Stev. 178 V Ljubljani, torek 6. avgusta 1940 Leto V Načelen sporazum med Bolgarije in Romunijo Posebni romunski odposlanec je že odpotoval iz Sofije v Bukarešto, da poroča svoji vladi Sofija! 6. avg. m. Romunski poslanik^ v gradu Viktor Cadere, ki je v Soiiji končal svoje razgovore za reSitev spornih vprašanj med Romunijo in Bolgarijo ter dosegel načelni sporazum, je snoči odpotoval v Bukarešto. Tam bo danes poročal o svojih razgovorih kralju Karlu in vladi. Včeraj je veleposlanik Cadere imel razgovore z bolgarskim predsednikom vlade Filovom in zunanjim ministrom Popovom. Z njima se je po intimnem kosilu odpeljal v Bojano. Sofija, <3. avg. A A. Stefani. Prva faza pogajanj med Bolgarijo in Romunijo je končana. Romunski beljjrajski poslanik Cadere je imel več sestankov s Filovom in Popovom, snoči pa se je odpeljal iz Sofije v Bukarešto. Spomenica romunskih državnikov pisana spomenica, katero so poslali v Berlin, Rim, Newyork in London, Zdaj poročajo, da je spomenico podpisalo okoli 40 znanih romunskih osebnosti, med njimi tudi Mihalake, Cuza, Weroer, dr. Lupu, Miro-nescu, Halipasasu, Zopovici, Virgil Magyaru, Tazlo-janu, Gita Pop, Aurel Dobrescu, Istrato Misescu m Peter Groza. Vajda Vojevod se ni strinjal 6 temeljnimi mislimi v tej spomenici ter je poudaril, da kot kraljevski svetnik ne more prevzeti nobenih korakov, ki bi 6e nanašali na krono. Proti popuščanju Madžarski Bukarešta, 6. avg. m. Bivši voditelj romunske liberalne stranke Bratianu je bil včeraj sprejet pri kralju Karlu v daljšo avdienco. Bratianu se je, kakor znano, umaknil iz poličtičnega življenja in se posvetil publicistiki. Pri avdienci je Bratianu poročal kralju Karlu, da bo odkrito podpiral boj er-deljskega prebivalstva proti odcepitvi katerega koli dela ozemlja Madžarski. Vesti 6. avgusta Nemška vlada je za poslanika pri poveljstvu nemških čet v zasedenem delu Francije imenovala Leona Abetza. ki je osebni prijatelj zunanjega ministra Ribbentropa. Abetz je .več let živel v Franciji, kjer je vodil razne nemške propagandne urade. Pred leti ga je francoska vlada izijnala iz Francije. Razprava proti francoskim državnikom se bo po poročilih francoskih listov začela 21. avgusta v Marseillesu. Po zadnjih poročilih general Gamelin ni med obtoženci. Na svojem posestvu v Dordogni piše Gamelin sedaj svoje spomine. Irski poštni minister Little je v nedeljo izjavil v svojem govoru, da bo Irska branila vsako ped 6voje zemlje pred vsakim napadalcem. Poudaril je, (la mora biti irski narod pripravljen na vse. Razpoloženje irske vojske je sijajno. Med Anglijo in Ameriko je bil obnovljen redni zračni promet čez Atlantski ocean. Japonska vlada je imenovala posebnega diplomatskega zastopnika pri vladi nizozemske Indije. Za prvega japonskega poslanika bo imenovan general Koiso. švicarski listi pišejo, da se v Franciji širijo govorice, da bo v Lavalovo vlado vstopil tudi bivši predsednik vlade in zunanji minister Flandin. Na željo nemških krogov pa bi naj dobil Flandin v vladi podoben položaj, kakor ga ima Laval. Sovjetski tisk je začel te dni zelo napadati Finsko. Takoj po Molotovem govoru je odiJotoval v Helsinki finski poslanik v Moskvi, Paasi-kivi. Finska vlada odločno zanika govorice, da bi bil finski poslanik iz Moskve odpoklican. pač pa je prišel Paasikivi v Helsinki čisto zasebno. Finski listi pišejo, da Finska ne spada v območje Sovjetske Rusije, ampak v skupino severnih držav. Romunski poslanik v Belgradn Cadere je dopotoval v N)f io, kjer se je takoj sešel z bolgarskim zunanjim min:stiodobnih demonstracij je prišlo tudi v Londonu. Predsednik angleške vlade Churchill je podal posebno izjavo, v kateri razglaša, da možnost nemškega poskusa, da bi se izkrcali v Angliji, še ni mimo. Italija ima pravico na Palestino, piše te dni fašistični tisk. »II regiine Fasci.stac piše, da je Italija proglasila svoje pravice na Jeruzalem. Kancler Hitler se je včeraj popoldne vrnil v spremstvu zunanjega ministra Ribbentropa. rlakoj je imel po vrsti več razgovorom z maršalom Goringom in generalom Brau-ehitschem. Nemški pomisar za Holandijo je ustanovil poseben odbor za gospodarsko obnovo države. Države, ki niso doživele vojne na lastnem ozemlju, se ne zavedajo, kakšno odgovornost prevzemajo, ko oborožujejo civilno prebivalstvo. Zaradi naglice v sedanji vojni sovražnika ni mogoče takoj prepoznati. Napadalna vojska mora danes vse civilne vojake smatrati za četnike in z njimi tako ravnati, kakor se je to zgodilo na Poljskem. Po mednarodnih določilih ni dovoljeno proti sovražniku uporabljati oboroženih civilistov, sodi nemški general Bernhard v »Berliner Borsen Zeltungc. Nemški veleposlanik v Turčiji Papen, se je zopet vrnil iz Nemčije v Carigrad. Italijanski listi pišejo, da deluje sedaj že devet izvorov petroleja, ki so bili izkopani po raznih mestih. Protijaponsko razpoloženje v Ameriki narašča Newyork, 5. avgusta, b, United Press: Proti-japonsko razpoloženje v Združenih državah raste. Ne razpoloženje ameriške javnosti je doprinesla tudi novica, da bo novi japonski zunanji minister M a c 11 o k a potoval v Evropo. Njegovo potovanje tolmačijo tako, da Japonska namerava z vso resnostjo zasesti Nizozemsko Indijo. Nepristranski opazovalci v Združenih državah smatrajo, da bo Amerika v primeru, če bi Japonska prešla k takšnemu ukrepu, morala nastopiti. Turčija računa z vojnimi dogodki v Mali Aziji Nemško in italijansko zastopstvo v Siriji Bukarešta, 6. avgusta, m. »Trans Continental Press« je pred kratkim objavil poročilo, da je bila na stanovanju Bratiana konferenca, ki eo se udeležili Bratianu, Maniu in Constinescu, in na njej pod- Ankara, 6. avg. m. Vesti o skorajšnjem prihodu nemško-italijanske komisije v Sirijo zaradi proučitve položaja, vsestransko komentirajo turški politični in diplomatski krogi. Časopisje pa ne ob- prave za napad še niso končane in da bodo gotove čez en teden ali pa čez štirinajst dni. Pač Pa je treba vpoštevati, da bodo Nemci poskusili prevažati svoje čete z jadralnimi letali. Motorno letalo bo lahko čez Kanal vleklo za seboj tri ali pa štiri jadralna letala, ki bodo nato posamično brez ropota pristajala na angleškem ozemlju. Vsako jadralno letajo bi lahko prepeljalo šest do osem oboroženih mož. Ne samo, da lahko jadralna letala pristajajo brez šuma, ampak lahko pristanejo tudi na ozemlju, ki ni ravno preurejeno kot letališče in je jadralnemu letalu zadosti osem do deset kvadratnih metrov prostora za pristanek. London, (1. avgu. A A. Reuter. Admiraliteta je izdala poročilo, da se je ladja »Marsonia«, zbirnika nun, potopila, ker je trčila ob sovražnikovo mino. London, 6. avg. o, Reuter poroča: Sotrudnik generala de Gaullea podadmiral Muselier, ki je poveljnik tistega francoskega brodvoja, ki se bori na angleški 6trani, je objavil, da bo plapolala na francoskih ladjah poleg francoske zastave poslej še lo-renska modra zastava, ki bo na sredi imela loreflMi križ. Iste znake bodo imela letala, ki se bore ob strani Angležev pod poveljstvom gen. de Gaulca. nijo letališ e, predvsem pa železniško križišče port-sudauske železnice. Kljub temu se je ital. letalom posrečilo popolnoma razdejali obe železniški progi v dolžini več 100 metrov. Takšne akcije sovražniku po načrtu prekrižujejo oskrbo tistih Angležev, ki se bore v Sudanu. Odkar so z Aleksandrijo in Sredozemskim morjem pretrgane vse zveze, so britanske afriške čete v Sudanu navezane na ojačen ja, na -dovoz streliva in živeža čez Aden in Port-Sudan. To se pravi, končuje poročilo, da pomeni vsak nov italijanski napad na ta oporišča in na Port-Sudan občutno oslabitev britanskih čet in okrepitev italijanskih postojank za poznejšo ofenzivo na glavno mesto Sudana. so uvedle splošno javlja nobenih pojasnil. Smatrajo, da je prihod nemško-italijanske komisije v Sirijo začetek večje diplomatske akcije držav osišča na Bližnjem Vzhodu. V diplomatskih krogih poudarjajo, da govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova ni bil brez vpliva na okrepitev nemško-italijanske j akcije na Bližnjem Vzhodu. Italija res da že dalj I časa po svojem poluradnem tisku odkrito govori . o potrebi intervencije v Palestini. Ta cilj je v tesni I zvezi s petrolejskimi vrelci v Mosulu, katerih cevi se končujejo v Haifi in Siriji, Med Arabci se je začelo politično delovanje, ki dobiva izraza v raznih manifestacijah. Notranja politika arabskih držav je prav tako zaradi povečanega vpliva Nemčije in Italije na razpotju. V Ankari pričakujejo odkrit vpliv evropske vojne na Bližnji Vzhod, kjer lahko vsak trenutek nastopijo važni preobrati, ki bodo imeli hude posledice za odnošaje na tem področju. Nekateri krogi gredo celo tako daleč, da mislijo, da se bo vojna, čeprav v drugi obliki, prenesla tudi na to področje. Ankara, G. avg. o. Reuter poroča: Tukajšnji dobro poučeni krogi računajo s tem, da sc bo se-ilflj okrepilo delovanje nemške diplomacije v Turčiji, ker se je Papen vrnil v Carigrad. Tukajšnji krogi poudarjajo, da je imel Papen v Nemčiji važne razgovore z nemškimi državniki in da je bil večkrat sprejet pri Hitlerju. Reuterjev dopisnik poroča, da nerazpoloženje Turčije, zlasti proti Italiji, še ni popustilo, ker so v Ankari prepričani, da želi Italija z vojno doseči spremembe v Mali Aziji. V Turčiji je tudi ugodno vplivalo, da so angleške vojne ladje skozi .Sredozemsko morje dovedle do turških pristanišč varno več trgovskih parnikov. Japonska prekine diplomatske stike z Anglijo Rim, 6. avg. o Rimski list »Popolo di Roma« P*še, da japonska vlada v ničemer ne bo popustila Angliji. Odredbe, ki jih je angleška vlada izdala proti Japoncem, so samo še poslabšale razpoloženje japonske vlade proti Angliji. Japonska vlada je sklenila na angleško postopanje proti japonskim državljanom odgovoriti na ta način, da bo prekinila diplomatske stike z Anglijo. Rimski list predvideva, da bo Anglija naletela na Daljnjem Vzhodu na iste težave, kakor jih sedaj doživlja v Evropi, Japonska vlada je zahtevala od francoske vlade, da naj ji dovoli ustanoviti pomorska oporišča v Indokini. Francija naj tudi pristane na to, da bi se povečal izvoz iz lndokine na Japonsko. »United Press* poroča, da so številne edinice japonskega vojnega brodovja odplule iz Formose proti južni Kitajski. Število nezaposlenih v Veliki Britaniji še stalno raste. V zadnjem mesecu se je število brezposelnih povečalo za 60.000. Največja je brezposelnost v industriji premoga. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles je izjavil, da je francoska vlada zaprosila Združene države za pošiljko večje količine življenjskih potrebščin v Francijo. Angleški listi pišejo, da bodo Nemci za izkrcanje svojih čet v Angliji uporabili jadralna letala, ki jih bodo vlekla motorna letala. Promet z jadralnimi letali čez Kanal bi bil mogoč, izjavljajo v Londonu, toda Nemci bodo jadralna letala najbrž uporabljali za prevoz hrane padalcem in tistim četam, ki bi se izkrcale v Angliji. Francoska vlada jo po obvestilih ameriških časnikarjev odredila, da naj bivšega francoskega koloni jalnega in notranjega ministra Mandela prepeljejo iz Maroka v Lyon. Tam bo obenem z ostalini osebnostmi, ki jih francoska vlada dolži odgovornosti za poraz, postavljen prod izredno vojno sodišče. Turška vlada je objavila nove zakonske določbe o tem, kako naj prihajajo tujci v Turčijo. Zlasti je poostrena vsa dosedanja kontrola. V bodoče noben tujec ne bo smel potovati ob turški obali brez posebnega dovoljenja zunanjega ministrstva. Napad na Anglijo med 8. in 10. avgustom Newyork, 6, avg. m. Radio Newyork poroča: Po vesteh iz Stockholma smatrajo nekateri krogi, da sc bo nemški napad na Anglijo začel med 8. in 10, avgustom. Isti krogi pravijo, da se zadnje dni nemike čete na Norveškem posebno pridno urijo. Berlin, 6. avg. m. Včeraj popoldne se je nemški državni kancler in voditelj nemškega naroda Adolf Hitler spet mudil v Berlinu. Tam je imel več razgovorov z vodilnimi političnimi osebnostmi. — Med drugimi je imel razgovr tudi z državnim maršalom Goringom, zunanjim ministrom v. Ribbentropom in maršalom Brauchitschem. {lransconti-nental Press,) London, 6, avg. o. Reuter poroča: Notranje ministrstvo je danes zjutraj objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da so ponoči nekatera sovražna letala vrgla le malo bomb nad raznimi okraji v jugovzhodni Angliji. Bombe niso povzročile nobene škode, prav tako ni bil nikdo ubit. Včeraj popoldne so angleški lovci sestrelili neko sovražno lovsko letalo nad Kanalom. Med včerajšnjimi letalskimi spopadi nad Kanalom je bilo sestreljenih četvero sovražnih lovskih letal. London. 6. avg. o. Londonski listi pišejo tudi danes o možnosti bližnjega nemškega napada na Anglijo. »Times« pišejo, da najbrž nemške pri- Boji v Afriki Rim, 6. avg. AA. DNB. Na področju severnega Sudana, ob izhodišču železniške proge iz Port-Sudana v notranjščino Sudana, ki gre v dveh sme-reli čez Kasalo proti jugu in čez Al mo vzporedno 2 veliko progo iz Kaira v Capetovvn, so Angleži, kakor poroča vojni dopisnik DNB za Sredozemlje, lia novo zgradili mnogo utrdb in letališč, ki so ]m italijanska letala po načrtu bombardirala, i o včerajšnjem bombardiranju Džebela je prišel napad na IJrevit blizu odcepa proge Port-Sudan—Kasala in uspešno bombardiranje novega letališča v »limitu, 171 km od Port-Sudana. Oba kraja ležita približno 1000 m visoko. Posebnega pomena je italijanski napad na Kaio. Ta kraj so Angleži posebno Utrdili. Mnogoštevilne protiletalske baterije bra- Združene države vojaško dolžnost V poa orožjem Washington, 6. avgusta, m. Vojaška ameriškega senata je s 13 ; 3 glasovi sprejela zakonski osnutek o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Združenih ameriških državah. Po novem zakonu bo v ISA rekrutiranih lahko 12 milijonov mladeničev od 21 do 31 leta starosti. Od teh bi jih bilo kakšnih 4.5 milijona oproščenih zaradi tega. ker so redniki družin. Co bi se j izkazalo za potrebno, pa bodo tudi te poklicali | slučaju mobilizacije bo Amerika imela 12 milijonov moi pod orožjem komisija ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦» .................. Sovjeti silijo na obale Indijskega oceana Sofija, 6. avgusta, m. »Transcootimjntal Press«^ Kot prva posledica govora sovjetskega komisarja z« zunanje zadeve Molotova so se začele tu razširjati vesli o zbiranju sovjetskih čet na Kavkazu in o želji Sovjetske Rusije, da prodre do »toplega« morja, t. j. do Indijskega oceana. V Sofiji poudarjajo, da je usoda Velike Britanije odvisna zdaj od pričakovanega govora angleikega ministrskega predsednika Churchilla. Jutranje bolgarsko časopisje piše, da bo usoda Velike Britanije rešena kmalu, če bo Churchill ie nadalje tako nepomirljiv. Slovaško gospodarsko zastopstvo v Sofiji Sofija, 6. avg. m. V Sofijo je prispela slovaška gospodarska delegacija, da sklene novo trgovinsko pogodbo med Slovaško in Bolgarijo. Slova- poil orožje. . .. . Dobro obveščeni krogi pricakuie.to, da bo ta zakonski osnutek v kratkem predložen tudi plenumu senata in da bo tudi tu sprejet. V primeru, če ga bo sprejel parlament in podpisaj predsednik Roosevelt, pričakujejo, da bo še to jesen vpisanih v vojaške sezname in vpoklicanih v vojaško službo 400.000 mož, prihodnjo pomlad pa še toliko. Prepoved o izvozu letalskega bencina iz Združenih držav, pomeni sovražno dejanje proti Japonski in bo imela daljnosežne mednarodne posledice, je izjavil zastopnik japonskega mornariškega ministra Okuma. Japonsko časopisje bombardira svojo vlado s pozivi, naj Angliji stopi mi prste in naj naredi red na Daljnem Vzhodu. Noben ukrep za zaščito japonskih interesov ne bo premil. Nov oduolek kanadskih Čet je dospel v Anglijo. Poveljnik prevoza je izrazil angleškim oblastem občudovanje nad učinkovitim spremstvom med prevozom. Poraz Francije ni prišel po naključju. Zakrivil ga je njen politični, upravni, vojaški in socialni red, ki je bil že zdavnaj nemogoč. Tisti, ki so ta red vzdrževali, morajo zdaj odgovarjati francoskemu ljudstvu, je izjavil včeraj francoski notranji minister Marquel. ško zastopstvo je prispelo v Bolgarijo preko Bel-grada. Ljubljana od včeraj do danes Na vzhodnem nebu so se včeraj popoldne kopičili temni oblaki, pa niso mogli prinesti nič hudega, ker se je spet dvignil veter, ki jih je ugnal v kozji rog. Do večera se je nebo lepo zjasnilo, in davi smo spet dobili lep, jasen dan. Včerajšnji dan je bil že dopoldne prav pripraven za kopanje, popoldne je bilo pa še lepše. Nad mesto se je vlegla tista prava, mirna vročina, ki je res značilna za visoko poletje. Davi je skraja bilo jutro čisto, jasno in pa sončno; pozneje je kar na lepem od vzhoda sem zrasel mogočen megleni zid, nalet sivine je pri-dušil sončni sij. Kmalu je sonce ugasnilo, megla se je spustila prav do hišnih slemen. Kes čuden prizor za ta letni čas! Ta reč pa ni trajala dolgo. Kmalu se je sivi zastor spet dvignil, veter je ostanke sunil nazaj na čadasto obzorje in nebo je spet zablestelo v lepem sijaju prijetnega poletnega jutra. Ozračje sicer ni bilo več tako čisto kakor v ranem jutru, čez nebes so se povlekle bele proge, vendar pa se zdi, da čez dan ne bo velike spremembe, ker je močno verjetno, da se bo, kakor zadnje dni sploh, o pravi uri pojavil veter, ki bo znal vsako predrznost ukrotiti in preveč silne oblake držati v strahu. Tako bo dan najbrž spet pripraven za kopanje. Veseli ga bodo tudi tisti, ki so se podali na gore, najbolj pa se ga bo vsekakor razveselil kmet. Zdaj je čas, ko sadje in grozdje nujno rabita sončnega vremena. Plot so začeli postavljati Za zidavo novih tržnic pripravljalna dela lepo napredujejo. Stavbno podjetje M. Curka se je naloge lotilo z isto vestnostjo in zanesljivostjo, s katero je opravilo pri nas že toliko del. Za odmaknjenimi stojnicami je zdaj začelo zabijati kole, prečnike ter na oboje pribijati deske, tako da bo stavbišče samo lepo ograjeno pred radovedneži, ki morajo v vsako reč vtakniti svoj nos ter so s svojo sitnostjo pri vsakem delu samo v napoto. S tem novim delom bo mestna občina še enkrat več dokazala, da po točno določenem načrtu dela z vso prizadevnostjo za čim lepši napredek mesta ter za čim večjo korist svojega občanstva. Neprestano done kladiva Spomenik v Zvezdi je dan za dnem privlačna točka za večino Ljubljančanov, ki jih pot prinese v središče mesta. Od ranega jutra pa prav do večera tam postajajo množice, ki z zanimanjem ogledujejo zadnja dela na spomeniku. Kakor hitro se dobro zdani, že pribite delavci in se spravijo na posel. Podjetno done udarci kladiva, vesela pesem brona se razlega daleč naokrog in privablja nove gledalce v bližino spomenika. Do poldneva doni ta pesem, potem pa spet prične in traja prav do večera, ko je dnevno delo odloženo do prihodnjega jutra. Če bodo šla ta zaključna dela tako naglo od rok kakor so šla prva, potem bolno kmalu doživeli, da bo objavljen točni datum blagoslovitve. Neka) novic Iz bolnišnice V bolnišnici je obisk kljub temu, da smo zdaj v prijetnem letnem času, ko ljudem ne diši toliko hoditi nadlegovat zdravnike, če res ni kakšna posebna sila. prav velik. Tam vsako leto postavljamo nov rekord. Najhujša zadrega je seveda na kirurgičnem oddelku, kjer se bolniki še vedno gneto, medtem ko novo pozidani kiritjgičnj. paviljon po krivdi odgovornih in merodajnih činite-ljev še vedno miruje, kakor da sploh nikoli ne bi bil postavljen. Čemu pa ga je potem sploh kazalo zidati, če pa zdaj ne more ustrezati svojemu namenu, ampak mirno stati? Zadnji čas je, da se tisti, ki na njihovih ramah leži breme odgovornosti in krivde, da novi kirurgični paviljon še ni začel poslovati, zganejo in ukrenejo tisto, kar je njihova dolžnost. Presneto je tudi to poglavje s kirurgični m paviljonom žalostna zadeva! Včeraj so v bolnišnice pripeljali naslednje nove ponesrečence; čevljarskega pomočnika Jožeta Kodro iz Zg. Tuhinja; ta je padel čez ograjo, ko je plezal čeznjo, tako nerodno, da si je zlomil desno nogo; Pavla Keršiča, elektrotehničnega vajenca iz Ljubljane. Keršič je padel s kolesa ter si zlomil desno nogo; Franca Pogačnika, sina delavca iz Kranja; ta je padel ter si zlomil desno ključnico; pa še Janeza Pajmana, sina železničarja iz Ljubljane. Fantiči so se nekje igrali, pa so bili preveč objestni. Nekdo med njimi se je v svoji prešernosti spomnil ter je pahnil Janeza Pajmana, ki je priletel na tla tako nerodno, da si je pri padcu zlomil levo roko. Mons’gnor Stanko Premrl se je poslovil Celih dolgih enointrideset let je ljubljanski stolni pevski zbor vodil znani naš glasbenik msgr. Stanko Premrl, čigar sijajne maše, imenitni ofer-toriji, razne klavirske in orgelske skladbe, pesmi Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« od 6. avgusta zopet odprto. in samospevi so naši javnosti tako dobro znane. Veliko je bilo to delo in obsežno ter je obogatilo našo glitsbeno literaturo s kompozicijami neminljive vrednosti. Poleg drugega obilnega dela je vodil stolni pevski zbor, vodil orglarsko šolo ter urejeval polnih trideset let danes splošno močno upoštevano glasbeno revijo »Cerkveni Glasbenik«. Zdaj se je kot novi redni profesor Glasbene akademije v Ljubljani poslovil od svoje službe pri stolnici sv. Nikolaja. Ob tej priliki mu je izročil ljubljanski stolni kapitelj lepo zahvalno spomenico, v kateri mu izraža največje priznanje za njegovo delo, vestno in požrtvovalno službovanje ter zasluge, ki si jih je bil pridobil v tem času. Na spomenici so podpisani stolni dekan dr. Kimovec, stolni žujmik dr. Klinar in stolni prošt Ignacij Nadrah. Od svojega priljubljenega in zaslužnega pevskega voditelja pa se je poslovil tudi stolni pevski zbor. V Cerkljah je bila sv. maša, pri kateri je zbor izvajal samo dela Stanka Premrla. Pri tej priliki — bil je izlet, na katerem so si udeleženci ogledali Velesovo, Vodice, Groblje, Mengeš in Domžale — je bilo v zahvalo izrečenih nekaj nadvse prisrčnih besed, ki so jih na monsignorja, zdaj rednega profesorja Glasbene akademije, naslovili stolni dekan dr. Kimovec, stolni župnik dr. Klinar in član zbora Likovič. Močno ganjen se je g. profesor zahvalil. Sinoda ljubljanske škofije zas«da Včeraj se je pričela v Št. Vidu nad Ljubljano škofijska sinoda, ki jo je bil sklical škof dr. Gregorij Rožman. Trajala bo do petka, 9. avgusta. Celih šestnajst let je že poteklo od zadnje škofijske sinode, katero je bil sklical rajni ljubljanski vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na sinodi so se zbrali: škofov generalni vikar, .kanoniki stolne cerkve, rektor bogoslovnega semenišča, vsi dekani, zastopnik kapitlja v Novem mestu, župniki mesta Ljubljane, po en župnik iz vsake dekanije, po dva pa iz dekanij Ljubljanska okolica, Kamnik, Kranj, Škofja Loka in Radovljica, po en kaplan iz vsake dekanije, zastopnik teološke fakultete, dva zastopnika katehetov, stiski opat in po eden izmed predstojnikov vseh v škofiji nahajajočih se redov in končno referenti, ki jih določa škof. Duhovščina ljubljanske škofije je snov, ki jo ho obravnavala sinoda, že v prejšnjih dveh letih dobro proučila na mnogih konferencah ter je tudi škofu poslala razne predloge. Pregledal in uredil pa je vso obsežno snov univerzitetni profesor dr. Alojzij Odar. Na sinodi bo gradivo še enkrat temeljito obravnavano, potem pa bodo sestavljeni predlogi in navodila za morebitno izpopolnitev in preureditev dušnega pastirstva. Od nszine-r&csii ss bs trska posloviti! Slov. Konjice, 5. avgusta. Če malo bolj poglobimo v naše življenjske razmere ter jih primerjamo z razmerami v drugih krajih, moramo beti še kar zadovoljni. Gospodarske razmere 60 v našem ekraju takšae, da 6e delavnost na poedinih področjih druga z drugo lepo spopolnjuje. Ker je vse tako lepo urejeno, zato naš okraj doslej še ni doživel velikih gospodarskih in socialnih pretresov, razen 6eveda nekaterih izjem. Upamo, da 6e bo vse razvijalo tako tudi še naprej. Posebno moramo poudariti lep vsakoletni pridelek. Žal, da vino ne gre več tako v denar kot prej, cene sadju pa niso nobeno leto takšne, da bi kmetje bili z njimi prav zadovoljni. Pri vinogradnikih dobite vino po 4—5 din liter in to dobro v:ao! Ker stoje stvari tako, se že nokaj let polašča naših ljudi slabost, ki je menda zajela prav V6e štajerske in dolenjske vinorodne kraje: sleherno leto tam čez mero v živa j o pijačo, ki ni voda. Kmetje rabijo denar za davke in druge potrebe, ljudje pa tudi radi poceni kupijo. Mnoge hiše ob dobri vinski letini postanejo shajališče ljubiteljev kapljice. Veliko ljudi pijančuje, številnim radi nezmernosti propada gospodarstvo Neštetokrat po nepotrebnem zapravljajo denar. Številnim staršem je uživanje alkohola čez mero napravilo seve lase, ker z »vinskimi duhovi« njihova mladina hodi na stranpota, 6 Katerih se ne ve več vrniti. Ob pijači in plesu 6e zgodi tudi tol ko hudobnih in socialno škodljivih dejanj, pretepov,, umorov, raznih drugih zločinov in prevar. Alkohol je največkrat kriv bede mladih nezakonskih mater. Da se bo vse to odstranilo, bo treba pri korenu pričeti z gospodarsko, moralno m kazensko akcijo, ki bo prinesla ob pravilnem izvajanju vsekakor dobre rezultate. Poskrbeti bo treba najprej za Čim večji promet z vinom, da ne bo stalo po kleteh. Upamo, da ne bo dolgo, ko se bo skoraj povrnil čas dobre v irske trgovine iz leta 1925 in prej. Naše ljudi bi bilo dobro poučevati o izdelovanju brezalkoholnih pijač in o demači uporabi grozdja, za katero še nimajo pravega 6misla. Proti ljudem, ki zagreše kak-šenkoli zločin v pijanosti, pa je treba brezobzirno postopati. Za pretepe naj bi bili vročtKrvneži že na orožniških postajah »nagrajeni« čm temeljitejše. Dobro bi bilo, da bi oblasti kazenske določbe za zločine pijanosti poostrile. la sadno skladišče na Frankolovem je dai Prizad 100.000 dfn Iz Amerike prihajajo glasovi, da bo Evropo zadela ena najstrašnejših lakot v zgodovini. Svojo napoved ulemeljuejjo s tehtnimi razlogi. ICako vzamemo vse to mi, kako vzamejo to naše gospodarske ustanove pri na6, je težko reči, kajti mnogokje vidimo napake, k: močno škodujejo našemu ogspodar-stvu in njegovemu napredku. Vidimo celo, da ljudstvo radi neurejenih gospodarskih razmer mnogokje trpi pomanjkanje. V celjskem ekraju smo zgradili v preteklem letu lepo število sadnih sušilnic. Njih potrebnost ne bomo poudarjal: že iz razlogov, ki troo jih navedli, vsaj vsakdo ve, da je v svetovni vojni in tudi v vseh težkih časih bilo suho sadje za družine, zlasti pa za otroke najboljša hrana. 2 las ti so važne sadne sušilnice za pasivne kraje, kjer pa imajo mnogo sadnega drevja in jim narava božja vsaj s sadjem malo pomore. Preteklo leto so n. pr. na Frankolovem posušili več sto škafov 6adja, ki so ga posetniki prodali, mnogo pa tudi porabili za domačo hrano. Frankolovo pa bo letos spet mnogo pridobilo z novim 6plošnozadružnim skladiščem. Kralj, banska uprava je že izdelala načrte za gradojn novega skladišča. Prizad pa je dal za postavitev 100,000 d/m. Poleg tega je obljubilo izdatno podporo tudi kmetijsko ministrstvo. Največ zaslug pri teh uspehih ima agilni predsednik Gospodarske zadruge g. Goršek Jože. Dela se bodo v kratkem že pričela. Maribor dobi moderne alarmne sirene Maribor, 5. avgusta. Danes zjutraj in ves dopoldne so bili v Mariboru zanimivi poskusi z novo alarmno sireno, ki jih bo Maribor nabavil več ter jih razvrstil po posameznih delih mesta, tako da bo tudi naše mesto opremljeno s temi sodobnimi napravami, ki jih je prinesla ljudem sredi 20. stoletja »civilizacija«, da jih obvaruje pred brezmiselnim pobijanjem z letalskimi bombami. Sirena, ki je danes tulila ter vznemirjala Mariborčane, je poskusna naprava, ki jo je dobavila znana nemška firma Siemens. Podobna je ogromni gobi ali dežniku ter jo namestili na streho nedograjenega bolniškega pavilijona na desnem bregu Drave. Za svoj pogon rabi 5 konjskih sil električne energije. Ko so jo spustili v tek, je poslušalo njeno piskanje nekaj strokovnjakov v raznih predelih Opombe k banovinskima natečajema za slovenska glasbena dela Ljubljana, 5. avgusta. Na prošnjo raznih interesentov in na opombe v listih ob prilik razpisa natečajev za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko opero, pošilja kraljevska banska uprava sledeče pojasnilo: Skupna nagrada v višini 20.000 din za glasbeni natečaj in za operni libreto sicer m velika; višina nagrad je pač v okviru preračumske možnosti tn v sorazmerju z razpisanimi literarnimi in likovnimi banovinskimi nagradami. Natečaj za slovensko opero je združen z natečajem za oratorjsko delo, ker nam primanjkuje tudi takih del. V primeru slabega odziva naših opernih skladateljev je dana tako možnost, da se nagradijo tudi oratorijska dela. Rek za natečaj poteče 31. marca 1941., ker se s tem dnem zaključi banovinsko peračunfko leto. Komur 6e zdi rok prekratek, ima itak možnost ude-leižti se prihodnjega tekmovanja, ker se razpisujejo nagradna tekmovanja vsako leto. Za opere in za libreto je rečeno, da imajo prednost ona dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Pri tem seveda niso izključena dela iz slovenske zgodovine in mitologije. Pri besedilu za opere se zahteva, da je izvirno im doslej še neuporabljeno. 7.ato se ne bodo upoštevali prevodi, ne dela, ki so bila že v celoti objavlje-ljena, prav tako pa tudi ona ne, ki 60 bila že komponirana. Namen razpisa je namreč, da pridejo naši skladatelji, ki se zaradi pomanjkanja primernega opernega besedila niso mogli v tej meri udejstvovati, do novih libretov. Razsodišče, ki bo določevalo nagrade za besedilo za opere, še ni imenovano, setavljeno pa bo iz naših literarnih in glasbenih strokovnjakov. Bz policijske Esronike Ljubljana, 6. avg. Tam v neki sobi kriminalnega oddelka na glavni policiji so zbrali ogromno množino najrazličnejšega blaga, ko so marljivi in drzni detektivi izvohali in odkrili v ljubljanski okolici prav dobro organizirano tatinsko gnezdo. Družba je kradla ko srake in prav po sračje tudi znašala najrazličnejše blago v svoja skrivališča. Ogromno blaga je bilo zaplenjenega. Tatinska družba se je bila prav bogato oskrbela z vsemi življenjskimi potrebščinami, z raznimi dobrinami in stvarmi. Vse blago cenijo tako-le na 20.050 din. Doslej je policija ugotovila, da je družba izvršila najmanj do 15 večjih vlomov. Aretiranih je že več oseb. V interesu preiskave ne objavljamo raznih podrobnosti. Policija je n. pr. zaplenila veliko steklenico najboljšega namiznega olja, več steklenic vinskega kisa, mnogo obleke, manufakture, mnogo zimskih in športnih čevljev, več parov gojzeric, dalje razno ropotijo in tudi precej zlatnine. Kolesarske tatvine so vedno na dnevnem redu. V sedmih mesecih so kolesarski tatovi spravili in skrili že nad 250 koles v vrednosti okoli 23.000 din. Zadnje tatvine koles so bile naslednje: Hermanu Finku je neznan uzmovič odpeljal moško kolo znamke »Brilautc v vrednosti 800 din. mesta. Tudi Maribor ima namreč — kakor vsako mesto in vsak drug kraj, nekaj mrtvih predelov, kamor glasovi z določenih točk ne prodrejo. Tako so te komisije pri današnjih poskusih ugotovile, da se je sirena najboljše slišala pod Kalvarijo, na Pobrežju in v Novi vasi, slabše pa v neposredni bližini ter v mestnem središču, skoraj nič pa v Melju. Sireno bodo preizkušali še na drugih točkah mesta ter se bodo tako ugotovile potrebe po številu sirenskih napvav in točke, na katerih naj se namestijo. Sirene je mestna občina že lansko leto ob izbruhu vojne naročila, vendar jih nemška tvrdka ni mogla poprej dobaviti, ker je Nemčija potrebovala ogromno število takih alarmnih naprav, s katerimi so sedaj opremljena tudi manjša nemška mesta. Sedaj izgleda, da imajo v Nemčiji že dovolj alarmnih naprav ter jih bodo lahko tovarne spet izvažale. Kolo je bilo prislonjeno k hiši št. 38 na Zaloški cesti. — Ignacu Oblaku je bilo pred dnevi ukradeno fiOO din vredno, črno pleskano kolo. — France Tavčar je svoje kolo znamke »Baroniat, vredno 500 din, prislonil na stojalo pred gostilno g. Derganca na Tyrševi cesti. Sam je šel gostilno. Ker kolo ni bilo zaklenjeno, je prišel mimo neki moški srednje postave, sedel hitro na kolo in jo odkuril. Trgovskemu potniku Albinu Sotošku je bil v Gajevi ulici ukraden iz avtomobila potni ročni kovčeg, v katerem je bilo 20 moških šalov raznih barv, 9 naglavnih rut in nekaj kart z vzorci. So-tošek trpi nad 1.050 din škode. Na dvorišču gostilne Fran Legat v Predovičevi ulici št. 5 je tat ukradel Alojziju Oražmu listnico s 100 dinarji in prometno knjižico. Sedaj je na višku kopalna sezona. Ob Savi je živahno vrvenje. Ni čudno, da so se pojavili tudi mnogi žeparji in tatovi, ki kradejo kopalcem vse mogoče stvari. V nedeljo je neznan tat segel v suknjič nekega gospoda in mu odnesel 2.000 din vredno zlato uro. V Iškem Vintgarju je letos veliko taborišče skavtov in drugih izletnikov. Vedno več je tam letoviških hišic. Maruku Rudolfu iz Ljubljane je tat odnesel iz letoviške hišice do 300 dinarjev vredno kitaro z napisom »Z Bogom djev-če!« Pri posestniku Janezu Vidmarju na Brezju, občina Dobrova, sta pred dnevi vlomila dva mlajša moška ter odnesla prav velik plen. Posestnik tnrir nad 3.600 din škode. Murska Sobota Slovensko katoliška akademsko društvo »Zavednost« priredi tečaj. Prekmurski akademiki včlanjeni v društvu »Zavednost« so že dve leti prirejali študijski tečaj. Lansko leto so imeli takšen tečaj v Soboti, letos pa se bodo od 12.—14. avgusta zbrali v Lendavi, kjer bodo obravnavali zelo važna prekmurska vprašanja. Dobri poznavalci prekmurskih razmer bodo na tečaju podali svoje mišljenje o kulturnih, socialnih, političnih in gospodarskih razmerah v Prekmurju. Prav je, da se prekmurski katoliški akademiki pomenijo o perečih vprašanjih, ker že in bodo morali v bodoče še z večjo odločnostjo poseči v javno življenje. Nogometna tekma SK Železničar : SK Mura G : 1. Preteklo nedeljo popoldne je bila odigrana na igrišču SK Mure prijateljska tekma med letošnjim nogometnim prvakom Železničarjem in Muro. Začetka je bila igra precej izenačena. Cim jo padel prvi gol za železničarja, so igralci Mure precej popustili. Prvi polčas se je končal s 3:0 za Železničarja. — Drugi polčas je Mura zamenjala nekatere igralce in lahko rečemo, da ne brez koristi. Posebno center Mure se prvi polčas nikakor ni mogel razgibati in znajti ter je zaradi njega napad popolnoma šepal. Tudi v drugem polčasu je Železničar gospodaril na igrišču in pokazal veliko nogometno sposobnost. Skoraj vse do konca igre je bil rezultat 6:0 za Železničarja in šele zadnjih pet minut je Mura zabila častni gol. Zadnjih deset minut je Mura prav dobro zaigrala. Če hi vso igro tako igrala bi bil tudi rezultat gotovo drugačen. ZGREŠIM STREL »Slišala sem ga, ko je rekel: »Če boste tudi sodelovali gospod Staridge, boste dobili svoj delež. Če pa mislite, da me boste ujeli v precep, pa vedite, da se vam to ne bo posrečilo!« Nato je gospod SU-ridge nekaj odgovoril, kar se pa ni s’. •• šalo, in potem sem spet nenadoma slišala obiskovalca: »Nikar ne pozabite, gosood Staridge, da je ta zamisel, da je treba poklicati vse njegove revne sorodnike, odlična priložnost za to.« Več nisem slišala, ker sem med tem našla akt, ki sem ga iskala, iu sem se vsedla azaj k „. oji pisalni mizi. Toda razumela sem ‘akoj, da 60 vse govorjenje nanaša na naš obisk v tem gradiču. Bila s.m nekoliko presenečena. Toda, ho je bil gospod Hubert uh t, sem začela o tem razmišljati, če gospod Staridge in oni drugi nista tedaj znabiti pripravljala ravno < ačrt za umor.« »Zakai mi vsega tega niste prej povedali?« je vptašal Slad strogo. Dekle ga je presunljivo pogledalo. »Saj sem se morebiti tudi jaz zmotila. Tudi sedaj nimam še nobenega nokaza, le tisto vem, kar sem slišala. Toda ta misel *ie že več ur muči, da sem nazadnje odšla v jedilnico, da bi v miru premišljevala. Spraševala sem se, ali naj odkrito vpra- šam gospoda Staridgea, kaj naj to pomeni. ..« »To bi bilo nevarno, če je bil gospod Staridge zares morilec.« »Prav imate. Pa tudi eicer nisem bila preveč 6igurna vase. Gospod Staridge ni človek, o katerem bi mogla misliti, da je morilec.« »Tega ni nikoli mogoče trditi s tako gotovostjo.« »Ne vem iz kakšnega razloga bi imel on . ..« »Kajpak, da vsega tega ne vemo. Če ie imel razlog za umor, potem ga je ubil n nihče ne bo izvedel fea ta razlog. To imenujemo mi motiv,« mu je suho pojasnjeval detektiv. Sally je začudeno odkimala z glavo. »Toda jaz sem dobro poznala gospoda Staridgea, saj sem bila njegova uslužbenka. On ni bil človek te vrste. Bil je zmožen nastaviti past in V3m podtakniti ro-godbo z raznimi pastmi, toda prav gotovo nikogar ne bi ubil.« Slad je skomizni! z rameni. »Osebni vtis je silno važen, če se more človek nanj zanesti,« »Jaz 6em sc zmerem zanašala na osebni vtis,« mu je uporno odgovariala. Mo- rala sem 6e učiti, da se opiram zmeroc. le na svoje lastno mnenje.« »Tako... La vi mislite, da se niste zmotili?« »Prav gotovo ne.« »Lepo, zaradi tega se ne bomo prepirali. Calam, sedite z gospodično 6emkaj za mizo.« Nekoliko presenečen je nadzornik Calam izpolnil njegovo željo on sedel z njo na drugi konec mize. Medtem se je Slad sklonil nad mrliča in začel pretipavati njegove žepe. Videti je bilo, da se nihče ničesar ni dotaknil. V enem izmed hlačnih žepov pa je našel neko stvar, ki je bila videti, da je vzbudila vso njegovo pozornost. Brez sleherne besede je stopil iz sobe in se vrnil čez nekaj minut. Stopil je k Sally in ji pokazal neko stvarco na svoji dlani. Sally je pogledala in se namrdnila, ko je videla majhen ključek. »Jn kaj boste s tem ključem?« ga je vprašala. »Ga mar poznate?« »Kolikor vem, ga prej nikoli nisem videla.« »Hm... Kot uslužbenka pri odvetniku ste se naučili biti zelo natančni v -vojih izjavah, gospodična« Nekoliko je zardela, pa je molčala. Slad je vrgel ključ v zrak in ga nato spet ujel. »Znabiti vas bo zanimalo, da je to ključ od predala, ki je tukaj v knjižnici.« »Ali res?« »Po večerji je bilo iz tega predala ukradenih pet tisoč funtov« i Sally se je dvignila s 6vojega stola. »Pa to menda ne bo tisti denar, ki je bil najden v Evini torbici?« »Da, prav tisti. Ta ključ sem prav sedaj našel v pokojnikovem žepu,« je rekel Slad. »Toda... toda vsega tega ne norem razumeti.« »Vi tega ne razumete,« jo je prekinil Slad. »Tudi jaz ne morem. Toda v kratkem bom to razumel in vi mi boste pri tem pomagali, gospodična,« je zaključil svojo razlago z lahno grozilnim glasom, »Na kašen način?« mu je mirno odgovorila. »Dve osebi v tej hiši mi moreta nekaj povedati o Staridgeu, česar jaz ne vem. Ena od teh ste vi!« V sobi je nastala tišna, nato pa je dekle vprašalo: »In kdo še?« »Bandillo, Hubertov tajnik. Ali ga poznate?« »Samo na videz. Bil je večkrat pri nas v pisarni. Toda dvomim, da me je takrat opazil.« »Veste kaj več o njem?« »Nič.« _ »Dobro, pa ostanimo pri Staridgeu. Kaj mi morete povedati še o svojem bivšem šefu?« »Zelo malo, razen tistega, kar sem vam že povedala. Prav ničesar ne vem o njegovem zasebnem življenju. Nikar 6e ne trudite in ne vprašujte ponovno, kdo je bil tisti tajinstveni obiskovalec, s katerim je tedaj govor/l. Jaz ga res ne ooznam :n nimam niti najmanjšega pojma, kdo oi to mo- gel biti.« Detektiv jo je dolgo in izpričujoče gledal. »Dobro gospodična, zaenkrat dovolj! Toda nikar zunaj nikomur iičesar ne pri" povedujte!« Sally je odšla. Mož iz Scotland Yarda se je šele sedaj obrnil k svojemu tovarišu: »Calam, ali vidite: telefonska žica je bila odrezana s temle nožem!«^ Pokazal mu jc srednje velik žepni nožič, ki je imel dve klini. V koščene platnice pa sta bili vrezani dve črki: J. R. »Jim Ruvan!« je vzkliknil Calam. »Tako je! Sedaj vidite nož!« je pokazal Slad na večjo klmo, na kateri se je še nahajal koščet nitke s telefonske žice. »Toda pojasnite mi sedaj, kako je dospel ta nož v njegov žep in zrave41 ta ključek predala. To mi pojasnite, dragi Calam!« Enajsto poglavje. Razburljiva noč, Calam mu tega nt znal razložiti niti takoj; niti pozneje, ko je z enim policijskih avtomobilov odšel v urad, da od tam obvesti Scotland Yard o novem odkritju in da pokliče zdravnika Souraya ponovno v gradič. Te pol ure je minilo kot bi trenil z očesom. V navzočnosti Calama in Clinetona je Slad zaslišal vse prebivalce v hiši in vse goste drugega za drugim. Vsi poskusi posameznikov, da bi 6e ognili temu ponovnemu zasliševanju, so propadli 6pričo upornega odklanjanja Slada že pri samem začetku. tu in tam Uredba o draginjskih dodatkih za državne Uslužbence se ne nanaša na tiste uradnike, ki dobivajo plače na temelju proračuna hrvaške banovine. Toda banska oblast v Zagrebu se resno bavi z načrti, da bi povišala plače svojim uradnikom, vendar pa ni nujno, da bi banovina morala raztegniti na svoje ozemlje določila nove uredbe. Banovina to sama laliko stori. Pogosto ji izkustva, ki jih ima osrednja vlada, služijo za nadaljnje ravnanje. Tako imajo na primer na Hrvaškem še vedno samo dva brezmesna dneva, medtem ko so v ostalih delih države trije brezmesni dnevi. Poudarjajo pa, da bo hrvaška banovina pri sestavljanju uredbe o povišanju prejemkov uradnikov upoštevala iste vidike, kakor jih je upošteval finančni minister dr. Juraj Šutej, ki je dal povišico le nižjim uradnikom, ne pa višjim, kakor se je običajno dogajalo poprej, ko so dobivali visoki uradniki največje priboljške, nižji, najpotrebnejši pa malenkostne. Verjetno je, da bo tudi hrvaški ban do 1. septembra izdal novo uredbo, ki bo urejala uradniške plače. V Crikvenici so v nedeljo odkrili spomenik Stjepanu Kaditu. Odkritje je bilo zelo slovesno; udeležili so se ga Številni hrvaški politiki, zlasti pa zastopniki Zagreba. Tako je bil navzočen zagrebški župan s podžupanom, dalje zastopnik dr. Mačka bivši poslanec Cajkovac in več bivših poslancev. Dr. Cajkovac je imel govor, v katerem je razlagal Radičeve nauke, zlasti pa temeljno načelo hrvaške politike, namreč miroljubnost, ki je vodila hrvaško politično vodstvo prej in poslej. Rekel je tudi, da imata dr. Maček in hrvaško politično vodstvo velike zasluge pri lem, da je naša država ostala izven sedanje vojne. Hrvaški poštni uradniki so na svojem zborovanju v Splitu postavili zahtevo, naj bi hrvaška banovina dobila pod svojo oblast tudi del poslov i2 poštnega ministrstva, ker bi se dale na ta na£in popraviti vse krivice in zapostavljanja, ki 80 jih prejšnji režimi zagrešili nad Hrvati. Zborovalci so glasno odobravali to izjavo. Občni zbor avtonomne hrvaške organizacije poštnih uradnikov so pozdravili tudi zastopniki iz drugih jugoslovanskih krajev, med njimi tudi zastopnik društva iz Ljubljane. Na koncu so sprejeli spomenico, v kateri se izrekajo za razdelitev poštnega ministrstva, obenem pa poudarjajo svojo zvestobo hrvaškemu političnemu vodstvu. Edino mesto v naši državi, ki je imelo zaposlene pri tramvajih ženske sprevodnice, ie bila Subotica. Mesto je ženske jemalo v službo zaradi tega, ker so ceneje delale kakor pa moški. Posebno pa so ženske začele prevladovali, ker je bilo veliko tramvajskih sprevodnikov poklicanih na vojaške vaje. Toda uslužbencem tramvaja ženska konkurenca ni bilu preveč všeč. Začeli so s svojimi stanovskimi organizacijami boj proti ženskam spre-vodnicam in so po dolgem boju dosegli, da je občina sklenila odpustiti vse sprevodnice iz službe in namestiti namesto njih moške. Obenem je bila uslužbencem dana nova kolektivna pogodba, ki določa 48 urni delovni teden in povišane plače. Posebne knjižice s poučno vsebino misli za-..j.zdajati za ljudstvo hrvaška Seljačka sloga. Knjižice bi obravnavale razna vprašanja iz vseh področij kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, veljale pa bi po 1 dinar. Vseh takih knjižic bi bilo 10(10. od vsake pa bi bilo tiskanih 300 tisoč izvodov. Knjižice bi bile pisane popularno, posebno zato, da bi jih lahko uporabljali za svojo izobrazbo tisti Hrvatje, ki go se šele v zadnjem času naučili pisati in brati. 80 let je kot muezin preživel v Sarajevu Me-haga Telalagič. Mcž ima danes 97 let, pa se vendar še vsak dan ob rednih urah povzpne na stolp svoje mošeje in kliče muslimanske vernike k molitvi. Me-haga je bil mlad deček, ko so ga zaradi lepega in donečega glasu začeli uporabljali za muezina. Ker je imel močan glas, je pozneje postal muezin pri najlepši in največji sarajevski mošeji Husrevbego- vi džamiji. Mehaga je bil sin bogatih staršev, toda pozneje mu je začelo premoženje polagola kopneti. Sedaj ima skromno hišico, v kateri živi. Navzlic visoki starosti pa še ne misli pusliti svojega opravila. Hrvnkši ban je spremenil svojo naredbo o brezmesnih dneh. Določil je sedaj, da sn,®J Magrebu prodajati na trgu in v gostinskih lokal i Prašičje meso le ob sobotah in nedeljah, la 1 -ločba stopi v veljavo jutri, v sredo. Glavni vzrok za tako omejitev je pomanjkanje svinj, kajti P°' spešeni izvoz v tujino je izčrpal domače zaloge. Afera z znamkicami za pomoč slepim dekletom v Belgradu je dobila sedaj svoj zaključek s tem, da je Društvo gospa, ki so oskrbovale zavod za slepa dekleta, izključilo iz svoje srede Rojko Andrejevičevo. ki je bila podpredsednica društva in je kot taka Izrabila svoj položaj za to, da je z Rusom Vinogradovim zasnovala posebno akcijo z znamkicami, katere dobiček je šel v ogromni večin: v zep Kusa, delno pa tudi v žep Andrejevičeve. -6 * a*ero začela že baviti, toda sedaj je p edsedmea Gospejinega društva izjavila v imenu društva, d& zavod ne zahteva nobene kazni in da se ne čuti prjzadetega ali oškodovanega zaradi navedenih goljufij. Zato je sodižče moralo ustaviti proces, kor m bilo več tožuika. Na prvem naslednjem zborovanju društva pa je bila večina članic nezadovoljna s tem in je zahteva’a izključitev Andrejevičeve in njenih zaveznic. Prvo zborovanje je bilo tako bučno, da ga Je policija razpustila, na drugem zborovanju pa je bil sprejet; sklep, da se Andrejevičeva in P(-t odbornic izključijo iz društva, obenem pa se ime Andrejevičeve izbriše iz seznama dobrotnikov. Tako se je zaključila afera, ki je vzdignila silno veliko prahu v Belgradu. Steklina se je pojavila v vasi Drenove« pri Užički Požeei. Pred nekaj tedn: se je v vas priklatil nek stekli pes in ugriznil tr.letnega otroka v hiši kmeta Stojanoviča. Pes je tekal P°N po vasi in obgrizel več živine m eneDa • J j niso pojavu posvečali nobene pozorno« , j prod dnevi nenadno pojavila steklina p govedih, medtem ko je 3 letni obgrizeni v varno zbolel. Ljudje tudi niso hoteli Prl,la.vl“ " godka oblastem, pač pa so to storili orožniki, r sr je živinozdravnik, pa mu ljudje niso zaupali, beie, ko se je bolezen silno razširila, so ponovno poklicali iivinozdravnika, ki je ukazal veliko bolne go vedi pobili in zakopati, bolnega otroka pa prepeljati v bolnišnico. Takoj nato so izsledili še nekega timskega, ki je zbolel na steklini. Oblasti so nato odredile razkuženje vseh živinskih hlevov in staj ter cepljenje ljudi. V Belgradu je znfel izhajati nov tednik, ki je tiskan v latinici. Začeli so ga izdajati Srbi in Hrvatje, doma iz hrvaške banovine, kateri so pristaši sporazuma. V svoji prvi številki pravijo, da bo list deloval za slogo med Srbi in Hrvati, v glavnem pa bo pred srbskim občinstvom branil interese banovine Hrvatsko ter delo vlade narodnega sporazuma. Film, ki prikazuje vojne dogodke na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije —» .... . i m » do premirja v Compiegneu. Blagajna od- EiCNliHfifB 82 ¥011161939/40 prtaod 11-12 in od 15 dalje! predstave ob 16, 1!) in 21. Kino Union tel. 22-21. Ustanovitev sklada za podpiranje brezposelnih tekstilnih delavcev Ta sklad bo mogoče ustanoviti, če ga država ne bo posebej obdavčila Maribor, 5. avg. V ponedeljkovem ^Slovenskem domu« smo poročali o sklepih, ki so jih naplavili zastopniki vseh strokovnih organizacij, Delavske zbornice in mariborskega mesla na anketi glede grozeče brezposelnosti v tekstilni industriji. Kakoi smo že omenili, j« bila ta anketa včeraj dopoldne v Mariboru. Na posvetovanju predstavnikov delavskih organizacij so obravnavali razne zanimive predloge, ki zaslu-žijo, da jih nekoliko natančneje obrazložimo tudi naši javnosti. Predvsem velja to za vprašanje podpornega sklada za brezposelne tekstilne delavce. Kakor znano, grozi naši tekstilni industriji velika katastrofa zaradi pomanjkanja surovin. Samo v Mariboru bi bilo prizadetih okrog 7000 delavcev, v vsej Slovenij pa okrog 15.000 ljudi. Številna industrijska podjetja obratujejo sedaj v skrčenem obsegu, delajo le nekaj dni v tednu, pošiljajo delavstvo na brezplačne dopuste ali pa ga že odpuščajo. Če bo šlo tako naprej, bo zaš!o več tisoč delavskih družin v neizrečeno stisko in bedo, ki bi trajala precej časa, dokler se ne uredi vprašanje redne dobave tekstilnih surovin za naša podjetja. Takšen socialni pretres bi lahko postal za naše razmere prav usoden ter bi zamogel silno razdiralno vplivati na razpoloženje ljudi. Tega se zaveda tudi tekstilna in ostala industrija. Zastopnik Delavske zbornice je na včerajšnji anketi izjavil, da ob- Športne vesti Jožo Kotnik (Concordija) je postavil nov državni rekord v teku na 5000 m. Zagrebška Concordija je v nedeljo priredila na svojem preurejenem tekališču interni meeting, katereaa so se udeležili tudi nekateri drugi atleti. Najpomembnejši uspeh je dosegel Jože Kotnik, ki je brez konkurence postavil v teku na 5000 m nov državni rekord. V Zagrebu pravijo, da ie Kotnik danes v taki formi, da ie spodoben v tej panogi postaviti čas pod 15 minut. Njegov sedanji novi rekord je 15:26.4. Poleg tega uspeha so bili doseženi še naslednji rezultati: Tek na 100 m: 1. Tauber 11.2 Klein 11.5 (oba Makabi). Skok v višino: Rosenberg (Makabi) 170 cm. Ivanuš (Concordija) 160 cm. Met krogle: Kovačevič (Concordija) 13.66 m, Dučevič (Concordija) 13.55 m. Tek na , 400 m: Kraus 54.4, Rosenberg 56.1 (oba Makabi). Met diska: dr. Manojlovič 42.36 m, Kovačevič 42.21 (oba Concordija). Met kopja: Markušič (Concordija) 52.28 m, Sandolič (Zašk) 51.20 m. Tek na 1500 ni: Tlass (Hašk) 4:10.6, Zelčič (Tekstilac) 4:28. Skok s palico: Dolenec 340 cm, Ivanuš 3.31 m (oba Concordija). Jutrišnji spored na Iliriji. Jutrišnja plavalna prieditev na Iliriji obsega poleg plavalnega dvoboja med dubrovniškim Jugom in Ilirijo. še dvoboj drugega ilirijanskega moštva z Karlovškim gradjanskim športnim klubom. Poleg plavačev in vaterpolistov pa bodo nastopili pri propagandnih skokih vsi naši najboljši skakači v vodo. Spored je naslednji: 1. 40<> m prosto gospodje — liga; 2. 100 pros'o dame — liga; 3. 100 in hrbtno gospodje — liga; 4. 200 m prsno dame — liga: 5. 100 m prosto — Gradjanski; 6. tOO m prsno — Gradjanski; 7. 100 m prsno — Gradjanski; 8. 50 m prosto juniorji — Ilirija; 9. 400 m prosto gospodje — liga; 10 1(M) m prosto gospodje —liga;’ 11. tOO m hrbtno dame — liga; 12. 200 m jirsno gospodje — liga; 13. ekshibicija skakačev — Ilirija; 14. 4X100 m prosto dame — liga; 15. 4X200 m prosto gospodje — liga: 16 \v a ter-polo — liga. Še nekaj nedeljskih rezultatov. Druga kva-lifkacijska tekma v^Skoplju za vstop v srbsko ligo med Skopljansknn športnim klubom in Jugoslavijo iz Jabuke se je končala z zmago gostov v razmerju 2:4. Deveti klub Srbske nogometne lige je torej jabuška Jugoslavija, dočim mora igrati Skopljan-ski športni klub še dve kvalifikacijski tekmi z Baskom. Zmagovalec teh dveh tekem bo deseti srbski ligaški klub. V Novem Sadu je Vojvodina premagala su-botiški Sand z visokim rezultatom 0:0. Pri Vojvodini je igral na desnem krilu bivši igralec Gradjanske-ga in Ilaška Ivica Medarič. Prvenstvo Srbske kolesarske zveze na progi Belgrad—Oplenac in nazaj (156 km) si je priboril Boris Vojnov (Jugoslavija) v času 5:01.46. Za njim sta bila Djordje Petrov in Rade Veljkovič. — Juniorji so tekmovali na progi Belgrad—Mladenovac in nazaj. Zmagala sta Rihnovski in Rogič (oba Jugoslavija), Juniorji so prišli v cilj v večji skupini, tako da bodo šele naknadno po filmskem posnetku dolčili prvo mesto. V Sarajevu je sarajevska Slavija premagala Saška v rezultatom 5:1. V tekmi za podonavski pokal med Zakom in Batom v Subotici so zmagali domačini z 2:0. Na Jesenicah le v nedeljo gostoval ljubljanski Hermes, ki je tekmo proti Bratstvu izgubil z rezultatom 1 o pomlajeno moštvo Hermesa ■> prav dobro. Drobne izpod Konjiške go?e Dne 15. avgusta vsi na Pesek! Planinsko rajanje, ki je vsako leto na Veliko Gospomico, kier ob dobri jedači in pijači pošteni ljudje obnavljajo spo-nirn na ustanovitev planinske koče, jc postalo prav zares tradicionalno. Vsako leto so na ta dan pri njej taborili šlevilni turisti in ljubitelji pohorskih planin. Po službi božji se je pričela vedno imenitna pohorska slavnost. Tudi leto6 je spored pester. Hladno poletje. Živimo v »pasjih dneh«, ki nai bi predstavljali najhujšo vročino v letu. Dočim emu se druga leta znoiili pri vsakem koraku, letos vročine ni Vinogradniki se boje da grozdje ne bo dozorelo kakor treba, tudi sadjarji imajo iste skrbi za sadje. Si cm oa ie dobro vsai to, da ni preveč de-ževia. stoja med tekstilnimi industrije! razpoloženje za ustanovitev posebnega podpornega sklada, v katerega bi posamezna podjetja vplačala večje vsote, ki bi dosegle milijonske zneske za nekatere vele-tovarne. Tudi ostala industrija, ki je sedaj polno zaposlena, kakor Trboveljska premogokopna družba, Kranjska industrijska družba itd., bi bila pripravljena veliko prispevati, prav tako bi se našla pripravljenost pri naših mestih in nekaterih občinah. Industrija pa veže te prispevke na pogoj, da se ne sinejo posebej obdavčiti. Ce bi finančni minister bil pripravljen za podarjene prispevke odpisati davek, potem bi se dal takšen sklad brez vsega osnovati. Do sedaj je naša davčna oblast zaračunala namreč podjetjem davek tudi 'od prispevkov, katerega dajejo v dobrodelne namene, kakor od čistega dobička, in ta davek je precej visok. Tako bi na primer industrijec, ki bi plačal v podporni fond 2 milijona din, moral od teh dveh miljonov še plačali državi 600.000 din davka. Industrijska zbornica je baje že stopila v stike z merodajnimi oblaslnij. Sklad, ki bi se na ta način zbral, se ne bi smel uporabljati za javna dela, ampak izključno za primerno podporo tekstilnega delavstva, da se mu na ta način pomaga preko najhujšega časa, dokler podjetja spet ne bodo dobila dovolj surovin, katere nam bo verjetno dobavila Turčija in deloma Sovjetska Rusija kar se pa bo zgodilo v najboljšem primeru sele čez nekaj mesecev. Podpore bi potem razdeljevala borza dela ali kakšna druga ustanova. Župana Permeta jama vas vabi Grosuplje, 5. avgusta. Trda je zemlja, katero obdeluje naš kraški kmet, ki jo prevrača in zboljšuje v tihem zadovoljstvu. Vendar jo pa ljubi, je navezan na njo kakor otrok na mater in se veseli tega, kar mu more nuditi, zato pa s pcemijo na ustih in veselega srca spravlja njene plodove. Kakor pa jc ponekod borna kraška zemljica v pridelovanju, hrani v sebi neprecenljive bisere v lepoti podzemeljskega 6veta. Tak biser podzemskega sveta je Zupana Permeta jama pri Grosupljem na Dolenjskem Komaj 6 km od postaje Grosuplje, ali 4 km od starodavnega, nekdaj slavnega Turjaka, leži v prekršenem mešanem gozdiču ta skriti biser Dolenjske. V zadnjem času se Zupanova jama močno izpopolnjuje Dobila je električno razsvetljavo in očarljivo je gledati, kako se lomi svetloba ob svetlobelih kapnikih. Zvezana je po umetnem prekopu »Ledenico«. Pripovedujejo, da so se skrili v »Ledenico« okoličani pred Turki, katerim je poveljeval silni turški poveljnik Kara Mustala. Boj je baje bil ob potoku »Pcdlom«, ki žubori in se peni nekaj 100m od Zupanove jame. Tu je Kara Mustafa premagal kmete; od tedaj nosi potoček ime »Podlom«. To je seveda ljudsko izročilo. Vhod v jamo Je postal mnočo udobnejši kot Prej, ko je peljal po skoraj navpičnih stopnicah. Zdaj gradijo zadnji del nove ceste, ki pelje mimo »Perrne-tove jame«: Velike Lipljene — Zupana Permeta jama — Ponova vas — Grosuplje, tako da se lahko vsak pripelje z avtom prav do nje! Prekrasne so tvorbe, nastale pri izločanju apnenca iz vode, Ljubljančani so jim dali prmema imena: »Prestol kralja Matjaža«, »Lože«, »Orgije«, »Spomenik neznanemu vojaku«. Najlepši stalaktiti in. stalagmiti 60 v glavni dvorani. V zadnjem ča<5u so odkrili spet novo dvorano Dasi še ni povsem raziekana, kaže zan'mivo pestrost. Baš v tej je lepi prestol kralja Matjaža, pod njim se svetlika »Biserna gora«, nad njo pa kipi »Slap Savica«. Tudi žeje mu ni treba trpeti, kdor pride notri. V ozkih globelicab se zbira trda voda, prepolna apnenčevih snovi. Pod temi globehcami ie majhno jezero, v katerem skačejo »človeške ribice ali mo-čcnili«. Deset minut preč od jame stoji na nizkem "omlcu mata cerkvica Sv Nikolaja — »Tabor«, obdana z debelm obzidjem, prerastlim z bršljanom. Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v Cu = t-— c 5^ li7 ++• * e 2 >Z c oc Veter (smer, jakost) Pada- vine A.01 a , >T e? C m/m vrsta Ljubljana 157 7 26-4 12-5 34 1 0 — Maribor 758 / 24- 15-0 80 7 0 — Zagreb 763-7 27-0 13-0 90 7 0 — Belgrad /53-3 26-0 13-1! 80 5 NW, — — Sarajevo 7&4-ci 20-0 12-0 30 10 0 1*0 dež Vis 761-1 24-0 16-0 5 NNE, — — Split 7026 2J-0 20-0 50 8 NE, — — Kunibor 760 2 23-0 23-0 40 5 N. — — Rab 764-1 23-0 1S-0 70 10 0 6*0 dež 3ujpouniM 760 4 27-0 20-0 40 6 NNE, — - Vremenska napoved. Spremenljivo vreme, nagnjenje k nevihtam. Koledar Danes, torek, 6. avgusta: Sikst II. Sreda, 7. avgusta: Kajetan. Donat. Obvestila Nočno služho imajo lekarne: dr. Piecoli. Tyrševa c. 6; nir. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška c. 47. Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani poziva vse svoje odbornike brez izjeme, da se gotovo udeleže redne seje upravnega odbora, ki je v navadnih prostorih kavarne »Evrope« ob sredtih. Ker je to zadnjii seja pred prvo zvezino prireditvijo, ki bo v nedeljo, naj ne bo neupravičenih izostankov! — Predsednik. Najden denar. Najdena je bila manjša vsota denarja. Lastnik nai se zglasi pri upravniku glavne pošte v Ljubljani. 11 metnostno-zgodovinsko društvo v Ljubija, ni priredi v četrtek 8. avgusta ob 13 izlet no Rakek, v Cerknico in v Stari trg pri Ložu. Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtku do 10 dopoldne. Avtobus 50 din. Nova serija seznamov davčnih osnov ea ljubljanske agenture in komisije, za trafike, trgovine s 6uho robo in kurivom, za trgovine s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, trgovine s stroji in vozili, za lekarne in drogerije, za vrtnarje in izdelovalce vencev, za trgovine z usnjem in s čevlji, za stavbenike, modistinje-trgovke, zelarje, trgovine z deželnimi pridelki in 6emeni, za kramarije in prevoznike je od danes 5. t. m. do vključenega 12. t. m., torej do prihodnjega torka razgrnjena na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. še o razbijalcu šip Pod tem naslovom v našem listu z dne 26, julija t. I. priobčeno notico popravljamo na prošnjo svojcev učitelja M ter poročamo, da dogodek pred »Tiskovno zadrugo« ni v nikaki zvezi z razbitjem in rezanjem izložbenih šip / demnntoin tudi pri drugih ljubljanskih tvrdkah. Iz Slovenskih goric Sezona mlačve je v živahnem teku. Ob tej priliki se opaža, da se na podeželju znatno opušča mlačva s cepci, z ročnimi mlatilnicami ter onimi na pogon na »geplje«. Namesto tega ljudje mlatijo s parnimi mlatilnicami, ki obratujejo že v vsaki vasi. Ta mlačva je razmeroma cenejša jn hitrejša ter ne zahteva toliko delovnih moči. Zato so kajpak prizadeti kmetski delovni sloji, ki jim je s tem odtegnjen žitni zaslužek »merlik«. Pridelek pšenice, ki je pred tedni kazal še na dobro, ni letos najzado-voljivejši, ker je mnogo škodovalo neprestano deževje ob času, ko In moralo biti za dozoritev toplo, ugodno vreme. Cerkvica je spomin na turške vpade, vanjo »o se zatekali okoliški prebivalci, da bi sc ubranili krvoločnih Turkov. Od tod je lep razgled daleč naokrog. Vidi se tudi naš triglavi gorski velikan na levi, na desni so Karavanke, v sredo pa je vsajena bela Ljubljana. Ljubljana pod davčnim povečalnim steklom Ljubljana, 6. avgusta. Davčni odbor je ta mesec že začel razpravljati na davčni upravi za mesto Ljubljano o določitvi višine čistih letnih dohodkov za posamezne Pridobitnike, obrtnike in druge poklice. Na mestnem magistratu so tc dn razloženi seznami o gostinski obrti, o kavarnarjih, kakor tudi za ljubljanske agenture, komisije, trafike, trgovine s suho robo in kurivom, za trgovine s tehničnimi in pa elektrotehničnimi predmeti, za trgovine s stroji >n vozili, za lekarne in drogerije, za trgovine z usnjem, za vrtnarje, za stavbenike in še mnogo drugih, Prav zanimivi so nekateri podatki, ki jih spodaj navajamo. V razširjeni in veliki Ljubljani imamo sedaj 20 dimnikarjev, ki nam po rajonih ometajo dimnike, in so dimnikarski mojstri prav ponosni na svoj stan. V starih časih so bili dimnikarji prav znameniti možje. Vsi dimnikarji so bili od davčne uprave ocenjeni glede letnih dohodkov na 249.400 dinarjev. Najvišji dohodek znaša pri nekem mojstru 17.000 din na leto, najnižji pa 10.000 din. — Njh zadeve pridejo pred davčni odbor 5. avgusta °b 9 dopoldne. Ljubljana ima vsega 68 šivilj, ki skrbe za lepe in čedne toalete ljubljanskim damam in ženskemu nežnemu spolu sploh. Te šivilje imajo po mnenju in oceni davčne oblasti do 512.100 letnih dohodkov. Največji dohodek so našteli neki šivilji z zneskom letnih 24.000 din. Najnižji s 3900 din. So šivilje, ki žive zelo skromno in garajo noč in dan, da se morejo preživljati. Imamo v Ljubljani dalje posebno kategorijo malih modistinj, teh je 10 z letnimi dohodki 65600 din. Najvišji dohodek znaša pri tej stroki 13.000, najnižji 4.800 din. Krojačev je v Ljubljani 90 z letnimi dohodki skupno 622.100 dinarjev. Sedlarjev jn torbarjev šteje Ljubljana 15 z dohodki 260700 din. Najvišji dohodek je ocenjen na 29.000 din, najnižji na 4000. Ščetnrjev in tapetnikov je v Ljubljani 14 z dohodki 100.500 din. Pleskarji, ki jih Ljubljana šteje 27, so od ljubljanske davčne uprave ocenjeni, da imajo do 238.COO letnega čistega dohodka. Naj višji znaša 27.000, najnižji 3800 din Mnogo posla imajo v Ljubljani ponosni kleparji, kotlarji in vodni inštalaterji, ki jih je vseh skupaj 30 in Iti imajo do 528.800 din letnega dohodka. Ti pridejo pred davčnim odborom na vrsto 8. avgusta dopoldne. Prav isti dan pridejo pred davčni odbor v presojo odlični ljubljanski ključavničarji, ki jih šteje davčna statistika na 28 in ki imajo do 453.600 din letnega dohodka. Najvišji dohodek znaša' 65.600 din, najnižji pa 4400 din Davčni odbor bo dalje 8. avgusta prerešetaval tudi dohodke kovačev in mehanikov. Teh obrtnikov je v mestu 35 z 397.600 din dohodki. Najvišje je ocenjen neki mehanik na 38.000 din, najnižje na 5000 din. Fotografi izvršujejo svojo lepo umtenost v 9 delavnicah in pravi davčna oblast, da imajo najmanj do 90.500 letnih dohodkov, največ 17.000 din, najmanj 6900. Tudi urarjev, zlatarjev in pasarjev imamo 9. Te je davčni vijak pritisnil s 87.240 din letnih čistih dohodkov, največ 25.000 din, najmanj 2240 din. 9 je tudi krznarjev, tkalcev in klobučarjev z letnim skupnim dohodkom 93 000 din/Pečar-jev, krovcev in odnakarjev je v Ljubljani 10 z letnim skupnim dohodkom 93.000 din. Lepe slovenje kniige nam v Ljubljani veže 12 knjigovezov, ki jih davkarija ceni, da imajo do 226.600 din . Lepo se v Ljubljani razvija elektromonterska stroka . Ljubljana po podatkih davkarije šteje 20 elektromonterjev z letnim čistim dohodkom 398.500 dinarjev, Najvišji dohodek je bil cenjen na 85.000, najnižji na 2700 din. Ljubljanska borza posluje in izkazuje vsako leto milijonski promet. V Ljubljani živi in posluje 5 borznih senzalov, ki jim je davčna oblast napr-'mai° do 116.400 din letnega dohodka. Naj> višji 54.000, najnižji 8400 din. Carinski posredniki so se v Ljubljani pojavili šele po prevratu, ko smo bili zedinjeni, in so prišle v Ljubljano carinske oblasti. Carinskih posrednikov je v mestu 8, ki imajo vsi precej čedne posle in jih davčna oblast ceni na 432.200 din čistega letnega dohodka, najvišji 89,600 din. Babice vrše v mestu odgovorno in važno funkcijo. Vseh babic v Ljubljani, ki plačujejo davke, je 15 z letnim dohodkom 50.640 din. Slaščičarjev in medičarjev je davčna oblast naštela 14 z dohodkom 139.100 din. So še drugi obrtniki in trgovci, ki pridejo te dni pred davčni tribunal, da jim odmeri čist« dohodke po svoji preudarnosti in po objektivni oceni. Vsi dačni zavezanci pa se krepko branijo in skušajo znižati od davkarije jim določene letne dohodke. crno ovco v Pismo, v katerem je posebni poročevalec zanimivo popisal: Sedanje razmere v okrnjeni Franciji V današnjih časih, ko je treba ugotoviti zanesljivost posameznih poročil, ki jih razširjajo v svet številne agencije, bralci gotovo še največ verjamejo tistim poročilom, ki jih svojim listom pošiljajo iz zunanjega sveta njihovi posebni poročevalci, čeprav človek tudi o teh dostikrat podvomi, če zaslužijo popolno zaupanje, posebno če prihajajo iz tistih krajev, kjer je vpeljana stroga cenzura. Danes nas gotovo zanima, kakšno je zdaj življenje v obeh Francijah, v zasedeni in v nezasedeni. Zato radi beremo zlasti takšna poročila, ki jih posebni dopisniki pošiljajo od tam svojim listom. In a takšnih poročil od svojega lastnega poročevalca je objavila te dni oelgrajska »Politika« in zasluži, da iz njega povzamemo vsaj nekaj zanimivih odlomkov. Zakaj ravno Vichy? V tem poročilu podaja časnikar sliko sedanjega življenja v novi, začasni francoski prestolnici, v Vichvju. Najprej razlaga, zakaj si je francoska vlada potem, ko je morala bežati iz Pariza, izbrala svojo drugo prestolnico ravno v Vichvju. Ta letoški kraj, ki je v letu devet mesecev, to je tedaj, kadar ni letoviške sezone. skoro prazen, ima namreč največ prikladnih prostorov za posamezna ministrstva in druge potrebne prestolniške urade, čeprav kar po hotelih. Potem opisuje, po katerih hotelih so se nastanila razna ministrstva in kje zdaj biva predsednik francoske republike maršal Petain, ki da ima danes večjo oblast, kakor je imel svoj čas sloviti francoski kralj XIV., čeprav je vladal nad tako širnimi i, ki v n jih sonce nikdar ni zašlo, se omenjeni dopisnik bavi z življe-vlada danes v \ichyju, ter pravi med drugim: Vodo hodijo pit, da bi se lahko kaj pogovorili »Zdraviliške kopeli so zaprte. Namesto toplih kopeli zdaj cenzura deli časnikarjem mrzlo prho, kljub tem upa sloviti izviri Vichvja niso brez vpliva. Številni vojni gosti izkoriščajo nepričakovano priložnost in redno pijejo vodo. Med njimi je tudi več visokih in vplivnih osebnosti. Ker morajo po zdravniških navodilih piti vodo točno ob določeni uri ter pri izviru samem, je to kakor nalašč za tiste, ki bi se radi o čem pogovorili. Ob 11 dopoldne in ob 5 popoldne se pri teli izvirih kar tare ljudi, ki bi pri vodi radi našli druge, do katerih bi jim bilo sicer težko priti. Vprav zaradi tega so se morda mnogi odrekli blagodejnemu učinku zdravilne vode iz Vichvja. Vsekakor največje spremembe v življenju tamkajšnjih ljudi je prineslo pomanjkanje bencina Promet je zaradi tega skoro čisto zastal. Po vseh ulicah in trgih čakajo dolge vrste avtomobilov, ki se brez dragocenega pogonskega sredstva ne morejo ganiti z mesta. V začetku se je kdo le še mogel peljati z avtomobilom na krajši izlet. Bencina tudi že tedaj ni bilo mogoče dobiti razen po nekaterih prodajalnah, kjer so dajali svojim izbranim odjemalcem »čisti bencinc, ki pa je bil nekajkrat dražji kakor pa prej. Pravo čudo je bilo. koliko tega »čistega« bencina je bilo v Vichvju. Zdaj tudi tega ni. Pa tudi če bi ga imeli, ga ne bi smeli uporabljati, kajti voziti smejo le tisti avtomobili, ki opravljajo svoje posle v splošno korist. V modo so prišli spet kočijaži Ni čudno, da so zato prišli v modo spet starodavni izvoščki-kočijaži, ki so bili še pred dobrim mesecem dni prava muzejska redkost. Poleg tega pa se zdaj pojavljajo na ulicah tudi že avtobusi, tovorni, pa celo navadni avtomobili, ki uporabljajo kot pogonsko gorivo plin, katerega pridobivajo iz lesnega premogi. Za uporabljanje tega plina je seveda treba motorje primerno preurediti in zadaj, na mestu, namenjenem prej za kovčege, postaviti posebno pripravo, v kateri lesni premog izgoreva. Neki strokovnjaki so celo že izračunali, da bi bilo treba zaposliti 30.(KM) delavcev, če bi hoteli pripraviti toliko lesnega premoga, kolikor bi zadostovalo, da bi se ljudje po vsej Franciji vozili prav tako lahko z avtomobili, kakor so se vozili pred vojno. Našim ptrotskim strokovuja- kom-premogokopom se tako odpirajo najlepše možnosti v novi Evropi, kekršna se zdaj poraja. škodo bodo imeli le tisti, ki bodo še vedno morali hoditi peš, pa saj jim tudi do sedaj bencinska vozila niso prizanašala. Masla, olja, sladkorja in kave — skoraj ni Ljudske množice v sedanji Franciji dosti bolj občutijo pomanjkanje drugih prejšnjih življenjskih potrebščin. Masla in olja, ki sta v francoski kuhinji glavni začimbi, skoro ni. Sladkor in kava sta prav tako tudi skoro čisto izginila. V številnih kavarnah te namesto s prejšnjo izborno kavo postrežejo sedaj z neko črno pijačo, v kateri človek mnogo bolj čuti saharin kakor pa kavo. Pred trgovinami, kjer prodajajo živila in kjer se tu in tam kdaj pojavi kakšna dragocena stvar iz naravnost blaženih časov prvih osmih mesecev vojne, pogosto po več ure stoje ženske v dolgih vrstah. V Vichyju je stiska le za vžigalice Mesto Vichv uživa v tem oziru še kar precejšnjo prednost. Kruha, sadja in zelenjave je dovolj. Prav tako je dosti tudi mesa. Mnogo slabše je stanje i>o neštetih drugih mestih nezasedene Francije. Tam ni zadosti kruha, ker pekarne niso opremljene tako, da bi lahko spekle toliko kruha, kolikor bi ga bilo treba za dvakrat tako veliko število ljudi, kot jih je bilo v teh mestih prej. Zato tam tudi pred pekarnami stoje dolge vrste ljudi, ki čakajo, da pridejo na vrsto. V Vichyju imajo tudi tobak, ki ga po drugih mestih ni, zato pa nimajo vžigalic. Pričakujejo jih dva vagona, ki bi jih morali pripeljati od nekod z juga, dokler pa teh vžigalic ne pripeljejo, si bodo kadilci morali še dalje po parkih prižigati drug od drugega svoje priljubljene cigarete. Križev pot beguncev Begunci z največjo nestrpnostjo pričakujejo, kdaj se bodo mogli vrniti spet na svoje prejšnje domove. Tisti, ki so prišli sem iz krajev, katerih nemška vojska ni zasedla, so takoj po sklenitvi premirja lahko odšli spet na pot proti domu, čeprav se niso mogli po-si užiti zaradi pomanjkanja bencina avtomobilov in tudi ne železnice. Mnogo več gorja pa so morali prestati oni, ki so pribežali sem iz zasedenih krajev. Nekaj dni po sklenitvi premirja so časopisi objavili vest, da se smejo vrniti na svoje domove. Na tisoče vozil je krenilo spet nazaj proti severu, toda med potjo so ti nesrečni begunci zvedeli, da je bila tista časopisna vest neresnična. Mnogo se jih je moralo vrniti, in da bi bila njihova nesreča še večja, tu niso več našli niti prejšnjih svojih zasilnih domov, ker so jih že zasedli drugi... Dolge vrste avtomobilov z begunci je ostalo sredi poti zaradi pomanjkanja bencina. Postopno zdaj uvajajo spet redni železniški promet. Minulo pa bo še več tednov, preden se bodo mogli vrniti na svoje domove milijoni beguncev. Nenapisane postave v ameriški filmski prestolnici Ena izmed njih zapoveduje, da ne smejo junaki zločinskih filmov biti deležni nobene ljubezni Humphrey Bogart. Foto: Warner Bros. Ena najbolj nerazumljivih in najbolj čudnih prikazni v našem vsakdanjem življenju je na primer dejstvo, da so največji zločinci deležni nerazumljivega sočutja, da ne rečemo slepe ljubezni pri ženskem spolu. To dejstvo je tako znano, da ne velja o njem posebej razpravljati. Vzroki spadajo v žalostne, temne globine človeške narave, po svojem izvoru k slabemu nagnenju. Če je film pobral h človeškega življenja vse slabo, kakor pogosto slišimo, se je vendar obranil nečesa: tega. da bi filmski zločinci, junaki toliko sto-tisoč metrov in milijonov metrov filmskega traku, bili še v filmu deležni prebranega zenskega obcudo-vanja in oboževanja. Vcaj za ameriški filnci, ki mu največkrat dajemo pridevek »zloč'n6ki«, to drži. Kajti nenapisani postavi, ki velja v ameriški filmski prestolnici Hollywoodu, ne 6mcjo glavni junaki v kriminalnih filmih v filmu biti deležni nobene prave ljubezni in njenih radosti. Ko koraka tak zločinec v filmu proti električnemu 6tolu ali proti vislicam po zasluženo kazen, ne sme v kinematografu kaniti niti ena sama solza. Tak človek mora v lilmu živeti svoje burno življenje, mora umreti, mora se morda poboljšati, mora iti v kaznilnico brez tolažbe, ki jo človeku daje zakon, brez spremstva ljubeče ženske, celo brez nežnega pisma dekleta, ki bi ga skrbelo zanj. Med najpriljuboejše junake zločinskih filmov spada v Ameriki zadnje čase Hi:mphrey Bogart, ki se ga naše občinstvo spominja iz »Angelov garjevih lic«, kjer je igral vlogo zločinskega odvetnika. Čeprav je s svojim filmskim poslom pri družbi Warner Bros čisto zadovoljen in vesel, da ga obč;nstvo zaradi njegove nadvse prepričljive igre pogosto izžvižga, vendar ni zadovoljen z nečem. Sodi namreč, da ni pravično, da igralec, ki mora neprenehoma igrati zločince, nima v filmu pravice nobene ljubezni, da mora romati po tem poklicnem življenju sto in stokrat brez skrbne materine tolažbe, brez žene, brez dekleta. Včasih, pa samo naredko, mu filmski rokopis dovoli sestro: dobro sestro, ki bo brez uspeha p< in jo s'pravila s krive poti. V večini filmov pa mora biti vse do konca osamljen, zasovražen vsakomur, brez ljubezni sočutnega ženskega^ srca. V resničnem življenju ima skoraj sleherni zločinec ženo in družino. Sleherni ima koga, da ni sam na svetu: mater, ženo, prijateljice. Samo v filmu, ki baje tako natančno posnema resnično življenje, ni tako. Filmski zločinec nima nikogar, sam mora hoditi svojo pot do konca , Doslej je samo enemu filmskemu igralcu uspelo, da je ta nenapisani holywoodski zakon ovrgel in dosegel, da so mu začeli v zločinskih filmih dajati tudi nekaj sentimentalne ljubezni. To je bil William Powell. Drugi, ki se za tako izjemo bori, je Hum-phrey Bogart. Toda on ne bo uspel. Filmski statistiki so namreč našli kar praktično delo :n na podlagi glasovanj in številk ugotovili, da ogromna večina ameriškega filmskega občinstva ne mara, da bi junaki zločinskih filmov igrali poleg svoje grde obrti še zaljubljene prizore. Brž ko bi se to zgodilo, bi mu moralo občinstvo pokloniti 6Voje simpatije in pričakovati, da za svoje življenje ne bo kaznovan, kakor bi bilo prav, marveč poplačan s srečnim koncem, z zakonom. Ameriško občinstvo pa sodi, da je zločinec tudi v filmu in mora biti trdo in pravično kaznovan io umreti čim mlajši, da se ga družba čim prej reši. Te nenapisane postave ne sme prekršiti noben filmski režiser — in navsezadnje je tako tudi prav . .. Program radio Ljubljana Torek, 6. avgusta: 7 Jutranji pozdrav _ 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Plesni zvoki (pl.) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih (recitacije in petje) — 19.40 Objave — 20 Gospodarski pregled (g. Potočnik) — 20.10 Voditelj in masa (g. prot. Hrovat) — 20.30 Koncert Radijskega orkestra, vmes poje narodne pesmi g. Tone Petrovčič — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Šramli in citre (plošče) Konec ob 23. Drugi programi Torek, 6. avgusta: Belgrad: 19.40 Zbor. — Zagreb: 20.30 Klavir. — Bratislava: 20.15 Zab. konc. — Praga-Brno: 1925 Pisan spored. — Sofija: 20.30 Violina. — Beromiinster: 19.40 Ork konc. — Budimpešta: 2210 Ork. konc. — Stockholm-Hoerby: 20 Operna gl. — Rim-Florenca-Turin: 21.15 Simf. konc. Sottcns: 20.25 Posford-Griinova opereta »Balalajka«. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 ml 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Sev. Ameriko. Naročajte in širite Slovenski dom! Težka letalska bomba tik pred ciljem. Rekel je, (la je bil« 21. septembra, med sto desetim in sto enajstini zračnim napadom, vrženih na mesto tisoč dvesto deset bomb. l*ri nekem drugem napadu so zmetali na mesto petsto bomb. Mestna predela Santo Domingo in San Lazaro sta popolnoma porušena. Ob tovarni za orožje je stala dolga vrsta prestrašenih žensk. V rokah so držale lonce, skodele in drugo posodo ter potrpežljivo čakale na vodo, ki so jo delili iz tovarniškega vodnjaka. Asturski rudarji so žo takoj v začetku obleganja onemogočili vsako preskrbo z vodo in poškodovali cevi. Ko se je obleganje začelo, je dobil vsak po tri litre vode na dan, toda kmalu je bilo treba zmanjšati rok na polovico. V kavarni Cervantes, ki je bila velik lokal, nisi dobil niti enega kozarca vode. Namesto tega si dobil neužitno kavo in kislico, ki naj bi bila vino. Razbita okna in vrata so bila zatrpana z vrečami peska. Mračen prostor, ki je bil poln Mavrov in legionarjev, so razsvetljevale sveče. Več kakor dva meseca ni bilo dobiti ne plina za kuhanje, ne električnega toka za razsvetljavo. ^ t Sedemdeset tisoč prebivalcev je stradalo. Samo nekaj trgovin je bilo še, ki so prodajale pičle, do skrajnosti zmanjšane količine hrane. V dolgih vrstah so stali ljudje pred trgovinami. Vsa zaloga življenjskih potrebščin je bila nekaj riža. moke in čičerke. Pri sebi sem imel tri tisoč peset, pa nisem mogel kupiti niti najmanjše stvari za v usta, čeprav sem bil v mestn dan in pol. — Nekateri so v dveh mesecih pojedli po en sam majhen košček mesa ali pa se jim je posrečilo, da so mleko, maslo ali zelenjavo samo videli. V hotelu »Franres«, najboljšem na trgu, sem naletel na nekaj inozemskih trgovskih potnikov, ki so tičali v pasti že od 18. julija. Njihovi soroduiki in znanci niso vedeli, ali so živi ali mrtvi. Nekemu nemškemu potniku, Herbertu Zandcru, sem obljubil, da ko se bom vrnil v Anglijo, bom obvestil njegovega brata v Nemčiji, da je še živ. Za to se je izkazal hvaležnega tako, da je dal meni in Packardu, vsakemu po krožnik kuhanega gralia. To je bilo vse, kar sva ta dan. razen tiste pečene koruze, pojedla. V hotelu »Fran-ces« je stanovalo kakšnih 20 ljudi. Toda že več kakor dva meseca ni bil« ne duha ne sluha o kaki postrežbi. Gosti sami so bili strežno osebje in so si med sel>oj razdeljevali hrano. Živeli so največ ob riževi juhi in grahu. Njihovi bledi, upadli obrazi so kazali vidne sledove stradanja. Ne da bi bili opazili »ojačenja«, so rudarji skoraj popolnoma obkolili s hribov mesto v približni razdalji nekaj tisoč metrov. Streli iz pušk so sc kar naprej oglašali. To popoldne skoraj ni minila minuta, da se ne bi oglasil strel. Ljudje so šli mirno po svojem delu, toda na nekaterih cestah so si poiskali zavetja ob zidovih hiš. Otroci so se igrali na manj nevarnih cestah in se niso brigali za streljanje. Nekateri so imeli še obvezane rane. Dve majhni deklici sta se pred našim hotelom učili »streljati«. S prsti sta oponašali revolver in veselo kričali »bumf, bumf«. Druga igra sc je zopet imenovala »metanje bombe. Neki fantalin je ležal na tleli, drugi pa je držal nad njim polovico opeke, ki jo je potem spustil Vsa spretnost igre je bila v tem, da sc je moral tisti, ki jc ležal na tleli, hitro zvaliti stran, preden ga je opeka pogodila. V kavarni »Cervantes« so mi ljudje ob skodelici slabe kave pripovedovali, kakšne stiske vse so morali prestati. Ko je postalo streljanje le prehudo, jih je na deset tisoče moralo po mesec dni prebivali noč in dan po kleteh. Izbruhnil je tifus in mnogo jih je pomrlo Dne 6. oktobra jc udarila v šestnadstropno stanovanjsko hišo ,pika ...... V pritličju jc pobila M U«di, r»nila I'« i'1' vc? ki,lior sto Druga bomba je zopet prebila petnadstropno hišo in pobila 11 Za JogoMovan.ko tiskarno v Ljubljani. Joie Rramari«. - UdaJatelJ. Ini. Jože ” Uredn'^ »Slovenski dom. Uhaja taak delavnik ob IZ. M«e