"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — no. 1342 Am mi Tli tU pan m litt CHICAGO, ILLy 1. JUNUA (JUNE lt) 1933. LETO — VOL. XXVI11. REFORME, KAKRŠNE NE POPRAVIJO ŠKODE VLADNA GARANCIJA VLOG V BANKAH 10 LET PREPOZNA vprašanju bankarstva storil lahko veliko več kakor je. Ampak četudi nam obljubuje "new dear'; je glede bank dal ljudstvu jasno razumeti, da je on proti socializaciji denarnih zavodov. Zato je odobril načrt za posojila privatnim bankam in za vladno garancijo vlog. Ali tudi ta sistem ne bo odpravil hib v ameriškem ban-' karstvu. Preveč je navajeno na koruipcijo in protekcijo demokratskih in republikanskih politikov v vladnih uradih, zato pa so pri pregledovanju poslovanja bank bih zvezni in državni pregledovalci površni in pripravljeni odobriti vse ter zakriti nerednosti—seveda za bakšiš. Ljudstvo pa plačuje in bo za svojo zmoto lanskega novemibra še plačevalo. Milijone dolarjev ne bo nikdar povrnjenih.—Lažnjiva kontrola in nadzorstvo.—Preuredbe v industriji ✓ ■ ZVEZNI senat je dne 25., maja sprejel postavo, s katero se vlada obvezuje garantirati vloge v bankah federalnega sistema, in to do vvote $2,500 popolnoma, po 1. juliju ¿prihodnjega leta pa bo garantirala vlada vloge do $10,000 stoodstotno, vloge do $50,000 bo garantirala 75 odstotkov in vloge, ki bodo nad $50,000, bodo garantirane s 50 odstotki. Po 1. juliju prihodnje leto bodo na podlagi novega zakona uvedene tudi nekatere druge reforme v ameriškem bančnem sistemu, medtem ko sstopi v veljavo vladna garancija za vloge takoj ko predsednik podpiše zakon. Ako bi kongres sprejel tak zakon pred 10. leti in prisilil vlado, da bi njena kontrola nad bankami res kaj pomenila, bi danes ne bilo tisoče in tisoče delavcev ob svoje prihranke. Če bi bilo nad bankami nadzorstvo, kakršno je potrebno, bi marsikak "bai* kir" nikdar ne postal bankir. Tako pa so bile mnoge banke posest raketirjev, ki so zapravljali zaupan jim denar in se udajali razkošju, ali pa špekulirali na tuje stroške. Nad 11,000 bank je zaprtih. Stotisoče vlagateljev je ob vsa sredstva. Edini, ki so skozi vsa ta leta urgirali vlado in kongres, da naj kaj stori v ¿protekcijo ljudstva, so^bili socialisti. Ampak njihov glas kajpada ni bil upoštevan. Zato pa je kongres prišel s svojo reformo 10 let prepozno. Zaradi svoje počasnosti je povečal krizo ki pripomogel h konfiskaciji prihrankov delavcev in farmarjev. Reforme, ki jih vsebuje nova postava, so boljše kot nič. 4 Danes bo tisti, ki ima v banki nekaj stotakov ali morda celo $2,500, vedel, da mu jih bo izplačala vlada, ako jih mu banka ne bo mogla. Po 1. juliju 1934 pa bo garantirala vlada tudi vse višje vloge. Toda čemu je sploh treba vladi riskirati svoj denar v protekcijo privatnih bank? Mar niso dosedanje skušnje lahiko u-ve-rile vsakega, da je bil ameriški bančni sistem najslabši na svetu in da ni bilo takih bančnih polomov v nobeni drugi deželi kaikor v U. S. A. T V Angliji, Franciji, Kanadi itd., kjer je gospodaivtvo istotako v krizi, banike niso propadle. In ako bi bili senfttoi^i res ljudski zastopniki in se ne bi ozirali na koristi privatnih bank m bogatašev, bi vse važne denarne zavode socializirali. Iti če že ftiso hoteli tega Jbi lahko vsaj poštno hranilnico spremenili v savod z neomejenim bančnim poslovanjem. Tako pa poštna hranilnica ostane i v naprej samo prostor, kjer lahiko hranite svoj denar. Zločin, ki ga je storil ameriški bank ovni sistem nadi ljudstvom, je tolikšen, da ga ne odpravijo nobene reforme. Zaslužil je konec, ne pa, da bi mu vlada na.stroške ljudstva pomagala nazaj k profitom in špekulacijam. Predsednik Roosevelt bi v LiLP. odstopila od socialistične internacionale Angleška Independent Labor Party, ki jo je ustanovil 1. 1894 sloviti socialist Keir Hardie, je na svoji konferenci meseca a-prila sklenila s 8Siroti 79. glasovi, da se loči od sociali-stične-delavske internacionale ter vpraša za pridruženje k moskovski. Mala večina štirih glasov v prilog ločitve znači, da se bo ta stranka, ki je bila skozi tri desetletja mogočen faktor v socialistični propagandi, še bolj razbila. Avgusta dansko leto se je I. L. P. ločila od angleške delavske stranke in od tedaj stalino nazaduje. Na aprilski konferenci to leto so bili vsi njeni glavni voditelji proti afiliaciji s kominfterno, četudi so smatram za ekstremirfte v socialističnem gibanju. Večina delegatov pa je bih> komunistično inspiri ranih. John Pierpont Morgan je bil dolgo let abfluten finančni car Zédinjenih držav in nevidni načelnik ameriške vlade. Nihče izmed mogotcev m mu m drznil ugovarjati v njegovih načrtih. Bil je glavni svetovalec predsednika Hardinga, CooHdga, Hoovra in prejšnjih, pa tudi ▼ demokratski stranki je bil— in je še njegov vpliv ogromen. Zato se je le slučajno izvedelo, da ta mogočni multimi-lijonar in bankir ni plačal v treh letih po pričetku krize nikakega dohodninskega davka. Zdaj stvar preiskujejo; vlado je ogoljufal za kaka dva milijona dolarjev. Zagovarja ga bivši demokratski predsedniški kandidat John W. Davis. V preiskavi se ja dognalo, dm je na "legalen način" podkupoval omenjenega Davita, pokojnega predsednika Coolidga, republikanskega ekonomskega "veščaka" Dawesa itd. Tudi William Glbbs McAdoo, les je eden izmed glavnih voditeljev demokratske stranke, jo bil na Morganovi "nagradni" listi, in poleg njega cela vrsta drugih demokratskih in republikanskih politikov. Prodajal jim je delnico "pdd roko" in zaupno po $20, katere ip bile istočasno k^otirane na borzi po $35, ali $15 več, nego no plačali za vsako. Nekateri ao z njimi prof ¡tirali do pol milijona dolarjev. Te vrste korupcija ja "legalna", ni pa legalno, ako Morgan adi kdorkoli z velikimi dohodki skozi tri leta sponoca davčnemu u--adu, da ni imel dohodkov, In da zato ne more plačati nikakega dohodninskega dav-Isto opravičbo so navedli Morganovi to-f njegovem bančnem podvzotju, ki ao a bogataši. Tudi bankir O. E. Mitchfell je ogoljufal vlado na dohodniskem davku aa blizu milijon dolarjev. Pa to jim ne bo nič zgodilo, ker ao goljufali fcaa debelo. Na tej sliki na desni je bankir Morgan, ki se rokuje z vladnim odvetnikom Ferd. Pecoro (na levi), Ici Morgana in njegove tovariše prose-kutira. Razlika 10. redne konvencije SNPJ od prejšnjih.-Zborovanje odsekov Kapitalistični listi razkrivajo škandale, kadar jih MOGOČE več zakriti. Delavski listi edina, ki taimajo vzroka, da bi kaj prikrivali. ) Širite "Proletarca"1 . m druge socialistične čaSopiae. % Boj proti parifizmu Vojno proti pacifiamu vodijo daines s pomočjo vlade ^patriotične" struje v Nemčiji, Franciji, v Zed. državah in na Japonskem. Dopisnikom, ki so v Prosveti teden za tednom urgirali delegate, naj ne zborujejo dalj kot teden dni, in neko društvo iz zapada je celo sporočilo konvenciji, naj se sicer ne žu-ri, toda svoje delo mora izvršiti v štirih dneh, ni bik) ustreženo. Vzrok je, ker svojega dela ni končala prvi teden in js zato morajla fv drugega, kot običajno. _ Veliko je bik) pred konvencijo tudi pisanja o zborovanju po odseikih. Videlo se je, da so to stvar mnogi napačno pojmovali, misleč, da če se konvencija razdeli na odseke, bo vse delo kaj hitro opravljeno, morda v dveh, treh dneh. V tej deželi ao res organizacije, ki na svojih konvencijah vrše delo v tako kratkem času, in to raditega, ker so kon- KRIVICA TOM M00NEYU SE NADALJUJE VZLIC NEKRIVDI Alko Tam Mooney ni kriv zločina, ki je Sil izvršen med vojno v San Franciscu, čemu ga držati v ječi? Porota ga je spoznala 24. maja t. I. ne-krivim, ampak v Ameriki se ozirajo na "tehnikalije", in Mooneyja še ne bodo izpustili, zato, ker je bil prvotno obsojen na podlagi neke druge obtožbe za isti zločin. Zdaj so ga sodili na podlagi neke takrat še neporabljene obtožbe. Državni pravnik v San Franciscu ga. ni hotel prose-kutirati, ker je mnenja, da ni dokazov za njegovo krivdo. Priporočal je 2e dolgo tega, naj se Moonejrja izpusti. Toda po ebravnavi so ga spelt u- tklenili ter odvedli v San Quentin, kjer je že 16 let. In ves ta čas je v borbi on, njegov obrambni odbor, mnogi svobodoljubi v liberalnih vr-stah in pa zavedno delavstvo, ki zahteva, da se ga osvobodi. Mooneyjevi zagovbmiki bodo Okušali stvar pri tir a ti na vrhovno sodišče, ako califor-nijski governer Mooneyja preje ne osvobodi. Doslej je to trdovratno odklanjal še vsak governer, kar jih je bilo od Mooneyjeve obsodbe naprej. Konvencija SNPJ je na svoji seji dne 25. maja sprejela resolucijo, s katero zahteva o-svoboditev Mooneyja in Bil-ingsa. iti. vencije le formalnost. Vse delo izvr&e ikonvenčni pododbori, ki jih imenuje "mašina" na vodstvu, ali pa glavni odbor. Naloga delegatov je le* da vstanejo v počast odbornikom, da paradtirajo, da se zabavajo, in da na eni seji formalno potrdijo vse, kar so odbori v naprej sklenili. Članstvo SNPJ noče takih konvencij, in ker jih ne mara, je naravno, da ne morejo biti končane v par dneh. Več delegatov je v razpravah pohvalno omenjalo "sklep", da ta konvencija ''zboruje po odsekih". Bili so pač prvič na (konvenciji SNPJ in ne vedo, da kar se odsekov tiče, se sedanje zborovanje ne razlikuje od prošlih par konvencij SNPJ v nobenem oziru. Le volitve so se na tej izvršile hitrejše kakor na prejšnji, ker ni bilo zakasnitve s poročilom poverilnega odbora. - Prošla konvencija je imela enake odseke kakor sedanja; svoja poročila so predložili na issrti način kakor jih predlagajo odseki sedanji konvenciji. Razprave so včasi dolgovezne, velikokrat zelo nepotrebne in tudi ponavljanja je obilo. Vsakih par minut kdo apelira, da naj delegatje ne govore toliko, ker je konvencija draga stvar. Predsednik Petrovich pa jih opozarja, da tudi taki apeli zavlačujejo zborovanje. Ko je odbor za pravila predlagal nove določbe glede Pro-svete in črtal "ljudski glas", ni bik) od delegacije nikakega ugovora in so bile sprejete ta-korekoč soglasno, človek bi pričalkoval posebno glede urejevanja Proevete vroče debate, ki pa jo ni izzvalo ne "levo krilo" delegatov hrvatske narodnosti, ns delegati angle- ško poslu joči h društev. Ko pA je v poznejši razjpravi o pravilih nekdo predlagal, da nihče ne sme biti delegat, ako ni naročnik dnevnika Proevete, sta se predlogu glasno uprle dve tretjini delegatov, bodisi, da zdaj niso naročniki, ali pa smatrajo, da ne bodo naročniki v času kandidiranja za delegate bodoče konvencije. Predlog, da se glavnim odbornikom odvzame pravico glasovanja in predlaganja, je propadel, d asi so ga n® prijatelji sedanjih odbornikov skušali živo zagovarjati. Prodrli pa so s ptedJogam, da se u-pravnim odbornikom odvzame počitnice a plačo. Imeli so jih teden dni vsaiko leto, ne da bi to jednoto kaj stalo, ker so si delo razdelili tako, da ni bilo (Dalje na 3. strani.) FAŠISTIČNA TOLOVAJSTVA V NEMČIJI Fašistična drhal v Nemčiji nadaljuje s teroriziran jem vseh, ki ne soglašajo s Hitler jevo diktaturo. Kadarkoli igra godlba fašistično himno, mora vsakdo salutirati; in kdor teja ne stori, ga faširti pretepe-jo; dne 24. maja pa je vlada v Berlinu izdala odlok, da bo taznovan vsakdo, ki ne bi sa-lutiral fašistični himni. V Karlsruhe je fašistična drhal nekega socialista skoro linča-la, ker ni hotel dvigniti roke, ko so igrali fašistično himno. Življenje mu je rešila policija.. Vsega zbitega in v nezavesti so ¿prepeljali v bolnico. VZROKI ZNIZANJA . ZVEZNIH DOHODKOV V ZLJC mnogim novim davkom so dohodki zvezne vlade v tem fiskalnem letu bili nižji nego v prejšnjem. Deficit torej z njimi ni Dil odpravljen. In ker denar od nekje mora iPriti, se vlada z dovoljenjem kongresa zateka k inflaciji. Vzrok nižjim dohodkom vlade pa je zarota kapitalistov In bankirjev, ki hočejo več plačevati dohodninskega davka., Banikir Charles E. Mitchell npr. je "prodal" svoje delnice ženi z veliko izgubo, da mu ni bilo treba plačati dohodninskega davka. Na ta način je vlado ogoljufal za oflcrog oeem sto tisoč dolarjev. Žena mu sicer ni dala za delnice nikake gotovine. Vsa transakcija med njima je bila izvršena izključno v namenu, da bi na legalen način ukanila vlado, katera jima s svojimi zakoni, armado in mornarico protektira interese tu in v inozemstvu. Komaj se je malo poleglo zanimanje za ta škandal, že je treščila v javnost vest, da tudi John P. Morgan, kralj ameriških bankirjev, že dve leti ne plačuje dohodninskega davka. Mitdhellovi čisti dohodki so znašali v prošlih par letih, ko je vlado goljufal na davku, okrog štiri milijone dolarjev. Morgan je multimilijonar in njegova banka je v zadnjih šestih letih prodala za okrog šest milijard dolarjev delnic in bondov. Z Morganom v kompaniji je skupina milijonarjev, in nihče izmed njih ni prošli dve leti plačal dohodninskega davka, medtem ko so ga prisiljeni plačevati njihovi klerki, ako zaslužijo tisoč dolarjev oziroma $2,500 .na leto, Če so oženjeni. Delavec, ki še ima toliko plače, torej MORA plačati vladi dohodninski davek, medtem ko ga J. P. Morgan, ki je eden najbogatejših Amerikancev, ne plačuje 1 . Niti ga ni plačal bankir Chas. E. Mitchell in stotine drugih bogatašev. Vlada je vedela, kako jo bogataši goljufajo. Vzlic temu ni dkoro nobenega prosekutirala. Šele poslednje čase, ko so kapitalisti v takšni večini nehali plačevati dohodninski davek, se je davčna oblast zgenila. Posegla je vmes v dveh slučajih, da ostraši druge milijonarje in jih opozori, kaj jih čaka. Čemu imajo ljudje, kot so Morgan, Mitchell, Insull itd., tolikšno protekcijo? Nedvomno je bilo davčni oblasti ves čas dobro znano, da ne Morgan ne njegovi bankirski partnerji ne plačujejo dohodninskega davfka. Istotako je vedela, da je v deželi cela vrsta drugih bogatašev, ki so v svojih davčnih izkazih navedli izgube. Tako so se z legalnim trikom otresli svoje obveznosti do države. To izbegavanje je bilo kapitalistom in bankirjem mogoče raiditega, ker so imeli in imajo zveze z vladnimi krogi. Pri Obravnavi glede Morgana je npr. prišlo na dan, da je zaupno ponudil delnice v nakup odličnim demokratom ter republikancem po znižani ceni. Vsaka delnica je bila povprečno $10 do $20 nižja za te izbrane ljudi kot pa je bila zanje istočasno cena na borzi. Kdor je torej kupil kakih 3,000 delnic, je lahko napravil že "lep profit". Po znižani ceni so jih dobili med drugimi sedanji zvezni blagajnik Win. H. Woodin, demokratski senator Glass iz Virginije, John V. Davis, demokratski kandidat za predsednika Zed. držav 1. 1924, Calvin Coolidge, bivši predsednik Zed. držav, Newton D. Baker, vojni tajnik v Wil-sonovem kabinetu, Chas. A. Lindbergh, Jos. R. Nutt, blagajnik eksekutive republikanske stranke, general John J. Pershing, John J. Raskob, ki je bil do lansfoega poletja načelnik demokratske stranke, in še cela vrsta drugih demokratskih in republikanskih politikov, bankirjev in visokih uradnikov. Tudi znani "general" Ohas. Dawes je bil na Morganovi favorizirani listi, ob eüöm pa je dobil v Morganovi banki posojilo, katerega še ni vrnil; za svojo banko v Chicagu pa je Dawes dobil pri federalni rekonstrukcijuki finančni korporaciji do devetdeset milijonov dolarjev posojila, ki je do zdaj le deloma vrnjeno. Nekateri teh favorizirancevso napravili z delnicami, ki so jih kupili od Morgana po znižani Ceni, do pol milijona dolarjev dobička, ostali pa od $500 do $100,000 in več. Izgubili pa so tisti, ki se niso poslužili prilike za takojšnjo ,prodajo. Vsega skupaj* je Morgan na ta način PODARIL svojim klijentom $8,632,500, kar ni malenkost. To vsoto je navedel na razpravi pred senatno komisijo odvetnik Pecora, ki preiskuje Morga-novo zadevo. Taka darila povedo, čemu demokratski in republikanski kongresniki, senatorji, governerji in člani kabineta ne morejo služiti ljudstvu. Morgan jim je podaril osem milijonov pač samo raditega, da varujejo njegove koristi, ne pa da se bi brigali za delavce in farmarje. In dokler bo delavsko ljudstvo volilo demoflcrate in republikance, ostanejo Moigani na vrtiu in ljudstvo pa v nižinah pomankanja. MINIMALNA PLAČA ZA ŽENSKE Država New Yorflc je do-zdaj edina važna industrialna država v ameriški uniji, ki je sprejela zakon, kateri določa minimalno mezdo za ženske in nedoletno mladino. Ženske in zaposleni otroci so v tej krizi izpostavljeni nezaslišnemu izkoriščanju. Ponekod delajo 10 ur na dan 55 ur v tednu za plačo od $4 do $8 na tedeil. Mnoge prejemajo tudi manj kot $4. Predsednik Roosevelt se je pod ipritiskom okolščin telegrafično obrnil do gover-nerjev vseh držav, katere imajo mnogo industrije, in apeliral nanje, naj sprejmejo v protekcijo žensk in otrok zakon ,kakršnega je že odobrila newyor&ka legislatura, lililinoiski governer je dne 25. maja naslovil zakonodaji v Springfieldu poslanico, a katero jo urgirá, naj čimprej sprejme zakon, ki bi določal minimalno plačo za ženske in otroke. Interesi pa, ki bogate z izkoriščanjem žensk in o-trok, moledujejo okrog poslancev v vseh državah, f aj nikar ne sprejmejo takih postav, ker se z njimi krati "osebna svoboda". Tatvine podnevu ■ Leonu F. Watsonu so tatovi v Chicagu ukradli ob belem dnevu poln truik zabojev z jajci. Enako konfiscirajo trnke, ki so naloženi z obleiko, .pivom in drugim blagom. V ostalem je Chicago zelo varno mesto—-posebno za tatove. Katoličani se sporazumeli s fašisti Nemški katoliški centrum, ki je bil do preobrata zagovornik demokratične republike, s« je sporazumel s Hitlerjem in mu obljubil svoje sodelovanje. PROLETAREC ibajo vsak č«trt«k. , i «m».....>«Mtk« Dalavafc« Ti»ko»n* Draib« CUui«, lik Glasile u|Mlovtn^H Soci«liMiiw Zraa« *AitOČNlN A < Zedinjenih državah t« eelo Uto IS «* za |Hil Is* $1.76; ta «etri leta 11.00. masam* v »a celo leto $8.60; za pol leU $2.IM Val rok<*isi ib oglasi morajo biti v našem uradu n »Ja do pondeljka popoldn* za prioMit»-* r T jfrsvilki te k^g^a tedna _ PROLETAREC «rerj Tbar»day by the Jugoals» Workm. Publiahing Co.. lnc Establiahed 1006 BONUSNO ARMADO HRANI VLADA ■ditor bu Frank Zaiti atad 1 Manager — Charlee Pogorel«« SUBSCRIPTION KATfclü: one Year $1~.00; Six Month. $1 7b >1.00.—Foreign Countriaa. Oae Y*a " IfcO; Siz Months $2.0o PROLETAREC v W. 2M ST., CHICAGO, ILL- T ilqphwi ~ Rockw.ll 2884. ■■» • - . ..... — ___ , \ "Zvišavanie" plač Od časa do časa dvigue Kapitalistični tisk koncentriran knk, ki naj *jut*stvu naznani, da je krize konec in da se vračamo v "boljše razmere", Pod Hoovrom je dobilo časopisje trikrat, navwUna, aa naj * živimi poročili o novem vpoaijevanju deia*cev ter dviganju cen oeinic razprši nezaupanje, industriaici inbanKUji pa so bili pozv«uu, ua naj snusajo tudi fakticnu pokazati, aa je tok krize zajezen. 'luuA iiooseve.tova administracija se osiužuje propagande, ki naj ljudstvo uve.*, da se Oittgoocauje y o» raca. in uokaz temu je "zviševanje piacunevniki so imen po cele kolone poročil o najemanju delavcev, in pa sezname Koiupaaij, matere so uvigiuie mezuo. Ni*o pa pojasnili, ua so delavcem piačevaii le iyo kvouer aa uro in celo manj. Niti nibo raztoimačui, koliko bi bno treba piaco &e zvk»ati, ua bi Jona v*»aj .približno ta*o visoka, Kit je biia qo Krize. Zeu. urzave lanKO oapravijo krizo negle-de na uepi esgo v urugm deželah, i a dežela ne raoi petletnega načrta za zgrauitev indutkrije, aer jo una ze seuaj venao več nego jo laoi. AmeriaKi iamiarji laiiKO pri-aeiajo uovoij živn za bu,uou,uu0 več preoi-valcev, Kot pa jih ima ta uezeia zdaj. lorej je tuidi agriKUi^ura na iuuogo višji stopnji Kot pa npr. v agrarni Kusiji, Kjer poljedelstvo šele mouernizirajo. ¡sauovanj je zauosti, istotaKo Kuriva, zeleznic pa preveč, tiako-vanin cest več kot KjerKon—in Ker je vsega v «.obilju» ni vzroka, čemu bi moralo z*veu V bedi iTiueMit miiijouov ljudi m drugih «¿0 milijonov v pomankanju. S kampanjo v ca^opio^u kriza ne bo odpravljena. izginila pa bo, ako se Roosevelt' iStKreno izreče za "new ueai' ter ga uveljavi. Kongresu naj »preuiaga socializacijo industrije m ban!*. lo je euino, Kar potrebuje Storiti, pa bo aela za vse, ki so ga zmozmi, in ker bo oogastvo skupna posest, ga bodo tudi vsi uelezni. beveaa, to bi bil socializem, Roosevelt pa hoče obvarovati bogastva Kapitalistom, zato ouganja Krizo s podpiranjem lastnikov bogastev, To koristi nekaterim, ogromna večina pa je v večji krizi kakor poprej. Naznanilo Moon Run, Pa. — Članstvu društev Dobri biatja it 88 SNPJ in Slovenskega Podpornega društva v Moon Kunu sporočam, ds ss ssjs obeh skuzi poletje pričenjajo uro prej kot običajno, to je po "day light saving" čaau. Frank Močnik, tajnik obeh društev. Bivša vojake, ki so s« sašli v Wa*hingtxxiu ki jim ja loskrbela tudi šotora. Roosevelt^ in v sosednem Fort Huntu, Va.. da st izvoju- v*> ponudbo, da se vpiiejio med goezdarje, ko jejo takJojšnjo izplačilo bonusa hrani vlada, odklonili. __»_ Siskovich bo odgovoril Joaeph Siskovich sporoča, ds bo odgovoril Enakopravnosti ns njene inainuacije po konvenciji. Imenovala ga je namreč povzročitelja, sli vaaj glavnega sokrivca bojev v naprti Jnih vrtftah v clevelandski nar selbinl. Proletarec tu isjavlja, da ne miali v svojih kolonah otvoiiti nove ^oiemike, ker je upravni odbor ie zaključil, da se o clevelandakih sporih, nanašajoči se im zudeve, v kar tcr.h so bili prizadeti Siakovich in drugi, ne bo več pisalo. Zate bo dobil J. Siakovich v Prolatarcu pro-sitor le za odgovor na opombe v in sicer v slogu, kakrfen je v Prole-tarcu dovoljen. 'Radnikova' resnicoljubnost o konvenciji SNPJ. Dttnokracila im kriza Šarlatani in nepoučeni z^aaj kaj pogosto dolže demoKracijo za vzroK Krize. AmpaK kriza kapitalizma je tudi v deželah, ki niso še niKuar imele takozvane demokracije, Korupcija ravno tako. Uraumki so bili v avto-kracijah še celo bolj korumrpiram kakor v demokracijah, kjer so bin izpostavljeni javni kritiki. Carska Kusija, predvojna Turčija, Maužarska, KuuKunija itd. so očiten dokaz, da je fevdalna ali pa kapitalistična a v- f tokracija veu^o siaoša, KaKor pa buržvazna 1 demotKracija. Neki dopisnik čikaške Tribune citira Uis-raelija, ki je leta 1859 dejal v parlameuvu1 ,4Ako ustanovite demoKracijo, boste morali v dogiedni bouocnosti z^i aaaove uemoivracije —akstravagantno zapiavi^auje, uara»caaje nezadovoljnosti meu uavKOpiacevaici, ki bodo morali Kriti večje izuative z večjani ua«-ki, nepremišljene vojne, poniževalne pogodbe, nesigurnost lmovme m avoboue—in nato reakcija ter de^pouzem.' Dopisnik k temu stavnu dodaja: <4ltes-ničnejšin besed 111 se n#iice izgovoril." in mislt, oa je s tem obhodu uemokracijo. Za dve najtooij demokratični kapitalistični državi veljata Velika umaiiija fn rrancija. Ampak razmere v njima so boljše kot v avto-kracijah. Demokracija v Zea. državan pa je stvar svoje sorte. Amenšno ljudstvo je v demokraciji veliko slabše izvežbano, kakor pa n>pr. v Ai.gnji, m » ^ uu«iu Jv. w Jika, toda ne po krivdi uemonracije. kapitalizem je vzrok. z,aenu z njegovim poio-mom je tudi njegova demoaracija izguoiia privlačnost. Politična demokracija je v popolnem pomenu besede nemogoča, uokier ne bo ii^u-strialne demokracije." m sieaiija pnaj, posUiie industrija ljudska last. Dotlej pa je tudi kapitalistična demokracija veliko boljša, kot pa diktatura kakega Hitlerja, Mus-solinija, an pa ameriških ku-kiux-klanov in sličnih ianauK*>v. i i in HM Mmtk Cikašiki komunistični MRad-nik" ima na konvenciji poročevalca, ki je ob onem ttidi nekak vodja "levega krila". V tem Krnu ¿o "republikanci" ui' ueiaoKiau", kakor na prejšnjima konvencijama, ter kakih 20 deiegatov komunistov in njih pristašev. Konvenčni "tloor leader" levega'(?) krila je ueiegat Vratarič iz Lu-zerne, t a. On je prišel na to zooro vanje kot namestnik pravega ueiegata. Tega so na-nnec obtožili, in potem rekli, ua Ker je pod obtožbo, ne more na konvencijo. Tako je do-uu mandat brat Vratarič, in pn rtauaiku so ga pod Loye-novirn voiuitvom imenovali za javnega vodjo "ievega" kri-ia. Njegov pomočnik, je delegat itimac iz Detroita. On je pnsei na konvencijo ne-ip^izaan. Pri Hi*Z je bil namreč Kaznovan radi neredno-s^i pri ouisKOvanju nekega bol-nuta in porotni odibor imenovane ¿ajeumce je v svojem iz-ieau meu drugim določiJ, da Cian iwunac ne sme skozi dve it^i uneu nikakega odborni-sivega mesta v društvu. Do-ticna kazen je biia povod, da je oii lumac pn upravnem in nato pri povenlnem odboru opo^auui v smislu pravil SNPJ 4.a neupravičenega zavzeti iiAaiiuat ueiegata. In velika vecma—lanKo bi rekel ogromna večina, je s tem soglašala, ioua bil je r rank Zaitz iz Chi-c»ga, ki je apeliral, na podlagi pojaainia, da je Kimaca iwonvencija llbZ oprostila na-učtijevanja Kazni, da naj gre zaueva ponovno pred poveril-liu ouioor. intbilo je tako ekle-lijeiio. ro novem posvetovanju* je poverilni odbor, v kate-itfca je predsednik SNPJ V. ortiimar imenoval Zvanuta iz o*, i^ouisa, Mrmoljo iz Collin-wuoua, Moraija iz Chicaga, i^ciiaioto iz Jfenne in £rznož-niAtt iz Montane, poročal, da uocaue i4n svojem prejšnjem anittpu, namreč da se Rimaca ue pn^iia za ciana konvencije. * ci^va veČina je bila enakega uiisijenja. 'ieaaj je vstal a a. Ataivz in apeliral na delegacijo, ua Kimaca prizna, kajti aivo mu je UKiniia nadaljevanje nabili (suspenzijo od od-uuuiistva v urustvu) konvencija uiil, potem laiiko tudi ta Konvencija mirne vesti sklene, ua naj uo itimac pravomocen ueiegat, ni nato ga je deiega-cija potrdila. ixa »eataiiKu "levega krila", ki se zbira največ pri Berger-ju, je vouja nrvatsae komu-aiaucne sekcije L«ojen jsko giajtti ¿»vu^e ijudi, češ, da so 1/ici.ih piinKo i.a uenionatra-cijo v pmog itimaca in puatni uu^tu, ua je govoril v njegov piuog. v ivauiiiKu pa je bilo i»a uuig-u pojaanjevano, da so »ov,i«a.iov.« ^lipurociii Kimaca na o.inu 4.o«i(,evo veČine delegacije minac ve bolje. je tudi siučaj deie-¿z i enne. i>il je p.a«iiiio iz »oijen, toda pai članov je nato vložilo zoper njega ugovor, ker je pri društvu HBZ pred 20. leti zapravil regalije, znake in nekake klobuke v vrednosti $50. Ker je društvo zahtevalo, da-naj stvari povrne ali plača škodo, je rajše odstopil. Upravni odbor je upošteval pravila SNPJ in zadevo izročil poverilneinu odboru. Ta je konvenciji predlagal, da se Lukaniča ne prizna za člana konvencije. Nekateri so govorili njemu v prilog, ali tudi Luk&nič je hotel besedo in pri tem napravil zelo slab vtis. Konvencija ga je odklonila z veliko večino. Nato je Lukanič skozi tri dni moledoval okrog delegatov, naj se zavzamejo zanj in bil pri odvetniku, da bi vložil tožbo, ki bi bila zanj riskirana stvar prav tako, kakor za jed-noto. V zadevo se je na Lu-kaničev apel končno poglobil F. Zaitz (Ohicago) in posredoval, da je prišla ponovno pred poverilni odbor. Ta je na podlagi novih pojasnil upošteval olajševalne okolšČine in tatko je bil Lukanič na priporočilo poverilnega odbora, V. Cainkarja in F. Zajca priznan za delegata. "Radnik" bo seveda pisal tudi o tej stvari neresnično, ampak tak je pač njegov običaj. Noče vedeti, da niso drugi krivi, če imajo posamezniki afere in nefl>rili-ke v drugih organizacijah, radi katerih so kaznovani. Na neki seji te konvencije je delegacija na apel "radikalnih" floor leadrov črtala iz pravil določbo, da so stalno uposleni odiborniki in uslužbenci upravičeni do enega tedna počintic na leto s plačo. Ko se je o tem glasovalo, ni il navzoč ne predsednik nadzornega odbora Fr. Zaitz, ne glavni tajnik F. A. Vider, ki bi stvar lahko pojasnila v zadovoljstvo delegacije. Te počitnice namreč ne stanejo SNPJ ničesar, ker jih ne vzamejo vsi naenkrat, nego posamično, delo pa se razdeli med vse ostale sorazmerno, ki ga izvr-še bodisi v regularnem času in kolikor potrebno čez čas brez odškodnine. Nekateri u-pravni odborniki se tega privilegija sploh niso poshiževali. Fr. Zaitz je predlagal delegaciji, da se prejšnji sklep ovrže. V to je treba dvetretjinske večine. Pojasnil je, da bi konvencija bržkone ne črtala do-tične točke, če bi bil bodisi on ali Vider navzoč ipri prvem glasovanju, toda bila sta pred odseki in jima ni bilo znano, o čem razpravlja konvencija. S svojim predlogom za ovrže-nje prvotnega sklepa pa je spravil v zelo , neprijetno zadrego komuniste* Ko je nato &e delegat Sostarioh iz Mil-waukeeja zahteval poimensko glasovanje, so bili še bolj v zadregi. Floor leadra "levega krila" Vratarič in Rimac sta si izposlovala besedo že po zaključeni/debati in se po ne-, kaj frazah izrekla za- poru- iSKttirilflr sen je predloga, katerega sta prej tako navdušeno zagovar-« jala. Vratarič je tudi indi-rekbno napadel J. Ovna in ga nazvai demagogom, ne da bi ga imenoval z imenom. Nato je Vratarič dejal, da poimenskega glasovanja sploh ni treba, . ker je večina zdaj itak spremenila svoje mnenje. De-legatje pa se niso ujeli temu triku; nad 90 se jih je izreklo za jpoimendko glasovanje. To je "radikalce" prisililo, da re-kordirajo svoje glasove in so jih vsled tega morali spremeniti. Ob enem pa je bil s porušen jeih njihovega predloga izbrisan madež, ki bi SNPJ predstavil javnosti za reakcionarno organizacijo. Nesreč? za to konvencijo je, da se vanjo spet utikujejo zunanji ljivdje ,kot npr. nekateri od Racknikovega štaba, ki niti člani niso. Veliko nezaupno-sti med nekaterimi je ustvarila taktika R. J. Zavertnika, ki je s svojimi par oprodami sušljal o siloviti (korupciji in venomer nadlegoval s svojimi instrukcijami ter razkritji delegata Cvetkoviča iz New Yonka, kateri je bil v konven-čnem odseku za pregledovanje dela glavnih odbornikov. In« Cvetkovič se je res odločil, da vrže bombo. O tem več prihodnjič. — c. 0 pokojnem Brvarju Spring fmM, III. — Dne 22. maja emo tu pokopali aodruga John Ber-varja, ki je umrl v Ohicagu, kakor je bilo v Proletarcu že poročano. Pokojnik je bil premogar ia že 14. mesec na stavki. Ker ima v Chicagu dve hčeri, Je -ftel tja za delom, ali namesto dela ga ja dohitela smrt. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Springfield, kjer je imel dom. Bil je pokopan na Oak Ridge pokopališču ob obilni udeležbi po olvikem obredu. Pokojni Bervar je bil član druitev 47 SNPJ in SSPZ, tor zvest član klufba ftt. 47 JSZ, ki umi je poleg drugih položil na ¿irob šop rož v poslednji pozdrav. Nagrobni govor je imela tudi predsednica Women's Auxiliary, Agnes Burna Wieck. Položila mu je na grob rdečo rožo in rekla, da je ta rdeči cvet simlbol socialistične stranke, v kateri je bil pokojnik. • S pokojnim Bervarjem je izgubil na* klub dobrega agitatorja in zvestega Alana. Sedanje mize m« razmere ao ga «pravile v p reran i grob. Umrl je v «tarorti 58 let. Oet&ne nam valed svojega dela in prepričanja v trajnem spomina. Družini pokojnika nafte eočutje. JoMph Ovc«, tajnik kluba. Farmarji v boju Milwaukee, Wis. — Stavka far- i marjev je končana. Med vodatvom stavke in zastopniki državne vlade je bil doaežen nekak sporazum, ▼ kateresn se menda zagotavlja farmarjem vil je cene za mleko. Stavka je bila koristna, daai je morala končati, kakor je končala. Farmarji so spoznali, da je neapa-metno dati nasprotniku puške v roke in mu potem golorok napovedati boj. Če bi pri sadnjtfw volitvah izvolili socialističnega governerja, bi sedaj ne imeli cele aitnade uniformiranih škebov proti sebL Toda največja novica—za komunista namreč—je v tem, 'da je župan Hoan poslal policijo proti stavfcar-Jem". Tako je naia brača naznanila s velikimi črkami. Dejstvo je, da ja policijski načelnik Laubenheimer "posodil" šerifu j okraja Milwaukee kakih 50 policajev,, da "ščitijo" privatno lastništvo --- Župan Hoan je nastopil proti temu z vso odločnostjo, toda je bil brez odločilne moči in to na podlagi mestnih postay, ki dajajo policijskemu načelniku tozadevne pravice. DenJokrataka stranka je torej plačala farmarjem za njihove glasove in tudi delavcem v Milwaukee ju, kar je dobra lekcija l>\*fetvu za bodoče ^olitvs. , Nadalje je bila stavka zelo koristna tudi v drugih ozirih, kot npr. v tem, «da je dnevnik Leader dobil v Času stavke novih naročnikov. 2e drugi dan, ko se je začel boj. je bilo upravnišfevu poslanih več ko 300 novih naročnin. Vidite, io je' zmaga, oziroma zagotovitev zmage v bojih, ki bodo sledili. Nadalje: Ta boj je prepričal farmarje in tudi delavce, da js rešitev tega problema mogoča edino v zadružnem socializiranju mlekarske in-dustrije. Socialisti se borijo že leta za to, toda po s ta v oda j a v Madisonu, ki Stoji pod kontrolo vladajoče klike, noče priznati mestom pravice, da bi obratovala take javne naprave v prid ljudrtva in iztrebila privatno špekulacijo. Dogodki zadnjih dni ao ljudstvo prepričali tudi glede tega vprašanja. Ni več dvoma, da bo mesto Milwaukee obratovalo v doglednem' času svoje mlekarne. To bo pomenilo, da bodo faimarji dobili poštene cene za mleko in da ga bo tudi ljudstvo dobivalo ceneje, medtem ko bodo delavci pošteno plačani ob krajšem delovnem času. Toda zaenkrat ima še predsednik tukajšne največje Dairy Co. samo $75,000 letne plače. Samo višji u-radniki te družbe vlečejo več ko četit milijona plače letno. In delničarji so tudi upravičeni do nekaj milijonov, kako pa bi drugače plačevali svoje stroške v francoskih letoviščih ali pa n« otoku Veimuda? Spartak. "Radnik" naj tudi to Razne vesti Bridcaport, O. — V bližnjem Martina Ferry je pričela obratovati je-klarna USSC s polno paro. Mnogo delavcev je bilo vposljenih, toda ne tukajšnjih, nego iz drugih jekla rem, katere so zaprte. Mislim, da bo ta zaposlite* le začasna. 2elezol>varne v tem distriktu niso obratovale skoro dve leti. Premogovniki zelo slabo obratujejo. V nekaterih ao *>et utrgali plačo. Tak je Rooseveltov new deal, za katerega se eni tako navdušujejo, a Klub ŠL 11 je zaposlen s pripravami za piknik, ki ie bo vrftil pod ovspicijo tukajšnje Konference klubov JSZ in druitev Proavetne matice v nedeljo 25. junija. Prebitek Je namenjen "Proletarcu". Delavci, sodelujte, da bo ta piknik uspeh v ftmotriem in moralnem oziru. Vršil se bo na stop 16, blizu društvene dvorane na Boydsviliu, ob glavni cesti in poulični železnici. Josapb Snojr. > objavi "Radnik" je nedavno objavil neki stavek ameriškega poročevalca E. A. Mowrerja, v katerem se je o nekaterih socialističnih vodjih nelaskavo izrazil, češ, da so bili prepo-hlevni. V Daily News z d*ne 19. maja ima članek, v katerem konstatira, da je v fašistični stranki aktivnih v ^prednjih vrstah precej takih, ki so bili nedavno delavni v komunistični stranki. Ogromni javni dolgovi Leta 1912 so znašali javni dolgovi Zed. držav pet milijard. Lani so narasli že nad 38 mili j aH. Vsied znižane vrednosti znašajo javni in privatni dolgovi že skoro toliko kot takozvano ameriško narodno bogastvo. To razmerje je nevzdržljivo in zato brišejo dolgove ?. bankrot, in verjetno je, da jih bodo zdaj odpisovali tudi še 8 posebnimi zakoni. Brzina dogodkov in učinki Od pričetka svetovne vojne je ^vet zdržema v (jobi brzečih dogodkov. Preurejene so meje, v mnogih deželah je spremenjena oblika vlad, monarhizem je čisto ob veljavo, pogodbe so postale "krpa papirja", konferenca sledi konferenci, vojna napetost je večja kakor pred umorom Franca Ferdinanda v Sarajevu, štiri dežele v Juini Ameriki in dve v Aziji sta zapleteni v krvavi konflikt—a povprečnemu jčloveku se vseeno dozdeva, da je vse kot je bilo. Vendar pa smo v dobi silovitega vretja, v katerem se človeška družba presnavlja iz tega kar je bila, v nekaj kar bo. To čutijo državniki, bankirji in parlamentarci, diktatorji in zagovorniki demokracije. Eden glavnh svetovalcev predsednika Itoosevelta priznava v svoji novi knjigi—na vljuden način seveda—da je sistemu kakršen je, odzvo-nilo. Produkcijo in distribucijo bo treba preurediti tako, da bo odgovarjala potrebam ljudi&tva, in v ta namen—piavi on—bo moral odpasti iprofit, ki je vzrok sedanjemu kaosu v gospodarstvu. Fašisti obljubujejo socializem—v strahu pred njim, in nova politična stranka jugoslovanske vlade se imenuje "Jugoslovanska delavska in kmečka demokracija", ker jo je strah—demokracije! Fašizem se v interesu kapitalizma bori zoper marksizem—torej proti socializmu, katerega obljubuje, da vara nepoučno delavsko maso. In diktature obetajo demokracijo v imenih, zato da jim jo bi v praksi ne bilo treba dati. . Človeška družba se giblje v svojem razvoju večkrat cela desetletja počasi, kadar pa dospe do brega, ki ga je treba ipreskočiti, se požene v dir. Skok pa se ji ni vselej posrečil; večkrat že je padla v jarek. Ta jarek predstavlja v sedanji dobi fašistična-naciona-listična reakcija. Ce je človeštvo v svoji dirki dogodkov ne preskoči in se utabori za gradnjo socializma, bo vzelo prilično časa» predno se izkobaca iz grape. Zarote v Italiji Nedavno so v Rimu aretirali in obsodili sedem intelektualcev. Edin njihov prestopek je bil, da so bih člani neke Lbaralne organizacije, ki pa jo je vlada označila za komunistično. V tem oziru je. Mussolini sličen čikaški Tribuni, katera trdi, da so progre-sivci v senatu v resnici komunisti. Dne 11. maja je b^ustreljen v hrbet neki italijanski častnik. Bil je obdolžen, da je prodajal vojaške tajnosti Jugoslaviji in Franciji. Njegova pomočnica je bila obsojena v dosmrimo ječo. Dne 11. maja je Mussolini pozval ^predse zastopnike organizacije Ovra in se jim zš-'ivalil za vastno prostovoljno delo v prid Italije. Dolžnost njenih članov je namreč prsluškovati kaj in o čem se kdo pogovarja, in ako ga osumi,.da je govoril "proti državi", ga član Ovre takoj naznani in potem pride dotični pod policijsko nadzorstvo. Ker nihče ne ve, kdo je član Ovre oziroma špi-jon, so ljudje v velikem strahu in ne zaupajo svojih misli nikomur. Ampak Ovra je vzlic temu pridna. Prošli mesec je b{lo veliko aretacij v Rimu, Florenci, Milanu, Genovi in v drugih mestih, kar precej zgovorno pove da v Italiji tli. Najjačji z a voznik kapitalizma je ignoranc« v delavskih vrstah. čigave so cerkve? V začetku maja je škofijska oblast v Phi-ladelphiji odvzela cerkev Marije pomočnice italijanskim avguštincem ter jih premestila v drugo. Farani, ki so cerkev zgradili in plačali, so bili nezadovoljni in so to pokazali z demonstracijo v toliki meri, da je policija zastražila palačo kardinala Dougherty-ja, ker se je bala napada. % To, kar je cerkvena oblast storila Italijanom v Philadelphiji, je bila le ponovitev tega, kar je napravila v drugih slučajih dostikrat prej. Kadar se bo šKofiji zazdelo imenovati npr. za faro sv. Vida blizu cleveland-skega sentklarja kakega neslovenskega duhovnika, bo to storila, pa če rojaki še tako mislijo, da je cerkev njihova. Vse katoliške cerkve, župnišča in šole, so direktna last katoliške oblasti, neglede katera narodnost jih je zgradila in plačala. Tudi že v par slovenskih farah so bili imenovani namesto slovenskih irski ali pa# nemški duhovniki. Vedno prepozna zdravila Vsa zdravila, ki sta jih predpisali za omi-ljenje krize Hoovrova in za njo Roosevelto-va administracija, so bila prepozna in zato nibo mogla izboljšati stanje bolniku. \ Pomankanje zaupanja Kriza bo odpravljena, ko bo ljudštvo obnov iio svo^e zaupa: je v boljše čase in jih nato s sme.iljajem privabilo. Torej je stvar zelo enostavna in tudi poceni povrhu. Pogoji za mir Mir, aKO hočemo, da bo mir, mora imeti pogojno podlago. V sedanjem sistemu je ni, z?ato pa je v nonfliktu kapitalistih interesov in imperializma res.učen mir nemogoč. s^ade v Koosevelfa Lasi se ni kriza jpod Rooseveltovo admi-nist.acijo Še prav nič zmanjšala, nego v marsičem povečala, je še vedno milijone ijudi, ki upajo in verjamejo, da bo izpolnil svoje kam- P. ZOLA: RIM Poslovi» Elb» KrioUa. (Nadaljevanje.) Pierina se je ustavila in je z gesto pokazala svojo ¿nater, ki je sedela na polomljenem zaboju pred visokimi durmi nedograjene palače. Tudi ona je morala biti nekdaj jako lepa, ali zdaj, s štiridesetimi leti, je bila že povsem ugonobljena. Oči je ugasnila beda usta, s črnimi zobmi so bila skremžena, obraz so razorale globoke, vele vraake, vrat je bil silno širok in viseč. Povrh tega je bila strašno umazana; nepočesani že nekoliko o-siveli lasje so razmršeni plapolali okrog; krik) in jopa sta bili onečedeni in skozi se je kazala nesnaga njenih udov.. Z obema rokama je držala spečega dojenčka, svoje najmlajše dete, .na kolenih. Gledala je kakor uničena, brez poguma, z obrazom tovorne živali, ki se je vdaja v svojo usodo — mati, ki je rodila in hranila otroke, ne da bi vedela zakaj. "O, lepo, lepo!" je dejala, dvigajoča glavo. "Saj je Jto gospod, ki mi je dal tolar, k^r te je našel, ko si jokala. Zdaj pa prihaja k nam s svojimi prijatelji; torej so vendar še dobra srca na svetu." Povedala jim Jfe svojo povest ,ali povsem medlo ,in se ni niti potrudila, da bi jim izvabila sočutje. Ime ji je bilo Giacinta in omo-žila se je bila z zidarjem Tommasom Goz-zom, od katerega je imela sedem otrok: Pierino, potem Tita, osemnajstletnega fanta, potem še štiri dekleta, vsako po dveh letih, in končno dojenčka, ki ga drži na kolenih. Dolgo so prebivali v enem stanovanju v Tra-steveru, v stari hiši, katero so zdaj podrli. Ali bilo je, kakor da so obenem podrli njih eksistenco, kajti odkar so se naselili tukaj na Prati del Castello, jih je zadevala nesreča za nesrečo; najprej strašna stavbna kriza, vsled katere sta morala Tommaso in njegov pin Tito praznovati, potem zatvoritev tovarne za voščene bisere, kjer je Pierina znala zaslužiti do dvajset centesimov, prav toliko, da ni bilo treba lakote umreti. Zdaj ne dela nihče več; vsa družina živi od shučaja. "Morda bi gospoda pogledali gor? Tam najdete Tommasa z njegovim bratom Am-brogijem, ki smo ga vzeli k sebi; bolje bosta znala govoriti z Vami, pa Vam povesta vse, kar se more ipovedati ... Kaj storiti ? Tom- maso počiva; on in Tito ravnata enako — ker »nimata boljšega opravka, spit*." Pokazala je z roko velikega fanta, ki je zleknjen ležal na travi, limel je močan nos in trda usta, aLi čudovite Pierine oči. Bilo je, kakor da so ga tujci vznemirjali; dvignil je le glavo. Ko je opazil, s kakšnimi vzhi-čenirru očmi gleda njegova sestra kneza, se mu je pojavila srdita guba na čelu. Zopet je položil glavo, n ipa zatisnil oči, temveč je prežal, kaj da bo. "Pierina, ,povedi gospodo gor, da lahko pogledajo." Nekoliko drugih žensk, ki so imele pošve-drane copate na nogah, je prikrevsalo bliže; tolpe otrok, napot nagih malih deklic so mrgolele okrog in nedvomno so bile med njimi štiri Giacintine. Vse so si bile s svojimi čr-liani, zmrsenimi lasmi tako podobne, da bi jih bile mogie le matere razpoznati. Bilo je kakor bohotno razraščanje rev&iine, Kakor taborišče bede na solncu, sredf 11a tej veličastni nesrečni cesti, katero so obrobljale nedograjene, že v razvaline razpadajoče palače. "Ne, ti ne pojdeš z nami," je dejala Bcne-deta tiho, z nežnim smehljajem svojemu bratrancu. "Saj te nočem umoriti, moj Da* rio . . . Bil je dovolj ljubezniv, da si nas spremil dotod; ker me spremljata gospod abbe in gospod Habert, me lahko počakaš tu zunaj na tem lepem solncu."' ' Tudi on se je začel smejati in je prav rad privolil; prižgal si je amodko in se začel z malimi koraki sprehajati, ves udobro-voijen od blagega zraka. Pierina je urno stopila v veliki vhod. Strop je bil na visokem oboku in je bil okrasen z lepimi rozeiam podobnimi oriiamenti. aU v vezi je pravo gnojišče pokrivalo mar i« 1 orne ,plošče, Ki so bile deloma že položene, rotem je pnšio monunientaino kamnito step-njisče z izklesano presiegiasto ograjo; stopnice so bile Ze razbite in pokrite s taxo ueue-10 piastjo nesnage, da so Diie videti povsem črne. Pvsod so bile roke zapustne mastne siettove. iNeKaj resnično siamotečega je puiiceio iz zidov, ki so bili še povsem surovi in so čakali na slikarije in poziatitve, ki di jih imele okrasiti. Pierina se je v prvem nadstropju ustavila na velikanskem odstavku stopnjišča in je zaklicala skozi veliko vratno oaprtino, ki ni imela ne okvirja ne podpoja: "Oče, neka dama in dvoje gospodov bi radi govorili s teboj/' Sötern se je obrnila do kontesine: "Cisto na koncu, v tretji dvorani/* Nato je stekla veliko hitreje nego je prišla, dol po stopnjicah, k predmetu svoje štrasti.4 (uaije prihodnjič;. Kaziika 10. redne konvencije 5NPJ od - Zborovanje "po odsekih" (Nadaljevanje š 1. strani.) v času počitnic treba nikogar posebej najeti. Velako so argumentirali ob vprašanju, da-li naj se na posestva članov še iposojuje. Odbor za pravila je predlagal, da naj se najprvo nalaga vse v federalne bonde, da doseže ta vsota milijon. Na posestva članov pa šele potem, in to le 20 odstotkov od vsote, ki je na razpolago za investiranje. Po tem načinu ne bi mogli izvršiti nobenega posojila najmanj dve leti. Ampak večina ni bila zadovoljna niti s to omejitvijo in je sklenila, da se na posestva sploh ne posojuje. Glasovalo se je poimensko. Na razne sugestije je odbor za pravila predložil konvenciji z ozirom na sprejemanje novih članov y izbiro /dve določbi. Eno, ki je zdaj v veljavi in določa, da se sprejema le Slovane, in pa one drugih na- rodnosti ,ki so poročeni s Slovani. Drugi jpredlog pa, da se sprejema člane vseh belo-poltnih plemen. Td drugi predlog je neki delegat nevedoma spremenil v "kavkažka plemena", kar bi v tem slučaju izključilo žide. Argumentov za in proti je bilo mnogo. Zagovorniki sedanje točke so se o-pirali največ na sentimentalno stališče, češ, da jednota je slovenska in mora še ostati slovenska, drugi pa, da je treba vreči pogled v bodočnost in se vprašati kaj bo s SNPJ, ako ne dobi novih virov za pridobivanje članov. Sicer pa se to točko itak že sedaj veliko krši—je bilo pojasnjeno delegaciji—posebno v angleško poslujočih društvih. Večina je glasovala proti, še celo delegati prej omenjenih društev, iti so prišli s tem sami s sabo v nesoglasje. Struj v takem pomenu bese- posetite domovino in poslužite se naših velikih, brzih in krasnih » parnikov ter jpotujte udobno. AQUITANIA — BERENGARIA MAURETANIA Direktna m hitra zveza alkozi Chertoourg-Paris do Ljubljane, Zagreba in Beograda. Za nadaljne informacije se obrnite na CUNARD LINE ■ * 346 N. Michigan Avenue Chicago, Illinois 1 ¿¿Plodna potniška asentara. /iwt/>pa vw (rl»Tne parobrodne 'Jut», »«lenice hi »»tobo»«. VINKO ARBANAS LOUIS DRNEK 1664 Blue bland Ar«., rog.l 18th St. CHICACO, ILL T.L CsmI 1233 -----—-T- de, kot so bile na prejšnjima dvema konvencijama, na tej vsaj prvi teden ni bilo; namreč izražale se niso. Skozi ves prvi teden konvencije je manjkaj razprav, ki bi pokazale načelne razlike in enotnost skupin. Zato tudi ni bilo nikake soglasnosti. Delegati ene Skupine ali enega okraja in mesta so v raznih vprašanjih govorili in glasovali drug proti drugemu. Tudi takozva-nih "fioor leadrov" ni bno prvi teden, razen par v "levem krilu", tki pa ni vodilo obstruk-cije. Je tudi veliko šibkejše kot zadnjič, jaka pa je ona delegacija, «ki se smatra za "nevtralno". Okrožni odborniki—^pet po .številu—so odpravljeni Bili |sov nekaka tarča, v katero je .streljala nezadovoljnost delegatov. Pač slabe razmere. Tudi glavni zdravnik ne bo več član glavnega odbora. Do-zdaj ga je volila konvencija, v bodoče pa ga izbere glavni odbor. Živahne so bile razprave o poročilu odbora za jplače, o poročilu odbora, ki je pregledoval poslovanje in delo gl. odbornikov ter Članov izletnega urada, in o poročilu odbora za publikacije ter ustanove. Odsev in značaj t$h debat omenimo v prihodnji številki, ravno tako o izvolitvi gl. odbora, Kdaj bo konec krize? Milijoni so mislili, da bo konec krize takoj ko prevzame Roosevelt ylado. Mnogi še vedno mislijo, da je Roosevelt tisti Mojzes, ki povede ameriško ljudstvo iz depresijske puščave v obljubljeno deželo prosperiteto. Ampak znakov, ki bi to mišljenje potrjevali v resničnosti, ni še opaziti. Krize namreč ne bo konec prej, dokler se ne zaposli vsaj dobre dve tretjini sedaj nezaposlenih delavcev. "ZAKON" TI IDI ZOPERFAP MAR JE Deputiji in vojaju oo imeli v proili stavki farmarjev v Wisoon*inu mnogo opravka. Na sliki jo on tak spoprijem med doputijosn ter stavkujočim farmarjem, kateri jo stavkokailcim posestnikom prevračal posodo a mlekom, ki no ga poslali na trg. 0 kontinentalnem kongresu v Washingtonu Bridgeport, O. — To je nadalje-vanje poročila o kontinentalnem kongresu, ki se je viiil dne 6. in 7. maja v Waahingtonu. • • V soboto 6. maja zvečer se je vršil «hod. Veliki avditorij je bil poln delegatov in drugih poslušalcev. To mi je bil dokaz, da so prišli delegat j-e na kontinentalni kongres za ekonomiko rekonstrukcijo radi njegovega namena, ne pa zato, da ti ogledajo glavno meoto. Govorniki na tem ahodu so bili najboljii, kar jih je mogoče dobiti v delavskem gibanju. Spored govorov je bil končan' blizu polnoči. Najjačji v svojih izvajanjih je bil zamoriti socialistični orator Fraik Crosswaith. Dokazal je navzočim, da ni sociali«ti6na stranka kriva, niti ne njeno ime SOC1AUST1CNA, ako ameritao ljudstvo ¿e veono drvi z demofciatako in republikansko stranko, pač pa neznanje mase. Na shodu smo imeli tuui kolekto za pokritje stroAko" kongresa, ki so oili veliki. Neka ie uka, katere imd mi ni znano, je prispevala $50, in potem še *450. 1 uoi vsi drugi so se bdsvali po svoji moči. V soboto in v nedeljo 6. in 7. maja so imeli sestanke delegatje vsake posamezne države, da so se med seboj pomenili o raznih problemih. To je olajšalo delo kongresa. Drugi dan kongresa so poročali razni odseki. Pri vsakem je bila diskusija, toda atvama, kajti večina delegatov, ki so se priglasili v ijo, so izobraženci in dobro podkovani v socialnih problemih. Tudi par komunistov je poseglo v razpravo z običajnimi triki. Neki sodrug iz New Yorka jim je dal odgovor in dokar zal vsem, da ni nihče bolj za solidarnost in enotno fronto delavskega razreda, kakor socialisti Komuni-itom na drugi Strani pa aluži gealo "ejotna fronta" v resnici za razdvajanje in raasbijfnje delavske solidarnosti. Za svoja izvajanja je žel nepopisne ovacije. Vsa zbornica je nato skočila pokonci in pela Inter-nacionalo. , Najdaljša razprava je bila oh predlogi za sprejem nove deklaracije neodvisnosti, katera je bila priohče-na v Prosvoti in Enakopravnosti. Vsi manevri komuaiMtov, da jo bi pokvarili • svojimi dodatki in argumenti, so se izjalovili. Bila je sprejeta akoro soglasno. Tega momenta ne pozabim nikoli. Navdušenja po sprejemu deklaracije ni hotelo Nad pol milijona za pravne stroške v Chicagu Pravni (advokatski) izdatki čikaške občine so 1. 1932 znašali $568,997. Leta 1929.pa so znašali več kot milijon dolarjev. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OfTFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1*8—S:S0—6:30—8:80 Daily Tel. Crawford 22IS. at 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. daily. Tel. Roosevelt 1898 Wednesday and Sunday by appointments only. K Tol.« Crawford 8440 Umim Austin 8700 biti ,ne konca ne kraja. Množica je prepevala revolucionarne Im'äIiii . Prevladovala je nepopisna radost ob upanju ,da se poraja nov dan s pomočjo tega kontinentalnega kongresa. Zadnji govornik je bil Norman Thomas, ki je tudi dober pevec. Ob koncu je zapel internacioialo in vai uiugi za njim. Videl sem nešteto rosnih oči v tem valovečem morju kipečeg* navdušenja zbrane mnoiice. Kongres je zaaijučil z vzpodbudnim govorom luml Kieve, ki je vzor pravega delavskega voditelja. Pou-uarjal je deiegatom, da so sprejeli program, ki ne sme ootati na papirju. Zato naj ob povratku v svoja mesta in ia svoje farme delajo, delajo in se bore, ra ga uresničijo. Kongres je potekal v lepem redu. To je zasluga posebno predsednika femila Kieve, ki je mojster v tem pot>lu. Bilo je že poročano, da so veliko večino v tej množici delegatov tvorili socialisti. BLo ni še nikoli na nobenem zboru toliko socialističnih zastopnikov kakor na tem kongresu. All bile so tudi druge skupine. Ko-uiu.jsii »o p i mu s pomočjo svoji}} papirnatih organizacij. Npr., obranita..a urus&va, ai jih ustanavljajo, društva biezposelnh itd. Ampak na tej konvenciji niso bili faktor. Boljše je bila zastopana Mustejeva ¡skupina iz Konference za progress no delavsko akcijo, toda ni dobila veljave in vpliva in nato je napadla. kongres v letaku, kar ji ni povečalo, pa zmanjšalo njen ugled. Slovenskih delegatov je bilo enaindvajset, med njimo precej iz vrst naše mladine. Vatro Grill is CI eve-la nda je btl zelo zadovoljen. On je o kongresu precej poročal v Enakopravnosti, kateio urejuje. Vseh 21 slovenskih delegatov so člani SNPJ in 20 je včlanjenih v social isti dni stranki. Dopadli so se mi naši slovenski fantje iz Detroita, ki so bili zelo navdušeni in za trdno sklenili, da bodo delo kongresa prenesli med ljudstvo, v katerem so aktivni. Med omenjenimi slovenskimi delegati sta bili tudi dve mladenki: Frances Langer-hok is Johnstowna, ki je znana delavka v našem pokretu, in Lydia Zomik iz HermWie, ki je bila učfen-ka v delavski šoli Brookwood College v New Yorku. Kontimentalni kongres za ekonomsko rekonstrukcijo je bil za to deželo «godovinukega pomena, četudi (f **rM'«H>A|tO ll . N>N «ARODNI »PCHW . fFDNOTl «aroétl* w ' (SOSVETA'' Sum m c«o uto 88. oo »mk loto $3 00 UsUuMtvtjaJi* novi* druOtvh Deset članov « ic) j« treba sa nevo druitvo Naslov sa list k sa tajništvo fe: 8857 S. LAWNDAI.I AVK. CHICAGO. I Li» kapitalistično časopisje tega ni hotelo priznati. Kongres je sefej trajna ustanova in bo reorganizirana po drŽavah, ki bodo skupno tvorile centralo. Norman Thomas je rekel v svojem govoru: "Sklepali smo in sklenili. Zdaj pa na delo v vseh krajih dežele. Nič ne čakajmo in nič ne odlašajmo, kajti našega dela ne bo nihče opravil za nas." Jocoph Snojr. Naše izkušnje pri zadnjih volitvah in njih nauki Referat »odr. Fr. N«f«Ju no konfo-ronci P. M. no Wot Allien, Wis. dno 14. mojo. Sodrugi in sodružicel Veliki dogodki, ki se odigravajo zadnje mesece v Združenih državah in razmere,katere silijo našo stranko s čimdaJj« večjo silo v vodilno pozicijo razrednega boja, dvigajo obenem vprašanje: "Ali smo na pravi poti—ali smo vršili naše dolžnosti kot delavska politična stranka pravilno; in končno: Kaj so nafe naloge v bodočnosti? Stališče socialistične stranke v tej deželi neizmernega bogastva in bolestnega individualizma, v deželi, kjer je bil življenski standard povprečnega delavca boljši kot v kateri drugi industrijski deželi, se v marsičem razlikuje od stališča stranke drugih držav. V deželi, kjer goji velika množina delavcev željo po takozvani samostojnosti, kjer je bilo posebno v preteklosti več prilik, da se poedini člani delavskega razreda "otresejo industrijske sužno-sti" in postanejo na en ali drug način "samostojni", se ne more pričakovati tiste požrtvovalnosti in neomejene udanosti za ideale rssrci-nega boja .kakor v deželah, kjer se ogromna večina delavstva zaveda, da so bili rojeni za delavce in da bodo ostali trpini vise življenje. Te razmere so vtisnile ameriškemu socialističnemu gibanju popolnoma dru0ačna svojstva in določile neki lastni značaj. Zaradi tega se je to gibanje omejevalo samo v krogih peščice najinteligentnejših, požrtvovalnih in idealnih mož in žensu V takih razmerah je bilo razširjenje socialističnega gibanja silno o-težkočeno; k temu se je pridružila še druga težava in to od strani na principih individualizma zgrajenih strokovnih organizacij,' katere še do-sedaj povečini niso zapopadle potrebe enotnosti in skupnega nastopa organiziranega delavstva in principov solidarnosti ali idealizma. V tokih razmerah je začela delovati socialistična stranka v Milwaukee in po raznih drugih m«*ih ali industrijskih središčih dežele. S stalnimi, kolikor mogoče tesnimi stiki s strokovnimi organizacijami si je stranka utrdila stališče, pridobila nekaj tisoč članov in Še več tisoč somišljenikov med strokovno organiziranem delavstvom in končno začela nastopati v volilnih bojih. Za razmotrivanje zgonaj omenjenih vpra&anj je potrebno, da se omejimo v razpravi na milwauike razmere »kjer je stranka in celotno gibanje doseglo največje uspehe. Dokler se je volilna borba omejevala izključno na domače uspehe v mestu in okraju, dokler niso razmere končno dozorele tako daleč, da so odprle pota do večjih, obšir^ nejših zmag v splošnem obsegu, tako dolgo stranka ni mogla uvideti svojih velikih pomanjkljivosti v pogledu in vprašanju propagande. To- VWWVVVVA^AAAA/VVVVS/WVWVVV da nagli razpad obstoječega gospoda n&ega sistema In vsa ta protislovja, ki izvirajo iz njegovega orjaškega razvoja, je vse to postavilo stranko nenadoma pred veliko nalogo, ki je težavna in pereča. Vodstvo stranke je spoznalo, ds je bilo vse njeno propagandistično delovanje preplitko, da je bilo preveč zanašanja na trenotne uspehe in premalo zanimanja je globoko segajoče, temeljno delovanje, katero bi stranko vwposobilo, da bi bila kos svoji o-gromni nalogi Kazmere so se razvile zadnje mesece tako daleč, da stoji stranka danes v opasnem položaju. To se nI zgodilo toliko zaradi kake nepravilne taktike pri isvrševanju dolžnost^ temveč zaradi preplitlcega razumevanja stališča nalog in delovanja stranke. Na kratko, naša stranka, potom delovanja sovražnih sil, ki so orjaške, in vsled omenjenega razumevanja med delavstvom samim je danes v položaju, da se jo v naših domačih razmerah smatra vsaj deloma odgovorno za grehe kapitalizma in posledice tega nesmiselnega gospodarskega sistema. (Konec prihodnjič.) Žetev za advokate Nobena profesija v Zed. državah ni danes bolj raketimka kot advokatska. Advokati žro prihranke vlagateljev v propadlih bankah, v bankrotiranih poslopjih in trgovinah, o-svajajo si s svojimi visokimi računi dedščine in sploh store kolikor v njih modi, da si osvo-je čimveč služb ,ki ne zahtevajo ni kakega dela, pač pa le "legalno pamet" in visoke račune. Bombni napadi v Chicagu V Chicagu je bik) od 1. januarja podtaknjenih ali pa vrženih v razne trgovine in stavbe nad 40 bomb, ki so napravile nad $100,000 Škode. Niti enega krivca niso izsledili. Prazne blagajne in dolgovi V Zed. državah je že nad milijardo občinskih, okrajnih in drugih javnih bondov v de-fault; to je, da od njih ne plačujejo obresti, ali pa so potekli, in ni denarja, da bi jih izplačali. Bondi še vedno propadajo. V tej polovici leta se . je število "default" bondov zvišalo za vsoto okrog sto milijonov dolarjev. Listnica uredništva ' X Te dni smo predeli jnekaj daljših dopisov, ki bodo priebeeni v prihodkih številkah. MäwaakM Leader im œ loto, $8 00 sa jwi loto, (1.88 ( ( N aal or" MO Jussasui Ave. ! ! . MILWAUKEE. WIS. 0000000000080888000000080*» SOMtUCOM IN SIMPATlCAlUEM V CLEVZLANDU. Sojo khiW it 17 JftZ. so MloJiasU anslo8U P« oh S. svočor. sok vsak . sveder, vso v N. D. Sodro g í im pridobivajte oie Id «bo »or toinnoo. V orgaiasodji ki jo nolo v S. AAAMMMVVVVVVWVVVWVtfSAi y printing by Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Stroot JOHNSTOWN, PA. Toi. 1478. V^MMMAMVVVMMVVVVVVVVW« FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA MM S. Lawsdals Ava., ID. Tel. Crawford ftl na »večja slovanska tiskarna v NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. •o , SlovoaSkwo, Hrr kohor todl o A Nolo pooofcooot so A ¿VrLANTrPim:&Itaftvon«: R««fcw«il 2M4. VOL. XXVIII. Books Will Burn - - But The Thoughts Endure It is almost like going back into the middle ages to read of Germany's attempts to put the torch to all books which do not conform to the notions of Adolf Hitler. Those bonfires, dotting public squares from one end of Ger-many to the other, may have seemed to the Nazis like the beacon fires of a new day, a day in which everything "no