimi Nemci je zagledala tudi žensko v uniformi. Stopila je naprej in vse ženske, ki so jih pripeljali,   odvedla   v stavbo.
Povedala jim je, da je Helena. Bila je zelo kruta in neusmiljena. Mnogo žen, mater in deklet je umrlo zaradi nje. Vsak dan so morale korakati okoli taborišča.
Prišla je zima. še vedno so morale korakati okoli taborišča. Tudi ta dan, čeprav je močno pihalo. Pavla je nenadoma napadla Heleno in jo podrla na tla. Ostale so' poskušale zbežati, a so jih iz opazovalnice opazili in mnogo jih je obležalo na tuji zemlji. Tudi Pavla je umrla. Ko je izpulila Heleni revolver in jo ubila, jo je zadela krogla in njeno hrabro telo je obležalo sredi tuje zemlje. Marija nI in ni mogla pozabiti tega dogodka. Ko so jo sodili, je jokala. Nemci so mislili, da so to zaroto pripravljale vse ženske, zato so jih mučil!. Mnoge mučenja niso mogle preživeti, zato so Jih sežlgali ali pa odpeljali v plinske celice. Bala se je smrti in vsak dan bolj je bila izmučena in suha.
Minilo je leto 1944. Marija je ostala trdna in upala je na vrnitev. Zvedela je, da Je bil v tem taborišču tudi oče, ki so ga sežgali.
Dan za dnem so vozifi nove jetnike jih pobijali, ssžigali In dušili. Nemci so doživljali vse večje poraze,
boj ček, v katerem spi. Ne-sem mu tudi mleko in kruh, da ni lačen. Kadar se z njim igram, sem po rokah vsa opraskana. Vsako stvar, ki jo dobi, zgrize. Zelo rad se igra s klopčičem volne ia papirjem, ko se pa utrudi, zaspi na divanu.
Imam ga zelo rada. Ko pridem iz šole, veselo priteče k meni in se mi prilizuje. Sva velika prijatelja.
Evi Zaje, 4. b raz. Kranj osn. šola »France Prešeren« v
zato so še bolj uničevali nedolžne ljudi.
Bil je sončen aprilski dan, ko so prišli tudi po Marijo. Odpeljali so jo, Čeprav so nad njimi krožila letala. Marija je vedela, da gre v smrt, čeprav se bliža svoboda. V tem hipu je padla pred vojake bomba. Mnogi so bili mrtvi. Marija je bila zadeta v nogo. Naredila se je mrtvo. Pritekli so drugi Nemci in vse preživele jetnike odpeljali na streljanje. Marija *je bila rešena Splazila se je k ograji m v daljavi zagledala polno vojakov.
Osvobojeno je bilo taborišče in Marijo so odpiMjall do železniške postaje. Preživele so z vlaki odpeljali. Marija se je peljala v svojo domovino. Bila je presrečna.
Vlak se je ustavil in množica ljudi jih je čakala na postaji. Marija je iskala med množico znan obraz. Kako se je razveselila, ko je zagledala brata Andreja. Stekla je k njemu in se ga oklenila okoli vratu. Veselja ni bilo konca, Povedala mu je, da je v taborišču umrl oče, pa tudi o svoji izdajalski'poti ni molčala
Minilo je že mnogo let In v Kranju" sta si zgradila vsak svoj dom. Marija se je poročila s Stevanom. Andrej pa se je poročil z Vanjo, bolničarko čete, v kateri je bil partizan.
Očetu in bratu Pavlu pa sta  zgradila  lep spomenik
KONEC
i JUNIJ 1966 * GLAS
SPORT
11
PO IZREDNEM USPEHU STRELCA HENRIKA PETERNELJA
Predsednik, trener in tekmovalec
Henrik Peternelj je letos v konkurneci 10.000 strelcev v Sloveniji osvojil najvišji strelski naslov »Zlato puščico«. Je tekmovalec in trener SD Kopačevina iz škofje Loke ter predsednik mladinske organizacije v tovarni Iskra v Kranju. Zaprosili smo ga, da pove našim bralcem nekaj besed o svojem uspehu, svojih strelcih in načrtih.
V streljanju z zračno puško
ste dosegli izreden uspeh. Koliko let ste potrebovali, da Me prišli do »Zlate puščice?«
Nastopam od leta 1961. Na republiškem prvenstvu za »Zlato puščico« sem nastopil štirikrat. Uvrstitve so bile vedno boljše: 61., 17., 7. in letos prvi. Na prvo mesto sicer nisem računal. Upal pa tan, da se bom uvrstil med prvih deset tekmovalcev.«
Ali nam lahko poveste še nekaj besed o svoji strelski družini, saj kot trener dobro poznate njene probleme?
»Ustanovljena je bila leta 1961. Imamo 24 stalnih aktivnih strtelcev. Borimo se s precejšnjimi finančnimi težavami, zato so naši strelci slabše opremljeni kot strelci iz drugih družin. Včasih se nekaterih loteva že kar malo-dušje. Na tekmovanjih nastopi tudi do 60 mladih, katerim pa ne moremo kasneje nuditi dovolj za njihov razvoj.«
Akademsko planinsko društvo je organiziralo enajsti veleslalom pod Jalovcem. Tekmovanje, ki je posvečeno spominu vseh - ponesrečenih gornikov se imenuje »VTK« (Vavpolič, Tominc, Kovačič). POSAMEZNO — Alpinisti: Jamnik (Kranj) 1:09.0; Alpinistke: Marinko (Lj. Matica) 2:09,6; planinci: Bevčnikar (Mb. Matica) 1:08.4; Planinke: 1. Zuraj 1:24.0; EKIPNO — Alpinisti: Kranj (Jamnik, Belehar, Keše) 3:53.1, 2. Tržič (Svab, Krmelj, He-rak), 3. Mojstrana (Košir, Koflar, Ažman); Planinci 1. Maribor. Prehodni pokal je prejel alpinistični odsek PD Kranj. i
V Kovinarski koči v dolini Krme bo danes in jutri petnajsti redni posvet s predstavniki planinskih društev Gorenjske. Na Gorenjskem je H planinskih društev z nad 12.000 člani.
V zaostali tekmi predzadnjega kola SCNL—zahod je Tržič izgubil s Savico iz Vevč l 0:3 (0:2).
Na letošnjem otvoritvenem toitingu plavalne 6ezone v odprtih bazenih v Krškem so Kranjčani-nastopili le z nekaterimi plavalci. Zanimivo je, da je edino 13-letni pionir Tomaž Slavec pokazal ^obro formo, saj jc dosegel v  močni    konkurenci dve
Po vašem uspehu je bilo strelstvo v Škof j i Loki precej bolj popularno?
Pionirji so povsod enaki. Največ zanimanja je predvsem na osnovni Šoli Trata, kjer treniramo. Sam trenerski izpit, ki sem ga naredil lansko leto, med mladimi ni pomenil toliko kot naslov »Zlata puščica«. Seveda bom tudi v prihodnje z veseljem sprejel vsakega, ki se bo oglasil pri meni in želel trenirati streljanje.«
In kdaj se vam bo uresničila vaša želja, da bi se lahko bolj posvetili malokalibr-ski puški?
»Verjetno že jeseni, ko mi poteče mandat predsednika aktiva ZMS v Iskri. V zadnjem času sem treniral po štirikrat tedensko z zračno puško in nisem imel časa. Ko bom razrešen funkcije predsednika, se bom lahko v večji meri posvetil tudi treningu z malokalibrsko puško.«
9 Na slovesni seji skupščine
• občine škofja Loka je 9 predsednik Milan Osovni-<§ kar v soboto 28. maja, 9 podelil Henriku Peterne-
• Iju za njegove izredne us-9 pehe posebno priznanje 9 skupščine.
P. Čolnar
PRVENSTVO GORENJSKE V LOVSKEM STRELJANJU
Najboljša Šenčur in Bled
Med ekipami dvakrat zmagala lovska družina Šenčur in enkrat lovska družina Bled
V nedeljo, 29. maja je bilo v Kranju na strelišču v Stru« zevem strelsko tekmovanje za »Dan mladosti«, na tarčo srnjaka in na umetne leteče golobe. Tekmovanje je organizirala Lovska zveza Gorenjske.
9 Od 27 gorenjskih lovskih družin, se je tekmovanja z malokalibrsko puško ude-z malokalibrsko puško na 50 metrov udeležilo 15 lovskih družin s tremi strelci v ekipi.
EKIPE: 1. BLED 239 (od 300 možnih) krogov, 2. Sorsko polje 215, 3. Storžič 201;
POSAMEZNIKI: 1. Lapa-nja (Sorsko polje) 87 (od 100 možnih) 2. Primožič (Tržič) 82, 3. Fon (Bled) 81. 9 Streljanje na tarčo srnjaka se je udeležilo prav tako 15 ekip s po tremi člani. Streljali so z malokalibrsko puško na 35 metrov.
EKIPE: 1. Šenčur 334 krogov (od 390 možnih), 2. Storžič 305, 3. Poljane 284;
POSAMEZNIKI: 1. Prestor (Storžič) 116 (od 130 možnih) 2. Gašperšič (Šenčur) 114, ' 3. Arzenšek (Šenčur) 114; I
9 Gorenjska lovišča< imajo razmeroma malo divjadi na
REPUBLIŠKO PRVENSTVO SLEPIH V MNOGOBOJU
Slepi prvič na startu
Na stadionu v Kranju je bilo v nedeljo prvo republiško prvenstvo slepih v mnogoboju. Republiškemu odboru Zveze slepih je s pomočjo Zavoda za vzdrževanje športnih objektov, ŠD Triglav in ŠD Borec uspelo nadvse uspešno organizirati to nevsakdanje tekmovanje.
Slepi so tekmovali v dveh kategorijah (popolnoma slepi
in slepi z delnim ostainkom vida) in sicer v petih discipli-
POKAL MARŠALA TITA V NOGOMETU NA GORENJSKEM
Gostje ostali praznih rok
S sodelovajem osmih Klubov, se je pričelo tekmovanje za pokal maršala Tita na Gorenjskem. Vse tekme so se končale z zmagami domačinov.
KRANJ : KROPA 4 : 3 (1:2)
Kvaliteta igre ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev. Kranj je izbojeval zmago v zadnjih minutah, ko je spremenil precejšnje vodstvo Kro_ pe iz 1:3 v 4:3.
SVOBODA : ŽELEZNIKI 6 : 1 (2:1)
Obe prvoplasirani ekipi gorenjske lige sta prikazali odlično igro. Posebno se je odlikovala Svoboda v drugem polčasu. —■
LESCE : PREDVOR
4 : 2 (1:2))
čeprav so Lesce zasluženo zmagale, tudi zmaga gostov ne bi bila nezaslužena. Srečanje je odločila precej boljša telesna pripravljenost domačinov.
NAKLO : TRBOJE 4 : 3 (3:2)
V zelo zanimivi tekmi je Naklo zasluženo premagalo Trboje. Ker pa so pri Naklem nastopili nekateri igralci, ki nimajo pravice nastopa je bila tekma - razveljavljena in registrirana s 3:0 v korist Trboj.
9 V polfinalnih srečanjih se bodo sestali — Lesce : Kranj in Trboje : Svoboda.
© V tekmovanju za mladinski pckal sodelujejo le štiri ekipe. Srečanje Naklo : Jesenice je bilo preloženo, tekma Kranj : Tržič pa s« je končala z zmago gostov z 2:1 (1:0). Rezultat še ni uradno pnV-'-n, fcer je KrttBJ vložil protest.
/j P Đidić
katero lovci streljajo samo v letu, zato tudi streljanje na umetne golobe na Gorenjskem ni tako razvito, kot bi bilo želeti. Precej posameznikov in lovskih družin pa je v tej strelski panogi doseglo že lepe uspehe.
Tekmovanja na leteče umeL' ne golobe se je udeležilo 8 ekip v konkurenci in tri izven konkurence.
EKIPE: 1. Šenčur 19 zadetkov (od 30 možnih), 2. Storžič 11, 3. Jošt 11;
POSAMEZNO: 1. Zorzut (Šenčur) 7 zadetkov (od 10 možnih), 2. Kirbiš (Šenčur), 3. Vraničar (Škofja Loka) 6.
Posebno se je odlikoval v streljanju na leteče umetne golobe lovski čuvaj LD Bled Rudi Kotnik, ki je izven konkurence sestrelil 9 golobov, desetega strela pa sploh' ni oddal, ker je imel zaprto varovalko na puški.
Ob zaključku tekmovanja je predsednik Lovske zveza Gorenjske Ivan Cvar razdelil najboljšim ekipam in posameznikom pokale, diplome in praktična darila.
— elf —
1 i
S pomlajeno ekipo tretji
V soboto in nedeljo so tr-žiški rokomelaši gostovali na tradicionalnem mednarodnem rokometnem turnirju v Celovcu. Poleg tržiškega Parti-« zana so sodelovale še ekipe iz Wiesbadna, MUnchna, Borovelj, reprezentanca policajev z Dunaja in KAC.
Tekmovanje je potekalo po > liga sistemu. Zanimivost turnirja je bila predvsem v tem, ker je b&na travnatem igrii šču z nekoliko drugačnim kriterijem sojenja in se zato mlada ekipa Tržičanov ni posebno dobro znašla.
Rezultati srečanja Tržičanov — KAC 9:7. VViesbaden 2:3, Dunaj 2:3, Borovi je 8:3, Miinchen 5:2.
VRSTNI RED: 1. VViesbaden, 2. Dunaj. 3. Tržič, 4. KAC, 5. Mijnchen. 6. Borov-Ije. D. Humer
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ
v svojih radio-televizljskih delavnicah vgrajuje v vse vrste televizijskih sprejemnikov UHF adapterje (inozcmskijzdelek), s pomočjo katerih je omogočeno »prejemanje drugega programa jugoslovanske radio televizije, kakor tudi sprejem italijanskega televizijskega programa.
Elektrotehnično podjetje Kranj Gregorčičeva ulica 3 Telefon 21264
nah: skok z mesta v višino in daljino, tek na 60 m, metanje krogle in plavanje na 45 m. Nastopilo je 31 tekmovalcev, med njimi tudi dve dekleti. Z Gorenjske so nastopili tekmoralci iz Kranja (2), Jesenic (1) in Škofje Loke (5).
REZULTATI — POSAMEZNO — 60 m: 1. Uršič (Šk. L) 8,5; daljina: 1. Uršič (Sk. L.) 2,62; višina: l.Turnšek (Lj) 125; krogla: 1. Bobinski (Ma) 8,90; plavanje: 1. Klenčar (N. M.) 0,46;
MNOGOBOJ — Popolnoma slepi: 1. Bobinski (Maj 3271, 2.Zupančič (Ma) 3001, 3. Siket (Ma) 2900,... 6. Uršič (Sk. L.) 2623; Slepi z delnim ostankom vida: 1. Turnšek (Lj) 4793, 2. Cebulj (Ka) 3474, 3. Zerdonelj (Ce) 3461, 4. Daga-rin (Šk. L.) 3244,... 6. Andžc-lić (Jes.) 3029. -pc
Zbiralec na Huiah
Poznamo zbiralce znamk, steklenic, starinskih predmetov, metuljev papirnatih sar-vietkov iz restavracij itd. Toda ob Cesti talcev št. U na Hujah v Kranju smo ondan spoznali zbiralca, katerega konjiček je dokaj svojevrsten. Majhno, staro hišico smo komaj še opazili med
Pel metrov pod cesto
V četrtek ob 15.15 se je v Gobovcih prevrnila z osebnim avtomobilom LB-SM-82 nemška državljanka Rita Classen. Vozila je iz Posavca proti Kranju in v Gobovcih prehitevala tovorni avtomobil KR 32-31, ki ga je vozil Ferdinand Zupane iz Kranja. Ker je prehitro zapeljala pred tovornjak ga je oplazila z vozilom. Zaneslo jo je čez cesto in se je prevrnila v kakih pet metrov globok jarek. Voznica pri nesreči ni bila poškodovana, na avtomobilu pa je precejšnja materialna škoda. — sš
Neizkušenost
V torek se je na cesti III. reda v vasi Gaber zgodila težja prometna nesreča. 24-letni voznik Anton Bizjak iz Idrije je z osebnim avtomobilom KP 111-82 vozil proti škof jI iLokl, V levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti vrglo 16 metrov daleč na njivo, kjer je avto obležal na boku. Voznik in ostali trije potniki so bili ranjeni m so jih odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Bizjak je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na avtomobilu je škode za okoli 5.000 novih dinarjev. — sš *
kupi razbitih straniščnih školjk, zarjavelih konzervnih škatelj, cunj, papirja in kosov ter koščkov opeke, okroglih kamnov itd. Pot do vhoda v hišo je še komaj možna. In iz teh visokih kupov skrbno zložene ropotije in odpadkov vseh vrst hudo zaudarja, ponekod že to prerašča prva trava in plevel.
Lastnik, invalidski upokojeni Franc Bukovnik je povedal, da bo vse to potreboval za gradnjo, menda hiše. Sosedje pa pravijo, da je to za okolico že skrajno nevzdržno in nevarno, bodisi zaradi epedemije bodisi zaradi ognja, kajti zbiralec ima okrog
hiše tudi visoke kupe najrazličnejših deščic, palic in lesenih odpadkov kar laJiko povzroči požar tik ob sosedovi hiši.
O tem zbiralcu posebne vrste so tamkajšnji prebivalci že mnogokrat govorili na raznih sestankih in zborih volilcev. Toda nič se ni premaknilo. Res je, da je vsakemu zagotovljena svobodna izbira »konjička«. Toda v tem primeru stvar hudo presega domači vrt. Turistično društvo, krajevna skupnost in ustrezne inšpekcije bi morale posredovati. Tako menijo domačini.
K. Maktic
Geologi v Triglavskem pogorju
Veliko zanimanje za dosedanje geološke ekskurzije po Gorenjski in želja mnogih ljubiteljev narave sta bila razlog, da je Slovensko geološko društvo predvideno dvodnevno ekskurzijo v Triglavsko pogorje podaljšalo kar na tri dni. Ta največji letošnji >*pohod« geologov in tistih, ki jih zanima geologija, bo 17., 18. in 19. junija. Ce bo rame naklonjeno, bo-
Trčila sla
Voznik osebnega avtomobila Franc Koren je v torek okoli 13. ure vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam. V Martuljku mu je na nepreglednom ovinku pripeljal nasproti nemški voznik The-odor Dressler. Ker je Korena zaneslo na levo stran ceste je prišlo do trčenja. Pri nesreči sta bila poškodovana voznika in sopotnica Helena Dressler, na vozilih pa je škode za okoli 22.000 novih dinarjev. — sš,
Najmlajša gasilka na Gorenjskem
Na tekmovanju pionirjev — gasilcev Gorenjske na Bledu smo spoznali najmlajšo gasilko na Gorenjskem. To je šestletna TATJANCA KOL-MAN z Bleda, ki je mladim pionirjem — tekmovalcem — in občinstvu v dvorani zapela lepo pesmico. Tatjanca še ne hodi v šolo, zna pa že pisati in citati. Tudi njen oče in mati ter brat Viktor so gasilci. Zato je tudi ona oblekla plavo uniformo in že dobro pozna dolžnosti gasilcev. Na vajah je že z malo motorno brizgalno gasila ogenj. -Kaj bi naredila, če bi opazila da hiša gori?« sem jo vprašal. »Takoj bi šla v gasilski dom ali pa na ljudsko milico javili.'« je hitro odgovorila. Bistroumni Tatjane! šola ne bo delala preglavic.
J. Vidic
Tatjana Kolman
do šli prvi dan iz Stare Fužine do Velega polja, nato pa čez Hribarice v dolino Triglavskih jezer, zadnji dan pa mimo Pršivca v Staro Fužino.
Pot bo sicer dolga, vodila pa bo po geološko zelo zanimivih krajih. V dolini Triglavskih jezer so odlično ohranjene okamenine, obo-nern pa se bodo udeleženci ekskurzije spoznali z lepimi primeri tektonskega delovanja.
Zaradi zagotovitve prenočišč v planinskih kočah so j potrebne predhodne prijave, i ki jih sprejema Slovensko 1 geološko društvo v Ljublja- ! ni. Novi trg 3 (telefon 23-961) do 10. junija.
Z avtom v drevo
V sredo ob enih se je na cesti III. reda v Lescah ponesrečil z osebnim avtomobilom LJ 63-22 27-lctni Lovro Žemva iz Zapuž. Vozil je iz Lesc proti Zapužam. Iz doslej še neugotovljenega vzroka se je zaletel v drevo in se pri tem hudo ranil. Na vozilu je škode za približno 3.500 novih dinarjev    — sš
Motor mu je odpovedal
Med Polico in Kranjem se je v četrtek ob 10.30 ponesrečil z motornim kolesom LJ 25-353 Emil Keržišnik iz Ljubljane. Motoristu je pri hitrosti 90 km na uro nenadoma odpovedal motor in je zaradi tega padel. Dobil je lažje poškodbe, na motorju pa je škode za 400 novih dinarjev. — sš
RAZPIS
ZA SPREJEM UČENCEV(-NK)
v ekohomsko-administrativni šolski center v Kranju
V šolskem letu 1966/67 bo sprejetih v I. letnik
1. EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE — 60 učencev(-nk)
2. ADMINISTRATIVNE ŠOLE (dvoletne) — 60 učenk
3. UPRAVNO ADMINISTRATIVNE  ŠOLE  (štiriletne) 30
učencev (-nk)
POGOJI ZA SPREJEM SO: uspešno dovršena osnovna šola in starost do 17 let, za administrativno šolo še posebefl
pogoj — zdrave oči in zdrave roke.
PRIJAVE ZA SPREJEM, kolkovane z Ndin 0,50 državne taksft
sprejema ravnateljstvo do vključno 20. junija 1966.
PRILOGE K PRIJAVI: rojstni list in zadnje šolsko spričevalo (original).
SPREJEMNI IZPIT: vsi kandidati za sprejem naj se javijo k sprejemnemu izpitu v šoli v torek, 21. junija 1966, ob 8. uri-Sprejemni izpit za ekonomsko šolo in upravno administrativno šolo (štiriletno) bo iz slovenskega jezika in matematike, za administrativno šolo (dvoletno) pa iz slovenskega jezifca in računstva.
V primeru, če bo manj prijavljencev kot je razpisanih mest
za posamezno šolo, sprejemnega izpita ne bo.
V JESENIŠKI ŽELEZARNI
zgorel medfazni transformator
# V četrtek ob 10. uri je v
@ jeseniški   železarni začel
& goreti mfcdfazni transfor-
sQ mator. Po prvi oceni zna-
0 ša materialna škoda pri-
% bližno 9 milijonov stari*1 m djnarjev. Ker komisija & • ni končala delo bomo 0 ® vzroku požara še poročali-— sš
Posredujemo prodajo karamboli ranih avtomobilov:
1. ZASTAVA 750,
leto izdelave 1%5 s prevoženimi 11.300 km.
Začetna cena N Din 6.550
Ogled vozila je mežen vsak dan od S. do 12. ure pri .Zavarovalnici Kranj.
2. VOLKSWAGEN 1200,
leto izdelave 1965 s prevoženimi 14.500 km. ' Začetna cena N Din 21.000 .
Ogled vozila je možen vsak dan od 15. do 18. ure pri Kranjc Ivanu (D rnik' Tržič — Blejska c. 2.
Pismene ponudbe za obe vozili sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 8. 6. 1966 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA KRANJ
■■■■■■hi	
GLAS v hišo	vsako
Trg. podjetje »KURIVO« Kranj,
vam preskrbi:
— lignit, rjave premoge vseh granulacij; za gospodinjstva, velike potrošnike in industrijo;
—• gradbeni material;
— prevaža blago na dom ali skladišča.
ZAVOD
ZA VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV KRANJ s p or o č a
da letno kopališče v Kranju še ni odprto zaradi slabih vremenskih pogojev. Do nadaljnjega zato še vedno normalno obratuje zimsko kopališče.
Letno kopališče bo odprto takoj, ko bodo za kopanje   na prostem primerni vremenski po- t goji.
4. JUNIJ 1966 # GLAS
OGLASI — OBJAVE
13
Prodam zelo dobro ohranjeno otroško kolo, sesalec za prah in Singer pogrezljiv stroj. Kranj, Titov trg 24
2633
Prodam- skoraj nov plug obračalnik. Zapoge 25 Vodice 2660
»Mariš Rondo« pralni stroj skoraj nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2661
Prodam 400 kg apna (tera-novo). Drulovka 9, Kranj
2662
Prodam ogrodje mopeda T 12. Potoče 14, Preddvor 2663
Prodam salonitne plošče 102x125. Pšenična polica 4, Cerklje 2664
Prodam 400 kg monta opeke, dva drogova za elektriko in rabljeno ograjo za balkon'. Kranj, Cirče 16 2665
Prodam parcelo blizu gasilskega doma na Primskovem. Naslov v' oglasnem oddelku 2666
Prodam kravo, dobro mle-karico, ki bo septembra tretjič teietila. Franc Logar, Voklo 18. Šenčur 2667
Prodam stoječo travo. Ko-krica 84, Kranj 2668
Prodam šrotar drobilec kiadivar za žito. Šenčur 235 2669
Motor »Hobi« ugodno prodam. Kranj, Titov trg 22/11 2670
Prodam    dobro ohranjen »Horex«. Brezje pri Tržiču 43 2671
Prodam    stoječo   travo v Goricah, Poizve se Golnik 19 2672
Električni     motor Rade Končar A Z'105-2 = 04 KW 2755 o/m.   Popolnoma nov, ugodno proda. Kranj, Huie 3 2673
Prodam  konja in vprežno kosilnico z žetveno napravo. Basaj Stefam, Suha 40 Kranj 2674
Prodam plemenske koze in ovce. Arnež, Kokrica 48, Kranj 2675
Prodam skoraj novo dobro ohranjeno .kredenco za polovično ceno. Fležar, Štirnova 6, Primskovo, Kranj 2676
Prodam traktori 18 KM s kosilnico in obračalnikom vse v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2677
Prodam vprežno kosilnico, 3 kom meterskih cevi 20 cm za puhalnik. Suha 23, Kranj 2673
Prodam enovprežno kosilnico in obračalnik za seno. Luže 30, Šenčur 2679
Prodam rabljena okna, dve postelji z vložki, otroško posteljico in okovje za dvavzid-ljiva štedilnika po ugodni ceni. Marušič Jelenčeva 13, 2680
Prodam električni gramofon
s ploščami. Premru, Ilovka 6 Kranj . 2681
Prodam takoj pol vseljive hiše. Poizve se Zadružna 4, Kranj, Primskovo 2682
Prodam dvosedežni moped. Sp. Duplje 52 2683
Prodam kravo s teletom. Zg. Bela 20, Preddvor 2684
Ugodno prodam rabljeno kuhinjsko pohištvo. Červ Ana Trboje 2, Smlednik 2635
Prodam deske za betoniranje. Hrastje 70, Kranj 2686
Prodam moped na tri prestave. Poizve se Breg 15, Preddvor 26S7
Prodam karamboliran avtomobil znamke DKW letnik 57 za 4.000 ND. Interesenta si lahko ogledajo avtomobil na Zavarovalnici v Kranju, Kidričeva 40, ravno tako dobijo ostala pojasnila 2638
Prodam prikolico za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 2639
Predam tesani les — špi-rovce za (grušt). Naslov v oglasnem oddelku 2690
Prodam mlado kravo, ki bo v kratkem teietila. Ilovka 5, Kranj 2691
Prodam mlado kravo s teletom. Ilovka 4, Kranj 2692
Prodam obračalnik za seno. Prosen Franc, Cerkljanska dobrava 7 2693
Prodam krave po izbiri, Strahinj 12, Naklo 2694
Prodam gumi voz, lahki ali težki, ali traktorsko prikolico. Bernard Peter, Zg. Seni-ca 16, Medvode 2700
Prodam suhe borove plohe. Naslov v osrlasnem oddelku 2695
Prodam kravo po izbiri. Tr-stenik 15, Golnik 2696
Prodam- dobro ohranjeno motorno   kosilnico znamke »Reform« Kranj, Struževo 5 2697
Radi selitve prodam pralni stroj polavtomat »Mariš Rondo«. Poizve se Jerončič, Begunjska 11, Kranj 2698
Prodam večjo količino stare zidne opeke. Ogled na dvorišču (Stara pošta-hlevi) Kranj 2699
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage sestre in tete
CEGNAR JERCE
roj. TEPINA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala č. duhovščini, dr. Baj-želnu in pevskemu društvu. Prav vsem iskrena hvala. Kranj, 1. junija 1966
talujočh sestra Micka, nečak Kranj, 1. junija 1966    Andrej z ženo Ivanko
Prodam štiri prašičke po 6 tednov stare. Sp. Brnik 13, Cerklje 2727
Kupim 1400"' kom cementnih zidakov. Britof 24, Kranj 2701
Kupim starejšo omaro za obleko. Naslov v oglasnem oddelku 2702
Kupim vola, 500 kg težkega primernega za vožnjo. Frlič Maks, Sp. Besnica 50 pri Kranju 2703
Kupim vprežni obračalnik za seno. Naslov v oglasnem oddelku 2704
Kupim prašiča, težkega 20 do 40 kg, lahko težji. Naslov v oglansem oddelku   • 2705
Sprejmem mizarskega pomočnika. Mizar Hafner, Zasavska 2, Kranj 2706
Nujno rabim 5000 N din posojila. Vrnem s 35% obrestmi. Ponudbe poslati pod »Obrtnica« 2707
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju srečk 22. kola, ki je bilo dne 2. junija 1966
Srečke s	so zadele
končnicami	dobitke Nd
50	6
70	6
0080	200
8S970	406
61	6
81	8
19201	1.000
81511	600
406541	10.000
2	4
2692	604
09172	404
55322	604
76502	404
3	4
30603	604
422783	8.004
04	10
55944	1.000
80064	1.000
80574	2.000
94814	400
45	20
155	40
2S5	100
03425	400
28295	400
78435	400
3H995	50.009
730765	8.000
16	8
36	8
46	6
66	8
76	10
96	6
47	6
42757	600
52667	600
69327	1.000
95507	600
296797	100.000
711607	10.000
37538	400
96078	400
095°58	30.000
729	80
28719	400
45889	600
62419	600
72579	600
Podpisani Dolinar Jože iz Sebenj 49, preklicujem, da sem očital Glavič Alojzu iz Sebenj 43, da je kriv smrti mojega sina. 2708
2000 N din dam nagrade za prazno sobo. Pismene ponudbe poslati pod »Kranj« 2709
PGD Suha pri Kranju prireja v okviru praznovanja 40-lenice obstoja VRTNO VESELICO v soboto, ob 19. uri in v nedeljo ob 15. uri. Za prijetno zabavo preskrbljeno. Vljudno vabljeni! 2634
V septembru nudim sobo s souporabo garaže. Ponudbe poslati pod »Plačilo vnaprej« 2626
TV prejemnike predelujem za sprejem drugega programa. Popravljam UKW adap-terje. Lukež Mar jam Kranj Titov trg 22/11 2710
Lastnik avtomobila št. LJ 2095 (Jože) naj dvigne pismo v ogl' odd. Glasa, Kranj
2711
Poročena brez otrok iščeta opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2*712
Preklicujem avtobusno izkaznico št. 5663 na ime Zavrl Pavla, relacija Kranj — Pred-oslje 2713
Rabim slikarje, pleskarje takoj. Alojz Frantar, soboslikar, Kranj, Trojarjeva 16, Slražišče 2714
Nudim šivilji delo na dom. Ponudbe polati pod »Kopalke« 2715
Imetnik ure »Start« zastavljeno od fanta z očali, naj javi svoj naslov v oglasni oddelek pod »Poštenost« — nagrada ^716
NATAKARICO — priučeno preime takoj gostilna Lakner, Kokric 103, Kranj. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru 2717
Oddam   Gpremljeno sobo. Ogled v  nedeljo dopoidan. Naslov v oglasnem oddelku 2718
Delovna skupnost trgovskega podjetja MURKA Lesce želi priložnotno zaposliti perico za pranje delovnih halj. Zaželjeno je, da je delavka doma iz Lesc ali okolice. Osebni dohodek se določi v skladu pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Inte-resentke naj pošljejo svoje prijave na upravo podjetja do vključno 20. junija 2719
Dobrh gospodinja srednjih let želi spoznati resnega fanta s svojim domom, lahko s posestvom. Ponudbe poslati pod »Lepa je pomlad« 2720
Nujno rabim 700 N din za krajšo dobo, dam trda drva za uslugo. Ponudbe poslati pod »Takoj« 2721
Enosobno stanovanje v Zagrebu (soba, kuhinja, kopalnica, predsoba) zamenjam za Kranj, Škofja Loka ali Ljubljana. Ponudbe poslati pod »3900« 2722
Avtomobilisti, motoristi! prevleke za sedeže dobite pri Bohorič, Kranj, za prodajalno »Sava"« (dvorišče)
2723
Iščem pomoč v kuhinji za restavracijo v Celovcu. S.a-novanje, hrana, dobra plača. Ponudbe poslati pod »Celoletna zaposlitev« 2721
Nujno rabim 200B N din posojila. Vrnem do konca leta z obrestmi po dogovoru. Ponudbe poslati pod »2000<<
2725
Iščem starejšo žensko, ki bi pomagala na mali kmetiji in gospodinjila starejšemu moškemu. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Kranj — Cirče, Staretova št. 7 2726
UPRAVNI ORGAN SKUPŠČINE
OBČINE ŠKOFJA LOKA PRODA NA JAVNI DRAŽBI OSEBNI AVTO MERCEDES 170 SD, letnik 1957,
v voznem stanju
Izklicna cena N din 7.000.—.
Dražba b0 na sedežu občinske skupščine v sredo, dne 8. 6.1966, in sicer.
— za interesente družbenega sektorja ob 16. uri
— za interesente - zasebnike ob 17. uri.
Komisija za razpis pri skupščini komunalne skupnosti za zaposlovanje Kranj razpisuje delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA POKLICNO PROSVETLJEVANJE IN INFORMIRANJE NA KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Pogoji:
višja strokovna izobrazba, psihološke, pedagoške ali kadrovske smeri z 1-letno prakso na področju poklicnega prosvet-ljevanja in usmerjevanja.
Rok za sprejem prijav je 30 dni po objavi razpisa. Komisija bo prijavljene kandidate obvestila o sprejemu ali odklonitvi v roku 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav. Prijave pošljite na naslov komisije v Kranj, Sejmišče 4.
ZDRUŽENO PODJETJE
Jrcms turist
ŠKOFJA LOKA
obvešča cenjene potnike, da
prične voziti
dne 1. junija 1966 na redni avtobusni progi
Kranjska gora—Zagreb—Banja Luka
po sledečem voznem redu:
Kranjska gora -Jesenice Bled Kranj Ljubljana Novo mesto Zagreb Novska Bos. Gradiška Banja Luka
prihod
4.10 odhod 4.45 5.15 6.10 6.55 8.15 10.00 11.40 12.15
13.05 prihod Avtobus bo vozil vsak dan.
Cenjenim potnikom želimo prijetno vožnjo z udobnimi avtobusi.
TRANSTURIST
odhod
21.40 21.05 20.40 19.45 19.10 17.50 16.30 14.50 14.10 13.30
Dopolnilna prometna vzgoia uporabnikov cest
Promet v križišču urejuje miličnik. Vozila, ki vozijo proti miličniku v bok, imajo odprto križišče. Skozi križišče bosta prvo vozila osebni avtomobil, ki vozi naravnost, in motorist, ki zavija v desno. Tovorni avtomobil bo peljal skozi križišče takrat, ko se bo miličnik obrnil z rameni proti tovornjaku.
— Skrbimo, da bodo svetlobna telesa na vozilih vedno v brezhibnem stanju!
— Ponoči pri srečavanju z drugim vozilom moramo zasenčiti luči na razdaljo najmanj 200 metrov!
VILLACH
BELJAK ,
HAUPTPLATZ 8
orodja @ okovja
£ kmetijski stroji vseh vrst
£ hišna
in kuhinjska orodja
£ steklenina in porcelan
@ gradbeno železo SE
PRIPOROČAMO ZA OBISK!
ŠOLSTVO
Svet delovnega kolektiva Gostinskega šolskega centra — Bled
Poklicne gostinske šole Jesenice
ki izobražuje učence za poklic kuharja in natakarja razpisuje vpis učenev v I. letnik
za šolsko leto 1966/67
Šola bo sprejela 50 učencev obeh spolov.
Pogoji za sprejem;
uspešno dokončana osnovna
šola;
telesno in duševno zdravje;
veselje za poklic
'Kandidati naj predložijo upravi šole na Jesenicah, Cesta železarjev št. 5 — do 20. junija 1966:
1. Prošnjo na obr. 1,20 s ko-lekom za 50 din
2. Spričevalo    o dokončani osnovni šoli
3. Izjavo staršev o vzdrževanju v času šolanja
4. Življenjepis
Vsi vpisani kandidati bodo zdravniško pregledani v dneh 17. in 18. junija v šolski ambulanti zdravstvenega doma na Jesenicah, kjer bodo sprejeti v času od 7. do 9. ure.
Dne 30. junija 1966, od 8.30, bo zbor vseh vpisanih v šolskih prostorih, da bodo obveščeni o sprejemu.
Svet proizvodne enote podjetja ELEKTRO KRANJ
razglaša
naslednji prosti delovni mestir
1. orodni kovač
2. stiskalec-strojnik HE Pristava — Tržič
Pogoji zasedbe:
Pod L: visokokvalificiran delavec kovinske stroke s
5-letno prakso.
Poskusno delo do 3 mesece.
Pod 2.: visokokvalificiran delavec elektro stroke s 5-letno prakso ali
kvalificiran delavec elektro stroke i 10-letno
prakso.
Poskusno delo do 3 mesece. -Nastop službe takoj!
Osebni dohodek.po PRAVILNIKU O DELITVI 0sEB' NI H DOHODKOV.
Stanovanja ni na razpolago.
Rok prijave: 15 dni od dneva objave razglasa.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev |fl opisoBj dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: ELEKTRO KRANJ — PROIZVODNA ENOTA, KRA^-
STARA CESTA 3.
PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU
SPREJME
V HONORARNO ZAPOSLITEV POMOŽNO KUHARICO ZA 3 URE DNEVNO
Inletesentke naj se zaradi dogovora o nastopu z8'ase v sekretariatu podjetja, kjer dobe tudi ostale informacije. Nastop službe možen takoj.
kupujte kvalitetnopohistvona
POTROŠNIŠKI
a it
* Gorenjska kreditna banka Kranj
s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje ^
Novo nagradno žrebanje
vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12 1966 vezali pri njej najmanj 2.000— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni.
S2
m m
m
d<b
vJ
Na-.ade so: av '.o zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa
Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vlope sc obrestovane po višjih obrestnih merah,
4. JUNIJ 1966 * GLAS
SPOREDI
15
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušate vsak dao ob 5., h.t 7., 8., 10., 12., 13.; 15., 17., 22., 23. In 24. uri tei radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 4. junija
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom  Moj mira Šepeta
— 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in veseli hribovci — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz -Crnih mask« Marija Kogoja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 16.00 Vsak dan
za vas — 17.05 Gremo v kino
— 17.35 Plesna glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Vozli inšpektorja Braina — 20.51 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba
NEDELJA — 5. junija
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.50 Iz albuma skladb za mladino
— 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. —
10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in, pozdravljajo —II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Znameniti pevci — slavne arije — 15.05 Zabavna glasba — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Glasba ne pozna meja — 20.50 Športna poročila — 21.00 Ob 70-letnici skladatelja Danila Bučarja — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer elektronske glasbe
PONEDELJEK — 6. junija
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V svetu operetnih melodij — 10.15 Odmevi z nordijskega sveta — 10.35 Naš podli-
stek — 10.55 Gksbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Suita
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne z malimi   vokalnimi ansambli
— 13.30 Priporočajo vam -f 14.05 Iz komorne glasbe Ri-sta Savina — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovska skladatelja Anton Nagele in Adolf Grobming — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije
TOREK
7. junija
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri —
10.15 Odlomki iz »Hoffmano-vih pripovedk« v izvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Jožeta Kelbla in ansambel Franka Jankoviča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 -Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Joža Vlaho-vič iz Zagreba — 20.20 Radijska igra — 21.35 Iz fono-teke radia Koper — 22.10 Medigra'.— 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Plesna glasba
SOBOTA — 4. junija
RTV Beograd 17.50 Poročila 17.55 Kje je, kaj je
RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 Dileme — mladinska
igra
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Glasbeni kotiček —
Borut Lesjak 20.40 Sprehod skozi čas
RTV Beograd 21.10 Zabavno-glasbena oddaja
RTV Ljubljana 22.00 Hitchcock vam
predstavlja 22.50 Zadnja poročila
TELEVIZIJA
NEDELJA — 5. junija
RTV Zagreb 9.25 Poročila
9.30 Oddaja narodne glasbe 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Beograd 10.45 Tisočkrat »Zakaj«
RTV Ljubljana 11.00 Lassie — serijski film 12.00 Nedeljska konferenca
RTV Skopje 16.00 Telovadno srečanje Jugoslavija : SZ
Evrovizija 16.30 Nogomet SZ : Francija
RTV. Ljubljana 17.15 Propagandna oddaja 17.30 Nadaljevanje prenosa iz
Moskve
RTV Ljubljana 18.45 Zlata doba komedije
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.45 Kako živi in se zabava Pulj
RTV Ljubljana 21.45 Veliki podvigi — film 22.35 Filmski posnetki z vesoljske ladje Gemini 9 22.50 Zadnja poročila
Drugi spored:
RTV Beograd 18.30 Poročila 18.35 Filmska reportaža o
Iranu
19.00 V nedeljo ob sedmih
RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci
PONEDELJEK
6. junija
RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli
RTV Beograd 17.35 Tečaj angleškega jezika
RTV Ljubljana 18.05 Lolek in Bolek 18.25 TV obzornik 18.45 Zanimivosti
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Ljubljana 19.40 Lesni sejem v Ljubljani
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.40 TV drama
RTV Beograd 21.30 Biseri glasbene
literature
RTV Zagreb 21.45 Portret in srečanje
Matije Skurnerja 22.00 Šahovski komentar
RTV Beograd 22.10 Poročila
Drugi spored*
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Znanost in mi
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Ljubljana 19.40 Lesni sejem v Ljubljani
RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Trst in spored RAI
TOREK — 7. junija_
RTV Beograd 9.00 Prenos kongresa SZDL 17.00 Prenos kongresa SZDL
Jugoslavije
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik in poročilo
s kongresa SZDL 20.30 Celovečerni film 22.00 Za lahko noč poje
Ivanka Kraševec 22.10 Poročila
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
4. junija ameriški film DAVID IN LIZA ob 16., 18. in 20. uri
5. junija zah. nemški barv. film FREDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 15. uri, amer. film DAVID IN LIZA pb 17. in 19. uri, premiera ital. filma MOŽJE NA KONGRESU ob 21. uri
6. junija italijanski fikm MOŽJE NA KONGRESU ob ob 16., 18. in 20. uri
7. junija italijanski film MOŽJE NA KONGRESU ob ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
4. junija angl. barv. W film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 16. in 20. uri češki CS film 1000 KLARINETOV ob 18. Uri
5. junija češki CS film 1000
KLARINETOV ob 16. uri, zah. nem. barv. film FREDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 18. in 20. uri
6. junija premiera sovjetskega barvnega CS filma METEŽ ob 16., 18. in 20. uri
7. junija amer. barvni film TRAPER KELLY ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA« 4. junija češki CS film 1000 KLARINETOV ob 20. uri
Kropa
4. junija ameriški barv. film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 20. uri
5. junija ameriški barvni film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 17. uri, amer. film, 30 LET SMEHA ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
4. junija zah. nemški film TOLPA GROZE ob 20. uri, angleški barvni CS film BE-CKET ob 17. in 20. uri
Naklo
4. junija japonski CS film HARAKIRI ob 20. uri
5. junija premiera italijanskega filma MOŽJE NA KONGRESU oK17. uri, premiera sovj. barv. CS filma METEŽ ob 20. uri
Jesenice »RADIO«
4. — 5. junija angl. barvni CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS
6. junija jugoslovanski film KOZARA
7. junija amer. film TOM JONES
Jesenice »PLAVŽ«
4. — 5. junija amer. barv. CS film TOM JONES
6. — 7. junija angl. barvni CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS
Žirovnica
4. junija ameriški barvni VV film SVET SUZIE WONG
5. junija italijanski film NEVARNE KRIVINE
Dovje-Mojstrana
4. junija ital. film NEVARNE KRIVINE
5. junija ameriški barvni VV film SVET SUZIE WOLF
Koroška Bela
4. junija ameriški film OKUS PO MEDU
5. junija ameriški barvni CS film OSEDLJAJ VETER
6 junija amer. barv film TOM JONES
Kranjska gora
4. junija amer. barv. CS firm OSEDLAJ VETER
5. junija amer. film OKUS PO MEDU
Sovodenj
3. — 5. junija domači barv. film MARS NA DRINO
GORENJSKI SEJEM KRANJ
razpisuje za čas sejma prosta začasna delovna mesta manekenov za modno revijo: moške, ženske In otroke. Pismene ponudbe dostavite na upravo sejma, C. Staneta Žagarja 27.
OBVESTILO
Prebivalce Krajevne skupnosti Šenčur obveščamo, da otroška posvetovalnica v Šenčurju ne posluje več od 1. 6. 1966 dalje. Vse otroka Krajevne skupnosti Šenčur bo odslej sprejemal otroški dispanzer Zdravstvenega doma Kranj.
Uprava ZD Kranj
4. JUNIJ 1966 * GLAS
GODEŠKA »ZANIMIVOST« NA JAVORNIKU
Lastnik razdejal hišo
Most čez Peračico pri Lancovem je zadnji trd oreh, da bi odprli novo avtomobilsko cesto od Bistrice do Podvina. Most Je širok 10 in dolg 370 metrov ih bo sposoben za najtežji promet. Do avgusta upajo da bodo vložili še manjkajoče železne konstrukcije v dolžini 100 metrov in odprli promet. Mnogi vozniki si tega zelo želijo
Ker bi moral čakati še mesec dni, da bi se gostišče izselilo iz njegove hiše, je Ciril Debeljak razdejal prostore gostišča Konic na Javorniku
hodili sp se skozi nekdanjo gostinsko sobo, kuhinjo in druge prostore, si ogledovali razbitine in pod nogami jim je škripal odpadli omet in razhlfo sleklo. To je bilo zlasti opoldne, ko so mnogi prišli tjakaj na kosilo kot redni abonenti. Nekateri so že vedeli povedati podrobnosti, drugi so se hudomušili, da so tudi na Javorniku znašli obliko zanimive atrakcije v turistično propagando kot na Godešiču in podobno.
V Hotelu Pošta na Jesenicah, ki je imel doslej v najemu te prostore kot svoj gostinski obrat smo zvedeli, da se je spor začel že jeseni. Lastnik hiše je zahteval, da mu imenovano podjetje odstopi prostore. Prva razprava na sodišču se je zaključi-
Zgodilo se je to v noč', med torkom in sredo ta teden. Stanovalci dvonadstropne hiše in vratar bližnjega obrata železarne na Javorniku so slišali razbijanje v prostorih gostišča Konic. Telefonirali so Dostaji LM. Prišli -so miličniki in — v glavnem je bilo že vse oprav-ljeno. V pičli uri je lastnik Ciril Debeljak s pomočjo odraslih članov svoje družine vdrl v zaklenjene gostilniške prostore, razbil okna, vrata, podove, štedilnik — vse, kar se je dalo, ter odpeljal veliko inventarja last Hotela Pošta" Jesenice, ki je imelo tu svoj obrat.
Ko so v sredo zjutraj delavci železarne prihajali kot navadno v to gostišče, so bili  nemalo razočarani. Spre-
?
Obveščamo vse mladince In mladinke, ki se želi'o prijaviti v mladinsko delovno brigado v Skopju, da lete sprejemamo do 10. junija 1966. V Skopje gresta dve brigadi v juliju in avgustu. Starost nad 16. let.
Občinski komite ZMS Kranj
Kaj gradijo letos na Jes
Nove stolpnice za gimnazijo in na Plavžu
Poleg gimnazije se gradi naselje treh stolpnic s 152 stanovanji. Investitor je bivši stanovanjski sklad; ker pa je ta sklad ukinjen in so bila sredstva in obveznosti omenjenega sklada prenesena v Gorenjsko kreditno banko — podružnica Jesenice, ona fi-nansira to gradnjo.
V tem naselju je predviden trgovsko poslovni objekt z dvema   etažama   in okrog
520 m2 koristne površine. Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo še zbira soinvestitorje za ta paviljon.
Na Titovi cesti je tik pred dograditvijo trgovsko stanovanjska stavba, ki bo imela tri trgovsko poslovne in tri stanovanjske etaže. V pritličju bodo' trgovsko poslovni prostori za Slovenijai-šport in Jugo.šped. V I. nadstropju bo sodobno   urejena delavnica
AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI POZOR!
Rezervne dele za motorje, mopede in avtomobile, gu- i me, goriva in maziva vseh vrst in razna popravila vam i nudi ter se priporoča
Fllkm ORASCH v Železni Kapli
— pri bencinski črpalki
Plačate lahko v dinarjih, pogovorite pa se v slovenščini
Gorenjske oblačilnice Kranj in bo to najlepša in najbolje opremljena delavnica omenjenega podjetja. V II. nadstropju so predvideni prostori za razne občinske in medobčinske službe in Zavarovalnico Jesenice. V stanovanjskih etažah so odkupljena stanovanja za uslužbence uprave carinarnice na Jesenicah, tri' garsonjere pa so kupili zasebniki.
Na zgornjem Plavžu je v gradnji naselje sedmih stolpičev. V prvega in drugega so se stanovalci že vrelili, tretji in peti.bosta dograjena čez deset dni, vsi ostali pa do septembra letos. V teh stolpičih bo 155 stanovanj, ki so že vsa prodana. Skupščina občine Jesenice je v teh stolpičih odkupila 48 stanovanj za prosvetne delavce, občinske uslužbence in člane Zveze borcev.
Ob stolpičih na Plavžu bo Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo uredil okolico. Za to naselje gradijo novo transformatorsko posta-
jo, ki jo finansira skupščina občine Jesenipe iz sredstev plačanega komunalnega prispevka.
• Stroški gradnje stolpnic pri gimnaziji bodo znašali 1.237 milijonov starih din (z zunanjo ureditvijo: poti, zelenice, ureditev dvorišč in otroško igrišče). _Za sedem stolpičev na Plavžu bodo stroški znašali 941 milijonov (z zunanjo ureditvijo) za stavbo na Titovi cesti pa 329 milijonov starih dinarjev.
To pa ni vse kar se gradi na Jesenicah, ker gradijo tudi podjetja, ustanove in razne organizacije v lastni režiji. Jesenice bodo jutri ' lepše, večje in bogatejše!
J. Vidic
»Planinsko društvo« škofja Loka proda po ugodni ceni rabljen elektromotor PZ 4,1 KVV, 2800 obratov v min. Ogled v Stari Loki št. 59
la v korist podjetja. Na drugi stopnji pa so rešili drugače in prav v sredo Je ^ zadnji rok, ko bi gostišče moralo zapustiti prostor*-Toda dan prej je lastnik &> bil prošnjo za podališanj-roka izselitve za mesec dni. To pa je bil verjetno povod, da se je lastnik odloči! O r:' sevanja »po svoje«.
Drugo plat zvona — lastnika — žal nismo našli. ^ ljudje, sosedje so ved?!'- P°* vedati, da-se je lastnik odločil za tak korak, ker mu ^* je Pošta ni zadnje mes«*11'" ti plačevala najemnina
V tem primeru 1 iudje n* obsojajo toliko sam vdor v lokal in polastitev inventarja. Toda močno so P***?J čeni, ker je lastnik r^'J1' okna, vrata, stene, po*3- i3f je njegova last. **0 dogodku bo vs*** razpravljalo sodišče.
K. M**
Razpisna"komisija pri SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
poslovni enoti 515 Jtranj
razpisuje prosto del°vnJ
mesto
KVALIFICIRANEGA ŠOFERJA
Pogoji:
Predpisan šoferski iJPi! za voznike osebnih avtomobilov in 4 letna pi^-1 Osebni dohodek po P1"?' vilniku o razporeditvi ifl razdelitvi sredstev za o^-ne dohodke v SDK.
Nastop službe takoj.
Razpis velja do 10. 6. I**
IN    URADNI VESTNlK
GORENJSKE izdaja in tiska CP *Go" renjski tisk* Kranj, Koro" ška cesta 8. Naslov u^*1' nišlva: Kranj, Cesta Sls' neta Žagarja 27 in upr»ve: Kranj, Koroška cesta 8i Tekoči račun pri SD^ v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonopi^ propagande 21-835, Z'lAy: naročniški oddelek in tiskarna 21-190. 2P115, 21-897. Naročnina letu« * novih dinarjev (n. d.) *'1 2.000 starih dinarjev (s.d)' mesečno 1.70 n. d. aH JJJ s. d. Cena posame*"'11 številk 0.40 n. d. ali 40 Mali oglasi za nareč«1'^ 0.40 n. d. ali 40 s. d.. 11 nenaročnike 0.50 n. d. 8,1 50 s. d. beseda. Neplae*nih oglasov ne objavljati"1