Pol talna pbCut ▼
Leto XXI.. št. 285
L]ttbl]ana, četrtek 5. decembra I940
Cena t Din
upzavuisivo ^juoijana tUutfijeva o — relefoo štev 3122. 3123, 3124, 3126. il2t Lnseraim oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui — lel 3492 tn 3392 Pooiužmca Marmor Grajski trg
št 1 — reiefoD 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica Z
Telefon št 190 Računi prt pošt ček. zavodih: LJub-I1ana «t 17 749
Izhaja vsak daa razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica d. telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; MarlDor, Grajski trg št ?. teleton št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št 65
Rokopisi se oe vračajo
Položaj pred zimo
Proti pričakovanju optimistov se nova vojna vleče že v drugo zimo. Ker je zadnji teden diplomatska aktivnost močno popustila, vsaj na zunaj, je vsa pozornost znova obrnjena predvsem na potek vojnih operacij Vojaški strokovnjaki obeh vojnih taborov in oni iz nevtralnih držav nakazujejo sedaj možnosti nadaljnjega vojnega razvoja glede na bližajočo se zimo.
Na splošno bi iz raznih sodb lahko posneli, da smemo to zimo v nasprotju s preteklo — pričakovati najmanj dosedanjo, če ne celo povečano vojaško delovanje na vseh tistih bojiščih, kier bodo vremenske pril-ke nadaljnje operacije dopuščale ali pa jih celo olajševale. Tako se na primer večina strokovnjakov strinja v tem, da so letalske akcije nikjer ne bodo ustavile, verjetno pa ponekod celo povečale. Razvoj nemške letalske ofenzive nad Anglijo v zadnjih tednih daje po mnenju mnogih slutiti. da bodo skušali Nemci letošnjo zimo prizadejati Angležem čim večjo škodo doma Ali je ta namen tudi že v zvezi z novimi nemškimi pripravami za poskus invazije, vpada ali izkrcanja v Angliji, o čemer se v zadnjem času spet precej resno razpravlja, se ne da še reči. Vsekakor pa je značilno, da prihajajo skoro vsi strokovnjaki do zaključka, da bi zimsko vreme samo na sebi ne moglo preprečiti niti priprav, niti resnega poskusa nemrkega izkrcanja na angleškem otoku. Tako so si na primer že vsi na jasnem, da megla ali dolge zimske noči nikakor ne spadajo med zadrževalne činitelje morebitnih nemških pr prav za invazijo. Tudi nihče ne izključuje možnosti, da bi se prav v zaščiti teh vremenskih in letnih činite-Ijev utegnil poskus invazije posrečiti prej kakor v dosedanjih prilikah.
Mnenja strokovnjakov so o tem naravno precej deljena, ker pač nimajo na razpolago zanesljivih podatkov o dejanski angleški obrambni pripravljenosti za primer bliskovitega in nenadnega novega poskusa takšne nemške operacije na angleških tleh. Razlka v mnenjih izhaja deloma tudi iz razmotnva-nia. ali je za Nemčijo zares samo angleški otok oni »ključ do zmage«, ki bi prinesel tudi končno odločitev v sedanji vojni. Od odgovora na to vprašanje je namreč mnogo odvisno. Predvsem že samo vprašanje, ali in kdaj bi se Nemčiji splačalo tvegati tako odločilno dejanje. od katerega bi lahko zavisel ves nadaljnji potek voine. Mi smo na tem in na drugih mestih že opozorili, da se ogromna večina strokovnjakov strinja po trenutnem vojnem položaju v sodbi, da bi zares samo zasedba Anglije mogla odločiti sedanji oboroženi konflikt. Ako je to točno, potem si lahko predstavljamo, kolikšnega pomena so v tem primeru temeljite priprave za tak korak. ako je ta že to zimo v nemških načrtih, kakor to mnogi domnevajo.
Gotovo je, da nemška letalska ofenziva nad Anglijo, ki se v zadnjih tednih vedno bolj razširja od samega Londona in južne obalne Anglije na najpomembnejša angleška vojnoindustrijska središča, ni sama sebi namen. V koliko je učinkovita kot sredstvo za olajšanje ali omogočen je drugih akcij, predvsem poskusa izkrcanja, je seveda težko presoditi. Vojaški strokovnjaki se omejujejo za sedaj le na to, da po podatkih, ki iso jim na razpolago, povsem konkretno razmotrivajo o obrambni sposobnosti •Anglije za primer uspelega izkrcanja, pri tem navajajo angleške kopne sile 'ter zaključujejo, da je v naprej nemogoče reči, ali je Anglija v dosedanjem pričakovanju invazije storila zares že vse potrebno, da bi se čutila varno pred 'kakršnimkoli iznenadeniem. Angleži so v objavljanju svoiih zadevnih informacij zelo previdni. Očitno pa je, da gredo vsa njihova vojna prizadevanja za tem, da na splošno pridobe na času.
Na drugih bojiščih, zlasti na onem v Sredozemlju in v severni Afriki, smemo po splošni sodbi pričakovati prej povečanje kakor omejitev dosedanjih vojnih operacij Edino izjemo utegne v tem pogledu tvoriti Albanija z Grčijo, v kolikor je tam teren po zimi za uspešno voievanie zelo neugoden. Nasprotno pa bi se po mnenju mnosih utegnilo v bližnjih m^cih razvi+i srditeiše vojevanje na severnem afrškem področju.
Glede Balkana in Bližnjega vzhoda se vse napovedi nekako uiemaio v tem. da tu ni pričakovati razšinenja vojnega požara. Do teh zaključkov prihajajo predvsem vojaški strokovnjaki, ki so imnenia, da to področje ni ugodno za vojaške akcije večjega stila v zimskem času Ta svoia strokovna predvidevanja opirajo razen tega tudi na ves diplomatski razvoj v zadnjih tednih. Velesili osi Rim-Berlin sta tu v zadnjem času močno okrepili svoie položaje in povečali svoj vpPv. vendar pa si niti ena niti druga izmed niih ne želi, da bi se voina razširila tudi na ta prostor Niuna prizadevanja sredo celo v nasprotno smer: obe hočeta čim več prispevati za miren razvoj v tem delu Evrope, ki je za obe velesili velikega stra-
Grško prodiranje v Albaniji
Grki poročajo, da je položaj albanske luke Santi Quarcnta že zelo kritičen, mesto Argirokastro pa skoro popolnoma obkoljeno — Grško napredovanje tudi na ostalih frontnih odsekih - Italijani javljajo, da so zadržali nove močne grške napade
Letalski spopad nad
Atene, 4. dec. j. (AR). Navzlic ostri zi-nu, ki je zaviauaia v vsej raz^eznobu gr-S Kega oojibua, LZvZelliSl ozKega pču5U OLi ooa.li Joiia.ri.ega morja, se gio.n.e operacije po načrtu nauaijujejO. i>a vsen ucu & zvrnil nontiuu ouseiuii so doscgie grs>Ke čete v svojih pi'ounupau±ii nove u^pcae. iMa levem aruu epiranega, uojisca so najspred-uejse gisKe paiirnje ie se t km odiuujene ou aioanske lune santi vjuaiuuia. v.er je cesta, Ki vodi v fcsaiiu ^uaianio iz -tiigiro-Kasira, nepienodna i. ui sueijauja grškega težjega topiii&Lv,, m Pomočil uu <x^ja grsKih letal, je isanu ^uaranta navezana samo še na ojačenja z morja, o soda mesta se lahko smatra Kot zelo kritična.
Pri Argirokastru so gnsKe čete po krvavem juiisu osvojile uove višine okrog mesta, iz katerega se oodo morali Italijani po mnenju vojaških opazovalcev skoraj umakniti, ako se Jim s piotisunkom ne posreči vreči Grkov iz novo -aivzeuii postojank, s katerih popolnoma ooviadujejo mesto.
V centralnem frontnem sektorju se grške operacije v redu razvijajo in se Italijanom navzlic ponovnim protinapadom ni posrečilo preprečiti, tia ne bi Grki pri Pre-metiju spet nekoliko napreuovau pioti zapahu in severozapadu.
Na severnem nontnem sektorju čedalje bolj prihaja do izraza oprema in sposobnost grških čet za operacije v najbolj neprehodnih gorskih terenih, pod skrajno neugodnimi vremenskimi prilikami. Dokler so imeli Grki na severu kot nasprotnike edinice italijanskih alpinskih polkov, je tem še uspeio zadrževati grško prodiranje. Sedanje italijanske čete pa pod sedanjimi vremenskimi prilikami grškemu pritisku ne morejo uspešno kljubovati ter se vse bolj umikajo na nove črte pred Elbasanom. Grški naskoki na nož, ki se na tem frontnem odseku neprestano ponavljajo, so že skoraj popolnoma zrahljali italijanski odpor. Grškim četam se je tudi včeraj posrečilo zavzeti na severnem frontnem sektorju nekaj novih važnih višinskih postojank, ki jih zdaj utrjujejo.
Letalstvo zaradi trajno zelo slabega vremena ne more močneje posegati v vojaške operacije. Italijansko letalstvo je včeraj bombardiralo več naselbin v Grčiji, ne da bi povzročilo kako škodo na vojaško važnih objektih, pač pa je bilo med civilnim prebivalstvom dokaj žrtev. Grško letalstvo je s podporo angleškega letalstva bombardiralo Elbasan in Tirano. Po informacijah iz nevtralnih virov so se poletov nad Tirano udeležili tudi poljski letalci. Nad Tirano je prišlo do večjih letalskih spopadov, v katerih je bilo na obeh straneh več letal sestreljenih. V ostalem se je letalstvo omejevalo na obeh straneh zgolj na bombardiranje vojaških objektov v neposrednem frontnem zaledju.
Polržaj Italijanov pred Argiro&astrom
Atene, 4. dec. s. (Reuter) Po zadnjih vesteh grško topništvo iz svojih postojank že obvladuje pristanišče Santi Quaranta in se nahaja grška pehota ob mestnih mejah.
Položaj Italijanov pri Argirokastru je po nekaterih poročilih nevzdržen. Grki so prekinili Italijanom cestno zvezo iz Argi-rokastra proti morju. Po borbi, ki je trajala vso noč, so grške čete osvojile gozd Buna pri Argirokastru, s čimer so si zelo izboljšale strateški položaj.
Na fronti ob Ohridskem jezeru so izvedli Italijani protinapad na grške postojanke. Grki so napad odbili in so zajeli mnogo italijanskih ujetnikov.
Delvinon v grških rokah
Atene, 4. dec. s. (Tass) Atenski dopisnik agencije United Press javlja, da je grška vojska v južnozapadnem delu bojišča zasedla neko večjo albansko naselbino. Dopisnik pratvi, da je to najbrže Delvinon. Italijanska vojska se na bojišču v Epiru poslužuje številnih tankov in oklopnih avtomobilov.
Angleški napadi na mesta v Italiji
Kairo, 4. dec. br. (Reuter.) Poveljstvo angleških letalskih sil je objavilo komunike, v katerem pravi, da so ang'eške letalske sile izvedle nov sunsk proti Paliji. Angleški bombniki so bombardirali Ne°p3lj, Valono, Catanio in Augusto na Sicil'ji, ka-
l kor tudi več Italijanskih oporišč v vzhodni Afriki.
V	Neaplju je bila bombardirana rafinerija petroleja. Nadalje je bila zadeta glavna železniška postaja, na kateri je izbruhnil požar. Točno je bilo opaziti, kako je težka bomba udarila na postajo in vrgla v zrak nekaj tirov. V Catanijl in Augusti na Siciliji sta bili bombardirani dve letališči. Na letališču v Cataniji je izbruhnilo več požarov n je bilo uničeno tudi eno letalo na vzletišču.
V	vzhodni Afriki so angleška letsla bombardirala trdnjavi Adi Ugri in Zulo. Napadla so tudi kolono motoriziranih čet in jo razpršila.
Italijani pošiljajo cjačenja z 12 tali
Atene, 4. dec. s. (Reuter) Po grških informacijah pošiljajo sedaj Italijani vojaštvo v Albanijo deloma na transportnih letalih, ker je prevoz po morju skozi Otrantsko ožino otežkočen.
Večje število italijanskih vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti na albanskem bojišču je bilo sedaj interniranih na otoku Krfu
Pristaši kralja Zogua sestavili novo vlado
Budimpešta, 4. dec. br. (CBS) Iz Grčije so prispele vesti, da so pristaši bivšega albanskega kralja Zogua v Korici ustanovili novo albansko vlado. Zaenkrat še ni znano, kdo je na čelu te vlade
Zahvala grški mornarici
Atene, 4. dec. j. (Reuter ) Vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega t>ro-dovja sir Andrew Cuningham je naslovil na grško vojno mornarico pismo, v katerem Izraža veliko občudovanje nad Junaštvom, ki so ga izkazali tako poveljujoči častniki kakor tudi mornarji grške vojne mornarice, izvršujoč svojo težko nalogo v prvem obdobju sedanje vojne Sir Cunnin-gham se v pismu zlasti zahvalno izraža o de'ovanju grških rušileev in podmornic v tistih delih grškega vodovja, k er Je so-vražn-kova pomorska sila najmočnejša.
Italijansko piročllo
Rim, 4. dec. br (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 180. službeno vojno poročilo.
Na grški fronti so bili novi napadi številnih sovražnih čet. ki jih je topništvo pripravilo in močno podpiralo, zadržani spričo vztrajnega odpora naše vojske, ki je prehajala odločno v protinapade. Formacije naših letal so podpirale delovanje čet ter koncentrično hudo bombardirale področje vzhodno od Erzekija. Naši bombniki so z uspehom napadli luki Prevezo in Santa Mauro.
Neka formacija naših letal se je spopadla nad Tirano z eskadriljo letal tipa »PZL« in je sestrelila 6 letal Sovražna letala so se še v zraku vnela. 3 naša letala se niso vrnila na svoja oporišča. Sovražna letala so bombardirala Mirake pri Elbasanu. Dve
ženski, en deček in en delavec so bili ubiti. Škode ni bilo. V zalivu Sude na Kreti so naša torpedna letala torpedirala dve sovražni križarki.
V vzhodni Afriki je neka sovražna kri-žarka 29. novembra obstreljevala objekte v Aluri in je povzročila nekaj škode. Žrtev ni bilo. Dne 1 decembra je neka naša podmornica, ki je operirala na Atlantskem oceanu torpedirala neki sovražni ru-šilec.
Volna v ASrlii
Kairo. 4. dec. s. (Reuter.) Dannšn e kenijsko vojno poroči'o javlja, da so redezij-ski bombniki izvedli uspešen n~p"d na italijansko vojaško taborišče v A^ad1 hu. Povzročeni so bili požari v taboriJču. Nadalje so angleška letala napadli u r j ne sovražne postojanke v Kasali. Sovražni transporti in vojaški oddelki so bih obstreljevani s strojnici mi.
Angleška letala so irvedla tudi več "z-vidnifkih poletov. Nobeno letalo ni bilo iz^i^l *'eno
Kairo, 4. dec. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svoiem današnjem komunikeju:
V Sudanu so se severno in južno od Kasale zopet udejstvovale angleške izvidnice. Prizadele so sovražniku izgube, ne da bi same utrpele žrtve.
Na drugih frontah ni nobene snremembe v položaju.
AMEHIŠKE TRGOVINSKE LADJE
ZA VELIKO BRI?ANIJ<
Za oskrba Anglije z zadostnim številom trgovinske ladijske tonnže se je po izjavi uglednega člana ameriške vlade zavzel tudi prezident
Ross evelt
Washington, 4. dec. j (Ass. Press). Včeraj je bi 'a v ameriškem finančnem ministrstvu konferenca, ki so se je ude'ežile mnoge vodilne osebnosti ameriške uprave. Razen finančnega ministra Morgenthaua so tej konferenci prisostvovali tudi vojni minister Stimson. mornariški minister Knox Jesse Johnes, general Marshaill, Cnudsen in Forestal. Posebne pozornost je vzbudila tudi navzočnost namestnika zunanjega ministra \Vellesa.
O problemih, ki so jih na konferenci obravnavali. ni bilo izdano nikako službeno pojasnilo. Splošno pa se sodi. da so bila na programu vpra*anja da'ekosežne važnosti. Po končani konferenci je izjavil eden izmed ude'ežencev: »Ne da bi bilo treba omenjati, kaj se je na konferenci razpravljalo, se lahko že po udeleženih osebnostih sklepa, o kakšnih vprašanjih je bilo govora Ob zadnjem sestanku slične slcup;ne vodilni ameriških osebnosti je takoj nato sledile poroči'o o prodaji 12 000 ameriških letal Veliki Britaniji.
Iz nekega drugega washingtonskega vira se doznava da se je na tej konferenci obravnavalo vprašanje novih ameriških finančnih virov, iz katerih bi moglla Anglija črpati sredstva za nadaljenje nakupe vojnega materiala v Zedinjenih državah.
New York, 4 dec. j. (Un Press) Kakor poročajo iz Washingtona. je neki ugledni č'an ameriške vlade izjavil da bo ameriška vlada v kratkem dala Veliki Britaniji na razpolago veliko število trgovinskih ladij, ki so bile zadnj' čas deloma preurejene in modernizirane, tako. da bodo v polni meri lahko služile za vzdrževanje prometa na glavnih pomorskih potih po katerih se oskrbuje Anglija Ista osebnost je nagla-sila, da se je za oskrbo Anglije z zadcwtnim številom trgovinske ladijske tenaže zavzel sam predsednik Roseveit. ki je prtd svojim odhodom na inspekcij-Oc potovanje v Karibsko morje to vprašanje temeljito proučil s svojimi sodelavci Že v najkrajšem času je treba pričakovati da bo stavljeno Angliji na razpolago ve'iko število trgovinskih ladij vseh velikosti.
Privatno posojilo
New York, 4. dec. s. »New York Herald Tribune« poroča, da ie na zborova-
teškega, ogromnega gospodarskega ter neprecenljivega prometnega pomena. Vse to zatrjujejo v Rimu in Berlinu zlasti po razčiščenju, ki je nastopilo glede Bolgarije, o kateri sedaj tudi uradno vemo, kakor to izhaja iz govora njenega zunanjega ministra Popova v sobranju dne 3. t. m., da želi nadaljevati svojo dosedanjo politiko nevtralnosti in prizadevanj za ohranitev miru na svojih meiah in v tem delu Evrope. Velesili osi končno poudarjata, da odgovarjajo njuna stremljenja na Balkanu enakim miroljubnim stremljenjem Rusije, o katerih po vseh dokazih zadnjih
tednov lahko še posebej trdimo, da ne želi nikakih vojnih zapletov v svoji bližini, zlasti ne na Balkanu in Bližnjem vzhodu.
Položaj na tem področju lahko torej smatramo — vsaj trenutno — za razčiščen. Z naše strani so k temu gotovo bistveno pripomogle jasne in odločne izjave našega kneza namestnika Pavla, tako. da smemo pričakovati, da bosta naša odločna volja glede ohranitve nevtralnosti ter iskrena želja glede dobrih odnošajev s sosedi in glede ohranitve miru na naših mejah naleteli na polno razumevanje povsod.
nju bančnikov industrijcev in gospodarstvenikov stavil pretekli teden predsednik newyorške Federalne rezrrvne banke Dredloe da nai bi ameriški gospodarski krogi ponudili Ansliii privatno posojilo 2.500 milionov dolarjev Anglija nai bi kot garancijo za posojilo zastavila cestno produkcijo blaga v angleškem imoe-riiu za	R
Obrambni izdatki Amerike
Washington, 4. dec. j (DNB) Ameriško finančno ministrstvo ie Izdalo pregled državnih izdatkov, iz katerega je razvidno, da so bili izdatki za oborožit2v v prvih 5 mescih sedaniega budžetnesa leta to je od julija do novembra, znatno manjši, kakor pa so bili določeni v proračunu. Vsi izdatki za oborožitev so zna?ali približno 1.25 milijard dolarjev, dočim doleča osnutek proračuna ce^letne izdatke v višini 5.5 milijard do'ariev. K temu pa ie tr;ba pripomniti, da izdatki v prvih 5 mescih vseeno znašajo dv^k-at toliko kakor pa v istem razdobju lan^ke^a leta. V le*'š-njem novembru so znašali izdatki za obo-
rožitev 365. v juliju pa šele 177 mil j nov dolarjev. Od julija do nov.mbra so se torej izdatki za oboroževanje več ko podvojili.
Roosevelt
na potovanju
Washington, 4. dec. j. (AR). Dne 4. decembra iavlj^ao s krcva ameriške vine ladje »Mayrand«: Predsednik Roose elt se nahaja na krovu ameriška kri žarke na inšpekcijskem potovanju po Karitsk-m morju, odkoder bo nadalieval pot po južnem Atlantiku. Roosevelt si bo spotoma ogledal novo pridobljena momarTk^ in letalska oporišča. Cim se j^ Roosevelt pripeljal iz Washingtona v M:ami na Floridi. se ie takoj vkrcal na krov 10.000-ton-ske križarke »Tuscaloo^a«. s katero ie od-plul na široko morje. V ameriških mornariških krogih rač—najo. da se Roo~ velt ne bo vrnil pred 16. decembrom v Was-hingtcm. Verjetno bo spotoma obrkai tudi oporišče v Kingstonu. ki se že ureja
Grof Csaky pride v Beograd
V kratkem je pričakovati tudi obiska madžarskih
parlamentarcev
Rim, 4. dec. o. »Popolo di Roma« poroča, da bo te dni madžarski zunanji minister grof Csaky prišel v Beograd na službeni obisk. Ob tej priliki bo imel z jugoslovenskim! državniki razgovore, ki se ne bodo nanašali zgolj na dobro sosedstvo med Madžarsko in Jugoslavijo, marveč tudi na obči položaj na Balkanu in na bodoči razvoj položaja v Evropi.
V	Rimu sicer še ni službenih komentarjev o tem obisku, informirani krogi pa zatrjujejo, da Italija in Nemčija z zaupanjem zreta na zunanjo politiko Jugoslavije. Ti krogi naglafiajo, da pred božičem ni pričakovati nikake važnejše politične akcije.
V	Rimu nadalje kategorično demantirajo vse glasove nekih tujih listov o nemški akciji proti Grčiji. Z Grčijo ima svoje račune zgolj Italija. Zato bo ta konflikt ostal tudi omejen na ti dve državi. Diplomatska akcija, ki jo je Berlin sprožil na Balkanu, prav tako nima nič skupnega z italijansko-grško vojsko.
film, 4. dec. o. Bližnji obisk madžarskega zunanjega ministra ln madžarskih parlamentarcev v Jugoslaviji je vzbudil v italijanski politični javnosti veliko zanimanje. Ta manifestacija jugoelovensko-ma-džarskega prijateljstva ima še prav poseben pomen, ker je v skladu z željo Rima ln Berlina, da se mir na Podunavju in Balkanu utrdi in za vse čase ustali. Tako bodo podana tudi jamstva za razvoj novega sistema evropskega sodelovanja. Prav ta trenutek je potrebno izkoristiti vse možnosti za čim uspešnejše sodelovanje Jugo-
slavije ln Madžarske v okviru nove Ev-I rope.
»Stampa« smatra, da je jugoslovensko-madžarsko zbližanje, ki se je postopno razvijalo, deloma tudi posledica italijansko-jugoslovenskega sodelovanja, proglašenega in protokoliranega v jadranskem paktu. Jugoslovensko-Jtalijanski običaji, ki so prijateljski in korektni že vsa štiri poslednja leta, so nedvomno vplivali tudi na razvoj jugoslovensko-madžarskega prijateljstva.
Iz angleške spodnje zbornice
London, 4. dec. j. (Reuter). V včerajšnji debati v angleškem parlamentu je med drugim navedel finančni minister Kingsley Wood, da so prostovoljni prispevki in obljubljene prostovoljne dajatve za nakup vojnih letal dosegle že visoko vsoto 8.038.500 funtov šterlingov ali okofii 2 milijardi din.
Edina opozicijska stranka v parflamentu, skupina neodvisne deflavske stranke, ki obsega le 3 poslance, je stavrla predlog, v katerem zahteva, naj bi vlada da'a pojasnila, ali ima izde^n kak mirovni program, ki vsebuje mirovne ci'je take narave, kakr"ni bi bili spe-^ni ustvariti nod-lago za čim hitrejše zaJc'jučenje sedanje vojne. Večina v parlamentu je mnenja, da predsednik vlade Churchilli v doglednem času ne bo omogočil debate o teh vprašanjih.
Petrolejska industrija v Rumuniji podržavljena
Država je zasegla tudi vse pomorske in rečne ladje, ki
so bile v židovski lasti
Berlin, 4. dec. j. (DNB) Rumunska vlada je izdala dekret o nacionalizaciji vseh najvažnejših delov rumunske petrolejske industrije. Tako se proglašajo za nacionalno last vsi petrolejski vodi, ki vodijo iz rumunskih petrolejskih središč v luke na Dunavu in Cmem morju, skupaj z vsemi pripadajočimi instalacijami. Dekret odreja, da bodo vsi petrolejski vodi z dodatnimi napravami, katerih sedanji lastniki ne bi priglasili vladi, v teku 14 dni zaseženi v državno korist, ne da bi sedanji lastniki prejeli zanje kako odškodnino. Z istim dekretom je država zasegla tudi vse pomorske in rečne ladje, ki so bile v židovski lasti.
Bukarešta, 4. dec. s. (Ass. Press) Ameriški novinarji poročajo, da imajo novi ukrepi rumunske vlade glede konfiskacije židovskih rečnih ladij ter vseh zasebnih bencinskih črpalk, petrolejskih daljnovodov ji bencinskih tankov tako širok obseg, da na njihovi podlagi lahko vlada odredi med drugim tudi konfiskacijo vseh angleških in ameriških petrolejskih družb v Rumuniji.
Maršal Kelte!
v Rmnumji
Rim, 4. dec. p. Današnji italijanski listi poročajo, da je prispel v Rumunijo nem ki maršal Keitel z večjim številom višjih oficirjev svojega štaba Italijanski listi pišejo. da je njegov prihod v zvezi s pomir-jenjem notranjepolitičnih bcrb v Rumuniji in da bo maršal Keitel pri tei priliki in-spiciral nemške čete v R umni ji
V zvezi s prihodom maršala Keitela v Rumunijo v merodajmh rimskih krogih odločno demantirajo vse vesti, da gre za kako nove akcijo Nemčije za pomoč Italiji v vojni z Grčijo V Rimu naglašajo, da. so absolutno netočne vse verzije v tem smislu ltalijans»ko-gr:k' konflikt bo ostal omejen izključno na obf prizadeti državi. Z Grčijo bo Italija likvidirala svoje račune tako. kakor to Italija zna in v času, ko se bo njej sami zde'o primerno Akcija v Grčiji je izključno tahjanska in bo takšna tudi ostala Diplomatska akcija ki jo vodi Berlin na Balkanu '"dnosn' na jugovzhodu Evrope, nima nič skupnega z vojno v Grčiji.
Desetletna pogodba snel Nemčijo in Rumunijo
Berlin, 4. dec. s. (Ass. Press.) Med Nemčijo in Rumunijo je bila danes v Berlinu
podpisana pogodba, s katero se Nemčija obvezuje, da bo za prihodnjih 10 let podpirala gospodarsko obnovo Rumunije ter ji nudila tehnično in finančno pomoč v vsakem oziru.
Oživljena nemška diplomatska akcija
Berlin, 4. dec. p. S povralkom kancelaria Hitlerja v Berflin pričakrjeio v berlinskih krogih ponovno oživljt-rje nemške diplomatske akcije V ka^er sme b< šHa ta akcija. je zaenkrat še p^polnona nejasno. Razširili so se sicer e-asovi o novih razgovorih z Moskvo. vendaT pa se> na mero-dajnem mestu v terr pogledu zelo rezervirani. V splošnem se cmcn;ai-' tri možnosti, pri čemer s>e mis:i na Span-jo. Franci io in eventualno Svicr. Jugovzh <i Evrope je začasr« stopi1 popoln umi v ozadje, odkar je pitalo p" intervenciji Soholjeva v Sofiji jasno, da Bi 'garija zaenkrat ne mistli pristopiti k trojemu paktu
Usmrtitev morilcev prof. Jorge
Bukarešta, 4. dec. p. V zvezi z razpustom legionarske policije je bila danes zamenjana tudi legionarska straža pred poslopjem ministrstev in drugimi javnimi ustanovami. Legionarsko stražo so povsod zamenjali pripadniki državne policije Danes je bil objavljen tudi odlok po katerem morajo vsi, ki nimajo posebnega po 1 decembru izdanega dovoljenja za nošnjo orožja, oddati vse svoje orožje najbližji državni oblasti. Vsaka kršitev tega odloka bo najstrožje kaznovana. Razorožitev dosedaj oboroženih legionarskih formacij izvršujejo posebni vojaški oddelki.
Danes je bilo tudi službeno objavljeno da je bilo izsledenih in po naglem sodu takoj usmrčenih 5 legionarjev, ki so umorili bivša ministra prof. Jorgo in Madgea-ra. Med njimi je bil tudi šef policije v Ploestiju.
Adjutant kralja Karola pobegnil iz Španije
Vichy, 4. dec. s. (Tass) United Press javlja iz Španije, da je adjutant bivšega romunskega kralja Karola general Urdarea-nu, ki je bil interniran v Sevilli in so ga španske oblasti nameravale izročiti Rumuniji, neznano kam pobegnil.
Petain odklonil izdelavo letal za Nemčijo
Nemško naročilo je določalo izgradnjo 2.0C& letal, s čimer naj bi se zmanjšala brezposelnost v Franciji
London, 4. dec. j. (AFI.) Po nevtralnih informacijah iz Vichyja je predsednik vlade maršal Petain odklonil ponudbo nemške vlade, naj bi nekaj francoskih tovarn v nezasedeni Franciji prevzelo izdelovanje leta.l za nemško vojsko. Nemčija e stavila svojo ponudbo z namenom, df bi se s tem pripomoglo k izboljšanju obupnega gospodaifkega položaja v nezasedeni Franciji, kjer pretežna večina industrijskih podjetij zaradi nedosta-'anja surovin nima dela. Nemško naročilo je dCoč^lo izgradnjo 2000 letal, kar bi naj dale zaslužka tisočem brezposelnih industriskih delavcev. Iz istega nevtralnega vira izjavljajo, da je gospodarski po^aj v nezasedeni Franciji tak, da vzbuja najres-rejš° skrbi za bodočnost.
Vprašanje preselitve vlade v Pariz
Vlchy, 4. dec. j. (Ass Press.) Kakor se doznava iz francoskih službenih krogov, bo eno izmed glavnih vprašanj, ki se bo razpravljalo v Eterlinu o priliki poseta francoskega zunanjega ministra Lavala tudi preselitev francoske vlade v Pariz odnosno v Versailles. Kakor pr pomin~aio k tem informacijam v francoskih službenih krosrih. pa zaenkrat ne more biti govora, da bi se v Versailles prese'ila ce"okupna vlada, marveč bo Francija skušala doseči, da bj b''la tamkaj nameščena zaenkrat samo gotova ministrstva prvenstveno tista katerih p^sli so zgolj tehničnega značaja. Druga ministrstva, predvsem zunanje mi-
nistrstvo, bi še nadalje ostala v Vichyju. Prav tako bi ostale v Vichyju tudi vse politične sekcije ministrstev.
ženeva, 4. dec. j. (DNB.) Danes je bil v francoskem uradnem listu, kakor poročajo iz Vichyja. objavljen ustavodajni akt, ki daje francoski vladi pravico, da sme poljubnega člana bodisi senata bodsi reprezentančne zbornice razrešiti poslanskega odnosno senatorskega čina. To pravico je imel doslej samo francoski parlament, odnosno senat v plenarnem zasedanju.
Francoske volne ladje na Martiniqueu
New York, 4. dec. s. (Tass.) United Press poroča iz Port de Francea na Mar-tiniqueu, da se nahajajo tam sedaj tri francoske vojne lad?e. in sicer noslec letal »Bearn«. neka man'ša križarka in neka pomožna vojna ladja. ameri*k h letal, ki so b^a poprej nameščena na nosilcu letal, je bilo sedaj prepeljanih na neko letališče na otoku. Prav tako se nahaja na leta^ču še 25 dru-nh voja«k'h letal ki so bila kupMena v Zed:n-'en'h državah Na otoku ni nikjer opaziti, da bi gradili Francozi nova letališča.
15 francoskih letal
priletelo v Gibraltar
Madrid. 4. dec. s (Tass.) poročevalec Associated Press javlja iz La Li-ee da se je 2. in 3. decembra spustilo v G:br"It^r-ju zopet 15 francoskih vojaških letal, ki so priletela najbrž iz Afrike.
Mirnejši dan v Angliji
Zaradi skrajno slabega vremena so se končali vsi nemški letalski napadi že pred polnočjo
London, 4 dec. j (Reuter). V minuli noči je vladalo nad Kanalom in angleškem otočjem zeilo s*abo vreme, tako da nemške letalske akcije niso bile tolikšnega obsega kakor v minulih dneh Manj5e skupe-ne nemških bombnikov so že v zgodnjih večernih urah preletele angleško obalo ter usmerile svoje napade v prvi vrsti na industrijska središča v osrednji Angliji. O teh napadih pravi jutrnji komunike angleškega letalskega ministrstva da je bil zlasti hudo bombardiran eden izmed industrijskih objektov v zapadnem delu Mid-landa, vendar niti iz angleških, niti iz nevtralnih virov niti ne iz poročila nemškega letalstva ni mogoče razvideti, katero mesto je miš!jeno
Ostala dva glavna cilja sta sita bila London in posamezni objekti v južni Angliji. Bombardiranje Londora je bilo prilično majhnega o-bsega in se je končalo že v kasnih večernih urah. Povzročena je bila le malenkostna škoda Isto velja tudi za objekte v južni Angliji kamor je bilo vrženih le manjše število zažiga!nih in eksplozivnih bomb ki niso povzročile znatnejše škode. Tudi število človeških žrtev, ki so jih zahtevali nočni nemški napadi, je, iz-
vzemši srednje Anglije, prilično majhno Skoraj vsi napadi so se končali še pred polnočjo nakar je zavladal nad otočjem popoln mir.
New York. 4 dec. j. (AR). KakoT poroča agencija International News Service iz Londona, je b:lo mestr ki je billc v minuli noči bombardirano od nemškega letalstva. naibrže Coventry Po napadu so se baje organizirane tolpe lotile ropanja po poškodovanih trgovinah Z'asti prodajalne z živili naj bi bile v mestu popolnoma iz-rorane.
Berlin, 4 dec. br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje sllužbeno vojno poročilo
Nemške podmornice so dosegle proti Angliji (v vojni) na trgovinskem področju nadaljnje uspehe. Neka podmornica je potopila 6 sovražnih oboroženih trgovinskih ladij z 31 500 ton«imi. Na ta način je ta podmornica pod vodstvom korvetnega kapitana Viktorja Schiitzeja potopila skupno že 84.500 ton sovražne^* trgovinskega ladijskega prostora
Kakor je bilo že ob avljeno, so jačje skupine nemških bojnih letal v m*či na 3. decembra napadle pristaniške naprave v
Bristotu in jih obsule z bombami vseh kalibrov. Zaradi splošno slabega vremenskega položaja so st. letala spustila deloma pod globoko ležečo odejo oblakov in napadla določene cilie iz take višine, da so letalci jasno raz'očeva': objek't na zemlji. Mnogo letalskih opatova lev- ie potrdilo da so bombe dobro zadele -voje cilje. Razen tega je bili v tei noč znova bombardiran Southampton
Včeraj so lahki in težki bombn ki podnevi bombardirali letališča taborišča čet. prometne in oborožcva'nc napr«> e Tako so bili bombardirani londm- »i. neka tovarna orožja v Granthamu Na letališču v Shorhamu je uspelo zadet dva hangarja in uničiti več leta. na z'etišču.
Neki bombnik je napadel 40 km sever-nozapadno od Irske *e'ik močrf zavarovan konvoj. Z bombe je zadel neko 4000 tonsko trgovinsko !ad:o. ki se je pričela poraplljati.
V noči na 4. decembra sr naš« letala kljub neugodnim vremenskim prilikam bombardirala več važ rh sraif- v srednji in južni Angliji. Posamezno ang eška letala so tudi v tej noč Hombardnaia nekaj krajev v zapadni in južno-zapadn- Nemčiji, povzročila so le ma'o škode na objektih N;hče ni bil ranjen
Poveljnik lovske eskadre »R'chthofen« major VVieck se pu svoji 56. letalski zmagi ni vrn'l z napadalnega poleta proti sovražniku S tem so nem:ke letalske sile izgubile enega svojih naip->gumnejših lovskih letalcev, ki je dosegel tudi zelo velike uspehe Major VVieck k1 je bil spričo svojega junaštva v borb; za bodočnost nemškega naroda odlikovan s hrastovim listom k viteškemu redu ždeznega križa. b< živel v zgled nemškemu narodu in predvsem nemški mladini.
Podvigi angleških letal
London, 4. dec. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju :
Včeraj tekom dneva so angleški bombniki napadli sovražna letališča v severni Franciji.
Zaradi slabega vremena so bile operacije angleškega letalstva v pretekli noči izvedene v omejenem obsegu. Vendar so angleški bombniki nanadli razne cilje v Lu1wigsha-fenu in Mannheimu ter so povzročili požare in eksplozije. Druge skupine letal so bombardirale plavže v Essenu in pristanišče v Duukerqueu.
Eno letalo se z vseh teh operacij ni vrnilo v svoje oporišče.
Naš sever za naš jug
Zbirka, ki smo jo pod tem geslom začeli za podporo bitoljskim žrtvam, je dosegla že doslej za naše skromne razmere kar lep uspeh. V torek smo mogli odposlati v Bitolj že znesek osemnajst tisoč dinarjev. Medtem smo včeraj prejeli še nadaljnje prispevke. Med drugimi nam je izročila Družba sv. Cirila in Metoda tisoč dinarjev kot simbolično gesto nerazdružne povezanosti severa in juga, vseh pokrajin naše države. Naj bi njen zgled ne ostal osamljen!
Zbirko bom še nadaljevali. Z zahvalo bomo sprejeli in zabeležili vsak, še tako skromen prispevek, saj se vsi zavedamo, da ne gre samo za materialno podporo, temveč v enaki meri za visoko moralno vrednost vzajemnostne manifestacije. Kdor koli si lahko utrga kak znesek, če še tako majhen, naj ga odda v Ljubljani v naši upravi ali inse-ratnem oddelku ali v uredništvu, drugod našim podružnicam, kjer so. drugače pa pošlje po pošti na Upravo
»Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. +
Po zadnji objavi darovalcev v »Jutru* so nam poslali nadaljnje prispevke:
50 din 50 »
Univ prof. dr Kral Neimenovani iz Maribora
Savija. Jugosl. zav. banka	1.000	»
M'adinski strelski odsek	100	»
Marin — Barbič	50	»
Prof. Ivan Rudolf	100	»
Dr. Fran Novak. min. v pok	100	»
Uradniki Ljublj kred. banke	335	»
Franio Sire. tovarnar v Kranju	1.000	»
Univ. prof. dr Niko'aj Bubnov	50	«
Rudolf Žitnik v Ljubljani	50	»
Neimenovan uradnik	20	»
Družba sv. Cirila in Metoda	1.000	»
Zbirka je- z včerajšnjim dnem	dosegla znesek 19.192 din.
Z vsjššMmi častmi F-sfcopssaa žena
Beograd. 4 dec n Dane; oonoMne le bil po»reb pokoine »četniške maike« Stane Popovič Bila ie mmda Drva žena ki je bila v Ju?os'aviii Dokopan^ z vo aški-mi ča*tm; Pogrebu so pris stvovai. člani vlade mnoso genera ov in višj h ofi-cij-jev ter ogromna množica Ij.idst a V imenu četnikov ie i?D''e20V0ri! na erobu književnik Milosav Jelič. v imenu K la srbskih sester na se ie p~slcvi,a orl p >-koinice ca Ljubira Pe; čeva Za Vuk ve četnike ie spregovori' književnik Bud:~ir j Graovac Vsi sovo:niki so nagl->ša'i br z-meino 1 i'bežen p-koinire dT ror1n^ em-li^in njeno le?e"darnn oiž^-tvcv^lno-4 za domovino. Na grob so bili po ož ni r ešte-ti venci.
Komisar za oskrbo z mlekom na Hrvatskem
Zagreb, 4. dec o Z odredbo hrvatskega bana je bil ravnatelj srednje kmetijske šole v Križevcih dr Branko Horvat imenovan za komisarja pri vseh mlekarskih podjetjih na področju banovine Hrvatske. Ta ukrep je bil izdan za to. da se v vsej Hrvatski omogoči pravilna eiskrba prebivalstva z mlekom tn mlečnimi izdelki ter da bi se upešno pobijala sleherna špekulacija s tem prevažnim živilom. Ze pred kratkim je bil dr Horvat imenovan za komisarja pri Zvezi mlekarskih zadrug Gospodarske silofie Z današnjim ukrepom je prešlo vse mlekarsko gospodarstvo na j Hrvatskem pod neposredno kontrolo banske oblasti
Kneginja Olga na proslavi materinskega udruženja
Beograd, 4. decembra, a. Nj. Vls. kne-ginja Olga je prisostvovala rezanju slav-skega kolača v domu materinskega udruženja. Udruženje je obhajalo svojo slavo v svojem domu v Ulici kralja Milutina. Na-vzočna sta bila tudi častna predsednica ga. Vera Perovičeva, žena kraljevega namestnika, ih delegat patriarha episkop Vladimir Rajlč. Prišle so dalje poleg drugih dam žene nemškega, italijanskega in turškega poslanika. Nj. Vls. kneginjo je sprejela in pozdravila v imenu udruženja ga. Vlajičeva.
I
| Smrt radikalskega prvaka
Beograd, 4. dec. p. Davi je preminul pr-i vak radikalne stranke in bivši nvnister Ljubomir Zivkovič. Pokojnik je bil za Aco ( Stanojevičem najstarejši član rad kalne j stranke. Bil je dolga leta minister pravde in najožji sotrudnik pokojnega Pašiča.
Končan obisk francoskega poslanika v Zagrebu
Zagreb, 4. dec o Francosk- puslan'"k Maugras je danes popoldne zapustil Zagreb, v katerem je pre b'val skorai tn dm na službenem obisku Dane* d< poldne je bil na Zagrebškem zhuru Natanko si je ogledal franccsRi pavitt«.n ter št posebej razstavo perutnine, kur cev in go.«,bov Ob 13 40 je po pnvatn;b poslih odpotoval v Budimpešto.
Aspirin
take-
In vsaka Aspirin tableta nosi nBayer"-jev križ „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa!
•fiM '«9 POO & tn r?s? od 23 t«ta <B4&
Potrebno razčiščen je
Ob eikspozeju bolgarskega zunanjega ministra Popova
Poročali smo že na kratko o ekspozeju, ki ga je v torek podal bolgarski zunanji minister Ivan Popov ob zaključku zunanjepolitične razprave v sobranju v odgovor na prestolno besedo. Iz daljšega izvlečka, ki nam j« sedaj na razpolago, želimo svoje čitatelje še posebej opozoriti na izjave, ki jih je bolgarski zunanji minister podal o odnošajih med našima dvema državama, ker smatramo, da so s temi uradnimi Izjavami ti oeinošaji spet postavljeni v pravo luč ln da je s tem uradno zabrisan tudi mučni incident, ki ga je s svojim nepremišljenim govorom v sobranju izzvai vladni poslanec Dumano* ln na katerega smo tudi mi reagirali v želji, da preprečimo sleherno kaljenje odnošajev med našima bratskima državama.
G. Ivan Popov je odločno zavrnil tako zvano »dumanovščino«, ko je dejal: »Gospodje narodni poslanci! Zasledoval sem govore vseh govornikov ln s pričanjem ugotavljam skrb, s katero so razpravljali o vprašanju naše zunanje politike. Zahvaljujem se vam za to, istočasno pa obžalujem, da je bil resen in miren ton, ki je bil vedno neogibno potreben ln ki ga zahtevajo zlasti današnji dogodki okoli nas, skaljen z nekaterimi izjavami, ki ne morejo koristiti politiki, kakr&no oa&a vlada izvaja.«
Po tej obsodbi izjav poslanca Dumanova je zunanji minister Ivan Popov orisal temelje in cilje bolgarske zunanje politike, ki jih je takole nakazal: »Obvarovati Bolgarijo pred vojno in zagotoviti mir bolgarskemu narodu, ohraniti varnost m neodvisnost države, obenem pa ne opustiti nobene priložnosti, da zavarujemo njene pravice in življenjske interese«.
O odnošajih med Sofijo m Beogradom pa je Popov dejal dobesedno: »Glede Jugoslavije smo storili od naše strani vse, da bi se odnošaji z njo mogli nadaljevati ter se razvijati v okviru in v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu, ki nas veže. Vprašanje naših odnošajev je preveč važno, da bi mogli dovoliti, da bi te odno&aje skalile slučajnosti. Istočasno lahko z zadovoljstvom poudarim, da smo že prišli v ono razdobje, ko smo dosegli stvari, ki so v skladu z drugo točko uradnega poročila, objavljenega v Beogradu — po blejskih razgovorih — 10. julija 1939. Dokazi za to so: sklenitev poštne konvencije ter delo tu in v Jugoslaviji ustanovljenih trgovinskih zbornic in drugih ustanov, ki so povečale zanimanje gospodarskih krogov za medsebojno izmenjavo blaga. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo uspehe, ki so se pokazali v tem, da je v 10 mescih tega leta naša izmenjava blaga z Jugoslavijo že nekajkrat presegla zamenjavo (z vsega preteklega leta. Leta 1938 je znašala 55 milijonov, leta 1939 že 139 milijonov, v prvih 10 mescih tekočega leta pa je dosegla že 180 milijonov levov. Ti uspehi so zlasti važni zaradi sedanjih težav v mednarodni trgovini. — Na drugi strani pa to dokazuje, da ne stojimo na mestu, temveč da gremo naprej v mejah današnjih možnosti, nadejajoč se, da se bodo te medsebojne vezi v bodoče še bolj okrepile. Prepričan sem, da bodo poleg drugih naporov tudi te medsebojne vezi prispevale k zbliža nju med obema bratskima narodoma. (Piskanje.)*
Za to potrebno razčiščene smo bolgarskemu zunanjemu ministru, ki je deloval več let kot bolgarski poslanik v Beogradu ln ld je znan kot zagovornik bolgarsko-ju-goslovenske?a prijatelistva, iskreno hvaležni. Prepričani smo, da so te njegove Izjave naletele pri bratih Bolgarih na enako ueoden in močen odmev kakor pri nas. Zato se nadejamo, da se motnje, kakršne so predstavljale izjave poslanca Dumanova. ne bodo več ponovile in da bodo tudi B^lsrari s svoie strani storili vse za postopno i7bol*5in1e naših odnošajev, ne pa za n*lh poslabšanje, ker bi se to lahko zeodllo f>mo na škodo obeh držav. Prav tako pričakujemo, da bo bratski bolgarski tisk. ki se le s priznanji ln z vso uvl-devnn®t1o smrtmnil našega nraznlka zedl-nVnla. tu^I Se nadalle služi! ldell sodelovanja med obema narodoma, kakor ji hočemo Iskreno služiti tudi mi.
Ekspoze ministra Gabrovskega
Sofija, 4. dec AA. Na včerajšnjem zasedanju sobrania ie povzel besedo namesto bo neaa predsednika vi-da Filcva notranji minister Peter Gabrovski. ki je med drugim izjavil:
Pri nas v Bolrarili in v mnogih drugih državah v Evropi se ie strankarski slst?m iz1a'ovil. Porušil se ie. š*> D^edno se i® v ljudskih mnnžicah Izgradilo novo pojmovanje o neobhodnih in koristnih stvareh. Ustvarila se ie nova oblast. Naloee nove oblasti niso v tem. da bi si izmišljala
kakšen nov sistem up-ave ampak da mlajša ljudskim množicam, da pri ie.1o do spoznanja glede novih jx>tov in do ore-oričania o neobhodno potrebnem in koristnem
Glede pripomb, da bi vlada morala organizirati stranko na katero bi se na la-njala ie minister dejal: Nova oVa t mora predvsem ustvariati dajanja St anke niso temelii režima Stianke pr n šaio režime na oblast, ali jih oa strmnglavlja-jo. Režimi stoje na dejanjih in na ustvarjanju.
Glede programa vlade ie minister Gabrovski podčrtal, da dela vlada na t^m. da se razne poklicne in m'adinske organizacije rešiio političnih tendenc, in da usmerijo vse svoie prizadevanie v ker st države in n jenih velikih nalog. V ati a bo delala na to. da se olajša življenje družinam. ki imajo veliko otrok Gledala ba, da se oreoreči sleherno delovanje liudL katerih materialna sredstva so t"nv~ega izvora Vlada bo posk' bala. da se ust a-rijo pravi zdravstven-' pogoji in rrg">-iz:-ra brezplačna zdravniška pomo5 za vsakega siromaka, in ustavo 'i do ti zavodov za boj s socialnimi in nalezljivimi bclez-nimi.
Glede zunanje p^lit:ke je govornik poudaril. da se ne sme pustiti, da bi io vodila ulica, ampak io morajo vcdi!; tisti, ki nosijo zanjo odgovornost, in ki im^o zaradi položaja, ki ga zavzemajo, možnost gledati na stvari iz pers~ekt!ve ne samo sedanjosti amoak tudi bod~č"-^ti. V zunanji poMtiki ob^ioii sama realizem in bolgarski ra~od Bolgarska voj ka mira biti kakor doslej narodna in mora stati na dostojni viš:ni. Zato i; ie treba dati na raznolago zadostna sredstva.
Razumevanje v Berlinu
Berlin, 4. dec. o. Berliiurkl politični krogi 90 sprejeli včerajšnji govor bolgarskega zunanjega ministra dr. Popova v sobranju s popolnim razumevanjem. Pri tem nagla-šajo, da je stvarno izrazil politična načela in nazore, kakršne zastopa Nemčija. Ta načela so tudi najprimernejša za ohranitev miru v južnovzhodni Evropi.
Ruska vojaška misija v B ur g asu
Sofija, 4. dec. br. (CBS) V Burgas je prispela ruska vojaška misija. V tej zvezi so se danes tu razširile vesti, da namerava Rusija s pristankom bolgarske vlade v Burgasu urediti pomorsko oporišče.
Važno opozorilo vojnega ministrstva
Beograd, 4. dec. AA. Ministrstva za vojsko in mornarico objavlja:
Ministrstvo za vojsko in mornarico je izvedelo,^ da obstoje v državi nekakšni uradi, ki delajo preko dnevnikov reklamo, da uspešno izvršujejo zadeve glede rekrutira-nja, nastopa kadrske službe, rkrajšanja ka-drskega roka, osvoboditve kadrske službe itd. Ker to ni točno In ima takšna reklam ma za cilj samo izrabljanje ne informiranih ljudi, je minister za vojsko ln mornarico sporazumno z notranjim ministrom izdal nalog, da se prepove vsakršna intervencija pri vojaških oblastvih ln da upravna oblastva prenovedo takšne urade. O tem se obveščajo prizadeti, da se glede gornjih zadev ne bodo obračali do teh uradov ali oseb ln da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov. ker vojaška oblastva delajo samo tisto, kar jim nalaea služba in predpisuje zakon. (Iz pisarne generalštahne^a "Oddelka ministrstva voisko in mornarico).
Predsednik zagrebške
radijske postaje
Beograd, 4. decembra. AA. Za predsednika upravnega odbora radijske postaje v Zagrebu je imenovan Ivan Bačac, podpredsednik stola sedmorice v p. iz Zagreba.
Ureditev prodajanja olja
Beograd, 4. decembra. AA. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da trgovci ne smejo prodajati olja na drobno, razen če imajo trgovino na drobno. V tem primeru lahko prodajajo olje svojim stalnim kupcem samo v tistem obsegu, v katerem so ga prodajali do 1. decembra 1939.
Nesreča na toftčiderski postafi
Beograd, 4 dec. p Na topčiderski postaji se ie pripetila dav težja nezgoda. Iz še nepojasnjenega vzroka sta trči'a dva tovorna vlaka, pri čemer je izgubil življenje zavirač Živan Pavlovič Ko je opazil grozečo nevarnost je skušal nesrečo preprečiti, pri čemer je prišel pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila.
Dr. TONB JAMAR
V torek zvečer ob 20.30 je umrl v Ljubljani nagle smrti po dolgem bolehanju ugledni zdravnik, zaslužni naš rojak gosp. dr. Tone Jamar. Blagega pokojnika bodo danes ob 16. izročili rodni zemlji v Škof ji Loki.
Ljubljana, 4. decembra Skupno trpljenje in žrtvovanje je na nakovalu svetovne vojne oblikovalo naj-žlahtnejšo in v minljivosti Človeškega življe nja najtrajnejšo kovino: tovarištvo, zvestobo, prijateljstvo. Pri četah in bataljonih pa pri kadrih polkov so bili možje, ki so s čudovito človečansko silo navezali nase srca mnogih trpečih, prepuščenih grobostim vojaščine in besu frontnega klanja. Imena mnogih takih mož so ostala v svetli dediščini, so legendarna kakor imena apostolov. Dr. Tone Jamar je bil tak mož. Nič apostolskega ni bilo na zunaj na njem, nobene togosti, ne sanjavosti, ne zamaknjenosti, sama odkrita gorenjska možatost in čudovita preproščina visokega inteligenta, zdravnika telesa in duše.
Z imenom dr. Toneta Jamarja so zvezani najlepši spomini na Judenburg. Tam je bil v svetovni vojni kader 17 pešpolka, kader »Janezov« Dr Tone Jamar ni bil ne visok oficir, niti ni nosil uniforme. Bil je kadrovski zdravnik, ki mu je že takrat močno pešaj vidi, vendar so njegove duševne oči proniknile v dušo vsakega trpečega slovenskega človeka'. Kaj je storil dr. Tone Jamar v dobi svetovne vojne za slovenski narod, vedo le tisti, ki so ga poznali one čase. Kratko bi rekli: dr. Tone Jamar je reševal, karkoli se je dalo rešiti. Ni se bal ne generalskih ovratnikov, ni se bal tvegati lastno svobodo, ravnal je odkrito in o: ločno, pomagal je razumniku prav tako kakor pcrlednjemu prostaku. Zaradi možatosti so ga upoštevali tudi tisti, ki so ga kot nacionalista sovražil. Menda je bilo prav zaradi dr. Toneta Jamarja mnogo slovenski mož in fantov navezanih na Judenburg. Saj je bil dr. Tone Jamar marsikomu poslednja nacia. če ne drugega, vsaj na kratek dopust je pomagal.
Ali ko so se le bolj in bolj privijali vijaki svetovne vojne in je kupa trpljenja, zaničevanja in krvavenja prekipevala, se je neke majske noči leta osemnajstega sprostil tisti usodni vihar, ki ostane kot juden-burški upor trajno zapisan v slovensko zgodovino. že so se razvezale sile trpinov, hlepečih po svobodi že so morale pasti pod avstrijsko-madžarskimi puškami slovenske žrtve. Vse to pa je bil samo signal, da se trgaio verige suženjstva. Le še nekaj mesecev je trajalo poniževanje sovenskih pa bosanskih mož in fantov pri 17- pešpol-ku — potem se je s hrumom zrušila Avstrija.
Dr. Tone Jamar je bil med prvimi, ki je dal v svobodni državi pobudo, da se prepeljejo kosti judenburških mučenikov v domačo zemljo. Predsedoval je odboru, zbiral je gradivo in so dokumenti o vsem tem zanesljiv vir vsakomur, ki raziskuje ozadje in potek judenburškega upora. Ime dr. Toneta Jamarja, ki je tako blago zažarelo v veliki dobi skupnega trpljenia, ni izgubilo svojega bleska, čeprav dr. Tone Jamar po svetovni vojni zaradi bolezni, ki mu je bolj in bolj ropa1 a vid, ni mogel tako nastopati v javnosti, kakor bi bilo sicer ■dano možu takšnega kova. Ko je včeraj posmrtno oznanilo njegovih dragih sporočilo slovenski javnosti, da dr. Toneta Jamarja ni več med živimi, smo vsi pokojnikovi znanci iz svetovne vojne bili mahoma prevzeti od
iskrenega sočutja s sinom Janezom in hčerko Jejo: tudi mi smo izgubili ljubljenega, dobrega očeta, ki ga ne bomo nikoli pozabili.
★
Življenje dr. Toneta Jamarja, tako polno krasnih trenutkov, ie vendarle bilo velika žaloigra človeka in zdravnika. Rodil se je na starega leta dan 1882 v Skofji Loki posestniku in gostilničarju »pri Ce-netu«. Gimnazijo je šel študirat v Kranj, maturiral pa ie v Beljaku. Zgubil je očeta in vrniti se ie moral na dom. pomagat materi. Leto dni ji ie bil zvesta op ra. Slednjič je moral slediti notranjemu klicu. ki mu je veleval, naj ostane zdravnik. Na Dunaju je začel študirati medicino. Ko se je oženil, je njegovo stanovanje postalo gostoljubno zavetišče tovarišem in ostalim rojakom. Po promociji leta 1911 je šel službovat v Istro, od tam pa se ie preselil v Trbovlje.
Kratka je bila njegova zdravniška sreča. 2e je nastal svetovna vojna Med prvimi je bil vpoklican dr. Tone Jamar. Pričela se ie pot trpljenja in junaškega premagovanja pa plemenitega izživljanja v skrbi za druge. V Galicijo je moral z Janezi na fronto, nastooila je strašna zima in tako si je tudi Tone Jamar nakopal bolezen na pljučih. Leto dni je bil na fronti in je pomagal kot zdravnik svojim Janezom Ob porazu avstrijske vojske pri Lvovu se ie zlasti izkazal mnogokrat ko je med treskaniem granat in šrapnelov junaško vztrajal in prevezoval svoie rojake. Slednjič ga ie bolezen prisilila k odhodu s fronte. Sel ie skozi razna zdravilišča kot bolnik in kot zdravnik v eni ose-
bi. Slednjič je prišel h kadru Janezov v Judenburg in je tam ostal do prevrata. To je bila pravcata epopeja, kar ie dr. Tone Jamar storil dobrega.
Po prevratu se je naselil v Ljubljani. začel je ordinirati v Prešernovi ulici. Njegov sloves je bil splošen zaupanie pacientov prav tako veliko, kakor ljubezen onih. ki so ga spoznali že v svetovni vojni. Pri prvih občinskih volitvah v Ljubljani po prevratu je bil izvoljen za ljubljanskega župana, toda bil je preskromen da bi se lotil te odgovorne javne službe, nakar je njegovo mesto zavzel dr. Ljude-vit Perič.
Dr. Tone Jamar je hotel živeti zgolj zdravništvu. Specializiral se je za zdravljenje jetičnih bolnikov. Sam trpin. s*» je kot šef zdravnik OUZD devet let trudil in raziskoval lastno zdravilo, serum zoper jetiko. hoteč s pomočjo injekcij dovesti bolnemu organizmu že izdelane protistru-pe. ki naj povzročijo pasivno imuniteto zoper jetiko. O tem smo obširneie poročali tudi v »Jutru«. Specialisti so potrdili popoln uspeh njegovega seruma, toda ne le skromnost, temveč tudi bolezen ie boli in boli ovirala razmah njegovega pionir-stva Ko se ie sam boril z za vratno morilko. dediščino iz svetovne vojne, ie vedno vzpodbudno in z vz^edno skrbnostjo zdravil svoie paciente. Slednjič si je pljuča ozdravil, oči pa so skorai docela opešale. Junaško ie prenašal svoie trolienie do zadnjega, želeč si samo. da najde svoj počitek v dragi loški zemlji. Ta lepa želja se mu bo danes ob 16. uri izpolnila ob našem globokem, res iskrenem žalovanju. Minljivi oklep blagega duha se bo združil z zemljo, ki ie sprejela vase že tisoče njegovih bojevnikov. Ostal pa bo prelep spomin na enega najplemeniteiših mož, kar jih ie redila slovenska mati.
Zameti v gorskih krajih
Ljudje ne morejo z živino v dolino
Zagorje, 4. decembra
Kar neverjetno se čujejo govorice po dolini, koder smo brez snega, da je po našem hribovju tofliko skrbi zaradi snežnih žametov, ki omejujejo ves promet. V noči od petka na soboto je močno snežilo, obenem je brila taka burja, da najstarejši hribci ne pomnijo enake. Ponekod je naneslo po več metrov na debelo snega, da drugi dan vozniki z vprežno živino niso mogli nikamor.
Ko je vojaška komisija v soboto v Zagorju pregledovala vprežno živino, so prišli nekateri posestniki iz Čebinja, Znojil in izpod Čemšeniške planine javit, da zaradi žametov ni mogoče z živino nikamor iz hleva. Tudi orožnika s Polšnika, ki sta prišla ta dan v Zagorje, sta povedala, kako sta se morala truditi, preden sta preko žametov prišla v dolino. S kollikšno silo je besnela burja v soboto, vedo sejmarji, ki so se peljali na Vače. Nekateri so se zaradi slabe poti in burje kar vrnili, nekateri pa so morali na sejmu čvrsto privezali svoje »štante«, da jim ni vihar vsega skupaj odnesel. Vsekakor smo na pragu zelo hude zime. V ponedeljek je bil v Zagorju sejem, ki je bil le srednje obiskan. Živine je bilo precej prignane, manjkalo pa je kupcev.
V nedefljo so rudarji počastili sv. Barbaro. Rudarska godba je zjutraj pred odhodom od kisovškega obrata zaigrala nekaj lepih komadov, nakar se je zvrstil sprevod do glavne pisarne v Toplicah. Sledil je skupni sprevod z ravnateljem, obra-tovodjo in uradniš+vom k farni cerkve v Zagorje, kjer je biia služba pred oltarjem sv. Barbare. Star rudar, opazujoč sprevod, ki bi bil lahko številnejši, je pripovedoval, kako so bili rudarji pred leti ponosni na svoj stan in na svojo zaščitnico Vsi sc se s ponosom uvrstilli za rudarsko zastavo. Potem so se spet popoldne skupno veselili. Zokaj je ta lepa navada začela pešati, je danes, ko je složnost tembolj potrebna, težko razumeti.
Vače. 4. decembra
Zadnji dan novembra je sv. Andrej in takrat je pri nas največji letni sejem, čigar zgodovina sega še v one čase, ko so po Zasavju odmevaili klici volarjev, ki so Vlačili težko obložene tovorne ladje, tombase. V tistih časih so potrebovali brodniki in volarji obillo vrvi in na več krajih so bile
vrvarne. Litija sama je imela tiste čase po tri vrvarne. Največ prediva za pletenje vrvi so prinesli na prodaj na Andrejev sejem. Predivdan, sejem za predivo o sv. Andreju, je trajal mnoga leta tudi po dva dneva in so hodili k nam kupci in prodajalci z vsega Kranjskega in tudi iz hrvatskih krajev. Odkar je hlapon pregnal brodnike s Save, je predivdan močno opešal. Vendar so tudi na letošnji Andrejev sejem prinesli nekaj sto kilogramom prediva. Kupčija je bila slaba zaradi ostrega vremena. Prejšnji dan je začelo snežiti in je brilla s Kamniških planin tako ostra burja, da je zametla cesto na več krajih. Le malokaterikrat še niso mogli sejmarji zaradi žametov do nas, kakor je bilo to letos. Neki sejmarji, ki so prišli k nam s tovornim avtom, so ostali pod Vačami Burja je bila tako huda, da je-odkrivala stojnice. Živina je zaradi piša tako prezebla, da so jo morali prekrivati z vrečami. Zaradi neugodnega vremena, snega, žametov in burje je močno trpela kupčija. Tako Slabega sejma že dolgo vrsti let ne pomnimo. Zdaj sc je vreme sčistilo in imamo že na vse zgodaj jasne, sončne dneve medtem, ko dolina še tone v globoki plasti megle. Pogled, z jasnih Vač na zamegleno Zasavje in ljubljansko kotlino je edinstven.
Trkveljšcico
treba ukrotiti
ie
Nedavno se je pri banski upravi zgla-silo odposlanstvo trboveljskega Društva hišnih posestrikov ter po sklepu zadnjega občnega zbora predložilo spomenico, v kateri ugotavlja, da ^e radnja poplava v Trbovljah tako hudo pustošila, da so imeli hišni in zemljiški posestniki večmilijonsko škodo. Škodo je povzročila Trboveljščica, ki bi se morala z vso mi dotoki vred regulirati. Struga Trboveljščice se je zaradi nanošenega proda in kamenja že tako močno dvignila, da že manjše deževje ograža vso bližnjo okolico s ponovnimi poplavami in je zaradi tega regulacija eno najnujnejših javnih del v Trbovljah. Društvo hišnih posestnikov je zaprosilo bansko upravo, da pošlje čim prej strokovnjaka, k; bo napravil ustrezajoč načrt za regulacijo Trboveljščice in pritokov ter bi se takoj potem pričelo delo. Spomenica poudarja, da trboveljski občani plačujejo visoke
KALO D
A
davke, vendar se dosedaj ni v tem oziru nič ali pa prav malo storilo zanje. Trboveljski ijoststniki so v slabih gospodarskih -azmerah ir zadolženi, zato prosijo, da prevzameta regulacijo Trboveljščice in njenih pritokov država in banovina in le po možnosti občina.
K temu bi dodali, da se akcija hišnih posestnikov pridružuje že mnogim drugim vlogam in prošnjam prizadetih posameznikov, ki pa je banovha zavrnila z iz javo. da ona itak vsako fto pi speva srenje ali manjše zneske za regulacijo. Ti zneski pa da zaenkrat niso zadostovali, da bi se lahko pričelo regulacijsko delo na daljši progi. Tudi se stalno glede tega vprašanja poudarja merodajnost posebnega režijskega odbora, ki je za te svrhe postavljen v Trbovljah. Mislimo, da bi pri takih delih bilo neobhodno potrebno slišati mnenje drugih činiteljev in se samo treh oseb, od katerih gotovo nobena nima tehničnih pogojev, da bi odrejala, kje, kdaj in kako
Specialno sred-■ stvq za nego rok
se bo regulirala Trboveljščica. Poleg tega opozarjamo, da ima trboveljska občina v okviru svojega občega regulacijskega načrta že izdelano v glavnem tudi regulacijo trboveljskega potoka in vseh dotokov ter bi se naj tehnična dela vršila v sporazumu z občinskim gradbenim uradom. Sicer bi pa bilo treba prijeti celotno vprašanje s široke strani. Ustanovi naj se širši odbor, v katerem naj bi imeli besedo vsi prizadeti preko svojih organizacij, občina, in ne nazadnje TPD. Ta odbor naj stavi banovini predloge in določi tudi fl-nansiranje dela, ki bo. če se bo Izvršilo temeljito, stalo brez dvoma milijone. Tu naj bi prispevala banovina, država in industrija. Banovina že itak prejema iz Trbovelj lepe letne svote za svoj bednoatnl fond, od katerih se nam je v teku zadnjih let vrnilo bore malo za naše potrebe. 2e trboveljski prispevki za fond bi zadostovali, da lz lastnih sredstev finansiramo nujno potrebno regulacijo.
drevored so posekali
■t
,V	' 'V * Ž


mimm^&mi
»Poslednji svojega roda« bo vsak čas padel
Ljubljana, 4. decembra
Ljubljanske Zvezde ni več. Stoletni drevored, zasajen v obliki zvezde, ki je dajala vsemu trgu ime, je izginil v nekaj tednih. Sedaj ko so odstranili debla in panje ter očistili ves prostor, koder so včasi rasli kostanjevi drevoredi, je videti vso razsežnost Kongresnega trga. Človek se začu-dc vpraš-ujc, kaj se je starim Ljubljanča-nem Zvezda tako priljubila, da so se vselej uprli, kadar so jo nameravali regulirati, in da ni bilo nikogar, ki bi takim nergačem dopovedal, kako imeniten trg bi mogli ustvariti iz starega nabada. Že sedaj, ko očiščen trg še ni zreguliran in nekatere obrobne hišice pa praznine kvarijo zaključen vtis, je Kongresni trg tak, kakršnega bržkone nima nobeno mesto v Jugosflaviji. Kadar pa bo dokončno urejen in bodo na mestu sedanjih spodnjih nizkih hiš stale sodobnejše, bo Kongresni trg postal pravo središče mesta. Tu bo prostora za vsakršna zborovanja, manifestacije, kulturne prireditve, monstre koncerte, gledališče na prostem itd. Na trgu bi mogli postaviti osrednje postajališče za avtobusni promet, ki je že precej časa pereče vprašanje. Obrobne hiše bi bile primerne za velike trgovske lokale in bi tod ustvarili svojevrstno trgovska središče. Skratka- stara Zvezda je bila za Ljubljano anahronizem, ki za razvijajoče se mesto ni pomenil napredka, temveč prav občutno oviro, novi trg pa utegne biti za mesto še velikega pomena.
Sedaj, ko je videti mogočno plloskev tr-
ga, ki res zasluži tako ime, menda ni nikogar več, ki hi se mu tožilo po trhlih kostanjih. Vlage ima mesto več ko preveč, nasadov tudi dovolj m komur se hoče v vročih dneh sence, jo ima v bližnjem Tivoliju. Prav zato bi bila velika škoda, ko bi Zvezdo spet zasadili z drevjem Slej ali prej bomo uvideli, da nam je potreben trg brez nasadov. Zanamci jih bi prav gotovo odstranili. Ustvarite nam arhitektonsko učinkovitost in zaključen trg pa bo vprašanje Zvezde pravilno rešeno za mnoga desetletja.
Delavci izpodkopujejo korenine poslednjemu kostanja nekdanjega gosto zasajenega drevoreda
ZA MIKLAVŽA otrokom in odraslim v razvedrilo predvajamo bajno Walt
SNEGULJČICA
Disneyevo umetnino
Nova kopija v francoski verziji.
Po popularni Grimmovi pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov in umetnikov, film, za katerega je bilo napravljenih 360.000 slik in risb! KINO MATICA, tel. 22-41_Predstave ob 16., 19. in 21. url
pregled
Razstava v Jakopičevem paviljonu
Božidar Jakac
Božidar Jakac in njegova umetnost sta danes že tako splošno znana pojma, da nihče med mnogoštevilnimi obiskovalci njegove razstave, ki jo je zopet priredil v Jakopičevem paviljonu, ne gre tja v pričakovanju, da bo videl kak nov izum na polju slkarskega izražanja. Pač pa ve vsakdo, da ga čaka zopet neskaljen umetnostni užitek, ko bo gledal dela slikarja, ki mu je iskanje lepote nad vse. Novota-rij, ki so bile premnogokrat zgolj mani-rizmi, za katerimi se je skrivalo neznanje, se je tudi najresnejši del občinstva že pre-objedel. Kajti naposled je umetnost vendarle izpeljanka iz besede umeti, kar pomeni isto kakor znati. Ne iz kakih dema-goških razlogov, temveč iz globokega prepričanja, da je mogoče v vsakem slikarskem načinu doseči umetniško višino, če je ustvarjalec podkovan s talentom in znanjem, sem v Jakčevem primeru mnenja, da moreta v njegovih delih soglašati naziranj e stroge, a pravične kritike in okus širokega občinstva. Pri vsem tem je Jakac samosvoj ter lahko velja za primer mdi-vidualista, ki mu je svojski način podajani a nastal tako, kakor nastane individualni rokopis pri ljudeh, ki mnogo pišejo. Posebnosti njegove risbe so morda utemeljene v skritih fizio^ških razlogih, gotovo pa niso nastale nasilno. Zato po večini ne učinkujejo maniristično, posebno tam ne, kjer prihaja čisto umetniška risarska m slikarska plat posebno do veljave. To velja
predvsem za one skice in portretne risbe, ki jih je slikar očividno risal bolj iz študijskih razlogov, kakor z namenom, da bd z njimi zadovoljil naročnika. S tem pa nikakor nočem omalovaževati Jakčevega mojstrstva v risanju podrobnosti- Nasprotno, prav v teh je neštetokrat pokazal, da tehnično obvladuje risbo do skrajnosti. Maniristično pa morda učinkujejo risani portreti, pri katerih je obleka naznačena samo z obrisi, med tem ko so obraz in roke senčene. Kakor se da ta način utemeljiti z najlepšimi razlogi o večji pomembnosti obraza ln rok in manjši pomembnosti je postala zadeva nekako stereotipna in ne učinkuje več kakor v začetku.
Jakac je zelo mnogostranski ter deluje kot grafik, risar in slikar, oziroma kot fi-guralist in še posebej portretist in kra-jirtar. Zaradi tega so njegove razstave vse prej ko enolične in nudijo gledalcem obilo vsestranskega užitka. V okviru kratke recenzije m mogoče našteti vsega, kar je omembe vredno, zato naj se omejim le na navedbo posebno markantnlh njegovih del.
Že lz kataloga je razvidno, da jih je razvrstil po vsebinskih razlikah. Na pivo mesto je postavil malo portretno oljno sliko svojega očeta in ne brez razloga. Mirno jo smemo postaviti tudi na prvo mesto po slikarskih kvalitetah. V to delo je Jakac osredotočil vse svoje mojstrstvo in ves svoj okus. Značilne poteze obraza se risarsko in barvano odvzdigujejo od rem-
brandsko temnega ozadja in govore svoj prepričevalni jezik za strokovnjaka in laika. Ostali portreti v olju so izdelani s suverenim obvladanjem tehnike do podrobne izdelave, ne da bi bila kjerkoli vidna izmu-čenest zaiadi pretiranega dela na istem mestu. Jakčevo mojstrstvo v obvladanju podrobnosti se očituje prav v sigurnem načinu, s katerim polaga barvo ob barvo. Frapantna podobnost njegovih portreti-rancev res da spominja na fotografijo, a prav to je v Jakčevem slučaju odlika teh slik. Ocenjevalec bi se moral pri naštevanju najboljših izmed teh podob omejiti na one katerih modele osebno pozna, kajti njih glavna vrlina je prav v podobnosti ali, kar je isto v pravilnosti risbe do zadnje podrobnosti. Posebno pozornost bi moral obračati na slikanje rok. ki jih ne ume nihče tako verno podati kakor Jakac. Pri te vrste slikanju pride po dolgem času zopet v pošte v pri nas popolnoma zanemarjeno podajanje tkaninskih vrst. Tu vidimo oblačilo, skozi katero se pritajeno blišči barva polti na rokah in v oprsju, tam vidimo rdeč ali temnomodrl baršun s svojim značilnim odsvitom.
Med risanimi portreti si je slikar izbral očividno po svojih fiziognomijah zanimive osebnosti, ki jih z rdečkastim ali rjavim bistrom ali pa tudi s črno mastno kredo riše bodisi v krepkih potezah (Župančič), Terseglav) ali se uživi v vsako podrobnost njihovih obrazov (B. Borko, A- Lajo-vic, dr. Golja i. dr.) Pri tem rad dela pri umetni luči, ki modele ostro razsvetljuje ter jim povzdiguje plastičnost (Karlovšek. dr. Breznik).
Večji del razstave je posvečen krajini, kjer si Jakac posebno rad Izbira zanimive predele, pomembne po svojih oblikah in po svoji barvitosti. V bistvu je to njegovo delo, ki ga najraje Izvršuje s pastelom. impresionistično, čeprav se je z isto logi-
čno nujnostjo oddaljil od manire naših impresionistov, s katero so se oni uprli prejšnjim načinom slikanja. Impresionistične jih pa imenujem ker so vse te slike v hitrem tempu izdelane pod vtisom narave same. Morda zaslužijo pa naziv bolj od marsikatere ateljerske »impresije« naših sicer vse časti vrednih »monakovča-nov«. Med motivi iz ljubljanske okolice bodi naveden »Kozolec I.«, posvečen od zadruge trgovcev gospodu Sarabonu. Lahko bi jo bil krstil »Apoteozo slovenskega kozolca«, kajti kakor neki simbol slovenstva žari ta naša etnografska posebnost v sosedstvu temačnega grmovja. V sliki »Oves« je znal naš mojster ustvariti iz neznatnega ospredja plevela in ovsa zanimivo baivno kompozicijo. V svojem mračnem koloritu je posebno resničen stari mlin v Mednem.
Da Jakca vedno na novo mika Bela Krajina, temu se ne more čuditi, kdor pozna prikupno lepoto teh žal v tu jskoprometnem oziru zapostavljenih krajev. V Metliki ga je seveda najbolj zanimala mala cerkvica sv. Martina, ki jo srečamo na razstavi v treh variantah in pa lepa arhitektura cerkve sv. Roka. Med ostalimi naj imenujem prelepo sliko »Viniški grad H- in »Vinico«. V seriji iz Prekmurja bi dal prednost sliki »Mlin na Muri I., medtem ko učinkuje med primorskimi pastell najbolj oni jutranji moitv iz Pečin (81), kjer vidimo gladino morja v nežnih tonih biserne matice. Posebno lepa je med drugimi slika »V pristanu«, ki pa je izjemoma naslikana v guašu.
Jakac ne bi bia Jakac, če nam ne bi pokazal še nekaj lepot tujega sveta. Tokrat nas je povedel k obali Rlatenskega jezera, kjer je domoval v davnini naš knez Kocelj. Zelenkasta barva v sliki »Ob Blatnem jezeru n«, kjer vidimo le vodo in nebo ter nekaj trstik, je posebno prijetna. Bolj ro-
mantično učinkuje slika »Višegrad ob Donavi«.
V sobi, ki je običajno rezervirana za grafiko, vidimo Jakca v vsej njegovi risarski zmogljivosti. Ne bom našteval teh vir-tuozno podanih delavcev, posebno enega junaka s pipo v ustih. Služili so mu kot študije za njegovo že znano veliko uje-danko »Jeseniška martinarna KID«. Na smem pa zamolčati sijajno modellranih lesorezov (avtoportret in Miran J are), v katerih nas Jakac spominja, da ni še opustil te grafične tehnike, v kateri se je povzpel do pravega mojstrstva.
Jakac hodi brez ozira na levo in desno svojo pot naprej in prav je tako. Lahko smo ga veseli.	—nt—.
Zapiski
AFERA S »ŠOPKOM KR1ZANTEMc
G. Emil Frelih, režiser opernega gleda« lišča v Ljubljani, nas je naprosil, da objavimo naslednjo njegovo izjavo:
Dne 26. novembra t. 1. je izšla v »Jutru«, v rubriki Kulturni pregled, ocena »malomeščanske kronike v petih dejanjih« »Šopek krizantem«, dela Marjana Telatke. Preči tal sem to v Sarajevu izišlo knjigo in ugotovil, da igre ni spisal Marjan Telatko, temveč sem njen avtor jaz m sicer sem jo spisal v času, ko mi je bilo devetnajst let. Ta mladostni poizkus (ki ni zrel za tisk) pod naslovom »Pravica do življenja« sem na stroju prepisanega poslal pred petimi leti g. Telatku v Sarajevo, čeprav sem ga že nekajkrat pismeno pozval, naj mi sporoči, ali je prejel delo in kaj sodi o njem, mi ni daj odgovora. Zato me je tembolj presenetil natis te Igre pod nje govim imenom. Igro samo ni niti najmanj popravil ali predrugačil; natisnil jo je prav od prve do zadnje besede enako, kakor je v mojem izvirniku, le ravnatelju je pro*
omaie vesti
Cetni&Ka mati ,
Na noveiu pokopališču v Beogradu so včeraj popoldne pokopali četniško mater Stano Popovičevo. Umrla je v visoki starosti, uklonila jo je peza štiri in osemdesetih let, ko je prej niso mogle streti nobene tegobe, nobene žrtve.
Mati vojvode Vilka i . .
Pred 50 in več leti so sfrčali v zrak ogli bivališča nasilnega paše v SjenicL Ne toliko iz osebnega maščevanja kakor v opomin vsem onim, ki so mislili, da se lahko pota zgodovine nasilno presekajo. Tistega dne, ko so po Sjenici iskali krivce, se je čutil »krivega« tudi skromni prebivalec Sjenice, Aleksa Popovič. Kakor kakšno leto prej Muhamed Jamakovič, ki je stal pred avstrijskim prekim sodom v Sarajevu v senci vešal, je tudi Aleksa Popovič sladko priznaval, da je »njim kriv«. Z ženo Stano in s svojimi otroki je Aleksi Popo-viču vendarle uspelo ponoči ubegniti čez Javor in Ivanjico v Kragujevac, kjer so ga sprejeli za sedlarja v vojno-tehničnem zavodu. Umaknil se je z drugimi odličnimi sjeniškimi družinami, ki so se prav tako čutile »krive«.
Skromen je bil njegov zaslužek v Kra gujevou. Vzgojiti je bilo treba štiri otroke. Pa saj mu je bila v pomoč žena Stana Popri.jela je z njim za delo in poslala otroke v šole. Sama pa je na stežaj odprla vrata vsem, ki so iskali zaščite in prijazne besede. Vsem, ki so pribežall iz neosvobo-jenih krajev v Kratni 'evac. Mnogo je delala mati Stana. Izšolala, je hčerko, da se je poročila. Spravila je sinove na pošteno pot. Svojpfra najdražlprra sina Voiina, čpt-n:5k°ga vojvodo Vuka, pa je darovala zgodovini.
V dobi četrtkih pokrp+ov 1p zaslovelo imp ma!!<p Stane. Njena hl^o >p bila vpdno odprta č»tnlkom in ,jp zaslovp'a po tvhpm gostoljubju. ča=a oTnmad^p 'p mati Stana o«toia v KreTfpveu. M"r'lf so jo, raziskovali n?pt»o st^nevanlp. Toda n?Ptia pojava. nvrra sn	ie vlivala tudi «o-vtažniku spoštovan'p. Strogo so ponovno-|rrr»t T-,—nVno it^nmrarip, vp*v'°T jp v«p do cm rti — r^*5' 'p izfl?*,n'la nrl naf-<?'nu v T*"ogradu — ohranila svoj {Irr rovoiver.
Njen sin Vojin, sloveči vojvoda Vuk, ki je bil med najhrabrejšimi, kar jih Je kdaj štelo četmštvo na slovanskem jugu, je padel na čelu svojega odreda leta 1916. na Kajmakčalanu. Njegovemu spominu Je posvečena knjiga generala Varjačiča z naslovom »Borba z bombami«, spornimi »našega naivečieea junaka in največjega vodje mod hrabrimi.« Ko je general Varjačlč po«lr»l svojo knjigo materi Stani, j! le zapisal: »V tem pogledu ste vi najsrečnejša mati. ki bo kakor druge junaške ženp zavzela svoie mesto v zgodovini, v znamenju hvaležnosti In spoštovanja.«
Bol/si oid
lažje delo in vedfa sposobnost i pravilno pomerienimi očaff ad
r^oj^en bo v petek ul> a*. ^	i-okoj-
nim blag spomin, žalujočim naše sožalje!
• poroka. V soboto sta se v ljutomerski žirpni cerkvi poročila hčerka pokojnega Jo-ška Rajha gdč. Katika Rajhova z Mote in g. Ivo Kovač, absolvent farmacije, sin znanega nacionalnega župana g. Torni-slava Kovača iz štrigove. Za priči sta bila brigadni general g. Mirko Rajh iz Osjeka in g. Derenčin, živinozdravnik iz Cakovca. Mlademu sokolskemu paru naše čestitke!
naslov: UJDA, Zagreb, Jelačičev trg 1-HI.«
Ta oglas očitno kaže, da so v Curihu zares mišljenja, da imamo pri nas zalogo mladih umetnikov, ki so zmožni nastopati na inozemskih odrih, če se bo kdo na ta ogla& odzval, mu želimo vso srečo!
• V Dubrovniku prirede p°mor«ko ra®.
stavo. Te dni so se sestali predstavniki DUBA. Sklenili so, da bodo za letošnje praznovanje sv. Vlaha odprli veliko razstavo »Dubrovniško pomorstvo skozi stoletja«. Istočasno bodo odprli v Knežjem dvorcu razstavo znamenitih zgodovinskih pomorskih dokumentov, ki so spravljeni v dubrovniškem arhivu.
DARILA
ca dame in gospode, praktična In luksuzna nudi v Izbrani kvaliteti PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa 9.
•	Poroka. V torek sta se na Bledu poročila znani športnik Jule Kačič iz znane ugledne rodbine Kačičev na Tyrševi cesti, in gdč. Minka Rode. Za priči sta bila Metod Tomec-Jekler. hotelir na Bledu, in Nikolaj Pirnat, akad. slikar. Čestitamo!
•	Vsem, ki Ima j« Svojce v tujini! Narodni izseljenski odbor v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22. obvešča vse one. ki imajo svoje sorodnike ali znance v Nemčiji, Franciji, Belgiji ali Nizozemski, da jim sporoče, naj imajo v redu vse svo^e dokumente, predvsem tiste, ki se tičejo pri-iobljenih pravic iz socialnega zavarovanja, da ne bodo v primeru potrebe ostali brez
• V Zagrebu s pretnjo konfinadje izsiljujejo od trgovcev denar. Oblastva so v zadn em času strogo nastopila proti navijačem cen. V tcn. bi iih radi r>ipiraii Ludi razn* Hrmina. v tipi. Polic iobiva mnogo po\'psaril» de več pa nepo lpisanih prijav zoper rt.zne trgovce, češ »a na vijajo cene. Tako se je te dni spomnil ki pek. da mu je trgovec pred 4 meseci, ko sta sklenila kupčijo za moko. postavil pre-visjko c3iio tisal mu je na do uot. naj mu takoj pošlje 2000 din. sicer se bosta pogovorila drugje i c na drugačen nac n. Trgovec pa je dopisnico in fakturo za pro-
Oip/.apM
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
♦	Smrt vdove Pavla Rad3ča. Včeraj ponoči je umrla v Zagrebu po kratki in hudd bolezni v 56. letu ga. Ana Radičeva. Njena smrt bo bolestno odjeknila med vsem jugoslovenskim narodom, ker spominja na žalostne dogodke in težke dni naše državne skupnosti. Bila je blaga žena, ki je živela le za svojo družino.
*	Novi grobovi. Po hudi bolezni je uimrl v Ljubljani gospod Ivan R e m i a š. Pogreb pokojnika bo v petek ob 14.30 z žal. — Za vedno je zapustil svoje dragage g-Ivan Golob, posestnik in avtoizvošček.
^^iv^V^S* ¥**.:<&* ■ -.v-.- *
'-vtf-'-"*-.. "v	v " -..... ■ s
MlKLA^i^
Par primerov:
ROBCI za dame in gospode, za praktično rabo in modo, lepo opremljeni,
SVILENI in navadni BARHENTI za pižame in domače halje, — fini macco-popelini ZA SRAJCE in pižame v veliki izbiri,
VOLNENO BLAGO za damske obleke po posebno ugodni ceni!
Manufaktura F. KS.
SCUVAN
njih, kakor se je na žalost ponekod že zgodilo. Preskrbijo naj si čim prej vse zadevne duplikate, dokler je spomin še svež. Obenem opozarja NIO vse, ki Imajo sorodnike ln znance v Franciji: 1. da so se vsi izseljenci, Ki so bežali iz Merlebacha, Freymiga, Creutzwalda in Jeanne d'Arca, že vrnili na svoja prejšnja mesta in imajo isti naslov ko prej, samo namesto »Masel-le« se napL?e: »Lothringen« in namesto »France«: »Deutsches Reich«; 2 jugoslovenski konzulat, ki se je pred vojno umaknil v Chaumont, ima v Metzu svoj urad spet odprt. Ako želi kdo od tam kak h podatkov, naj piše na naslov: »An das iugo-slavvische Konsulat. General Mudra Stras-se 3, Metz, Lothringen Deutsches Reich«. Na isti naslov naj piše tudi vsakdo, ki želi pisati gospodu Jankoviču. ki na konzulatu pomaga; 3. naši izšel enci (301), ki so že več let v industrijskem kra^u La Machtne (Nižvre), so še vedno tam in je njih naslov neizpremenien. Enako oni. ki so že več let zaposleni v Carmaux (Tarn) in drugih krajih južne Francije. — Za vse ostale informacije naj se vsak obrne na Narodni izseljeniški odbor v Ljubljani, Miklošičeva 22.
$£scialitete »Neptun«
tunina (Thunfisch) ie posebna delikatesa v izredno finem oliu
^NEPTUN" d. d. — Šalit
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
» Curiško gledališče išče prt nas pavke in pevce. V Evropi, še posebej pa v Nemčiji in Švici, se je zadnja leta ustalPo mišljenje, da ima Jugoslavija mnogo mladih, talentiranih umetnikov Posodica tega je nedavno p'smo gledališča v Curihu, ki prosi naše Udruženje jugoslovenskih dramskih avtorjev, da objavi nasledr.il oglas: »Operni pevci in pevke vseh strok. Ktkkor tudi operetne pevke ki znajo peti v nemškem jeziku in se zanimajo za an-gažma v Curihu, naj se takoj javijo na
Mestni trg 24.
*
dano moko, kjer je bilo jasno vidno, da Jo je prodal po dovoljeni ceni. odnesel ia policijo in l^slljevaiPB prijavil.
V borbi za svojih 32 zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto za masiranje dlesni in čiščenje zob Paradentin pasta izredno desinficira usta, učvrščuje majave zobe in prepreča lahno krvavenje iz dlesni. Dobiva se v drogeriji Gregorič, po din 16. Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
•	Božičnih in novoletnih razglednic je letos založila Družba sv. Cirila ln Metoda 8 vrst. Originale je izvršil, kakor običajno, akad. slikar g. Makslm Gaspari. CM družba priporoča nakup ln uporabo družbenih razglednic. Kljub višjim nabavnim stroškom, nI družba zvišala cene razglednicam; komad stane 1 Din. Naročila sprejema CM pisarna, Ljubljana, Beethovnova 2.
•	Varaždinci se že drsajo. Na<?e1 m~az. ki je nasix>p!l zadnje dni. ie v tistih kra-
» jih. kjer ie še od nedavnih DOP'a" sta1* j voda. pretvoril te mlake v drsališča To ! priliko je izkoristilo varažd:^sko s-o t-o ! društvo in že zdai zpč»1o uriti svoje tek-| movalce na ledu Unamo. da se bomo tu-: di v Ljubljani kmalu drsali, sai so po-| bom'.ki drsalnega športa tako rekoč ori nas doma.
! * Zima zahteva žrtve. V vrbaskl bano-' vini so pretekle dni kar naprej divjali | snažni meteži Prva njihova žrtev je bil i banovinski cestar fiaban Pusivič. Delal je ■ kakor navadno na cesti, pa ga je zaiel | metež, v katerem je omagal in zmrznil v I snegu.
j * Sejem v Sevnici. V petek 6. t. m bo
i v Sevnici velik živinski in kramarski sejem
*	Vrtnarski odsek« podružnice SVD Ljubljana-mesto Ima jutri, v petek, ob 20. cbčni zbor v gostilni »pri Mraku«, Rimska cesta.
*	Osebam, ki čez dan mnoge delalo in
katerih živci ne prenesejo kave ali ruskega čaja, se priporoča le zdravi cvetlični čaj, naš pravi aromatični »EMONA« čaj. Z

PONOVNO si morete ogledati najlepši glasbeni film z JEANETTO MACDONALD
ln EDDY NELSON-om OVI^T ¥17 V MATI? (BELI KINO SLOGA, tel. 27-30. V T E(AUIi V	JORGOVAN)
Radi MIKLAVŽEVANJA današnje popoldanske predstave ob 17., 19. in 21. uri.
Y|£NCI CVETJE v cvetličarnah Frančiškanska 3, nasproti Unlona — in v veliki izbiri in poceni nR O Ž A44 Gosposvetska 1, poleg »Figovca«.
1
drugačil ime in v celem dodal šest vrstic,
da je mogel ž njimi utemeljiti lzpremem-bo naslova igre iz »Pravice do življenja« v »šopek krizantem«. Zato opozarjam kulturno javnost, da je gospod Telatko s tem izvršil literarno tatvino, ki je kazniva po zakonu o zaščiti avtorskih pravic. Kot dokaz resnice prilagam g. uredniku lastnoročni rokopis te igre.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1940.
Emil Frelib
»FILOZOFSKA KNJIŽNICA«■
SLOVENSKE MATICE
Poleg zbirke »Vezana beseda« je ustanovila Slovenska matica novo zbirko svojih izrecinih izdaj z naslovom »Filozofska knjižnica«. Pravkar razpošilja programa-tični prospekt, v katerem pravi med drugim: »Prav v naši dobi, prav nam samim, ki nas čimdalje bolj zajema vrtinec divjih strasti, v katerih tone vsaka razsodnost, je torej bclj kakor kdajkoli potrebno, da se za hip ustavimo, da obstanemo in da se vprašamo: Cemu, zakaj, kaj je smisel našega življenja, našega dejanja in nedejanja, kaj je pravično in prav kaj je resnica, za katero velja živeti in umreti. Olajšati vsakemu izmed nas odgovor na ta vprašanja, pomagati vsakemu izmed nas pri oblikovanju samega sebe in s tem človeškega občestva bodočnosti, je naloga, ki se je postavila Slovenska matica, sicer s polno zavestjo o skromnosti sredstev, a tudi čistosti in vzvišenosti namena ko se je odločila, da prične z izdajo posebne Filozofske knjižnice . . .
»Filozofska knjižnica« bo izhajala v dveh zanore nih serijah Prva serija z naslovom »Antična filozofija« bo izhajala v redakciji Antona Sovreta in je za zdaj zamišl ena v petih knjigah: Prednokratiki. Sokratiki, Posokratiki, Platon, Aristotel Dn.<>ra serija z naslovom »Novejša filozofija* bo izha%la v redakciji univ prof. dr. Bcrisa F u r 1 a n a. V tej bodo izhajali izbori iz del filozofov: Bergson, Chamfort,
Comte. DUthey, Durkheim, Guyau. Hobbes Hume, James, La Rochefoucauld, Leibnitz, Locke, Mili, Montaigne, Montesquieu Nietzsche, Pascal, Rousseau, Schopenhauer, Shaftesbury, Solovjov, Spinoza. Tomaž Akvinski, Vico in Voltaire. Vsaka knjiga bo imela okrog 400 strani ln poleg izbora še Izvirni uvod in potrebne opombe. Leta 1941. bodo izšle tri prve knjige »Filozofske knjižnice« in sicer Rousseauljevi spissi iz politične filozofije, Augusta Comtea »Socialna folozofija« ln Izbor iz spisov grških mislecev pred Sokratom. Pojav »Filozofske knjižnice« vpisujemo v našo kulturno kroniko kot razveseljiv pojav poglobitve slovenske intelektualne kulture in jo priporočamo pozornosti našega izobraženstva.
»ŽENSKI SVET«
Po daljšem presledku je izšel nov zvezek »ženskega sveta« in sicer štiri številke hkrati. Uprava pojasnjuje ta presledek takole: »V teh težkih cineh ko gine toliko ie-pega in dobrega, kar si je človek ustvaril, so zlasti kulturne dobrine v veliki meri prizadete. Tudi naš list, ženska kulturna ustanova, je doživel letos težko preizkušnjo, ki jo je pa srečno prestal . . . Januarska številka bo izšla še pred božičem in z njo bomo začeli, novo boljše leto, nego je bilo letošnje.« K tej izjavi, ki pojasnjuje težko-če, s kakršnimi se morajo vedno bolj boriti vse naše revije, ki najbolj občutijo težo časa, moramo pripomniti, da sd je »ženski svet« s svojim osemnajstletnim izhajanjem pridobil v slovenski revijalni književnosti ugledno mesto, »ženski svet« ni hotel nikdar znižati svojega nivoja v najnavad-nejši magazin za gospodinje in kuharice, marveč je vedno zastopal in uveljavljal stališče, da ima slovenska žena že znatno intelektualno kulturo ln poleg splošnih celo vrsto posebnih ženskih problemov, ki morajo zanimati prcsvetljeno ženo.
Zaradi svoje kulturne ravni pa ta mesečnik ni zanemarjal tudi praktičnih potreb ženskega življenja. Bil je v splošnem
skrbno urejevan ln če bi ga ugonobile sedanje vedno boli nevšečne razmere, bi nastala na njegovem mestu občutna vrzel. Slovensko ženstvo bi izgubilo revijo, ki ga reprezentira čovolj dostojno. Kakor vidimo iz navedene Izjave, je »ženski svet« prebolel krizo in je upati, da bo z novim letom nadaljeval svojo tradiciona1no linijo, čeprav se bo morda preosnoval v svoji redakcijski tehniki.
Zaključna številka 18. letnika prinaša kratek uvodnik Angele Vodetove, dalje Cankarjevo črtico »Gospod stotnik«, ki je pcstaJa zopet kruto aktualna, pesmi Anice černejeve »Pisma iz težkih drni«, konec povesti Zmaga švajgerja »Bič zemlje«, povest Pearl S. Buckcrve »Slaba učenka«, pripovedno prozo Milene Mdhoričeve »O premajhnem trnku ln o preveliki ribi«, črtico Ine Slokanove »V teh dneh«. Toneta šeliškarja pesem »Dve pismi iz leta 1940«, prispevke A. Vodetove »Zofka Kve-drova o ruski ženi« ln »Sodobni prizori«. Franceta Brenka članek »Poklicna izbira naših deklet«. Dalje pregled delovanja ljubljanske drame, porcčrla o novih knjigah ln razne eruge krajše, zlasti gospodinjske ln zdravstvene prispevke. Priložena je medna priloga s krojno polo.
Slovensko ženstvo je dolžno svoji reprezentativni reviji vso moralno ln gmotno podporo, saj bi njen neuspeh bil hkrati neuspeh našega ženskega Intelektualnega gibanja, ki mora bita vsaj to'iko močno, da lahko vzdržuje dostojno žensko revijo.
J
SlOveSna otvoritev HrvatsKega narodnega gledališča v Splitu se bo izvršila danes 5 decembra z izvedbo Marullčeve »Juddte« v predelavi Marka Foteza in z glasbeno spremljavo Ive Tijardcviča, ter z uprizoritvijo slavnostne igre »Split« grade«, ki Jo je spise 1 Vojmll Raba dan in uglasbll Josip Hatze. Pri otvoritvi bodo navzoči zastopniki banske oblasti iz Zagreba ln predsta-vitelji drugih hrvatskih gledališč.
dodatkom limone, ruma, žganja ali mleka si pripravite odlično in krepilno pijačo. Toda samo pravi »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. (—)
• V vlaku Ljubljana—Karlovac je bal 30. novembra pozabljen zavitek z mufom ln črnim klobukom. Najditelj se naproša, da sporoči naslov na upravo »Jutra« pod značko: »muf« proti nagradi. (—)
FOTO
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GftATlSf DROGERIJA lloovSKAMU
LJUBLJANA MARIBOR
•	So«eda sta ubila zaradi 60 din. Kakor smo ored mesci poročali ie Peter Retkovič doma sušil seno M.mo hiše sta prišla brata Nikola in Ivan 2iljak iz Kutine in med njimi se ie razvil prepir zaradi 60 din. ki jih ie baje Reuovič dolgoval Nikoli Po kratkem prerekanju ie Nikola pritekel na dvorišče in s kolom udaril Retkov:ča po glavi Že na t eh ležečega nezavestnega Retkoviča sta brata Ziljaka tolkla s kolom in mu zada a okoli 30 smrtnih udarcev Za to junaštvo sta bila te dni pred sodiščem obsoiena vsak na 10 let robiie.
•	Tudi dekleta zaidejo med vlomilce. Subotiška policija je prijela 9 mladih vlomilcev, med katerimi sta bili tudi dve deklici. Prijeli so jih v trenutku, ko so hoteli izvršiti vlom v marof Vukov Sime. Vsi so bili maskirani. Pri zaslišanju so priznali da so doslej že dvakrat vlomili in da so si z ukradenim denarjem nakupovali detektivske romane, alkoholne pijače in vstopnice za kinematograf.
•	Precejšnje "»tvine ICa. v Slovenski Bistrici ln okolici, posebno po bližnjem Pohorju so se zadmji čas nekateri začeli kar obrtoma baviti s tatvinami lesa. Tako je med drugimi prijavil lesni trgovec Nago-de lz Slovenske Bistrice, da so mu v eni zadnjih noči ukradli iz skladišča kar cel avto lesa. Orožniki so tatom na sledu in so nekaj lesa že našli v bližini skladišča, kjer so ga tatovi odložili. Najbrže so se bali, da bi se preveč nai c ženi avto polomil. Trgovec trpi okoli 5.000 din škode.
Iz Lr«ibliane
n— Tožen pok®p prt Sv. Križu. Trupli Glzele Benčičeve in Frana Novaka, ki sta letos na jesen odšla v prostovoljno smrt pod Kureščkom in so njuni trupli šele čez tedne našli v samotnem gozdu, sta bili po najdbi pokopani na farnem pokopališču v želimljah. že ja staršev obeh pokojnikov pa je bila, da bi telesni ostanki obeh počivali na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Ustreženo je bilo njihovi prošnji, da smejo obe trupli pokopati v blagoslovljeni zemlji. Telesni ostanki obeh pokojnikov so bili pretekli torek v želimljah Izkopani ln prepeljani v Ljubljano v dveh posebnih krstah. Popoldne ob 15. uri se je nato vršil skupni pegreb z Žal k Sv. Križu. Najprej so spremili do novega, zidaj posle-njega počivališča nesrečno Gizelo Benčičevo in takoj nato je isti duhovnik spremil Franceta Novaka. Za obema krstama je šlo mnogo pogrebcev, samih znancev in prijateljev obeh prizadetih družin. Pepelu dveh nesrečnih mladih ljudi, ki jima ni bilo dano uravnati si skupno pot skozi življenje, naj bo lahek počitek pri Sv. Križu!
Darujte praktično! Najlepše darilo za vsako rok6, je »Jugopatent« nalivno pero! Dobavlja tudi na obroke Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8.
u— Trg domačih vezenin. Naše žene nam v času decembrskih praznikov vsako leto pripravijo kakšno lepo presenečenje Zadnjič je Splošno žensko društvf v svojih lokalih na Rimski cesti otvorilo okusno aranžirano razstavico domačih ročnih del po narodnih motivih, ki si jo bo s pridom ogledala vsaka gospodinja, pa tudi naš ženski naraščaj, ne bo pa škodilo, če jo obiščejo tudi gospodje, ki so v zadregi, kaj bi svojim ženam in nevestam poklonili za Miklavžev, božični ali novoletni dar. Požrtvovalnim odbornicam društva ger priznanje in čast. da so mnogo razstavljenih vezenin, ki predstavljajo spoštovanja vredne umetnine ženskega ročnega dela, same brez nagrade izvezle društvu v korist, deloma pa so izurjenim, a siromašnim delavkam na deželi z naročili pripomogle do zaslužka. Razstava, ki bo odprta samo še par dni. zasluži čim številnejšega zanimanja in odkupa.
Miklavževa ln božična darila za gospode, dame in otroke boste najbolj praktično Izbrali za vsako ceno pri GORICAR, Sv Petra cesta.
u— Tramvajski pr°met v jutrnjih urah, okrog poldneva ln zvečer postaja na progah proti Viču in št. Vidu iz dneva v dan večji, tako da stojijo potniki tudi na stopnicah voz, čeprav je to prepovedano, čas je, da uvede uprava ljubljanskega tramvaja nove priklopne vozove, katerih 12 že lep čas gradijo. Potrebno bi bilo tuda več novih motornih voz, da bi bilo v polni meri ustreženo dejanskim potrebam. Z ozirom na zelo veliko tramvajsko omrežje je Ljubljana gotovo edino mesto na svetu, ki nima zaprtih priklopnih vezov.
u— Odkar delujejo v našem pevskem življenju Trboveljski slavčldt je naša izvirna mladinsko-zborevska literatura tako porasla, da skoro prednjači ostalim drugim panogam glasbenega udejstvovanja. Sijajna izvajanja posameznih skladb so vzbudila veselje našim skladateljem, da so začeli pisati mlad!nake zborovske sklaibe. ki so jih v prvi vrsti namenili Slavčkom. Veliko teh del je že bilo Izvajanih, mnogo pa jih čaka še na koncertno Izvedbo. Pa ne samo pri nas, tudi hrvatski, srbski, bolgarski ln cclo Češki skladatelji so pisali za naše Izvrstne pevčke. Tako Je tudi sestavljen spored jubilejnega koncerta Trboveljskih slavčkov iz del domače ln tujih literatur. Koncert Trboveljskih s'avčkov bo v ponedeljek 9. decembra ob 20. v veliki fllharmo-nični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice C—)
Teden vzgojnih večer»v za starše.
Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo vrsto vzgojn-h večerov. Prvi teden teh večerov bo na Državni učiteljski šoii od 9. do 14. t. m. Vsak večer ob 20 bodo predavanja po naslednjem sporedu: 9. XII. Dr. F ran ta Mis: »O slabotnem otroku«. 10. XII. Prof. Cernejeva: »Vzgoja v družini«. 11. XH. Dr. Kr. Brenkova: »Časopisi, gledališče, kino in mladina«. 12. XII. Prof. Kobilica: »Vzgojno sodelovanje šole in doma«.
13.	XII. Prof. Čopič: »Igra, šport in delo«.
14.	XII. F. Brenk: »Pomoč otroku pri izbiri poklica«. Opozarjamo starše na ta predavanja. Morda je danes bolj kot kdajkoli potrebno, da razmišljamo o vzgoji naše mladine. Vstopnine ni.
u— Predavanje SPD »Z jadranske obale na vrhove Durmitorja« bo v torek 10 t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj g. prof. Petkovšek Viktor iz Maribora bo pokazal številne posnetke z barvnimi filmi, ki jih je napravil na svojem letošnjem potovanju z morja v višave Durmitorja. Razen mnogih pokrajinskih slik s tega predela naše države bo prikazal tudi zanimive posnetke cvetlic, med katerimi je mnogo znanih z naših planin in nekatere redkosti z Balkana. Planinci, pripravite se na zanimivo predavanje.
Šaljivi predmeti
v veliki Izberi v drogeriji
Kane, Ljubljana
Židovska 1.
Bustrirani cenik dobite brezplačno.
Razstava Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 preko poldne do 18. Razstava ostane odprta do 17 t. m.
u— V 8enljakobskem gledališču bodo ponovili osmič in poslednjič Senečičevo igro »Nenavaden človek« v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. ob 20.15. To vestno in skrbno pripravljeno delo, kljub prikriti trpkosti, izvrstno zabava gledalce, ki so igro zelo toplo sprejeli in nekajkrat pri odprti sceni prekinili igro z navdušenim aplavzom. Ker sta to poslednji upr;zoritvi tega sodobnega odrskega dela, naj nihče ne zamudi prilike, ogledati si to igro. Predprodaja vstopnic od danes dalje.
Vsakovrstne IGRAČE
ln primerna darila za vsakogar, brivske garniture manikire, razpršilce, družabne Igre, šatulje itd. dobite še po stari ceni pri
Foto Touristu Lojze Šmusu,
Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte, kjer imajo primerna darila za društvena MIKLAVŽEVANJ A
iMaček v v^c-Si«,
stane samo Din 2.— v katerem vrednost tudi do Din 10.—.
je
u— Z bonboni pride sv. Miklavž urevi ob 17. v trgovino A. Potrato preje Josip Kune & Komp. na Miklošičevi cesti 32. in ob 17.30 pred njeno podružnico v Frančiškanski ul. 2. Otroci, pridite! (—)
u— Drevi ob 20. v veliki dvorani Kazine »Miklavževa plesna vaja« Jenkove plesne šole za vse obiskovalce tečajev in ljubitelje družabnega plesa. Jutri ob 20. petkov začetniško-nadaljevaini tečaj s poukom swinga in četvorke. (—)
u— Miklavžev večer bo d-nes ob 19. v frančiškanski dvorani, kjer bo Mi klavž obdaroval vaše otroke, s čistim dob'čkom te prireditve pa se bodo za Božič obdarovale uboge družine z lačnimi otroki. Sedeži od 12 do 4 din navzdol so še na ra_po!ago v pisarni »Pax et bonum«, frančiškanska pasaža, kjer dobite lahko tudi vse informacije glede Miklavževe obdaritve itd. Telefon 43-63. (—)
u— Velikodušen dar. Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljub jani se naj-topleje zahvaljuje gospodu šef-primariju otrorke bolnice dr. Bogdanu Derču za darilo 500 dan namesto venca na grob svojega sorodnika gospoda Ignaca Peliča, posestnika In mesarja v Konjicah. Darilo se bo porabilo za obdarovanje bolnikov v otroški bolnici za Miklavža in za Bož:č. (—1
u— Sresko d'Ušrvo JUU za litijski okraj bo zborovalo v soboto 14. t. m. v Ljubljani. Poleg drugih zadev bo na dnevnem redu predavanje g. prof. Brenka o soie^vanju učiteljstva z banovinsko poklicno svetovalnico.
u— Dva povoženca. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali dve žrtvi prometnih nesreč. 16 letnega kovaškega vajenca Cirila Vasleta iz Zaboršta je povozil neznan motociklist in ga močno poškodoval. 84-letno vdovo Barbaro Kurentovo iz Topola pri Mengšu pa je podrl neznan kolesar. Tudi njene poškodbe so prav občutne in spričo njenih let tembolj nevarna
Iz Kamnika
Miklavž bo nosil za sokolsko in tudi drugo deco v četrtek ob pol 17. v dvora^ ni Narodne čita'nice. Vsi, ki hočejo obdarovati svojo deco, naj eno uro pred pričet-kom pošljejo zavita darila v malo garderobo. Odškodn'na ie 2 din za kornad.
ka Alojzij Kiadnik. za katerega je zbiralo prispevke Sokolsko društvo, je 1. decembra ob 2. zjutraj umrl. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne in mu ga je lepo oskrbelo Sokolsko društvo. Bil je prav pre-t resi ji v pogreb, saj je stopalo za k-sto osem nedoraslih otrok in od življenske borbe skrušena žena. Ob grobu se je od niega poslovil starosta brat Tone Knez in obljubil, da bo Sokolsko društvo Kamn!k tudi še naprej skrbelo kol'kor bo v njegovih močeh, za ženo in otroke. Zato tudi ob tej priliki prosimo vse, ki se <r"o sedaj še niso odzvali, da to čimpreje store!
Iz Prekmarfa
pm— Soboškl Kolodvor povečan zs nov tir. Pred nedavnim je železniška direkcija odkupila veliko gramozno jamo ob sobo-škem kolodvoru, kamor bi se naj v bo:"o-6e razširil ves kolodvor, ki je spričo velikega premeta postal že pretesen. Za zdaj so dogradili vzdolž cele postaje nov tir. ki bo gotovo mnogo pripomogel k hitrejšemu iztovarjanju.
Iz Celia
e— Ljudsko vseučilišče, v ponedeljek 9. t. m ob 20 bo predaval v rlsalnici meščanske šole predsednik društva »Pravnik«, univ- prof. dr. Metod Dolenc iz Ljubljane o temi »Naša narodna pesem in pravna zgodovina«. Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje.
e— Slikarska razstava prof. Alberta Sirka. Znani celjski akad. slikai prof. Albert Sirk priredi od 15. do 27. t. m. v dvorani Mestne hranilnice v Celju razstavo svojih del iz za:nje dobe.
e— Koncerta »Trboveljskega «Aavčka« ne bo. Neld list je sporočil, da bo »Trboveljski slavček« kancertiral v soboto 14. t. m. v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Kakor smo informirani koncerta ne bo.
e— Umri je v torek na Dunaju v starosti 76 let celjski zdravnik, sanitetni svetnik g. dr. Gregor J e s e n k o. Pokojni je bil odličen kirurg ln internist. Mnogo let pred vojno je bdi imenovan za šefa-primar-ja javne bolnišnice v Celju in je vodil bolnišnico tudi še nekaj časa po prevratu, nakar je stopil v pokoj in se posvetil izključno privatni praksi. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše sožalje!
Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-•losefova grenčica — naipogosteiše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja.	Reg S br. 15485/35
e— Pridite po knjige V^nikove družbe
čimprej v podružnico »Jutra« v Kocenovi ulici! Knjige dobijo tudi oni, ki doslej še niso bili člani.
e— Samo ta teden je še čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Tujski premet, umrljivost in brezposelnost. V novembru je obiskalo Celje 1244 tujcev (1157 Jugcslovenov in 87 inozem-cev) nasproti 1332 v oktobru in 918 v lanskem novembru. V preteklem mescu je umri o v Celju 39 oseb in sicer 15 v mestu ln 24 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 400 brezpo-se'nih (214 mo?kih in 186 žensk) nasproti 388 (182 moškim in 201 ženskam) dne 20. novembra.
e— Nakaznice za petrolej bodo dobili
upravičeni reflektanti v petek 6. t. m. in soboto 7. t. m. od 9. do 12. dopoldne v socialno po'it:čnem oddelku mestnega poglavarstva, soba štev. 30. Interesenti naj prinesejo s sebcj delavske odnosno družinske knjižice zaradi podatkov o številu družinskih članov.
e— VI°m v Liscah. Te dni je nekdo vlomil v stanovanje veleposestnika Luhna v Liscah pri Celju in ukradel iz sobe 5.000 din. Policija je storilcu na sledu.
e— Aretacij51. V Mariboru so aretirali 271etnega ključavničarskega pomočnika Florjana Miklaviča, ki je v zadnjem času ogoljufal v Celju šest oseb za večje in manjše zneske. Miklavič je nastopal pod raznimi imeni, se izdajal za železniškega uradnika, masr'stratnega uradnika ali za uradmka OUZD in pod pretvezo, da bo dobavil premog, jabolka Ln drugo blago, izvabil strankam denar. Miklaviča so prepeljali v Celje in izročili sodišču.
f* M^f^fv^tpsi
a— Naša meja je prisrčno proslavila 1. december, iz Spodnje Kungote nam poročajo o lepi pros^vi praznika zedinjenja. Po cerkvenem opravilu so se Kungočani zbrali v šoli kjer so prisostvovali proslavi tudi vri j pesniški gasilci s starešino gasilske župe Maribor levi breg g. S. Kranjcem in poveljnikom g. Purgafem na čelu. Prisrčne deklamacije naših obmejnih šolskih jtrok so zelo povzdignile pot°k proslave. topli spominski govor gol. upravitelja Kcšutnika pa jc- vzoodbujal navzoče k poglobljenemu domoljubni.
a— Povprečna novemhrska temperatura je bila v Mariboru6.7° C, povprečna maksima^a 10.7, povprečna minimalna 2nC. V desetih novembrskih dneh je bila temperatura pod ničlo. Najmrz^ejšl dan je bil 5. november z 18.7°C najVadne^ši pa
9 november s 4.6°C pod ničlo. Mesečna višina padavin je dosegla 55.9 mm.
a— Dohr0 studenško srce. 194 šolskih otrok v Studencih je v letošn'i zimi nujno potrebnih pomoči. 71 jih prosi za čevlje, ostali za obleke, perilo in šolske potrebščine, posebej še 158 otrok za mleko in kruh. ki jim ga je delila vsako leto med odmorom dijaška kuhinja. Da se zagotovijo potrebna denarna sredstva za mleko in kruh, organizira odbor za zimsko pomoč revni deci na studenških šolah za 7. t. m. ob 19. url v Sokolskem domu poseben večer, kf ga bo dobro studenško srce izdatno podprlo. Za kritje ostalih izdatkov so že prispevali študentka občina, Rdeči križ in krajevni šolski odbor.
a— Mik'avž Sokolom in pripeljem Sokolstva, V nedeljo 8. t. m. bo miklavževanje plesne šole matičnega Pokola nod vodstvom plesnega učitelia g. S:mončlča. Nastop Miklavža z razkošnim spremstvom ob pol 10 uri. Nastop je n^menien članom matičnega Sokola in prijateljem Sokolstva.
a— lz Studencev. Drevi ob 19 bo predaval v studenški Ljudski univerzi banovinski arhivar prof Franio Baš o pomenu 1. decembra. Ob tei priliki nastopijo tudi pevci studenSke de6ke osnovne šole.
a— R3zp°red pridobn:ne ln davka na po«iovn! promot. Po razglasu davčne uprave za mesto Maribor je razoored prdob-nine in da->-ka na pos'ovn1 promet razgrnjen na iavni ogled davčmm zavezancem pri davčni upravi, soba št. 5. v času do 11. t. m.
a— Mleko po tU dinarje. Mlekarice ki prodajajo mleko v mestu so sporazumno podražile mleko na tri din za liter. Ponekod ob periferiji ga še prodajajo po 2.50 din.
a— Iz učiteljske službe. Na tezenski šoli je nastopila s'užbo uč'teljica Blanka Spe-sova, ki je bila premeščena iz Hoč.
a— Zaprta šola. že delj časa je zaprta četrta deška osnovna šola v Gosposvetski ulici Mladina nima pouka. Pokvarila se je napeljava centralne kurjave, ki jo popravljajo.
a^- Domačija je zgorela. V Veliki Var-
nici pri Sv Andražu je pogorela hiša posestnika Jožefa Merca. Zgoreli so tudi poljski pridelki škode je okoli 80000 din Vzrok požara ni znan.
a— žepar'k3 nadlega. Zasebnica Marija Za*Tlcva iz Loške ulice je na trgu kupovala razne potrebščine Ko je hotela plačati. ^ opazi'a. da ji je izginila črn« us-niena denarnica v kateri je bi'o 200 din Policija poizveduje za drznim žeoarjem, ki zednii čas zelo vznemirja mariborske gospodinje.
Skrivnostni viničar se pojavlja v zadnjem času pri mariborskih gospodinjah. Pravi, da je doma iz Kamnice in da prodaja zelo poceni jabolka in vino. Kasira denar že vnaprej. Nasedla mu je tudi Marija Hiršmunglova s Koroške ceste, potem ko je zaman čakala na vino, ln je stvar prijavila policiji. Priporoča se mariborskim gospodinjam opreznost, ker bo skrivnostni viničai poizkusil svojo sleparsko srečo tudi še drugod.
a— Razbojništvo sredi mesta pri belem dnevu. Mimoidoči so prisostvovali za nekaj trenutkov razburljivemu dogodku. Pri belem dnevu, ko je promet na Aleksandrovi cesti najživahnejši, je planil v bližini frančiškanske cerkve mlajši moški proti posestnici Ani KuharjevL Zgrabil je za njeno ročno torbico, v kateri je bilo 79 di- I narjev drobiža, ter ji jo iztrgal iz rok.
Trenutek zatem je pograbil tudi torbico za nakup živil ter z obema torbicama stekel po Aleksandiovi cesti Kuha. jeva je klicala na pomoč, ljudje so hiteli skupaj, da ji pomagajo. Storilec jo je urnih krač ucvrl čez cesto. Pričel se je lov za drznim razbojnikom, stražnik je pohitel za njim s kolesom in ga zajel. Pri zaslišanju je are-tiranec izpovedal, da se piše Oto Lesjak. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je odvrnil, da si je hotel zagotoviti obstanek in denarna sredstva za čez zimo. Izročili so ga sodišču.
a— K*i je tekla v St. Iiju. Se neizsledeni napadalci so navalili na 371etnega zidarja Ivana Grajfonerja iz Košakov in ga ranili na več mestih. Tudi uho bi mu bili skoraj porezali. Grajfonerja, ki je bil ves oblit s krvjo, so prepeljali v bolnišnico. Za napadalci poizvedujejo.
Gospodarstvo
Naš klirinški dolg v Nemčiji je narasel na 940 milijonov din
Ze prejšnji teden smo navedli razloge, ki so dovedli do tega, da smo postali v kliringu z Nemčijo hudo pasivni, med tem ko smo imeli prej vedno znatne klirinške terjatve. Izredno velika plačila starih faktur od strani naših uvoznikov in povečan uvoz zaradi izkoriščanja starega, precej nižjega klirinškega tečaja, vse to je povzročilo, da je nastal znaten saldo našega dolga, ki je znašal ob koncu oktobra 7.44 milijona mark, dne 22. novembra pa je narasel na 42.44 milijona mark. Po najnovejšem izkazu o stanju klirinških računov ob koncu novembra pa je saldo našega dolga znova narasel za 16.1 milijona mark. tako da smo bili ob koncu novembra Nemčiji dolžni v kliringu 58.51 milijona mark. kar predstavlja po starem nižjem klirinškem tečaju (14.80) 866 milijonov dinarjev. Ce še upoštevamo naš dolg v kliringu s češko-moravskim protektoratom, ki se je v minulem tednu le nebistveno zmanjšal za 1.2 na 50.0 milijona Kč (75 milijonov din), tedaj vidimo, da znaša ce-
Spremembe pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu
V ponedeljek je bila v Beogradu izredna skupščina delničarjev Sološnega jugoslovenskega bančnega društva, na kateri je bilo sklenjeno, da se zviša deln š ca glavnica te banke od 60 na 100 m lijonov din. S tem je obnovljena delnšta glavnica, ki io je imela banka do leta 1934, ko je bila v zvezi z reorganizacijo znižana na 60 milijonov.
Na glavni skupščini ie prišlo tudi do spremembe v upravi Kakor ie znano, ie Splošno jugoslovensko bančno društvo nastalo iz prejšnjih podružnic dunajskega Bankvereina. Znaten del glavnice je zaradi tega v rokah dunajske banke Kre-ditanstalt-Bankverein in Češke Unionban-ke v Pragi, deloma ra sta na banki in-teresirani tudi Socičte Gčnčra'e de B:l-gique in Basler Handelsbank. V zvezi s spremembami pri Češki Unionbanki in in pri banki Kreditanstalt-Bankverein je Splošno ,jugos,ovencko bančno drušvo pršlo v interesno sfero nemških velebank Deutsche Bank in Dresdner Bank.
Te spremembe so prišle do izraza v novo izvoljenem upravnem svetu Za predsednika je bil izvoljen Fran Neuhausen, nemški generalni konzul v Beogradu, podpredsednik je ostal dr. Josef Joham. ravnatelj banke Kreditanstalt-Bankverein na Dunaju; za člane uprave pa sa b:li izvoljeni: Herman Abs. ravn-tali Deut^c^e Bank v Berlinu. Nikola Berkovič. pr d-sednik Zemaljske banke za Bosno in H r-cegovino. dr. Ludvik Fritscher. ravn-tali banke Kreditanstalt-Bankverein n?> Dunaju. dr. Emil MiiUer. ravnatelj B^sle"-Handelsbank v Curihu. dr. Hans P ld"T. ravnatelj Dresdrerbanke v Berlinu, dr. Guido Schmidt. ravnatell p-djetja Her-mann Goring-Werke v Beriinu. Jakob Songen. svetnik nemšk® Remhsbanke v Beo°radu Dragan Tomllenovič. r*vna'elj Ju^anUa. k. d v Beogradu in Ta"as!je Zdravkovič. trgovec v Beogradu Iz upravnega sveta ie iznadio 5 do"edani'h čl~n-v. med njimi dr. Ivo Benkovič iz LjuMlane.
Iz nadzorstvenega odbora ie izpadel dr. Adolf Kanitz na njegovo mesto oa ie prišel odvetnik Bora Pooovič i' Beograda Ostali člani nadzorstvenega rdv~ra pa so: Pavle Mijatovič (predsednik) Bo-a Poo-vič. Jovan D Krsman^vič N'kol~ Nm-mann. vsi iz Beo-^da in Geor« T^gler z Dunaja. Po izvršenem povišanj-i delniške glavn^e bo Sol-^no Ju«»og,ov^'"eko bančno društvo največja banka z nemškim kapitalom r>a Balkanu Bank^ ima. kakor zna no s<*dež v Be^^radu in Z~g"e-bu ter podružnici v Ljubljani in Novem Sadu.
Povečani® *s**neentrale v Tacnu
Povečanje jakosti od 676 na 2856 konjskih sil.
Tvrdka I. Česen j, elektrarna v Brodu pri Tacnu je zaprosila bansko upravo za podelitev vodopravnega dovoljenja za razširjenje svoje obstoječe vodne naprave odnosno hidrocentrale v Brodu pri Tacnu. Postaviti namerava poleg obstoječih dveh turbin še dve večji. Ta hidrocentrala. ki oddaja ves svoj električni tok mestni elektrarni v Ljubljani, Je sedaj koncesio-nirana za izrabo vodne količine 24 kub. m na sekundo (2X12) pri padcu 3.4 m, torej za bruto jakost 1088 konjskih siL
Razširjenje naprav bi obstojalo v tem: 1. da se izkoristi ves sedaj pri hidrocentrali razpoložljivi padec, ki se je zaradi poglobitve savske struge povečal od prvotnih 3.40 na 4.42 m; 2. da se postavita dve novi turbini, ki bosta pri padcu 4.75 m in pri skupni vodni količini 42 kub. m na sekundo (vsaka po 21 kub. m) izkoriščali bruto jakost 2660 konjskih sil (vsaka turbina po 1330). Bruto jakost povečane naprave bo znašala pri devetmesečni vodi 56 kub m na sekundo in pri padcu 4.42 (pri obstoječih dveh turbinah) odnosno 4.75 m (pri obeh ncvih turbinah) skupaj 3484 konjskih sil, neto jakost pa bi znašala 2856 konjskih sil, od katerih bi odpadlo na obstoječi turbini 676 konjskih sil, na nov) turbini pa 2180 konjskih sil.
Zaradi večje izrabljene vodne količine bo potrebno razširjenje in vtočne naprave
lotni naš klirinški dolg v Nemčiji po starem tečaju računano 941 milijona dinarjev.
Občutno se je v zadnjem času povečal tudi naš klirinški dolg v Madžarski, ki je v prejšnjih štirih tednih narasel od 17.8 na 72.6 milijona din, v zadnjem tednu novembra pa se je ponovno povzpel na 79.1 milijona din. Tudi naš klirinški dolg v Turčiji se je ponovno dvignil od 18.0 na 19.1 milijona din, zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Slovaški od 28.3 na 25.7 milijona Ks.	,
Naše klirinške terjatve v Italiji, ki so se v prejšnjem tednu povečale na 32.2 milijona din, so v zadnji četrtini novembra naglo nazadovale na 14.9 milijona din. Naše terjatve v kliringu z Bolgarijo so nebistveno nazadovale na 1.77 milijona din, naše terjatve v Franciji pa na 6.2 milijona frankov, med tem ko so ostale naše terjatve v francoskih kolonijah na nespremenjeni višini 3.0 milijona frankov.
iz dovodnega kanala, med tem ko ni nameravano zvišanje gornje vodne gladine. Za iztok izpod turbin sta v načrtu dve alternativi: 1. da se zgradi posebni kanal, ki bi se iztekal približno 90 m pod bano-vinskim cestnim mostom v Tacnu; 2. da se uporabi že obstoječi odtok nad mostom pod starima dvema turbinama, tako da bi se kanal poglobil in bi se v tem primeru izvedlo zavarovanje obrežja in podpornikov mostu.
O tem načrtu je kraljevska banska uprava na osnovi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil odredila krajevni ogled in razpravo na mestu samem, ki bo v petek 20. decembra in po potrebi še naslednje dni s sestankom komisije pri hidrocentrali v Tacnu ob pol 9. dopoldne. Načrti so interesentom na vpogled pri sreskem načeistvu v Ljubljani (tehnični oddelek, Vrazov trg) in pri upravnem oddelku kraljevske banske uprave.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 30. novembra zaznamuje zaradi ultima povečanje obtoka bankovcev, in sicer za 421 na 13.363 milijonov din (lani 9163). Obveznosti na pokaz so se istočasno zmanjšale za 175.4 na 3063.7 milijona din (lani 1929.9); predvsem so se skrčili žirovni računi za 203.9 na 1110.5 milijona din (1056.7).
Zlata podlaga se je v zadnji četrtini novembra ponovno povečala za 31.8 na 2594.0 milijona stabilizacijskih din (lani
1987.8)	v stvarni vrednosti 4150.4 miljiona din. "]S>di devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 22.5 na 611.1 milijona din (588.9) med tem ko je zaloga kovancev nadalje zelo nizka in je v minulem tednu nazadovala za 8.6 na 185.9 milijona din (349.0).
Menična in lombardr.a posojila so narasla za 25.2 na 1827.5 milijona din (lani
2559.9);	pri tem je zabeležiti znatno zmanjšanje lombardnih posojil za 98.1 na 112.3 milijona din pri istočasnem povečanju meničnih posojil za 123.3 na 1715 milijonov. Eskont bonov za narodno obrambo se je ponovno povečal za 251 na 6298 milijonov.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 30. novembra zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.26 odstotkov.
Gospodarske vesti
—	Promet n&?lh ladij z ZedinVsnlml državami. Objavili smo že opozorilo izvoznikom blaga v Severno in Južno Ameriko, pc> katerem naj interesenti prijavijo direkciji za zunanjo trgov'no količine b'aga, ki j:b nameravajo izvoziti v Ameriko, ker bo direkcija organizirala prekomorski izvoz. V tej zvezi poroča zagrebška industrijska zbornica, da bodo n°k~tere naše ladje odplule v Ameriko in da bodo na pc-vratku Iz Amerike vozi'e tovor za na*o državo. Zbornica poziva interesente, naj se obrnejo neposredno na Dubrovačko pa-roplovidbo d. d. v Dubrovn ku in pa naro-plovno podjetje Evgen Matkovič v Sp'itu.
= Se*t?.nek Jugoslovensko-itallj"nckega stalnega gospodarskega odb°ra bi šele v januarju. Pri zadnjem zasedanju jugos'o-vensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora, ki ie bi'o letos v juliju v Rimu je bilo predvideno, da se bo ta odbor v jeleni sestal v Beogradu. To jesensko zasedanje je bilo ponovno odloženo, ker so bili člani obeh delegacij zanos'eni pri drug'h pogaianlih Sedal roročalo Iz Beograda. da se letos ta odbor ne bo mogel sestati in da je sestanek predviden za prvo polovico januaria prihodnjega leta, in to verjetno v Beogradu.
= Netočne vesti o poviSan'u kPrlnSke^a tečaja italijanske Ure. Nedavno so nekateri listi objavili informaci-o. da zahteva Italija povišanje tečaja Italijanske lire in da bo to vprašanje predmet razgovorov o priliki bivanja prvega vtceguvern°rja Narodne banke dr. Belina v Rimu. V zvezi s temi vestmi poročajo iz Bcg^ada da to vprašanje ni sktu^no in di lta'1'anskl merodaini činitelli niso D~st*»v'H nobene zahteve po zvšantu kl'rin6ke«?a t^ča^a za Uro. ki ostane tudi v bodoče na dosedanji viSIni 2.28 din za eno lire.
—	Direkcija za zunanto treovino je zopet dovolila Izvoz debelih »vinj. Kakor Je znano, Je direkcija za zunanjo trgovino v
3ABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE. BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTRJCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SU81 OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
zaščito domačega trga ob koncu oktobra ustavila izvoz debelih svinj, in sicer za mesec dni po prlčetku decembra. Sedaj poročajo iz Beograda, da je direkcija znova dovolila, da se izvažajo svinje v normalnem obsegu.
= Sporazum glede izvoza koruze v Nemčijo. O priliki zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora so bili do'očeni kontingenti za naš izvoz koruze v Nemčijo za tekoče gospodarsko leto. Obenem je bilo sklenjeno, da bo cena za koruzo določena neoosredno. preden se bo pričel izvoz. Po informacijah iz Beograda Je te dni Prizad s posebno nemško delegacijo dosegel snorazum o ceni za to koruzo. Cena je določena za prvo tranšo izvoza v prihodnjih trph mesec'h, t. j. do konca februarja. Po beograjskih informa-ciiah ie dosežen sporazum glede cene zadovoljiv.
= Naši kontingenti za Izvoz !e*a v ftvleo.
Po obvestilu direkcije za zunanjo trgovino so za naš Izvoz gozdnih proizvodov v Švico predvideni naslednji kontingenti: mefcki celulozni les 5000 ton, drva od mehkega lesa (žagarski odpadki) 10.000 ton. bukovi hlodi 3000 ton. hlodi ostalega listnatega drevia 2000 ton. rezana hrasto-vlna 10.000 ton, rezani les ost" lega list-nategadrevja 10.000 ton. mehki rezani les 15.000 ton, furnirji 1000 ton. bukove vezane plošče 1000 ton. nebeljena celu'oza 3^0 ton ln bukovi železniški pragovi 10 000 komadov Naš izvoz okroglega bukovega lesa in okroglega lesa od octal"ga listnatega drevja je vezan np istočasni izvoz naših Turnirjev ln vezanih plošč Glede Izvoza lesnega oglja in drv bodo še naknadna pogajanja.
= Iz trgovinskega erisgtra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Avtoprometna družba z a z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 din. od tega plačano v gotovini 131.875 din. ostanek 68.125 din pa so vnesli družabniki kot bivši člani zadruge na svojih opravilnih deležih; poslovodje inž. Tomo Knez, industrijec v Ljubljani, in Jurij Verovšek. veletrgovec v Ljubljani; p-okurist Milan Verovšek. uradnik Kmet-ske posojilnice liubljanske okolice v Ljubljani). — Pri Celjski posojilnici d. d. v Celju je zaradi smrt.i izbrisan član upravnega sveta dr. Gvidon Sernec. vpisan pa novoizvoljeni član upravnega sveta Janko Sernec, predsednik okrožnega sodkšča v pok. v Mariboru. — Pri Ruški tekstilni industriji F. Vlaeh je vnlsan kot prokurist Oton Stodulka, uradnik v Rušah.
« Naredba o podaljšanju prehodnih določb k naredbi o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov, po kateri se dosedanji režim prehodnih določb podaljša do ?1. decembra, je objavljena v »Službenih novinah« od 3. decembra in je s tem dnem stopila v veljavo.
naslednjim sporedom: 1. Deklica poje Miklavžu. 2. Rajanje nebeških kri.atcev v preddvorju nebes. 3. Nastop škratov dolgo-bradcev. 4. Nastop sokoiičev. 5. Rajanje so-količic. 6. Kaznovana malopridneža v plesu s parkljem. 7. Miklavževi pomagači: pisarček, vratarček, gospodarček in poštar-ček naznanjajo prihod Miklavža. 8. Prihod Miklavža s spremstvom angelov in parkljev. 9. Razdelitev daril. Vstopnina: sedeži din 5, stojišča din 2, otroci v spremstvu staršev din 1. Darila se sprejemajo od 9. do 16. popoldne v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vojašnice)
Sokolsko društvo Ljubljana III priredi Miklavžev večer za mladino v četrtek ob 6. zvečer. Darila se sprejemajo v četrtek od 10. do 12. in od 14. co 18. popcldne.
Sokol Ljubljana-giška priredi danes ob 18- v dvcrani Sokolskega do~-a miklavže-vanje za deco. Pester spored bo gotovo zadovoljil vse. Darila se sprejemajo od 14. dalje v Sokolskem domu. (—)
Sokol Ježica bo imel miklavževanj^ v četrtek 5. decembra ob pol 19 z~> svo o in ostalo mladino Darove bodo sprejema i od 15. naprej V sobrto 7. decembra cb 20. bo Miklavžev večer za o rasle ob 20. Oddajanje darov od 15. naprej.
Kclo jugos °venskih sester, podružnica v Kranju priredi v soboto 7. t. m. ob 15. v dvorani dekliške ljudske šole bož:čnico za revno šolsko mladino. Dobrotniki in prijatelji društva vljudno vabljeni. (—)
Mestna ženska realna gimnazija (VlTT.a) v Ljubljani vabi na miklavževanje, ki ga priredi v nedeljo 8. t. m., ob 18. v šolski telovadnici. Darila sprejemamo vsako popoldne od 3.—4. v VTII.a raz. Pred obdaritvijo spored!
Podmladek Aerokluba v Vegovi uMci na I. moški drž. real. gimn. v Ljubljani bo priredil v nedeljo 8. t. m. ob pol 16. v gimnazijski telovadnici miklavževanje, in ker je čisti dobiček namenjen za obdaritev revnih dijskov, so vsi vljudno va' Ije-ni, da pedpro to delo s svoj m ob'svom. Froda,-a vstopnic in sprejeman e daril bo pri šolskem slugi v soboto popo'dne in v nedeljo dopoldne. Pester spored.
Borze
4. deccmber
Na beograjski borzi so danes notfnM grški boni nespremenieno 41 65 — 42.35. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo do tečaiu 55 din za do'ar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se le Vojna škoda pri prijizni tendenci trgovala po 446 50 (v Beogradu ie bil nrom?t po 447.50). Zaključki so bili v 79/o investicijskem posojilu po 99 in v dalnicah Trboveljske oo 37n _ 375.
DEVIZE
Ljubljana. Oflcielni tečaji: London 174 57 — 177.77. New Yerk 4125 — 4<85 Curih 1028 64 — 1038.64 Tečaji na sv bodnem trgu: London 215.90 — 219.10 N"w York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281 10.
Curih. Beograd 10 Pariz 8 80. London 15 60. New York 431. BrvseM 69.?5 Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 220.50, Berlin 172 50. Stc-kholm 102.75 Oslo 98 75. K^benhavn 83.50 Sofija 4 30 Ll-sabona 17.?4 Budimpešta 85 Atene 3.00, Carigrad 3.3750. P--V»-«*ta 2.15.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: V~jna Skoda 446 — 447 (446 50). 4% agrarne 57 den. 4% severne agrarne 52 bi. 6°/« begloške 77 den.. 6n/« dalm agrarne 70 50 den.. 6®'« šnmrke 71 bi.. 7°/o staHliz 95 d^n.. 1% invest 99 — 99 50 (99) 7®'« Sel'-man 101 den.. 7®Ai Blair 94 50 den 8^ Blair deri : deln'ce- Nar banka 6400 den. PAB 193 d«"v. Trbovliska 370 — (370 — 375V Seč«ra"a Vel Feč^erek 700 den.
Foonrad Volna §k>~da 447 — 447 50 (447 50). 4®'« sove-ne ag-a-no 51 _ 51.50 (51 ?3\ begi77 — 77 50 6dalm. aT""-ne 71 — 71 ^ <*7t ■» 6®/n 70 so — 71 '5. 7% Inv»9t 90 50 den.. 7®A> jcon-mo-n 101 d0^ 7"'« Bl-lr 9" 50 8% Fla*r 101 50 d®n N-^d-a banka 6500 — 6600 (6500). PAB 199 den.
Blago» tržišča
ŽITO
'+ Chlcago. 4. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 89.625, za ma1 87.125, za julli 82.75: kornra: za dec. 61.50, za maj 60.75. ra	«0 875.
+ Nov<»adska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremeniena. Pše-niea: z» oSentcr vellaio o^kunne cene oe uredbi Oves- h"«k1 sremski 320 — 322.50. Rž: ba»ka R42 50 — 345: bnn. 3*0 — 842.50. Ječmen: ba^kl ln sremrk' 357.50 — 360: pomladni 412.50 — 417 50. Moka: franko mi'n v dunavskl ban: krušna moka 358 Otrobi: franko mMn brez skupnega davka In vreč 1*0 Flžo': baški in sremski beli brez vreč 445 — 450.
DRAMA
Četrtek, 5. ob 15.: Snegulčica. Mladinska pre. stava, združena z obiskom sv Miklavža. Znižane cene od 20 lin navzdol Ob 20.: Skrivalnice. Red četrtek. Petek, 6.: Cigani. Red B. Scbota, 7.: Krog s kredo. Izven.
Sv. Mik avž, ki bo prišel kakor vsako leto tudi letos v aramo, se bo oglasil, obdan s svojim sijajnim spremstvom angelov, parkljev, Mef!stom itd., pri mladinski predstavi »Snegulčice« danes ob 15. Delil bo pridnim otrokom darila, ki bodo prispela najkasneje do danes opoldne v cr&-mo k vratarju drame, opremljena z imenom obdarovanca. Kdor hoče pri,praviti sve im malčkom nepozabno čeživetje ob čarobni pravljici, njeni poeziji in šegavontl ter pri« hodu sv. Miklavža, naj pravočasno rezer« vira in si preskrbi vstopnice!
Opoz^jamo ab°nente reda četrtek, da bodo imeli drevi predstavo veseloigre »Skrivalnice«, ki jo je napisa a zna^ na češka pisateljica Olga Sebe npflugova. V tem delu je avtorica pokazala dejavno moč sodobnega dck'eta, ki ni možu samo luksuzna žonica in igračka, temve; zvest tovariš v boju za obstanek. Dogodek pri tej predstavi je tudi nastop Avguste Danilove k. g. Glavno žensko vlogo bo igrala Mira Danilova, glavno moško Kralj. Nadalje bosta sedelovala Nablocka in Lipah. Režiser prof. šest.
OPERA
Četrtek, 5.: Jenufa. Red. A. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve ln tenorista Joripa Gostlča. Petek, 6.: zaprto.
Sobota. 7.: Carmen. Izven Gostovanje Elze Karlcvčeve.
Leog Janaček je v operi »Jenufa;< zajel vse globine človeškega srca in njegova ne-preračunljiva pota. Iz najpreprostejših motivov zraseta dejanje in z njim glasfaa do tragičnih vzponov tn elementarnih pretresov. V operi bodo sodelovali: naslovno partijo bo pela Heybalova. kot gosta bosta nastopila altistka Elza Karlov č e-va in tenorist Josip Gosti č. Karlovčeva bo pela oerkovnico Bur-jevko, G o s t i č Laca, dalje bodo še nastopili Marčec, gpanova, Janko, Zupan. Po-ličeva, Ivančičeva, Barbičeva in Jeromova. Dirigent D. 2ebre, režiser C. Defoevec.
Gostovanje Elze Karlovčeve, altistke. V soboto zvečer bo nastopila v naslovni partiji Bizetjeve opere »Carmen«, altistka Eflza Karlovčeve bivša članica zagrebške onere. P. n. občinstvo na zanimivo predstavo opozarjamo!
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobcta, 7.: Nenavaden človek. Nedelja, 8.: Nenavaden človek. Poslednjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 5.: zaprto.

I
Obfave
Iz Te«dfe fcOroskltj borcev. Danes ob lfl.
bo pokopan v škofti Loki naS red^l član. tovariš dr. Tone Jamar. Vabimo tovariše, da »premico ookotnerra tovfriša-zdravn'ka. Id ie la ■'Sni boV'ne na*'m soboncem za časa osvoholevninlh botrv. na nje°wl za^nll poti. PridmiFte se delp<w»/*Mi. ki o^n-tu^e iz T.tubljane t vlakom ob 14.45. — Glavni odbor.
Sokol I. Ljublfana - Tabor priredi danes ob 17. v velik' dvorani Sokolskega doma na Taboru Miklavževanje za deco, z
Četrtek, 5. decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plor-če). — 12: Na?a pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Slovanska narodna g'asba (Radijski orkester). — 14: Poročifa. — 17.30: Miklavževanje za otroke. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Glasbeni utrinki (p!orče). — 20: Miklavžev 9emenj. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmon'ko igra g. Milan Stante.
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 21.10: Koncert zbora »Obilic«. — 22: Vesela muzika in ples. — Zagreb 20: Prenos z otvoritve Narodnega gledališča v Splitu. — Pra r«a 18.20: Koncertni večer. — Sofija 19.50: Mali orkester — 20 K'avmJce sSrfad-be. — 20.30: VioMnrki kcncert. — 21: Petje — 22: Ples. — Berlin 19.10: Pester glasbeni spored. — 21.10: Lahka »»'arba. — 23: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Komorna glasba. — 20: Klavir. — 20.45: Koncert zbora in orkestra.
ANEKDOTA
V bitki pri Sadowi se ni državniku Bi-smarcku posrečilo izvleči niti besedice iz molčečega generalisima Moltke j a. Nazadnje se je BLsmarck domislil, da je Moltke strasten kadilec. Približal se mu je ter mu ponudil dozo s cigarami.
Maršal si je pozorno ogledal vsako cigaro posebej in je nato Izbral najboljšo. Na njegovem obrazu je zasijalo zadovoljstvo, toda rekel ni nobene.
Ko je Bismarck videl, da Moltke ni zaskrbljen, je poročal kralju samo kratko:
»Moltke ni zaskrbljen ...«
To je bilo dovolj za dokaz, da stoje stv»-re v bitki za Nemčijo ugodno.
Naraščajoč mraz od novembra do konca februarja — Spomladi so
bila drevesa gola in črna...
Najhujša zima u zadnjem stoletju
Borbeni čoln angleške vojne mornarice
Prodajalka listov — srečna dedična
Mož, ki stoji ob strojnici, ima težko in odgovorno delo
Veste, soseda, primerilo se ml je nekajkrat, da sem izgubila mladiča, zato sem al nabavila zadrgo...«
(»Buen Humor«)
Italijanski pravosodni minister Dino Grandi na obiska v Berlinu, kjer je bil sprejet od guvernerja dr. Franka
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
19-letna prodajalka časnikov, ki je stala pet let ob istem cestnem vogalu v Bostonu, je doživela prijetno presenečenje. Neki odvetnik, ki je stalno kupoval pri njej svoje štivo, jo je postavil za svojo dedič-no. Zapustil ji je 80.000 dolarjev. V oporoki je utemeljil to s tem, da je bila v njegovih zadnjih letih edino človeško bitje, ki mu je naklanjalo prijazen smehljaj. Ko je mlado dekle zvedelo za svojo srečo, je spustila časnike na tla tn stekla domov. Sedaj si bo kupila majhno prodajalno.
Beda med angleškimi
begunci
Ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove v Coven-tryju, Blrminghamu, Southamptonu; Flymouthu in drugod, so sebi in londonski vladi v veliko breme
Nemški listi poročajo, da se je po zadnjih napadih nemških bombnikov na Srednjo Anglijo problem beguncev za angleško vlado še poostril. 2e po prvih napadih na London so bili vsi razpoložljivi kraji v bližnji in daljni okolici prenapolnjeni z begunci lz prestolnice, tako da so nastale težave glede evakuacije ubožnega prebivalstva iz londonskega East Enda Veletok beguncev je sedaj ponovno v gibanju in dobiva pritoke iz vseh krajev, ki so bili v zadnjih časih bombardirani.
Pod streho je *reba spraviti skoraj vse prebivalstvo lz Coventryja, dalje 150.000 do 220.000 oseb iz Birminghama in nad 100.000 oseb iz Southamptona ter Plymout-ha. Prebivalstvo raznih krajev, ki veljajo še za varna, je naraslo za 50 odstotkov, drugod se je celo podvojilo in potrojilo. Vsa škotska mesta in zdravilišča so zasedena do zadnjega kotička.
Cene so dosegle v teh okoliščinah naravnost fantastično višino. Evakuirane ženske in otroke iz delavskih mest so spravili v skupne prostore, ki so jih v naglici kolikor toliko pripravili. V lesenjače jih niso
mogli spraviti, ker zaseda te vojska zase. V nekaterih krajih so na razpolago le stari šotori, ki nimajo večinoma niti peči.
še večjo skrb dela oblastem vprašanje prehrane in zdravja beguncev. Boljše družine si lahko še nekam pomagajo, množica pa trpi. Vsepovsod so uredili postaje za cepljenje. Angleški vojaški zdravniki opozarjajo na slabo zdravstveno stanje vojske, v kateri se širijo venerične bolezni »News of World« pravi, da gre tu za »satansko delo pete kolone«, ki vzdržuje lepe, toda bolne ženske v hotelih, ki jih obiskujejo zlasti častniki.
Angleški letalski podmaršal Tudor Boyd, ki je moral pristati v Italiji ter se nahaja zdaj tam v vojnem ujetništvu
Italijansko letalo nad grškim ozemljem
Te dni je preteklo pol stoletja, od kar se je začela najbolj mrzla in najdaljša zima v zadnjih sto letih. To je Dila zima 1890.-91., najhujša po »veliki« zimi 1829-30., ki velja za
eno najslabših v vsem zadnjem tisočletju.
Od 25. novembra 1890. do konca aprila 1891. je trajala ta zima na vsej severni polobli tja do Severne Afrike.
še 24. novembra je bilo v večjem delu Srednje Evrope milo vreme s temperaturo kakšnih 12 stopinj nad ničlo. Toda dan nato se je veter zasukal. Ob ostrem, ledenem severovzhodniku je začelo snežiti. 2e 26. novembra je padlo živo srebro na 8 do 9 stopinj pod ničlo, 27. novembra je vladal že mraz 9 do 11 stopinj pod ničlo, potem je mraz ob stalni snežni odeji še nadalje naraščal in je trajal skoraj
brez presledka do konca februarja.
Le ob kakšnem posameznem dnevu se je dvignil toplomer na nekoliko stopinj nad ničlo. Najhujši mraz je bil okrog 20. januarja, ko so v posameznih krajih izmerili celo 35 stopinj pod ničlo. Vsa švicarska jezera so n. pr. tedaj debelo zaledenela, celo ženevsko jezero je bilo prvič po L 1830. spet pod ledno skorjo. Isto je bilo z Donavo, Renom, Rodanom in drugimi velikimi srednjeevropskimi rekami, ki jih je bilo mogoče
prečkati s težkimi vozili.
Ledna skorja na Curiškem jezeru je bila še konec februarja 30 cm debela ln je razpokala šele 20 marca.
Značilen za to hudo zimo je bil stalni visoki zračni tlak, zlasti v februarju, ki
se je ob veliki suši in ostrim mrazom ponašal z nenavadno mnogo sonca. Zavoljo abnormalnih vremenskih prilik je začela znova razsajati hripa po vsej Evropi, in sicer po tridesetletnem premoru, šele v začetku
marca je nastopila jugovina
in skoraj tri tedne je bilo vreme milo. A baš na dan koledarskega začetka pomladi se je zima vrnila m je zavladala še za nadaljnih šest tednov. Povsod je bila debela snežna odeja, temperatura je bila stalno znatno pod ničlo. Ko je konec aprila
mraz končno popustil,
so bila še vsa drevesa črna in gola kakor sredi zime. šele 30. april je s temperaturo 16 do 20 stopinj prinesel prvi pomladanski dan.
VSAK DAN ENA
Puščava bo dajala bombaž
Prekop od Amu-Darje v puščavo Kara-Kum
med vožnjo v Rokavskem prelivu
Prebivalstvo Zedinjenih držav
Po uradnih podatkih štejejo Zedinjene države s svojimi posestmi na podlagi ljudskega štetja v letošnji pomladi 150,362.326 prebivalcev. Od L1930. se je prebivalstvo povečalo za 8.6 odstotka.
Italijanski izum brez motorja in propelerja
Kakor smo kratko že zabeležili, je zgradil italijanski letalec Mario De Bernardi nov tip letala, katerega bodo italijanske tvornice Caproni začele zdaj izdelovati v serijah. Iz podatkov, ki so na razpolago, je mogoče presoditi, da bo izum de Ber-nardija velikega pomena za vojno. Letalo nima motorja, niti propelerja, marveč ga žene po zraku poseben sistem notranje reakcije na osnovi stisnjenega plina. Ta si-
stem je prav za prav izum inženjerja Campinija. De Bernardi mu je dal samo konkretno obliko. Več o tem Italijani iz razumljivih razlogov ne morejo povedati, vendar pravi »Corriere della Sera«, da se s tem letalom začenja nedvomno nova doba moderne aviacije Novo letalo bo posebno dragoceno za polete v stratosferi. Aeroplane de Bernardiievega tipa bodo izdelovale izključno tvornice Caproni.
Maršal Čangkajšek
Kakor poročajo iz Moskve, se bo v najkrajšem času začelo delo na prekopu, ki bo napeljal vodo iz reke Amu-Darje v obupno peščeno puščavo Kara-kum. Prekop bo dolg 180 km ter bo držal od mesta Bur-dalika v Turkmeniji do vasi Karakulj v Uzbeški republiki. Delo bo zelo težavno zaradi številnih izsušenih slanih jezer, ki se jih bo moral prekop ogniti, da napelje vodo na suha, toda izredno rodovitna tla pri Karakulju.
Pri delu bo zaposlenih 100.000 delavcev, ki bodo morali izkopati okoli 8 milijonov kubičnih metrov peska, zemlje in kamenja. Delo se je začelo 1. decembra ter so doslej že izvršene vse potrebne priprave. Organizirana je služba, ki bo delavcem dovaža-la in donašala hrano in vodo. V to svrho je zbranih preko 2000 tovornih velblodov. Voda iz prekopa bo namakala 43.000 hektarov izvrstne zemlje, ki bo posejana pre-
Dino G ran či v Berlinu
Predor med Španijo in Francijo
Pri Vielll v španski provinci Leridl gradijo predor, s katerim bodo Aransko dolino, ki je bila doslej odprta samo proti Franciji, zvezali z ostalo provinco. Dela, ki so se začela že pod diktaturo Prlma de Rivera, se bodo končala te dni. delavci, ki delajo na obeh straneh predora, se pri delu že razločno slišijo.
Kanada in vojna
Vojni minister Kanade je te dni izjavil, da ima Kanada zdaj pod orožjem toliko vojaštva kakor v minuli svetovni vojni. Zračne sile Kanade štejejo trenutno 2400 častnikov in 30.000 m t. ž. Drugi del zračnih sil, ki sestoje iz borbenih oddelkov, bo še ta mesec odpotoval na Angleško ter bo nastopil aktivno službo. V prvem letu sedanje vojne britskega imperija so kanadski vojni izdatki prekoračili celokupno vsoto izdatkov svetovne vojne.
Podmaršal v ujetništvu
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je francoski maršal Petam te dni obiskal Marseille, kjer ga je prebivalstvo prisrčno sprejelo;
da so policijske oblasti v Oslu odkrile dve tajni radio postaji, ki sta sokrivi, da so vrgli Angleži bombe na vojaško važne objekte na Norveškem;
da pregleduje te dni preži den t Roosevelt oporišča ameriške vojske, ki jih je nedavno odstopila Anglija Zedinjenlm državam;
da so na francoskem otoku Martiniqueu izbruhnili nemiri zaradi nedostajanja kruha;
da je zopet začel izhajati organ rumunske železne garde »Axa«;
da je bil v Bolgariji ustavljen pomorski promet zaradi silne burje in snežnih viharjev;
da so iz cerkve Sainte Gudule v Bruslju odstranili dragocene slike iz stekla ter jih spravili na varno zaradi angleških bombnih napadov;
da je prejel literarno nagrado Italijanske akademije v znesku 20.000 Hr leto« švicarski pesnik italijanskega porekla iz Tessina, Francesco Chiesa;
da so Angleži Churchillu ob zadjem rojstnem dnevu poklonili med drugim tudi denarno vsoto, s katero bodo kupili deset letal tipa »Spltfire«;
da bodo volitve novega državnega prezidenta Finske dne 14. decembra;
da je v Italiji prepovedano prodajati m»-bo štiri dneve v tednu;
da je v Carigradu ogenj uničil veliko tvornico preproe ta barv;
da naroča Bolgarija usnje za podplata v Rusiji.
težno z bombažem. Na nekaterih mestih bo delo izredno težavno, ker se pravokotno na črto prekopa vlečejo deloma griči, deloma globoke kotline, ki jih bo treba prekopati, odnosno zasuti.
popularni kitajski vojskovodja, Id Je lzvo-jeval v zadnjem času pomembno zmago nad japonsko vojsko
Hulbert Footner:	4
IZGINULI RADŽA
Kriminalni roman
>Prav tako hudo pa vedarle ni čudim se, da me ima Meddy tolikanj natanko v spominu. V Oxfordu nisva bila Bog ve kako bližnja znanca.«
»Meddy je kratko in malo ob pamet, kakor hitro gre za kaj ameriškega,« je povedala Diana.
»Želim, da ne bi tako neprisiljeno govorila o njegovi visokosti,« je rekla gospa Morvenova.
»On ima to rad.«
»Nu, to si lahko mislim. A pojdimo zdaj, da pridemo na kopno in poiščemo prtljago.«
Luke je z njima zapustil ladjo, kakor da bi se mu sanjalo.
Precejšen kup elegantne prtljage ju je čakal pod črko M. Ko jo je gospa Morvenova vsaj desetkrat preštela, je skoraj nerada potrdila, da je vse v redu. Iz Washingtona je bil prišel glas. da bo uživala gospa Morvenova vse posebne pravice diplomatov. Njeni prtljagi so dali zaradi tega predn :st pri odpravi. Smeli so se takoj odpeljati s pomola in navadni potniki, ki so morali čakati, so nevoščljivo gledali za njimi
Prtljaga je sama zase napolnila celega izvoščka. Luke in dami, ki sta mu bili zaupani v varst /o, so se peljali z drugim izvoščkom naprej Spotoma bi se bila gospa Morvenova malone izvila vrat, ker se je skozi zadnje okence nenehoma ozirala po prtljagi
Diana je zrla na mesto, ki ga še ni bila videla, in je bila razočarana.
»Pričakovala sem pravljično mesto.« je dejala. »V resnici pa je videti vse tako vsakdanje in grdo.«
»Tod se vozimo skozi najslabšo četrt,« je odvrnil Luke.
Ko so brzeli po Oseminštirideseti cesti, se je mahoma pokazal visoki stolp Reformirane cerkve.
»Ta pa že bolj ustreza mojim predstavam o Ne\v Yorku,« je menila Diana.
Luke je spremil dami v prostore, ki jima jih je bi] naročil v hotelu Conradi-Windermere Eden izmed najslavnejših arhitektov za notranjščino je bil sobe okusno uredil Bile so najboljše v svetovno znanem hotelu. Gospa Morvenova je naveličano pogledala okrog sebe.
»Tako je kakor v vseh drugih hotelih,« je potožila. »Po tem, kar sem bila slišala o hotelu Con-radi-Windermere, sem pričakovala vse kaj drugega. Ali so prostori njegove visokosti tudi v tem nadstropju?«
»Ne,« je odgovoril Luke, »ravnateljstvo mu je določilo prostore v stolpu.«
»Oh, škoda,« je rekla gospa Morvenova.
»Stanovanjske prostore v stolpu je t;žko d obiti, ker jih je večina oddanih za vse leto A poizkusil bom, kaj se dž opraviti.«
»Ne, prosim, nikar,« je Irtro odgovor la Diarta. Nekaj rdečice ji je bilo planilo v obraz. »Te sobe so res zelo lepe in ne vem, zakaj bi morali po vs?j sili stanovati v istem nadstropju kakor Meddy.«
»Kako da ne, ko bomo pa skupaj večerjali,«
je oporekala mati.
»Saj je dovolj dvigal v hotelu,« je oporekla Diana.
»Med najinim bivanjem v New Yorku moram imeti spletično,« je mahoma rekla gospa Morvenova. »Vobče ne vem, zakaj Diana ni mahala vzeti s seboj dobre spletične, ki sva jo imeli v Londonu. Ameriški posli so strašni. Ne sme pa biti katera koli, treba jo je skrbno izbrati. Najprej mora pokazati prvovrstna priporočila.«
Diana je namrščila obrvi.
»Ali, mama, gospod Imbre vendar ni najin uslužbenec.«
Gospa Morvenova je nestrpno sicomign la z rameni. »Njegova visokost je rekel, da nama bo oskrbel vse, kar potrebujeva.«
Luke je samo upal. da bo gospa Morenova že nadalje tako nevljudna in se bo mogla Diana še večkrat zavzeti zanj.
»Hotelska uprava bo dodelila spletično,« je dejal. -»Porok sem vam. da bo poštena. Ko odidem, naročim vse, kar je treba.«
»Hvala vam lepa za cvetlice,« se je Diana obrnila k njemu.
»To sem storil po Meddyjevem naročilu,« je rekel T uke.
»Njegova visokost je tako pozoren!« je zamr-mrala gospa Morvfnova.
»A cvetlice ste vendarle vi izbrali,« je vztrajala
Diana.
Ljubeznivo se je obrnil h g?spe Morvenovi »Ko se nekoliko odpočijete, upam. da mi storite veselje in poobedujete z menoj. Potem se lahko domenimo o vaših nadaljnih željah.c
»Izmučena sem,« je dejala gospa Morvenova in dvignila ramena.
»Jaz pridem,« je rekla Diana.
Gospa Marvenova se je vendarle kmalu tol'ko odpočila, da se je mogla udeležiti obeda, in si je tudi v razgovoru prisvojila glavno besedo. Luke se je prej pol ure posvetoval z višjim natakarjem ter jima sestavil izbran jedilnik.
V ponedeljek sta prispeli in Luku je zdaj minilo šest prečudno lepih dni. V listih so bile izšle napovedi, da bo šikharski radža obiskal Združene države, in ko je Luke zaprosil za mesec dni dopusta, da se posveti zadevam njegove visokosti, so mu ga radi dovolili. Njegov edini opravek je bil torej ta, da se je posvečal lepi Diani. Na žalost je bila njena mati zmerom navzočna in je govorila kar naprej. Vendar je mogel ta čas vsaj gledati Diano. Zdelo se mu je, da bi jo lahko občudoval 'vse žive dni, ne da bi se naveličal.
Dokler je bil v njeni bližini, je živel Luke samo prelepi sedanjosti in se ni menil za to, kaj bo. Kadar pa je bil sam, mu je rojilo po glavi neogibno vprašanje: kako se bo končalo? Odgovor je bil: nič ne bo! Podnevi mu je bilo kakor
v nebesih, ponoči je trpel peklenske muke. 2e od prvega trenutka je vedel, da je Diana tista žena, ki bi mogel z njo srečno živeti. Takšen čudež je namenjen vsakemu človeku samo enkrat v življenju. A kako je mogel pričakovati od Diane, da bi ga vzela za moža in delila z njim njegov tedenski zaslužek, pet in sedemdeset dolarjev? S tem denarjem ji ne bi mogel niti kupovati orhidej.
B E1L E % K E
Jugoslovenska vojska
Ob p.iliki pi*vega Konceria beograjskega radia, namenjenega jugoslovenski vojski, je imel prvi pomočnik ministra vojske in mornarice divizijski general Aleksander Stojanovič daljši govor Najprej je orisal pomen proslave 1. decembra kot praznika zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. fCato je govoril o vlogi jugoslovenske vojske kot predstavnice oborožene narodne sile in dejal med drugim:
»Jugos avija je organizirala v obrambo svojega obstoja, svobode in neodvisnosti tri glavne vrste svoje državne obrambe: kopno vojsko, vojno mornarico in zračno vojsko. Naša oborožena narocina sila, podprta po našem gcspodarstvu, je najboljše jamstvo, da bomo očuvali našo državno zajednico kljub mračnim časom in kljub viharjem okoli nas. Naša narodna skupnost bo, op. ta na našo vojsko na suhem, v zraku in na morju prebrodila vse preizkušnje sedanjih težk.h časov in negotove bodočnosti Jugoslovenska vojska je danes moralno in tehnično pripravljena na vse. da lahko stopi vsak trenutek na branik svobode nacije in države. Jugoslovenska vojska. oprta na žar slave, priborjeno na krvavih bejmh polj h, uživa danes veik ugled med vsemi evropskimi vojskami ji pre stavlja motnega činitelja v kombinacijah naše in mednarodne politike Prežeta visoke moralne vrednosti in prepojena jugoslovenskega čuha se ne bo umaknila niti za las v borbi za vse, kar je bilo naše, kar je naše in kar mora naše ostati.«
»Jugoslovenska vojska — je dalje izvajal general Stojanovič — Je danes simbol našega edinstva. Ona je naš up, naša moč. naš ponos in naša radost. Jugoslovenska vojska je nosilka naše slave in junaštva. Njen najvišji ideal: biti vredna naslednica vseh onih brezimenih in neznanih naših padlih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za svobodo in neodvisnost.«
O borbi proti draginji
»Nova Pravda«, gjasilo narodnega delavstva, objavlja uvodnik »Najbolj pereča delavska vprašanja«. Uvodnik razpravlja o borbi proti draginji in prihaja do zaključka, da delavstvo s sedanjimi metodami te borbe ne more biti zadovoljno. Zlasti se opaža, da povsod manjkajo potrebni izvršni organi za izvajanje raznih uredb. Vprašanje pobijanja draginje je treba zagrabiti v celoti. Regulirati je treba cene za vse predmete brez railike. Potrebno bi bilo tudi prepovedati vsako nadaljnje poviševanje taks, trošarin in tarif. Postaviti b; morali vrhovnega državnega kom sarja za politiko cen, plač, mezd in tarif. Tak komisar naj bi postal vrhovni državni regulator prejemkov in izdatkov državljanov. Pri na3 imamo hudo nelog čno socialno zakonodajo. Imamo uredbo o minimalnih mezdah, ki pa velja samo za zasebna pod;etja. ne tudi za državne in samo-upravne obrate. Naravnost usodno je, da so od zaščite pred draginjo izvzeti skoro vsi javni nameščenci.
Izzivanja site gospode
»Hrvatski dnevnik« pos veča poseben članek temnim elementom, ki trosijo po Zagrebu razne protidržavne in protihrvatske. letake ter mečejo od časa do časa po zagrebških ulicah petarde. List obtožuje za to podtalno delovanje razne zagrebške gospode in dame. ki se sprehajajo po Zagrebu v krznenih p'aščih in se vozijo z avtomobili. Med drugim piše:
»Imeli smo priliko opazovati to gospodo, ko je demonstrirala po Trešnjevki proti ljudskemu kruhu. Videli smo med njo tudi č'oveka. ki je dobavljal moko za ta kruh. Nedavno je aretirala zagrebška policija mlado dijakinjo, ki je s čopičem pisala po stenah hiš razne napise. Dijakinja je hčerka zelo bogatega očeta in se vozi na predavanja na univerzi z avtomobilom, člani Hrvatske meščanske zaščite pa so prijeli nedavno dva mladeniča, ki sta v potu svojega obraza packala po stenah nap se »ž^.P« (živijo Ante Pavelič) in pa sživela SSSFL«. Izkazalo se je. da sta bila oba mladeniča brezposelna de'avca. ki ju je najel za nekaj dinarjev ugledni zagrebški gospod, da ponoči slikata napise po zagrebških stenah. Policija je pri'eia pri sličaem poslu celo vrsto mladoletnih dečkov in celo nekaj prostitutk, ki so se udejstvovale s slikanjem napisov.«
»Hrvatski dnevnik« zahteva od pol;c:je, naj poišče prave povzročitelje pisanja po zagrebških stenah, »da bodo hrvatski narod in zlasti Zagrebčani videli, k-ka gospoda mu pripravlja »svobodno Hrvatsko in socialno pravičnost.« Sigurno je, da bo pri tem naš1 a policija dosti kriminalnih tipov, ki se vozijo v luksuznih avtomobilih, posedajo po kavarnah in barih ter razmetavajo tuje izdajalske tisočdinarske bankovce. Kriminalna poMc^a bo lahko našla tudi v zelo elegantn:h stanovanjih ne samo letake in petarde, temveč tudi ekrazit, s katerim se zadnje čase igra gotova gospoda v Zagrebu. Ako kriminalna policija s svojo preiskavo ne bo uspela, potem ji bo pomagal hrvatski kmetsk narod ki bo znal naglo očistiti hrvatski Zagreb tistih, ki v Zagreb ne spadajo.«
Zveza hrvatskih mest
V	ponede jek dopoldne je biia v Zagrebu seja pripravlja'neg? odbora za ustanovitev Zveze hrvatskih mest Na njej so bila zaključno sestavljena pravda nove zveze. ki bodo p</trjena <e ta mesec, nakar bo ustanovna skup'čina Zveze hrvatskih mest sklicana še pred Novim let m Zveza bo posvetila posebno pažnjo finančni sanaciji hrvatskih mest, ki se nahajat«' v finančnem pogledu z redkimi izjemami v zelo obupnem položaju
Javsia fela v Zagrebu
V	Zagrebu so pričeli v ponedeljek z javnimi deli k jih bo : z vedla zagrebška občina na račun zimske pomoči Pri delih bo zanos'eni h okoli 500 de!avc-v ki so bili doslej čisto brez posla Za ddla sta zaenkrat na razpo'ago dva milijona dmarjev, ki pa bosta potrošena sam., za mezde, dočim bo mater;a'ne stroške tiusiia občina.
OJlošifei čiritelp
vcmer*a gospodarstva
Nem'ki pehotni general Thomas, šef gospodarskega m oboroževa nega urada pri vrh ;vnem poveljstvu nem ke vojske, je govoril pred dnevi v drutvu za vojno gospo darstvo n vojn' znan >st o izku'njah na področju svojega lelovanja Kakor posne mamo po nem":k;h listih, jc v svojem pre-
Sočilne činitelje vojnega gospodarstva: 1. množico in pripravljenost razpoložljivih človeških rezerv, 2. velikost in zbranost
razpoložljive izvršilne sposobnosti, 3. rezerve surovin, pripravljene v naprej, ter možnost njih nadomesti've 4 stanje in sposobnost prevoznih možnosti
Po mnenju nemškega generala je »Go-ringov štiriletni gospodarski načrt pripravi! Nemčiji vse te potrebne činitelje uspešnega vojnega gospodarstva, medtem ko je po njegovem mnenju zelo verjetno, da angleško oborožitveno gospodarstvo ne bo sposobno, da bi krilo vse potrebe britanskih oboroženih siL
Odlikovan beograjski župan
Beograd, 4. dec. AA. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom be ega orla 3. stopnje beograjski župan Jevrem Tomič.
Novi pomočnik
poštnega ministra
Beograd, 4. decembra. AA. S kraljevim ukazom je upokojen pomočnik ministrstva za ptt. Miloslav Ciko. Za novega pomočnika poštnega ministrstva je imenovan Slavoljub Kupera, doslej poštni direktor v Novem Sadu.
PremeSčeni sodniki
Beograd, 4. dec. p. Z odlokom ministra pravde so premeščeni naslednji sreski sodniki: Oton Vičič iz Murske Sobote v Šoštanj. Stanko Klas iz Ljutomera v Maribor, Vinko Pance iz Litije v Ljubljano, dr. Ivan Umnik iz Dolnje Lendave v Litijo, dr. Fran Omladič iz Kozjega v Brežice in Franc Juhart od sreskega k okrožnemu sodišču v Mariboru.
Ostavka na državno službo
Beograd, 4. dec p. Z odlokom finančnega ministra je sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Kristina Brvar, računovodja Poštne hranilnice v Ljubljani.
še ena strelja z dirkami na motorjih
Moto Hermes se je odločil za izvedbo motociklistične dirke na svojem stadionu — v dobrodelne namene
Novi Hermesov stadion bo to nedeljo spet oživel v okviru velike športne prireditve. Priprave so že v teku in kažejo, da bodo lanko zadovoljni gledalci in tudi dirkači. Ta nedeljska prireditev ima razen športnega še prav poseben namen, in sicer pojde od dohodkov za pomoč bitoljskim žrtvam.
Kakor med funkcionarji, se tudi vozači mrzlično pripravljajo za to dirko, ki bodo skušali po najboljših močeh odstraniti motnje, ki so jih imeli pri zadnji dirki. Med posameznimi točkami sporeda se obeta zopet borba, ki bo atrakcija dneva, med najboljšim Hrvatom Babičem in »letečim Kranjcem« Starcem.
Pričakujemo, da se bo pri tej dirki dokončno in brez vsakih motenj lahko rešilo vprašanje, kdo je najboljši med najboljšimi. Razen ostalih Zagrebčanov bodo prišli na dirko Metz, Likar, Kopič-Kralj, Vu-kovič »Slatki« in drusri, od Mariborčanov pa znani Cerič in Komelj. Seveda tudi naših vrlih domačih vozačev ne smemo po-
Jakopič na DKW kompresorju. Tudi Pod-berščak se resno bavi z mislijo, kako bi vendarle zlezel v ospredje, prav tako pa bo tudi Rotar skušal zasesti vsaj tretje mesto. Seveda ne bo manjkalo priljublje nega vozača Trampuža, ki bo, kakor smo videli pri zadnjih dirkah, v kratkem resen konkurent »letečemu Kranjcu« in Babiču Iz Kranja bomo dobili predstavnika »bren-cljev« Fantini Valterja, s katerim se bosta merila iz Ljubljane Šimenc in Derganc Razen omenjenih vozačev bodo seveda nastopili tudi ostali bolj ali manj znani.
Vse se torej pripravlia tako. da bo to ena največjih motociklističnih prireditev zadnjega časa v Ljubljani ln bomo v njej lahko videli vrsto vozače, ki nekaj pomenijo v našem moto-snortu. kakor tudi stroje od običajnih turnih, pa do »sfriziranih« specialk. Dirkalna proga je v odličnem stanju, kar bo mnogo pripomoglo k pravemu dirt-track-stilu vožnje.
Prav gotovo bodo v nedeljo postavljeni na tem naiienšem d1rk*»ns*u na Balkanu
1 VI/CiaUCV lit OIII^IUV/ pv | i"*	"	■
zabiti. Zlasti so omembe vredni: simpa- \ marsikateri zanimivi rekordi, tični Puhar na Puchu, drzni Kavčič in
Pomen športne vzgoje za vsjaka
V beograjskem »Vremenu« je lz peresa ar. Veljka Narančiča izšel daljši Članek, ki ga je posvetil pomenu športne vzgoje za modernega vojaka. ±*isec, ki spada med naše najboljše atlete starejše generacije in ima za seboj celo vrsto vrhunskih rezultatov v metu krogle, piše uvodoma o pomenu sporine vzgoje za vsak narod in važnosti takšne vzgoje pri mladini, posebno lz narodno obrambnih vidikov, potem pa pravi dalje: »V velikih kulturnih državah se danes športna mladina vzgaja tudi vojaško. Nemčija je po renesansi svoje fizične kulture — pred osmimi leti — dosegle take rezultate, da je postala prva športna nacija na svetu. Na sto tisoče izvežbanih športnikov daje danes njeni vojski dragoceni material, iz katerega se dajo preko noči napraviti odlični borci.
Prav v sedanji vojni se je pokazalo, kako so Nemci idealno znali izkoristiti borbeni duh in telesno sposobnost svoje športne mladine. Ker je šport sublimacija nagona za borbo, tudi ni bilo težko usmeriti to borbenost v vojne namene. Nemci so svoje padalce in napadalne oddelke izbrali iz velikega števila dosetobojcev in sploh športnikov, ki so izvežbani v raznih športnih disciplinah. Ti mladeniči so se z lahkoto metali v oblake in se. hitri kakor mačke, znašli tudi na terenu, kjer so pešačili in tekli cele ure brez odmora,
V Ameriki in Angliji goji milijone mladih ljudi razne športe in zato je bilo tudi Angležem lahko, da so iz teh ljudi v kratkem času napravili dobre vojake. V Italiji in na Japonskem se deca že od mladih nog uri z orožjem.
Da bi tudi naši vojaki čim bolje izpolnili svojo dolžnost v vojni, bi morali biti razen v herojskem duhu, ki ga imajo s seboj kot dediščino svojih slavnih prednikov, čim bolfe izvežbani tudi telesno. Zato bi bilo treba v naši vo>skl po vzgledu vojsk ori kulturnih narodih organizirati sistematično telesno vzgojo po nainovejših znanstvenih izidih ter jo prilagoditi na vo+ni čas. Mi moramo imeti čim več krenkih in gibkih voiakov in si prizadevati, da bo vsak izmed njih Čim bolj spreten v raznih športnih disciplinah.
Časa za takšno vežhanie bi ne primanjkovalo, nosebno s°dai, ko ie oH'-eznl vojaški rok podaljšan na dve leti. Pri snortnl vzp-oii vo+^ke bi hi bHo treba r>^<^bno po-zornost posvetiti telesni vzgoji oficirskega
zbora. V vojnih akademijah bi morali gojenci čim bolj vežbati borbene športe, predvsem boks, sabljanje in podobno. Pri teh vežbah se razvijajo borbeni duh, samozavest in prisebnost v najtežjih situacijah, katere lastnosti so za dobrega oficirja nepogrešljive. V Nemčiji morajo oficirji opravljati iz nekaterih takih športnih panog stroge izpite. Vojska se tamkaj uri v športu pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov in zato tamkaj povsod sodelujejo zastopniki vojske in najvišjih državnih športnih organizaci.
Pri nas bi prav tako lahko absolventi šole za telesno vzgojo, ki so bili deležni strokovne naobrazbe po najnovejših načelih telesne vzgoje, koristili vojski. Pri takšni vzgoji bi prišli najprej v poštev napadalni oddelki in padalci, pozneje pa tudi vse druge vrste orožja. Ta cilj bi se dal deloma doseči tudi tako, da bi športna mladina že Izven vojske imela vojaške vežbe. predvsem v rabi modernega orožja. Vse športne ln viteške organizacije bi morale te vežbe čim prej sprejeti v svoj spored. Pri tem bi lahko zopet vojska dala na razpolago svoje inštruktorje, pa tudi strelske družine bi lahko ponudile svoje strokovnjake in strelišča. To sodelovanje vojske in športnih forumov bi bilo povrh v.vea zelo koristno tudi za razvoj tovarištva med vojaki ln športniki, kar bi našo vojsko še boli nr1bM*"lo mlademu rodu.
Da bi se dali ti načrti izvesti in naš snort usposobiti za zgodovinsko nalogo, ki jo narod pričakule od njeea v dana$piih resnih ča^h. bi bilo treba primerno in čimprej uročiti nezdrave rarmere. v katerih danos živi. Vse ne«iofre in osebne ter lokalne nesporazume bi moraM <nv>rtniki sami čimprei spraviti s sveta. Funkcionarji, kl se tudi še sedal ne morelo otresti ozko-srčnlh in neresnih prepirov ln žive še vedno v stari mentpllteti ter niso razumeli ^o-f^ovincVonrfi trenutka »v^pkvtl. se morajo umakniti drufrim, ki bodo dostotneie Izpolnili svoie r«lsHo. Nobeni vo^ltelil n1-maio pravice, da bi no! milijona organiziranih FT>ort"1kov. ki žive vsi med sehoi v slosi. zaradi svo-tlh osebnih sporov zadrževali v bre^rieHri. To zabf-eva d«nes ves naš narod od sp^r+plh vo^u-ek>v In prvakov V em pon-l^^u so	vs' r^vr+mkl j, i tropi avl ie. ne plede pa. to od kod so v^1 t! samo rrlfnkti^oio n^n^ od Tv-vVUr"!».lh ki pol Pol",*f>'io. d«* mu ko+ Tvr«Trf s«tnaroda sbiž'ti po svojih najboljših močeh.
V nekaj vrstah
Glavni športni dogodek prihodnje nedelje bo velika mednarodna nogometna tekma v Zagrebu, in sicer med Madžarsko in Hrvatsko. Madžari se bodo po povratku iz Genove, kjer so, kakor znano, odigrali meddržavno tekmo z Italijo neodločeno 1:1, v teku današnjega dneva ustavili v Zagrebu in bodo v glavnem tudi v nedeljski tekmi proti Hrvatom nastopili z istimi igralci kakor v Italiji. Hrvatska reprezentanca tudi še ni dokončno sestavljena, najbolj dvomljivo pa je, ali bosta mogla nastopiti Brozovič med branilci in Lešnik v napadu. Tekmo bo sodil italijanski sodnik Scarpi. Isto nedeljo bodo v Splitu igrali najboljši juniorji Madžarske in Hrvatske.
Beograjski listi objavljajo nekatere zanimive vesti o naših plavalcih. Bob klub iz Beograda je začel pogajanja z ljubljansko Ilirijo, da bi mu za Konec tedna poslala v goste vse svoje najboljše ligaške moči, med njimi Pelhana, Mihaleka, Scarpo, Postevška ln druge. — V zvezi z načrtom, da bi naši plavalni rekorderji Zlžek, Ci-ganovič in Cerer za božič gostovali na veliki plavalni prireditvi v Budimpešti, poroča »Politika« od ondi, da je madžarska iavanju navedel med drugim naslednje od- 1 plavalna zveza prejela iz Zagreba obvesti-
lo JPS, češ, da ne more sprejeti vabila za to tekmo, ker plavalci ne bi imeli več dovolj časa za pripravo. V beograjskih športnih krogih so zaradi te navidezni skrbi JPS precej ogorčeni in pravijo, da se bodo naši plavalci teh tekem udeležili ne glede na to, ali bo to Zagrebu prav ali ne.
V meddržavnem srečanju v rokoborbi med Madžarsko In Hrvatsko v Zagrebu, v katerem so, kakor smo že na kratko zabeležili med brzojavkami včerajšnje številke, premočno zmagali Madžari, je bil izid v številkah 10:4 v korist gostov. Od domačih borcev sta se izkazala samo Mo-guljak v peresno lahki in De Luccu v wel-ter kategoriji, ki sta bila posebno v taktičnem pogledu zelo dobra in sta oba zmagala po točkah ter priborila domačim obe zmagi. Po dolgem enkrat so bili prireditelji zadovoljni tudi r vrhovnim sodnikom Italijanom, ki je nalašč za to srečanje prispel iz Trsta.
Zagrebška Concordla se je dogovorila za dve prijateljski tekmi z BSK-om ln sicer tako, da bo jesenski prvak srbske lige gostoval v Zagrebu dne 15. t. m., teden dni pozneje pa bo šla Concordla na revanšo v Beograd.
Zagrebški Hašk je imel te dni svoj 45 redni letni občni zbor, na katerem je bil
. • • ' •' žTfiS<&->?■ - 4y .." - . J -. v-.v •
vi-f^l^ 1
^'i^^ Vr A
■■'<• ■% v;'<=!%■
& ho oŠ komu kaj podariti,
mu podati Pel i K a H,
bi hruška dotffšuur naluma ne^o-!
za novega preu^uumna voijcu uacciaui mesta Zagreba g. Mato Starčevič. Kljub ima sedaj nekaj nad 900 članov, ki delujejo v 10 različnih sekcijah.
DRSALIŠČA SK ILIRIJE POD CEKI-NOVIM GRADOM so že od predvčerajšnjim vsa živa. Ledna ploskev je vsak dan lepša in tudi prijateljev tega zimskega športa je vsak dan več na njej. — Kakor nas obvešča Ilirija, je tudi njeno drsališče pri domu Ilirije v Planici v najldealnejšem stanju in že od 1. t. m. na razpolago drsalcem.
OTVORITEV DRSALNE SEZONE V CELJU. Drsališče SK Celja v mestnem parku v Celju bo odprto od sobote 7. t. m. dalje.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 sestanek vsega aktivnega članstva. Zaradi pričetka zimskega treninga je udeležba strogo obvezna. — (Hokejska
seKcija). urevi ob lti.ou ž>ei>taa^n. v iv.ub3ki sobi. Zaradi važnosti sestanka naj nihče ne Izostane! Načenik!
»Ilustrovane sportske novosti« St. 61. so prišle. Vsebina: Beograd je zaslužil zmago 3:1. — Novi Sad je premagal Subo-tico. — Nepričakovani, toda zaslužni uspeh hrvatskih table-teniških igralcev v troboju z Madžarsko in Nemčijo. — Kakšna bo hrvatska reprezentanca proti Madžarom? — Državno prvenstvo v smučarski štafeti na 4X10 km bo na Hrvatskem. — Občni zbor slovenskih nogometnih sodnikov, na katerem je predsednik glasoval proti samemu sebi. — Dosedanji najboljši rezultati naših plavalcev na najdaljši in naših plavačic na najkrajši progL — Italijani in Madžari so igrali neodrčeno. — Paziti moramo na vzgojo nogometnega naraščaja! — Itd. Vmes je več drugi aktualnih člankov tn mnogo raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
			
L*.'-		vri.-ir-flaKžv-^-.-	
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki sem Jih prejela ob smrti svoje blage prijateljice, gospodične
Ane šnideršič
učiteljice v pokoja
kakor za vse poklonjene vence in cvetje se najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam tudi vsem stanovskim tovarišem, zlasti gospodu upravitelju J. Sevniku, za tople besede ob odprtem grobu, zastopnikom vranskih društev, pevcem »Vranske Vile« za lepe žalostinke in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Vransko, dne 4. decembra 1940.
MARIJA ŠKRBEVC, učiteljica v pokoju.

ZAHVALA
Ob prerani Izgubi našega nepozabnega soproga ln očeta, gospoda
Vane Vlastimila
obratovodja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas ob težki url tolažllL
Prav posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, vodstvu, urad-nlštvu in delavstvu »Predilnice in tkalnice d.d.« v Mariboru, gg. govornikom za v srce segajoče besede, Sokolu L, češkemu klubu, darovalcem prekrasnih vencev in cvetlic in vsem ostalim, ki so spremili milega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 4. decembra 1940.
Žalujoča soproga In otroci

1
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
t
Umrl je naš ljubljeni soprog, oče, brat ln stric, gospod
Ivan Golob
posestnik in avtoizvošček
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 6. t. m. ob 2. url popoldne z 2al, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, St. Jernej, Ponikve, dne 4. decembra 1940.
Žalujoči: Anica roj. Poglavec, soproga; Ivan, sin — in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davKa za vsak ogiaa in enkratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščeji »lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.— .Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dm 3.— davk* za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanjt naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.-Vsl ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanjt naslovov Naiman^ši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Beseda l Otn davpk Din '.a šifre ali iaianjf naslova "> Oin Naiman<S' znesek ?r nir
Pri Putrihu
Vas danes obišče od 9 url sv Miklavž Po ob daritvi prosta zabava s plesom. SpreJe-ra1o se tudi dartla. Vsi vabljeni 32502-18
S posebnim
naročilom
bv. Miklavža se Vas vse nalvljudnele vabi na Miklavže vanje v četrtek zvečer ob 9 uri v eo=t;l no prt Panju. Veeova ul 10. kier bodo vsi gostje bogato obdarovani Z-ato ne oozablte n1egoves?a orihoda Da rila se vsak čas hvalež no sprejemajo v gostilni.	32428-18
Vsi na
Miklavžev večer
pride oa 8 do pol 9 k Rozmanu, da Vas ob dari. Vabi Angelca Pin tar. Sv. Petra c 85
32518-18
Danes ob 8.
zvečer nas obišče sv. Mklavi Vsi cenjeni gostje in otroci vablje nI. Gostilna Živec. Cesta 29. oktobra 17. Liub-ljana.	32527-18
'»ioficifke)
Krojaški vajenec
zdrav priden m pojten. se sprejme takoj Hra na in stanovanje v tu ši. Prednot imajo tisti ki so se že nekaj časa učili Krefl Viktor Bra slovče. Savinjska dolina 32536 44
Beseda i Oln laveR Dm za Miri »n -iaian.i' naslova * om Maiman'4 znesek 20 Oin
Pošteno dekle
do 25 tet staro se ta koj sprejme k otroku. Vaiena mora biti tudi vrtnih del. Ponudbe po slati na Boža Cas. Me-ža pri Dravogradu
32491-1
Postrežnico
Iščem	dopoldanske
ure. Zglaslti se od 12. do 14. ure pri Levar. Tr žaška c. 1
32493-1
Dekle ali vdovo
dobro kunar;co -prejme starejši obrtnik trgovec, eventuelno tudi poroči. Ponudbe pod »Prednost neka* d°nar]a« na ogl. odd Jutra	32514-1
Frizerko
prvovrstno mo:. sprejmem takoi ali 15 Plača 1000 din Koritnik. škof j a Loka 32520 1
Dve pletilji
dobro izvežbani na ročnih pletilnlh stroiih ter dve šivilji za izdeiavo pletenin, sprej-nem ta koj Zaslužek dnevno 50—60 din Mesto stalno — Trikotaža »Zlato -Janje«. čakovec.
32522-1
Več kleparskih
pomočnikov
sprejme takoi
Stok Celje
Aveust 32535 1
Kuharico
zmožno sune meščan ske hrane. Išče trgovska hiša. Prednost starejša mol Naslov v vseh pcel Jutra.	32534-1
INSERIRAJ V JIJTRU" i
/seka rwweda SC oai lajanje aasio-va S Dll a1manl*i '.nese* IS Hi-
Knjigovodja
i dogo-.etnc prakse išče nameščenja Ponud oe na ogl odd Tutrs nod ».Journal«
31356-i
Pošten fant
vojaščine prost izučen kovač, išče kakršnokoli •lameščenje Ponudoe ood »Deloven, pošten«* na ogl. odd Jutra.
32506-2
Žag
_ar
zučen pri »enecljankl. cirkularlst, zmožen ve sten poštei. ln zanes ljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok prosi kakoršnokoli zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podjet ju kot nočni čuvai ali slično. Alič Alojzij Zg. Pirniče 101. p. Medvode
32508 2
Manufakturist
z večletno prakso, agi len. dober prodajalec, verzi ran isto gaianteri je, konfekcije. vešč nemščine, zanesljiv. s prav dobrimi referencami. orožne vaje odslu žil. presi namestitve za radi likvidacije sedanje tvrdke — proti skromnim zahtevam. Ponudbe na oel. odd Jutra pod »De'aželjen, zmožen tna nufakturlst«.
32509-2
Prvovrstna
šivilja
gre šivat na dom ta koj. Ponudbe na osrlasnl odd Jutra pod »Prvovrstna šivilja«.
32530 2
Prodam
eJesedt, Ola latei
»m za šifri ln laiauj> ia*lova .1 Din Najman ti znesek il OlP
Darujte praktično
Nailepic darilo a vsako ro-kr te »Jugopatent nalivne pero« Dobavila tudi na obroke lugopatent. Ljubila na. Dvoriakova 8
M174-f
Štajerske purane
očiščene, . teži 4—b Kg kg po din 22, pošiljke od 9 Ks naprej, franko postaja naročnika Na roMla za takoj ln to Božič sprejema. Josip Lah OsluSevci Dri Ptu Ju	32540-6
Dva
smučarska dresa
za 14 let stara dekleta, skoraj t.ova, prodam. — Polzve se Gogala Gre gorčl^eva 29 IV od 11 d< 12. ure.	32545-6
s»esed» Oin lave* >m za Slin 4H laiaiif ia/i|ova S iim Naim»n,{ znesek if Din
3 tovorni
avtomobili
2. 3 ln 5 tonski. Diesel in dva predelana na oglje. za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica. Tvrševa 13. le vo dvorišče. 32515-10
Seseda i Oin davek ? Oin za šifre ali iaianif naslova * Din Najman 1š znesek 2f Otn
Kupim knjige
španske ali portuealske Ponudbe na: Vadnal. Murska Sobota
32531 8
Prehrana
Heseda Oln davek nin za šifrt ali daiani* naslova * nin Nn<mBn*4 znesek 20 Din
Abonente
v sprelmem ra.koj r.a izdatno ln okusno hrano Naslov v vseh po=l Jn-tra.	32528 14
tieseda i Oin davek »tn /s =sirri «li daianj* na-siova i iim Najman i* znesek 2( ntt>
Instrukcije
ia vse soisKt predmete audljo orezposelni om •esorski sandldatje ;troknvn iakt Novlnarsk lom Gosposka 12 urao i- ure od 10 do 12
21« -
deseda i Oin Save* )m za šifri an dajauj«-naslova S Om Najman i* znesek 2T Din
Za skladišče
m delavnico za mirno obrt rabimo 2—4 suhe 1l svetle preetore takoj Lahko na dvorišču. Po nudbe s ceno na ogl odd. Jutra pod »Sta len najemnik«.
32511-19
Brivnica
dobro ldoča se zelo po ceni takoj proda radi selitve Naslov v vseh posl Jutra	32538-19

=$eseda i Oin davek itn za šifri ali daian * mslova 4 Oin Naimiini* p«.v v Mir>
Knjižice
Kmetske posojlln ljubljanske ln Prve hrvatske tedionlee rabimo še ne kal proti takojšnji go tovlni Ponudite takoi
RUDOLF ZORE.
LJubljana Gledališke ulica St 12
32521-16
Posest
beseda > unij lave«
Wn ea ttfft ui imatij« naslova S Din Najman znesek 2f Din
»Realiteta«
zavod za nakup m prodalo nepremičnin ie tam o v Liubliam. PreSernova uli ca 64. 1. nadstr Tel 44-20 297-2C
HIŠO
dvostanovanjsko z vrtom, v bližini mesta Ljubljane, vzamem v najem, ali kupim pro ti mesečnemu odplačevanju do 800 din mesečno. Cenjene ponudbe z navedbo kje, in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«.	20
Večji kompleks
in oar parcel v Kranju prodam. Ponudbe pod šifro »Rentabilno 6777-na ogl. odd. Jutra
32490-20
Dobra investicija
V Zagrebu le naproda* - direktno bre7 posredovanja - še neka' stavhišč za 3 do « nad stropne hiše na ^lu \fedl1murske m Graho rove ceste pri kolodvoru 3ava Kdor kupi cel kompleks tmi ostane ndustrllski tir, tdealen 'A večia skladišča (drva nremoa itd I Informacl le- Boškovičeva ulica 15 pritličje desno vsak lan. razen nedelje Tel 35 44
31839 A
Stavbno parcelo
v To;i a. evem usodno prodam lepa lega Zl ma. Tyrševa 37
32544 20
-seseda om laveft »in za «in an laianj« ia<«l"va - Om Najmanj znesek a Din
Sprejmem
na staujvaujt ui nra-no 4 gospode. Milčinske-ga 3. Slika. Zaletel
32500 23
Sostanovalko
uradnico a. proua.ialko sprejmem takoj v lepo, čisto sobo v centrumu z dobro domačo hrano — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 700 din« 32513-23
Sobo oddam
dvema gospodičnama, z dobro oskrbo, kopalnico, za nizko ceno. Naslov v vseh posl. Jutra.
32532 23
Sobe išče
^saka o^eda mj	<*
tajanje aatsiova ; uu.
a ima ni«' '.nesek IS On
Sobo s hrano
separuauu i >• em v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.	32508-23a
Posojila
lajemo našim članom n-varčevalcem Ueodni o>' roji Vloge >brestu|en>-po S odstotfeiiv Vsi vai evaici brezpiačn- zava -ovani Zadruga «Mc>. »im' Ljubljana Ovor •akova S tščemr oove: 'enlke
Kompanjona (ko)
s 100.000 do 150.000 Išče mala tvornica. Ponudbe pod šifro »Zaslužek« 10.000 rresečno« na ogl. odd Jutra.	32516 16
Sobica
Gospodična dan odsotna, iSie malo, zračno sobico s posebnim vhodom za takoj. Plaia do 200 din Naslov v vseh posl. Jutra.
32512-23a
Beseda i Oin davek Oin za šifri ah daiaujt naslova •> Oin Najmantfr znesek 20 Oir
Društva, »druženja, organizacije
obračajte se za izvrševanje vseh pisarniških del na »Servis biro« postrež no pisarno. Ljubljana. Sv Petra cesta 27-1 tel 2109	32542-31
V
OBODAGAJJOA O.D
Pri kašlju
REMEDIA
Quajaco€
SIRUP
v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — Ljubljana,
are 3 e? metu'*/«*
Boljše brije in dal|e traia •. •

Kater e ie )raša
SREČNA BARVA
pud"a
iamevaite novvnrt britvico
a l c o s o
deseda i Oin aavei >m za ^lfri aii Jaianj« naslova s Om Naimani? znesek 2C Ud
Suhe slive
ln orehe razpošiljamo po povzetju po din 11.50 franko Lukavac Bra.'a Papo. Lukavac
32495 34
fl
ragocenosti
Vsakovrstno /Jato
Kupuje do najvišjih cenan
CERNL ju\elir Ljubi jan« Wnifova ulica
Vsakovrstno
zlato briljantt-
:n srebr« Kupuje o< aa., •Išjlh nenab A BO?.iC jubiiana PVančišuan -ka ul 1	?38 ■■*
deseda i Oin aavet «
Om za šUn %n imaujt laslova - om Najmantfti znesek 20 Dlo
Kupimo
sledeče stroje v dobrem tanju:
prešo, valjčno,
na ročni pogon ■ Walz-presse), dolžina valjkov
od 55 cm dalje:
stroj za izdelavo
opetnikov
(Pressmaschir.e)
stroj za sekanje
krupjna i Stanzmaschl ne) ln
kotel
za vzidanje (200 do 300 !t.rov).
Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl. odd Jutra pod »P a'am takoj«.	32510 29
Beseda I Oin davek
»m za šifri ali daianje naslova ^ Om Nalman znpsek 20 H1n
Otomane
(mamo zopet v veliki izbili na zalogi po zelo konkurenčni ceni tapetništvo
E. ZakrajSek,
Miklošičeva 34.
Strojno podjetje Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 izdeiuje
VODNE TURBINE
žage, mline tranv misijp dvigala itd.
Od Vas je
' visno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica
vvetlolikalmca
5?
PREMOG
KOKS — ORVA o ud)
I Po^ačnH
bohdriceva o
leieton PoRtr»*ih» nre7.nl f»n;
Nemški psi
bokserji.
Graščina Blzeljsko pošta Sv. Peter pod Sv Gorami. ima naprodaj prl-ra nemške bck.=erjf od premlranlh sta^še^ (oče državni prvak) -Vpraša se na eornjl na slov	32517-27
Nekaj pitanib
puranov
ourlc ln gosi rabim ze praznike. Naslov v vseh posl. Jutra. 32496-27
r^fSn^TIŽT?
Seseda i Din davek om za šifri an daiar.j. naslova 5 Om Najman «* znesek 20 Din
Hohnerjevo
harmoniko
klavirsko. popolnoma novo. na 12 basov pro dam. Ponudbe na podružnico Jutra Jeseni ce pod »Ugodno«.
32523 26
Moderne kauče
in fotelje nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 13.
l%CmjN0V£JS£ N§flf N/ANSE
PUMA
Iz Trbovelj
S— Miklavž bo delil oarila 5- t. m. v Sokolskem domu in sicer za siromašno deco ob 18.. za ostalo deco pa ob 19. Dariia naj se cddajo v gontilnl sokolskega doma proti malenkostnemu plačilu. Zvečer to miklav-ževanje za odiusle z zabavo. Starši obia-rujte deco v Sokolskem domu!
t— Pasji kontumae v Trbovljah je usnjen. Prebivalstvo pa se opozarja da vsako sumljivo obolenje živali nemudoma prijavi občini. Lovci in lovski čuvaji so pooblaščeni. da lahko ustrelijo psie klateže, ki jih zatečejo brez pasjih znamk.
t— Občinstvo Se opozarja, da je prepovedano sekanje mladih drevesc v nedoraslih gozdovih. Kdor prodaja ali prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva one občine kjer so bila drevesca posekana. Prestopki so strogo kaznivi
t— Brezplačne gozdne sadike bo oddajala ban c vinska gozdna drevesnica v Radečah siromašnim posestnikom. Reflektanti naj naslovijo prošnje do 5. januarja 1041 po pristojni občini ali neposredno sreskemu načelstvu. Podrobna pojasnila daje občinsko tajništvo
t— Dogaja se, da bolniki, ki jim je potrebno sanatorijsko zdravljenje, vstopajo v bolnico ter se pismeno obvežejo, da bodo stroške za zdravljenje plačala s"mi. Po nekaj dneh pa prediože ministrstvu pro-njo za brezplačno zdravljenje na stroške države. Občinski urad opozarja, da taki bolniki ne boJo megli biti oproščeni plačila bolniških stroškov.
MAL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR
9 Izmed 10 žena jporablja napačno barvo pudra.
Napa«.. - barve pudra Vam daje »trašen. trd »olepfan« izgled — naprevija Vae starejšo kakor ete Edini način. • katerim boste našli Vašo pravo nianso. je da preizkusite eno b^rvo pudra ne eni. drugo oarvo pa na drugi strani Vašega lica Napravite še dane? ta poizkus z novimi dražestnimi niansaml pudre Tokalon Te najnovejše nianse so mešane
•	pomočlo novega stroja — •hromasKopa« Kakor magično oke Izbira ta «troj barve i nepogrešljivo točnostjo Zdaj ni več »olepšav8jočega« pudranja Puder »e taKO dovršeno prilega koži da zgleda kakor de bi bil njen sestavni del Puder Tokalon Je po patentiranem postopku pomešan
*	»kremsko peno« Ta dwe>e da <e drii na licu ves dan celo na vetru In v dežju Poirkusite Se lanes puder Tokalon Opazujte <eko presenetljivo izboljšanje bo nov7roW v Vašem tenu.

Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
URE
Dobivajp se v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah
Uprava Združenja avtotaksijev
in izvoščkov v Ljubljani sporoča, da je umrl član uprave
Golob Ivan
Pogreb bo v petek ob 14. uri ^ z žal.
Dragega člana ohranimo v traj- i|pj nem spominu.
UPRAVA
Jakec Skok in Skakec
I^A&T	Poskoki dveh navfhancev
v treh poglavjih.
Bum, resk in tresk natančno v jez! raz lil se vir bo skoz in čez ... Joj, boter Miha, grozne sanje — kaj hitro zdaj te mine spanje.
V •	* • za Kuninjo
Linoiej sever
Stro
za Kuninjo — najcenejše v zalogi pri
f LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje ilnoleja
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA
Najdovršenejši Izdelek.
Z ležaji lz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 let!
Tvornica tehtnic
J. ŠEBEŠČEN
SUBOTICA
Zahtevajte ponudbe!
Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del Je odgovoren Aiojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.