w, VRonkah kratkotrajni beg rimskega roparja if r i riiT^_ 1 Jedrska in sončna energija: Intervju z izvedencem Mauriziom Fermeglio /7 Zadnjič, ali pa ne? Primorski PETEK, 10. JUNIJA 2011 Št. 137(20.152) leto LXVII. Če ne bomo ljudje, bo odločila kasta Marko Marinčič Po letu 1995 je majhna volilna udeležba izničila prav vse referendumske pobude v Italiji z edino izjemo referenduma o spremembi ustave leta 2006. Kar 24 referendumov je bilo neveljavnih, denar za njihovo izvedbo zavržen, stopnja demokracije okrnjena. Volivci so se pač odrekli možnosti odločanja in izbiro prepustili politični oligarhiji. Bo tokrat drugače? Mnogi so v to prepričani in navajajo tri razloge v prid volilni udeležbi. Prvi, a ne najpomembnejši, je političen. Uspeh referendumov, zlasti onega na temo upravičene zadržanosti, ki varuje Berlusconi-ja pred sodniki, bi dal novo zaušnico vladi. Nova politična sapica, ki je zavela na upravnih volitvah, bi lahko postala orkanski veter. Drugi razlog je v vsebini vprašanj. Jedrska energija in nadzor nad vodo sta temi, ki se dotikata vitalnih interesov ljudi pa tudi kapitalskih mogotcev sveta, če je res, da se že nekaj let večina vojn na planetu bije ali za energijo ali za vodo. Gre za temi tretjega tisočletja, kot piše Thomas Friedman. Nafti je treba poiskati alternativo, možnosti pa sta v bistvu dve: jedrska energija ali obnovljivi viri. Dilema, ki je odprta že desetletja, se po Fukušimi preveša v prid zelenim virom in menda se to dogaja zgolj zaradi emotivnosti. Švicarji, ki se na denar spoznajo, bodo nu-klearke nadomestili z obnovljivimi viri, ker so le-ti cenejši. Racionalni Nemci bodo takoj zaprli 8 nu-kleark in vse ostale do leta 2022, dotlej pa delež obnovljivih virov povečali od 17 na 38% in do leta 2050 kar na 80%. Green economy kot rentabilna investicija, pač. Podobno se dogaja z vodo. Marsikje se iz privatizacije vračajo na javno upravljanje, začenši s Parizom, ki velja za svetovno prestolnico vodnih multinacionalk. Razlog je očiten: uporabne pitne vode je le 1% vseh voda na svetu, brez vode pa ni življenja, niti za človeka. Kdor bo razpolagal z vodnimi viri, ta bo gospodar sveta. Kratkoročno in na lokalni ravni pa so v igri tudi veliki profiti za dobavo vsem potrebne a tudi vse manj razpoložljive vode. Italijanski državljani imamo torej možnost, da odločamo o vprašanjih, ki so vitalna za človeštvo in hkrati za slehernega med nami. Srž demokracije je v participaciji, poudarja predsednik Napolitano. In tu je tretji in najbrž glavni razlog za glasovanje. Možnost izbire imamo. Če je ne bomo izkoristili, bomo odločanje prepustili politični in ekonomski kasti, ki ji interesi državljanov niso vselej prva skrb. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TERORIZEM - Brazilsko vrhovno sodišče zavrnilo italijanski priziv Brazilija ne bo izročila Cesareja Battistija Italiji Rim je odločitev obsodil in napovedal pritožbo na sodišču v Haagu LOKALNE VOLITVE - Strokovna analiza podjetja SWG Razmeroma nizka volilna udeležba je pomagala novemu županu Trsta TRST - Razmeroma nizka volilna udeležba (okoli 57 odst. glasov v prvem krogu) je tudi prispevala k zmagi Roberta Cosolinija (na sliki KROMA z Mario T. Bassa Poropat takoj po razglasitvi zmage). To ni bil edini »zmagoviti dejavnik« za novega župana, ki je dobil dosti več glasov od levosredinskih strank in je znal mobilizirati tudi tiste volivce, ki bi drugače ostali doma. Pomemben mobilizacijski dejavnik za levo sredino so bile tudi županske primarne volitve, medtem ko so volivci desne sredine imeli stalno občutek, da sta bila Roberto Antonione in Giorgio Ret od zgoraj vsiljena kandidata. To so nekateri poudarki iz strokovne analize predstavnika podjetja za javnom-nenjske raziskave SWG Maurizia Pes-sata. Na 6. strani BRASILIA, RIM - Brazilsko vrhovno sodišče je razsodilo proti izročitvi nekdanjega levičarskega terorista Cesareja Battistija Italiji in ukazalo njegovo izpustitev. Battisti, ki ga Italija že več desetletij išče zaradi štirih umorov, je tako že zapustil strogo varovani zapor Papuda v glavnem mestu Brasilia. Rim je odločitev sodišča nemudoma obsodil in jo označil za ponižanje Battistijevih žrtev. Predsednik Napolitano je dejal, da razsodba krši mednarodne dogovore, ki vežejo Brazilijo in Italijo. Zunanji minister Frattini pa je napovedal, da bo Italija pravico iskala pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Na 5. strani Borut Pahor ne razmišlja o odstopu Na 2. strani Danes v Trstu vrh zunanjih ministrov SEP Na 3. strani Rossetti in SSG bosta s Shakespearom izobraževala igralce Na 8. strani Po goriški pokrajini »pozabljeni« odpadki Na 14. strani V Gorici nova ofenziva proti solkanski Livarni Na 14. strani DEŽELA FJK Tondov odbor bo razdelil lep kup denarja VIDEM - Deželni odbor FJK je odobril proračunski popravek v vrednosti 186,5 milijona evrov in predlog za porabo teh dodatnih sredstev. Proračunski dokument bo šel julija v razpravo deželnega sveta, kjer bo mogoče razdeliti še preostalih 20 milijonov evrov, medtem ko se je za glavnino denarja deželni odbor odločil, da jih bo uporabil na strateški način - za socialno zaščito in investicije. Letošnji presežek na polovici proračunskega leta je bil ustvarjen z izrednimi in neponovljivimi prihodki, predvsem v obliki davkov Ires in Irap. Na 4. strani Po velikem uspehu knjige Marija Šušteršiča SLEDOVI ZTT predstavlja njeno italijansko različico !M danes, 10. junija, ob 18. uri v časnikarskem krožku Korzo Italija, 13 (1. nadstropje) Obiitite raio trgovin« v (hhIImmju Gorske hranilnice na korau Verd: 150 v fiorld. Do 19. junija 2011 vam ponujamo tudi: kuhan» spwfc po € JlflO g &Itontawnt. GOdni po 0[M G lOOg k-nhao prfut praga po 0,45 g URNIH.: pan»bl|*t » OD ill. DC. Ufil . »LJkjI» S.WH r» - ts JD.lfc plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 2 Sobota, 11. junija 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Kriza vladne koalicije se vse bolj zaostruje Pahor ne bo odstopil, razmišlja o zaupnici in predčasnih volitvah Če rebalans proračuna, ki ga pripravlja vlada, ne bo potrjen, so predčasne volitve za Pahorja najboljša rešitev LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je po včerajšnji seji vlade poudaril, da je in ostaja predsednik vlade do verjetnega glasovanja o zaupnici, ki jo bo verjetno vezal na sprejetje rebalansa proračuna. Če ta ne bi bil potrjen, se osebno zavzema za predčasne volitve.Po seji vlade, na kateri so ministri govorili tudi o sredini zahtevi strank Zares in LDS po temeljiti rekonstrukciji vlade, je tudi dejal, da si želi, da bi to politično negotovost premagali brez politične krize. Na vprašanje, od česa je odvisno, ali bo zaupnico vladi vezal na rebalans proračuna, Pahor odgovarja, da je to deloma odvisno od domačih, nekaj pa tudi od mednarodnih razmer. Zaupnice ne bi vezal, če bi ocenili, "da smo se dogovorili o nadaljnjem delu, če pa bi bil dvom v delo vlade", potem bi do vezave zaupnice prišlo, je povedal. Sicer pa bo poskušal poiskati rešitve za konsolidacijo koalicije. "Če to ne bo uspelo, pa se bo to pokazalo ob glasovanju o zaupnici," je dejal. Golobiča in Kresalovo je tudi zaprosil, naj mu ustno ali pisno povesta, katere ministrske položaje bi lahko združili in katere ministre bi bilo treba zamenjati. Če v LDS in Zares menijo, da mora tudi na mesto predsednika vlade priti kdo drug, "imajo to pravico, hkrati pa mora tisti, ki bo prišel na ta položaj, povedati, kakšen je njegov odnos do reform in nekaterih drugih pomembnejših vprašanj v državi", je dejal. Če menijo, da je zamenjava premierja pogoj za to, da se imenuje nova vlada brez predčasnih volitev, bodo poslanci v DZ po njegovih besedah glasovali proti rebalansu. Tako mu bodo tisti, ki so mu mandat podelili, tega tudi odvzeli, je dejal. Ob tem poudarja, da bo tako sam odgovorno končal svoje delo, svojim kolegom pa nato svetoval, da so predčasne volitve najboljša izbira, saj bodo tako o novem mandatarju odločali ljudje. Prvak Zares in minister v odstopu Gregor Golobič je po seji vlade novinarjem povedal, da so zahtevo po rekonstrukciji vlade naslovili na stranko SD in da bodo na odgovor počakali do 25. junija. Ob tem pričakuje, da bo SD ravnala v skladu s skrbno presojo realnosti, ki je v tej državi, in z mislijo na interese države. Minister za šolstvo Igor Lukšič iz vrst SD poudarja, da v SD Pahorja podpirajo in da ima predsednik vlade mandat štiri leta. Minister za promet Patrick Vla-čič (SD) pa meni, da Zares in LDS pravzaprav želita novega predsednika vlade. Ob relativno nizki podpori, ki jo uživa po- Borut Pahor namerava ostati na premierskem položaju do verjetnega glasovanja o zaupnici ob sprejemanju rebalansa proračuna v državnem zboru arhiv litika v javnosti, pa si Vlačič težko predstavlja, da bi nekdo uspešno vodil vlado, če tega mandata ne dobi na volitvah s svojim programom. Dokler bosta vlada in DZ naprej sprejemala odločitve, "bomo delali normalno naprej", zagotavlja Vlačič. Odgovoru na vprašanje, ali je pripravljen sprejeti "ponudbo" predsednika SDS Janeza Janše o skupni koaliciji po morebitnih predčasnih volitvah, se je premier Pahor včeraj izognil. Kot pravi, ne ve, koliko so lahko njihovi pogledi skupni s pogledi SDS, in o tem ne bi želel ugibati. Se mu pa zdi prav, "da se v Sloveniji nič ne izključi". Gregor Golobič pa je Janševo izjavo o morebitnem sodelovanju v prihodnjem mandatu ocenil kot "pokroviteljsko in poniževalno". Na vprašanje, ali bi on sodeloval v prihodnji vladi s SDS, odgovarja, "da so to tako neresna vprašanja, da ne sodijo niti na ulico". Prvak SDS Janez Janša je namreč v sredo v oddaji Vroči stol stranko SD vnovič pozval k predčasnim volitvam. Če socialni demokrati to naredijo in "omogočijo Sloveniji, da ponovno zadiha in stopi na pot razvoja", je SDS v prihodnjem mandatu pripravljena z njimi sodelovati. Bodisi koalicijsko, bodisi v okviru partnerstva za razvoj, je zagotovil Janša. Takšno stališče je včeraj potrdil tudi svet stranke SDS, ki je obravnaval aktualne politične razmere. Slovenija čim prej potrebuje vlado s polnimi pooblasti- Na Dunaju slovenski kulturno-informacijski center LJUBLJANA - Slovenska vlada je na pobudo ministrstev za kulturo, zunanje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z namenom enotne promocije slovenske ustvarjalnosti na Dunaju ustanovila Slovenski kulturno-infor-macijski center v Avstriji. Center bo deloval v Študentskem domu Korotan kot dislocirana enota slovenskega veleposlaništva Njegovo intenzivnejše informacijsko-pro-mocijsko delovanje bo zaživelo neposredno pred EPK 2012, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Sanader bo zahteval nujno izročitev Hrvaški ZAGREB - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader, ki je doslej zavračal izročitev Hrvaški, je včeraj dal vedeti, da bo na obravnavi 21. junija na avstrijskem sodišču zahteval nujno izročitev Hrvaški. To je za hrvaške medije napovedal Sanaderjev zagrebški odvetnik Goran Suic. "Sa-nader se je za to odločil, ker so zadnje dni njegovo ime povezovali z možnimi negativnimi konotacijami hrvaških pogajanj z EU," je dejal Suic. Želi namreč stopiti pred hrvaško sodišče in dokazati nedolžnost ter razkrinkati laži o sebi, ki se pojavljajo v medijih. li in koalicijo, ki se ne bo prepirala med sabo, je po seji sveta SDS dejal Janša. V SDS rešitve namreč ne vidijo v nadaljnjih prepirih znotraj iste koalicije, ampak morajo svoje povedati volivci, da dobimo vlado, ki bo imela dovolj veliko legitimnost, pravi Janša. Rekonstrukcije vlade ne more biti, če se hkrati ne izvede rekonstrukcija državnega zbora, zato so ta trenutek najboljša rešitev predčasne volitve, je povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Brez hkratne rekonstrukcije državnega zbora novi predsednik vlade po mnenju Erjavca nima nobene možnosti, da bi delal bolje od sedanjega. V DeSUS po besedah Erjavca ne razmišljajo, da bi šli v rekonstruirano vlado, "dvomim pa, da tudi katera od drugih opozicijskih strank" je dejal. Zadnji konflikti v vladi po njegovi oceni kažejo, da se niso uresničile napovedi SD, Zares in LDS, da bo koalicija brez DeSUS delala bolje. V SLS pozdravljajo vse pobude k bolj odprtemu političnemu dialogu, povezovanju in sodelovanju, so v sporočilu za javnost zapisali v omenjeni stranki. S tem so se odzvali na pobudo SDS za sodelovanje s SD. "Prepiri zaradi prepirov in zbujanja pozornosti" namreč po mnenju SLS zgolj preusmerjajo pozornost javnosti od realnih problemov v državi. Janševo pobudo je kot korektno včeraj označil tudi namestnik vodje poslanske skupine SNS Bogdan Barovič. (STA) LJUBLJANA - Komisija DZ Pomisleki o predlogu zakona o narodnih skupnostih, ki ga je sprejela avstrijska vlada LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji seji razpravljala o prihodnosti slovenske manjšine v Avstriji v luči sprememb zakona o narodnih skupnostih, ki ga je sprejela avstrijska vlada. Kot je uvodoma poudaril predsednik komisije Miro Petek, se glede osnutka zakona pojavljajo številni pomisleki. Že kar nekaj so jih doslej predstavili predstavniki slovenske manjšine v Avstriji, Petek pa je izpostavil predvsem kritike strokovne javnosti. Konec maja je namreč na pravni fakulteti potekala okrogla mizo o tej temi, na kateri so udeleženci, med katerimi so bili slovenski in avstrijski pravniki, opozorili na številne sporne točke. Med drugim je po njihovem mnenju predlog zakona v nekaterih delih neskladen s 7. členom ADP, Lojze Ude s pravne fakultete pa je izpostavil tudi spornost same oblika zakona, to je oblika ustavnega zakona, s katerim bi bila izključena možnost intervencije avstrijskega ustavnega sodišča. Državni sekretar v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih DEŽELA - Službeni avto Ballaman krivi svojega šoferja TRST - Na Računskem sodišču Furlanije-Julijske krajine se je včeraj pričela obravnava proti bivšemu predsedniku deželnega parlamenta Edouar-du Ballamanu (na sliki), ki je obtožen nezakonite uporabe službenega avtomobila. Balla-man je bil do izbruha afere član Severne lige, po odstopu s predsedniškega mesta pa je postal član mešane svetniške skupine. Tožilec Maurizio Zappatori je dejal, da bi moral biti Ballaman seznanjen s strogimi omejitvami pri uporabi službenega vozila, bivši predsednik skupščine FJK pa je krivdo za nezakonitosti naprtil svojemu šoferju. Ballaman je podobno stališče zagovarjal tudi na kazenskem sodišču, kar je sprožilo oster protest združenja šoferjev deželne uprave. Nezakonito uporabo avtomobila s strani Ballamana je razkril videmski dnevnik Messaggero Veneto, ki je ugotovil, da je takratni zastopnik Severne lige kar 61-krat nezakonito uporabil službeni avto. Po mnenju tožilca Računskega sodišča je Deželi povzročil škodo v višini 23 ti- soč evrov. POLETNI TEČAJI - Na Ad formandumu v Trstu in Gorici Angleščina in nemščina ter pomoč pri učenju za dijake višjih srednjih šol TRST, GORICA - Na Ad formandumu pripravljajo zanimivo in pestro poletno sezono. Poletni tečaji bodo namenjeni predvsem dijakom višjih srednjih šol. Poletje je namreč dolgo in škoda bi bilo, ko bi ne izkoristili premora za pridobivanje novih znanj. Tečaji so zasnovani primerno počitniško. Angleščine in nemščine se bodo dijaki učili z rojenimi govorci, ki bodo razvijali predvsem konverzacijske sposobnosti dijakov, manj poudarka pa bo na »šolski« slovnici, pravopisu in književnosti. Tudi teme bodo primerne letnemu času: morje, hribi, ples, potovanja, glasba, prijateljstva, ljubezni, filmi - o vsem tem in še marsičem drugem se bodo dijaki pogovarjali med sabo v tujem jeziku. Skupine bodo organizirane tako, da bo vanje vključenih od 12 do 15 udeležencev. Intenzivni tečaji nemščine in angleščine bodo potekali na sedežih Ad formanduma v Trstu in v Gorici v terminih od 4. do 15. julija, od 18. do 29. julija in od 16. do 26. avgusta. Vsak modul traja 12 ur in poteka od ponedeljka do petka. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali na več modulov. Poleg jezikovnih tečajev Ad formandum ponuja pomoč pri učenju latinščine in grščine ter matematike in fizike. Program je namenjen dijakom, ki imajo pri teh predmetih težave in jih želijo med poletjem odpraviti ob pomoči strokovno usposobljenega mentorja. Število dijakov, vključenih v skupine, je omejeno na 3 do 4. Vsak modul traja po 12 ur. »Pri organizaciji tečajev smo upoštevali več faktorjev. V prvi vrsti želimo omogočiti mladim višješolcem sproščeno učenje, primerno za poletno obdobje. Tečaji namreč ne trajajo celo poletje, tako da ima vsak udeleženec dovolj časa, da s prijatelji ali družino odpotuje kam dlje. Poleg tega potekajo predavanja v jutranjem ali pozno popoldanskem času, tako da ostaja še čas za kopanje oz. primeren poletni počitek. In še kakovost: tujega jezika učijo rojeni govorci oz. visoko usposobljeni učitelji, ki nudijo isto kakovost kot na tečajih v tujini, tudi metoda dela bo ista,« pravi Matejka Grgič, ki je pri Ad for-mandumu odgovorna za didaktiko. Za informacije in vpise kličite na sedež Ad formanduma v Trstu (tel. 040.566360, email ts@adformandum.eu) ali v Gorici (tel. 0481.81826, email go@adformandum.eu). je izrazil zadovoljstvo, da se je slovenska stroka tudi tokrat aktivno vključila v obravnavo reševanja problematike na avstrijskem Koroškem. V uradu tudi v "celoti podpirajo" pripombe manjšinskih organizacij na osnutek zakona in so avstrijski strani izrazili pričakovanje, da bodo pripombe upoštevane. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina pa je ponovila stališče MZZ, ki pričakuje, da bo ustavni zakon odražal dogovor med slovensko manjšino in avstrijskimi oblastmi. Obenem je še enkrat poudarila pomembnost skladnosti kakršne koli formalne oblike ureditve manjšinske zaščite z ADP in drugimi relevantnimi akti. Slovenske manjšinske organizacije na Koroškem je na seji zastopal le predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, ki je ponovil stališče, da predlog zakona ni idealen. Morda bo sicer v parlamentarni proceduri moč še kaj spremeniti, je menil. Kot najbolj problematično točko je ponovno izpostavil uredbo o uradnem jeziku v občinah Dobrla vas in Ško-cijan. Prepričan je, da predvidena "ureditev pravno ne bo zdržala in bo slej ko prej prišlo do pritožbe pred evropskim sodiščem". Sturm je kljub temu za sprejem predloga zakona, saj meni, da "rešitev vprašanja dvojezičnih napisov "v sebi nosi perspektivo nadaljnjega razvoja". Veliko je odvisno tudi od volje Slovencev, ki se morajo po njegovem mnenju dejansko posluževati pravic, ki jih imajo. (STA) Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 11. junija 2011 3 TRST - Danes vrh zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude Cilj je utrditev SEP za pospešitev evropske integracije Vrh pod srbskim predsedstvom - Udeležba zunanjih ministrov Italije in Slovenije Frattinija in Žbogarja TRST - Danes bo v Trstu potekal vrh zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude, katerega cilj je utrditev tega telesa kot kraja dialoga za pospeševanje integracije vseh osemnajstih članic v evropsko skupnost. Vrh bo potekal v času srbskega predsedovanja SEP, zato bo tržaško zasedanje vodil srbski zunanji minister Vuk Jeremic. Srečanja se bo napovedih udeležilo trinajst zunanjih ministrov (med temi tudi italijanski Franco Frattini, slovenski Samuel Žbogar in hrvaški Gordan Jan-drokovic), štirje državni sekretarji in en funkcionar iz osemnajstih držav članic SEP (Albanije, Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Italije, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine), poleg njih pa še podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jan Fischer ter predstavniki Jadransko-jonske pobude, Črnomorske gospodarske kooperacije in Sveta za sodelovanje med regijami ter seveda sekretarjata SEP na čelu z generalnim sekretarjem Gerhardom Pfanzelterjem. Udeleženci bodo obravnavali dolgoročne strategije za okrepitev vloge SEP, med cilji pa je tudi promocija regijske kohezije za izognitev delitvam med devetimi članicami SEP, ki so tudi članice Evropske unije in ostalimi devetimi članicami, ki niso v EU. Med prioritetami srbskega predsedovanja pa je tudi razmislek o potencialu sodelovanja med regijami v okviru procesa evropske integracije tistih držav članic SEP, ki niso še članice EU ter razvijanje odnosov s t.i. ja-dransko-jonsko, podonavsko in črnomorsko makroregijo. Od jutri delujejo tudi sedežnice na Varmostu FORNI DI SOPRA - Od jutri pa do 23. julija bodo za vikend delovale tudi sedežnice na Varmostu, od 30. julija do 4. septembra pa bodo sedež-nice delovale vsak dan. S tem se tudi v Forni di Sopra začenja poletna sezona, kar zadeva turistično ponudbo na Varmostu. Po Višarjah bodo namreč tudi v tem karnijskem turističnem središču pognali sedežni-ce, ki peljejo na Varmost, tako da bodo lahko tudi tisti, ki zaradi najrazličnejših razlogov ne morejo peš do višjih predelov, prišli na Varmost, kjer bo odprta tudi restavracija. Ob nakupu vozne karte za sedežnico bo na blagajni priu spodnji postaji se-dežnice mogoče plačati tudi kosilo v Malgi Varmost, na vrhu pa se ljubiteljem hoje odpira nešteto možnosti za krajše ali daljše sprehode. V Štanjelu 3. festival kraških vin ŠTANJEL - Na gradu v Štanjelu bo v nedeljo in ponedeljek od 17. do 22. ure potekal 3. festival kraških vin. V pokušnji bo več kot 80 vrst kraških vin, ob katerih bodo ponujali še kraško panceto, sire, med in razne zeliščne izdelke. Obiskovalcem bodo na volju tudi dobrote, ki jih bodo pripravile kmečke žene in kuharska ekipa Terra Carsus. Tržaškega vrha se bosta udeležila tudi zunanja ministra Slovenije Žbogar (levo) in Italije Frattini ansa ZBOROVSKO PETJE - V nedeljo 19. junija Letos že desetič Višarje pojejo Prihodnjo nedeljo bo višarski cerkvici spet zadonela slovenska pesem ŽABNICE - V nedeljo, 19. junija, bo na Višarjah na sporedu deseto srečanje slovenskih pevskih zborov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Vsakoletni koncert prirejata Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan iz Trsta in Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline ob podpori Slovenske prosvete, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev. Koncert predstavlja eno redkih priložnosti, ko v cerkvici v Julijcih zveni slovensko petje, sodelujočim pevkam in pevcem pa omogoča, da spletajo nova poznanstva in tako tudi konkretno ustvarjajo toliko opevani skupni kulturni prostor. Letošnji koncert, ki se bo pričel ob 13. uri (po opoldanskem bogoslužju), bodo izoblikovali okteta Škofije in Vrtnica (Slovenija), kvartet V Črnicah iz Radiš (Avstrija), Barski oktet iz Barda in skupina Opice band-Doganirs iz Kanalske doline (Italija). DOBAVA IN MONTAZA SODELOVANJE - SKS Planika in šola v Ukvah Ukovski šolarji na poučnem izletu v Vrbi na Gorenjskem in Ljubljani UICVE - Slovensko kulturno središče Planika je pred iztekom šolskega leta omogočilo šolarjem osnovne šole iz Ukev celodnevni izlet v Slovenijo. Ob spremstvu učiteljice slovenščine in drugih, ki poučujejo na šoli v Ukvah, so se otroci podali na pot ter si v sklopu enodnevnega izleta ogledali lepote in zanimivosti Slovenije. Otroci so tako lahko videli vse tisto, o čemer so se učili, ko so se pripravljali na Prešernovo proslavo, ki je bila posvečena Prešernovi poeziji, njegovemu življenju in lepotam Slovenije. Tako so šolarji najprej obiskali Vrbo na Gorenjskem, kjer so si ogledali Prešernovo rojstno hišo. Nato so šli še v Ljubljano, kjer so najprej obiskali osnovno šolo Valentina Vodnika. Tam so jim njihovi vrstniki s svojimi učitelji razkazali šolo in jim podarili nekaj knjig. Ukovški šolarji pa so svojim gostiteljem v zahvalo za prijazen sprejem zapeli nekaj pesmi in pokazali, kaj se med letom učijo med urami slovenščine in glasbe v slovenskem jeziku. Sledil je obisk založniške hiše Mladinska knjiga, kjer so v redakciji otrokom prikazali, kako nastaja revija Ciciban. Založba je otroke in šolo tudi bogato obdarila s knjigami in zgoščenkami. Nato je bil na vrsti še ogled mesta, šolarji pa so se peljali tudi z ladjico po reki Ljubljanici. V starem mestnem jedru so otroci prisostvovali dejavnostim "Hiše eksperimentov". Za otroke je bil to naporen, a nedvomno nepozaben izlet, na katerem so prišli v živ stik s slovenskim knjižnim jezikom. R.B. Izletniki iz Ukev pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani <0 Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 4 Petek, 10. junija 2011 GOSPODARSTVO DEŽELA FJK - Na zasedanju v Vidmu začrtana shema razdelitve 186,5 milijona evrov Deželni odbor je odobril »bogat« proračunski popravek Denar za socialno zaščito in za naložbe - 20 milijonov bo razdelil deželni svet VIDEM - Deželni odbor je včeraj na zasedanju v Vidmu odobril proračunski popravek v vrednosti 186,5 milijona evrov in predlog za porabo teh dodatnih sredstev. Proračunski dokument bo šel julija v razpravo in odobritev deželnega sveta. Po oceni predsednika deželne vlade Renza Tonda gre za »več kot zajeten« proračunski manever, še posebno glede na to, da je lanski popravek znašal le 19 milijonov evrov. Letošnji presežek na polovici proračunskega leta je bil ustvarjen z izrednimi in neponovljivimi prihodki, predvsem v obliki davkov Ires in Irap. Deželni odbor se je odločil, da bo ta sredstva uporabil na strateški način, in sicer za razvoj in investicije. Odločitev sloni tudi na analizi makroekonomskih podatkov (vir je Istat) do leta 2009 in na projekcijah raziskovalnega inštituta Prometeia do leta 2014, po katerih bo imela Furlanija-Julijska krajina pogosto boljše ekonomske rezultate od državnega povprečja in včasih tudi od povprečja severovzhodnega dela države. Kot sta na novinarski konferenci po seji deželnega odbora povedala deželna odbornica za finance Sandra Sa-vino in predsednik Tondo, »podatki potrjujejo učinkovitost ukrepov deželne uprave na področju boja proti gospodarski krizi, spodbujanja gospodarske rasti, socialnih blažilcev in na splošno socialne zaščite«. Predsednik Dežele je opozoril tudi na učinkovitost ukrepanja za omejevanje deželnega dolga (postopno zmanjševanje od 1600 milijonov v letu 2008 na 1050 milijonov evrov v letošnjem letu) in na korektno izvajanje finančnega načrtovanja na področju zdravstva, ki že tretje leto zapored omogoča, da niso potrebne dodatne dotacije ob junijskem proračunskem rebalansu. Dodatnih 186,5 milijona evrov v deželnem proračunu bo tako poleg obveznega deleža za lokalne uprave (20 milijonov evrov), namenjeno za naložbe in welfare. Več za socialno zaščito Za to poglavje bo iz omenjenega zneska namenjeno 8 milijonov evrov za socialne blažilce in 9 milijonov za financiranje drugega dela enkratnega prispevka za upokojence (že predvidenim 100 evrom se bo pridružilo še drugih sto evrov na socialnega upokojenca). Levji delež za naložbe Za naložbe je Tondov odbor izdelal naslednjo shemo: 23 milijonov Odbornica za finance Sandra Savino in predsednik deželnega odbora Renzo Tondo na novinarski konferenci v Vidmu dežela fjk evrov za evropske programe in inova-tivnost; 35 milijonov za proizvodne dejavnosti, za rotacijske sklade (tudi za kmetijstvo) in za industrijska okoliša pohištva in stolov; 5 milijonov za ukrepe na področju kmetijstva; 10,5 milijona za hidrogeološko in okoljsko zaščito; 36,5 milijona za stanovanjski sistem - od tega 17,5 milijona za socialno stanovanjsko gradnjo in za financiranje letošnjih lestvic prosilcev za prispevke za nakup prvega stanovanja, 9 milijonov za anticipiranje skladov podjetij Ater in 10 milijonov za refinanciranje zakona o majhnih gradbenih vzdrževalnih delih; 9 milijonov evrov za dokončanje širokopasovnega omrežja; 9 milijonov evrov za letališki sistem; 16,5 milijona evrov za preselitev tržaškega in goriškega urada zemljiške knjige v nova sedeža in za obnovo vile Otellio v Rivignanu, ki sodi v nepremičninsko premoženje Dežele FJK; na koncu pa še 6 milijonov evrov za kulturo, šport in izobraževanje. Preostalih 20 milijonov evrov bo ostalo v rezervi za morebitne zahtevke, ki bodo sprejeti med razpravo v deželnem svetu. Preden bo deželni odbor propračunski popravek dokončno odobril, se bo morala o njem izreči konferenca lokalnih avtonomij, nato pa bo šel v pristojni komisiji deželnega sveta in na koncu v razpravo in dokončno odobritev deželne skupščine. DEŽELA FJK - Istat in Prometeia Deželno gospodarstvo daje znake oživljanja VIDEM - »Gospodarski položaj Furlanije-Julijske krajine je še vedno zapleten, a so nekateri elementi, ki nam - ne da bi se sicer slepili s pretiranim optimizmom -omogočajo nekaj zadovoljstva in nam vlivajo optimizem za prihodnost.« S temi besedami je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo komentiral podatke o gospodarskih gibanjih oziroma projekcijah za obdobje 2008-2012, ki sta jih objavila statistični zavod Istat in raziskovalni inštitut Prometeia. Po analizah in napovedih iz obeh virov je v Furlaniji-Julijski krajini v teku počasno oživljanje gospodarstva, ki naj bi v letu 2012 predvidoma dosegla 1,3-odstotno rast. Kot je povedal Tondo, so deželni podatki velikokrat boljši tudi v primerjavi z makroregijo severovzhodne Italije. Fiksne naložbe podjetij rastejo, dohodek iz odvisnega dela, ki je preprečil večji padec oseb- ne porabe, je rahlo višji kot v ma-kroregiji in znatno višji od državnega povprečja. Napoved o gibanju zaposlenosti za leto 2012 predvideva 6,3-odstotno stopnjo nezaposlenosti, kar je enako kot državno povprečje, medtem ko bo v makroregiji znašala 5,9 odstotka; stopnja zaposlenosti pa bo z 41,1 odstotka v Furlaniji-Ju-lijski krajini prihodnje leto višja od državnega povprečja, (37,7 odstotka), a nižja kot v makroregiji (43,2 odstotka), kjer jo po Tondovih besedah dviguje odličnost Južne Tirolske. Najboljše rezultate naša dežela dosega pri deležu izvoza na bruto domači proizvod, kjer ima državni rekord, in pri zniževanju javne porabe. »to je rezultat, na katerega sem še posebno ponosen, saj je med drugim tudi najbolj izrazit glede na državno povprečje,« je še poudaril predsednik deželne uprave Furlani-je-Julijske krajine. PODJETJA - Največji lastniki podpisali sporazum o prodaji več kot 50% delnic Bančna skupina Unicredit že skoraj 15-odstotni lastnik slovenskega Mercatorja LJUBLJANA - Splitska banka Societe Generale ima od včeraj v Mercatorju že skoraj 5-odstotni lastniški delež, kaže delniška knjiga. Delnice naj bi Splitčani kupili za hrvaški pokojninski sklad AZ, ki je posredno v lasti Zagrebačke banke, ta pa v lasti italijanske skupine Unicredit. Skupina Unicredit ima tako neposredno in posredno že skoraj 15 odstotkov Mercatorja. Kot so pred dnevi poročale Finance, naj bi večino delnic Splitska banka kupila od ameriškega sklada New World Fund, sklad AZ pa naj bi delnice kupoval špekulativno, in sicer za hrvaškega trgovca Agrokor. Ta naj bi, potem ko se mu ni uspelo dogovoriti s skupino Pivovarna Laško o prodaji skoraj četrtine Mercatorja, pri večjih evropskih bankah iskal sredstva za prevzem celega slovenskega trgovca. Unicredit je eden največjih upnikov Agrokorja, zato naj bi bilo, tako poznavalci, banki v interesu, da se Agrokor in Mercator združita, saj bi tako postala največje trgovsko podjetje na Balkanu, s tem pa bi postala tudi tarča interesa velikih trgovskih multinacionalk. Na Unicreditu Slovenija za pojasnila, tudi za to, zakaj sami ne kupujejo delnic na borzi, niso bili dosegljivi. Koordi-natorka prodaje večinskega deleža v Mercatorju Cvetka Selšek, sicer prva dama SKB banke, ki je tudi v lasti francoske bančne skupine Societe Generale, pa je dejala, da konkretnih poslov bank zno- traj sistema Societe Generale ne more komentirati. Povedala pa je, da nobena banka znotraj sistema Societe Generale nima pooblastila za nakup delnic Mercatorja oz. tega ne dela za svoje potrebe. Laščani so včeraj za STA potrdili, da so v sredo podpisali sporazum o skupni prodaji več kot polovičnega deleža Mer- catorja. Sporazum naj bi podpisala tudi Nova Ljubljanska banka, ki koordinira prodajo in je postavila rok za podpis do 15. junija. V prihodnjih dneh naj bi ga tako podpisale še Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Banka Celje in Banka Koper. Kljub podpisu sporazuma o skupni prodaji Mercatorja, pa Pivovarna Laško z bankami še vedno ni podpisala dogovora o reprogramiranju posojil, saj pogajanja še potekajo, so pojasnili v laški pivovarni. (STA) Lastniška sestava Največji lastnik Mercatorja je Pivovarna Union (12,33%), sledijo Nova Ljubljanska banka (10,75%), Pivovarna Laško (8,43%), Unicredit Slovenija (8,01%), Nova Kreditna banka Maribor (5,24%), Splitska banka Societe Generale oz. pokojninski sklad AZ (4,87%), Gorenjska banka (3,80%), Rodič MB (3,34%), Abanka Vipa (2,75%), Radenska (2,57%), Banka Koper (2,07%), Hypo (2,0%), KLM (1,63%) in Unicredit Austria (1,51%). EVRO 1,4614 $ 0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 9.6. 8.6. ameriški dolar 1,4614 1,4608 japonski jen 116,86 9,4639 116,60 ruski rubel 40,4675 65,3760 9,4597 40,5525 danska krona 7,4579 0,88940 7,4571 0,89290 švedska krona 9,0605 7,8730 9,0442 7,8855 češka krona 24,138 1,2242 24,206 1,2224 estonska krona 15,6466 264,68 15,6466 poljski zlot 3,9558 1,4332 3,9572 avstralski dolar 1,3791 1,9558 1,3597 romunski lev 4,1630 3,4528 4,1748 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,3088 0,7090 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4140 7,4248 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 9. junija 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,18955 0,25175 0,40000 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,12500 0,17500 0,24500 - euribor (eur) 1,226 1,443 1,724 - ZLATO (999,99 %%) za kg 34.184,83 € +143,90 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. junija 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,57 IMTTTDCI IDADA 1 Q") -0,73 -0 KRKA 1 1 IKA KOPER 60,50 12 49 +0,75 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 173,50 21700 -0,87 TELEKOM SLOVENIJE 76,00 +0,46 +1,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 40,00 AERODROM LJUBLJANA 15,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm ¿»Q 11 +0,65 +0 15 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 16,30 1 ")0 +1,94 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,76 h/ll IMnTCCT A /IC -1,76 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 8,10 7,01 20,79 +1,25 +0,14 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 39,51 179 90 -8,12 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,10 14,55 -0,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. junija 2011 +0,55 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,171 93,5 1517 +1,12 +1,91 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,58 +0,86 -1,24 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,76 1,58 +2,20 -1,24 EDISON ENEL ENI 0,80 4,61 1626 +2,34 +1,27 FIAT FINMECCANICA 7,27 816 +1,37 +2,39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,59 +0,80 -0,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,78 13 01 -0,50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,35 -0,46 +0,33 -1 72 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,52 7,15 -3,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,58 6,79 1499 +1,95 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,22 +3,52 +1,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,09 7,24 +0,79 +0,70 TENARIS TERNA 0,95 16,1 -0,21 -1,59 -1 25 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,33 0,07 -6,28 UNICREDIT 4,33 1,49 +0,60 -0,20 SOD NAFTE (159 litrov) 101,79 $ -0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. junija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 768,85 +1,44 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.268,84 +0,37 FIRS, Banjaluka 1.107,59 2.115,88 77C art +0,45 +0,71 _n na lisica i j, uojyiou / / j SRX, Beograd - - DICV C^^i^wz-v 1 777 1Û j-1 ->r» un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.666,41 +0,83 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.124,36 +0,63 Nasdaq 100 2.256,65 +0,17 S&P 500, New York 1.289,00 +0,74 MSCI World, New York 1.301,84 -0,77 DAX 30, Frankfurt 7.060,23 -0,61 FTSE 100, London 5.564,65 +0,03 CAC 40, Pariz 3.837,98 -0,88 ATX, Dunaj 2.730,00 -0,11 PX, Praga 1.218,4 -0,53 EUROSTOXX 50 2.752,06 -0,81 Nikkei, Tokio 9.449,46 +0,07 STI, Singapur 3.115,95 +0,07 Hang Seng, Hongkong 22.661,63 -0,91 Composite, Šanghaj 2.745,52 +0,64 Sensex, Mubaj 18.394,29 -0,56 / ITALIJA Petek, 10. junija 2011 5 PRIMER CESARE BATTISTI - Po zavrnitvi izročitve terorista Italiji Italija se bo proti Braziliji pritožila na sodišču v Haagu Medtem je Battisti po odločitvi vrhovnega sodišča že na svobodi BRASILIA, RIM - Brazilsko vrhovno sodišče je v sredo zvečer po krajevnem času razsodilo proti izročitvi nekdanjega levičarskega terorista Cesareja Battistija Italiji in ukazalo njegovo izpustitev. Battisti, ki ga Italija že več desetletij išče zaradi štirih umorov, je tako v noči na četrtek že zapustil strogo varovani zapor Papuda v glavnem mestu Brasilia. Sodniki vrhovnega sodišča so s šestimi glasovi proti trem zavrnili izročitev 56-letnega Battistija Italiji. Sodniki so razsodili, da je odločitev o izročitvi Battisti-ja suverena odločitev izvršilne oblasti v državi in o njej ne more odločati sodišče. S tem je sodišče potrdilo odločitev bivšega brazilskega predsednika Luiza Inacia de Silve, ki je zadnji dan svojega predsedniškega mandata 31. decembra lani prav tako zavrnil Battistijevo izročitev, kar je povzročilo napetosti v odnosih med državama. Vrhovno sodišče je sicer leta 2009 odločilo v prid Battistijeve izročitve, vendar je zadnjo odločitev prepustilo predsedniku države. V Italiji, od koder je leta 1981 pobegnil, so Battistiju leta 1990 sodili in ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo za štiri umore, ki naj bi jih zagrešil v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. On sicer zatrjuje, da je nedolžen. Battisti je bil ustanovni član skupine Oboroženi proletar-ci za komunizem (PAC). Rim je odločitev sodišča nemudoma obsodil in jo označil za ponižanje Bat-tistijevih žrtev. Predsednik Giorgio Napolitano je dejal, da razsodba krši mednarodne dogovore, ki vežejo Brazilijo in Italijo, in da je v navzkrižju s prijateljskimi in krvnimi vezmi med državama. Zaradi tega namerava Napolitano podpreti vsak korak, ki ga bo italijanska vlada naredila za uveljavitev pravice. Zunanji minister Franco Frattini je prav tako obžaloval razsodbo brazilskega vrhovnega sodišča in napovedal, da bo Italija pravico iskala pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. »V prvem polčasu je zmagal terorizem, toda igra še ni kočana,« je dejal. Priziv na sodišče v Haagu je potem potrdil premier Silvio Berlusconi, ki je sicer poudaril, da razsodba brazilskih sodnikov ponižuje Battistijeve žrtve. Podobna stališča so zavzeli predsednik senata Renato Schifani, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, poslanka Demokratske stranke Olga D'Antona, katere moža Massima DAn-tona so ubili teroristi, ter drugi predstavniki opozicijskih sil in sorodnikov žrtev terorizma. Cesare Battisti zapušča zapor Papuda v Brasilii ansa VLADA - Po včerajšnji seji Premier o pripravah na davčno reformo 22. t. m. bo nastopil v zbornici za zaupnico RIM - Vlada je včeraj odobrila protimafijski zakonik. Kodeks obsega 151 členov v petih knjigah. Tako je po seji povedal premier Silvio Berlusconi, ki je spomnil, da je parlament lani pooblasti vlado, naj zbere in sistematično uredi obstoječe norme proti mafiji, tako da bodo pregledne. Sicer pa je vlada na svoji včerajšnji seji sprejela tudi izvršilni odlok za poenostavitev civilnega postopnika. Od sedanjih 33 bodo po novem v veljavi le 3 temeljne oblike civilnega procesa, in sicer postopek za delovne spore, reden postopek ter skrajšan postopek. Sicer pa je premier na tiskovni konferenci po seji vlade sporočil, da julijski rebalans »ne bo nič zaskrbljujočega«. Strokovnjaki so napovedovali, da bo finančni manever težak 8 do 9 milijard evrov, a Berlusconi je to zanikal in dejal, da ne bo presegel 4 milijard evrov. Premier pa je pristavil, da bo vlada še pred poletnim premorom sprejela predlog pooblastilnega zakona za izvedbo davčne reforme. Pri tem je zanikal, da bi v vladi glede tega obstajala trenja med njim in drugimi ministri, še zlasti z gospodarskim ministrom Tre-montijem. »Sredstva javnega obveščanja širijo neresnice. Jaz sploh ne berem več časopisov, saj dezinformira-jo,« je zatrdil. Medtem je minister za odnose s parlamentom Elio Vito sporočil, da se bo premier predstavil v poslanski zbornici za parlamentarno preverjanje, ki ga je zahteval predsednik Napolitano po delni prenovi vlade, v sredo, 22. t. m. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je ob tem ponovil zahtevo, naj vlada odstopi. »Razlogov, da gre ta vlada domov, je na pretek,« je dejal. REFERENDUM - Danes zadnji dan kampanje Domiselni pozivi h glasovanju Študentje polagali ukradeno vodo na banko - Shod redovnikov v Vatikanu - Policija preprečila tek nagcev RIM - Predzadnji dan kampanje pred referendumi je včeraj minil v znamenju stotin domiselnih pobud, ki so izraz v družbi široko razpredene mobilizacije na temo jedrske energije in obrambe vode kot skupne dobrine. Politika je tokrat v ozadju, četudi niso izostala stališča za ali proti glasovanju. Predsednik vlade Berlusconi je napovedal, da ne bo glasoval. »Ne glasuje? Ni problema, glasovali bodo Italijani,« mu je rezko odvrnil tajnik DS Bersani. Stranka FLI je kritizirala ministrico Gel-minijevo, ki prav tako ne namerava glasovati, da daje napačen zgled šolski mladini. Še ostrejši je bil komik Beppe Grillo, ki je označil kot podlost to, da predstavniki institucij vabijo ljudi, naj ne glasujejo. Na desni ne bo glasoval niti Bossi, vendar je tako v Ligi kot v LS kar nekaj di-sidentov. Poslanec Ljudstva svobode Fabio Rampelli je včeraj sodeloval na manifestaciji za DA skupaj z liderjem zelenih Angelom Bonellijem. Dejal je, da 80% volivcev desne sredine noče jedrskih central, zato bo glasoval DA, kar pa še ne pomeni, da bi bil proti Berlusconiju. Proti referendumom o Redovnice demonstrirajo za vodo na Trgu sv. Petra ansa Santoro izzval vodstvo Raia RIM - Michele Santoro je sinoči v uvodu zadnje oddaje iz letošnjega niza »Anno-zero« komentiral svoj skorajšnji odhod z Raia. Bil je zelo kritičen do vodstva ustanove, dopustil pa je tudi možnost, da bi pri njej ostal, »tudi samo za 1 evro na oddajo v prihodnji sezoni«. Pogoj pa je, je Santoro pozval predsednika Garimbertija, da upravni svet prizna njegovo poklicno vlogo in uspešnost oddaje »Annozero« in da se neha z natolcevanji, da vodi oddajo le po volji sodnikov. Prav včeraj pa je seja upravnega sveta Rai odpadla zaradi bojkota vseh petih des-nosredinskih svetnikov, ki menda zahtevajo dodatna jamstva zato da potrdijo oddaje kot so »Report«, »Ballaro«, »Che tempo che fa«, »Parla con me«. Garimber-ti je bil zaprepaščen in je dogodek označil za nerazumljiv. Švicarska policija odvedla Borghezia ST. MORITZ - Razboriti evropski poslanec Severne lige Mario Borghezio se je včeraj telefonsko javil agenciji Ansa in povedal, da ga je policija s silo odvedla iz nekega hotela v St.Moritzu v Švici, kjer se je hotel vriniti na zasedanje ekskluzivne-ga Kluba Bilbderberg. Gre za skupino 130 svetovnih političnih, ekonomskih in fi-načnih oblastnikov. Borghezio se je nepovabljen hotel udeležiti letnega srečanja »gospodarjev sveta«, kot jih je označil, končalo pa se je na policijski centrali in menda s krvavečim nosom, zaradi česar bo ovadil varnostnike hotela. Revija Chi poroča, da bo Ruby kmalu mamica MILAN - Karima El Mahroug je reviji Chi zaupala, da pričakuje otroka. 18-letni-ca, ki je s svojimi prigodami razburkala italijansko javnost, je povedala, da je končno srečna. »Že nekaj časa si želim postati mati ... Kot deklica sem zelo trpela, saj nisem imela prave družine. To, da bom imela otroka že pri 18 letih, pa mi je pravzaprav zelo všeč. Ljubim svojega partnerja in kmalu se bova poročila.« Ko jo je novinar vprašal, če se česa sramuje in če bi lahko popravila kaj iz preteklosti, je temnolasa Maročanka rekla: »Absolutno ne. Vse bi ponovila.« Kot znano, je Ruby v središču afere, zaradi katere se mora Silvio Berlusconi zagovarjati pred sodniki. vodi je nastopila predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia, ki meni, da bi zmaga CONFINDUSTRIA Oživljanje gospodarstva je prešibko RIM - Industrijska proizvodnja v Italiji ždi na ravni iz lanskega poletja, saj je od julija 2010 do marca letos mesečno povprečno zrasla za 0,1 odstotka. Zaradi tega je Italija še vedno za 17 odstotkov pod maksimalnim bruto domačim proizvodom (BDP), ki ga je dosegla pred izbruhom krize leta 2008. Tako ugotavlja študijski center Confindustrie v svojem zadnjem poročilu, v katerem poudarja, da je oživitev gospodarske rasti v drugih industrijsko najrazvitejših državah veliko hitrejša, z izjemo Španije in Japonske. In tako se dogaja, da Italija po BDP ni več peta, ampak sedma svetovna gospodarska sila. V zadnjih mesecih sta jo prehiteli Indija in Južna Koreja, zdaj pa se ji naglo približuje Brazilija. DA potisnila državo nazaj za 20 let. Leva sredina vabi somišljenike na volišča, a bolj kot pobude strank izstopa fantazija tisočerih skupin, ki se organizirajo preko spleta. Skupina študentov se je v Rimu preoblekla v tolpo tatov "bande Bas-sotti" simbolično ukradla vodo na Trgu Na-vona in jo nesla na najbližjo banko, da bi ponazorila namere vlade. Podobne flash mobe so študentje organizirali še v 8 večjih mestih. Vsepovsod se tudi vrstijo kolektivni teki in kolesarjenja "za DA'. Najbolj provokativnega je prek facebooka zbrana skupina najavila v Rimu. Pod geslom »Naga milja, tek za kvorum« naj bi uprizorili množični tek po centru Rima povsem goli. Policija jih je ustavila, dekle v toplesu pa je vseeno pritegnilo pozornost mimoidočih. Poziv h glasovanju prihaja tudi z drugega brega Tibere. Na pobudo misijonarja Alexa Zanotellija se je na Trgu sv. Petra zbralo okrog 150 redovnic in redovnikov. Razvili so transparent z geslom Gospod, pomagaj nam rešiti vodo! Poudarili so, da je voda primarna dobrina človeštva prav tako kot življenje, zato ni dopustno trgovati z njo. Kaj pa o tem misli papež? Najbrž gleda na zadevo dokaj dobrohotno, saj je tudi sam na sprejemu skupine ambasadorjev poudaril potrebo »po novem življenjskem slogu, ki naj bo spoštljiv do okolja«, in dodal da »izkoriščanje energije ne sme ogrožati stvarstva ne človeka«. Tri dni pred referendumi take besede Benedikta XVI. menda niso naključne, kot najbrž tudi ni poziv frančiškanov iz Assisija, naj »sestra voda ostane dobrina celotne skupnosti«. REFERENDUM Doslej glasovali 63-krat RIM - V nedeljo in ponedeljek bomo italijanski državljani poklicani na volišča, da se izrečeno o štirih referendumskih vprašanjih. V zgodovini italijanske republike je bilo doslej izvedenih 63 referendumov. Prvi je bil 2. junija 1946, ko je 89,1% volivcev izbiralo med monarhijo in republiko. Potem je bilo treba počakati celih 28 let, do 12. maja 1974, na znameniti referendum o razporoki. Pobudniki so želeli odpraviti zakon o razporoki, toda večina Italijanov jim je rekla NE. Glasovalo je skoraj 88 odstotkov volivcev, od teh pa se je 59,3% izreklo proti odpravi razporoke. Od konca 70. do polovice 90. let se je stopnjevalo število referendumov, vzporedno pa je padala volilna udeležba. Omembo zaslužijo trije referendumi leta 1987, ko so volivci z 80-odstotno večino že zavrnili gradnjo jedrskih elektrarn v državi, in trije referendumi o lovu in pesticidih leta 1990, ki pomenijo mejnik: takrat sta se lobija lovcev in agrokemije prvič načrtno poslužila orožja volilne abstinence, da sta premagala večinoma za DA opredeljeno javno mnenje. Za odpravo zakonov je glasovalo kar 93% volivcev, toda udeležba je bila le 43-odstotna in referendumi zato neveljavni. Sledilo je še nekaj uspešnih referendumskih pobud do leta 1995, ko je bil zadnjič dosežen kvorum za kar 12 vprašanj. Odtlej se je zvrstilo še 24 referendumov, a so vsi propadli zaradi manj kot 50-odstotne udeležbe. Zadnji poskus je leta 2009 s tremi vprašanji o volilnem sistemu postavil negativni rekord s komaj 23-od-stotno udeležbo. Izjema je le ustavni referendum leta 2006. Takrat so volivci odločali o spremembah drugega dela ustave, ki jih je bila sprejela desna sredina v parlamentu. Glasovalo je 53,6% vseh upravičencev, od teh pa se je 61,7% opredelilo proti ustavnim spremembam. 6 Petek, 10. junija 2011 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu POLITIKA - Strokovna volilna analiza Maurizia Pessata (SWG) Dokaj nizka volilna udeležba je precej pomagala Cosoliniju Tržaški župan je dobil veliko več glasov od strank, ki so ga podpirale Nekoč je veljalo, da nizka volilna udeležba oškoduje levico, na zadnjih upravnih volitvah pa se je izkazalo, da je »beg« z volišč oškodoval desnico. To se je zgodilo tudi v Trstu, kjer so bili volivke in volivci leve sredine očitno dosti bolj motivirani od pristašev nasprotnega tabora. V to je prepričan Maurizio Pessato iz družbe za javnom-nenjske raziskave SWG, ki je na včerajšnjem srečanju krožkov Che Gueve-ra in Pincherle postavil na glavo nekatere posplošene in površne volilne analize, ki smo jih slišali v prejšnjih dneh. Antonione in Ret sta bila vsiljena kandidata Tržaška leva sredina je izkoristila ugoden politični veter na državni ravni, znala pa je dobro motivirati svoje volivce. Pessato je izpostavil velik mobilizacijski in tudi psihološki pomen primarnih volitev za izbiro Cosolinija. To kar je uspelo njegovi koaliciji ni uspelo desni sredini. Ne gre samo za razkole s FLI in z Bandellijevim gibanjem, temveč za občutek, da sta bila Giorgio Ret in Roberto Antonione dejansko od zgoraj vsiljena kandidata. Kar zadeva Antonioneja, bi s to oceno najbrž soglašal senator Ljudstva svobode Giulio Camber, čeprav bi tudi njegovemu županskemu kandidatu Pie-ru Tononiju zelo trda predla v boju s Co-solinijem. Prav zaradi tega si tudi v desni sredini utira pot zamisel primarnih volitev za izbiro županskih kandidatov. Levo Maurizio Pessato in desno zelo zadovoljna Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat kroma Kandidati pomembnejši od političnih strank Cosolini je v prvem volilnem krogu dobil kar 26 odst. več glasov od strank, ki so ga podprle. To pomeni, da ljudje v povprečju več glasujejo za kandidate, kot za njihove stranke. Če je bilo to razumljivo za Riccarda Illy-ja, je Cosolinijeva uveljavitev toliko bolj izstopajoča, saj je bil župan do pred kratkim tajnik Demokratske stranke, svojo politično pot pa je začel v nekdanji KPI. Tudi pri oceni volilne udeležbe je treba biti previdni, smo slišali na včerajšnjem posvetu. Zadnja javnomnenj-ska raziskava ustanove Censis priča, da le 9 odstotkov Italijanov zaupa političnim strankam, udeležba na upravnih volitvah pa se je na državni ravni sukala okrog 60 odst. Kako je s preferencami, tudi slovenskih volivcev? Pessato je dejal, da volivci leve sredine v povprečju oddajajo še vedno premalo preferenc posameznim kandidatom. To je usedlina nekdanje KPI, ki je dajala prednost strankarski pripadnosti in v glavnem, a ne vedno, usmerjala preference. S časom se je to spremenilo in bolj osveščeni volivci glasujejo za stranko in tudi za posamezne kandidate. Če velja ugotovitev, da Slovenci v glavnem podpirajo levo sredino, pomeni, da tudi volivci slovenske narodnosti oddajajo manj preferenc, kot bi jih lahko. To je sicer zelo zahtevna, če že ne nemogoča analiza, saj bi bilo treba vedeti koliko je v resnici volivcev slovenske narodnosti oziroma tistih, ki se ima- jo za Slovence. In posledično koliko preferenc so prejeli slovenski kandidati. Na Južnem Tirolskem je situacija drugačna in za volilne strokovnjake bolj enostavna, saj glavnina Nemcev in La-dincev voli za SVP. Edino, čeprav vprašljivo merilo je primerjava preferenc, ki jih Slovenci dobivajo na raznih volitvah, čeprav se politično-volilna slika hitro spreminja in je zato težko primerljiva. S.T. »Šola« Demokratske stranke za rajonske svetnike Mladi demokrati iz Trsta prirejajo »Šolo za rajonske svetnike«. Po velikem uspehu, ki so ga doživeli na nedavnih upravnih volitvah, je treba namreč, da se novoizvoljeni predstavniki pripravijo na novo zahtevno izkušnjo in da se soočijo z vlogo, ki jo imajo rajonski sveti v sklopu delovanja tržaške občinske uprave. Šolo, če jo lahko tako imenujemo, bosta vodila Stefan Čok in Manuel Zerjul, ki sta bila svojčas rajonska svetnika, tokrat pa sta bila izvoljena v pokrajinski oziroma tržaški občinski svet. Mlade novoizvoljene upravitelje bosta torej učila mlada, a izkušena učitelja. Prvo srečanje bo na sporedu jutri. Program predvideva lekcije o politični vlogi ter pristojnostih rajonskih svetov, in o vplivu, ki ga imajo le-ti na teritorij. »Cilj šole je, da usposobi dobre in mlade upravitelje, ki bodo delali za rast in razvoj našega teritorija. Rajonski svet lahko predstavlja pomemben izziv, zato je najvažnejše, da so novoizvoljeni predstavniki Demokratske stranke že od samega začetka pripravljeni na nove naloge,« je v sporočilu za javnost zapisal Matej Iscra, pokrajinski tajnik mladih demokratov in novoizvoljeni rajonski svetnik na vzhodnem Krasu.. Interesenti se za to pobudo lahko obrnejo prav na Iscro (mobilni telefon 329-1975979). OBČINA TRST za krmilom mestne skupščine? Župan Roberto Cosolini je uradno ponudil Zvezi levice predsedstvo mestne skupščine. Levico v občinskem svetu zastopata Marino Andolina in Iztok Furlanič, večje možnosti za to mesto ima vsekakor slovenski predstavnik. In to tudi zato, ker je Andolina večkrat javno izjavil, da zaradi poklicne obremenjenosti ne bo sprejel dodatnih funkcij v občinskem svetu oziroma občinskem odboru. Funkcijo predsednika tržaškega občinskega sveta lahko primerjamo s predsedovanjem parlamentarnih skupščin ali deželnega sveta. Predsednik mora namreč biti »super par-tes«, odgovoren za normalno delovanje skupščine ter za korektne odnose med večino in opozicijo. V času Illyjevega obdobja je občinskemu svetu predsedoval Ettore Rosato, po zmagi desne sredine leta 2001 in izvolitvi Roberta Dipiazze je bil na to mesto izvoljen Bruno Sulli, leta 2006 pa je to funkcijo prevzel Sergio Pacor. Daneskončno nova Cosolinijeva uprava Župan Trsta Roberto Coso-lini bo danes dopoldne končno predstavil javnosti svojo novo občinsko upravo. Predstavitev je bila napovedana za včeraj popoldne, župan pa jo je prestavil, ker je moral očitno rešiti nekatere probleme in vozle. Zaradi tega je bil tudi včerajšnji dan zanj zelo naporen. Cosolini je potrdil, da bo v desetčlanski mesti upravi pet odbornikov, ki jih bo sam direktno imenoval, tri upravitelje bo predlagala Demokratska stranka, po enega pa Italija vrednot in SEL Nichija Vendole. IDV je izbrala Emiliana Edero, SEL pa menda profesorja Umberta Laurenija. Zveza levice naj bi dobila predsedstvo občinskega sveta. TISKOVNA KONFERENCA - Tržaška predstavnika Grillovega gibanja v mestni skupščini Lista 5 zvezd za 4 »da« na referendumih Županski kandidat Paolo Menis in svetnik Stefano Patuanelli pozvala k udeležbi na referendumih - Ocena volitev in težav župana Cosolinija pri sestavi uprave Tržaška lista 5 zvezd poziva k udeležbi na referendumih. Njena novopečena občinska svetnika Paolo Menis in Stefano Patuanelli sta na prvi tiskovni konferenci po izvolitvi izpostavila pomen nedeljskega in ponedeljkovega ljudskega glasovanja, pozvala volivce, naj podprejo vse štiri referendume, in naj se predstavijo na voliščih že v nedeljo zgodaj dopoldne, da bi s svojo prisotnostjo takoj podkrepili udeležbo, ki bo odločilnega pomena za uspeh ali neuspeh referendumov. Menis je izrecno pozval mlade, naj »pospremijo svoje dede in babice na volišča, nato pa na obed v kak kmečki turizem.« Menis je spomnil, da je bilo Grillovo Gibanje 5 zvezd že za časa drugega županskega mandata Roberta Dipiazze pobudnik peticije, da bi v občinski statut vključili tudi odstavek o vodi kot javni dobrini. Peticijo je podpisalo več kot tisoč ljudi, po predstavitvi pa je obtičala v kakem občinskem predalu. Menis je napovedal, da bo ob obnovitvi delovanja občinskega sveta takoj zahteval, naj mestna skupščina vzame zadevo v pretres. Svetnika liste 5 zvezd sta se uvodoma zahvalila volivcem za podporo, ki je omogočila vstop predstavnikov Grillovega gibanja v mestno skup- ščino. Menis je potrdil, da bo njegova lista v opoziciji, ocenil pa je tudi prvih deset dni županovanja Roberta Cosolinija. Menil je, da se je novi župan izneveril obljubi. Med volilno kampanjo je večkrat zagotovil, da bo še pred balotažo predstavil svojo upraviteljsko ekipo. Ko bi to res storil, bi se izognil sedanjemu zamudnemu dogovarjanju o imenovanju odbornikov. Stranke so pritisnile nanj, kot da bi imele nekakšno »pravico do stolčka«, tak pristop pa je za Menisa povsem zgrešen. Patuanelli je opozoril, da Cosolini izgublja dragocen čas. V začetku avgusta zapadejo zaščitne urbanistične norme, ki prepovedujejo nove gradnje na območju Obalne ceste. Občinski svet bi moral dotlej odobriti nov prostorski načrt, sicer bi stopile spet v veljavo norme starega prostorskega načrta iz časa Illyjeve uprave, kar bi pomenilo začetek pozidave naravno zelo dragocenega območja. Grillova predstavnika sta nazadnje menila, da je večinski koaliciji v mestni skupščini zagotovljena izdatna večina. Zato sta predlagala, naj odstopi mesto predsednika v mestni skupščini opoziciji. To bi bil izraz odprtja do opozicije, je ocenil Menis. M.K. Stefano Patuanelli (levo) in Paolo Menis kroma / TRST Nedelja, 12. junija 2011 7 JEDRSKA ENERGIJA - Naš intervju Ko gledam v leto 2050, vidim samo sonce in vodik Inženir in profesor Maurizio Fermeglia meni, da je jedrska energija danes dražja od fotovoltaične Kemijski inženir Maurizio Fermeglia je direktor oddelka za industrijsko inženirstvo na Univerzi v Trstu in vodi podiplomski študij nanotehno-logije. Ukvarja se s fotovoltaičnimi sistemi in je zagret zagovornik sončne energije. Profesor, zakaj bi se morala Italija po vašem mnenju odpovedati proizvodnji jedrske energije? Razlogov je več. V prvi vrsti naj omenim stroške. Sem inženir, zato gledam na vse skupaj predvsem s praktičnega vidika. Naj citiram študijo, ki sta jo julija leta 2010 za ameriško nepro-fitno organizacijo NC WARN objavila rektor univerze Duke John O. Blackburn in Sam Cunningham. Raziskava primerja stroške za jedrsko in fotovol-taično proizvodnjo energije od leta 1998 do leta 2015, nanaša pa se na zvezno državo Severna Karolina. Na začetku sta bili krivulji med seboj zelo oddaljeni, fotovoltaična tehnologija je bila veliko dražja. Razlika pa se je iz leta v leto zmanjšala in lani je prišlo do izenačenja. Zdaj je jedrska energija dražja, razlika pa se veča v korist fotovol-taike, ki je torej bolj poceni. Običajno pravijo, da je sončna energija še predraga ... Podatki zadevajo Severno Karoli-no in ne upoštevajo nobenih stroškov za državne prispevke, ker jih tam ni. Drugače pa je vse odvisno od tega, iz katerega leta črpamo podatke. Pred petimi leti je bila jedrska energija precej cenejša. Upoštevajmo tudi, da je bila študija opravljena pred nesrečo v Fu-kušimi. Zdaj so se stroški za varnost še zvišali. Mislite, da bi lahko obnovljivi viri v prihodnosti zadostili našim potrebam? Ko pogledam v prihodnost, v leto 2050, vidim sonce in vodik. To sta ključni besedi. Zakaj sonce? Ker je zemlja izoliran sistem, ki izmenjuje energijo s soncem in nič drugega. Tja moramo gledati, sonce je naš primarni vir energije. Nekateri drugi viri niso obnovljivi (plin, premog, uran), ostali pa izhajajo vsekakor iz sonca: za proizvajanje biomase in tudi za premikanje mas vetra potrebujemo sonce. Ko bomo zna- li učinkovito črpati sončno energijo, bo problem odpravljen. Zagovorniki jedrske energije včasih omenjajo, da je povpraševanje po elektriki najvišje ob 19. uri, ko nam sonce ne more pomagati. Ne verjamem, da je tako. Prvič, ker nas družba Enel spodbuja, naj porabimo več energije ravno od 19. ure dalje. To pomeni, da je večji del industrije zvečer ustavljen. Poleg tega pa se z energetskim vprašanjem spopada ves svet in rešitve moramo iskati vsi skupaj. Na svetovni ravni noč ni problem, ker na polovico planeta vseskozi sije sonce. Težava v tem primeru ni v proizvodnji energije, temveč v njenem prenašanju in akumulaciji. Izboljšati bo treba distribucijsko mrežo, ki trenutno ni primerna kapilarni proizvodnji energije. Zdajšnji sistem temelji na maloštevilnih in zelo intenzivnih proizvodnih objektih, od katerih so odvisni milijoni uporabnikov. Kaj menite o načrtih, po katerih naj bi Saharsko puščavo »prekrili« s fotovoltaičnimi celicami? Zdi se znanstvena fantastika ... Tudi to je lahko možno, čeprav ni tako enostavno. S sedanjo tehnologijo to bržkone ni mogoče, ker celice v prevročih krajih ne delujejo dobro. Preveč se segrejejo. Fotovoltaični sistemi potrebujejo primerno temperaturo, zato so v Trstu učinkovitejši kot na Siciliji. Pa vendar si bomo morali v bližnji prihodnosti še naprej pomagati z različnimi viri energije. ŠOLSTVO - Dijaki zavoda Stefan znova uspešni na Kemijskih igrah Segajo po zahtevnejšem V deželnem in pokrajinskem vrhu - Preseganje učnih programov - Lea Lorenzi julija v Ankaro? Dijaki Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana so se ponovno izkazali s sodelovanjem na letošnji izvedbi Kemijskih iger, ki jih prireja Italijansko kemijsko društvo. Tudi tokrat (resnici na ljubo zadnjič, ker jih letos čaka matura) so se tekmovanja udeležili dijaki petega letnika kemijsko-biološkega oddelka Lea Lorenzi, Mojca Ziberna in Rudi Balzano, ki so nastopili v kategoriji C, ki je namenjena dijakom trienija višjih srednjih šol s kemijsko učno smerjo, poleg njih pa je na tekmovanju nastopila tudi dijakinja drugega razreda istega oddelka Aj-lin Visentin, ki je nastopila v A kategoriji za dijake bienija višjih srednjih šol vseh vrst (B kategorija je namenjena dijakom trienija višjih srednjih šol brez kemijske smeri). Prvi uspeh so dijaki Stefana doživeli že na deželnem oz. pokrajinskem tekmovanju, ki je potekalo preteklega 14. maja v prostorih fakultete za kemijo Univerze v Trstu. Lea Lorenzi je s 86 točkami premagala konkurenco ostalih 38 dijakov drugih zavodov iz Furlani-je-Julijske krajine, dobro pa sta se odrezala tudi njena sošolca Mojca Ziberna in Rudi Balzano, ki sta se v pokrajinskem merilu uvrstila tudi na najvišji mesti v tej kategoriji, medtem ko je Ajlin Visentin postala pokrajinska prvakinja v A kategoriji. Potem ko je četverica zavoda Stefan prejela priznanja na nagra- jevanju 21. maja na zavodu Kennedy v Pordenonu, je Lea Lorenzi skupaj z mentorico prof. Nidio Sivitz odpotovala v Frascati, kjer je kot predstavnica FJK nastopila na državnem tekmovanju, ki je potekalo od 26. do 28. maja. Lea je morala rešiti vajo, ki je vsebovala šestdeset vprašanj, pri čemer je za vsako vprašanje imela na voljo štiri možne odgovore, poleg tega je bila izbrana, da skupaj z drugimi devetimi najboljšimi dijaki iz B in C kategorije reši določeno število dodatnih vaj za svetovno kemijsko olimpijado. Med tridesetimi udeleženci tekmovanja v Frascatiju je Lea pristala na petem mestu, obenem je bila skupaj s sedmimi drugimi vrstniki izbrana za članstvo v skupini, ki je v ponedeljek v Pavii začela intenzivno trenirati za nastop na svetovni olimpijadi, ki bo v Ankari v Turčiji od 9. do 18. julija, pri čemer bo konec tedna znano, ali bo prisotna v četverici, ki bo nastopila v turški prestolnici. Na zavodu Stefan opozarjajo, kako je ta zavod bil edina tržaška šola, ki se je predstavila v C kategoriji na deželnem in pokrajinskem tekmovanju, medtem ko je Lea Lorenzi med izbrano osmerico, ki te dni trenira v Pavii, edina predstavnica poklicne šole (od ostalih jih pet obiskuje tehniški zavod, dva pa licej). Vse to, ker se dijaki zavoda Stefan soočajo z zelo zahtevnimi tematikami in delajo veliko več od tistega, kar je predvideno po učnem programu, saj gre za stvari, ki so izredno težke tudi za univerzitetne študente, pravijo na šoli. (iž) Na sliki: četverica dijakov zavoda Stefan je skupaj s prof. Nidio Sivitz po nagrajevanju na pordenonskem zavodu Kennedy fotografskemu objektivu ponosno nastavila prejeta priznanja. Res je. Leto 2050 s soncem in vodikom je zame sanja. Jutri in čez nekaj let bomo morali storiti to, kar nam naroča Evropska unija z načrtom »20-2020«. To pomeni, da bomo morali imeti do leta 2020 vsaj 20% obnovljivih virov in 20% energetskega varčevanja, pa tudi manj izpustov. V izboru virov energije pa je tudi atom ... Če se povrneva k prvemu vprašanju, sem skeptičen tudi iz enostavnega razloga, ker živimo v Italiji. Tukaj vedno razglašajo velike načrte, ki pa se nato počasi vlečejo skozi desetletja. Naj navedem prometno povezavo Salerno-Reggio Calabria, projekt Mose v Benetkah in še naš tržaški avtocestni priključek ... Vse se je zelo zavleklo. Oprostite, a napovedim ne verjamem več. Ko mi pravijo, da bodo gradili pet let, samodejno pomnožim leta vsaj krat tri. Pomislite, da so se čas in stroški za gradnjo EPR reaktorja na Finskem med delom podvojili ... Enake reaktorje je Francija obljubila Italiji. Sprašujem se, kdaj bomo jaz, vi in vaši bralci lahko uporabljali to energijo in koliko nas bo to stalo. Še en problem je v tem, da ne vemo, kam bi nuklearke postavili. Vsi so potrdili, da je bila elektrarna v Fu-kušimi izredno dobro zgrajena, kot inženir vam lahko povem, da je bil to pravi spomenik svetovnemu inženirstvu. Preživela je izredno močan potres. Po neumnosti pa so jo zgradili v napačnem kraju in z nizkimi pregradami, ki niso ubranile elektrarne pred cunamijem. V Italiji pa ni cunamijev ... So pa potresi. Niso močni kot japonski. Niso. Jedrsko elektrarno pa je treba vsekakor graditi na območju, ki ni potresno, da bodo stroški nižji. Potrebuje pa tudi veliko vode in v Italiji imamo samo Pad in Adižo. V FJK je edini primeren kraj Latisana. Lahko jih gradimo ob morju, a zdaj to odsvetujejo. Nuklearka pa mora biti na redko naseljenem območju. Po mojih ocenah je edina primerna dežela Sardinija. Nima niti smisla investirati v raziskovanje? To pa že. Strinjam se z Margheri-to Hack, ki ni več naklonjena sedanjim reaktorjem, temveč podpira raziskovanje na področju jedrske fuzije, ki je v bistvu umetno posnemanje sonca. Ko bi danes investiral 10 evrov v energijo, bi jih namenil raziskovanju in energetskemu varčevanju. Aljoša Fonda OBČINA - Delo Župan Cosolini sprejel delegacijo delavcev Alcatela Župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel delegacijo delavcev podjetja Alcatel in njihovih sindikalnih predstavnikov, ki so mu predstavili hud položaj, v katerem se nahajajo. Novi župan je pozorno prisluhnil njihovemu izvajanju in zagotovil vsestransko podporo za rešitev težav. Francoski lastniki nameravajo namreč tržaško tovarno delokalizirati in nadaljevati s proizvodnjo visoko tehnoloških telefonskih naprav v Romuniji, so povedali zaposleni, ki jih je v Alcatelu skupno 560. Od teh je le 220 stalno zaposlenih, medtem ko je 320 ljudi na podlagi pogodb za določen čas. In ravno ti so tisti, ki so še najbolj na prepihu, saj predvideva Alcatelov načrt ukinitev 200 pogodb za določen čas v roku enega leta. Cosolini je zagotovil, da se bo občinska uprava udeležila vseh morebitnih srečanj na ministrski ravni, seveda če bo k temu povabljena. Dalje je povedal, da bo sodeloval z deželno upravo in še posebej z deželnimi od-bornicami Seganti in Brandi, da se sprožijo vse mogoče pobude za zaščito tako delovnih mest kot sploh industrijskih dejavnosti v Trstu. REFERENDUM Pozivi za »DA« in za množično udeležbo Nadaljujejo se pozivi občanom, da se množično udeležijo skorajšnjega referenduma. Krožek Demokratske stranke Zgonik-Repentabor je v tiskovni noti pozval vse občane, da se v nedeljo, 12. junija, in v ponedeljek, 13. junija, polnoštevil-no udeležijo referenduma in izrazijo svoj štirikratni »DA« na vseh glasovnicah, saj zadevajo obravnavane tematike privatizacije vodne oskrbe, jedrske energije in upravičene zadržanosti pomembne aspekte spoštovanja državljanskih pravic in javne koristi. Slovenska skupnost ravno tako vabi vse volilke in volilce, da se 12. in 13. junija udeležijo štirih razpisanih referendumov, ki so pomembni za celotno skupnost. Referenduma o vodi pod-črtujeta, je zapisala SSk v tiskovnem sporočilu, da je voda splošno nujna dobrina, ki je ne moremo privatizirati ali na njej špekulirati. Referendum o jedrski energji določa to, kar so tudi industrijske države določile: opustiti ta energetski vir za druge vire, ki ne škodijo zdravju ljudi in okolju. Referendum, ki odpravlja privilegji za ministre in predsednika vlade, da niso podrvženi sojenju za nobeno kaznivo dejanje, tudi privatno, ko so na oblasti, želi doseči to, kar vsaka demokratična država pozna, saj v nobeni demokraciji ni norme, ki postavlja nekatere ljudi izven nadzora sodnikov. Zato SSk poziva občane, da gredo 12. in 13. junija vsi na volišča in da prekrižajo štirikrat »DA«. Sploh pa bodo danes popoldne v okviru pobude 1.000 piazze per i referendum (tisoč trgov za referendume) tudi v Trstu razne prireditve, ki jih prirejajo odbori 2 DA za vodo kot kolektivno dobrino in DA proti gradnji jedrskih central. Ob 17. uri bo v spremstvu godbe na pihala iz Saleža s Trga Goldoni krenil "referendumski sprevod", medtem ko se bo pri Pomolu Audace ob 18. uri zavzela za množično udeležbo na referendumu skupina kolesarjev, članov kolesarskega združenja Ulisse. Ob 19. uri bo shod, ki mu bo sledila glasba, po zaključku prireditve pa bodo nazdravili z vodo, ki jo bo ponudil San Rubinetto (Sveta Pipa). Člani omenjenih odborov seveda vabijo občane, da na vseh štirih glasovnicah glasujejo DA. K množični udeležbi na referendumu bo danes pozval tudi deželni svetnik Stranke upokojencev Luigi Ferone. Ta bo od 9. do 11. ure pri Mitnici pozival občane, naj glasujejo DA na vseh štirih glasovnicah, saj »je prav, da občani sami izberejo lastno prihodnost«. Dodatni pobudi s pozivom k udeležbi na referendumu sta bili v mestu včeraj popoldne. Zveza levice je v starem mestu priredila javno srečanje, na katerem so podrobno razložili, zakaj podpirajo štirikratni DA na nedeljskem oziroma ponedeljkovem referendumu. Razloge sta predstavila raziskovalka v sinhro-tronskemu svetlobnemu pospe-ševalniku Elettra pri Bazovici Silvia Di Fonzo in odvetnik Ot-tavio Romano. Sindikat Cgil pa je priredil javno srečanje v Novinarskem krožku, na katerem so prav tako pozvali k množični udeležbi na referendumu in podprli štirikratni DA. 8 Petek, 10. junija 2011 TRST / KULTURNI DOM - 300 urni tečaj v režiji SSG in Stalnega gledališča FJK Gledališka delavnica Shakespeare in progress Projekt bo igralcem nudil možnost osvojitve novih inovativnih tehnik igranja - Prijave do 15. junija Za gledališke igralce, ki bi si radi nabrali novega znanja in izpopolnili svojo tehniko, bo ravnopravšnji medkulturni iz-popolnjevalni tečaj, ki so ga naslovili Shakespeare in progress. Gre za 300 urni tečaj, ki ga prireja zavod ENFAP FJK s podporo Evropskega socialnega sklada, Dežele FJK in ministrstva za delo, za realizacijo projekta pa bosta v poletnih mesecih skrbela Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče FJK. Več o projektu, ki gledališkim igralcem ponuja edinstveno možnost za bogatenje gledališkega znanja, z vidika samega dramskega ustvarjanja pa omogoča tudi plodno izmenjavo drugačnih kulturnih vzorcev in jezikov, pa so njegovi idejni snovatelji povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Predsednica Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik je zadovoljna povedala, da bo medkulturni tečaj omogočil soočenje dveh jezikov in dveh kultur, to pa nedvomno pomeni korak naprej v strategiji čedalje večjega odpiranja naše gledališke hiše, je menila govornica, ki je izrazila tudi željo, da bi projekt ponovili v prihodnjih sezonah. Med cilje medkulturnega tečaja sodijo med drugim tudi pri- Udeleženci včerajšnje predstavitvene konference kroma zadevanja, da bi profesionalnim igralcem ponudili možnost osvojitve nekaterih novih inovativnih tehnik igranja, je včeraj razložila odgovorna za produkcijske dejavnosti Stalnega gledališča FJK Roberta Torcello. Z več podrobnostmi o samem poletnem tečaju pa je postregel režiser Ales-sandro Marinuzzi, ki bo za to priložnost priredil Shakespearovo komedijo All's Well That Ends Well (Bene Finisce Bene / Konec dober konec). Deset kandidatov bo svoje igralske veščine nadgrajevalo tudi pod taktirko scenografa in kostumo-grafa Andree Staniscija, ki se bo osredo- točil na temo, ki obravnava delo režiserja in igralca v odnosu do scenografije in do kostumografije. Na vajah pa bo prisoten tudi radijski voditelj Janko Petrovec, ki bo sodeloval kot strokovnjak za slovenščino. Končni rezultat gledališke delavnice pa bo uprizoritev predstave v dveh različicah; v italijanski in slovenski. Naj povemo, da je priporočljivo, da kandidati obvladajo tako slovenski kot italijanski jezik, vendar pa to ni nujno. Režiser Marinuzzi je včeraj dejal, da so doslej prejeli že dvajset prošenj, kar nekaj igralcev pa se je ponudilo, da bi se preizkusilo tudi v slovenski verziji igre Konec dober konec. Tekst in igro bodo kandidati vadili tako v Rossettiju kot tudi v Slovenskem stalnem gledališču, končni »izdelek« pa bo uvrščen v repertoar sezone 2011/2012. Nosilci projekta bodo prijave zbirali do 15. junija, življenjepis pa je potrebno poslati na elektronski naslov at-tori@enfap.fvg.it. Naj povemo še to, da je medkulturni izpopolnjevalni tečaj namenjen polnoletnim poklicnim igralcem, ki so zaposleni ali pa tudi ne, in ki so vpisani na ENPALS. Kandidati morajo imeti stalno ali začasno bivališče v Furlaniji Julijski krajini, na avdiciji, ki bo 17. junija v Rossettijevi dvorani Barto-li, pa se bodo kandidati predstavili z na pamet naučenim tekstom, ki naj bi bil v slovenskem ali italijanskem jeziku, žirija pa se bo s kandidati pogovorila še o nekaterih podrobnostih. (sč) Kradel v centru Brico Miljski karabinjerji so v noči na četrtek imeli polne roke dela. Najprej so se okrog 19.30 odpeljali do trgovskega centra Brico pri Rabujezu. Osebje jih je namreč poklicalo, ker je zalotilo 32-letnega bosanskega državljana, med krajo. Ko je skušal mimo blagajne brez plačila, pa so ga ustavili. Karabinjerji so ga aretirali zaradi kaznivega dejanja kraje. Tolpa mladih napadla 50-letnika na avtobusu Samo nekaj ur pozneje, so miljski ka-rabinjerji spet posegli. Tolpa mladih z zakrinkanimi obrazi je namreč okrog polnoči na avtobusu št. 20 v Istrski ulici napadla 50-letnega delavca, ravno ko se je vračal domov. Štirje ali pet naj bi jih bilo po besedah delavca, in zverinsko so se znesli nad njim z brcami in pestmi, takoj zatem pa pobegnili še pred prihodom izvidnice karabinjerjev. Slednji preiskujejo tudi morebitne razloge neobičajnega in nečloveškega napada; moškega so z rešilcem odpeljali na ka-tinarsko bolnišnico. Mladoletna vandala Noč na četrtek se je za miljske kara-binjerje zaključila šele nekaj po 2. uri zjutraj, ko jih je več ljudi telefonsko informiralo, da dva fanta razgrajata na Ulici Fianona pri Sv. Ani. Agenti so ugotovili, da gre za 16- in 17-letnika, ki sta pregloboko pogledala v kozarec. Eden izmed njiju se je z brcami znašal nad parkirane avtomobile in skuterje, ob prihodu karabinjerjev pa še nad nje. Med pretepom se je še sam ranil. Njega so obsodili na prostosti zaradi vandalskih dejanj in pijančevanja, drugemu pa naložili le globo zaradi moteče pijanosti. OPČINE - Bosanska novinarka Azra Nuhefendic »Sovraštvo ni naravno, drugi ga spodbujajo in razvijajo« OPČINE - Praznik mladih pevcev Vesele pomladi Poj, pleši in igraj Prisrčno srečanje pred poletnimi počitnicami - Jutri občni zbor • •• Prva je nastopila otroška pevska skupina pod mentorstvom Franca Pohajača kroma Junijski praznik mladih pevcev je vsako leto prireditev, s katero Slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad zaključuje pevsko leto pred poletnimi počitnicami. Prireditev se je v 33. letih spremenila, selila se je iz vrta v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah, osnovne vsebine pa so ostale nespremenjene, saj so pevci Vesele pomladi ob tej priložnosti vedno protagonisti, skupaj z gostujočimi sovrstniki. Ze več let nosi prireditev naslov Poj, pleši, igraj... in društvo se je tudi letos držalo teh besed s pevskimi, instrumentalnimi in plesnimi točkami. Prisrčno srečanje, ki ga je povezovala Sara Peric, se je pričelo z otroško pevsko skupino Vesela pomlad, ki deluje pod mentorstvom gospoda Franca Pohajača. Skupina je svojevrstna: komorna zasedba s tremi dečki in dvema deklicama poje brez vodstva in se kljub mladim letom in številu pevcev ne omejuje na enoglasje, temveč poje v kanonu, dvoglasno, se loteva zahtevnejših ritmičnih vzorcev, pevci pa večkrat nastopajo tudi solistično. Za ta nastop so pripravili splet slovenskih ljudskih pesmi, ki so ga uo-kvirjale pesmi Habeta, Zupančičeve, za kanček eksotike še izraelska ljudska. Stik s pevskim gostom prireditve je ustvarila zborovodkinja Andreja Štucin, ki deluje pri mladinski skupini Vesele pomladi, a je tudi zboro-vodkinja simpatičnega otroškega zbora osnovne šole Livade iz Izole. Nasmejani otroci so ob klavirski spremljavi Alenke Cergol lepo zapeli vrsto živahnih pesmic o živalicah in zvezdicah. Mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad pa se je nato sprehodila skozi različne glasbene govorice in je prikazala del svojega raznolikega repertoarja s tanzanijskimi in japonskimi ljudskimi pesmimi, s Kogojevo skladbo in z dramatizirano izvedbo šaljive italijanske pesmi o grajski prikazni. Petju je sledilo igranje na glasbila, najprej z nastopom flavtistke Urške Petaros, ki je s Sibirskim galopom pričarala prijetno folk vzdušje, nato s pianistom Rokom Dolencem. Mali virtuoz se je predstavil v dvojni vlogi izvajalca in avtorja, saj je po stavku Hačaturjanove Sonatine za spretne prste zaigral lastno, swingovsko obarvano skladbo. Oba instrumentalista sta povezana z društvom Vesela pomlad kot bivša člana zborov, z izolskim pevskim zborom pa sodeluje desetletna Sandra Grlj, ki je stopila na oder tudi kot suverena hip hop solistka s koreografijo Andraža Mraka. Z željo po povezovanju mladih, ki se na Op-činah ukvarjajo z različnimi aktivnostmi, so nazadnje gostovale še plesne skupine SKD Tabor, ki jih vodi Jelka Bogatec. Po koreografijah mentorice so nastopile osnovnošolke in srednješolke, ki so se ob koncu združile za skupno koreografijo po znani himni lanskega, južnoafriškega svetovnega prvenstva Waka Waka. Številno občinstvo se je po prireditvi zadržalo ob tradicionalni družabnosti, ki redno pečati celoletno dejavnost, društvo pa ima pred seboj še obračun pevskega leta, ki ga bo obravnavalo jutri, 11. junija ob 16. uri na rednem občnem zboru, ki bo v Finžgarjevem domu. (ROP) »Pogrešam čas bivše Jugoslavije, ker sem se v njej počutila varno, bila zaposlena, ni bilo vojn in kriminala ter sem lahko svobodno potovala v tujino: vsega tega danes nimam.« Tako je svojo »nostalgijo« po nekdanji skupni državi na srečanju, ki se je v torek zvečer odvijalo v Prosvetnem domu na Opčinah, obrazložila bosanska novinarka Azra Nuhefendic. Na večeru, ki sta ga priredila Knjižnica P. To-mažič in tovariši ter Skd Tabor, je tekla beseda o njenem delu z naslovom Le stelle che stanno giu'-Cronache dalla Jugoslavia e dalla Bosnia Erzego-vina, ki je izšlo pred nedavnim in v katerem je zbranih 18 reportaž, z eno od katerih si je lani prislužila mednarodno nagrado Writing for Cee - Journalism Prize 2010. Avtorica, ki že vrsto let živi v Trstu in kjer o dogajanju na nemirnem Balkanu piše za krajevni italijanski dnevnik, nam v knjigi posreduje prepričljiv prikaz tega, kar se je v polpreteklosti dogajalo v njeni rojstni deželi. Nuhefendiceva ponuja bralcu zgodbe, v katerih se njena osebna doživetja - brez nikakršne retorike, na enostaven, pošten in nikakor ne banalen način - prepletajo z uradno zgodovino: v svojem poročanju presega stereotipna gledanja in predsodke, katerih smo se iz poročanja medijev v zvezi z vojnami na območju bivše Jugoslavije tako ali drugače privadili. Zbirka pripovedi se pričenja z zgodbo, ki govori o tem, kako je avtorica v otroštvu poleti odhajala v kolonijo na morje ter se zaključuje, po nedavnem vojnem dogajanju, z opisom vnovične vzpostavitve prometa na železniški progi, ki Sarajevo povezuje z Beogradom. Openski večplastni večer, na katerem je v imenu organizatorjev uvodoma spregovorila Zivka Per-sič, se je pričel s prikazom zanimivega video prispevka, ki je sad dela dijakinj (Jasmine Smotlak, Mare Race, Ivane Starc in drugih) Znanstvenega lice-ja Franceta Prešerna, ki so pod mentorstvom prof. Dunje Nanut sodelovale pri mirovniškem projektu, ki je predvideval obisk raznih krajev in odkrivanje ter ovrednotenje spomina na območju BiH. V nadaljevanju je Nanutova izčrpno predstavila vsebino Nuhefendiceve knjige ter omenila, kako se je takrat z občutkom nemoči in brez uprizoritve protestov doživljalo vojno na varnem Zahodu. Novinarka je omenila, kako so v Sarajevu ljudje grenko spoznali izdajstvo institucij države, v kateri so odraščali: verjeli so, denimo, v JLA, ki jih je nato bombardirala ... Spraševali so se, zakaj ni nihče zaustavil obleganja Sarajeva ali pokola v Srebrenici. Jugoslovanski delavski razred, simbol solidarnosti in Azra Nuhefendic med srečanjem kroma borbenosti, se je sesul pred močjo nacionalnih istovetnosti in nacionalizmov. Bosanska novinarka, ki je dolgo let delala v Beogradu, je v sproščenem in dopadljivem pogovoru opozorila, da knjiga, ki jo je napisala, temelji na poudarku pomena ohranitve vrednot o spoštovanju različnosti, ki jih ji je v življenju posredoval oče. Knjigo je napisala, ker so jo po preselitvi v Italijo ljudje stalno spraševali, kaj se je v BiH resnično dogajalo: njim hoče posredovati objektivno sliko tamkajšnjega polpreteklega dogajanja. Hkrati želi s knjigo povedati vsem tistim, ki jih Bosna mika in privablja, da je dežela zelo lepa in si jo torej velja ogledati ter tam srečati številne ljudi, ki jih označujejo pozitivne vrednote. Nuhefendiceva je prišla v neposredni stik s sre-brniškimi ženami, iz ust katerih, dejstvu navkljub, da so v vojni izgubile sinove, očete in ostale moške sorodnike, ni slišala besedice sovraštva. Knjiga, ki veliko govori o bivši Jugoslaviji, skuša razumeti vzroke vojne. Glede bodočnosti BiH je Nuhefendiceva menila, da je lahko »le skupna«, čeprav se zaveda vse bolj odkritih teženj za združitev Republike Srpske z Beogradom kot protivrednost za izgubo Kosova. V končni razpravi je novinarka opozorila na odločilen vpliv medijev pri razvoju sumničenja in nato sovraštva med ljudmi, ki so bili odraz različnih istovetnosti. »Sovraštvo ni naravno, do njega pride, ker ga drugi spodbujajo in razvijajo,« je menila. (Mch) / TRST Petek, 10. junija 2011 9 PROSEK - Zaključna prireditev OŠ Avgusta Černigoja Z glasbo in besedo opozorili na pomen spoštovanja narave «VI llVVtl Srečanje o gradiščih drevi v Boljuncu Mladinski dom Boljunec prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina in v sodelovanju z Naravnim rezervatom Doline Glinščice danes v prostorih Sprejemnega centra rezervata Doline Glinščice v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu večer posvečen gradiščem. Prof. Branka Sulčič je namreč uredila razstavo pod naslovom Krožna pot naših gradišč, ki jo bodo ob 20.30 slovesno odprli. Ob raziskovanju arheoloških ostankov od goriškega do istrskega prostora se avtorica posveča tudi prostovoljni dejavnosti z onkološkimi bolniki. O njenem delu in razstavi bo spregovorila prof. Lidja Rupel, ki se je temu našemu ožjemu prostoru posvetila v okviru mladinskega raziskovalnega tabora pod vodstvom Odseka za zgodovino pri NŠK leta 1990. Ogled razstave bo možen jutri in v nedeljo ter 18. in 19. junija, od 9. do 12. ure in od 14.30 do 17.30. S tem večerom se zaključuje letošnja sezona mesečnih predavanj; v poletnem času bo delovanje krožka osredotočeno na rekreativni dejavnosti za otroke in družine. Letos praznujemo tudi 40-letnico odprtja naših prostorov in obeta se torej primerno slavje v novi sezoni. Mladinski dom pa opravlja neprekinjeno dejavnost že 53 let. S flavto v poletno noč Učenci flavte iz razreda prof. Erike Slama na Glasbeni matici že tradicionalno zaključujejo šolsko leto s koncertom, ki nosi letos naslov S flavto v poletno noč, ki bo jutri ob 20. uri na sedežu SKD Barko-vlje (v Ulici Bonafata). Flavte bodo letos nastopile v duu s klavirjem - protagonisti večera bodo Lucia Jankovski, Ivana Milič, Marco Obersnel, Carlo Venier in absolventka Sara Bembi, ki bo prihodnjo soboto izvedla tudi svoj diplomski recital. Na sporedu bodo skladbe Chaminadeja, Taffanela, Borneja, Hindemitha, Briccialdija in Dop-plerja. Klavirska spremljava bo zaupana profesorici Claudii Sedmach in Matjažu Zobcu. Otroci so nastopili tudi v lepih gledaliških kostumih kroma Šolsko leto se za učence in dijake (z izjemo tistih, ki jih čakajo še ma-turitetni izpiti) bliža koncu, saj bodo šole danes zaprle svoja vrata, medtem ko bodo otroški vrtci delovali še do konca meseca. To je tudi čas zaključnih šolskih prireditev, na katerih pride do izraza ustvarjalnost učencev. To je tudi primer osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku, ki je predsi-nočnjim v proseškem Kulturnem domu ponudila številnim prisotnim okusno in zabavno zaključno prireditev, katere rdeča nit sta predstavljali spoštovanje in ljubezen do narave. Učenci so svojim staršem in sorodnikom pod mentorstvom učiteljic pripravili lep in zanimiv spored, ki je šel od ogleda fotografskih posnetkov o doživljanju učencev na zelenih tednih, ki so potekali v Sloveniji, pa do glasbenih in gledaliških točk: tako je nastopil šolski zbor pod vodstvom Jane Drasič, medtem ko so sta bili gledališki točki dve. Na eni je šlo za predstavo, v kateri so poudarili pomen ohranjanja gozdov oz. nasprotovanje njihovemu uničevanju, ki ima lahko usodne posledice. V okviru predstave so gozdne živali (v prvi vrsti zajčki in veveričke) prepričevale gozdarje v tem smislu. V drugem primeru pa je šlo za nastop šolske gledališke skupine, ki se je predstavila z igro o čričkih in mravljah. Res lep večer torej, s katerim se je na proseški šoli na prisrčen način zaključilo šolsko leto. ZAVOD ZOIS - Zaključek pouka Po 10. Zoisovem plesu drevi še sklepna prireditev Tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa se bo danes zaključil pouk, medtem ko dijake petega letnika čaka še zadnja preizkušnja -državni izpit oz. matura, ki se bo začel 22. junija. Na zavodu pa so preteklo soboto v prostorih hotela NH (bivšega hotela Jolly) obnovili lepo tradicijo Zoisovega plesa, s katerim so letošnji maturantje skupaj s starši in profesorji proslavili konec petletnega študija (na sliki KROMA). Pod mentorstvom plesne pedagoginje Mateje Juvan so več mesecev vadili valčke, polke in latinskoameriške plese, pridobljeno znanje pa so prikazali na sobotnem večeru ob splošnem navdušenju prisotnih staršev. To je bila že deseta izvedba Zoisovega plesa, za kar so ugasnili deset svečk, družabnost pa je trajala pozno v noč. Na zavodu Zois pa bodo konec pouka proslavili tudi z zaklju- čno prireditvijo, ki bo drevi ob 19. uri v gledališču France in Franca Basaglie v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Rdeča nit prireditve bo ustvarjalnost dijakov, ki bo navkljub tehničnemu značaju šole prišla do izraza na več področjih: na gledališkem s predstavo v režiji dijaka 4. razreda oddelka za geometre Sandija Pauline, dalje na plesnem, kjer se bodo dijaki pomerili v modernih plesih, nenazadnje pa še na glasbenem področju z nastopom orkestra pod vodstvom Igorja Kureta, vse to pa se bo prepletalo z mislimi, ki izvirajo iz pisnih izdelkov dijakov. S koncem prireditve pa ne bo še konec dogajanja, saj se bo slednje potem preselilo v (začasne) prostore šole Zois v Ul. Weiss, kjer bo družabnost, možno pa si bo tudi ogledati razstavo likovnih izdelkov in video posnetkov. SKUPINA 85 Literarni sprehodi Skupina 85 vabi jutri na prvega izmed dveh umetnostno-literarnih sprehodov. Zbirališče bo na Trgu LibertA (pri kipu princese Sissi) ob 18. uri, od koder bo sprehod krenil mimo glavne železniške postaje do postaje nekdanje bohinjske proge, mimo palač na nabrežju ob spremljavi Marka Kravosa oz. njegovih verzov posvečenih tržaškemu nabrežju. Drugo srečanje pa bo na sporedu prihodnjo soboto, 18. junija, v sodelovanju z Muzejem vzhodne umetnosti. Trst po Trstu bo naslov sprehodu, ki bo ob 10.30 štartal s Trga sv. Antona, mimo srbsko-pra-voslavne cerkve, Borznega trga, Trga Cavana (obisk muzeja vzhodne umetnosti), Trga Hortis, Trga Cornelia Romana vse do Ulice Tigor, bodo udeleženci pod vodstvom Pa-trizie Vascotto spoznavali Trst ob branju dela Trst Iva Svetine. Rezervacije so na tel. 338/7417105. Za udeležbo bo treba odšteti 5 evrov. SKD VESNA - Z nedeljskim koncertom v Ljudskem domu Pupkin Kabarett otvarja Kriški teden Mladi kriški kulturni delavci pripravili zanimiv in pester program - Nova predsednica društva je Sara Semec Delovanje SKD Vesna iz Križa (vodi ga nova predsednica Sara Semec) bo tudi letos doseglo svoj višek s Kriškim tednom, to je s serijo kulturnih prireditev, ki jih društvo prireja v mesecu juniju. Letošnji Kriški teden bo potekal v znamenju glasbe, kabareta, folklore pa tudi kulinarike. Obeta se pravi niz različnih prireditev, ki bodo zabavale obiskovalcev vseh starosti Otvoritveni večer bo v nedeljo ob 21.uri v Ljudskem domu. Nastopila bo znana tržaška skupina Pupkin Kabarett z serijo prizorov " Es-sere o benessere? " ( Biti ali dobrobiti?). To bo za skupino prvo letošnje poletno gostovanje. Z resnimi in manj resnimi besednimi igrami bo Pupkin Kabarett uprizoril najnovejše prizore in hudomušne skeče, absurdne monologe in vsakdanje drame vezane na življenje v paru. Nastop bo spremljala glasba ansambla Niente Band. Predstava bo potekala tudi ob slabem vremenu. Naslednja prireditev bo posvečena najmlajšim in bo v torek, 14. junija ob 20. uri v domu Alberta Sirka. Tokrat bo na sporedu lutkovna igra Olgica in Mavrica v priredbi Marka Sosiča, v njej pa igra Lara Komar. Zgodba izhaja iz beneškega leposlovnega izročila in je metafora o iskanju sreče. Tretji večer Kriškega tedna bo v soboto 18.ju-nija in bo posvečen folklori. V gosteh prihaja Kulturno i sportsko udruženje Srba Vuk Karadžic, ki bo v Ljudskem domu ob 21 nastopilo s s srbskim plesom in glasbo. Društvo V.Karadžic je nastalo leta 1995. Znotraj društva deluje več krožkov, med katerimi izstopata ekipa malega nogometa in plesna folklorna skupina. Plesno skupino sestavlja približno petdeset članov, mladih in najmlajših. Plesalci so že dosegli velik uspeh v Italiji, Sloveniji, Avstriji in Srbiji. Četrti večer bo v prostorih doma A.Sirka v torek, 21.junija ob 20.30. Tokrat bo kulturno dogajanje potekalo v znamenju dobre glasbe in dobrega vina. Nastopal bo moški zbor Vesna pod taktirko dirigenta Rada Miliča, medtem ko bodo obiskovalci lahko okusili vina kriških vinogradnikov. Poleg pokušnje vin in nastopa MPZ Vesna bo na sporedu nagrajevanj najboljših "fanclov z dušo". "Fancli z dušo" so posebna vrsta fanclov, saj poleg cvrtega testa vsebujejo t.i. s'rdune. Zadnji večer letošnjega Kriškega tedna bo v četrtek, 23. junija pri Procesiji. Kot vsako leto, bo tudi letošnji Kriški teden sklenil običajni svetoi-vanski kres. Pred kresom bodo obiskovalci lahko prisluhnili glasbeni skupini Benandanti. Koncert se bo začel ob 21. uri V Ljudskem domu so na ogled dela skupine Paviljon 1 Q Petek, 1Q. junija 2Q11 TRST / faíentin Vodni^ sCovensbff %uCtumo društvo ^ ^ v