Ameriška
H
'-v, .'Vi;-’-;■
IN

AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
fIYl~g=

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 23, 1963
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Tudi drugi sesianek ni pokazal napredka
Na sestanku v New Delhiju sc se Indijci in Pakistanci domenili le za nov razgovor v Karačiju.
NEW DELHI Ind. — Prete-kli teden so se tu sestali zastopniki pakistanske vlade z zastopniki indijske vlade na razgovor c bodočnosti Kašmirja, ki povzroča oster spor med obema državama vse od njune' ustanovitve po drugi svetovni vojni. Do razgovorov je prišlo na prizadevanje Amerike in Anglije po ibožiču, ko je obstojala nevarnost nadaljevanja indij sfco-ki-tajsike vojne.
Prvi sestanek zastopnikov držav je bil v Ravalpindiju, glavnem mestu Pakistana. Skoro bi se končal z novim prepirom, ker je Pakistan prav tedaj objavil “načelni’* sporazum, z rdečo Kitajsko o medsebojni meji. Na posredovanje Amerike in Anglije je napetost popustila in dogovorjen je bil drugi sestanek v indijskem glavnem mestu. Vršil se je pretekli teden.
V arabski slogi se je zopet nekaj zataknilo
TUNIS, Tun. — Štiri arabske države v severni Afriki imajo že dolgo skrito željo, da bi se povezale v neke vrste konfederacijo. So to Maroko, Tunizija, Libija in Alžirija. Manjka torej Egipt, ki pa ne more biti v tej kombinaciji, kajti kombinacija je naperjena ravno proti njemu.
Egiptovskega Naserja ne marata ne maroški in libijski kralj, pa tudi ne Bungiba iz Tunizije in Ben Bella v Alžiriji. Razgovori o povezavi ne napredujejo hitro in jih večkrat .zadene kaka ovira. Sedanja ovira je poslabšanje odnosov med Tunizijo in Alžirijo. Preiskava proti članom zadnje zarote v Tuniziji je menda dognala, da niti zarote vodijo tudi v Alžir. Burgiba se js. radi -tega hudo razjezil nad Ben Bello in se ne bo dal hitro pomiriti.
Stališči nespremenjeni
Pakistan je postavil znova zahtevo po ljudskem glasovanju, ki naj odloči bodočo pripadnost Kašmirja. Indijski zastopniki so zastopali stališče, da so možne le manjše spremembe sedanje; razmejitvene črte med Pakistanom in Indijo v Kašmir j a. Razumljivo je, da pri tako različnih stališčih ni pričakovati kakega nagleda sporazuma. Zastopstvi Indije in Pakistana sta to uvideli in sklenili, da naj se vrši tretji sestanek med zastopniki obeh držav prihodnji mesec v pakistanskem Karačiju.
Kitajski umik vrnil Indijcem trdovratnost
Indija je bila do neke mere pripravljena popuščati, ko so stale kitajske čete globoko na njenih tleh. Ko je sedaj vsaj za enkrat nevarnost mimo, je postala v svojem, stališču trdo-vratnejša. Pogajanja ,se bodo nadaljevala največ zaradi ame-riško-angleškega pritiska brez vsakega dejanskega upanja na kak sporazum.
Ideniraf Fell: Kitajska ataska bomba v 1-2 f.
Titovska delegacija se je tudi oglasila na berlinskem komun, kongresu
BERLIN, Nem. — Na kongresu vzhodno-nemških komunistov je bila tudi Titova delegacija, vodil jo je Vlahov. O-glasil se je ob priliki splošne debate k besedi. Pohvalil je druge delegacije, ker so tako odločno obsojale politiko kitajskih tovarišev. Ostro je odgo-vcril tudi kitajskemu delegatu, ki je kar “po dolžnosti” napadal Jugoslavijo.
Vlahov je žel za svoja izvajanja dosti ploskanja od vseh strani, zato pa ledeni molk od strani kitajskih tovarišev. Druge1 nesreče jugoslovanska delegacija ni v Berlinu doživela.
WASHINGTON, D. C. — Dognano je, da imajo kitajski komunisti dosti uranove rude in povrhu še štiri atomske reaktorje v pogonu. V provinci Sink-jang imajo dosti prostora za preskušanje atomskega streliva. Kdaj ga bodo začeli preskušati?
Na to vprašanje sta zanimiva dva med mnogimi odgovori. U-radno japonsko poročilo trdi, da imajo kitajski komunisti že dve atomski bombi gotovi, neko japonsko časopisno.poročilo pa govori celo o štirih. Ameriški admiral Felt pravi, da bodo Kitajci imeli prvo atomsko bombo šele v 1-2 letih. Nekaj podobnega je rekel lani državni tajnik Rusk, ko je je; omenil, da bodo Kitajci eksplodirali prvo atom-siko bombo najbrže šele 1. 1964.
Naše strokovnjake vse te napovedi ne strašijo, naj bo prava ta ali ona. Računajo, da bo poteklo od prve eksplozije kitajskega atomskega streliva do praktične atomske bombe najmanj dobrih 10 let, ker kitajska nduistrija še ni tako razvita, da bi mogla hitro ustvariti pogoje za sestavo prve atomske bombe. Vsekakor bo prva eksplozija kitajskega atomskega streliva imela velik političen učinek ne samo na komunistični in svobodni svet, ampak predvsem na nevtralne države.
------o-------
— Država Kansas je središče največjega področja, kjer pridelujejo ozimno pšenico.
Komunisti o gverilski vojni v Jul. Vietnamu
Vojna bo dolga. Amerikanci sti jo utegnejo naveličati in skleniti kompromisni mir li celo le premirje.
SAIGON, Viet. — Te dni je slučajno padlo v roke našim vojakom v Vietnamu letno poročilo vodstva vietnamskih komunističnih gverilcev, ki so v njem razloženi pogledi komunističnega vodstva na vietnamske gverilske operacije.	#
Poročilo trdi, da bo gverilsko vojskovanje v Južnem Vietnamu trajalo še zelo dolgo. Lahko se zgodi, da bodo morale vanj poseči ameriške čete, kar bo seveda imelo za posledico da bodo gverilci debili potrebno podporo v rednih četah iz Severnega Vietnama, kar bi utegnilo povzročiti mednarodne za-plctljaje.
Poročilo opozarja tudi na možno-t, da se bo Amerika naveličala gverilskega vojskovanja in da bo želela priti do kompromisnega miru. Gverilskemu vodstvu bi taka želja ugajala. Gledalo bi pri tem, da pride do takega premirja, kot je na primer v Laosu. Alko bi prišlo do takega premirja, bi to res bilo samo premirje, ki bi trajalo, dokler nov položaj ne bi svetoval obnove državljanske vojne. Sklenjeno kompromisno premirje bi seveda pomenilo povečani ugled komunističnih gverilcev po vsem svetu. Dalo bi lahko povod za “osvobodilne akcije” v raznih azijskih in afriških državah, morda celo v republikah Južne Amerike.
Amerika zopet podpira laoško zunanjo trgovino
WASHINGTON, D. C. — Naša administracija podpira laoški redni državni proračun z zneskom 3 milijone dolarjev na mesec. že dolge mesece pa ni podpirala lacške zunanje trgovine, ki je stalno ■ pasivna. Sedaj ije sklenila, da obnovi podpiranje laoškega uvoza. Prva podpora bo znašala 11.5 milijonov dolarjev in bo krila uvoz najpotrebnejšega blaga za konsum in surovine za industrije. Kar bo blaga uvoženega na podlagi podpore, bo pod strogo ameriško kontrolo.
Amerika bo odločevala, kaj, kako in odkod naj se uvozi to, kar bo plačano z našo’ podporo. Kontrola se bo začela že pri naročanju blaga in se bo jenjala takrat, ko pride blago do potrošnika ali v tovarne. Na ta način hoče naša administracija zbrisati tiste zlorabe, ki jih je pred leti odkrila delegacija Kongresa: dognali so namreč, da so takrat naše podpore neutegoma izginile in se pozneje pojavile kot bančne vloge laoskih bogatašev v švicarskih bankah.
Turistični promet med Ameriko in Rusijo pojema
WASHINGTON, D. C. — - ________________„ ________
Vkljub vsej propagandi ni turi- obrobnimi koristmi vred. Več
V PETEK KONČAN STRAJK
PRISTANIŠKIH DELAVCEV!
Zastopniki Zveze skladišč in družb, ki !se ukvarjajo z nakladanjem, razkladanjem in prevozom blaga, so včeraj sprejeli kompromis, ki ga je predložila predsednikova komisija pod vodstvom sen. Morsa za končanje štrajka pristaniškega delavstva. Delavska unija je predlog sprejela že preje, danes pa o injem glasuje delavstvo samo.
NEW YORK, N. Y. — štrajk pristaniškega delavstva ob Atlantiku in Mehiškem zalivu, ki je stal deželo več stotin milijonov, bo po vsem sodeč v petek končan. Zveza lastnikov skladišč in družb, ki se ukvarjajo s prevozom, nakladanjem in razkladanjem blaga v pristaniščih, je včeraj sprejela predlog predsednikove komisije za novo kolektivno hogpdbo, med tem ko je unija pristaniškega delavstva storila to že v nedeljo. Člani unije bodo o kompromisnem predlogu glasovali danes. Napovedujejo z gotovostjo, da bo v petek štrajka konec vsaj na področju Atlantika od Maine do Virginije. Za enkrat še ni gotovo, če bodo kompromisni predlog^sprejeli tudi v pristaniščih dalje na jugu
Atlantika in ob Zalivu.	-,,	^
Zastopniki podjetij trdijo, dal	7nArt X£>
jih bo stal samo v pristanišču j ZtllLlTlJC i/CSLl
New Yorka kompromis, ki ga je WASHINGTON, D. C. — Razgo-predložila predsednikova komisija pod vodstvom sen. Morseja, v naslednjih dveh letih 28 milijonov dolarjev. Plače pristaniškega delavstva bodo družbe stale povprečno 37 centov več na uro kot doslej s takozvanimi
Iz Clevelanda in okolice
Hude izgube na obeh straneh
Uradna cenitev vietnamske vlade pravi, da je bilo lani na vietnamski strani kakih 13,000 vojakov ubitih in ranjenih, do-čim so znašale zgube na strani komunističnih gverilcev okroglo 30,000 mož. To se pravi: gverilci so tekom leta zgubili vse svoje moštvo in morali dodati še 8,000 mož, ako so njihove zgube res znašale 30,000 vojakov. Vietnamska vlada namreč trdi, da število rednih gverilcev ni znašalo lani več kot 22,000 mož, ki jih je pa podpiralo kakih
stični promet med Ameriko in Rusijo nikoli dosegel številk iz 1. 1960. Takrat je bilo v Ameriki okoli 500 ruskih ti^Usjov, leto pozneje samo 450, lani pa 78. Ruska turistična agencija trdi, da število njenih turistov pada radi pomanjkanja dolarjev Rusiji. V resnici tiči pravi razlog v tem, da pridejo vsi ruski turisti prilično “okuženi” od za-padnega sveta v svoje rodne kraje.
Naših turistov je bilo v Rusiji največ okoli 12,000. število pa pada od leta do leta. Najbrže je radovednost, kakšna je Rusija! precej padla. Na drugi strani je potovanje po Rusiji za Amerikance zelo drago, ko morajo zamenjati dolarje za rublje skoraj na čisti pariteti.
rodne lepote na Niagarskih slapovih. Cele gore ledu, jarde dol-
200,000 “pomožnih čet in posa- ledeni curki, obsežne zamr-meznikov.”	iznjene planjave, vse to daje ob
solncni svetlobi čudovite barvne prizore. Zato prihaja vsak dan
Kdor
gre v bližino Nia-
garskih slapov, “naT si jih !tja na tisoče turistov
ogleda
BUFFALO, N. Y. — Sedanja ostra zima je ustvarila nove pri-
Nikcmur ni žal, da je napravil ta izlet. Kdor si jih misli ogledati, naj ne odlaša) saj dolgo ne bodo trajale.
jih je javno izjavilo proti vmešavanju zvezne vlade v odnose med delavskimi unijami in podjetji, ki skuša napravljati vtis nepristranosti, pa dejansko vedno podpira stran unij. Zatrjevali so, da je skrajni čas, da sedelo v pristaniščih organizira čim ekonomičnejše, če hočemo, da bodo pristanišča uspevala in bo promet tekel nemoteno.
Jedro spora niso bile toliko plače pristaniškega delavstva, kot boj za zavarovanje njihovih služb, ki so delno v nevarnosti zaradi uvajanja novih mehaničnih naprav in strojev pri razkladanju in nakladanju blaga na ladje, ter obstoječih delovnih pogojev. Lastniki skladišč in nakladalnih družb trdijo, da ti delovni pogoji niso več v skladu s sedanjimi razmerami.
Sedanji kompromis po vsem sodeč ne pomeni rešitve spora, ampak le njegovo odložitev, ker smatrajo lastniki skladišč in podjetij za prekladanje tovorov sedanje stanje tudi v okviru nove delovne pogodbe za nje škodljivo in za stalno nesprejemljivo.
— Okoli 60 mest v deželi ima posebni davek na tobak.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno, dopoldne bo snežilo, popoldne bo sneg ponehal, postalo pa bo hladnejše. Naj višja temperatura čez dan bo okoli 10, ponoči pa bo padla na
Letošnja zima je našemu mestu prizadejala dosti neprilik
CLEVELAND, O. — Leto- 000 stroškov. Snežna odeja je ni avtobusni promet je pršel se- pravi priliko, da uveljavi nove šnja huda zema se je začela 5. de. bila izredno visoka, kajti pov- veda čisto iz reda. Zamude so prometne predpise, kadar nasto-cembra. Prvi njen val je tra- prečje za december znaša komaj ,trajale tudi po poldrugo uro. pijo izredne ovire za promet, jal točno sedem-dni. Sledili so ddbrih 10 palcev. Zunaj mest-’Nastale so večinoma radi tega, Mestna uprava lahko izda zasil-mu do sedaj še trije: valovi, vsak nega ozemlja je bila snežna ode- ker so bile ceste očiščene, samo ne prometne predpise, kakor hi-med njimi je trajal samo po par ja še debelejša, v nekaterih kra- za eno prometno smer, kar je tro pade dva prsta snega. To
'jih Je dosegla debelino 80 pal-1 ustvarilo težave pri srečavanjih pravico ima od 1. januarja na-Prvi val je mestni upravi na- cev. Hud je bil tudi mraz. in izogibanjih. Nekatere zelo prej. Lahko na primer prepove pravil preko pol milijona dolar- Povprečna temperatura je zna- prometne ceste so ostale zaprte avtomobilistom parkiranje za jev stroškov s čiščenjem cest in šala 26 stopinj, dočim je bilo do- dalj časa.	jdalj	kot tri minute. Lahko pa
prehodov. Vkljub temu ni mo- sedanje povprečje za december j Sneg je	rodil tudi par	nena-	tudi	sploh prepove parkiranje
gla mestna uprava zadostiti 29 stopinj.	ivadnih posledic: telefonski pro-,na ulicah, kjer vozijo avtobus’,
vsem potrebam in zahtevam. | Huda zima je rodila tudi celo met je. naenkrat tako narastel, V decembru se je namreč poka-Manjkall so ji stroji in izurjeno vrsto drugih izrednih težav in'da ga je telefonska centrala ! zalo, da so pri čiščenju cest dela-csolhje. Eno kot drugo je mora- nesreč. Radi nje je umrlo naj-[tehnično komaj zmagovala, [li največje ovire avtomobili in la deloma najeti pri zasebnih manj 20 oseb, ki so čistile sneg Svoje veselje z zimo so seveda kamijoni ki so jih vozniki čisto podjetjih. Skoraj ravno toliko ^ na ulicah in hodnikih. Pri pr- imeli šolski otroci: nepričakova-! enostavno pustili na ulicah in stroškov s prvim zimskim va^vem zimskem navalu je odpeve-'ne dodatna počitnice jim niso se zanje niso več brigali, lom so imela naša predmestja, dalo tudi električno omrežje.[dale čase,	da	mislijo, kaj vse	Za	to novo pravico mestne
Zima nas je torej do sedaj stala Nad 40,000 družin je ostalo brez lahko pokvari	huda zima	odra-.uprave ve le malokdo. Zato bo
že nad milijon dolarjev na iz- električnega toka) nekatere dm- slim. Svojevrstno “sezono so [dosti nejevolje, ko jo bo rednih stroških.	jžma so bile brez njega celih 24 imele seveda tudi vse boln’sni-'rala mestna
jo oo mo-
_	.	—-- ------ ------- uprava vperabiti
Vsega skupaj je v decembru ur. Kompanija pa je imela s ce, tudi porodnišnice niso bile 'pri prvem novem večjem snegu. I padlo 30.4 palcev snega, vsak popravili v omrežju dosti visoko [pri tem nobena izjema, palec je torej povzročil nad $30,-[vsoto izrednih stroškov. Mest-) Huda zima je dala mestni u-
Upajmo, da do tega ne bo tako hitro prišlo.
vori za končanje preskušanja atomskega orožja se bodo danes nadaljevali. O včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili poleg Amerikancev in Rusov tudi Angleži, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar je prišla v javnost vest, da obstoja upanje na sporazum PARIZ, Fr. — Obrambni min* ster Mesemer je izjavil, da bo imela Francija žc pred kuncem letošnjega leta del predvidene, svoje atomske oborožene sik že pripravljene za uporabo. Doslej je prevladovalo prepričanje, da je do tega vsaj še “nekaj let”. — Moskva je obtožila Francijo, da namenoma sabotira možnost sporazuma o končanju preskušanja atomskega orožja. Francozi predvidevajo preskus svoje prve vo dikove bombe leta 1965 v bližini Tahitskih otokov v južnem Pacifiku.
OXFORD, Miss. — Črni visoko-šclec James Meredith je vče raj končal svoje izpite in se s svojimi stvarmi odpeljal domov. Prevladuje prepričanje da se na tukajšnjo univerzo ne bo več vrnil.
NEW YORK, N. Y. — Razgovori med predstavniki unije stavcev in lastniki listov bodo po enem tednu danes zopet obnovljeni. Izgledov za konec štrajka ni, če ne bo javnost močnejše zahtevala njegovega konca, je zjavil zvezni delavsko tajnik Wirtz.
PARIZ, Fr. — Včeraj sta De Gaulle in Adenauer podpisala novo zavezniško in prijateljsko pogodbo med Francijo in Zahodno Nemčijo, ki naj pomeni konec tisočletnega boja med obema državama. Dogovor je odprt tudi sprejemu drugih držav svobodne Evrope. — De Gaulle je obljubil, da bo poli o v n o preudaril vprašanje sprejema Velike Britanije v Skupni trg. Njegovo odklonilno stališče, ki ga je objavil pretekli teden, je naletelo na splošno kritiko.
WASHINGTON, D. C. — Vodja republikanskih senatorjev E Dirksen je izjavil, da bodo re publikanci preiskali na svojo roko okoliščine invazije na Kubo aprila 1961. Trenutno je glavni spor o tem, ali so Združene države napadalcem obljubile letalsko podporo ali ne. Robert Kennedy, predsednikov brat, je izjavil, da ne, vodniki
Sedaj že 99 milijonov—
Za prvo polovico leta 1962 je bilo pobranih v okraju Cuyahoga okoli 99 milijonov davka na nepremičnine, več kot kdajkoli v preteklosti, okoli 5.3 milijone več kot za isto razdobje v letu 1961.
Znižane voznine na busih za stare—
Pričakujejo, da bodo ostareli prebivalci Clevelanda skoro dobili svoje izkaznice, ki jim bodo dale pravico do nakupa štirih /oznih listkov za 50 centov v primeri z mlajšimi, ki plačujejo za pet voznih listkov $1.00. Radiča bo govoril o Titu—
Prof. B. Radiča, nekdanji Titov zunanji tiskovni šef, sedaj profesor zgodovine na Farley-Dickinson univerzi, bo v soboto na južini City Cluba govoril o Titu in njegovem zadnjem po-.ovanju k Hruščevu, ki je obno-/ilo tesne partijske vezi med o-oema.
Seja—
Podr. št. 3 SŽZ ima v nedeljo ob dveh pop. sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Nadzornice so vabljene poi ure preje, da bode pregledale račune.
Nov telefon-—
Zdravnik dr. Valentin Meršol, ki ordinira na 1031 E. 62 St., jr dobil novo telefonsko številko 161-5432. Redno ordinira uacL 1(L _ do 12. ure dopoldne in od 4. do d. popoldne. Obiski v drugem času in na domu po dogovoru! Zadušnica—
Jutri ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Hočevar (z E. 52 St.) ob 1. obletnici smrti.
Pokopan v Kaliforniji—
Mrs. Marija Mulec, 19601 'Lo-cherie Ave., sporoča, da bo njen sin William J. Štrukelj, ki je umrl v La Maisa, Calif., tam tudi pokopan.
Srnjakova večerja—
Za rezervacije za srnjakovo večerjo, ki jo priredi 2. feb. v SDD na Waterloo Rd. St, Clair Rifle and Hunting klub, kličite RE 1-9593.
Parkanje na glavnih cestah prepovedano—
Sinoči je župan Locher izdal odredbo, da je zaradi zapadlega snega od danes opoldne pa d i nadaljnjega prepovedano parkiranje avtomobilov na glavnih prometnih cestah, med katere spada tudi St. Clair Ave.
Vlomilec ustreljen—
John E. ’Valentine, ki je z še neprijetim tovarišem vdrl v neko gostilno na St. Clair Ave. v bližini E. 20 St., je bil pri begu ustreljen in je umrl. Njegov tovariš je pobegnil.
Novi odbori—
Skupne podružnice SŽZ imajo za 1. 1963 sledeči odbor: predsed. Ella Starin, podpred-sed. Pauline Stampfel, taj. in blag. Frances Novak, 3552 E.
80 St., Dl 1-3515, zapis. Dorothy Strniša, nadzor. Millie Novak Nettie Strukel in Rose Zbasnik. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob enih pop. v St. Clair Recre • ation Center.
invazije pa trdijo, da je bila taka podpora obljubljena. LIZBONA, Fort. — Portugalsko potniško letalo s 14 potniki je padlo v morje ne daleč od Kanarskih otokov. Izgloda, da se ni nihče od potnikov in moštva rešil.	,
SMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1963
7 '
Ameriška mmomm
VIf
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jt)ly Manager and Editor: Mary Debevec
"	NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
slJBSCRIpTION rates.
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio a^gjfgwSS	No. 16 Weds., Jan. 23, 1963
Tantovi nazori in Združeni narodi
Od jeseni je Tant glavni tajnik Združenih narodov in bo na tem piestu ostal še najmanj štiri leta, če se mu ne zgodi kaka posebna nesreča. Dokler je bil le poslevodeči glavni tajnik, od smrti Hammarskjoelda v septembru 1961 pa do zadnje jeseni, je bil v svojih odločitvah in izjavah skrajno (previden. Gledal je na vse načine, da se ne bi zameril ne na desno ne na levo, da bi si tako zagotovil izvolitev za rednega glavnega tajnika. To mu je uspelo, Sovjetska zveza je celo opustila svojo zahtevo po trojki, ki jo je še pred enim letom tako vztrajno zagovarjala.
U Tant je doma v Burmi v jugovzhodni Aziji- po veri je budist, šolal pa se je v od Angležev ustanovljenih visokih šolah. Tam je kasneje tudi sam učil. Svoje politične nazore in poglede na svet je lepo razložil v predavanju, ki ga je imel aprila 1958 kot burmanski zastopnik pri ZN, pred Ameriško akademijo političnih in sodalih ved v Filadelfiji. Govor je poučen in nam lahk0 velikokrat pomaga razumeti Tantova stališča in odločitve.
Načelno zagovarja Tant socializem kot sredstvo za zmanjšanje socialnih in gospodarskih napetosti v svetu. “Demokratični socializem” često enači s socializmom sovjetske in kitajske vrste, čeprav vidi med njimi razliko v “metodi.” V socializmu gleda po nauku Marxa “novo kulturo” in “novo civilizcijo,” ki izhajata iz “razredne borbe in razredne zavesti.” Načelno zavrača privatno podjetnost v velikih industrijskih družbah kot monopol, kot “težek davek skupnosti” in kot nagrado za investicije in “spekulacije.”
Zanimvio je njegovo gledanje, kot ga je izrazil leta 1958, na Združene države in Sovjetsko zvezo. Združene države se po njegovem zanimajo za dogodke v ostalem svetu le “iz strahu pred kpmunizmom in iz nezaupanja do komunističnih motivov,” kar je po njegovem “zelo nezaže-Ijeno mišljenje.” Strah pred komunizmom je privedel Združene države in one, ki jim sledijo, po mislih Tanta do zgrešenega gledanja na položaj v svetu.
Sovjetska zveza po besedah Tanta ni nobena agresivna sila, ki bi hotela s silo osvajati svet. (To je trdil Tant komaj poldrugo leto po uporu na Madžarskem in v času ko je Hruščev sprožil berlinsko krizo!) Komunisti so koncem koncev za mirno sožitje, sicer bi začeli vojno, ker so po izjavi Tanta veliko močnejši kot Zahod.
“V nasprotju z nacistično Nemčijo ni Sovjetska zveza prisilila nobeno izmed svojih sosed z dejansko vojaško silo. da je postala njen satelit,” je pravil Tant svojim ameriškim poslušalcem. Nič ni maral vedeti o sovjetskih tankih, ki so strli upor v Vzhodni Nemčiji, nič o onih, ki so pregazili madžarske nasprotnike Sovjetije in komunizma v novembru 1956. Vse to se je menda zgodilo samo za šalo! Tant ni našel nobenih dokazov za kak sovjetski poskus z vojaško silo raztegniti območje svojega vpliva niti v Grčiji niti v Iranu, kjer je bil potreben močan zahodni napor, da je komunizem opustil svoj poskus osvajanja.
Po nepristranskem razmotrivanju po Tantovih besedah ni mogoče najti nobenega dokaza za poskuse nasilne širitve sovjetsko-komunističnega vpliva, vse, kar je v tem pogledu na razpolago, so samo “sumničenja.”
Komunisti so prepričani, da bo zahodni družabni in državni red propadel sam po sebi, zato bosta Moskva in Peipiing samo čakala, da se to zgodi, je razlagal Tant presenečenim poslušalcem svoje poglede na komunistične načrte.
Borbo med Zahodom in Vzhodom je Tant primerjal boju med krščanstvom in islamom. Obe strani sta se končno unesli in živita sedaj v medsebojnem miru, je trdil Taint. Pri tem je šel mimo dejstva, da je islam z orožjem zavzel vso prednjo Azijo in severno Afriko in preko Špa-inije prodrl v južno Francijo, preko Sicilije, v južno Italijo, preko Male Azije na Balkan in do Dunaja v srcu Evrope. Francozi so arabski naval ustavili v bitki pri Toursu in Poi-tiersu leta 732, islamsko nevarnost za Italijo je odstranila šele pomorska zmaga nad Turki pri Lepantu 1571, Dunaj se je Turkov končno obranil še več kot sto let kasneje, krščanski narodi Balkana so se otresli turškega jarma šele v preteklem stoletju.
1 Tantu izgleda, ni bilo do tega, da bi svojo primero do konca proučil in potegnil šele potem iz nje sledeče zaključke!
Tant se je izjavil za sprejem rdeče Kitajske v Združene narode, četudi je ta dejansko v Koreji še vedno v vojni z njimi. Odklanjanje njenega sprejema v ZN je po izjavi Tanta kršenje ustavne listine te organizacije, ki si je postavila za nalogo čuvanje mednarodnega prava in miru. Vsa nasilja in vojni pohodi rdeče Kitajske Tanta niso prepričali, da je rdeča Kitajska agresivna sila, ki skuša širiti svoje meje z vojaško silo. To je pokazala v Koreji, v Tibetu, v Malaji, v Indoklini in zadnjo jesen posebno očitno v Indiji.
Tant je morda v zadnjih letih svoje, leta 1958 izraženo danjih in sedanjih časih včasih
mnenje in poglede v čem spremenil, da bi jih spremenil v celoti, ni verjetno. V Združene narode je uvedel novo smer, ki ne odloča na temelju: kaj je prav in kaj ne, kaj je zakojnito, ,kaj je v nasprotju z zakoni in pogodbami. Moralna načela so potisnjena v stran, napadalec je po tej novi smeri, ki jo zastopajo “azijsko-afriški nevtralci,” enak napadenemu.
) Taka politika in tako gledanje na položaj v svetu sta komunistom vseh vrst vsaj sprejemljiva, če ne naravnost dobrodošla. Združeni narodi izgubljajo naglo svoj vpliv kot moralna sila, na čemer so bili zgrajeni. Tant je k temu doprinesel ne mal delež.
BESEDA IZ NARODA I
Iz življenja slovenskih pionirjev
Cleveland, O. — Doslej sem opisoval le vdovce in vdove; ki jih je v fari sv. Lovrenca veliko. Takrat predstavljam čitateljem AD družino Jožeta in Mary Seme s 3626 E. 81. St.
Jože je doma v fari Krka na Dolenjskem. Okoli konca preteklega in v začetku našega stoletja je v tem predelu naše domovine mislilo vse le na Ameriko, kjer so pravili, da se krasilo zasluži) med tem ko je bilo doma na kmetih življenje težko, denar pa redek. Doma so tedaj zaslužili po eno krono na dan, v Ameriki pa v istem času po' pet do deset kron. Razlika je bila vsekakor velika, čeprav je tudi življenje različno stalo tostran in onstran morja. Tako se je tudi Jože odločil in aprila 1909 vzel slovo od domačih in odšel preko morja. Najprej se je naselil v Ely v Minnesoti, dve leti kasneje pa se je preselil v Cleveland. Obstal je v Newburghu pod zvonom sv. Lovrenca, kjer živi še danes.
Jože je dobil delo v A.S. &: Wire Co. v istem oddelku kol podpisani. Skupaj sva garala, dokler nisem jaz stopil v pokoj. Lahko rečem, da je bil dober delavec, pa tudi dober družabnik. Pred dvemi leti je tudi on odslužil in šel v pokoj.
Ko sem nekako pred 30 leti vzel v roke v tovarni Ameriško Domovino, jo je pogledal še on in dejal: “Jaz bi se tudi rad naročil na tale list.”
“Kar meni denar prinesi, pa ga boš dobil,” sem mu odgovo* ril.	'	. :!
Tako je storil in Domovina še sedaj prihaja v njegov dom.
Kmalu po svojem prihodu sem se je Jože seznanil s prijaznim dekletom Mary Zakrajšek. Domenila sta se in oktobra 1911 sta bila v cerkvi sv. Lovrenca poročena. Leta 1961 sta praznovala zlato poroko. Mary je doma na Blokah na Notranjskem. V Ameriko je prišla k bratu leta 1910. Prvo službo je dobila pri Antonu Marinčiču na 8101 Aetna Rd. Ko je Anton naslednjega leta gostilno prodal in se vrnil domov, je šla Mary za nekaj časa v tovarno. V zakonu se je Jožetu in Mary rodilo 12 o-trok. Dva sta umrla v nežni mladosti, sin Frank pa je bil težko ranjen v drugi svetovni vojni v Nemčiji. Prepeljali so ga v bolnico na Angleško, kjer je umrl. Leta 1948 so njegovo truplo prepeljali v Cleveland in. sedaj počiva na Kalvariji. Ostalih 9 otrok je živih, šest je poročenih, tri hčerke pa so še doma.
Nekdaj je Ibila verska nestrpnost še veliko večja. Cerkev sama je skušala zatirati krive vere in krive nauke, posebno pa je to nalogo vršila država, največkrat v svojem lastnem imenu in ? svojimi lastnimi cilji.
Pretekli teden je sekretariat za podpiranje krščanske edinosti objavil, da bo [prihodnja seja vesoljnega izibora katoliške cerkve v Vatikanu posebej razpravljala o svobodi vesti in vere, ki spada med osnovne človeške pravice. Načelnik sekretariata kardinal Bea je dejal, da je taka razprava in izjava o tem potrebna in da bo mnogo pripomogla h krščanski edinosti.
Kardinal Bea je govoril na letnem slavju ljubezni in bratstva, prirejenem pod pokroviteljstvom rimske univerze Pro Deo. Navzočih je bilo preko 500 ljudi 21 ver in 69 narodnosti. Poleg kristjanov so bili navzoči tudi judje) muslimani, budisti in taoisti.
Kardinal Bea je označil verske vojne in boje preteklosti za “eno izmer napak nerazumevanja ljubezni resnice.” Tedaj so ljudje “skušali s silo v imenu resnice uveljaviti določena prepričanja pri drugih ljudeh, pri tem pa so pozabljali, da ni nič manj snovna človekova pravica do svobod e.”
“Treba je vedno razumeti gledišče bližnjega s tem, da se postavimo na njegovo mesto in gledamo istvard 'z njegovega položaja,, s katerega jih je on gledal. idiovek mora tudi razumeti, da ima stvarnost tisoč različnih ozirov tisoč različnih obli-
J
čij, med tem ko posameznik, pa naj bo tudi zelo nadarjen in bister, vidi le enega ali pa kvečjemu nekatere.
Ljubezen do resnice nas opozarja na omejenost našega znanja in nas navaja k priznanju obraza resnice, ki ga vidijo drugi ... To bi morali priznati vselej, kadar do tega pridemo!” Tako je razlagal kardinal navzočim stališče Ceikve in nato napovedal, da ga bo vesoljni cerkveni zbor na novo formuliral v ljudem razumljivem jeziku sedanje dobe.
*
Tole sem bral v zadnji izdaji The Catholic Universe Bulletin” in zdelo se mi je, da ne bi bilo napak, če bi te misli bile objavljene tudi v naši Ameriški Domovini. Vem da urednik ni-ma možnosti in časa, da bi vse sam videl in vse sam, pripravil. To je enostavno nemogoče. Čudim se, kako moreta dva človeka vse to zbrati, kar je sedaj v listu. Koliko nas je, ki imamo vedno kako uro časa, nekateri morda celo cele dneve, za kratek čas in za zabavo bi lahko
res kar zanimivo.
No, pa kaj bi jaz opominjal in modroval, ko se tudi oglasim komaj vsakih deset hrvaških let enkrat! Brez zamere, pa ravnajte se raj še po mojih besedah kot po mojem zgledu!
Jože Š.
Pismo z Ely
Ely Minn. — Mrzel val s severozahoda je prinesel čez noč 30 stopinj mraza. Veter brije, da zebe prav do kosti, če je človek dalj časa zunaj.
Rudnik Soudan, eden najstarejših v Minnesoti, je 15. decembra lani ustavil obrat. Rudarji so dobili novo zaposlitev v Pioneer rudniku v Ely. Delali bodo v treh izmenah. V sedaj zaprtem rudniku je bilo zaposlenih do največ 225 rudarjev. Visoki davki in huda konkuranca od drugod so družbo prisilili, da je obrat ustavila^ ko je prenehal biti rentabilen.
J. Peshel.
Od kar je AD zadnjič prine-ije bil podpisan kot posebna prišla novice iz Slovenskega Pri- loga londonske spomenice o so-morja, je že precej časa. Tako glasju o delitvi Svobodnega trža-so se nekateri oglasili osebno, škega ozemlja.
drugi pa so nam pisali, če ne mislimo novice iz Slovenskega Primorja nič več priobčevati ali če se morda v zadnjem času tam ni zgodilo nič takega, kar bi utegnilo čitatelje AD zanimati.
Novice iz Primorja bomo objavljali še dalje, saj se je v zadnjih mesecih tam zgodilo kar
Vabilo na ve@er]o
Cleveland, O. — Pozimi ko so večeri dolgi, imamo razne tečaje. Tako mimogrede ste že slišali, da je pri fari Marije Vne-Ibovzete kuharski tečaj. Prihodnjo soboto, 26. januarja, ob sedmih zvečer bodo te tečajnice servirale okusno večerjo v šolski dvorani. To bo družaben večer, kjer se bodo sešli znanci in se malo pogovorili o tekočih zadevah. Čisti dobiček je namenjen Slovenski šoli.
Če vas zanima, kako znajo naše kuharice kuhati in radi pomagate Slovenski šoli, vas prav lepo vabimo na večerjo in zabavo.
Na svidenje!
Matere.
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee) Wis. — Dragi! Tukaj pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za eno leto. Zelo rada jo čitava oba z ženo. Bi morala res biti stalen gost v vseh slovenskih družinah v Ameriki. Uredništvu in čitateljem želim mnogo zadovoljstva in uspehov v novem, letu 1963!
Jože Ornik.
Toronto, Ont. — Lepo se zahvaljujem za~ obvestilo, saj bi drugače morda pozabil. V A-meriki življenje vse bolj hitro teče, kot pa je v Sloveniji in nam vedno primanjkuje časa. Prilagam naročnino za prihodnje leto. Želim, da bi list še dolgo izhajal, saj zvemo iz njega polno novic iz domačega in tujega sveta. Seveda me najbolj zanimajo kanadske novice, kakor gotovo tudi druge Kanadčane. Tudi svetovno politiko malo zasledujem, da vidim potek dogodkov. Ker smo še bolj v začetku leta, želim vsem pri Ameriški Domovini, kakor tudi vsem čitateljem po svetu, posebej vsem znancem srečno in veselo novo leto 1963!
Jože Hace.
Kadar pripeljejo sinovi svoje kdo kaj napisal za naš list, pa družine domov, je vse živo in bi bil ta vsebinsko še bogatejši
veselo.
Prijatelji želimo Semetovima mirni in srečni večer življenja ob njunih otrocih, vnukih in vnukinjah!
Jakob Resnik
Svoboda vesli in vere osnovna oioveška pravica
Cleveland,, O. — V naši deželi uživamo svobodo vesti in vere, vsakdo v tem pogledu dela, kar sam želi. žal ni povsod po svetu tako, posebno ne v deželah z diktaturo, zlasti z rdečo.
in zanimivejši.
Koliko je med novimi šolanih ljudii ki bi zlahka pisali in povedali kaj iz svojih skušenj in iz — knjig, pa se komaj kdo oglasi. Stari so imeli manj šol, imajo pa ljubezen do slovenske besede do slovenskega življenja, kljub letom so bolj požrtvovalni in delovni kot preneikateri od novih. Le berite Ameriško Domovino kdo piše v njej več? Nevi pišejo največ le, ko vabijo na razne prireditve, o čem drugem pa le redko kdaj z izjemo dveh ali treh. Stari se bolj redno oglašajo in modrujejo o nek-
Vesoljske ladje težke kot čezoceanke?
Po mnenju sovjetskega profesorja Petroviča bodo vesoljske ladje v prihodnjem desetletju vsaj desetkrat težje od dosedanjih. Njihova tonaža bo naglo naraščala. Že drugi sputnik je bil šestkrat, tretji pa 16-krat težji od prvega, medtem ko je bila prva vesoljska ladja 56-krat težja od prvega umetnega satelita.
Spričo tega je zelo verjetno,, da bodo bodoče vesoljske ladje glede na težo precej podobne velikim ladjam za promet po svetovnih oceanih, napoveduje Petrovič.
Razpravljali so o dvojezičnosti šol v Jugoslaviji in Italiji. V Jugoslaviji take šole žei obstoje, v Italiji pa se jih hranijo in dogovora o njih nočejo izvajati. Italijanski zastopniki so jugoslovansko zahtevo po dvojezičnih šolah v predelih^ kjer je vsaj eno četrtino pripadnikov
več zanimivih stvari, pa je bil jugoslovanskih narodnosti, za-
le naš sestavljalec teh vesti preveč zaposlen in zadržan z raznimi težavami. Tudi pošta je čez praznike obtičala in prihajajo še vedno pošiljke izpred božičnih praznikov, četudi se prileti v teh dneh iz Clevelanda do Trsta ali Gorice v pičlega pol dne.
* *
Strnjevanje slovenskih sil na / Tržaškem
V preteklem novembru so imeli v Trstu volitve v nov občinski svet. Bile so zanimive z dveh vzrokov, na eni strani s splošnega stališča, ki ga je javnost zavzela do povezave krščanskih demokratov in socialistov v rimski vladi) na drugi pa zaradi razida titovske Neodvisne socialistične zveze, ki je v preteklosti vedno pritegnila na svojo stran nekako tretjino -slovenskih glasov pri volitvah.
S politiko “levega centra,” kot imenujejo povezavo Fantanije-vih demokristjanov z Nennijevi-mi socialisti, je Trst neposredno povezan, saj je bila v rimskem parlamentu prav v tej dobi razprava o posebni pokrajini Furlani ja-Julijska krajina. Socialisti se z vso vnemo ženejo za ustvaritev pokrajin in pokrajinskih vlad, kot jo ima sedaj Sicilija.
Volivna borba je -pokazala, da niti krščanski demokrati sami nimajo na svoj odnos do socialistov enotnega stališča. Tako je razumljivo, da so pri volitvah malo nazadovali. Nazadovali so tudi komunisti in “Misovci,” stranlka) v kateri se zbirajo bivši fašisti, istrski begunci in skrajni nacionalisti.
Slovenci so letos nastopili s Skupno slovensko listo, ker je titovska Neodvisna -socialistična zveza že preje prenehala obstojati in je svoje volivce pozvala, naj se vpišejo v italijansko komunistično ali pa socialistično so položili gredelj za novo 87,-stranko. Komunisti niso mara- 000 tonsko turbocisterno, naj-li vzeti na svojo listo nobenega večjo ladjo te vrste v italijanski titovskega kandidata, pač pa so mornarici.
to storili socialisti.	j V nekaj tednih bo zapustil tr-
Skupna slovenska lista je pri žišlke ladjedelnice 27,000 ton ob-cfcčinsikih volitvah povečala šte- segajoči “Galileo Galilei,” ki bo vilo svojih glasov od 2,833 v le- za Tržaški Lloyd vozil med Getu 1958 na 4,834, torej več kot za ;novo in Avstralijo, polovico. Dobila je 2.6 ods-tot-
vrnili češ, da bo to vprašanje reševala nova dežela Furlanija-Julijska krajina.
Tržaški Slovenci proti takemu stališču protestirajo v prepričanju, da jih bodo Italijani v bodoče še lažje in še bolj izigravali. Pri tem se sklicujejo na razmere na Koroškem. Kadar tamkajšnji -Slovenci zahtevajo kake svoje narodnostne pravice, jih v Celovcu napotijo na Dunaj, na Dunaju pa nazaj v Celovec. Tako jih podajajo iz rok v roke, ne da hi se kdo lotil razprave o zahtevi, kaj šele o njihovi izpolnitvi.
Na konferenci so razpravljali tudi o italijanski zahtevi, da naj bi na italijanskih šolah v Jugo-slaviji učili italijanski profesorji, ki bi jih poslala tja Italija, seveda bi v tem slučaju morala Italija pristati na prihod slovenskih profesorjev na slove:: J šole v Trstu. To Italijanor diši posebno.
Pri Sv. Ivanu bodo zg'
Slov. dom
Pri Sv. Ivanu v Trstu so kupili stavbni prostor v bližini cerlkve, zadaj za novo slovensko šolo, za skromen slovenski dom, v katerem se bodo zbirali versko in narodno zavedni Slovenci. Predložili so načete za stavbo, ki bo dolga 28 metrov, široka 11, visoka pa 6 metrov. Dom gradi Slovenska Marijina družba.
Zadnji dan v lanskem letu je umrla 80 let stara Josipina Pahor z Vrdele, ena najbolj pozna« nih osebnosti župnije Sv. Ivana.
Tržiške ladjedelnice v polnem razmahu
V soboto, 12. januarja, letos so spustili v morje novo prekooceansko potniško ladjo, 35,000 ton obsegajoči “Oceanic,” ki so jo naročile Home Lines. Nato
kov vseh oddanih glasiv. Dober del slovenskih glasov je šel še
Lepo odlikovanje
Družba “Montecatini,” ki vsa-
vedno komunistom, pa tudi so-	P00^!! nagrade najboij-
cialistom, ki so svoje glasove na-i^m kmetijskim trgovinam, je ravnost podvojili.	j letos podelila nagrado “zlati
Slovenci imajo v novem meSt.l«roZd” *!«?*“	v
Gorici, ki je: last mg. Jožeta
nem odboru 5 odbornikov: 3 člane Italijanske KP, enega člana Italijanske socialistične stranke in enega od Slov. liste. Če bi bili vsi slovenski glasovi zdru-
Rustje.
Albin Ušaj umrl
Zadnje -dni decembra je umrl v Sv. Križu po vsem tržaškem
ženi v Skupni slovenski listi, Krasu znani rojak Albin Ušaj, oi dobila ta brez dvoma lahko priljubljeni gradbeni podjetnik, dvakrat več glasov in najmanj Stopil je na rjav žebelj, pa se za šest, če ne celo več mestnih od- 'to ni brigal. Zdravniško pomoč bornikov. Na italijanski socia- je iskal šele 14 dni potem, ko ga listični listi sta bila izvoljena, ’je začelo hudo boleti. Zastrup-sicer dva Slovenca, toda eden je Ijenje je zašlo že predaleč, da v smislu dogovora odstopil v bi ga bilo mogoče rešiti. Umrl korist italijanskega kandidata, ije na tetanusu v tržaški bolni-
\/ Dvojezičnost in šole
V Rimu je v nov.embru in decembru zboroval mešani itah-1
je šnici.
Pokrajina Kvibek v Kana-
jangko-jugoslovanski odbor za di daje do 70 odstotkov celotne-izvajanje posebnega štatuta, ki Iga azbesta na svetu.
AHERIšKA DOMOVINA,
~~3
PAVEL HEYSE:
Andreja Delfin
Zunaj pa se je osupla množica valila proti nekemu kraju, kjer se je nekaj plamenic obupno borilo z vetrom in dežjem. Biriči, ki so bili ob prvem izbruhu razburjenja pohiteli na ono mesto, so našli v temi stranske ulice nepremično telo, ki mu je iz strani še vedno vrela kri. Ko so se približale plamenice, so opazili v rani bodalo s križnim ročajem iz jekla in na njem so brali vrezane besede: “Smrt vsem inkvizitorjem!” ki so polglasno šle skozi brezumno množico od ust do ust.
Prvi potresni sunek še ne pretrese čustev do dna, čeprav je strahoten že sam opomin, da stoji človek na vulkanskih tleh. Preživahno se mešata s strahom presenečenje in začudenje in, kjer učinki niso bogve kako zaznavni, se dobe celo ljudje, ki hitro spet najdejo ravnotežje in so kaj kmalu pripravljeni, da zaradi ljubega miru rajši začnejo misliti na kaj drugega. Šele vrnitev tistega uničujočega, neodvrnljivega in neusmiljenega uniči slednjo vero v zmoto, vsako upanje, da se je to nemara zgodilo zgolj zaradi tega, ker so pač razmere nanesle tako. Povrnitev nevarnosti za večno vzbudi strah in pokaže na nepregledno vrsto strahot, proti katerim ne moreta ne pogum ne bojazljivost nuditi najmanjšega varstva.
Podoben učinek je povzročila v Benetkah novica o drugem morilskem primeru državnega inkvizitorja. Oblastniki namreč niso mogli prikriti, da ranjenec ni bil nihče drugi. Nihče si ni mogel tajiti, da je drznost, s katero je bil zadan ta drugi zamah, prav gotovo dobila zaradi tega, ker se je naklep posrečil, samo novega poguma in pobude za nadaljnji pohod po poti nasilja. Bodalo sicer tokrat, ko j e spodrsnilo o b svilenem spodnjem oblačilu, ni takoj zadelo ži’tve do smrti, toda rana je vendarle ogrožala življenje in vsekakor povzročila zastoj v delovanju tajnega, tribunala, ki ni smel brez soglasnosti svojih treh članov ničesar ukreniti. Njegova oblast je bila potemtakem za kratek čas ohromljena in, kar je bilo še važnejše, neprodir-na skrivnost, v katero je bila zavita sovražna moč, je zrušila vero v vsednost in vsemogočnost trojke in navsezadnje je morala podkopati tudi samozaupanje in brezobzirno energijo njenih članov.
Kaj je bil morda mogoč še kakšen način večje previdnosti in je bilo še kje kakšno sredstvo za tajno zalezovanje, ki bi ne bilo že izčrpano? Ali si v Svetu desetih niso pod prisego obljubili med seboj, da bodo o izvolitvi tretjega inkvizitorja molčali kot grob? In vendar je bil nekaj dni nato zamah tako spreten, kot bi naravnost z neba treščilo prav v novoizvoljenega. Drug drugega so sumljivo gledali. Vsilila se je misel, da je gnezdo zarote v naročju mogoč-njakov samih in da so tirani sami stegnili v samomorilnem namenu roko proti svojemu gospodstvu. Zaprli so inkvizicijskega tajnika, ki je z ranjencem govoril zadnje besede tik pred dogodkom. Kar najstrože so ga zasliševali in mu grozili z najgroznejšo smrtjo. Seveda je ostalo tudi to brezuspešno.
In kakšen hasek neki je imela pomnožitev tajne policije, ogromni nabor novih vohunov med služabniki nobilov in
tujih poslanikov, po gostilnah, v arzenalu in celo po vojašnicah in samostanih? Polovico Benetk so najeli zato, da bi nadzorovala drugo polovico. Z mastno vsoto so bili pripra-v 1 j e n i nagraditi najmanjše poročilo, ki bi pomagalo izslediti zaroto. Zdaj so jo potrojili. Zagovorili so se, da bodo iskali zaroto med plemstvom, toda na drug način, kakor je bil preračunan samo za ubož-nejše ljudstvo. Sploh so ukrenili celo kopico stvari, samo da bi rešili ugled, na videz kar tako, v resnici pa so bili primorani storiti, kar so. Izšle so stroge naredbe o zapiranju gostiln in pivnic takoj, ko se stemni, nošnja krink in orožja kakršne koli vrste je bila prepovedana pod strogo kaznijo, vso noč so odmevali koraki straž po ulicah in čuti je bilo klice gondol, ki so po kanalih plule mimo stražnih mest. Nihče ni dobil potnega lista, če je hotel zapustiti Benetke, ob vhodu v pristanišče pa je bila usidrana velika stražna ladja, ki je ustavljala vsako vozilo in je celo od republikanskih uradnikov zahtevala geslo, preden so smeli mimo.
Daleč prek Terraferme so se razširili glasovi o teh groznih razmerah, ki so bili kot navadno tem gorostasnejši, čim dalje se segli. Kdor je v kratkem mislil v rodno mesto, se je skesal. Kdor se je nameraval spustiti v trgovske stike s kakšno benečansko rodbino, je sklenil, da rajši počaka na izid teh zamotanosti, ki so grozile, da v temeljih stresejo stavbo republike. Učinek se je kaj kmalu pokazal v zapuščenosti mesta, kjer si imel vtis, da je vse zastalo. Nobili so le v najskrajnejši potrebi zapuščali svoje palače, kamor so se zapirali pred vsakim obiskom, da ne bi nevede trčili ob kakega zarotnika. Nihče ni natančno vedel, kaj se dogaja zunaj, in pustolovske govorice o prijemih, natezalnicah in zaprtju cest so vdirale kar skozi zaprta vrata do ušes preplašenih družin. Tudi nižje ljudstvo se nikakor ni moglo za dalj časa ubraniti tesnega občutja, čeprav je jasno slutilo, da v teh okoliščinah ni najteže prizadeto in je škodoželjno opazovalo, kako se gospoda v paničnem strahu ne-zaupno spogledujejo. Ko je napočila noč, je bilo vsekakor nadležno, kar sredi igre pustiti karte in vino, dati se slednji straži, ki si naletel nanjo, preiskati, če ne nosiš prepovedanega orožja, in pri najmir-nejši vesti niti za trenutek ne biti varen pred potuhnjenostjo krivih ovaduhov.
Med onimi redkimi, na katerih žitje in bitje ni mora očividno prav nič vplivala, je bil Andrea Delfin. Naslednje jutro po dejanju ga je naslednik onega nesrečnega tajnika, ki ga je bil vzel v službo, zaslišal prav tako kot drugo tropo tajnih ogledhhov o njegovih opazovanjih ob času, dejanja; natvezel je pravljico o nekakšni vožnji po Lidu, pri čemer da je imel namen poz-vedeti za razpoloženje med ribiči. Kar je vedel povedati iz hotela avstrijskega poslaništva in grofičine palače — same nevažne stvari, ki so bile tribunalu že zdavnaj znane — je pričalo vsaj o njegovem prizadevanju, da se docela vživi v svojo nalogo. Njegov prijatelj Samuele ni pozabil javiti nenavadne zaupljivosti, v kateri je zalotil Bre-scijanca in poslanikovega tajnika. Andrea se je mirno za-
govarjal in staro poznanstvo iz Rive je utegnilo samo koristiti tribunalovim nakanam.
(Dalje prihodnjič)
-----o-----
Borba za nasledstvo Mskella se že začela
LONDON, Vel. Brit. — Poslanci angleške delavske stranke bodo vrjeitno že ta teden začeli posvetovanja, kdo naj bo novi predsednik njihove stranke. Glasovali bodo o tem šele tekom prihodnjega tedna, ako ne pride kaj vmes. Zaenkrat se za vodilno mesto potegujeta dva odlična socijalista: sedanji podpredsednik Brown, ki ga podpira desno krilo stranke, in pa voditelj levega krila Wilson.
Nobenemu še ni zagotovljena večina, zato se lahko pojavi kompromisni kandidat. Glavni namen hitrega postopka je želja vseh socijalističnih struj, da se zavre vsaka kriza v stranki. Socijalisti se namreč bojijo, da 'bi konservativna vlada porabila sedaj no začasno zmedo v socialistični stranki in na hitro roko razpisala nove volitve, da-siravno ima za to še čas do jeseni 1. 1964.
-----o-----
Tudi v Indoneziji se dogajajo nesreče s stotinami žrtev
C|LEVELAND) O. — žalosten znak časa je, da nas tudi nesreče zanimajo samo takrat, kadar so “velike.” Mejo za velikost je težko postaviti, toda ni postavljena prenizko, ako imenujemo številko sto. Kjer je število človeških žrtev manj kot 100; bralca skoraj nič ne pretrese. “Velike” nesreče imamo v glavnem v letalstvu, le v nekaterih prometno in gospodarsko zaostalih državah jih doživimo v prevozu in rudnikih.
V to skupino je sedaj prišla tudi Indonezija. Pretekli teden je nedaleč od. Džakarte začel goreti brod z 250 potniki. Nastala je panika, ki je zahtevala nad 100 človeških žrtev, točnega števila še niso ugotovili. Mislijo, da se ni rešila niti polovica potnikov. Največ je potonilo žensk in otrok, ker niso znali plavati.
Za razne maže in “zdravilno 'hrano” bilijon
dolarjev na leto
WASHINGTON, D. C. — Lahkoverni ljudje v naši deželi plačajo na leto skupno bilijon in nemara še dosti več za razne ničvredne maže," ki jih prodajajo za “zdravila,” in za “zdravilno hrano.”
Načelnik komisije za hrano in droži pri zvezni vladi G. P. Larrick je povedal posebnemu senatnemu pododboru med drugim tudi tole:
Zavitek soli, ki ga prodajajo v trgovinah za 12 centov so prodajali pod drugim imenom kot “Zdravilno sredstvo” po $1.50-neko “zdravilo za raka” so prodajali po $9.50 za petino čajne žličke; dejansko v njem ni bilo nič drugega kot navadno olje; vitamine in mineralne tablete, ki jih je mogoče dobiti v droge-
Moški dobijo delo
VOZAČI STALNO DELO
52 TEDENSKIH PLAČ
ČE
..STE STARI 22 DO 55 LET ..ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VQZITE .. IN RADI VEČ ZASLUŽITE.
Sedaj najemamo vozače
za polno in delno zaposlitev
Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne.
TAXICAB DRIVERS
Employment Office 1453 Superior Avenue
(181
V	SOBOTO, 26. JANUARJA, ob osmih zvečer ste vsi prav prisrčno vabljeni na
Kresov zabavni večer
V	BARAGOV DOM na 6304 St. Clair Ave.-Poleg plesa, za katerega bodo igrali
“Trije mladi mornarji”, bo tudi kratek, zabaven spored.
Vsi vabljeni!	Vsi dobrodošli!	Kres
riji za $5, prodajajo po za $24.
FOR SALE
5 ft. bath tub, cast iron, built-in. $20.00. EN 1-9835.
New 5 ft. built-in bath tub, full recess. $35.00. EX 1-4837.
New 4 ft. built-in bath room outfit. 3 pcs. in color. $50.00. — EX 1-5907.
Used 72” sink cabinet wood. Complete with fittings. EX 1-4838.
Used — wash stand, toilet boxes, toilet bowls, kitchen sinks and bath tubs. $5.00 each. EX 1-4839.
New 2-part laundry tubs. $12. EX 1-5907.
New 30-gal. automatic boiler, slightly damaged. $39.00. EN 1-9835.
Used refrigerators, 12 cu. ft. or more. $35.00. HE 2-2844.
Electric range, used. $50.00. EX 1-5907.
3 pc. 5 ft. new bath outfit. Built-in, full recess, in colors. $75.00. EN 1-9835.
W F, 2-1
— V državi Kentucky je 550 jezer primernih za ribolov zaradi bogastva rib.
MALI OGLASI-"
V najem
Dve 4-sobna stanovanja oddamo na 987 E. 67 St., in eno 4-sobno stanovanje na 983 E. 67 St. Kličite EX 1-4717.
(18)
Soba v najem
Oddamo sobo v bližini E. 49 St., Payne in Superior Ave. Si lahko kuha. Kličite EX 1-2860.
(16)
NAPRODAJ
Harmonika, 4 vrstna, Lubas izdelka; električni hladilni aparat; električni šivalni stroj s kabinetom; električni sesalec. Vse v najboljšem stanuju. Kličite 761-2272.	—(16)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Naprodaj
Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo. 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za dve kare. Velik lot. Čez cesto od sv. Lovrenca cerkve in šole. Samo $10,500. MI 1-6327.
(18)
Dober kup
Lastnik prodaja ranch hišo v WiUowick, 3 spalnice, priključena garaža, stanovanjska in jedilna soba 28 čev.; blizu transpor-tacije, šole, trgovin. Pod $18,500. WH 3-6855.	(18)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Hranite denar za deževne dneve --’iipujte U. S. Savings honde!
Naprodaj
dobrodidoča trgovina: gro-cerija in mesnica z vsemi pritiklinami, in zidana hiša z štiri-sobnim stanovanjem, in 3 garažam vse v isti zgradbi! Pokličite GL 1-8466.
(21, 23, 25jan)
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets
7002 St. Clair Ave., tel. 881-6356. GOVORIMO SLOVENSKO!
V	najem
Tri sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1035 E. 70 St. Kličite 431-2781.	(18)
V	najem
Oddamo spalno sobo, spodaj, si lahko kuha, na 8109 Sowinski Ave. Kličite EX 1-3058.	(18)
Eagle znamke so nakupovalna posebnost pri May

DOWNTOWN — HEIGHTS — PARMATOWN — SOUTHGATE
JANUARSKA BELA RAZPRODAJA!
‘Sfereus-iatok’ STRETCH
prikrojene rjuhe
Lažje vporabljive, ker so vsi 4 vogali RAZTEGLJIVI
Fini muslin
72x103 in
ozke spodnje prikrojene prvotno 2.49
81x108 in široke spodnje prikrojene
l
J8
_ * * * * * * * 4- 4r * * *
4» S XT'S.!
Stevens Vk
L,/A * "“™,™,,MOTE>raIS *
* ^ JKOKAWJC M 4-ic	Sheet® Jp ^
---^ 'i*
t it*******.*.*** 4
"-V-
90x108 — prvotno 3.09.......2.39
Ozke zgornje prikrojene.....1.99
Široke zgornje prikrojene...2.19
42x36 prevleke za blazino
49c	vsaka
Ozke zgornje ...............2.69
Široke zgornje .............2.99
Čcsalni perkal
72x108 in spodnje ozke prikro-	«“*9
jene in ozke gumijaste prvotno 2.99
2
81x108 in
široke spodnje prikrojene in % gumijaste prvotno 3.39
2
.89
X dolge ozke ...............2.99
X dolge široke .............3.39
90x108 .....................3.29
“Queen” prikrojene .........6.99
“King” prikrojene ..........7.99
42x38 prevleke za blazine
84c vsaka
v.

“STEVENS-MOHAWK” rjuhe iz belega bombažnega musiina in bombažnega perkala po tako primerni ceni, da boste lahko napolnili vaše periine omare ob pr ihrankih.
“STEVENS-MOHAWK” rjuhe so znane, da obdrže svojo obliko in trajno lepoto tudi po mnogokratnem pranju. Prvovrstna kakovost po ceni, ki si jo lahko privoščite.
KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK ... THE MAY COMPANY VSE 4 TRGOVINE — TUDI SOUTHGATE
JANUARSKA RAZPRODAJA POSTELJNINE!
ZNANE m VRHU PRESITE
ŽIMNICE
ali vzmetnice (Box Spring)
97.88
Zs! I
Co^nirn,
' Pavment t Payment
7, vsemi temi odlikami:
® Trdna izdelava za oporo hrbtenice
® Patentirani, nespremenljivi prešiti vrh
o Higijeničm,: proti alergični z barvastimi okraski
® Znane Nachman notranje vzmeti
® Močne vzmeti is stisnjenega jekla
*	Posebej izdelane krajnice neupogljive
*	8 zračnih luknjic, močni plastični ročaji
® široke ali ozke veličine
Pismena in felefenska naročila sprejeta , Pokličite OHerry 1-3070 KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK
THE MAY COMPANY V MESTU. HEIGHTS IN PARMATOWN
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
m i
Šla je s hitrim korakom k mestu, kjer je stala velika knežnja, in čeprav ji je šla ta, brž ko se je carica prikazala, nji naproti, je vendar napravila le nekaj korakov: tako hitro se je Elizabeta približala. Srečali sta se ne daleč od stebra, za katerim je stal Andrej, ki ni obrnil očesa od Katarine.
‘:Moj Bog!" je vzkliknila cesarica, “kaka preprostost! Kako, niti ene “mouche” nimate? Segla je po zlato škatljico, poiskala malo muho in jo je sama umestila na obraz velike knežnje.
“Še nikdar vas nisem videla tako krasne”, je nadaljevala cesarica. “Toda kaj sodite o mojem kostumu?”
“Da je velika sreča za ženske, da ni vase Veličanstvo mož: podoba vašega Veličanstva v tej obleki bi zmešala vsem glavo.”
Cesarica se je zelo milostljivo nasmehnila, zakaj njena krasota, sedaj seveda že ovenela, ji je bila dražja od same krone cele Rusije, za katero se je vendar celo življenje tresla v smrtnem strahu.
“In če bi bila mož”, je odvrnila Katarini, “verujte, da bi vam dala jabolko!”
Po teh besedah se je velika knežnja sklonila, da bi poljubila :esarici roko, toda ta jo je medlem poljubila na čelo.
Čez nekaj časa so po celi palači ponavljali drug drugemu besede cesančine, katera je izkazala tako Katarini svojo največjo milost, in to je bilo znamenje za splošno hvalo in globoke poklone pred Katarino, zakaj že pred tem se je slišalo o razporu med Elizabeto' in ženo bodočega vladarja, in marsikdo je menil, da je pametno držati jezik za zobmi. Toda sedaj so se odprle zatvomice panegiričnega toka, in navdušenje za veliko knežnjo je postalo geslo večera.
Andrej je stal še vedno na svojem mestu, ko sta se obe visoki gospe še oddaljili, in to neutrudno hvalisanje in občudovanje Katarinine lepote, ki je šumelo okrog, ga je tako razburilo, da ni mogel ničesar drugega misliti kot samo nanjo. Iskal jo je po dvorani.
Toda tu je zazvenel v obliž j n težek, omahljiv korak in ko se je nehote obrnil na ono stran, je zagledal pred seboj moža, ki mu je zrl v obraz z žarečim m temnim pogledom tako sumljivo in vprašujoče, da so začeli nekateri gospodje, ki so tvorili ne
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE Living quarters. N. W. Heated. Rent $80 Month. Priced for quick sale by owner. EV 4-8239.	(16)
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE OR LEASE — Frontage 75’xl25’, office front 45x30’ — set up for doctor, livingquarters, 6 Rms. ibsmt. Parking lot 30x125’, hot water system. Location Nr. Halsted and I. C. station, 147th & Sibley Blvd. & Rte. 83. $49.775. Ph. 333-5352, or iwrite owner: 14727 Clinton Street, Harvey.	(16-
HOFFMAN ESTATES—BY OWNER 3 BEDROOM RANCH. Storms ana screens, Landscaped. G. I. Loan. Priced for quick sale $15.900. — Phone: 529-1322.	(17)
daleč cd tam gručo, med seboj šepetati in so skrivaj gledali nanj in na neznanca, vsled česar je moralo biti Andreju seveda jasho, da se njih pogovor njega tiče. Neznanec se ni niti ustavil, ampak je šel počasi po dvorani v ono smer, kjer je sedela cesarica pod nebom na dragocenem prestolu iz slonove kosti; toda ko se je oddaljeval, je za vsakim korakom vrgel na Andreja oster in očividno ne preveč prijateljski pogled. Lahka, viteška kri novega Amadisa je začela vsled razžaljivega vedenja tega vsiljenca nekolko malo vreti, posebno' ko je zapazil, da se nekateri v gruči smejejo nemi igri njiju obeh. Ravno je napravil prvi korak, da bi se neznancu približal in ga vprašal po vzroku njegovega čudnega obnašanja, ko se je naglo pojav?! Lev Nariškin in prijel Andreja pod pazduho.
“Na besedo!” je rekel Lev.
“Takoj”, je odgovoril Andrej, “toda dovol —”
“Ničesar ne dovolim”, se je glasil odgovor in že je vlekel Andreja za seboj.
Med tem kratkim pogovorom j^ieznanec zginil med množico.
“Hotel sem le vprašati —”
“Vem, vem”, mu je prekinil Lev besedo, “in vse ti bom pojasnil. Neznanec, ki te je tako izzivajoče meril z očmi, je grof Divier, prijatelj favorita Ivana Šuvalova in ovaduh njenega veličanstva.”
“In kaj pomeni njegovo čudno vedenje?”
“Nič drugega, kot da imaš v grofu smrtnega sovražnika.”
“Jaz? In zakaj?”
“Zato”, je šepetal Lev, “ker je cesarica, ko te je blagovolita opaziti, blagonotno vprašala, kdo da si; ljubosumni prijatelj favoritov se torej že boji, da bi ti lahko postal temu nevaren. Razen tega te moram posvariti, da ne boš kazal svojega občudovanja napram eeliki knežnji take jasno in na obrazu čitajoče vsakomur, kdor želi pogledati v odprto knjigo tvojih misli.”
“Mislim, da ni niti ene duše tu, ki ne bi delil svojega občudovanja z menoj!” se je upiral Andrej.
Lev je vdaril v smeh.
“Povem d na kratko, kako stvari stoje”, je poučeval Andreja. “Katarina ima mnogo sovražnikov, posebno pa Šuvalove, in skoro ves veliki dvor spada med nje; marsikak izmed teh sovražnikov je na tehtnici in čaka, kam se sreča obrne. Nikar ne misli torej, da jo vsak, ki danes hvali njeno- krasoto, tudi resnično občuduje. Toda menuet se že začenja; pusti za sedaj vse resne misli in priseži zvestob:.) razkošju plesa — to je moj svet za ta večer.”
£1 temi besedami ga je peljal v dvorano, kjer se je plesale. Toda Andrej se ni udeležil plesa; gledal je samo na roj plesalcev, in kadarkoli se je njegov pogled zadel ob prelestno podobo Katarine, se mu je zdelo, da je zapihal v težkem zraku po dvorani pomladanski vetrič, nasičen z ambrozijskim vonjem stoterih cvetov.; kako ljubko, kako vzvišeno se je razlikovala od vseh navzočih, kako se je dvigala v svoji preprostosti, toda nežno okusni obleki nad vso to množico žensk, ki so skoro padale pod težo bliščečih oblačil in pod bremenom zlata in dragega kamenja! —
Po drugem menuetu, katerega se je tudi udeležila, se je česa-j
rica odpravljala v svoje sobe in se je še enkrat sprehajala po sobani, spremljana od Katarine, Petra, grofov Šuvalovih in drugih velikašev. Po njenem odhodu je postal ples veliko živahnejši; vsak je govoril glasneje in neprisiljeno kot poprej, velika truma se je razdelila na vrsto manjših skupin in vsak je poiskal svoje prijatelje in prijateljice.
Ko je godba znova zazvenela, se je udala Katarina, od veselja vsa žareča, takorekoč s celo dušo plesu, ki ga je strašno ljubila, in Andrej, oprt na umetno skalo, ki je tvorila vhod v podze- j meljsko jamo, dekorativno na-j pravljeno, brez katere niso mo-1 gli v prejšnjem stoletju pogre-J šati, se je zopet udal razkošju -zasledovati vsak Katarinin ko-; rak, občudovati njeno gracioz-! nost in jo v duhu primerjati snežnojasni, milokrasni libeluli; i ako je prišla slučajno blizu me- | sta, kjer je stal, je vedno zasvetila nanj s čarobnim nasmehom tajne zaupnosti in tu ni imel
Andrej ža ostril svet niti oči niti ušes.
Toda v enem izmed teh slastnih trenutkov se mu je zazdelo, da sliši tesno poleg sebe šum težkega, svilnatega krila in globok vzdih, ki se je prečudno dotaknil njegovega čuta in mu naenkrat vzbudil v srcu nekako tesnobo. Ozrl se je hitro in je res zagledal žensko postavo, toda njenega obraza ni videl: šla je ravno v jamo; kjer je bilo mnogo drugih oseb; toda obe-
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd.	1053 E. 62nd Street
KEnrnore 1-S3QO	HEnderson 1-20|S8
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
nem je zadela njegova noga ob nekak predmet in ko se je sklonil, da bi ga pobral od tal, je spoznal, da je to zlat trak, na katerem je bilo nabrano mnogo modrih, ažurnih krogljic. Ta reč je bila nekoliko podobna mo-leku. Nihče drug kot ona dama ni mogla biti lastnik tega predmeta; toda predno je stopil Andrej v jamo, jo je dama s hitrim, korakom premerila in se je skozi drug vhod zopet vrnila v dvorano, kjer se je zgubila v živo-pisani množici; zate pa se je Andrej sešel tam z Ano Nikitišno.
“Ah, slednjič vas vidim!” je
vzkliknila veselo. “Zdi se, da mi nebesa sama pošiljajo vas meni nasproti, da lahko poprosim vaše viteštvo za pomoč. Podajte mi roko in me peljite skozi to gnečo poleg v dvorano na moje mesto med dame velike knežnje; brez vas bi gotovo le stežka prišla tja!”
Gneča vendar ni bila tako huda, kakor je rekla Ana, toda Andreju ni preostajalo ničesar drugega kot ubogati, čeprav se ravno v tem trenutku ni bogve kako brigal za Anino družbo in tudi opazil ni, s kako nežnim pogledom se je nanj ozirala. Šel
je mehanično v smeri, ki mu jo je označila,
(Dalje prihodnjič)
RUSKA ŠALA
Ruski kmet gre v cerkev. Sreča ga komunist in ga vpraša: “Za koga pa boš molil?”
Kmet: “Za sovjetsko vlado.” Komunist: “Prejšnje čase pa si kajpada molil za carja?” Kmet: “Jasno, za carja.” Komunist: “Ali veš, kaj se je s predmetom tvoje molitve zgodilo?”
Kmet: “Vem. Zato pa hodim v cerkev....”
1895
1962
'VH! '/i- yAV

w	.....
❖
11
J 'h
m.
w ■
->
ŽENIN! IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA'
PO JAKO ZMERNI CENI
‘ '	N
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. C!a:r Avenue	HEnderson 1-0628
------------------------------------------------------------^ , ____________________________________________________________________________________________________________________________________^
t
t * *
I
A
JSa&nanito in Zahvala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem bolehanju umrla naša ljubljena soproga, mati, stara, prastara mati in tašča,
MARY MODIC
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči na dan 10. decembra 1962.
Rojena je bila 9. aprila 1895 v vasi Cajnarje pri Begunjah, fara sv. Vid na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910.
Pogreb se je vršil 13. decembra 1962 iz pogrebnega zavoda Jos. Zeie i:i sinovi v cerkev Marije Vnebcvzete. kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njeno truplo prepeljali na pokopališče AH Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Bila je članica društva Združene Slovenke št. 23 SDZ. društva Maccabees št. 493 Carniola Hive in društva Mir št. 142 SNP.T.
Hvala pogrebcem, članom društva Mir, ki so nosili njeno krsto.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitve v pogrebnem zavodu, Father Godini za obiske pokojnice v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov in za darovano sv. mašo.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pripadala, za lepo siovc od svoje umrle sosestre.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki sa nam izrekli svoje sožalje ustmeno ali pismeno, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Srčna hvala Mr. in Mrs. John Zaller, ki sta iz Painesville prihitela na pogreb naše drage pokojnice.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljuba žena. draga mati, stara in prastara mati in tašča, počivaj v miru v blagoslovljeni amc riški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Vse prehitro si nas zapustila, draga naša! Upali smo, da boš po zlati poroki, ki smo jo lansko leto praznovali, v miru, sreči in zadovoljstvu uživala večer svojega življenja. Pa je Bog odločil drugače! Poklical Te k Sebi, da Te za vso Tvojo ljubezen do nas vseh, ki si nam bila tako dobra žena in mati, za vse Tvoje delo in skrbi do nas, nagradi bogato z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te pogrešamo vsepovsod. Vendar nas tolaži vera, da se bomo enkrat vsi zopet združili in skupaj bili srečni! Do takrat pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah!
Tvoji žalujoči:
BLAŽ, soprog
FRANK, sin	ELSIE por. MUZIC, hčerka
5 vnukov	1 pravnuki
V starem kraju zapušča brata IVANA BEČAJ.
OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 23. januarja 1963.
•-.-Ak/ a;:'-., c v. rK’ v j:-/.'' ;
DVA GOVORNIKA — Na tiskovni ‘konferenci tv Parizu se je med govorom svojega \gospodarja, [bivšega belgijskega \kralja Leopolda oglasila tudi [opica, ki sedi jna njegovi desni rami. Leopold je opico prinesel kot spomin z 'obiska p Braziliji.	(
LE PREVIDNO IN NE KIHNITE! — Trije fantiči v Watsonvillu v Kaliforniji so iz lesnih odpadkov postavili svoja “bivališča”. Ker gradivo mi z ničemer pritrjeno, [utegne vsak sunek močnejšega metra zgradbe podre ti.