Ste*. 248,	_
Izhaja vsak dan, tudi 00 nedeljah tn praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FranCiSka AsiSkega §L 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredaiStvu lista. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo iti rokopisi se ne vračajo. Izdajtielj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti; vp.sane zadruge t omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Ag.Skega it. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24.—
za pol leta . . . -.......
xi tri mesece........ • • •••••••
ti nideljikolcdajonciktld* .......
za pol leta ...............-
V Trtte, w sr#do, ta septembra 116,
Letnik XLI.
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po G vtaarje&t zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 viiv
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.1
vsak« nadaljna vrsta	■ 2.-*
MaL' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaSttje se izključno it upravi .Edinosti' — Plača in toii se v Trstu.
t/ffftva In inseratnl oddelek se nahajala v ulici Sv. Prančilk« Aatfkega It 20. — Poftaohrantlntčti račun it S4!.«52
PmM najnovejših dosodkov.
Italijanska bojišča. — S primorske fronte nič poročil. Na Tirolskem mestoma povečano artiljerijsko delovanje, v skem okolišu Lahi po hudih bojih odbiti.
Ruska bojišča. — Pri Fundul Moldovi Rusi odhiti, ob gornjem Ceremošu in južno Bistrzeca hudi boji, severnozanadno Korosmezo so se ruski napadi izjalovili, jugozanadno Brzezanov naš uspeh, severno odtod položaj neizpremenjen.
Romunska bojišča. — Na ogrski in se-dmograški fronti položaj neizpremenjen, na dobruški fronti Nemci in Bolgarji zavzeli predpostojanke tutracavskega pred-mostja, Bolgarji pa mesto Dobrič. Bombardiranje Costanze, Bukarešta in Ploesci.
Aibansko-macedonska bojišča. — Lahi zopet vrženi čez Vojušo. Na macedonski fronti nič izprememb.
Zapadna bojišča. — Velika bitka ob Somini se nadaljuje. Med Barleuxom m Chillvjem napadi odbiti. Nemci so izgubili vas Chilly. Pred Verdunom Francozi vzhodno Fleyryja in ob souviliski soteski odbiti.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
Italijanska boliSfa.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. septembra 1916.
Italijansko b o i i š č e. — Na tirolski fronti mestoma povečano artiljerijsko delovanje. V ruffredskem okolišu je prišlo do srditih bojev za vrh Sorame, ki so ga naše čete mimogrede izgubile, a ga zopet pridobile z drznim protinapadom. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 2. t. m.: Včeraj pretežno artiljerijsko delovanje posebno živahno v več odsekih trentinske fronte. V Suganski dolini smo zavrnili sovražni pehotni napad na naše postojanke na Civa-ronu. Sovražni letalci so metali bombe na prelaz Rolle ob gornjem teku Cismona (Brente) in v agordski (cordevolski) dolini.
Spominska ploča Battistiju v Ri»—».
LUCJANO, 5. (Kor.) >Popolo d' Italia« javlja, da je rimski župan naprosil literarno znanega bivšega ministra Fernanda Martinija, da sestavi besedilo za spominsko pločo Battistiju. ki se namesti na palači Venezia in se razkrije že povodom običajne spominske slavnosti povodom obletnice zavzetja Rima že 20. septembra. Objava avstro-ogi skega protesta proti prilastitvi palače veleposlaništva po Italiji doslej ni bilo dopuščeno v Italiji.
Ruska boiišča.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasle-dnikova fronta: Ruski napadi proti zavezniški karpatski fronti se nadaljujejo. Pri Funđul Moldovi so naše čete odbile številne ruske sunke. Ob gornjem Cere-mošu in južno Bistrzeca se vrše hudi boji. Severozapadno Korosmezo so se izjalovili vsi sovražnikovi poizkusi, da bi pridobil tal. Jugozapadno Brzezanov smo zopet pridobili tudi zadnji, predvčerajšnjim izgubljeni kos jarka. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 5. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. septembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je neizpremenjen. — Nadvojvode Karla fronta: V trdovratnih bojih so nemški bataljoni zopet pregnali večkrat napadajočega sovražnika jugovzhodno Brzezanov. Zadnja dva dni so zvezne čete ujele 2 častnika in 259 mož. V Karpatih so se na več mestih uneli manjši boji. Jugozapadno Žabja in Šipota se vrši boj. Močnejše ruske sile smo krvavo zavrnili jugozapadno Fundul Moldovi.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ. 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba.
2. septembra, popoldne: V odseku jugozapadno vasi Tobola ob Stohodu je sovražnik pričel ofenzivo, a smo ga zopet pognali nazaj s svojim pehotnim ognjem. V smeri proti Vladimirju Volinskemu v okolišu Šelvovega (35 kilometrov jugovzhodno Vladimirja Volinskega) in Koritnih se nadaljujejo hudi boji. V Galiciji v okolišu Zoločevskega so naše čete prodrle trajno se boreč, se polastile več sovražnih postojank in prisilile sovražnika, da se je umeknil proti zapadu. Nasprotnik se hudo upira in izvršuje protinapade, ki jih povsod zadržujemo. V smeri proti Korosmezo smo vzeli nekaj vrhov južno Voro-njenke (7 kilometrov zapadno Vorohte).
3. septembra, popoldne. — Zapadna fronta: V okolišu Rige so Nemci napadli naše le tonske bataljone, ki so izvršili protinapad in sovražnika podrli z velikimi izgubami. V okolišu Določeskega v Oaliciji se boji nadaljujejo. Južno Rafajlove in v okolišu hriba Kapula, v okolišu Dorne Vatre so naše čete pregnale sovražnika iz urejenih postojank in so se polastile več vrhov.
Delovanje nemškega letalstva na vzhodni fronti.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad javlja: Vsled ugodnega vremena je bilo delovanje letalcev tekom včerajšnjega dne ob severokurski obali in ob vhodu v rigaj-ski zaliv zelo živahno. Med drugim so nemška povodna letala z uspehom napadla rusko letalsko postajo Arensburg na otoku Oesel ter so se vkljub najsrditejšemu obstreljevanju povrnila nepoškodovana. Nasprotnikovi napadi na severokursko obal so bili obrezuspešeni po naših povodnih letalih in obrambnih baterijah. Nekaj bomb je, ne da bi napravile škode, padlo v morje ali v gozdno ozemlje. Neko rusko letalo it bilo po našem obrambnem ognju poškodovano. _
Hcmunska bojišča.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. septembra 1916.
Romunsko bojišče. — Ob ne-izpremenjenem položaju nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. septembra
19! 6.
Balkansko bojišče.' — Nemške In bolgarske čete so z naskokom vzele utrjene predpostojanke tutracavskega predmostja. Mesto Dobrič so vzeli Bolgarji. Bolgarska konjica je razpršila na več mestih romunske bataljone. — Nemška pomorska letala so obmetala z bombami Costanzo in ruske lahke pomorske bojne sile. Naši zrakoplovi so z uspehom bomba* dirali Bukarešt in naprave za zemeljsko olje v Ploesci.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 3. (Agence Tel. Bulgare.) Ge neralni štab sporoča: Na severni fronti so včeraj, 2. t. m. naše vojske prestopile dobi uško mejo v vsej širokostl, ko so energično vrgle namaknjene sovražne oddelke. Naše proti Kurt bunarju prodirajoče armade so zasedle te točke po odločnem boju, pri čemur so ujele 105 mož in dva častnika. Sovražnik je pobegnil, zapu-stivši na bojišču veliko število pušek in opremnih predmetov. Ena naših kolon je zasedla mesto Akkadlnlar. Prodiranje se nadaljuje na vsej črti.
Naše poslaništvo.
HAAO, 5. (Kor.) Kakor brzojavno poroča kraljevi nizozemski poslanik v Bu-kareštu 2. t. m., se člani avstro-ogrskega poslaništva in konzulatov počutijo najbolje.
Predzgodovina romunske vojne napovedi.
RIM, 5. (Kor.) »Giornale d'Italia« poroča baje iz petrograjskega vira zgodovino pogajanj četverozaveze z Romunsko od pomladi leta 1915. sem, pri čemer trdi list ob koncu, da je Romunska pričela zopet pogajanja s četverozavezo, kakor hitro se je začel zopet zboljšati položaj Rusije. Pogodbo 4. avgusta so v Bukareštu podpisali Bratianu in zastopniki četverozaveze. Romunska se je zavezala, da 15 dni po zopetnem pričetku operacij na solunski fronti poseže v vojno. Takoj po podpisu dogovora sta kralj in Bratianu odšla na letovišče, da bi potolažila sum Nemčije in Avstro-Ogrske.
Premoženje romunskega kralja v Nemčiji.
BEROLIN, 5. (Kor.) »Vossische Zei-tung« poroča iz Sigmaringena, da se upravitelju premoženja romunskega kralja, ki je hotel po izročitvi vojne napovedi takoo odpotovati v Švico, da bi spravil na varno kraljevo premoženje, vsled nedostatnosti potnih listin ni posrečilo, da bi prišel preko meje. Sedaj biva zopet na gradu kneza hohenzollernskega.
Albansko - macedon-sko bofišče.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. septembra 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Italijanske čete so zjutraj prekoračile pri Be-ratu Vojušo. Napad naših rezerv proti sovražnemu levemu krilu je vrgel nasprotnika. Ogenj naše težke artiljerije le spremljal na južni breg reke se umikajoče italijanske kolone. Tekom boja |e vojni pilot, štabni narednik Arigi vrgel sovražnega bojnega letalca na tla; en letalec je mrtev, drugi pa ujet
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, frnl.
SOFIJA, 3. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča: Z macedonske fronte se ne poroča nobena izprememba. Na vsej fronti slaboten medsebojen artilerijski ogenj In mestoma pušknl oceni Živahnej-
še delovanje se ie razvilo severno Ostrov-1 tem ujetništvu. Njegova pisemska in br-skega jezera in v moglenlškl dolini, kjer i zojavna korespondenca je pod strogim
je bilo nekoliko slabotnejšlh napadov zavrnjenih z ognjem. — Sovražno brodovje je obstreljevalo utrdbe severno Kavale. Sovražni zrakoplovi so metali bombe na vasi Staravo in Harvattar ter na angistski kolodvor. Več prebivalcev teh krajev, med njimi ženske in otroci, je bilo ubitih ali ranjenih.
Portugalci v Solunu.
ŽENEVA, 5. (Kor.) »Matin« poroča iz Aten: List »Embros« poroča, da se je oddelek portugalske artiljerije izkrcal v Solunu, in zagotavlja, da se v kratkem izkrca 15.000 portugalskih vojakov,
Italijani na macedonski frontu
LUGANO, 5. (Kor.) Iz Soluna odšle italijanske Čete dobe svoje mesto na fronti zapadno srbskih čet.
Uesti iz Grlke.
Ententa namerava zasesti Atene?
Iz Haaga se poroča: V londonskih političnih krogih se čuje, da so zavezniške vlade sklenile zasesti Pirej in Atene. Govori se, da zasedaj prihaja za zasedenje v poštev 20.000 do 25.000 mož. — Prihod ententnih vojnih ladij pred Pirej je bil po neki vesti Journala« odgovor na vladno prepoved vseh venizelovskih zborovanj. — »Times« pišejo, da je prihod angleških in francoskih vojnih ladij v Pirej znamenje za to, da se je ententa naveličala neprestanih izprememb mnenja v Atenah in da hoče napraviti konec spletkam svojih sovražnikov. Postopanje generala Sarrai-la proti grški posadki v Solunu se zdi listu »Times« popolnoma upravičeno.
Osamosvojitev Krete?
Iz Haaga se poroča: »Central News« javljajo iz Rima: Kretsko prebivalstvo je sklenilo proglasiti neodvisnost otoka in imenovati Venizelosa za predsednika.
Italijanski in francoski glasovi.
Kakor poroča »Secolo« vlada v Rimu izredno razburjenje v pričakovanju vesti iz Aten in zaradi izida ententnih ukrepov. Vesti kar pode druga drugo. Govori se o revoluciji, ki je baje izbruhnila v Atenah, in o begu kralja v Lariso. Vse vesti, ki jih je prejel list preko Pariza rn Londona, se strinjajo v tem, da vlada v Atenah popoln mir in da je takoimenovana revolucija v Solunu po ententi prirejena maskerada. »Corriere della Sera« poudarja, da se po dosedanjih vesteh ne potrjuje Reuterjevo poročilo o odstopu kralja Konstantina. Gre najbrž za senza-cijsko vest, ki jo pojasnjuje zmedeni položaj v Atenah. Če bi bil odstopil kralj ali če bi bil na Grškem zagotovljen nov kurz, bi ententa ne bila poslala vojnih ladij v Pirej. Nevarnost, ki jo vidi ententa v postopanju Grške, potemtakem še ni odpravljena. O resničnem revolucionarnem položaju na Grškem da ne more biti govora. Kralj Konstantin ima še vedno neki vpliv na grški narod, če pa od naroda ni pričakovati nič, s tem še nikakor ni rečeno, da ni pričakovati posebnih dogodkov. Nasprotno jih je ravno pričakovati kot posledico energičnih ukrepov entente, s katerimi hoče preprečiti Grški, da bi ji škodovala.
Po pariških vesteh iz Aten se je tamkaj uvedla vojna cenzura. Zadnje dni ni bilo skoraj nobenih brzojavk več iz Grške. Vse senzacijske vesti izhajajo iz Soluna in imajo namen, da bi izpodkopale stališče kralja Konstantina, ki se z nobenimi ententnimi spletkami ne da spraviti iz svoje nevtralnosti.
Tekom zadnjih časov »Matinu«, »Petit Parisienu« in »Journalu« ter drugim pariškim listom došle solunske in atenske brzojavke ne javljajo pomembne izpre-membe položaja. V Solunu je 50 častnikov in 1500 mož grških čet, ki se niso hoteli priključiti venizelovski akciii, na Sar-railovo povelje še vedno interniranih, dokler se ne doseže sporazum o njih vkrcanju v druga grška mesta med Solunom
in Atenami.
Kar se tiče dogodkov v solunskem vo-jašniškem delu inesta, se poroča pariškim listom, da Venizelosu vdano, 300 mož štejoče grško orožništvo, ki mu poveljuje polkovnik Zimbrakakis, še nadalje nabira prostovoljce, ki nosijo kot znak modro-bele trakove na roki. Napravili so tudi novo zastavo, ki kaže grški grb z nekaterimi, namenom odbora odgovarjajočimi izpremembami.
Kralj Konstantin.
Reuterjev urad je poročal v četrtek: Iz virov, ki jih je smatrati za popolnoma zanesljive, se čuje, da je kralj Konstantin popolnoma proti soudeležbi Grške v vojni. Volitve se najbrž odgode za 14 dni. Atensko vest, da je kralj hotel odstopiti, izpodbijajo protivenizelovski listi. Vsi dosedanji člani generalnega štaba so sedaj odložili svoja mesta.
Po neki pariški brzojavki iz Aten je sedaj vladna oblast na Grškem prešla popolnoma v roke zaveznikov. Kralju zveste čete so bile obkoljene po izkrcanih četah, prisiljene, da so se vdale, in razorožene. Njihovega poveljnika so zaprli. Bolni kralj se nahaja v	Tatoju v pravca-
nadzorstvom. Odstop Zaimisa je le še vprašanje nekaj ur. Venizelos je pripravljen, da stooi na čelo vlade.
Dopisnik Morningposte« javlia iz Soluna: Poroča se, da Grška sedaj stopi na stran entente, toda da je to brez dvoma še odvisno od vojnega sveta zaveznikov, ali namreč le-ta sploh želi sodelovanja Grške. Grški armadi bi bilo brez dvoma treba nove opreme, preden bi mogla na bojišče. Potem bi bila ena država več, na katero bi se bilo treba ozirati pri težavnih mirovnih pogajanjih. — Venizelos je poslal londonskim »Sunday Times« naslednjo brzojavko: Zaupam, da romunska intervencija onemogoči grškim oblastim, da bi še dalje vztrajale v svoji nevtralno-stni politiki in da se Grška priključi svojim tradicionalnim prijateljem.
* * •
Kralj izpreinenil svojo politiko.
ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« javlja iz Londona: Kakor doznavajo »Times«, je kralj Konstantin izjavil ententnim poslanikom, da je sedaj pripravljen izpremeniti grško politiko.
Zaplembe in aretacije.
MILAN, 4. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten 3. t. m.: Zavezniki so zaplenili nemške, avstrijske in ogrske ladje ne samo v Pireju, temveč tudi v Salamini in Elevzi-ni. O teh ladjah, vseh vkupaj kakih dvajset, med njimi nekaj prekomorskih parni-kov veliko ton vsebine, se trdi, da so večkrat izmenjavale vesti s podvodniki brezžični poti. V Elevzini so angleški radarji aretirali tajnika avstro-ogrskega po slaništva, ko so ga poizkušali ustaviti : streljanjem proti njegovemu avtomobilu. Aretirani so bili tudi dva Nemca in neki Grk, zaupnik nemškega agenta barona Schenka, ki jesam izginil. Romunskega vojaškega atašeja so izpustili takoj in poklican bo z romunskim poslanikom Filidor-jem v Bukarešt. V Atenah vlada mir.
BEROLIN. 5. (Kor.) \Vol?fov urad po roča: Veliki glavni stan, 5. septembra 1916.
Zapadno bojišče. — Velika som-mska bitka traja dalje. Naše čete stoje med Le Forestom in Sommo v vročem boju. Južno reke so se obranile na 20 kilometrov široki fronti od Barleuxa do južno Chillyja naskakujočega sovražnika. Vas Chiily je izgubljena. Na desni Moze so bili c<fbiti novi francoski napadi proti našim črtam vzhodno Fleyryja in proti postojanki, ki smo jo pridobili 3. septembra ob souviliski soteski.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Turška bojišča.
CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Z vseh raznih front ni dospela nobena omembe vredna izprememba.
BOJI V KOLONIJAH.
LONDON, 4. (Uradno. — Kor.) 4. septembra ob 9 dopoldne je bil zaseden Dar es Salam, v nemški Vzhodni Afriki.
Nizozemska ostane absolutno nevtralna.
HAAG, 4. (Kor.) Nizozemska vlada ostane, kakor se izjavlja v »Staatscouran-tu«, v vojni, ki je sedaj izbruhnila med Nizozemski prijateljskimi državami Romunsko—Avstro-Ogrsko, Romunsko — Nemčijo, Romunsko—Turčijo, Romunsko—Bolgarsko, absolutno nevtralna.
Oirsko-Iiruafsk^zlJornicĐ.
Grof Tisza o volni z Romunsko.
Burni prizori.
BUDIMPEŠTA, 5. (Ogr. kor.) Ob 11'20 je stopil v dvorano predsednik pl. Beothy. Za njim so prihajali ministri pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Tisze. Posl. Julij Justh mu je zaklical: »Odstopite!« Ta klic je ponavljalo veliko poslancev skrajne levice, pri čemer je večina pozdravljala ministrskega predsednika z živahnim ploskanjem in klici »eljen«. Hrup je trajal dolgo, kljub temu, da je predsednik ponovno prosil poslance, naj se zavedajo resnosti časa. Končno je predsednik mnorel otvoriti sejo. Najprej je podelil predsednik besedo ministrskemu predsedniku, nakar je na skrajni levici zopet izbruhnil velik hrup, ki se je neprestano obnavljal tekom govora ministrskega predsednika, tako da je bil predsednik večkrat prisiljen, poklicati razne poslance k redu. Druge opozicijske stranke so se vedle mirno. — Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da more govoriti tem krajše, ker pred romunsko vojno napovedjo ni bilo diplomatskih pogajanj, kakor je drugače običajno, in kjer bi se bile stavile gotove zahteve. (Velik hrup na skrajni levici.) Sprejema odgovornost za vse in. kolikor dovoljujejo koristi države, tudi odgovori na vse. Romunska ni imela
niti toliko sramežljivosti, da bi varovala zunanji videz. Vojna napoved se je izročila na Dunaju v času, ko so ob meji že pokali streli. Za to ni primera v zgodovini. To postopanje Romunske je moglo zavesti vsakogar in je zavedlo vsakogar. Zavedlo je vse diplomatske, vojaške in politične činitelje tudi naših zaveznikov. Da se je Romunska pripravljala in da je bila s pripravami skoraj gotova, se je vedelo, in zvezna armadna vodstva so proti i:emu sporazumno po načrtu ukrenila potrebne ukrepe. To se je vršilo i na Bolgarskem i na Ogrskem. (Velik hrup na skrajni levici in klici: »Zakaj ne tudi na Sedmograškem« ?)
Grof Tisza: Tudi na Sedmograškem. Romuni so napadli, preden so bili ti ukrepi izvedeni. Zaupa pa v Boga, da Romunska ne odide svoji usodi. (Odobravanje na desni.) Vojaški ukrepi se vrše (udi nadalje z največjo liitrico in ob rode, kakor je upati, v najkrajšem času svoje sadove. Zvestoba in sposobnost naših zaveznikov, ki se ranio ob rami z nami udeležujejo tega boja, se kažeta sijajneje kot kedaj. (Velik hrup in klici na levi: »Hon-vedi naj se pokličejo domov«!)
Grof Tisza: Tudi naše čete smo poslali tjakaj. (Velik hrup.) Kjer je potrebno, prihajajo do veljave. To vojno moramo dobiti povsod. Će se junaške ogrske čete in honvedi bore na ruski fronti, se tako bore tudi za Ogrsko in Sedinograško. Kakor se na Sedmograškem bore ogrske čete in Nemci ramo ob rami, tako tudi deli odrske armade, ki se bore v veliki dalji, branijo sveta tla naše domovine. In združiti moramo vso svojo moč. da Sedinograško iztrgamo krempljem Romunov. (Dalje časa trajajoči klici »eljen« na desni, hrup na skrajni levici.) — Nato je pričel govoriti posl. Pop — Csicsko (Romun) in je prečital v imenu poslancev romunske narodnosti izjavo, v kateri se izraža neomajna zvestoba in vdanost ogrskih Romunov napram prestolu in domovini. Popovo izjavo je vsa zbornica'sprejela z dolgostraj-nim živahnim odobravanjem.
Posl. grof Albert Apponyi (neodvisno-stna stranka) je izjavil, da so dokazali dogodki zadnjega časa, da one osebe, ki so danes na krmilu, svoje takorekoč diktatorske oblasti ne smejo izvrševati brez kontrole. Uvesti se mora resna kritika ukrepov in potem nacijonahiih izprememb. Govornik mora misliti, da so bili oficijelni krogi v romunskem vprašanju zavedeni.
Posl. grof Julij Andrassy je tudi izjavil, da je potrebno, boriti se z vso silo, da vržemo na tla tudi tega novega sovražnika. Romunska je, kakor se zdi, stopila v svetovno vojno, da bi se naknadno rešila čast Italije. Lovorjev venec nezvestobe ne pripada več Italiji: Romunska si je pridobila zasluge zanj, da. Romunska je celo prekosila Italijo, ker nam je, ne da bi bita odpovedala našo pogodbo in ne da bi bila stavila kake zahteve, napovedala vojno v času, ko so ob meji že pokale puške.
Posl. grof Karolyi je izvaja!, da tudi on goji največje zaupanje v naše čete. Napajal je grofa Czernina, ker se je dal presenetiti po dogodkih, in je dejal, da pogreške, ki so se napravile v zunanji po :itiki, dvojno obrernenjajo ministrskega predsednika grofa Tiszo.
Posl. Štefan Rakovszky (ljudska stranka) je izjavil, da se mora storiti vse, da se premaga nesramni sovražnik.
Ministrski predsednik grof Tisza je ponovno izpregovoril. Tudi sedaj so njegov govor pretrgali hrupni medklici najskrajnejše levice. Izjavil je, da more z oziron na odgovorno mesto, ki je zavzema, od-vovoriti le na posamezne pripombe pred-govornikov. Protestiral je najodločnejt proti trditvi poslanca Rakovszkega, če? da stoji država ob robu prepada. Nero-ruunsko prebivalstvo obmejnih ozemelj si je skoraj polnoštevilno evakuiralo in je imelo priliko, da je vzelo s seboj skoraj vso živino. Kar se tiče napadov proti diplomatskemu zastopstvu monarhije, izjavlja, da so ti napadi neupravičeni. \ tem vprašanju ne zadeva bukareškega poslanika nikakršna krivda. Bukareško delovanje našega poslanika zasluži vso pohvalo, in ministrski predsednik se čut prisiljen, da brani poslanika proti napadu. Čas izbruha vojne z Romunsko je bil popolnoma negotov, in oficijelne izjave romunskih oblastnikov in romunskega kralja v zadnji uri so nas mogle popolnoma pomiriti, da ta napad ne pride že sedaj. Govornik je poudarjal nato, da od začetka vojne tvori naša zveza z Nemčijo, Bolgarsko in Turško velik organizem, ki postopa enotno na vseh bojiščih. Čut; bridkosti, ki navdajajo sedmograške begunce, se ne smejo polastiti onih krogov, ki morajo svojo hladnokrvnost ohraniti v vseh okoliščinah. Vsem izkustvom te vojne nasprotuje domneva, da bi bile v tem boju avstrijske dežele dragocenejše kot pa kak drug del monarhije. Po dveletnem boju, ki ga borimo ramo ob rami z avstrijsko državo in ki ga je neki član opozicijc ilustriral tako izborno, ko je dejal, da tirolski deželni strelci ravno tako branijc Karpate kot mi Sočo, v tem trenutku se taka resnica ne sme zakrivati. (Odobravanje na desni.) Izvajajte najstrožjo kri
Stran n.
„EDINOST" štev. 248.
V Trstu, dne 6. septembra 1916.
tiko, toda ne izpod kopu j te najvišjih zakladov naroda. (Živahno odobravanje na desni.)
Seja se je nato prekinila za dve uri.
Major Moraht piše v »Berliner Tage-blattu«: Topovski boji so ob Sommi zadnje dni meseca avgusta narastli do velike silovitosti in videti je, kot da bi angleško arinadno vodstvo takoj dajalo izvajati take artiljerijske napade, kakor hitro dospe nadobava municije v etapnem ozemlju. O tem so vsi presojevalci bojnih dogodkov edini, da angleška artiljerija, posebno težka, razmetava municijo, ker se upa, edino le z uporabo municije v velikih masah zopet pridobiti možnost pre-dretja naših črt. Pred kratkim je še potrdil neki zastopnik brzojavne unije, da je angleška poraba municije znatno presegla njihove lastne proračune, in je dostavil: x Sedaj se mrzlično dela na dopolnitvi municijskih zalog ter na proizvajanju in popravah zoper pričakovanje težko obrabljenega topovskega materijala.« Ko se boreča se fronta tako nekako skokoma oskrbuje z municijo in materijalom, se zdi, da ni upati bogve kakšnih uspehov od »poletne ofenzive«. Na naši strani se po informacijah inozemskih poročevalcev, ki se mude za fronto, ugotavlja na-laščanje naše artiljerijske sile in ponovno smo čitali v poročilih našega glavnega stana, da je naša artiljerijska moč mogla zaustavljati namerovane pehotne naskoke. izgubili stno 30. avgusta majhen kos jarka južno Martinpouicha. Nasprotno pa smo mogli 31. avgusta zabeležiti znatnejši uspeh. Francozje so poizkušali pre-dreti severno Somme med Maurepasom in Cleryjem. Pri nemškem protisunku smo pri Longuevalu in delvillskem gozdu zopet osvojili naše prej izgubljeno ozemlje. Nasprotno armadno vodstvo more spoznati odtod, koliko časa še more trajati njegov sunek, preden dospe do Rena. Tudi južno Somme so Francozi med Barleuxom in Soyecourtom kazali resne namene in med Estreesom in Sovecour-tom je bil dobojevan srdit boj moža proti možu. Potem pa smo nasprotnika s pro-tisunkorn pognali zopet nazaj v izhodne postojanke. Po vsej pravici je predkrat-kim poudarjal znani senator Humbert, da je naloga, ki jo morajo rešiti zavezniki ogromno težavna. Mi pričakujemo prihod-njosti z zaupanjem, tudi če nastopijo italijanske in portugalske čete na zapadni fronti. Načrt naših sovražnikov, da bi se na severnem in južnem delu napadne fronte razširili dalje proti vzhodu, se jim doslej ni posrečil, in Angleži so morali severno železnice Albert-Arras spoznati, da je njihovo prizadevanje zaman, do-čim je Francoze v okolišu železnice Amiens-Nesle vkljub težkemu artilerijskemu ognju na naše jarke doletela ista usoda. V verdunskem vojnem okolišu je zadnje dni rne^ca avgusta vladal razmeroma mir. Kakor se zdi, pričakujejo tamkaj dovoza tujih krdel. (Včerajšnje nemško uradno poročilo beleži razvoj nove velikanske bitke ob Sommi in precej znaten uspeh zaveznikov med Gin-chyjem in Sommo. — Op. ured.)
Sredi avgusta se je ruska poletna o-fenziva bistveno skrčila. More biti, daje v tem času dopolnjevanje decimiranih divizij delalo težave, ker so se za transport pripravljene sile odpošiljale na romunsko mejo, katji v tem času je mislilo rusko armadno vodstvo, da bo moglo izvršiti svoj načrt glede prehoda skozi Romunsko. Kakor vemo sedaj po petrograjskih vesteh nevtralnih listov, so v začetku meseca avgusta dospela v Arhangel&k močna angleška prevozna brodovja z vojnim materijalom. Za Romunsko namenjena municija in artiljerija v skupni vrednosti 180 milijonov frankov se je izkrcala in takoj odposlala na romunsko mejo. Dočim £e sedaj vrši razpredeiba rusko-romunskih čet na Balkanu, je ruskemu armadnemu vodstvu na tem, da onemogoči premeščanja nemško-avstrij-skih čet. Tako se da brez posebnih težav pojasniti namen novega glavnega napada med Pinskim in Kimpolungom, pri čemer se more puščati nerešeno vprašanje, ali sovražnik še vedno misli na možnost predora proti Kovelu in Lvovu. V glavnem so ruski napadi zavrnjeni na obeh armadnih frontah. Armade generalnega vojnega maršala princa Leopolda Bavarskega, ki je prevzel Hindenburgovo fronto, so obrezuspešile ruski pritisk pri Perepelnikih. ki je bil naperjen proti Bohm-Ermollijevi armadi. Tudi armada generalnega polkovnika pl. Tersztvansz-kega severno odtod, je odbila napad. Važno je, da se nam V tem okolišu jugozapadno Lučka ni bilo treba umekniti. Sovražnik ima namen, da bi nas s svojim napadom porinil nazaj do Buga in bi tako vplival na naše vztrajanje vzhodno Ko-vela. Ravno tako ie morala armada nadvojvode Karla vzdržati težak ruski pritisk. Tu je šlo Rusom predvsem za to, da bi desno krilo Bothmerjeve armade porinili daiie nazaj v severozapudni smeri. Sovražniku se je posrečilo to le na ozkem mestu m sicer v okolišu Horožan-ke. Kraj Halicz ie še v naših rokah. Južno Dnjestra Rusi niso dosegli uspehov. Hrabri hesenski polki so zlomili naval v stanislavovskem okolišu. Tudi v Karpatih so bili brez uspeha številni delni sovražni napadi. Naperjeni so bili proti Capulu, Maguri in Tomnatiku ter proti Tatarskemu prelazu.
V tem pa jc narastel romunski pritisk na Sedmograško. Po načrtu pripravljeni vdor se je posrečil sovražniku povsod, fzvzemši najjužnejši del fronte v oršov-skem okolišu. Zakaj se ravno ta del fronte drži tako krepko, se sedaj ne more
razpravljati. Razveseljivo pa. je, da se vzdržuje. Žal je bilo treba izprazniti tudi Sibinj brez predidočih resnih bojev. Fronta naših zaveznikov se torej nahaja vzhodno reke Maroša, ki v splošni smeri teče skozi Sedmograško od severovzhoda proti jugozapadu. V tem so pa Romuni po vseh železnicah, ki vodijo od glavne proge Turn Severin-Bukarešt proti jugu, vrgli čete proti podonavski meji. Ali ostanejo v defenzivi, ali pa če mislfjo na kakem mestu udariti čez reko, se še ne da spoznati. Tudi o prodiranju večje ruske armade skozi Dobrudžo se še ni čulo nič. Nasprotno pa se je politični položaj bistveno razjasnil zadnje dni, kajti i Bolgarska i Turška ste storili svojo zavezniško dolžnost in ste napovedali vojno Romunski. To sili rusko-romun-skega nasprotnika, da je bolj previden. Iz središča turških sil. Drinopolja, je samo okoli 300 km in sicer večinoma po železnici do razpredelbenega ozemlja ob bolgarsko-romunski meji. Vsekakor se | Mali Balkan more premagati samo peš. ; Izjave bolgarskih državnikov se glase ! zelo zaupljivo, in ker se nemško-bolgar-i ski vojski pač ni bati ničesar resnega s ! strani ententne vojske v Solunu, je ver-1 jetno, da so bolgarsko-turške sile popolnoma kos nasprotniškim napadnim poizkusom.
Naši sovražniki se na Grškem trudijo na vso moč, da bi dobili ojačenj za armado. Ker drugače ne gre, pa se poizkuša z vstajo. Posrečilo se je sestaviti grške čete pod vodstvom grških častnikov. Fntentna armada postaja tako še bolj pisana, kot je že, in nosi v sebi novo kal razpada. Politični položaj je, kakor se zdi, vdrugič že obvaroval solunsko armado katastrofe. Obračun se mora torej odgoditi. Znatnega vpliva na skupni položaj ta dvomljiva vrednost armade pač nima, in to temmanje, ko si je Turčija v kavka-škem ozemlju priborila uspehe, ki ji dovoljujejo nekako svobodo v uporabi armadnih rezerv.
Rezne politične vesti.
Ogrska beseda o Romunski. »Pester Lfovd« piše v nekem članku: Ali naj bo tej podli, najinferijorneji državi krivopri-sežnikov in helotov, odiralcev kmetov in človeških živali, ki nosi ožigosano ime Romunska, usojen večji uspeh, nego nje mogočnim zaveznikom? Z Aleksandrom Petofijein smemo vprašati, ali naj nas, — ki smo se borili z levom, požre mrčes?! Zgodovina, pravičnost, potreba, ki leži v dejstvih, morejo odgovoriti, da bo en naš o pravem času zadan udarec s pestjo zadoščal, da to roparsko druhal nazaj pomete v blato nje domače pokvarjenosti. Izvež-bana in izkušena v poslu plenjenja mrličev je kraljeva roinunskavlada pričela najočit-nejo vseh roparskih vojen, ker se je nadejala, kakor je napovedovalo rusofilsko časopisje v plačani zaslepljenosti, da pogazi mrtvo Ogrsko, ki je v boju obnemogla. Mi sporočamo gospodu Bratianu dejstvo, da je njegova infamna novinska ka-nalja nesramno lagala, kakor je sleparil on sam. Če je gospod Bratianu menil, da najde mrtveca, pa bo moral kmalu verovati v to, da se njemu in njegovi koruptni državi na Ogrskem koplje grob. Ta zadene in poruši k tlom sovražnika, svojega naj-lastnejega, vroče sovraženega, globoko zaničevanega sovražnika. Od teh tal, ki se stresajo danes bolestno pod nogami najnižjih sleparjev in roparjev Evrope ne pripade romunskemu verolomcu niti drobtinica grude ...
O imenovanju Hindenburga za šefa nemškega generalnega štabe. Glasom vesti v nekaterih listih je državni kancelar Beth-mann Holhveg zaželel to imenovanje. Na željo kancelarja, da je nemški cesar že pred nekoliko tedni vso vzhodno fronto podredil poveljstvu Hindenburga. Kancelar in Hindenburg sta vedno naglašala važnost vzhodne frente, a ker je intervencija Romunske podala tej fronti posebno važnost, bo seveda Hindenburg obračal tej največjo pažnjo.
Razpravljajoč o možnih posledicah imenovanja Hindenburga na čelo nemškega generalnega štaba, priznava pariški »Temps«, da je Hindenburg nedvomno jako energičen človek, ki bo skušal zadati ententi težek udarec. Skušal bo močno oslabiti eno fronto, da bo imel na drugi sil, ki so potrebne po njegovi sodbi. V nadaljnjih izvajanjih sodi »Temps«, da' Hindenburg navali na vzhodno fronto. Pariški list pa se tolaži, češ, »da moremo biti v vsakem slučaju uverjeni, da bo francozki generalni štab znal preprečiti Hindenbur-govc načrte.«
O ministru princu Hohenlohe. Ko se je raznesla vest, da je naš minister za notranje stvari, princ Hohenlohe, obolel vsled prenapornega dela ter da odide na dopust v svrho zdravljenja, so se hitro oglašali glasovi, ki niso verjeli v bolezen, marveč
so hoteli slutiti druge vzroke---- Niso
hoteli verjeti, da je to le dopust, oziroma v povrnitev ministra na njegovo važno mesto. Nu, iz vseh vnanjosti, ki so spremljale odhod princa Hohenlohe, posebno pa iz cesarjevega ročnega pisma, je razvidno, da so vsi ti glasovi neosnovani. Princ Hohenlohe se povrne, čim okreva. »Neue Freie Presse«, ki mu nekdaj — to pada
posebno na tehtnico — ni bifa posebno naklonjena, posveča princu kaj simpatičen Članek. Naglasa, da so vsi z dobrimi nada-mi pozdravljali njegov vstop v vlado. Vse njegovo dosedanje poslovanje je vsikdar kazalo na ozke stike z ljudskimi strujami. Kjer je deloval, je bil prijatelj ljudstva. On ni pripadal k tistim uradnikom, ki se tako rekoč izgubljajo v svoji karijeri, ki jim je vsikdar prya skrb, da sebe ohranijo na moči in oblasti in ki pozabljajo na trde skrbi ljudstva. Ko mu je bila n. pr. poverjena ena največjih političnih nalog, kakr-šnja laska samoljubju, izvedba volilne reforme, je odstopil, ker se ni hotel v vprašanju nagodbe z Ogrsko izneveriti svojemu prepričanju. Zato se je njegova udeležba na vladi zdela kot jamstvo, da nova uredba Avstrije dozori želje ljudstva, ki ne streme samo po koščeku kruha, ampak tudi po državljanskem uveljavljenju, po svobodnem političnem zraku, po pomno-žitvi izobrazbe. Princ Hohenlohe je osebnost, ki vzbuja zaupanje do vlade, ker se ta mož nikoli ne izogiblje razgovora s prebivalstvom. V vseh deželah, kjer mu je bila doslej poverjena politična uprava, se ni izogibal stikov z možmi splošnega zaupanja. Zato želi javnost Avstrije odkrito, da princ Hohenlohe skoro ozdravi in se povrne v ministrski svet, da bodo ideje, s katerimi ie vstopil v vlado in katerih uresničenje javnost pričakuje od njega, zopet zastopane v svetovaistvu krone s tisto tehtnostjo in ugledom, ki sta združena v osebi voditelja enega največjih in z vsemi panogami uprave In z vsemi polji življenja tesno spojenega resorta. — Če tak list, kakršen ie »Neue Freie Presse«, tako piše o princu Hohenlohe, potem je to r.aizanesljiveje znamenje, da se — mož povrne.
Da • bodo mogie one stranke, katere so se zakesnile z oddajo kovinskega orodja, izvršiti svojo dolžnost, bo od četrtka, 7. t. m. naprej poslovala sprejemna komisija v telovadnici ljudske šole v ulici Marije Terezije od 9 do 12 dop. in od 2\z do 5bi* popoldne.
Tudi kontrolne komisije so začele poslovati in se pozivljejo one osebe, ki imajo v varstvu ključe zaprtih stanovanj, da dajo na zahtevo ključe komisiji na razpolago, oziroma da naznanijo svoje naslove vratarju dotične hiše.
Trst, 5. septembra 1916.
Schneider 1. r.
fiprovlzsscijsKe stvar!.
GOVEJE MESO.
Jutri, v četrtek. 7. t. in., se bo zopet dobivalo goveje meso na izkaznice za živila, ki se preščipne znotraj pod št. 19. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti Vb kg mesa, skupaj pa ne več kot en kilogram in sicer po naslednjih cenah: Prednji deli s priklado	K 4'80 kg,
zadnji deli s priklado	K 6'40 kg.
Meso se bo dobivalo v naslednjih mesnicah: Trocca ul. Commerciale 3, Pellio ul. Cecilia de Rittmeyer 9, Calin ul. Belve-dere 18, Benedettich ul. delle Poste 1, Ca-dorini ul. del Canale 13, Stanislawsky ul. S. Spiridione 10, Pasqualini ul. Marije Terezije 41, Fabbro ul. Marije Terezije 43, Polacco ul. Torente 30, Pinter, ul. Farneto 11, Poli i ul. Acquedotto 13, Lenerduzzi ul. Amalia 23, Castellitz ul. Giulia 67, Vatto-vatz ul. Giulia 17, Godina ul. Kandler 7, Loy ul. Barriera vecchia 43, Pontoni trg. Barriera 12, Carniel ul. Istituto 28, Benedettich ul. PiccarcLi 28, Periatti ul. Barriera 4, Polacco ul. Settefontane 44, Stern ul. del Rivo 36, Rizzian ul. deH'Istria 508, Co-operative Operaie ul. S. Marco 23, Bruna ul. Beccherie 1, Rocchelli ul. Piazza pic-cola 2, Borgnolo ul. Lazzaretto vecchio 58, Vatovatz ul. Giustineili 5, Loy ul. Donato Bramante 13, Gatznig Skedenj 50, Godina Skedenj 133.
* » ♦
Mlečne izkaznice.
Z dnem 3. t. m. so se pričele razdeljevati mlečne izkaznice za otroke, in sicer za sedaj za otroke, rojene v letih 1915. in 1916. Razdeljujejo se v uradu za izkaznice (ulice della Valle št. 3) po alfabetskem redu priimkov in sicer:
dne 3. sept. od 9 dop. do 12 op. za črki A in B;
dne 4. sept. od 3 do 6 pop. za črke C, D. E:
dne 5. sept. od 3 do 6 pop. za črke F, G, H, I;
dne 6. sept. od 3 do 6 pop. za črke K, L, M;
dne 7. sept. od 3 do 6 pop. za črke N, O, P, O. R;
dne 8. sept. od 9 dop. do 12 op. za črko S;
dne 9. sept. od 3 do 6 pop. za črke T, U, V, W, Z.
Mlečna izkaznica se more dobiti samo proti živilski izkaznici družine, ki ji pripada otrok, za katerega naj bi veljala izkaznica za mleko. — Kdaj se prične razdeljevati mleko proti tej izkaznici, se objavi ob svojem času.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
bi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 5100. do štev. 6200.
Češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Papirnica
kupuje star papir, lepenke, papir-_	nate in lepenka^te odrezke in ar-
hive. J. Czakv. Skladišče tiL Amalia 4.	598
Kupujem
štev. 4.
rablj eni bombaž (ra/.vezan) po K 4 kg. J. Czaky. Skladišče, ul. Amalia
509
Služkinja
za otroke išče se. Skladišče ul. della Zonta 7, vojjal ul. Carint a 5T7
16-20 letnega
vanni 1,
mladeniča sprejme trgovina Ivan Krže, Pi«zza S Gio-
491
Oddu
se takoj velika meblirana s ba. Naslov ffia Giulia 66. Villa Jamar.	196
Fotograf
Stev. 10.
Anton JerkiĆ posluj« zopet r svojem aUljtju v Trstu, Via delle Post®
Klinufom vo^no- železo, lito železo, bomb ž I\Ul'*ljClfl in žaklje vsake vrste. A. Ptzzetta, Trst. ul:ca Barriera veccbia 21. Prihajam tu-ii na dom.	467
Žaklje
vsake vrste kupuje prva slovenska trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)
Masi pisalni stroj „Josf prodam za K 350. To-110V varniSka cena K 900. PARČINA, ul. Gelsi 10 od 11—12 predp. in od 4—f» pop.	4t>3
najfinejše olje r^MM. s?.
Gelsi št 10 od 11 — 12 jredp. in od 4—5 pop. 4S9
eil pouk se prične dne 22. septembra » pletenine, srajce, spodnje hlače, ogladala, 'inrrai Ako cp	vcai ?0 nrpnk ustnike, razne glavnike, zaponke „Patsnt Knopfe"
.jutraj. ako se oglasi vsaj ćv ucer k. i in d proda> jakoj* levi. ulica 3. Siuolo ori prvi tečaj dvorazredne dekliške i *tev. 19	62
Donsiis m\L
Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti. Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih v ulici Stadion štev. 21, I. nadstr. dne 16. in 18. septembra od 9 do 11 dop. in od 3 do 5 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev ozir. njih namestnikov. ali jim ie pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Nanovo vstopajoči učenci morajo prinesti s seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhutega nravstveno spričevalo, izdano od županstva ali policije. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizobrazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V drugi tečaj vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvo-razrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snov prvega letnika. Absol-ventje šole dobe po dovršenih naukih od-hodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim po § 20. 1. odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912. drž. zakonika štev. 118. daje pravico do dveletne vojaške službe, eventuelno z naknadnim izpitom do enoletnega prostovoljstva. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vstopnine. Šolnina znaša za I. in II. letnik K 200 letno, za pripravljalni tečaj pa K 80. Revnejši učt-nci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja šolnine. Šolnina k-	-„„»„.j-m-. se plačuje ali v enakih 2 semestralnih ali M 1180810 SfllllO ZB pFSPt8ut!jQlGe. 10 mesečnih obrokih. Sprejemni in ponav- Nogavice, sukanec, pipo. mUo, gumijevo podpet-
lialni i7niti hndn vrnili 1Q in 70 cent Dlke' raznl g*™1", denarnice, mazilo za čevlje, ljami izpiti se dooo vršili IV. Iti sept. električna svetiljke, baterije, pisemski papir ko-
od 8 Zjutraj naprej. Dne 21. septembra on . pimi svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa,
8	zjutraj bo skupna otvoritvena SV. maša. krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice
Keden ob 8 zjutraj
se otvori prvi tečaj dvorazredne dekliške j štev. 19 trgovske šole. V slučaju, da se to število ne doseže, se uvrste dotične učenke, kakor v minulem šolskem letu, kot hospi-tantke v deški tečaj. Glede pogojev za sprejem učenk v I. tečaj kakor tudi glede denarnih prispevkov velja isto, kar je zgoraj omenjeno za deško šolo. Učenke se ne oproščajo plačevanja šolnine. Za zunanje učence (učenke) preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja in prosi vse tis.te družine, ki imajo zdrava in zračna stanovanja s hrano za dijake, da to javijo vsak dan med 10 in 11 uro dop. v Tržaški posojilnici in hranilnici pri ravnatelju ustmeno ali pismeno. V pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šola v Trstu dnevna šola pod nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi .tečaji. Nadaljne informacije se dobivajo pri ravnateljstvu v predpoldanskih urah. — Ravnateljstvo.
Vpisovanj'e na c. kr. trgovski in navtični akademiji se vrši 14., 15. in 16. septembra. Vsa pojasnila o pogojih za vstop v zavod in o dokumentih, ki jih je predložiti, daje ravnateljstvo zavoda.
Omot zavitkov na Bolgarsko. Zavitki na Bolgarsko se smejo do preklica zamo-tavati razven v ovojno in povoščeno platno tudi v oljnato platno, povoščen ali smolnat papir, oljnat ovojni papir, povoščen platnen papir, celulozen papir, valovito lepenko ali slično trpežno blago.
Iz Katinare. Zadnje dni smo izvedeli, da je naš dosedanji šolski voditelj gosp. Ciril Valentič, imenovan za voditelja škedenj-ske šole. Naj mi bo dovoljeno, da mu tem potom v imenu staršev šolskih otrok iskreno čestitam! Z druge strani pa obžalujemo njegov odhod, ker dobro vemo, kaj je žnjim izgubila katinarska šola. Deloval je tu 7 let kot vzoren voditelj. Za vse, kar je storil naši mladini, bodi mu izrečena prav prisrčna zahvala! — Oče.
Vojna sirota. Pri Ivanu Regentu, ki stanuje v Trstu, ul. Belosguardo št. 10, se nahaja 151etno dekle Rozalija Regent, kateri je oče umrl za neko naJezljivo boleznijo v Vojščici. Morda bi se našla dobra rodbina, ki bi sprejela to vojno siroto v službo. Obrniti se je na gornji naslov.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 7. t. m., od
9	dop. do 3 pop. se bodo prodajali na draž-
ZDRAVNIK
KM, Dr. Kuro! Mtit
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 HI. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za ROtranJ«, nervozne In otrofike bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
SE&aiflBBSSBaBBSaaBSKBHBai
žiOJcnfliicfE; inMIl j
| Trst - m Stadion 10 - Trsi i
i Ođprt ođ 8'i2 mm naprej I
__'	B
I Cena: I, vrste K 2, II. vrste Kl. i
Bi	hi
B99ESBI1IBBB8SBBBI3SBOSFBBBBBBSB
Stroj za šivanje in uezanje, pravi nem-Skl uzorci.
Seldel a Heumenn ie Jlngor" Rast g Gesser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvraks ustanovljena leta 187S. —
Frsi, uSfsa Campanile šf.
Hote! m resiavr&cija
METROPOLE
Trst, ulica S. HUoio 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
III
r mir Perife periio — Umivajte si roke ^m
«	* hfigijeničnim razkužavalnim patent m m
! .Pralnim praikom' (.Patent CteMeer')!
tovarne kemitnl* rroizvodo - v Hrastniku. Edini nadomestek navadnega mila* Blago velikega aktualnega in gospodarskega pomena. Uporabljanje tega praška je jako enostavno ; nizka cena ; v zavitkih od V, kg do */« kg, kakor tudi v zabojih od bO, 100 in 3G0 kg. Analizno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno ministrstvo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Preprodajalcem veliki popusti.
Dobi so na prodaj pri 8 Cooperativa CitUdina di Consumo Via S. Francesco štev. 10. Ludovik Nagelschmied Via S. Sebastiano št. 5, Ivan Camauli. Mirodilnica Sv. Ivan (Vrdela) 703. Gregor Zidar (Rocol) Molino a Vento 48 P, Jakob Kosrnerlj V. S Mar
i
b
Izključna zaloga za Trs*, Istro in Dalmac jo
ALESSANDRO MAHANGO^S - Trst, ul. Chlezza 30
i
30. I
rizzinrr-z^s:
sss
ška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 -1/a % na menice po 6°/4 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru E5KOMPTUJE TRGOVSKE MEKiCE.
HRANILNE VLOSS
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jiu obrestuje po
i«r 4°|o	.
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam — Vlaga se lahk" po eno krono. — ODDAJA
domaČe nabiralnike) hranilne pus*ce.)
regisftrovana zadruga s omejenim poroštvom TRST - Piasza della Caserma št. 2, !. nad. - TRST (v lastni hiši) vhsa pa glavnih stopajicah.
Poštno hranilnični račun 16.004.	TELEFON št. 052
Ima varnostno celico (safe depoEits) za shram'no vrednostnih listia, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu -n požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAS io MIL9JOHOV KRON.
liitid&s m: oti 9 da i2 fop. ia od 3 da 5 pop. Izpisuje vsak delavnik ob oraiaiii ura^