Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling V. b. b. iniiiiiiiiiiwiiiiiiiniiiiiiiiHiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniiiiii NAŠ NAROD ŽIVI IN BO ŽIVEL, KER HOČE ŽIVETI! !3®« IIIBlililllUIIIB III1IHIIIBB HIB illBIMI'1111 Hill :i|lll«ll! LETNIK IV DUNAJ, V SREDO, 30. XI. 1949 ŠTEV. 82 (267) Velike poplave ogrožajo življenje in imetje Stalno deževanje v zadnjih 10 dneli je povzročilo v Italiji velike poplave, ki so napravile ogromno škode. Približno 300.000 ljudi je moralo bežati pred valovi vode, ki je prestopila bregove številnih rek, in zapustiti svoje domove. Več tisoč glav živine je utonilo, mostovi so bili odtrgani in prostrane pokrajine polja so pod vodo. Največ škode je napravila reka Po, veliko razdejanje pa je tudi v bližini Benetk in Bologne kakor tudi v srednji Italniji med Napoljem in Rimom. Nad 30 rek v raznih krajih Italije je prestopilo svoje bregove. V Piši je reka Arno poplavila razne dele mesta in glavni trg. Vse mesto je v pripravljalnem stanju. Mesto Sancesareo v bližini Modene je popolnoma pod vodo in več kot 10 tisoč ljudi so morali rešiti z veslov-nimi čolni. V napoljskem zalivu je prekinjen celotni promet zaradi velikih morskih valov. Po poročilih iz Rima je našlo približno sto otrok v bolnici v bližini Borgo San Lorenco zavetje, ker je voda poplavila večjw del toskanske pokrajine in pokrajine Emilija. Celotni železniški in cestni promet je v raznih krajih Italije popolnoma ukinjen. Rešilne posadke, vojaški in policijski oddelki so iz Firence odšli v kraje katastrofe, kjer se je številno ljudi komaj rešilo pred utonitvi- j°. Velike poplave javljajo tudi iz Južne Tirolske, kjer so prav tako narasli hudourniki in je voda prestopila bregove. Velike škode neurja tudi na Koroškem Neprekinjeno deževno vreme v zadnjem tednu je tudi na Koroškem pustilo svoje sledove. Okrajna cesta Bajtige je pod vodo in od sobote naprej ukinjen celotni promet. Deželna cesta Kriva Vrba — Blatograd je zaradi plazu pri Hohenfels-u neprevozna, prav tako cesta Beljak—Trg, da so morali promet preusmeriti preko Osoj. Posebno veliko škodo je napravil domačalski potok pri Vrbi, katero Mirovna konferenca indijskega ljudstva Kalkuti je pričela s svojim delom indijska konferenca pristašev miru. Pred otvoritvijo je na tiskovni konferenci poročal predsednik organizacijskega komiteta in predsednik indijskega sindikalnega kongresa šatiar o borbi demokratičnih in naprednih sil za mir. Kot glavno nalogo konference pristašev miru je označil razvoj širokega mirovnega gibanja- proti imperialističnim napadom. Šatiar je nadalje izjavil, da je 100 masovnih organizacij, ki zastopajo več kot 2 milijona ljudi, sodelovalo pri pripravah za konferenco pristašev miru. Konferenci prisostvuje 3000 delegatov, ki so bili izvoljeni na krajevnih konferencah pristašev miru. Šatiar je bil izvoljen za predsednika indijske konference pristašev miru. Nato so prečitali pozdravna pisma stalnega sveta pristašev miru, svetovne sindikalne zveze, kitajskega odbora za obrambo miru in druge. Predsednica zapadnobengalsfkega komiteja žena, Sailabala, je na konferenci izjavila: Našim sinovom in možem nikdar ne bomo dovolile, da bi se borili za koristi anglo-ameri-ških imperialistov in njihovih indijskih zaveznikov. Nadalje je govorila o represalijah oblasti nad pristaši mirovnega gibanja ter poudarila, da nikdar ne bo uspelo, da bi s terorističnimi sredstvi zatrli stremljenja ljudstva po miru in demokraciji. ocenjujejo do zdaj z vsoto nad 100 tisoč šilingov. V Bačah je Borovnica prestopila bregove in poplavila velik del vasi. Več hiš so morali popolnoma izprazniti. Cesta iz Bač na Brdo je neprehodna. železniški promet v Ziljsko dolino in v Italijo je bil za par dni prekinjen, ker je Zilja na več krajih podjedla progo ob reki. Potniki iz Italije so 'morali od Podkloštra do Beljaka nadaljevati svojo pot z avtobusi. Tudi potok pri Trebinji je napravil spet svojo tradicionalno škodo. Plazovi so prekinili promet na cesti v Ariach. Pri Bistrici na Dravi je “ Bela odtrgala barako, v kateri je stanovalo 14 ljudi, in jo odnesla v Dravo. Medtem ko so stanovalce in barako mogli rešiti, je šlo vse imetje po vodi. Poplave v zadnjih dneh javljajo tudi še iz drugih krajev Koroške, predvsem' iz Pliberka, kjer sta Libuški potok in Bistrica izstopila in prav tako prekinila promet. V zadnjih dneh pa je voda povsod spet padla in če ne bo novega dežja, trenutno ne obstoja nevarnosti, da bi voda napravila še kako večjo škodo. Burne debate v Bonn u Zaradi vprašanja Porurja je prišlo v zapadno-nemškem parlamentu v Bonn-u do burnih debat med vladnimi strankami in socialistično stranko Nemčije. Socialni demokra-tje so posebno ostro napadli pristop Zapadne Nemčije k Porurskemu statutu in je prišlo v noči od 24. na 25, november do ostre besede med nemškim zveznim kanclerjem dr. Adenauerjem in voditeljem socialistične parlamentarne frakcije dr. Schumacherjem, ki je imenoval dr. Adenauerja „kanclerja za-veznikov“. Ker dr. Schumacher ni hotel preklicati svoje izjave, je bil za dobo treh mesecev izključen iz parlamenta, vendar pa socialdemokratska stranka Nemčije kljub temu še sodeluje v parlamentu. Ljudska armada pred Čunkingom Obveščevalna služba Koumintan-ga javlja, da je nacionalna vlada Kitajske proglasila obsedno stanje za vso Kitajsko. Izvzete so samo pokrajine Sinkiang in Tibet. Po istem poročilu je ljudska armada prodrla 58 kilometrov pred Cunking, ki je bilo med vso vojno sedež kitajske nacionalne vlade. V torek pa so začeli z evakuacijo in . preložitvijo posameznih ministrstev iz čunkinga v Čengtu. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo ljudska armada v najkrajšem času zasedla važno mesto *Čunking in od tam lahko prodirala še nadalje proti jugozahodu. Moskva. Namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Gromiko je sprejel albanskega poslanika Na-tanailija, kateri mu je izročil svoje poverilno pismo. Odklonitev potnega dovoljenja našim mladincem je popolnoma neutemeljena Prepoved izvoza klavne živine Odbor za preskrbo dežele je sklenil, da ukine vsak izvoz klavne živine in svinj iz Koroške, da na ta način zagotovi preskrbo dežele z mesom in zajezi porast cen, ki so ga povzročili trgovci iz drugih zveznih dežela. Žendarmarija bo v bodoče strogo nadzorovala celotni železniški in cestni promet in živino, brez transportnih listin predala klavnicam v Beljaku in Celovcu. Če bo potrebno, bodo uvažali tudi zmrzlo meso z inozemstva. Uradi za ceno so dobili nalog, da izvedejo stroge kontrole. Odbor za preskrbo upa, da bo s tem ukrepom narasla ponudba na koroškem trgu ter bo na ta način dan povratek k normalnim razmeram. Za zboljšanje mlečne preskrbe bo žendarmerija v bodoče nadzorovala tudi prodajo surovega masla. Poleg tega hočejo uvažati mleko tudi iz Štajerske. Sindikalne delegacije so zahtevale od namestnika deželnega glavarja Krassniga pravično ureditev cen, paritetne kontrolne komisije za cene in zakon za določitev trgovskega dobička. Hkrati so opozorile deželnega namestnika, da je razpoloženje delavstva v raznih podjetjih „nad vse kritično11 in so zahtevale izpolnitev njihovih zahtev do najkasneje 15. decembra. Namestnik deželnega glavarja je obljubil, da bodo uradi za ceno storili' vse, da zagotovijo zakonom veljavo. Treba pa je povzeti odločne korake predvsem na Dunaju, da se izdelajo novi, učinkovitejši zakoni. lapetost med Francijo in Poljsko Francoski poslanik v Varšavi Jean Baelen j e izjavil v teku razgovora z poslovodečim polj. zun. ministrom Lešynskim, da so francosko-poljski odnosi dosegli stanje, ki kaže imeti v bodočnosti najhujše posledice. Ravnanje poljskje jvlade je tako ostro, da se noben Francoz ne more več čutiti varnega na poljskem ozemlju. Poslanik je prosil Lešyn-skega, da pri svoji vladi intervenira, predno pride do nepopravljivih dogodkov. Kakor znano je poljska vlada dala aretirati več Francozov, ki so osumljeni špionaže, med njimi tudi diplomate, ki uživajo imuniteto. Francoska vlada je nato odgovorila s podobnimi ukrepi in zaprla poljskega poslanika v Lille. V 78. številki našega lista smo že poročali, da sta okrajni glavarstvi v Celovcu in Velikovcu odklonili potno dovoljenje našim mladincem, ki so se nameravali udeležiti gradnje avtoceste Beograd—Zagreb. Belja-ško okrajno glav. pa, pri katerem je Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško zaprosil za potna dovoljenja za mladince iz belja-škega okraja, še do danes ni smatralo za potrebno, da bi sploh odgovorilo. Da odklonitev potnega dovoljenja našim mladincem, ki so bili namenjeni na gradnjo avtoceste v Jugoslaviji, torej v državi, ki je najbližja soseda Avstrije, hkrati pa naša matična država, pomeni ponovno kratenje naših osnovnih demokratičnih pravic in ponoven poskus avstrijskih oblasti, da bi nam onemogočile stike z brati v svobodni domovini, smo že ugotovili in danes ponovno ugotavljamo in poudarjamo. Ta ukrep celovškega in velikov-škega okrajnega glavarstva ni z ničemer utemeljen, z nobenim konkretnim dejstvom, čeprav obe okrajni glavarstvi navajata v svoji „ute-meljitvi“ različne zakone in paragrafe. Zveza mladine za Slovensko Koroško je to odločitev omenjenih okrajnih glavarstev odločno zavrnila in proti njej pristojnih mestih vložila priziv. Nimamo namena, da bi na tem mestu ponovno na dolgo in široko razglabljali o tej zadevi, o tej novi krivici, ki se nam je zgodila, ker smo že pisali. Smatramo pa za potrebno, da dodamo še nekaj pripomb iz priziva Zveze mladine za Slovensko Koroško, ki nazorno prikazujejo, da odklonitev potnih dovoljenj z ničemer, z nobenim konkretnim dejstvom ni utemeljena. Te in različnih drugih delovnih akcij jugoslovanske mladine se je doslej udeležila mladina iz 27 držav Evrope in ostalega sveta. Ničesar in nikjer pa ni bilo slišati, da bi to bilo nevarno za notranjo in zunanjo var-* nost ali za kakršne koli druge za-< deve dotičnih držav. Tudi neslovenska mladina iz Avstrije se je že večkrat v večjem številu udeležila mladinskih delovnih akcij v FLRJ, toda niti v najmanjši meri s tem ni ogrožala notranje in zunanje varnosti ali drugih zadev avstrijske republike. Trditev, da bodo udeleženci te akcije v Jugoslaviji šolani na način, ki je usmerjen proti avstrijski državi", je navadna provokacija in groba žalitev Jugoslavije kakor tudi nas koroških Slovencev. Delovne akcije jugoslovanske mladine sramotiti s ,,političnim šolanjem proti avstrij-(Nadaljevanje na 2. strani) Po širnem svetu NAČELO KOROŠKIH SOLSKIH OBLASTI: Slovenske učitelje v nemške kraje, nemške pa na slovenske šole Že mnogokrat smo v našem listu pisali o šolstvu na Slovenskem Koroškem, o učiteljih, ki poučujejo našo mladino itd. Vedno spet pa smo morali ugotoviti, da to šolstvo ne odgovarja potrebam in interesom koroških Slovencev. Več kot štiri leta zdaj že živimo v ,,demokratični" Avstriji, več kot štiri leta nam že zatrjujejo, da imamo vse pravice, da nam ničesar ne manjka, da je Avstrija tako ,,vzorno“ rešila vprašanje manjšinske zaščite kot nobena druga država; (ne glede na to, da koroški Slovenci nismo narodna manjšina, temveč živ del vsega slovenskega naroda, na katerega tudi mejimo, bi jim to še verjeli, ker avstrijska oblast tega vprašanja še sploh ni rešila, ali pa tako, da je v Avstriji vsaka manjšina obsojena na ncionalno smrt), več kot štiri leta nam govorijo o „vzorni11 ureditvi šolskega vprašanja na našem ozemlju. Toda kakšna je resnica, o tem bi se dalo marsikaj povedati, o tem vedo mnogo povedati zlasti oni slovenski učitelji, ki so ,,prijateljsko razpoloženje11 koroških šolskih oblasti do koroških Slovencev občutili na lastni koži. O tako imenovanem dvojezičnem šolskem zakonu, ki baje odlikuje to vzorno ureditev šolskega vprašanja na Slovenskem Koroškem, danes nočemo govoriti, ker vsi vemo, da nikakor ne odgovarja našim potrebam .Pa to še ni vse. Velika večina učiteljev, ki so ,vse prej kot prijatelji koroških Slovencev, ga sploh ne upošteva, ga načrtno in samovoljno sabotira, šolska oblast pa k temu molči, očitno vse to odobrava. Pa oglejmo si to ,,vzorno11 ureditev šolskega vprašanja enkrat z druge strani, živimo na slovenskem qzemlju če pa prideš v slovensko vas, bodisi na Brnco ali v Malošče, v št. Jakob ali št. Janž v Rožu, v Bilčovs ali Kotmaro ves, ali v naše vasi v Podjuni, kamor koli pač in srečaš otroke, ki gredo iz šole, ne boš zlahka slišal slovenske besede. „Grufi Gott11, „Guten Tag“, — tako te pozdravljajo. In če jih vprašaš: ,,Ali ne znate slovenski?11 — ti odgovorijo: ,,Dro, znamo!11 — ,»Zakaj potem ne pozdravljate slovenski, — ,,dober dan11, ,,dobro jutro11 ali „dober večer?11 Pa ti* odgovorijo: „ Učitelj pravijo, da moramo vsakogar pozdraviti z ,,Grub Gott11, „Guten Tag“, pač nemški.11 In ob pogovoru s šolarji vidiš, kako vzorno je pri nas urejeno vprašanje šolstva. če otrok prestopi prag šole, že mu začenjajo vlivati v dušo sovraštvo do lastnega jezika, do slovenščine, češ, da je to jezik navadnih ljudi, jezik hlapcev in dekel. In to se stopnjuje, čim je otrok večji, starejši. In ko pride iz šole, ne zna slovenski pisati, ne brati, ker tega se v šoli ni naučil, zna pa eno — kar so ga učili — Svoj lastni materni jezik sovražiti. To je resnica, bridka resnica. In če zavedni slovenski starši sami ne bi skrbeli, da se njihovi otroci doma, pri dobri slovenski knjigi, ne bi naučili slovenski brati in tudi pisati, če ne bi bilo naših prosvetnih društev, ki gojijo slovensko besedo, slovenske prireditve, na katerih se seznanjamo s slovenskimi pesniki in pisatelji, tedaj gorje našemu narodu! šola k izobrazbi naše mladine — k izobrazbi v narodnem duhu — niti v najmanjši meri ni doprinesla. Nasprotno. Kar si je narod ustvaril sam, z dolgoletnim trudapolnim delom, je tuja šola, polna protislovenskega duha, poskušala spet uničiti. Pa pravijo, da primanjkuje slovenskih učiteljev. Mar smo mi krivi, da jih ni? — Vsakdo ve, da ne; vsakdo pa tudi ve, kdo je kriv temu. Spet le šola, učiteljišče, na katerem je vladal in vlada isti duh, kakor na ljudskih in ostalih šolah, na katerem so slovenske dijake — če ni šlo drugače — s pritiskom odtujevali od svojega naroda. Le prav malo učiteljev je ostalo zavednih. In kako ravnajo s tistimi? — Navajamo samo naslednja primera: Na ljudski šoli v Ločah je zadnja leta poučeval zavedni slovenski učitelj, ravnatelj Franc Aichholzer. Ni nam treba naštevati, kaj vse je prav ravnatelj Aichholzer v svojem življenju moral prestati kot učitelj, ki je vedno stal na strani svojega naroda. Zadostuje, če povemo to, da ga je šolska oblast oktobra letos premestila v Belo pri Beljaku, torej v popolnoma nemški kraj. Kljub temu pa trdijo, da primanjkuje slovenskih učiteljev. Učitelj Aichholzer se ni pustil šikanirati, tudi ne premestiti, šel je v penzijo. In drugi primer: V Ledenicah je bila leta 1945 ustanovljena glavna šola. Za ravnatelja te šole je bil jeseni tega leta imenovan zaveden slovenski učitelj Domnik. Mnoge so bile težave, ki jih je moral v zadnjih letih premostiti, toda vztrajal je. Ljudstvo ga je spoštovalo, ker je bil res vzoren učitelj. Toda, kaj se je zgodilo. Pred kratkim so ga premestili na glavno šolo v Beljak, kjer poučuje zgodovino in — ne slovenščine, kakor bi mogoče kdo mislil, temveč — nemščino, če bi učitelj Domnik na beljaški šoli poučeval slovenščino, bi njegovo premestitev morda še razumeli. Tako pa v njegovi premestitvi vidimo samo nov poskus koroških šolskih oblasti, da nastavijo na slovenskem ozemlju učitelje, ki so sovražniki koroških Slovencev, ki slovensko mladino poučujejo v šovinističnem, protislovenskem duhu. In gotovo imamo prav, če po vsem tem trdimo, da je načelo koroških šolskih oblasti: slovenske učitelje v nemške kraje, nemške pa na slovenske šole! čudno napelo je to. Očitno šolske oblasti smatrajo, da je zdaj, ko so velesile v Parizu poteptale načela o enakopravnosti malih narodov, prišel čas, da nadaljujejo tam, kjer je nehal nacizem, in sicer, da iztrebijo vsako sled slovenstva na Koroškem. Toda pravica še živi, pravica bo tudi živela. Ni še odbila zadnja ura, in tudi ne bo, ni še bila spregovorjena zadnja beseda. Odločilna j>a bo vsekakor zadnja beseda. Čeprav se poslužujejo takih metod, čeprav so bile zahteve Slovenske prosvetne zveze po slovenski gimnaziji in učiteljišču le bob v steno, naroda ne bodo uničili. Živi in živel bo, ker hoče živeti. Vemo pa eno, da naša borba še ni končana in tako kmalu tudi ne bo. ge bomo bili hoj za staro pravdo, kot so ga že naši predniki, čeprav pa včasih iz-gleda, da bo ta boj brezuspešen, smo vendar z vsakim dnem bližje zmagi, tisti zmagi, za katero je naš narod v vseh 1300 letih prebil potoke krvi, za katero so žrtvovali tudi svoja življenja številni sinovi in hčera našega naroda, da bi bili rešeni vseh muk, vsega trpljenja, vsega preganjanja in zatiranja, da bi bile uresničene besede našega velikega Cankarja: ,,Narod si bo pisal sodbo sam . . .“ Bruselj. V Belgiji so zvišali železniške tarife za 10 odstotkov. Prav. tako je zvišala železniške tarife argentinska vlada za 20 do 50 odstotkov. Berlin. V pristanišče Bremenha-fen sta prišli dve veliki ameriški transportni ladji, natovorjeni z orožjem in municijo. Orožje prevažajo s pomočjo železnice v Giesen, kjer se nahaja štab zapadnonemških vojaških oddelkov, ki jih zbirajo in vežbajo Amerikanci. Ameriški oficirji so izjavili, da je to orožje namenjeno za nemške vojaške edinice v Zapadni Nemčiji Kakor poročavnemški list ,,'Tiigli-che Rundschau11, so imeli bivši nacistični generali že več tajnih zborovanj in posvetovanj. Bivši generalni polkovnik Stumpf je izjavil na zborovanju bivših Hitlerjevih oficirjev in podoficirjev, da ima vlada Adenauerja polno razumevanje za prizadevanja nacističnih generalov za postavitev zapadnonemških vojaških sil. Rim. Agencija ANSA poroča, da so notranji minister Scelba in sicilijanske oblasti prekinile pogajanja med zvezo poljskih delavcev in posestniki z utemeljitvijo, da so zahteve kmetov previsoke. Atene. Več kot 3000 učiteljev bo stopilo v stavko in se pridružilo stavkovnem gibanju ter s tem podprlo zahteve po zvišanju plač. Računajo, da se bodo pridružili stavki tudi delavci ladjedelnic in drugi delavci. Kairo. Ob državnozborskih volitvah v Egiptu zahteva ženska organizacija „Egyptian Feminist Union11 med drugim volivno pravico tudi za žene. Nadalje zahteva ukinitev mnogoženstva, uvedbo splošne šolske obveznosti, zboljšanje zdravstvenega stanja na vasi in drugo. Den Haag. Skupina vojakov, ki se niso hoteli udeležiti borbe proti indonezijskemu ljudstvu, je. hila nb- sojena na zapor. V taborišč11 Schoonhofen, kjer je prišlo pred kratkim do upora, je trenutno zaprtih' 250 vojakov, ki se prav tako niso hoteli udeležiti kolonialne vojne v, Indoneziji. Beirut. Po poročilu lista ,,Sada El Achval11 so bila v Ankari med turškim državnim predsednikom in ameriškim zastopnikom pogajanja o izkoriščanju turških kromovih rudnikov in naftinih ležišč po Ameri-kancih. Ameriški zastopnik je izjavil, da ho Amerika ukinila dobavo opreme za turške rudnike, ako ne bi dobila zahtevanih koncesij. London. Angleški tisk živahno komentira sklep Izvršnega odbora La-bour-partije, ki je na svoji seji črtal iz volivnega programa podržavlje-nje zavarovalnih družb. Dopisnik ,,Daily Telegrapha11 ugotavlja, da pomeni črtanje podržavlienja koncesije zavarovalnih koncernov. „Daily Worker“ piše, da se je Atlee pustil oplašiti od zavarovalnih družb, ki so grozile, da bodo vsi agenti glasovali proti Labour-parliji, ako bo ta hotela izvesti podržavljenje. z ostalimi Avstrijci je v prvi vrsti odvisno od odnosov avstrijskih oblasti do slovenskega naroda na Koroškem in njegovih nacionalnih pravic. Prepričani smo, da popolnoma neutemeljen in neupravičen ukrep, ki je poleg tega še protipostaven in z enakopravnostjo vseh državljanov ne glede na narodnost, poreklo, jezik in veroizpoved nima nič skupnega, kot je odlok velikovškega in celovškega okrajpega glavarstva lo odklonitvi potnih dovoljenj našim mladincem, nedvomno v veliko večji meri ogroža mirno sožitje obeh narodov na Koroškem in s tem precejšnje zadeve republike Avstrije. To bo končno morala vzeti na znanje tudi avstrijska oblast, če ji je v resnici na mirnem sožitju slovenskega in avstrijskega narodu na Koroškem. Doslej namreč o tem dvomimo in sicer upravičeno dvomimo. Novi jugoslovanski časopis v Ameriki V New Yorku je začel izhajati časopis ,,Novi list11. Pobudo za list je dala skupina naprednih Američanov jugoslovanskega rodu. V uvodnem članku 1. štev. je rečeno, da je novi časopis izraz teženj in mišljenj velikanske večine jugoslovanskih izseljencev v Ameriki. Njegov namen je, da bi prinašal resnico o socialistični Jugoslaviji in združeval jugoslovanske izseljence v ZDA in Kanadi. V začasni uredniški odbor so izvoljeni: za predsednika Aleksander Jurič, za podpredsednika Ante Garina, za sekretarja pa Mi-leva čuka. časopis izhaja vsak teden v srbsko-hrvatskem jeziku, ima pa tudi eno stran v slovenskem in eno v angleškem jeziku. Za prvo številko časopisa so napisali članke znani j,avni kulturni delavci ZDA jugoslovanskega porekla, Zlatko Balokovič, znani violinist, Lois Adamič, ameriški književnik in dr. Stojan Pribičevič, publicist Zlatko Balokovič pravi v članku „Za resnico11, da bo ,,Novi list11 združeval izseljence srbskega, hrvatskega, slovenskega, črnogorskega in makedonskega rodu v ZDA in Kanadi ter jim bo dal pobudo za povečanje dejavnosti in utrditev enotnosti. Ko obsoja obrekovalno kampanjo proti Jugoslaviji, pravi Balokovič: ,,Prepričani smo, da naši bratje, ki so ostali v starih domovih, ki so svoja ognjišča obvarovali s težkimi napori in borbo ter dosegajo velike častne uspehe pri graditvi svoje države, sami najbolje vedo, kako si morajo zgraditi svoje življenje, kako graditi državo, kakšno obliko naj ji dajo in kakšne politične oblike. Tudi v najbolj usodnih urah zgodovine so narodi Jugoslavije znali kreniti na pravo pot. Zato je napačno, če hoče nekdo iz tujine, kjer so popolnoma drugačne okolščine, dajati navodila in lekcije in hoče s silo ukazovati in zapovedovati, kaj in kako mora delati ljudstvo, ki si je samo ustvarilo in zgradilo svojo ljudsko državo, in kakšno vodstvo naj ima.11 Dr. Stojan Pribičevič je priobčil v daljšem članku ,,Tito kot državnik11 svoje vtise s poti po Jugoslaviji. Opisuje velikanski polet, s kakršnim delajo narodi Jugoslavije za izpolnitev petletnega plana, in pravi, da se je prav na kraju prepričal o nesmiselnosti obrekovanj informbiroja. Časopis prinaša tudi pismo Louisa Adamiča, vesti in članke o graditvi socializma v Jugoslaviji, številne pozdrave naših ljudi in vesti o življenju in delu izseljencev v ZDA in Kanadi. V rubriki ,,Dopisi in vesti iz Kanade11 prinaša dopise jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, v katerih obsojajo protijugoslovansko kampanjo Informbiroja. 1 1 • ’ , «>,, ■•7:’rrc]r' 'lrr' Ul švedske krone so se cene vseh uvoženih potrebščin povišala za 17 odstotkov. Odklonite« potnega dovoljenja našim mladincem je neutemeljena ski državi11 je vsekakor eden največjih izgredov koroške oblasti, ki gotovo ne služi gojitvi mirnih odnosov med obema sosednima državama. Pa še nekaj moramo omeniti. Celovško okrajno glavarstvo pravi v svoji ,,utemeljitvi11, da bi bila udeležba naše mladine na gradnji av: toceste Beograd—Zagreb na škodo mirnemu sožitju obeh narodov na Koroškem. Vsi vemo, da se je naša mladina v dveh skupinah, z dvema brigadama, udeležila 1947. leta gradnje mladinske proge . gamac— Sarajevo. Vsi pa tudi vemo, da to nikakor in niti v najmanjši meri ni škodovalo mirnemu sožitju slovenskega in avstrijskega prebivalstva na Koroškem. Mirno sožitje koroških Slovencev Rute pri Šmihelu. Vsakdo, ne samo v domači in okoliških občinah, ampak širom naših dolin, pozna Bi-clnovega očeta, Vinkota Pečnika, vzornega in naprednega gospodarja obširne kmetije, duševno mladostnega in vedno podjetnega propaga-torja kmečke zavesti in enotnosti ter naprednega kmetovanja in odločnega borca za narodne in socialne pravice koroških Slovencev. V tem duhu je vzgojil tudi svoje sinove in takšni so vzrastli. Starejši sin Janko, ki bo prevzel očetovo kmetijo, hodi zvesto po stopinjah svojega očeta. Požrtvovalen in vnet delavec je na domači kmetiji in se okorišča ž vse- aiHIHIIIBIIinilinill«HI!B!II!loe{)liBBJ|!|«l!|| V nedeljo, dne 4. dec. 1949 ob 14.30 uri bodo uprizorili Bručani v Narodnem domu v št. Jakobu v Rožu Klinarjevo opereto „Miklova Zala“ Vabimo vse št. Jakobčane in tudi ostale Rožane! ■RII'B9li;aEII flllll!Bllliai!i!l ESIi:fZBll.R8IIHI!l mi pripomočki naprednega modernega gospodarstva. Svoje sposobnosti pa ne porablja samo zase, ampak ijh daje na razpolago na našem kulturnem gospodarskem in političnem področju. Vodilno vlogo igra v šivii-helskem Prosvetnem društvu, nastopa kot referent na kmetijsko-strokovnih zborovanjih itd. Prišel je čas, ko je bilo treba misliti na življenjsko družico. Kmetija je zahtevala mlado gospodinjo, ki bi bila tudi opora stari materi. Iskal je nevesto, ki bi bila primerna njegovemu srcu in značaju ih našel jo je. Jam v Apačah pri Jagovcu je rasla Micka, se razvijala in napredovala v vseh lepih lastnostih pristnega slovenskega dekleta. Po bridkih letih izseljeništva se je vrnila z družino domov, nato je obiskovala gospodinjsko golo v št. Rupertu, kjer je bila ena izmed najvzornejših učenk ter se je tako izobraževala za dobro gospodinjo. Poleg vsega je bila požrtvovalna prosvetna delavka. Tako je pripeljal Biclov Janko po poroki, ki je bila 21. novembra 1949 v Apačah, na dom ženo, ki ima vse lastnosti za dobro gospodinjo in vzorno mater. Svatovščina je bila na nevestinem domu pri Jagovcu in nada- ljevanje dne 24. t. m. pri Biceljnu v Rutah. Kdor je bil navzoč, ne bo tako.kmalu pozabil prijetnih uric, ki jih je bil deležen. Novo poročenemu paru: Na mnoga srečna leta! Blato — Zgornja vesca. Srienče-va Marica na Blatu, naša igralka, pevka, organizatorka mladine, sploh požrtvovalna in sposobna prosvetna delavka nas je zapustila. Poslovila se je od hišice očetove, od svoje mamice in stare matere, od svnoji bratov, sestric in odšla, odšla v pristanišče zakonskega življenja. Bilo je na ljudskem taboru leta 1948 pod Jer-berkom. Tam sta se spoznala: mladi kmet Črni, Einspieler Mihej, iz Zgornje vesce in Marica. Lep poletni dan, slavnostno razpoloženje na,taboru, naša pesem in gorka mlada srca so povzročila, da se je vnela odkrita in resnična ljubezen. Kmalu je Mihej obiskal Marico na Blatu in ljudje so začeli govoriti: Marica bo pa šla v Zgornjo vesco. Toda med tem časom je Marico, vso Srienčevo družino doletela še globoka žalost, ko je izgubila v jeseni 1948 svojega dragega in skrbnega očeta, katere izgube ni čutila samo Srienčeva družina sama ampak v globokem in odkritem sočutvavanju bližnji in širša okolica. Ali čas gre svojo pot naprej in dne 15. novembra 1949 sta se v Šmihelu Marica in Mihej poročila. Pozno v večerne ure smo opravljali ženitvovanjsko slavje v Šmihelu, potem sta se ženin in nevesta s sorodniki in nekaterimi drugimi gosti odpeljala na ženinov novi dom, kjer se je po lepih naših običajih nadaljevalo poročno slavje. ,Ž.(\!imo novoporpčenejnu paru mnogo sreče na mnoga leta! Škocijan. Te dni smo na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku 75 letno Marijo Goričnik. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, kajti rajna je bila priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Zaostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Goselna ves — §t. Jakob v Rožu. Večkrat beremo v našem listu, da se je tam in tam poročil mlad slovenski par. Vsekakor razveseljiva dejstva, "ker govorijo o življenjski sili in rasti našega zdravega ljudstva. Tudi mi moramo danes poročati o takem veselem dogodku. Imeli smo v naši vasi Anico, Krajnerjevo Ančko. B^la je cvet deklet z mnogimi odličnimi lastnostmi. Zavedno naše dekle je bila in se je izkazala s svojim sodelovanjem že v narodnoosvobodilni borbi in pozneje kot aktivna delavka v Zvezi mladine in 'spretna igralka na odru dobrlaveškega prosvetnega društva. Anico smo imeli vsi radi, a najbolj vzljubil in tudi zasnubil jo je Košat Flori iz št. Jakoba v Rožu. Ker je tudi Flori fant odličnih naših vrlin, sla se vzela in dne 20. novembra 1949 v Goselni vesi poročila. Čestitamo in obilo sreče na mnoga leta. Koimara ves. Kakor so se nekoč zbirali koroški Slovenci pod vaško lipo in se pogovarjali o vseh vprašanjih, Itako smo se v nedeljo, dne 20. novembra, zbrali tudi mi, sicer ne pod vaško lipo, ki jo imamo na naši vasi, pač pa pri Mežnarju, da se na sestanku DFDL pogovorimo o različnih problemih notranje in zunanje politike. Kot -referent je bil med nami dolgoletni partizan in borec za pravice koroških Slovencev tov. Karl Prašnik — Gašper. Govoril je o današnjih političnih problemih, orisal položaj v svetu in se zlasti dotaknil vprašanja odnosov med socialističnimi državami konkretno odnosov med FLR Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da mora biti pri tem glavno načelo enakopravnost obeli partnerjev, ne pa, kot to prakticirajo sovjetski voditelji, da ena socialistična država diktira ostalini. S tem ustvarja novi imperializem. Po vsem tem nikakor ni čudno, če se začenja preprost delavce spraševati; Kai se bom boril za socializem? Sicer bi se s tem osvobodil izpod domačih in zapadnih kapitalističnih izkoriščevalcev, ki mi zdaj pijejo kri, hkrati bi pa postal satelit ! sovjetskih gospodarjev in moral delati to, kar bi oni hoteli, kar bi oni zahtevali. In tako se danes sprašuje marsikateri delavec, in upravičeno se sprašuje. Zakaj potem vse govoričenje o enakopravnosti malih narodov? Zakaj to gnusno obrekovanje nove Jugoslavije, ki ni storila nič drugega, kakor to, da se je odločno postavila nasproti vsekakor čudni razlagi odnosov med socialističnimi državami. V diskusiji so se oglasili skoraj vsi navzoči, spraševali so in pripominja- ©G»©Z©!im© čitateljem in prijateljem našega lista Vse čitatelje in prijatelje našega lista opozarjamo, da bomo tudi letos objavili božična in novoletna voščila. Prosimo, da nam vsi, ki želijo preko lista poslati svojcem voščila za praznike, to sporočijo najkasneje do 10. decembra 1949. V ta namen izpolnite spodnje vrstice in jih pošljite upravi. Kdor pa želi voščila s posebnim besedilom, naj to napiše na poseben list in ga prav tako pošlje na naslednji naslov: Uprava ..Slovenskega vestnika" Celovec — Klagenfurt 2, PostscblieBfach 17 Ime Naslov Poklic Podpis li. In ko smo se razšli, nam je bilo jasno, zakaj pri tem sporu, zakaj pri vsej gonji Informbiroja proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu v resnici gre. Referentu tov. Prašniku pa se za njegove jasne besede na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Vsakemu smo hvaležni, ki pride med nas in nam objasni različna vprašanja, ker le tako, če bomo o vsem poučeni, bomo lahko uspešno nadaljevali našo pravično borbo. Drevesničarski utrinek naše sadne razstave v št. Janžu in na Brnci Ko smo imeli v gt. Janžu že polovico razstave spravljene, so začeli prihajati po vrsti: tov. Honz s parom čilih vrancev iz Kaple, puškar in vnet sadjar Luka iz Resnice in mnogi drugi. „Kje je Polcer?" Je bilo prvo njihovo vprašanje. „Za-kaj pa?“ odvrnem. ,,Ni ga tukaj". In soglasno so gospodarji — sadjarji začeli pripovedovati: „Poslali so nam danes iz Celovca oz. z Nižjega Avstrijskega sadna drevesca, toda mi nismo posebno zadovoljni z njimi. Tako šibka in mehkužna so videti. Mi hočemo Polcerjeva dreve-, sca. To je nekaj čisto drugega. Trdno in čvrsto blago, ki zanesljivo raste." Na Brnci pa bi se bili skoraj sprli za razstavljena drevesca tov. ing. Polcerja in so jih radi plačali po 25 šdingov za komad, čeprav bi bili tudi lahko dobili drevesca z deželno podporo iz Celovca po 18 šilingov. H. I L 3 I N POVEST 0 VELIKEM NAČRTU To pa je slabo. Naša dežela dela po načrtu in to delo ne sme biti odvisno od tega, ali se bo nekemu gospodu (Foksu zahotelo, da bi nam prodajal stroje ali ne. Inozemskim kapitalistom niso všeč naši načrti, zato jih skušajo ovirati na vse načine. Saj vedo, da ustvarjamo socializem, v socializmu pa ni dobičkov. Zakaj pa nam kljub temu prodajajo stroje? Zato ker potrebujejo kupcev in morajo svoje izdelke razpečati. ,,Težko se je odreči na ljubo današnjemu dolarju jutrišnjemu dnevu", je izrek ameriškega mi-lijiarderja Forda. Ne smemo biti odvisni od računov evropskih in ameriških kapitalistov. In prav tako moramo proizvajati takšne stroje, ki izdelujejo stroje. 2. Reči, ki izdelujejo reči Včasih je človek vse sam izdelal s svojimi rokami. Zdaj pa reči same narejajo reči. Človek položi oro- dje v železno roko stroja in ukaže stroju delati. Ali ste že videli stružni stroj? S čim dela? S posebnim orodjem, ki je ostro nabrušeno rezilo. To rezilo pa ni v človeški roki, temveč tiči v železnem držaju. Stružnica ne brusi samo predmet, temveč ga tudi drži, da ga delavcu ni treba držati z rokami. Včasih slišiš, da govore o stroju takole: dela prav tako kakor železni človek. To pa je neumno rečeno. Ako bi stroj delal samo tako dobro kakor človek, bi ga ne bilo vredno narediti. Stroj mora delati bolje kakor človek. Stroj mora in more hiti stokrat hitrejši, natančnejši in močnej--ši kakor človek. Človek ne more delati hkrati z dvema orodjema, stroji pa ne dela sa- mo z dvema, ampak z deset in več orodji. Človek ne more delati hkrati dvoje del. On ne more istočasno žagati in cepiti, nabijati in stružiti, stroj pa to more. Imamo tako imenovane avtomatske stroje. Delavec vtakne v stroj nekaj železnih palic. Stroj začne delati. Najprej obteše iz palice s tremi težkimi dleti na grobo klin, po -tem ga z drugimi tremi dleti oddeli od palice. Zdaj stopi v delo ,,oblikovalno" dleto, ki obstruži glavico, istočasno pa vrezuje vijakov rezilnik v klin rez. Deveto orodje je odrezano" dleto, ki odseka izgotovljeni klin od palice. In vse to se dogaja tako hitro, da komaj slediš delu-avtomata. To ti je stroj! Z devetimi orodji dela! Nikar pa ne mislite, da katero orodje počiva medtem ko drugo dela! Vsa orodja delajo hkrati. Medtem ko odrezno dleto dela na prvi palici, obdelujeta oblikovalno dleto in vijakov rezilnik drago palico, tretje dleto začrtuje kline na tretji palici, težka dleta pa obdelujejo četrto palico. Kje je človek, ki bi mogel tako delati! :