rrrtUlNT ARCHIVES NO. 19. ST. 19. NEW YORK, OCTOBER 1, 1906. — 1. VINOTOKA, 1906. VOL. II. — LETNIK IL * Entered as Second-Class Matter at the Post Office at New York, N. Y., under A,ct of Congress of March 3, 1879. Osel. Inkerly: “Jaz ne morem citati te pisave. ’ ’ Bosby: “Kako ne? Saj je pisano tako, ida čita lahko vsak osel. Daj sem, da ti jaz preberem.” Kolumb s — premogom. 'Profesor: “Na kteri otok je prišel Krištof Kolumb?” Dijak: se ne spomni na otok Gua-nahaiii in imenuje Fu.egos, jednega izmed Kanarskih otokov. Profesor: “Fuegos? Kaj ga je pa pripeljalo tj ©kaj?” Dijak: “Premoga si je naložil.” Skelet. Dva upada dečka poslušata odrast-le, kako so se menili od skeletov. ( c Ti”, pravi prvi drugemu, “jaz pa vem, da ne veš, kaj je to : ske- let. > j ( C Kako :ne ”, odvrne drulgi, “ škelet SO kosti, aia •ki ere so nasajeni ljud- je-’ j Je poznan. i C Ti, a’ i je res, da ti je bila včeraj ura ukradena?” i t Res, res, ampak tatu so že dobili! Premisli, ta bedak jo je nesel v za-stavljavriico, kjer so jo takoj — spoznali. ’ ’ Pomoč. Kralj o vzgoji. Kralj ogleduje zavod za slepe. Pri tem vpraša učitelja, če je kteri izmed slepcev razposajen. Učitelj odvrne, da so vsi pridni, izven jednega. Ta je pa nepoboljšljiv in ne pomaga nobena kazen nič.: , “Eli,” odvrne kralj na to, “eb, veste, kaj vam svetujem? Zaprite ga vsak dan dve uri v temnico — to ga gotovo prestraši. ’ ’ $10 dobljenih. “Ali si že kdaj dobil kaj na stavi?” “Da. Nedavno $10. Hojel sem namreč staviti na nekega konja, a nisem. Tako mi je ostal desetak.” Ga pozna. “Jaz nosim svojo denarnico iz previdnosti vedno privezano na vrvici.” “Vrjamem — zato, kaj ne, da ti je ne odnese sapa.” Poezija i n proza. ■555 “Gospodična, vi zaslužite, da vam tisti, kogar vi ljubite, siplje zlato pod vaše nožiče.” “Oh, ni potreba, da je baš zlato. Saj vzamem tudi—papirnat denar. Oče: “Otroci, če vas trebuh boli, potem se sploh ne morete iti lcopat.” Otroci: “Vsejedno. Bomo pa na hrbtu plavali.” Hudobno. “Gospodična, jaz pa vem, zakaj se vas prijemlje tako rad ogenj ljubezni?” “No, zakaj?” “Ker ste tako — suha.” Stara navada — železna srajca. Zdravnik: “Jaz vas le pod tem pogojem za gotovo ozdravim, če mi obljubite, da bodete v bodoče živeli •drugače. ’ ’ Bolnik (zdihne) : “Torej sem neozdravljivi” Odkod! kaj Jezen oče: “Halo, vi mladi človek, je to? Vi ste poljubovali mojo hčerko. Odkod pride to?” “Iz ljubezni ali iz — potrebe.” Izdal se je. Mati : ‘ ‘ Mazilo za Ustnice, ktero rabi moja hči, diši zelo prijetno.” Hišni prijatelj: “Je že res, da diši, ampak okus ima .pa zelo slab. ’ ’ Medsebojno. Jane: “V resnici me je sram, da je bil moj ded čisto navaden človek.” John: “No, to se izjednači; če bi bil tvoj ded -zdaj živ, bi se .brez dvoma tudi on sramoval pred teboj.” Dober nauk. Oče (svojemu malemu sinu) : “Dečko, dečko ! Kaj bode vendar s teboj ! Ali ti nisem prepovedal, da ne smeš trgati jabolk? Ali ne pojmiš, da je to tatvina, ktero zagrešiš napram* svojemu očetu ?.... Če že misliš, da moraš imeti jabolka, pa splezaj čez plot na sosedov vrt.” Prilizovalec. Ni pijan. Častnik: “Zakaj pa ne zaprete tega moža, ko vidite, da je tako pijan, da se niti gibati ne more?” Nadrednik: “Meni se ne zdi tako mian, saj je baš prej gibal z roko.” “Kaj smatrate vi za naj višje in naj večje delo mojega očeta?” “Vas, gospodična.” i...i.... Dajlovnšku pismu loncmana Urbana. Pisanu u kej’h u RibnSkem pecier’k. Gasput od Komarja:—- K vam tu pišem, sam ne vajni, kaj b neriedu. Klieu b če b ne vajdu, de je toku pretietu grajh, lasie b s pülu, če b vajdu, de je toku, de m drü’g zrastejo, rezbu b kejho s pecierkam, če b jo muagu. Use me jezi. K sm pisou zađnu pismu, sm biu fraj ku bk ne gmaj’n, dns pa sđim ze gatr in giiedam, kku od zunaj sunee sije. Usega tga ste vi uržah, komar komarast. U zađnem pismu sm vam ne-tierlh povajđu od kuad ga đriikajte, vi ste m pa kar usega nuatr daj ’I. Zdaj vaijo use loncmanje, de je Urban dužan ze Komarja. Tülku sm jh slišou od useli stranij, de me je rezgraj-lu kukr b biu u oplienco skoču. Neprvu me je Knolou zdražu, k m je rieku: Urban, kaj pa neruačaš cajtnge, če jh ne misleš plačat. Zeklieu sm malu pa sm šu. Al t ne priđe poštajna od Pogoraučka? Ku-maj me zeglieda, pa žie pokaže s prstani: “Lega, tu je pa tis ’t Urban, k z Amerike cajtnge neruača, pa nč ne plača. ’ ’ Jest sm mu rieku: “Pogoraučk, ti pa kar tihu bua’d, k .ze šalce kotleta okul miisko špileš, de Idi kar po u-šiesh trga.” Zdaj m je blu pa dovol. Potipou sm aržet pa sm jo zeviu u oštarijo. Kiilk cajta sm sdu, ne vajm, vajm pa samu tülku, de je bla nuč, k sm jo ne cajsto prribou. Ker najsm nobenga imu, de b ga biu ošpuatou, sem pa zeuiknu pa zepaiu: Urban, Urban Je kukr vou močan, Naj bua žndar al pa polcaj Use grie ne auf pred nim nezaj. Ka t ne prteače tista süha griža od nolcaja pa m pra’v: “Kaj se pa dea-Urban, ne vajš, de je p repo vaj-i: ut Če s pijen, pa pajd damu.” Jest sm m pa rieku: “Kar zep’r sije opanke, drgač te bua ütr ležala pu u viel’k go’r, pu pa u mal.” ' ‘ Kdu pa s ti ? Al ti ne poznaš ukane, de sm muaž postave?” ‘ ‘ Muaž ne vajm če s, vajm pa, de s prež postave.” “Urban, pr t pri’č spat, drgač te odpeleam u lükno.” K m je tu rieku, sm pa skoču najn pa sm ga zmlatil, de je biu tak, kukr : ajc, k dr krava najn stane. Kar t zeene upt in klicat ta poštaj-a. Pršlu jh je an par pa smük z mnuo u lükno. Stier dni sm1 žie nuatr, zdaj bom pa še an dubr kejdn. Huda je ta, kane gasput, ta je huda, pa kaj čm, k me imajo use na pik. Pecirkrihtar m je še rieku, de me buo dau druge ne Novu majstu, če buam pretepavou možie postave. Jest sm se zgovarjou, de ga najsm mislu nebiksat, ampk de sm m tu samu pokazat, k ku sm gorkh ruak. K O IVI Pa naj use nč zeleaglu. Kaj črno no, je žie božja uala toku, tuo pa Urban zmieraj obrajta, kdr s ne vaj pomagat. Tok kdu je uržah, de me držijo tü-kaj. Kdu drüg ku vi, k ste tülku pisal od mijga duga. Pa toku frdamanu je dougčas tükaj. Caiu boži dan giiedam prte Goraj ’n vase. Fajfo so m uzie ’1, tbak sm pa spravu. Zdaj pa čikam pa po stajnah plüjem, de buado usaj najkaj imaj’1 od meane. Toku sm s biu Ipu rezvrstu, k ku buam pisou, pa me je ta riešta usega zmajšala. Jest vam ne muarem druz-ga dns pisat, kukr de sm prou jezn ne vs svajt. Vahtar me bua’d zmieraj sprašavat, če čm jt drva klat. Tistu pa žie ne. Urban je žie kaj drüzga rezklou, polajna pa še obenga ne. Pa k b blu tu use, naj b žie blu. Ampk tu je poštajna, k me čaka spiet ana sodba. Čakte, de vam povajm use. Tis’t ta debiel Postajnar, k pr Pra-jeri sliiž, me tuaž zovol ane časti, ku- kr de b biu jest kaj čiezn rieku, pa k najsm besajde žbgnu. Rajs sm m najkaj nešpileu, pa tu naj vrajdnu, de se pred rihto spraule. Vajste, tu je blu toku le: Jest pridem hma’1 polej, k sm vam tistu pismu pisou, po tr’g gor. Pa s pravni. Urban, md maša’m smo, tu je ta zadna uročina. Pajd ga rüknt h prajerji an glaš, ta ima zmieraj frišn-ga. — Rajs griem nuatr, spijem ano krü-gleo, polej jo pa ubearem malu na vrt. Kumaj pridem ze štalo, žie vidm ta debielga Postajnerje, kku drajto ulaj-če. Jest ga an cajt giiedam, polej pa pravm sam pr seab : tu pa žie ne grie, de b ldie pr bajto dniev spal. Jest raj vež, huadm od oštarije do oštarije in se hdu matram, de spijem tükaj pu fraklca, tam ano krügleo, ta mrha se pa u sajn’e vale in spi. Premišlem malu, kaj b m nešpileu. Pa Urba’n naj trajba dougu mislt, on jo hma’1 ima. A R Leažou je toku, de je imu lajvo ro-kuo pod glavuo, disno je pa od seabe stiegneno držou. Jest pogliedam, če naj n’kier nobenga človajka. Rajs ga naj blu. Polej še poslušam, če trdnu spi in ga ane dvakrat glasnu pokličem. Obene Štirne. Hitru dienern hlače dol in m najkaj gvišnega neredim u ruake. Mrha se še ne zgane ne. Polej pa griem u kounico po anu kürje peni, griem nezaj in ga zečnem sgatat pod nusam. Ane dvakrat je malu pomrdnu; ker sm ga pa lie še nepraj sgatou, ne-kriemž obraz, skr’č diesno rokuo in se s usm ukp obriše pod nusam. Jest jo ubearem, kar so me neasle nogie. Polej že bliz štreke se ozrem, pa ga vidm, kku travuo trga pa se briše okul guabca. Jemnasta kku sm se jest smijau. Tu je blu pa glih slabu. On me zeglieda, zečne bent’t, de so se iskre kazale in poprti m: Urban, vidva se pred rihto. Zdaj ne vajm, kaj je ž nim. Slišou pa sm, de me tua’ž po tis’t postav, k govori najkaj od ane časti. Mande buam priec klican, ku buam fraj. Če b kdu rad vajdu, kku je u Ribn-škm rieš’t, m tü’d lhku povajm. Tülku reačem, de najso ta’k cim’r kukr pr tiehn’t al pa u gra’đ. Slabu je, de b sama poštajna eiez dajala. Nar-bl se m fržmaga, k sm sam zeprt, kukr de b biu narvie ’č lump u ribnš ’k doli’n. Ane tri diri je bla u drügm štiblc ana baba s Šedršce,ktiero so bli utknil ne hladnu najkaj zovol ane kpčije. Kukr m je vahtar prpoud-vou, je predajela sajmena ze prajsad. Ldie so ga kpi’l, ga usija’l in kaj mislte, kaj je zrastlu? Sama rajpa. A ’n so se jezi ’1, dini ’g so klie ’1, triet-ji so jo pa toži ’1, pa je dobila tri dni ne grbo. Ampk tu se mean zdi neuimnu, če se babo zetu zepiera. Naj sdi tri dni al pa tri lajta, z rajpe ne buo ratou prajsat. • : Jezes kku je ta baba regleala. Nč naj spala, nč jejla, ampk samu špotala. Če so jo bi rneri’1, huja je bla. Jest mišim, de b bla dobila še kašn dan povrh, če b se ne bli ba’l nienga jezika. • Ze po pravi’c rečeanu, mean je. dovol hdu tükaj. Fajfe pograjšam, pijače naj nobene, kukr sama voda, ktiere naj Urban poküsu žie dvajset lajt. U tr’g je žie aneh uasm lajt taka voda, de po luarh teače najkej od Urjouce, pa praujo, de je dobra. Jest ne vajm zebu. Jest lie pravm, de ne zestuapm tisth Idi, k imajo dnar, pa pijuo voduo. Drgač pa sdim caiu dan pr tistm okne, pa giiedam dol po cajst. Kdr je dž, je šeše, k s misto : naj buo no, sm usaj pot strajho. Drgač je pa, če je lpu vreame. Tdaj b biu pa rat toku močan, de b vrgu vs pecierk po tr’g. Pa še ano vam buam povajdou. Za-dnč sm vam pisou, kdu sm, kej sm biu rojen. Zvajd’1 ste tü’d, kku žvim, de najmam nč gvišnga. Pa rajs najmam. Pa s buo kdu mislu, od čies pa ž’vi ta Urban. Če ne dajla, in če najma pre-možejna, kku pa muare toku pt oku’1. Urban je nemazan s usaj’m žau-ba’m. Najkaj dobivam ne majse od tisfga, k pela kuretl nad m’nuo. Jest sm najkaj povierbou od anga žlahtne-ka, k je biu najkej ne Goranjskm ze fajmoštra. Pa ga je kar nenaglama stislnu, kukr sm slišou, ga je boži \ žlak upilu. Tu je' bla srieča zame. Če b bin die bolan, b biu gvišnu kaj pou-prašou, kku je Urban. Toku me pa naj poznou, pa sm le dobiu najkaj hundrtarju. Prouzeprou jh jest najsm dobiu, ampk rihta. Jest sm rieku: sm z mijm dnarjem,- pr riht so pa reak’1: Ne buo nč, Urban. Ti preveč piješ. Mi te postarano pod kuretl. Pa sm ostou pod kuretlom in buam, ker se muare zmieraj ta pamet’n u-dat. Toku dobim zmieraj najkaj, drügu pa zeslužm, k me kmetje dajejo ful-moht ze tožbie, pa rajtam usacga pu dnie an guldinar. 'Ze dns sm vam dovol nepisou. Najsm nč pr ta pra’v ua’l, sa vajste, de se ne muare človk smijet, če ga imajo ze planka’m. In us ’ga t ’ga ste vi uržah, k ste me toku režica’1, de še dns evito od ieze. Zdaj ne buo praj dobre besajde, dokler ne dobim od vas kašn maš’n pildk, tak vajste, k se m pra’v ame-rikans’k dnar. Sriečnu no, pa ne pozabite name. URBAN. $ $ Morska bolezen. ‘ ‘ Ali ni isploh nobenega sredstva za morsko bolezen?” “Kako ne. Kadar se človek čuti že slabega, sede v kako senco pod drevo. To gotovo pomaga.” Slabo razumela. Mati (pesni) : “Če ne morete otrok umiriti, pošljite jih k meni, da jim kaj zapojem.” Pesna: “Oh, to ne pomaga nič, gospa. Jaz sem jim že dvakrat pretila s tem, pa so se samo smejali.” Iz šole. Učitelj: “Jožek, kako se pravi tej živali?” Jožek: “Slon.” Učitelj: “Dobro. Povej mi zdaj še, v čem se loči ta žival -od vseh drugih ?’ ’ Jožek : “V tem, da ima rep na glavi. ’ ’ Bolj lena. t Računar. “Ali je tvoja žena res tako skrbna gospodinja?” “Pa Ikako! Še kadar perilo razvesi, čaka zraven, da se posuši.” “Ti- si torej kupil jedno srečko? Kaj pa storiš z denarjem, če kaj zadeneš?” i “To se ravna po vsoti, ktero dobim. Če zadenem deset tisoč dolarjev, si kupim avtomobil, če zadenem petdeset tisoč, si kupim lepo hišo, če pa zadenem stotisoč, poplačam svoje dolgove. ’ ’ Razvajen. Reči se mora, da so tukajšni zapori zelo moderno urejeni. Električna luč, parna kurjava, parna pralnica. ...” “Da, da, to je res. Ko je moj mož prišel nedavno iz teh zaporov, se mu je zdelo doma tako vse neprijetno, da je šel za dva tedna zopet nazaj.” Zaklano tele. Učitelj veronauka pove učencem zgodbo od zgubljenega sina. Nato se začne spraševanje, v kolikor si je kteri zapomnil. Vse gre dobro, le vprašanje: “Kdo ni bil zadovoljen, ker se je vrnil zgubljeni sin?” ne ve nihče odgovoriti. Konečno se vendar oglasi jeden in pravi : “Pitano tele, kterega so zaklali.” Primera. Žena: “Ti trdiš torej, da so živ-ljenske potrebe v jednem letu zelo poskočile. Povej mi jeden izgled.” Mož: “Dobro. Prejšnje leto se je plačalo za prehitro vožnjo z avtomobilom deset dolarjev, letos se plača že petindvajset.” i Priznanje. Prvi: “Govori se, da je tvoja žena, zelo varčna.” Drugi: “To je res. Nedavno sem kupil novo mizo. Da se ne zapraši, pregrnila jo je s svilo. Da do svile prah ne more, jo je pregrnila s suknom, a sukno zopet s platnom. Jaz vam rečem: ona je nad vse varčna.” .... Kot je pričakoval. Učiteljica: “Tvo; oče so bili radi tvojega spričevala. gotovo zelo hudi?’ y,.Učenee: “O ne prav nič.” Učitejljicf , a vendar ne bodeš-trdil, da s ifti?” Učenec Ko so spri- čevalo .pogledali, ekii sp: No, dru-zega itak nisem pričakoval.” On hoče vedeti. Prvi: “Jaz sem moji ženi nekaj napačnega rekel, zdaj pa že tri dni molči. ’ ’ Drugi: “Ali se spominjaš, kaj je bilo? Jaz bi rad kaj tacega tudi moji ženi povedal.” Varčna. Dvomljiva. Maska: “Zakaj držite rolko v žepu? Ali ste pred menoj v strahu zase?” Gospod: “O ne zase, ampak za svoj — denar. ’ ’ p Žena: “Zakaj popivaš okoli, mesto da bi branil? Ali misliš, da boš vedno mlad?” Mož: “Ne, ampak vedno — neumen.” Narobe. Žena: “Naša dekla računa vse, kakor ji bolj prav pride.” Mož: “Kako to?” Žena: “Če dela pol ure, misli, da je delala štiri ure, če pa ostane štiri ure zunaj, misli, da je bila le pol ure.” Porabljena prilika. j Mlad mož (pred kratkem oženjen) : 1 “Pomisli! Ko me je žena prvič videla devati čik v usta, je omedlela.” Prijatelj: “Kaj si pa ti storil?” i Mlad mož: “Hitro sem si ga natlačil še jedno pest, ker sem vedel, da me ne vidi.” Drugače. Derač : ‘ ‘ Pred dvemi leti ste mi podarili stare blače, v kberih sem našel pozneje bankovec za sto dolarjev.” Gospod: “Za Boga! In zdaj mi prinašate denar nazaj?” Berač: “O ne! Jaz1 sem vas prišel samo vprašat, če imate še kake take hlače.’ ’ Dober uspeh. “Dobro je pa vendarle, da sva poslala našo hčer ikuhat učit.” “Zakaj, saj smo morali vse razdeliti beračem, kar je ona kuhala.” “Prav! Zato pa ni zdaj nobenega v-ee k nam.” Čuden vzrok. Mati: “Zakaj si tako pretepla sosedovo dekletce? .Ali ti ni sram? Jaz bi še, s psom tako ne ravnala!” Hčerka: “Jaz tudi ne.” Mati: “Zakaj si jo pa potem tolkla?” Hčerka: “Ker,ni — pes.” J j. .brisani dečko. Navit , Franček' izmakne puranovo stegno. Pri mizi to takoj zapazijo. Najprvo obdolže njegovega brata, kateri zatrja na vse načine, da je nedolžen. Potem ..pride Franček na vrsto, ludi ta taji in pravi, da se dobi večkrat v naravi živali, ktere imajo samo jedno nogo..j Drugi dan gre Franček z očetom lin- jv.-; Ob peiu e&tfifkljOj ['■ ktera je stela samo na jedni nogi. “Vidite”, pravi Franček, “JV so res take žir ali, ktere imajo sami jedno nogo?” Oče pomižkne, gre proti štorklji, zamahne z rokami in pravi: “Ušššš!” Štorklja pokaže takoj še drugo nogo, teče malo po polju, potem pa zleti! . ■ “Zdaj vidiš, Franček, da je imela dve nogi”, pravi. “To ni nič čudnega”, odvrne Franček. “Če bi bili vi včeraj puranu vpili “uššš”, bi bil mogoče še drugo pokazal.“ Ponudba. “Gospodična, vaša lepota, je že sa- ma na sebi kapital.” “ Ali želite, da ga začneva obrestovati?” “KOMAR.” Edini slovenski humoristični list v Zje-dinjenih državah. PIKA DVAKRAT NA MESEC. Urednik in izdajatelj : FRANK KRŽE, 80 Greenwich Street, New York, N. Y. Naročnina $1 na leto, za Evropo in New York 25 centov več. “KOMAR.” (Mosquito.) The only slovenic humoristic paper. Issued every 1st and 15th day of month. Editor and publisher: FRANK KRŽE. iso Greenwich Street, New York, N. Y. \ •■inscription $1 yearly, to Europe and New York 25 ct. more. == - ....—- ;=■ = Qospod Pavle. Pred nekoliko desetletji .niso bile ljudske šole v naši lepi domovini tako goste sejane, kakor dandanes. Malo .- ^ je bilo krajev, Iki bi se mog-li ponašati s tem, kar ima danes skorói že vsaka i»a£>. A' še tiste šole. kar jiL je bilo, " . so Jbile slabo obiskane, lloejil je v šolo le, kdor je hotel. Kmetje niso pošiljali svojih otrok posti radi; relkli so: mi shajamo brez š< p n lindo naši otroci tudi. Trg LipovšČa je bil dolgo brez šole. Trzanje in okoličani so bil dr '. oljni s tem, nikdo si je mi žele- : ik o ni ■povpraševat po nji. Kar se nekega popoldne prikaže par gospodov z merilnim orodjem. v llolg« m ugibali trzanje, Kaj naj to Nekteri «o ' govohii, družina. Že sama misel mu je tako zoprna, da bi jo vrgel v najtemnejši Ikotiček, odkoder bi ga ne mogla nikdar več strašiti. Gospod Pavle je bil namreč odločen nasprotnik žensk in se je neštetokrat jezil nad tem, da se ni Adam zbudil, predno mu je bilo rebro ukradeno. Ali je bil tudi prej tak. :se ni zvedelo. Sam ni povedal tega, drugi ga pa niso vprašali. Takoj prvi dan si kupi postelj, mizo in par stolov. ,Vse to znese v prvo sobo in jo uredi, kolikor se je pač dalo s skromno opravo. Drugo sobo in kuhinjo pa zaklene, da hi ga ne v denarju ali v blagu. Sicer je imel gospod Pavle tudi stalno plačo, a ta je bila komaj tolika, da je plačal hrano v gostilni. Gospoda Pavleta je neizrečeno jezi, a otročja nepozornost. Pripovedoval jim je, kako so ga morali poslušati pri vojakih, grozil jim, a vse ni pomagalo dosti. Vse to je vplivalo talco nanj, da se je prestrašil že po par tednih samega sebe, ko se je pogledal v ogledalu. Sklenil je najprvo več jesti kot po navadi. Toda kje? V gostilni je predrago, kaj pa — hm — ko bi doma? Otroci mu nanesejo tega in onega. kuhinjo ima — kaj pa, če bi malo sam poskušal Strese se gospod Pavle pri tej misli. Kuhinja ga hode vedno spominjala, da pri hiši nekoga manjka — ne, ne, kuhinja mora ostati zaprta. Talko je bil gospod Pavle ob vso zabavo. Polagoma se je začel poka-zovati iz kotov — dolgčas. Boril Važen poklic. “Kdo je ta človek pred nami?” “Ta? Specialist za noge.” ‘ ‘ Torej vsekakor zdravnik ? ’ ’ “O ne; čevljar.” IC O M A R se je tudi ž njim, kakor je vedel in znal. Večkrat je postajal sredi sobe, oziral se okrog’ im godrnjal : “ToJiko prostora — pa samo za jednega. Ne, to je moralo Ibiti napravljeno res za družino ! ’’ Kako je izrekel 'gospod Pavle te besede, menda že sam ni vedel. Kar posili so mu prišle na jezik, dasi jih ni namerjal izgovoriti. Stresel se je pred besedo “družina”, zmajal nevoljno z glavo in skušal misliti na kaj druzega. Nekega večera začne brskati med svojim perilom. Skromno je in v takem stanju, da ga mora popraviti. Tukaj se je razparalo nekaj hlač po šivu, tamkaj so potrgane luknje za vratom — hm, to je treba vse zašiti in urediti tako, da se bode še nosilo. Najprvo poskusi sam. A že prvo končano delo ga tako razburi, da potegne in napravi dvakrat večjo luknjo poleg pravikar zašite. “ Tristopetnajst vragov!” vzdihne. “Če pojde tako naprej, bodem kmalo nosil sukno na goli koži. To moram —” Zamisli se. Zmaje z glavo, potem pa pogleda zopet na perilo. “Moram pa moram. , Zlomkove ženske, za nobeno stvar niso, toda — no, šivati pa znajo. Pograbim pa nesem vse skupaj tisti jetki na koncu trga, ki dela obleke za [vse tržke babnice. ’ ’ Gospod Pavle je bij drugače miren in dostojen človek. Le tedaj se je razburil, kadar : je moral misliti na ženske. Za talke prilike je imel pripravljene izbrane liesede. , s kterimi je počastil skup-nd IffcUSfcvo. Zavil je perilo in ga postavil na sredo mize s trdim prepričanjem, da ga nese dingi dan k šivilji. Toda sovraštvo gospoda Pavleta do žensk je bilo preveliko, da bi se moglo otajati v tako kratkem času. Ne, niti perila ne sme popravljati ženska, vsaj njegovega ne. Drugi dan razveže zavoj, zmeče perilo v predal in godrnja: “Tako! Rajši naj bode tabo, zame je že dobro!” Od tega je minilo dobrih štirinajst To je drugo. “Ana, ali je res, da ti živiš z nekim možkim ? ” “Res, res!” “Kaj pa pravijo ljudje? To vendar’ne gre za jednega dekleta.” “Zakaj ne? Če živim z njim ni vendar nič takega, saj je on v San Franciscu, jaz pa v New Yorku,” dinij. Gospod Pavle je podnevi učil, zvečer pa sameval doma kot po navadi. Neko jutro pride v šolsko sobo kot obično. Učenci začno stikati glave in kazati proti gospodu Pavletu. “Kaj je?” zavpije. Dolg molk sledi tem besedam. Ko-nečno se jeden oglasi in pravi: “Gospod Pavle, na sukni ste umazani.” Pogleda se in zareži: “Kje?” “Na hrbtu.” Brez pomiselka se sleče gospod Pavle, da se na svoje oborožene oči prepriča, kaj se je pravzaprav nastanilo na njegovi sulfcni. V tem trenutku! se zasmeje ves -az-red. Gospod Pavle pogleda srepo in hoče baš zakričati prav po vojaško. Mimogrede se ozre na svojo roko, kjer je bilo na več mestih preskrbljeno za dostojno zračenje roke in obmolči. Takoj se spomni na svoj sklep pred štirinajstimi dnevi in pravi sam pri sebi: ‘ ‘ Prav ti je ! ” Tisti teden je govoril ves trg, da nosi gospod Pavle raztrgane srajce. Na svoja ušesa je slišal raizne pripombe, da se to ne spodobi, posebno za jednega učitelja ne. Zato zveže par dnij zatem vse perilo in jo maline naravnost na konee trga k tisti suhi šivilji Nežki. Ker so Nežki določile rojenice tudi drugačno osoclo, kakor so jo kazali tedanje razmere, moramo čitatelje malo pobližje seznaniti ž njo. Nežka je živela s svojo materjo v najeti sobici bo j na koncu trga. Bila je, kot smo rekli, šivilja. Dannadan je ubadala iglo, da preživi sebe in svojo mater. 'Očeta ni poznala. V krstnih 'knjigah so pustili tisti prostorček, kamor wide očetovo ime, prazen. Učila se je šivanja od svoje matere, ta pa od stare matere. Že od nekdaj je bilo talko, kolikor pomnijo -tržamje. Njena mati je bila taka, kot so vse šivilje : suha, bleda in majhna. Pri hčerki Nežki so bile te lastnosti še bolj izražene. To vam je bila naravnost prozorna. Lica kot izprana ruta, oči pa taike, kot bi se imele vsak trenutek posloviti od tega sveta. Ko prinese gospod Pavle svoje perila, ga sprejmeta mati in hči zelo prijazno. Takoj so mn ponudile stol. Gospod Paivle res sede. Nekaj časa zre po gibkih prstih Nežkine roke, kako se spretno premikajo pri šivanju, potem pa dvigne polahno oči in ji pogleda v bledi obrazek. Tako mu dobro idé ta pogled. Nehote je uprt vanjo delj, kot je hotel. Že hoče začeti prijazen razgovor, a v tem trenutku se spomni, da je Nežka ženska. Pograbi klobuk in vpraša precej neprijazno : “Do kdaj bode gotovo?” “Oglasite se jutri ali pojuternem”, odvrne Nežka in pogleda gospoda Pavleta. Ta začuti nekaj gorkega v obrazu. “Dobro”, odvrne, steče med vratini in pravi mimogrede kar se da trdo: “Lahko noč!” Zunaj se gospod Pavle oddahne. Z velikimi koraki hiti proti šoli. Kamor se ozre, se mu zdi, da vidi v temi voskast obraz Nežke, kadar potegne veter mimo njegovih ušes, se mu zazdi, da sliši jednakomerno ropotanje šivalnega stroja. Večkrat strese neevoljno z glavo in zdihne: “Nikoli več — nikdar več ne grem tje. Ne jutri ne pojuternem. Kar pošlje naj mi perilo. Jaz že ne grem ponj.” (Konec prihodnjič.) Zdravniški račun. Bolnik: “Jaz sem pregledal vaš račun, a mi nekaj ne gre v glavo.” Zdravnjk: “Res? Kaj pa ne razumete?” Bolnik: “Zadnje postavke na računu: ‘pogled na toplomer — jeden dolar’. Kaj mislite s tem?” 'Zdravnik: “Ali se ne spomnite na tisto popoldne, ko je bilo tako vroče? Vi ste mi rekli, naj pogledam na toplomer, koliko stopinj je. Obrniti sem moral glavo in pogledati, kar velja samo jeden dolar za vas.” Težavno. A: “Krasen kbštrunček, ta mala Kohn.” B: “Da; škoda, da ostane kljub temu devica.” 9t 'čiru. A: “Zakaj? Saj ji ne manjka snubačev ! ’ ’ B: “Je že res. A ona; ima jedno starejšo sestìro, ktera. je •strašno grda. Kadar pride kdo snubit mlajšo, pa stavi oče pogoj* da dobi dotičnik najprvo za starejšo moža.” Več prostora. Dve^žbiiski vstopita v cest” ktera je bila tako napoln’' bilo nobenega sedeža ve. brorejeni mož pravi svoj dečku kakih dvana “Dečko, zakal 1 jedna izmčd tJ “Zakaj bilo prosto Gospod “Hm, to ; bilo ukradf 'Prodajal Kako more' ker sem ga Gospodična: ‘ ljubo vali nekega vas več ne vidim n Kuharica : “O, le k še danes zamašin luknjo j,*, niči.” i Po nogah. Mati: “Kajne, kako dobro pleše moja hči?” Gospod: “Izredno. Tako gibke noge ima, da jih še zdaj čutim.” Ne more bežati. Trgovec: “Vi bi torej prišli ra di k meni za blagajnika?” Prosilec: “Da, gospod.” Trgovec: “Pa če nimate jamst va, vas ne morem vsprejeti, ker mi lahko stečete z denarjem.” Prosilec: “To je nemogoče, gospod!” Trgovec: “Zakaj ne?” Prosilec: “Ker imam levo nogo —leseno.” čudno se vam bode zdelo, da govori Komarček danes od Binkošti. To so vendar prve dni junija in je vse-kakor pozno, da se jih-Komar spomni šele v adventu!. Eh, pa že tako pride. Kakor veste, se na binkošti deli sveta birma. Ker pa ne morejo priti vsi kmalu na vrsto, se po nekterih krajih deli pozneje. Tako je bila med tukajšnjimi rojaki šele pretečeni teden. Seveda ni bila sveta, ampak čisto običajna, vsakdanja. Birmalo se je s tako vztrajnostjo, da so nekteri po več dni tiščali svoja lica med blazinami, močili jih z myzlo vodo in se strahoma opazovali v ogledalu, ali so že kaj upadla ali ne, To varneje bila birma prve vrste. Komar je videl dva, katera sta imela lica, bi delala čast \vsaki krtini. In kako je pokalo. Kar zvezde so rale okrog glav, taiko temeljito so "femali. Ker je bila ta birma ofi-" la, prišel je tudi. [zastopnik miru ave zraven ter je poveličeval vesnost s svojim trdim kolom, je pritisnil, prikazal se je vid-nevidne rile in še blestil na v h kot zaslužna medglja 'a invalida, dnem slučaju. V dru-ples. Ta je razburil ri samo muhast, uva gla^a ni 'e navadno ■'s.bren- lo in omejena od dveh stranij : na jedni od doma, na drugi od šole. Če ise pregreši kaj v šoli, poje šiba, če se pregreši kaj doma, poje, kar pride v roko. Tako se človek razvija. Ko opravi šolo, zadiha malo pro-stejše. Zato porabi prvo priliko, da pokaže, kako je prost, če je ta dokaz prejasen, pride v poštev nova sila — sodnija. Ta ne vpraša, ta ne prosi, ampak samo sodi in zapoveduje. Ko mine ta doba, pride pa nova, ktera ima včasih nevarne posledice za vse življenje. V letih, ko bi Tail človek lahko najbolj prost, obuldi se v srcu neka po^ sebno neumna sila, kteri pravimo v vsakdanjem življenju — ljubezen. Ta se naseli brez vsake stanarine v notranjosti človeka in začenja polagoma gospodariti na njem. Najprvo človeka nekaj tišči kot bi se recimo preveč najedel cmokov. Dolgo išče in steka za primernim zdravilom, dokler ga ne najde v kaki izmed mnogovrstnih Evinih hčera. Te hode. Lepo je to ime in tudi zasluži ga ta bogata dežela. A pride vanjo revček, kteri je bil v večni odvisnosti kot kmetov vol. Kaj je svoboda, ne ve. On ve le, da mu mora nekdo zapovedovati. Če ni druzega, kupi si za pet centov knjižico z omejenimi paragrafi, in začne živeti po njih. Drži se jih kot lo-ščee kože. Tam. je natančno predpisano, kdaj sme kihniti, kolikokrat govoriti na dan v počast vseh tistih, kterih ni. Nadalje so določila, kako sme misliti sam in kako govoriti z drugimi. Ali je to svoboda? Kako drugače smo mi Komarji! Svobodno letamo pod sinjim ali oblačnim nebom, kamor in kako se nam poljubi. Nimamo paragrafov ne tistih cokelj, s katerimi je zavrto toliko ljudij. Svobodna ljubezen je med nami. Mi ne vprašujemo za dote, ne ženimo se v znamenju hinavstva. Mi si gospodarimo sami, izbiramo, kakor kteremu kaže najbolje. Prezvest pes. Jack seveda. Pine pa nekaj Zdaj zagleda. jejo: boljši kot vi, trni smo — inteligenca, — cvet naroda!” Ste cvet naroda, a tisti evet, ki odpade, predno pokaže svoj sad. Inteligenca! En koš ošabnosti, dva koša domišljije in tri surovosti — to je vsa inteligenca. Pravzaprav bi moral Komar povedati bolj natančno take in podobne zgodbe, iker so zelo podučne. Toda — preveč resnice ne sme nikdar na dan. Zato pa kaj druzega. Komar je že večkrat premišljeval o tem. ali ima človek prosto voljo ali ne? Po Komarjevih opazovanjih se mora reči, da ne. Sicer uči vera, da je Bog dal človeku um in prosto voljo. Em ima že — čeprav ne vsi ,— prosto voljo pa ne. Pa poglejmo od začetka. Dokler je človek otrok, ima prosto voljo v toliko, v kolikor mu jo dovolijo starisi. Izpolnjevati mora to in ono, natančno po ukazu, drugače pa šiba poje. Komaj človek malo odraste, že pride v šolo. Potem je njegova volja Hitro plane, V vodo skoči In obleko "Vso pomoči. ga polagoma osvojijo kot zmagovalec sovražnikovo ozemlje, spletajo mu vence bodočnosti, dokler ne skoči v obetajoč zakonski jarem. Potem je pa konec. Kar je cvetja, se osuje, polagoma a gotovo. Ostane pa trnje in les, kar sčasoma vse prav pride. V zakonskem stanu se začenja prava zmaga človeške neodvisnosti. Možkim jo diktirajo ženske, ženskam pa narava. Kjer je pa kak čut za svobodo, se mora omejiti s tem, da se človek vpiše v društvo za povzdigo tistih zamorskih ot-rok, kteri se nikdar ne rode. Ravnati se mora natančno po pravilih. Vsak dan sme petkrat zakleti, ali pokazati kaj nedostojnega v svet. Če tega ne stori, se kaznuje, ee pa stori, se zopet kaznuje. Ameriko smatramo za deželo svo- Krega Jack se: “Pinc, ti spaka!” Pinč drži pred Jackom — raka. Nas rodi in uničuje narava, tista večno krasna narava, od ktere se oddaljujete vi ljudje in plezate nekam kvišku. Ne gori, ampak doli ostanite dobri, pa vam ne bode treba iskati za svoje grehe zaščitnikov tamkaj, kjer jih ni. « « « Zapeljivo. Farmer: "Eh — jaz ne vem, ali bi se zavaroval ali ne. Jaz ne sprevidim posebnih ugodnostij. ’ ’ Zavarovalni agent: "Ne sprevidite? Potfem poglejte tole polo. Kot vidite, sem pred pol leta zavaroval 24 oseb. Danes jih je petnajst od teh na smrtni postelji.” Neverjetno. Alderman (pri poroki) : “Ali bodete ljubili svojega moža, častili in ga poslušali?” Nevesta: "Da.” Slab učitelj. John: "Oče, kaj ne, da je greh, če pove človek kako laž ? ” Oče: "Gotovo, moj sin.” John: "In še hujše je, če se kakega otroka napeljava na laž?” Oče: "Gotovo.” John: "No, to je moj učitelj storil danes z menoj.” Oče: “Kaj poveš. Učitelj te je torej zapeljal, da si .lagal?” John: "Da, kajti obljubiti sem mu moral, da se poboljšam.” Konec. "Ali si že slišal o tem, da obstaja krompir iz vode, sladkorja in škroba?” vpraša groegi; nekega dečka, kteri pride po pol pecka krompirja, "Ne,” odvrne d.gčk», “pač pa. sem slišal, da devljete grah in fižol kavo in polovico vodo med mleko, Od tedaj ni grocer več Izp^aSćr?!, iz česa obstoji krompir. Brez ljubosumnosti. Browne: "On je sam vase zaljubljen.” Towne: "To je dobro, ne bode vsaj ljubosumen.” Odklonjeno. Delavec: "Jaz sem se oženil. Prosim za povišanje plače.” Tovarnar: "Mi je žal, a ne morem pomagati. Za nesreče izven tovarne nisem jaz odgovoren.” Kteri je bližji? Opica: "Kaj praviš, noj, kteri izmed naju ima večje zasluge za žen- stvo?” Noj: "Brez dvoma jaz. Saj si ne moreš misliti lepega ženskega klobuka brez mojega perja.” Opica: "Nikakor ne! Lažje si misliš lep ženski Iklobuk brez tvojega peresa, kot pa lepo žensko glavo brez mojih lastnosti.” Že večkrat se je dvignil Komar, videl veliko dobre-! ; "a’ a *6 ve® slabega. Nekaj / IŽi-ix pa ga bode že davno v oči, ’=ssr''~ če tudi so majhne. Dolgo se je že pripravljal in brusil rilček, danes mislim, da je dovolj oster. Veste li, kaj je čudnega med nami? Da ljudje še vedno bolehajo in mro, prav kot nekdaj. Pa nikarte ne recite, da je ta misel čudna. Saj vendar dan na dan čitamo oglase “slavnih” zdravnikov, kteri ozdrave vse. Če si gluh, slep, šepast ali ves polomljen — oni te ozdrave. Ni je bolezni, kteri bi ne bili kos ti •—• mazači. Kak izvrsten, izkušen zdravnik mora človeka pregledati in potem šele ve, kaj mu je. Ti “dohtarji” pa vidijo po celem svetu vse bolnike. Piši jim par vrstic — pa ti povedo vse —• dajo zdravila in ti ozdraviš, prav gotovo ozdraviš pod sledečimi pogoji: prvič, če sploh nisi bil bolan, drugič pa, če ne pokusiš njih zdravil. In koliko jih je. Kar tepejo se za trpeče človeštvo, seveda ne, kteri bode koga ozdravil, ampak kteri bode kaj zaslužil. Toda poglejmo njih delovanje. Nedavno je Komar citai par pisem lahkovernih rojakov. Jeden je pisal: Gospod zdravnik, pošljite mi zdravila. Jaz imam tri zobe votle, pa bi rad, da se zopet zacelijo. .Spoštovanjem N. N. Dotičnemu “zdravniku” gre lahen smehljaj okrog ust in pravi: “Ta je baš dovolj neumen — pritisnite ga.” Napravili so zdravila po sledečem načilnu: tri četrtine navadne vode, košček sladkorja in par kapljic neke dišeče tekočine. Zdravila so gotova. Pisar sede, napiše pismo in račun za $25.00. Rojak je plačal, popil sladko vodico, zobje pa so mu vsejedno ostali votli kot prej. Edini učinek so imela “zdravila” na želodec, po kterem ga je “šraufalo” tri dni: Kaj-pravite;, ali ni to draga šola? Drugi zopet piše: Bolan sem že več mesecev. Imam ženo in otročiče— a nobenega zaslužka. Pošljite mi zdravila, a usmilite se me, ker nimam in ne morem ničesar zaslužiti. Tak človek je revež, kaj ne. Vsakemu poštenemu človeku se smili. Če bi imeli ti “dohtarji” kaj srca, bi rekli: Mi nismo tukaj za zdravljenje, ampak za zaslužek. Napravijo mu dve steklenici ‘zdravil”, ktere še nikomur niso pomagale, pišejo mu pismo in računajo — $50. Rojak je izdal zadnji denar, saj veste, da da človek za zdravje vse. Popil je zdravila, vredna dva centa — in bil je bolan kot prej. To se pravi dreti, kaj ne! A to ni še vse. Če bi rojaki imeli priliko videti, kako zdrave ti ‘zdravniki, bi jim niti crknenega psa ne dali v roke. In kako lahkoverni so! Nedavno je jeden pisal za zdravila, po kterih bi dobil “hajratsgajst”. Plačal je za ta “gajst” $20, in dobil steklenico navadne slane vode. In koliko je podobnih slučajevi Pomislite, da dajo ti zdravniki-mazači na deset- in -desettisoče za oglase. In koliko jim ostane! Vse to plačajo reveži — trpini, ki trdo delajo za vsak cent. Ne rečem preveč, če pravim, da so se samo naši rojaki dali ujeti tako, da so plačali v zadnjih par letih do— stotisoč dolarjev. Ali ni to draga šola? Bogme, je. Komar pozna jednega izmed -rojakov, kteri je plačal nad osem sto dolarjev tem mazačem, a ozdravil le ni. Odkod pride, da ima ta ali oni mazač zahvalna pisma? Vsakdo ve, da ni vsaka bolezen smrtna. Kolikokrat človek zboli, ali se prehladi —■ pa ozdravi, če rabi kaka zdravila ali ne. Pravtako je v tem slučaju. Če se malo bolan človek obrne na te mazače, pošljejo mu steklenico vode — seveda za drag denar •— rojak ozdravi — ane po tej vodi, ampak ker ni bolezen huda. Tako se kujejo zahvalna Če hoče kak zdravnik spoznati bolnikovo bolezen, mora imeti bolnika pred seboj. Popisati se bolezen ne da. Noben bolnik ne ve za svojo bolezen; to ti pove le dober zdravnik, kterih je dovolj. To so besede Komarja do vseh, da se bodete vedeli ravnati. Zdravniki prej omenjene vrste pa niso zdravniki, ampak prav navadni sleparji, kteri izkoriščajo nevednost in lahkovernost ljudstva. Slava je kot solnce. Vzhaja, razsvetli — pa zopet pade. A to ni povsod. Koliko je predmetov, kteri silijo na vso moč v ospredje, a padejo, poginejo žalostno, ne da bi kdaj do- Eg k Dobro p ovedano. “Seveda sem. Toda pomislite si nesrečo. Včeraj zjutraj mi ujde iz hleva in drvi toliko časa okrog, da se je nekje ubil.” “Tako! Kaj pa mislite storiti sedaj? Ali nameravate kupiti dru-zega ? ’ ’ “Ne, kar vas vzamem seboj.” pisma, od kterih pa je kljub temu skoro tri četrtine ponarejenih. Zapomnite si: dobro blago se samo hvali. Kteri zdravnik piše po listih oglase — za ktere seveda plača —• tisti ni za nič. Koliko je izvrstnih zdravnikov, kteri preiščejo človeka, spoznajo bolezen in napišejo dobra zdravila. Računajo običen honorar — navadno en dolar -— pa človeku res povedo, kaj mu je in kako naj se zdravi. segli vsaj kak žarek slave. V mislih imam Francescotovo kompanijo. S kakim pompom se je začela. Koliko črk se je porabilo, koliko slik garibal-dinca Francesca se je — “drukalo”. V vseh pozicijah smo ga že videli, le v najpripravnejši in najprimernejši ne, namreč Francesca na — nočni posodici. Vse je bilo zastonj. Brooklynska koza se ni udala, pa se ni. Ona je bila pametnejša in je igrala vedno tisto vlogo, namreč med zadnjimi naj-zadnejša. Zastonj so jo prerivali od ‘kraja v kraj, zastonj ji dajali za “federpuš” Francesca. Trikrat je že krščena, a vse nič ne zaleže. Ona je prepričana, da je že slavno doigrala. Zdaj leži vsa polomljena v neki bolnici in si zdravi polomljena rebra brez upanja, da ozdravi. In on — Francesco —• tudi že komaj živi. On, nekdanji antitrustovee, lazi kot potopen kužek okrog kompa-nij in prosi in maže, da bi se ga usmilile. Nekdanji greben se mu je povesil, več ga ne dviguje — ponižno visi kot purmanov nos. In akcije — kako te lezejo ! Iz petih dolarjev so prišle na šest •—- tako bodo rastle vedno višje in višje. Francesco jih bode povzdignil mogoče na sto dolarjev — saj itak ve, da ne da ne on, ne kdo drugi centa zanje. Kdor jih kaj ima, mu svetujem, da si stranišče tapecira ž njimi. Tam bodo na najpripravnejšem mestu; še pozni rodovi se bodo lahko naslajali nad — papirji Francescotovega trusta in njegovo famozno barko. Lansko jesen se je rodila velikanska bedarija — vročina letošnjega avgusta pa jo je zgrabila in ubila popolnoma. Da, da, tako gine slava tega sveta. Ta teden je zborovanje Hrvatske Zajednice. Ne spomnil bi se je, da njima pri nji velike besede —FraneV sco. Bred par 1 : si je kupil za osem tisoč dolarjev : . > odborniško mesto, danes se mu pa maja ta stolček kot Brooklynska koza na vodi, čl- vržeš kamen poleg. Ta stolček se prevrne te dnij in Francesco tiode pod njim zdihnil za vselej svoje prepričanje. Čas bistri glave — a nobena glava ni tako trda, da bi ne vedela, kaj je Francesco. Latinski pregovor pravi: de mor-tuis nil nisi bene — o mrtvih se ne govori druzega kot dobro. Tega gesla se je -držal Komar, ko je pisal nekrolog Francescotove kompanije. To torej, kar je povedanega, so le dobre strani. Potem si pa vsakdo lahko misli, kakšne so slabe, če so že dobre tako slabe. • • • Ženski nazori. Druga: “Ah, ne! Veš, ta ne razume tega in ne pove živi duši nič.” Pripravljen. A. : “Dragi prijatelj, mene pride jutri nekdo tirjat. Ali bi mi ne mogel ti pomagati za ta slučaj?” B. : “Gotovo. Če ga sam ne zmoreš — ga dva gotovo, da bode prej pred pragom. ’ ’ Od vrhniške železnice. Razglas: Petdeset kron dobi tisti, kteri naznani tistega človeka, ki je tekel nedavno pol ure ob železnici, jedel črešnje in metal strojevodji koščice v obraz tako, da je bil ves promet v nevarnosti. Uprava vrhniške železnice. Vzrok. “Zakaj si ne ozdraviš tvojega revmatizma?” “F.h, ga je škoda (Tako lepo mi napoveduje vsako vreme, da ne grem nikdar brez potrebe z dežnikom ven.’ Iz šole. Učitelj: “Ančka, povej mi kaj znamenitega, česar ni bilo še pred sto leti?” Ančka: “Jaz.” Za neumne. Gospodična: “Kadar se jaz oženim, si izberem kakega zares pametnega moža. ’ ’ Gospod: “Potem ostanete večna samica — kajti pametni možje se sploh ne ženijo.” Ni mogoče pozabiti. ‘ ‘ Zakaj nosite rdeč trak okrog -desnega rokava?” ‘ ‘ To pomeni, da moram kupiti kavo in jo prinesti domov.” “Kaj pa pomeni bel trak okrog levega rokava?” “Ta pomeni pa toliko, da ne smem pozabiti na rdečega.” Pametni se uda. Neki osel je bil privezan pri kolu in rigal neprestano i-a, i-a (ja, ja). Mimo pride neki profesor in za-vpije jezno nad oslom: “ne”. Osel ga pogleda in — obmolči. Prebrisan. “Ali niste mogli vjeti tatu?” “Kako, ker je bil hitrejši kot jaz. Vrgel sem kladivo za njim, pa mi je še tistega odnesel.” Se je poboljšal. Sodnik: “Prvič ste ukradli samo dvanajst srajc. Drugič pa, kljub temu, da ste rekli, da se poboljšate, pa cele bale?” Tat: “No, kaj ni to poboljšanje?” Dober predlog. Krojač: “Že zopet ne bode nič? Radi teh malenkostnih hlač hodim že dva meseca tir jati vas, kar se resnično ne splača.” Dolžnik: “Pa mi napravite še jedno novo obleko, da se vam bode splačalo. ’ ’ Laziče. Ženska: “To ikapo sem pobrala. Ali ni vaša?” Postopač: “Je, a jo ne maram.” Ženska: “Zakaj ne?” Poste pač: “Ker je — preživa.” Vsaj nekaj. Trgovec (uslužbencu): “Tukaj je neki star račun od Zamudnega. Znaša petdeset dolarjev. Pojdite ga tirjat. Če dobite, pa si deliva vsak polovico.’ (Uslužbenec gre in pride čez dolgo časa nazaj.’ Trgovec: “No, kako je?” Uslužbenec: “Dobro. Jaz sem svojo polovico že dobil.” Druga stvar. že tri dni ničesar jedel.” “Vaš trebuh ne kaže, da bi bili že kedaj stradali.” “Gospa, ne sodite tako; trebuh je od piva.” Slab naslov. Učitelj: “Jožek, tvoja domača naloga je tako slaba, da ti moram dati pismo seboj in te priporočim tvojemu očetu, da te malo pretepe.” Jožek (jokajoč): “Saj somi nalogo oče naredili.” Drzno. Berač (potrka<»na vrata. Odpre hišna gospa): “Oh, oprostite gospa, da sem trkal. Tukaj sem našel namreč prav lep gumb. Ali bi mi ne mogli podariti kakih hlač, kterim bi prav prišel?” Boljše tako. “Gospod Capin, ali vam smem pomuditi svoj dežnik?” “Hvala! Ne maram biti premočen do kože.” VEDNO PRIPRAVLJENO. Star pregovor pravi, da doseže le oni uspeh v svojih podjetjih, kteri so vedno pripravljeni, da nastopijo proti nesreči. Vsakdo ima priliko ogniti ali saj zmanjšati nesrečo ; kdor pa zamudi prve znake preteče nesreče, je izgubljen. Ravno to velja tudi za naše življenje. Vi živite morda srečno in zadovoljno, ne da bi mislili na nezgodo, ktera vas zamore doleteti nepričakovano; vi morda zamudite prvi znak bolezni in slednja vas zamore potem sevladati. Sikrbna rodbina vedno računa naprej in ima vedno pri rokah Trinerjevo ameriško grenko vino, s kterim je mogoče preprečiti mnogo bolezni. Znaki, kakor bledost, zguba teka, bel jezik in druga se čestokrat pojavijo in -zopet zginijo, toda ali veste, da bode temu vedno tako? To so morda znaki velike bolezni in TrinerjeVo ameriško grenko vino jih vedno prežene. Rabite ga pri vseh boleznih, ki nastanejo radi nervoznosti in nečiste ter bolne krvi. V lekarnah. Joseph Trlner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. Ga pozna. “Zakaj pa vlačiš tega cucka seboj?” “'Ne govori vendar tako. To je žival, ki ima pameti —• koliko naj rečem — za dva.” “Aha, aha! 'Razumem. Zase in zate.”