Poštnina plačana v gotovim Leto LVHI. V Liubliani. v Četrtek, dne 30. januarja 1930
Št. 24
1. izdaia st. 2 oin
Naročnina
Dnevna izdajo
li kraliMino Jugoslavijo mesečno 25 Din poileino 150 Din celoletno 500 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeitsKa izdala ceiole.no v Juge slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. peut-vrsla mali oglasi po 1-SO ln 2 D.vedl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 5 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri većiem □ noroćnu popust Izide ot> 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prozntKu
freanMao /c t, Kopiiur/eri ulici ši. Oilll Rokopisi sc ne vračalo, nelranUlrana pisma se ne spre/ema/o l/reanlšiva telelon il. 2050. upravnlitva št. 2329
Padec Primo de Rivera
Ze dne 7. marca 1929 je izjavil Primo de Rivera francoskemu časnikarju, da bo najkasneje v enem letu odstopil, ker bo do tedaj že dovršil svojo nalogo. Ni minulo še leto dni in španski diktator je moral odstopiti, ker je postalo preočitno, da svoje naloge sploh ne more izvesti. Na noben način si ni mogel Primo de Rivera pridobiti zaupanja španske družbe in španskega naroda in ko se je izjalovil še njegov zadnji obupni poskus, da bi z vojaškim referendumom zbral okoli sebe one, ki so mu v septembru leta 1923. pomagali vreči vlado in parlamentarizem, tedaj je bilo jasno, da so ure Primo de Rivere štete. Odpadla je zadnja opora španskega diktatorja in zato je tudi moral priti njegov padec.
In čisto vseeno je bilo, če je dosegel Primo de Rivera tekom svojega vladanja tudi marsikateri znaten uspeh. Tako je nedvomno med pozitivnimi uspehi Primo de Rivere zaključek maroške vojne, ki je od leta 1907. razjedala španske državne finance in prinašala španskemu narodu samo poraze in težke žrtve. In ko je Primo de Rivera z zavzetjem Ajdira, glavnega stana Abdelkrima, priboril sebi vojvodski naslov in Španiji zmago, ni niti ta uspeh mogel premagati odpora, ki so ga širili proti njemu španski intelektualci, aristo-krati in španska družba. Tudi konsolidacija španskega dolga, napredek španskega gospodarstva nista pomagala, pa čeprav je sijajna svetovna razstava v Barceloni ta napredek pokazala nad vse vidno. Niti s seviljsko ibero-špansko razstavo si ni mogel utrditi Primo de Rivera svojega mesta, pa čeprav je manifestacija špansko-ameriške skupnosti močno utrdila zunanje politično veljavo Španije. Pa vsi ti uspehi so bili zaman, ker so bila brezuspešna vsa prizadevanja Primo de Rivere, da si pridobi sodelavcev iz španske družbe. Njegova Union patriotica, ki mu nai bi ustvarila stranko, je bila mrtvorojeno dele, ki ni moglo živeti navzlic vsej vladni podpori. Ni mogel pridobiti španski diktator za sebe tvornih sil španskega naroda in zato je zašel v vedno večjo osamljenost, dokler ga niso zapustili še njegovi najožji tovariši.
Deloma je bil tega neuspeha tudi Primo de Rivera sam kriv. Da premaga svoje nasprotnike, si je izbral Primo de Rivera čisto posebno taktiko, ki je bila sicer v začetku uspešni, ki pa se je potem tem bolj maščevala. Kadar je videl Primo de Rivera, da se pripravlja proti njemu organiziran odpor, je hitel izjavljati, da je njegova diktatura itak le začasna in da bo kmalu odstopil. Kaj bi se torej borili proti meni, ko pa itak v kratkem sam odidem, to je bila njegova taktika, ki je imela prvič uspeh, ki pa je drugič samo povečala nezadovoljstvo. Zakaj pa še vedno ne gre, kdaj vendar že misli odstopiti, so nestrpno spraševali njegovi nasprotniki in s tem vedno bolj utrdili v španski javnosti prepričanje, da je pravzaprav Primo de Rivera v vedni demisiji, kar je nevarno zmanjšalo njegovo avtoriteto.
Vseeno pa bi se Primo de Rivera še nekaj časa držal, čc ne bi skoraj čez noč prišla nova nesreča — padec španske valute. Pe-zeta je padala, vlada je izdajala vse mogoče papirnate odredbe, od katerih pa ni nobena učinkovala. Padec pezete je bil siguren barometer, ki je napovedoval padec Riverine vlade, ker tu se je pokazala vsa njena slabost in nesposobnost. Demisija finančnega ministra je to prepričanje še splošno utrdila.
Primo de Rivera sam pa še ni čisto verjel v zaton svoje zvezde. Z radikalnim sredstvom je hotel presekati vse nevarnosti in brez vednosti kralja in vlade je hotel z apelom na oficirje rešiti situacijo v svojo korist. A bilo je prepozno, ker že je bila pripravljena močna akcija proli njemu in ko je o njej izvedel španski diktator, je po cnournem premišljevanju odložil svojo oblast. Takoj je bila sprejeta njegova demisija in s sestavo nove vlade je bil poverjen general Berenguer, zagrizen nasprotnik Primo de Rivere.
Z velikimi obljubami je nastopil pred šest in pol leti Primo de Rivera, znaten del teh obljub je ludi izpolnil, vseeno pa je moral položiti oblast, ker ni znal doseči najvažnejšega — zaupanja naroda. In zato se je izvršil njegov odhod s politične pozornice žalostno in ob spremljavi hrupnih demonstracij naroda, ki ni hotel priznati diktatorja. Kakšno besedo bo sedaj izrekel ta narod, od tega odvisi na-daljni razvoj dogodkov v Španiji. Ali se bo narod zadovoljil s padcem diktatorja, ali pa je osvojil že radikalnejša gesla, ker ga je predolgo trajanje diktature privedlo preveč na levo. To jc danes vprašanje, ki je postavljeno
Uprava /c vh-opuarlevi ul.ii.6 Cekovni račun: Llublfana štev. («.65« la 10.349 ~a lnseiale, Saialcvošl.7503, Zagreb št. 39.011, Vrana Io llunal št. 24.797
Berenguer sestavi ustavno vlado
Povsod zadovoljstvo nad padcem Primo de Rivera - Bivši politiki vstopijo
v vlado - Nemirna noč v Madridu
Madrid, 29. jan. (Tel. »Slov.«) General Berenguer je odšel ob 11 dopoldne v kraljevo palačo in izjavil nekaterim časnikarjem, da še ni sestavil kabineta. Iz tega se lahko sklepa na gotove težkoče, vendar pa je pričakovati, da bo do večera kabinet sestavljen. Težkoče obstoje v tem, da so razne osebnosti, na katere se je Berenguer obrnil in ki bi prišle v poštev kot ministri, različnega naz;ranja o načinu, kako naj se država vrne k normalni ustavi.
Madrid, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V Madridu je bila noč zelo nemirna. Kljub "razu je bilo še ob treh zjutraj mnogo ljudi v '-redišču mesta. Policijska straža je bila oborožena s puškami, kar je bilo potrebno, ker so posebno študentje v veselju radi padca Primo de Rivere povzročali révolté in porušili med drugim kiosk velikega lista »E1 Debate«. Kavarne so zaprle svoje lokale, ko je policija z golim orožjem nastopila proti manifestantom. Na tisoče ljudi je šlo okoli polnoči čez glavni trg proti kraljevi palači z vzkliki: >Doli Primo de Rivera! Živela ustava! Živela svoboda! Živela republika!« V bližini kraljevega gradu je policija razpršila množico s tem, da je streljala v zrak.
Splošno vlada povsod največje zadovoljstvo. Berenguer bo za svoj kabinet, razen vojnega in mornariškega ministra, izbral samo civilnc osebe, med njimi več bivših politikov ali njim blizu stoječih ljudi. Govori se, da je prosvetno ministrstvo prevzel vojvoda Alba. Berenguer je izjavil, da bo sestavil povsem ustavno vlado. Iz tega se sklepa, da namerava kmalu razpisati volitve. Dalje je izjavil, da bo za sedaj cenzura nad listi ostala dalje in da ne bo dovolil, da se diktatura odpravi takoj v celoti.
Primo de Rivera je izjavil v svoji zadnji noti, da njegov režim, ki je trajal nad šest let, ni mogel odstraniti vseh napak. Primo de Rivera smatra, da mora Španija biti še dolgo vladana tako, kakor jo je vladal on. Ker je obolel, mora sedaj misliti na to, da popravi svoje zdravje. Oblike, kako je poveljujoče generale vprašal z javno noto, si ni zadosti
premislil. Ta javna nota je torej morala povzročiti vznemirjenost. Generali sami pa so rnu pač odgovorili zelo taktno.
Demonstracije
Pariz, 29. januarja. (AA) »Journal« prinaša v svoji posebni izdaji to-le poročilo iz Madrida:
Od snoči se neprestano vrše burne demonstracije po ulicah, večinoma študentov.
Nocoj so se obnovile demonstracije, ko so dijaki zavzeli prostore društva »Union Patriotica.. Podobni izgredi so bili tudi v Barceloni. Tam je bilo pred poslopjem »Union Patriotica izstreljenih več strelov. Demonstrantom v Barceloni so se pridružili tudi delavci. Pri spopadu s policijo je bilo ranjenih samo G oseb. Mestna garda je morala izmenjati policijo, ker so bili stražniki že preveč utrujeni.
Grozila je krvava revolucija
General Godeči vodja revolucionarne vojske v Andaluziji — Kralj odločil proti Primo de Riven — Odgovornost Primo de Rivera
ostane
Pariz, 29, jan. (Tel. »Slov.«) O demisiji Primo de Rivere, ki je v Parizu zelo presenetila, poroča »Journal«, ki je navadno o španskih zadevah dobro informiran, da bi bila izbruhnila krvava révolta vojaštva, delavcev in študentov v Andaluziji in Kataloniji, če bi bil Primo de Rivera ostal 24 ur dalje na vladi. V Parizu se smatra izvolitev naslednika Be-renguerja, ki je osebni nasprotnik Primo de Rivere, za značilen znak, kako je Primo de Rivera dogospodaril.
Madrid, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Za odstop Primo de Rivere, ki pač ni bil popolnoma prostovoljen, je bila odločilna dopoldanska avdi-enca pri kralju. On sam bi na vsak način rad ostal do srede junija. Odgovori generalov so bili zelo previdni, nikakor pa nc navdušeni. Očividno je bil za njimi vpliv kralja, ki se je končno odločil, da monarhije ne veže dalje na diktaturo. V ponedeljek ali torek je bilo pričakovati v Andaluziji, da izbruhnejo veliki vojaški nemiri. V ponedeljek zvečer je kralj, kakor se čuje, tajno sporočil v Andaluzijo, da diktature ne bo obdržal dalje. Vojaški guverner v Cadizu je gen. Goded, ki je bil poglavar zarote in je imel na svoji strani vse častnike. Pridružila se mu je tudi posadka v Se-villi. Kljub temu je bil diktator odločen, od-
j staviti generala Godeda. Poveljujoči general j v Andaluziji, kraljev svak, infant don Carlos; pa se je branil izvršiti povelje in je kralju to sporočil. Primo de Rivera je včeraj dopoldne ' zahteval od kralja, da odstavi infants in generala Godeda, kralj pa jc to odklonil, kar je Primo de Rivero privedlo do demisijc Konec diktature pa še ne pomeni konca njene odgovornosti. Veliki obračun bo v bodočem parlamentu, ker se med diktaturo ni godilo vse tako, kakor se je vedno proklamiralo. Šele bodoči ministrski predsednik bo likvidiral diktaturo. General Berenguer bo samo prehodni ministrski predsednik.
Berenguer je bil v času diktature kot odgovoren za veliki poraz v Maroku obsojen na šest let ječe. Nato jc bil lakoj pomiloščen. Pozneje pa ga je Primo de Rivera' kaznoval z več meseci zapora, ker sc je udeležil banketa nasprotnikov diktature. On torej ni prijatelj Primo de Rivere. Na površje bodo prišli tudi drugi stari politiki. Čc je bila diktatura kaos, bo tudi zapustila kaos, iz katerega se bodo le polagoma razvile urejene razmere. V stiske je prišel tudi kralj Alfonz. XIII., ker je diktatura predolgo trajala. Iz stiske se je rešil zadnjo minuto in tako morda odvrnil od sebe, monarhije in države šc hujše posledice.
Zahteve delodajalcev
<ede socialne
Belgrad, 2lJ. jan. AA. Nedavno tega je bila v Belgradu skupna seja delodajalskih zbornic iz. vse države. Na tej seji so razpravljali o vprašanju reforme nušega socijalnega zakono-davstva. Po končani razpravi jc bil storjen na predlog obrtniške zbornice v Belgradu sklep o skupni rezoluciji vseh delodajalskih zbornic glede nameravanih izprememb zakona o zavarovanju delavstva, zakona o zaščiti delavcev iu zakona o inšpekciji dela. To resolucijo in v njej izražene sklepe ter predloge je predložilo posebno odposlanstvo vseh zbornic ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Matii D r i n ko v i č u s prošnjo, da bi jih izvolil upoštevati pri sestavi reformnih osnutkov navedenih treh zakonov. V poslednjem času pa se čedalje pogosteje pojavljajo vesti o tem, da ščitijo sklepi delodajalskih zbornic le interese delodajalcev na škodo interesov delavstva. Zato jc bilo sklenjeno, da se objavijo sklepi o reformi socijalnega zakonodavstva, kakor so bili predloženi ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mali Drinkoviču.
Glede novega zakona o inšpekciji dela so delodajalske zbornice zavzele tole stališče:
I. da se razveljavi zakon o inšpekciji dela kol tak in da se nuj zanj predvidi posebno poglavje v zakonu o zaščiti delavcev;
s padcem Primo de Rivere in ki je obenem najbolj žalostna bilanca Rivcrincga vladanja. Kajti to vprašanje dokazuje, da njegova vlada ni niti najmanj ublažila nasprotstev, temveč nasprotno jih je šc bolj podžgala, čim dalje so tlela pod trdo roko Riverine vlade.
To vprašanje pa je tudi najtežje vprašanje, ki ga ima rešiti nova vlada, kajti od rešitve tega vprašanja je odvisno, čc krene Španija na pot mirnega razvoja, ali pa bo morala občutili pezo viharnih in nevarnih notranjih dogodkov
2.	da se organizacija inšpekcije dela preuredi v zmislu novega upravnega ustrojstva države;
3.	da sc v komisiji za proučevanje nezgod zajamči sodelovanje zastopnikov delodajalcev;
4.	da se pregled podjetij vrši le v prisotnosti delodajalcev ali njihovih namestnikov;
5.	da inšpektorji dela stavijo le predloge o kaznih, a izrekajo naj jih bani. Prizivi so dovoljeni na ministrstvo za socijalno ]K>litiko in narodno zdravje;
6.	da se podaljšajo roki za vlaganje pri-ziivov;
7.	da se kazni znižajo ter izrečejo šele po prvem opominu;
S. da se nadzorstvo nad podjetji na ]>o-dročju upravnega pomerja Belgrad—Zcmun— Pančevo dodeli v pristojnost osrednje inšpekcijo dela.
Sedanji zakon o zavarovanju delavcev je bil od njegove uveljavitve dalje neprestan predmet delodajalskih pritožb. Po mnenju delodajalskih zbornic je treba v tem zakonu poenostaviti proceduro prijave in odjave. Uvedejo sc na j delavske knjižice, ki bodo obenem legitimacije zavarovanega delavstva in v katere se bodo prilepljale v dokaz plačila prispevkov i>oscbno znamke. Tc znamke bodo prodajali uradi deloda javccni. Nadalje je treba izpremeniti dosedanje določbe o centralizaciji in decentralizaciji. Naposled jc |>otrcbno, da država sodeluje pri izvedbi delavskega zavarovanju za primer starosti, onemoglosti in smrti.
Zakon o zaščiti delavstva \ svoji sedanji izvedbi prehaja po mnenju delodajavccv preko okvirja same wnshingtonske konvencije <> zaščiti delavstva. Zato je treba novi zakon o zaščiti delavstva sestaviti lako, dn nr bo na škodo proizvajavcev in dn bo podpiral njihov napredek
Potrebno je uvesti novo uredbo o delovnem času in dovolili deloda javccni možnost samostojnega podaljšanja delovnega časa preko določenega roka: nadalje jc treba izpremeniti določbe, da je plačati prekourno tlelo s 50 odstotnim povišanjem mezde za dnevno delo. Zbornice so naposled mnenja, da jc treba preurediti nedeljski počitek. Namesto 36 urnega oziroma 60 urnega počitka v dveh praznični! dneh naj sc uvede 24 urni oziroma 48 urni počitek. Naposled naj se izprcinenc odredbe glede dclavk-porodnic. Uvede se naj čas štirih tednov pred porodom in 6 tednov po porodu Izjemo tvori primer obolelosti. Nadalje je treba izpremeniti določbe glede odpusta i>orodnic in razveljaviti določbo, da se morajo zaposliti najmanj eno lelo po porodu. Dclodajavci predlagajo namesto tega obvezno zaposlitev tekom prvih treh mesecev po' porodu.
Seja vlade
Belgrad, 29. januarja. (A A) Danes od 11.30 do 13.15 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen dr. Voje Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu.
Napredovanja sodnikov
Belgrad, 29. januarja. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog pravosodnega ministra po § 1. zakona o izrednih predpisih za sodno stroko povišal:
v 3/1 dr. Kranja Savželjaka, sodnika v Sv. Lenartu in dr. Jurišo Stentika, na sodišču v Celju,
v 4/1 Rudolfa Kočnika v Sevnici, Ludovika Balšika, sodnika v Škofji Loki. dozdaj 5/1 ' Karla Novaka, sodnika v Liliji,
v 5/1 Cvetka Ažmana, sodnika v Ptuju.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno vreme. Nekoliko hladneje. Večja verjetnost
i padavin.
HUnha se odrekel Tuki
Kakor v šrumkovo češkoslovaško, tako se je žal tudi v slovaško ljudsko stranko vrinilo na odločilna mesta nekaj ljudi, ki v njo ne spadujo niti po svojih delih niti po svojem mišljenju. Eden izmed takih mož je l>il tudi dr. Bela 'Čuku, bivši glavni tajnik Hlinkove slovaške ljudske stranke. Kakor ogromno večino dovaškegu izohraženstvu sta pred vojno tudi njega ma<lžursku vzgoja in kultura tako prešinili. ila je še po zedinjeuju Slovakov s Cehi skupno državo včasih podrejal interese svojega naroda madžarskim državnim in narodnim le/njuni. Dr. U. Tuku, profesor n.i vseučilišču v Budimpešti, sc je |м> prevratu vrnil ua Slovaško, kjer je v Bratislavi prevzel stolico meddržavnega pravu nu tamkajšnji madžarski pravni fakulteti ko pa je češkoslovaška vlad« ukinila to madžarsko fakulteto in ustanovila v Bratislavi mesto nje popolno slovaško univerzo. se je prof. dr. 15. Tuku vrgel v |>olitiko. Bilo je to v dobi, ko se je Hlinkova slovaška LS odcepila od srn ni kov e češkoslovaške LS in zavzela ne samo izrazito avtonomistično, ampak tudi protičeško stališče, četudi je bil Hlinka vedno za češkoslovaško državo, vendar so Madžari upali, da se bo to protičeško in avtonomistično gibanje, ki se je bohotno širilo, dalo tako zaostriti, da bi Slovaki zahrepeneli po združitvi z Madžarsko. Nu nasvet voditeljev madžarske iredente v Budimpešti so začeli vstopati v 1 llinko vo ljudsko stranko tudi Madžari. ki so imeli predvsem to nalogo, da linj-skn.jo proti Čehom in državi ter da napeljujejo vodo na madžarski mlin. Takrat je vstopil v Hlinkovo slovaško ljudsko stranko tudi prof. dr. Bela Tuku.
Hlinkova stranka ni imela močnih in izraziti h intelektualcev, /.lasti je težko prenašala pomanjkanje sposobnih zgodovinarjev in pravnikov. Zato ji ji- bil dr. Bela Tuku zelo dobrodošel. A Madžari in ljudje iz njihove šole so dobri diplomati. Vajeni so kretauja po parketu; svojih pravih namenov ne pokažejo. Tudi Bela Tuka je bil zelo skromen in je znal vse uravnati tako, da 11111 je stranka vedno dala nalog. naj izvršuje to. kar jc hotel predvsem samo on. Na ta način se je zdelo, da je prof. dr. Tuka najskromnejši. najbolj nesebični in najbolj discipliniran strankin delavec. Pridobil j,i je zaupanje vseh vplivnih strankinih čiui-teljev, tudi msgr. lllinka. Kmalu je postul dr. Tuka najvažnejša osebnost v stranki.
Ali odločilni krogi v Pragi niso zaupali prof. dr. Tuki. Skrbno so motrili vsak njegov korak. Veliko nejevoljo pu je vzbudil dr. Tuka zlaMi s člankom Vaciium ju ris« 1. 1928., kjer je trdil, da so sc Slovaki združili s Čehi 1. 1918. samo za deset let pod pogojem, da se medtem izvrši popolna avtonomija Slovaške. Ker pa še te ur. zato imajo Slovaki |к> mnenju dr. Inke 30. oktobra 1928 prosto pot. Če še ostanejo pod Češkoslovaško, potem ni za to več pravne utemeljitve in podlage (vacuuni juris). Kmalu je državno pravdništvo zbralo proti Tuki toliko obtežilnega materiala, du je lahko zahtevalo o<! poslanske zbornice, naj ga izroči sodišču rtiili veleizdaje. Čeravno je bila Hlinkova stranka tedaj v vladi, ga je veudur izročilu sodišču; prepričana je bila, da se bo v jasni luči izkazala in dokazala nedolžnost dr. B. 1 uke.
Več kot sedem tednov je trajal Tttkov procès. eden izmed največjih političnih procesov sploh. Četudi so bile nekatere izjave prič pretirane in se ni mogla dokazati marsikatera težka obdolžitev. vendar se je senat prepričal, «la je prof. dr. Tuka zagic'il težka dejanja proti interesom svoje domovine. Tako je bil dr. Tuka kljub svoji zredilo spretni obrambi obsojen na izgubo doktorata, profesorske časti in na 15 letno ječo. lllinka je napel med razprifvo vse sile, da bi ga osvobodil. Ko je bil zaslišan kot priča, je izjavil, da je dr. Tuka vedno izvrševal samo njegove in strankino ukaze iu da bi zuto moral sedeti na zatožni klopi mesto dr. Take — lllinka. fllinkovo glavno glasilo >SIo-vak■: je obširno poročal o razpravi, ki ji je dnevno posvetil po šest strani.
Ko pa jc bil obsojen dr. Tuka, ga je lllinka proglasi! pred sodiščem za najboljšega Slovaka, tedaj je msgr. lllinka odpoklical ministre svoje stranke i z vlade in tako razbil t. z. občansko koalicijo, češ dn ne more del poslancev slovaške LS sedeti v vladi, če je najboljši njihov tovariš v ječi. Da bi ga rešil i/ ječe, je postavil lllinka prof. dr. B. 1'uko za kandidata v enem izmed najboljših zvestih svojih okrajev. Toda Tuka je pri prvem skrutiniju propadel. Po čsl. v olivnem redu bi mogel biti dr. Tuka kljub temu izvoljen i/ ostankov glasov v drugem skrutiniju. če bi ga stranka predlagala. Vsi so to tudi pričakovali, loda na veliko zn-čudenjc je msgr. Hlinka odločno nastopil proti Tuki. Razlogi za to lllinkovo naglo spremembo so bili javnosti neznani. Šele dne 26. januarja jili je objavila Ludovn Politika«, v slovaščini pisan dnevnik šivi m ko ve LS. ki izhaja v Bratislavi.
Ko so takoj po volitvah v Pragi odločno odbili sodelovanje Hlinkove stranke v v ladi radi zavzemanju za Tuko, tedaj je izmed Hliu-kovih poslancev, ki je bil določen za bodočega ministra, odkril načrte prof. dr. Tuke. (In bi se nad njim maščeval. Odkril je msgr. Illinki. da ga je hotel prof. dr. Tuka spraviti nn prefrigau način v umobolnico in se sam polastiti strankinega vodstva, lllinka je verjel dokazom poslanca, ki mu jih jc sporočil četrt ure pred zasedali jem Hlinkove. LS. ki bi imenovalo kandidate za drugi sknttinij. lllinka ni imel več časa. da bi poučil vse člane o Tuku vili namerah. Pač pa se je /. vso energijo boril proti izvolitvi Bele Tuke. Istočasno pn je poslat v ječo dotič-negn poslanca k Tuki z naročilom, nnj ne sprejme kandidature, češ da bo lllinka sicer poskrbel, da bo Tuka res oilslu/il vseh 13 let ječe. ker Hlinka ve /.i I ukine namere. Medtem je moral lllinka nu «eji glede T ukine kandkla-ture toliko popustiti, du se prepusti odločitev F liki. A ko sta dr. Buduy iu kanonik Šrobur prišla oficielno vprašat Tuko, ali sprejme v drugem skrutiniju mandat, se je izjavil Tuku jiroii izvolitvi, lllinka jo mislil celo to zadevo
Vse obsofa članek „Novosti
44
Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič se je zagrebškemu nadškofu zahvalil za mogočni odgovor z brzojavko, ki se glasi:
»Navdušeno se Vam zahvaljujem za temeljit odgovor na gorostasni članek «Novosti». Vsako besedo podpišem.
Jeglič, škof.«
Od očim iziava
dalmatinske duhovščine
Šibenik, 29. jan (Tel. Slov.«) Napad » Novosti-: je izzval v vseh k:'* diskih krogih najglobokejše ogorčenje, posebno vsled tega, ker žali članek nacionalno mišljenje naše duhovščine. Z ozirem ua to pisanje in na odgovor zagrebškega nadškofa dr. Bauerja je po-
slala danes šiheniška duhovščina na vse odločujoče faktorje sledečo brzojavko:
Duhovščiiia šibeniške škofi'e in jugoslovanskega dela zndreke nudškofije, ki je toliko pretrpela za jugoslovansko državo, izraža svoje najglobokejše ogorčenje nad člankom zagrebških »Novosti«, nad njegovim podzemeljskim rovarenjeni proti cerkvenemu poglavarstvu ter nad njegovim farizejskim laskanjem nižjemu kleru, ter izjavlja, da je popolnoma solidarno s premišljeno, rodoljtib-I no iu lojalno izjavo prevzvišenega métropolite dr. Bauor^a. Istrčaeno izpoveduje svojo ; lieoinaliljivo vdanost in otroško ljubezen do svetega Očetu, sveje spoštovanje napram pre-vzvišenemu nunciju in vsemu katoliškemu episkopatu. Podpisani predsedniki duhovni- J ških organizacij.
Znatno zhUzame med Jugoslavijo
in Bolgarsjo
—	Trst, 29. januarja. (Tel. Slov.t) Tukajšnji listi prinašajo vesti, da se je na jugoslovanski bolgarski konferenci dosegel popo-len sporazum v vprašanju dvolastninskih posestev na jugoslovansko bolgarski meji.
—	Dunaj. 29. jan. (Tel. »Slov.«) Tukajšnje časopisje poroča, da so se odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo v poslednjem času znatno poboljšali. Mešana komisija v Sofiji je sklenila, da se vprašanje dvolastninskih posestev likvidira. Priporoča se dvolastninskini
Imenovanje glavn. sanstenega sveta
Belgrad, 28. januarja. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili postavljeni na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta:
Za redne člane Glavnega sanitetnega sveta:
dr. Milan Jovanovič Batug, redni profesor medicinske fakultete vseučilišča v Belgradu; dr. Gjorgje Jovanovič, redni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Milan Kostič, redni profesor medicinske fakultete istotam; dr. Stevan Ivanič, direktor centralnega higienskega zavoda v Belgradu; dr. Matija A.m b r o ž i č, izredni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Vo,:a Mihajlovič, šel oddelka državne bolnice v Belgradu; dr. Karlo Radonlčić, redni profesor medicinske fakul-, tete vseučilišča v Zagrebu; dr. Franjo T u r k, redni profesor medicinske fakultete v Zagrebu: dr. Jakša Račič, upravnik bolnice v Splitu; dr. Haindija Karamehmedović. šef oddelka državne bolnice v Sarajevu; dr. Zelj-ko Han, načelnik zdravstvenega oddelka osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu; dr. Rista Jelenić, šef sanitetnega oddelka železniške sekcije v Subotici.
Za izredne člane:
Dušan Janković, predsednik lekarniške zbornice v Belgradu; dr. Arnold llolste, redni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Dragoljub Levačič, načelnik ministrstva poljedelstva; dr. Toma Živanović, redni profesor pravne fakultete v Belgradu; Mihajlo Rnežević, pomočnik ministra za gradbe.
Za namestnike:
Dr. Kosta Todorović, izredni profesor medicinske fakultete v Belgradu; dr. Alojz Z a 1 ok a r, upravnik ženske bolnice v Ljubljani; dr. Sava Nedeljkovič, mestni fizik v Zemunu; dr. Ivan Baboselac, upravnik bolnice usmiljenih sester v Zemunu; dr. Jora Nenadovič, šef oddelka državne bolnice v Novem Sadu; dr. Lazar Stanojevič, izredni proïesor medicinske lakultete v Belgradu.
PremestUve vsrs že1ezn:ci
Belgrad, 29. jan. (AA.) Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra prometa premeščen v kurilnico Ljubljana I glavni kolodvor Josip Dolenc, dosedanji uradnik 3. I. predstavništva državnih železnic v Postojni; v predstavništvo državnih železnic v Postojni Albert Jager, dosedanji uradnik strejnega oddelka, in v strojni oddelek Alojz Šibovc, dosedanji uradnik kurilnice v Ljubljani i glavni kolodvor.
Vihar na Jadranu
Split, 29. jan. (Tel. , Slov. ) Na Ja'rimskem morju vlada vePkanska ne jMa. Veter j veje z brzino preko 50 kni na uro. /sled tega je ves pomorski promet ukinjen. Vse me-I teorološke postaje javljajo, da bo rievihta I trajala še dva do tri dni.
sam spruvit? v javnost, u sc je bal. da bi škodovalo ugledu njegove stranke.
Ko se je sedaj lllinka odpovedal Tuke in bo cel« javnost tudi o tem prepričana, bo mnogo lažje mogoč knt. blok. Knu izmed velikih ovir je bila tudi ta, da bi knt. blok težko prišel v vlado vsled deloma utemeljenega nezaupanja do slovaške ljudske stranke. Kui. blok v češkoslovaški pa je mogoč le na svetopisemskih besedah: »Dajte Bogu, kar >e božiega, iu cesarju kar jc cesarjevega!«	b—
posetnikom v Bolgariji in Jugoslaviji, da si medsebojno menjajo posestva. Kdor do maja letošnjega leta tega ne stori, bo prisiljen, da se njegovo posestvo likvidira na ta način, da ga bo prodala posebna komisija. Dosežen je sporazum tudi glede nevtralne cone na obeh straneh meje.
Listi poročajo dalje, da so zboljšani tudi odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, in da se je ustvarila zadovoljiva atmosfera, da se omogoči oficijelni začetek pogajanj o vseh odprtih i vprašanjih, ki sedaj ovirajo prijateljske vezi.
Škof Aksamovič
v Betgrada
Belgrad, 29. januarja. (Tel. Slov.«) Dja-kovški nadškof dr. Aksamovič je prispel v Belgrad. Jutri pridejo še zagrebški nadškof dr. Bauer in škof dr. Bonefačić. Škofje bodo v imenu jugoslovanskega episkopata opozorili merodajne činilelje na razne važne aktualne zadeve.
Odlikovanja
Belgrad, 29. januarja. (AA) Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino odlikoval z redom sv. Save 1. reda Salamona Bfergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu; z redom sv. Save V. reda Hermino Zorčičevo, profesorico državne trgovske akademije v Ljubljani; z zlato kolajno za marljivost v službi Adolfa Delaka, strokovnega učitelja na državni obrtni šoli v Ljubljani.
Izored državnega sodšča
Belgrad, 29. januarja. (AA) Davi ob 8 se je v državnem sodišču za zaščito države nadaljevala razprava proti Nikoli Staneviču in tovarišem, članom komunistične organizacije v Kunianovem. Na današnji razpravi je bilo končano zaslišanje obtožencev. Zatem so bile zaslišane priče. Naposled je bilo prečitano dokazno gradivo. Ob 13 je predsednik sodišča dr. Dušan Subolić prekinil razpravo. Nadaljevala se bo jutri ob 8 dopoldne.
Zborovanje belgrajske obrtne zbornice
Belgrad, 29. januarja. (AA) Snoči je imelo predsedstvo obrtniške zbornice v Belgradu sejo. Razpravljali so o čisto notranjih poslih zbornice, naposled pa pretresali tudi nekaj važnih vprašanj, ki so važna za razvoj vsega našega obrtništva. Da bi bili sklepi točnejši in pravilnejši, je predsedstvo sklicalo za nocoj sejo glavne uprave, ki naj sklepa o vseh teh vprašanjih ter konkretizira stališče obrtnikov. Na nocojšnji seji bo padla končna odločitev o odhodu naših obrtnikov na Češkoslovaško in o njihovem obisku praškega velesejma.
Belgrad, 29. januarja. (AA) Na eni svojih zadnjih sej je predsedstvo obrtniške zbornice sklenilo, da bo predložilo ministru za socialno politiko in narodno zdravje konkreten predlog glede pospeševanja našega obrtništva.
Vesti iz države
Barjaluka, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Upravni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Bnnjaluki je odstavljen in je na njegovo mesto imenovan komisarijat. Za komisarja je določen Husrija Džumrukčič, sodnijski nad-svelnik pri okrožnem sodišču in predsednik invalidskega združenja.
Zagreb, 29. jan. (Tel. -Slov.«) Popoldanski »Obzor« je prinesel v celoti izjavo zagrebškega nadškofa pod naslovom - Odgovor hrvatskega metropoli ta na napad na cerkev in njeno hierarhijo«.
Jar. Brabec - umrl
29. januarja. (AA) Bivši podpredsednik češkoslovaškega senata Jaroslav Brabec je nocoj nenadoma umrl v starosti 61 let. Bil je predsednik češkoslovaške lige za Društvo narodov in predsednik češkoslovaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Kot lak je tudi predsedoval lanskemu berlinskemu inierDarlamentarnem kongresu.
Snowden demanbra
Praga, 29. jan. (Tel. »Slov.«) V pismu, naslovljenem na ravnatelja Britlsh Continental Press, demantira angleški finančni minister Snowden vest »Lidovih Novin« o izrazili, ki jih je baje rabil na haaški konferenci proti dr. Benešu in mali antanti. Dcslovno je izjavil: »Nikdar nisem rekel niti besedice v podporo habsburških nadvojvod in nikdar nisem rabil bosed, kakor žepni tatovi ali sličnib primerov. Vse take trditve so zlobne izmišljotine.«
Agenti čeke odpeljati gen. Kutjepova
Pariz, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) Listi trdijo, da so izginulega voditelja emigrantov, generala Kutjepova pri belem dnevu na javni cesti prijeli agenti čeke in ga odpeljali. »Matin« poroča, da so sovjetski agenti že pred tremi tedni organizirali v neki kavarni blizu stanovanja generala stalno stražno službo, nekoliko hiš dalje pa najeli neko trgovino, ki je od nedelje dalje zaprta. V emigrantskih krogih se sumi, da je Kutjepova odpeljal vohun, ki se je izdajal za šoferja in je imel general navado, da so ga vsak dan brezplačno vozili bivši carski častniki, ki žive tam kot šoferji.
Šah. turnir v San Rema
Snn Remo, 29. jan. (Tel. : Slov.«) V desetem kolu šahovskega turnirja je premagal Monticelli Kniocha, Rubinstein Niemcoviča, Yates Gratta, Vidmar Colleja, Aljehin Ro-myja in Tartakower Ahuesa. Partiji Maroczy-Araiza in Spielmann-Bogoljubov sta še neodločeni. Tartakower je zgubil visečo partijo iz 9. kola proti Kniochu. Stanje po 10. kolu: Aljehin 9.5, Rubinstein 7.5, Niemcovič 6.5, Vidmar 5.5 (1), Tartakower 5.5, Bogoljubov 5 (1), Ahues, Kmoch in Yates 5, Colle in Monticelli 4, Maroczy in Spielmaun 3.5 (1), Grau 3, Romy 2.5, Araiza 2 (2).
San Remo, 29. jan. (Tel. »Slov.«) Izid 11. kola je sledeč: Rubinstein je premagal Vidmarja, Niemcovič Graua, Tartakower Romyja. Partije Ahues : Kmoch, Bogoljubov : Aljehin, Araiza : Spiclmann in Colle : Maroczy so remis. Partija Monticelli : Yates je še neodločena. Viseča partija iz 10. kola: Maroczy : Araiza je remis.
Stanje po 11. kolu: Aljehin 10, Rubinstein 8Уј, Niemcovič TA, Tartakower 61/2, Bogoljubov, Vidmar 5i/s (1), Ahues in Kmoch 5'A, Yates 5, Colle in Maroczy 4 <A, Monticelli 4, Araiza 3 (1), Grau 3, Romy 21A-
Za-eskega proračun znižan
Varšava, 29. januarja. (Tel. vSlov.cJ Pro računski odbor sejma je včeraj pri tretjem branju vztrajal pri svojem sklepu, da zniža proračun zunanjega ministrstva kljub temu, da je Zaleski zagrozil s svojim odstopom. Politični krogi dvomijo, da bi bila ta grožnja Za-leskega resna.
Zvonenje v Rusiji prepovedano
Moskva, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) S sklepom moskovskih sovjetov in deželnega izvršnega odbora v Moskvi je bilo v Moskvi in v vsem moskovskem okrožju s takojšnjo veljavo prepovedano zvonenje s cerkvenim' zvonovi.
Protifassstovske demonstracije v Francifi
Pariz, 29. januarja. (Tel. »Slov.«) V Avlgnonu je včeraj zvečer več sto italijanskih emigrantov demonstriralo pred italijanskim konzulatom, da protestirajo proti fašističnemu delovanju v Franciji. Policija je demonstrante brez težav razpršila. Eden Italijan je bil aretiran.
Ema Desiinova - umrta
Praga, 29. januarja. (AA) Glasovita češki pevka z veliko dramatsko silo Ema Destinova je nocoj umrla v Budjejovicah, zadeta od kapi. Rojena je bila v Pragi leta 1878. Svojo kari-jero je začela v Berlinu; nekaj časa je bila tudi angažirana v New Yorku na »Metropolitan Operi«. V Evropi je gostovala v vseh velikih mestih z velikim uspehom.
Nova luč iznajdena
Newyork, 29. 1. (Tel. »Slov.«) Dr. Tuck-Iisli, ravnatelj laboratorijev General Eleclric Company, izjavlja, da je iznašel novo umetno luč, takozvano parno luč z živini srebrom, ki bo v kratkem popolnoma izpodrinila električne žarnice. Gre pri tem za spojitev dveh VVolframovih elektrod potom VVolframove žice, ki teče paralelno ob Icku živega srebra. Nova luč pomeni kot sintetična solnčna svetloba pravi prevrat na polju umetne luči. Ona prekaša naravno višinsko solnce, mori bakterije, ozdravlja bolečine in je njena vrednost za ljudsko higieno neizmerna.
Streha se podrla
Tnrin, 29. jan. (Tel. »Slov.') V nekem skladišču se je podrla streha in pokopala pod seboj pet dclavcev. Dva sta bila takoj mrtva, trije pa so smrtno nevarno ranjeni. V Neaplju sc je podrl strnn, radi česar so bile poškodovane štiri osebe. V Rivarolu pri Genovi se je podrla petnadstropna nova zgradba, vendar so sc vsi delavci še pravočasno rešili.
Na dnu mariborskega življenja
Maribor, 20. jan.
Visokobilančni so izkazi mariborskega policijskega komisarijatn v preteklem letu. Pregled kaznivih dejanj izvršenih v območju tu-kujšujega policijskega komisnrijata izkazuje: prestopkov in pregreškov 6048, zločinov 391 in sicer špijonnže 3 slučaji, žuljenja Nj. Veličanstva kralja 2, zločinov po zakonu o zaščiti države 16, javno nas'ilstvo 20, umor 5, uboj I, težka telesna poškodba 17, posilstvo 5 razboj-ništvo 5, požigi 2, tatvine 189, goljufije 53, ponarejanje denarju 5, ostali zločini 78. Elementarnih dogodkov in nezgod beleži 41, sumo-umorov in smrti radi nesrečnega slučaja 32. Pestru je tudi kriminalna razvid niča: v seznam tatvin motornih vozil in dvokoles je bilo zabeleženih 212 slučajev, vlomov 249 slučajev; odgonskim potom je bilo odpravljenih 999 oseb, preko državnih meja II oseb. Zabeleženih je bilo v kazenskem registru kot predkuz-novanih 1302 oseb. Presenečajo pa tudi številke, ki jih izkazujeta tehnični odsek ter foto-in daktiloskopični oddelek. Fotografiranih je bilo 371 kriminalnih in političnih zločincev ter drugih sumljivih oseb ter 62 mest zločinov ter prstnih odtisov. Daktiloskopiranih pa je bilo 1127 oseb. Ogled na krajih zločina se je izvršil z vsemi daktiloskopičnimi in fotografskimi
pripomočki v 43 slučajih, v 16 slučajih so se zasledovali zločinci s policijskim psom. Na jkkI-lugi prstnih odtiskov v daktiloskopični regi-struturi je bilo identificiranih 18 oseb. Zdaj pa še hotel »Graf«. V njegovih mrkih ulicah je našlo zavetja v preteklem letu 2478 oseb. Od teh je bilo oddanih policijskemu komisuri-jatu 921 oseb, obmejnemu komisarijatn 31 oseb. sodišču 208. kaznilnici I. srezkeinu |x>-glavarstvu 123, finančnemu okrajnemu ravnateljstvu 3, carinarnici 11, mestnemu poveljstvu 16, vzgajališču 4, bolnici 56, umobolnici 2, hiralnici 5. Eskortiranih pn je bilo 75, odgnanih 1022.
Nič munjše niso številke, ki jih izkazuje elelo vanje varnostnih organov pri poveljstvu okrajnega oddelka varnostne straže v Mariboru. Aretacij je bilo vsega skupaj 1103, prijav pa 5121. K sodniji, magistratu ali okrajnemu poglavarstvu privedenih oseb je bilo 460, eskortiranih pa 64.
O vnetem in vzornem delovanju mariborske policije ter njenih organov govore te številke iu pa o tisti strani življenju, ki razjeda družine in nemoten razvoj družbe in ki priča o grozotnem obsegu, do katerega se je bila razbohotila kriminalnost z vsemi njenimi strahotnimi posledicami.
Iz trboveljskega revirja
Trbovlje, 29. jan.
Odsluženi vojaki brez dela. Na občini se oglašajo odsluženi vojaki za podporo, ker pri rud-niku, kjer so bili pred odhodom k vojakom zaposleni, ne dobe dela. Včasih se to ni tako godilo in jc bil vsak odslužen vojak sprejet takoj na svoje ' prejšnje rlužbeno mesto ter so mu bila še vsa vo- | jaška leta uračunana, če je plačal dopustni pri- j spevek v službena leta. Zakaj se sedaj drugače dela, ne vemo. Kako težko odidejo fantje k vojakom, se lahko razume, ko vedo, da jih čaka, ako-ravno so sami sinovi rudarjev, brezposelnost. To sporočamo vojaški oblasti v vednost, da bo vedela, kdo in kako na tak način prakticira z vojaki.
Praznovanje šihtov. V soboto se je praznovalo pri rudniku, ker ni naročil. Napoveduje se še nadalje praznovanje in redukcija delavstva na dve izmeni. Delavstvo premišljuje. — Ker se je pa začelo praznovati že v januarju, ko bi morala konjunktura biti najboljša, se za poletje boje rudarji težkih Časov.
Krajevni odbor Rdečega križa vabi svoje člane v četrtek, 30. t. m. na svoj redni občni zbor, ki se vrši na deški šoli v Trbovljah II. Prvi leden meseca februarja bo teden Rdečega križa.
Prosvetna prireditev. V nedeljo popoldne se priredi v Društvenem donui prosvetno predavanje z zanimivim sporedom. Predvajal se bo tudi film »Potovanje na južni tečaje.
Bolnišnica v Ormožu
Ormož, 27. jan. 1930.
V tukajšnji bolnišnici je bilo v 1.1929 oskrbovanih 1071 bolnikov, 523 moških in 548 žensk. Od teh je ozdravelo 825, 395 moških, 430 žensk. Stanje se je zboljšalo 196 bolnikom. Neozdravljenih je odšlo 39 bolnikov. Umrlo jih je 22, med le so všteti tudi 3 mrtvorojenčki. Razmeroma visoko število mrličev se razlaga tudi iz tega, ker so marsikoga pripeljali v bolnico samo umret, ko je bila že vsaka človeška pomoč brezuspešna. Operacij je bilo zelo veliko — 773. — Oskrbovalnih dni je bilo do 14.825, vsak bolnik je bil povprečno oskrbovan 14 dni. Postelj je 54. — Za oskrbo plačujejo ali bolniki sami ali bolniška blagajna ali drugi obvezni čini-lelji. Bolnišnica ■/. vsem inventarjem je last križ-niškega reda in je red v preteklem letu prispeval za oskrbovanje v denarju in v naravi: 108.595 Din. Zavod je bil otvorjen spomladi 1899, je torej lani obhajal 30 letnico koristnega človekoljubnega dela, pa se zdi, da na lo jubilejno letnico niti pazili niso. Morda se je lo spominsko leto še najbolje obhajalo s tem, cla so redovne sestre kupile za večji razmah in razvoj bližnjo Šerbečevo hišo z njivo in vrtom ter Zugmeistrovo hišico z malim posestvecem. — Kot ordinarij fungira tudi drugod priznani kirurg dr. A. lirovat. — V 1.1928. si je bolnica z delno podporo bivšega oblastnega odbora v Mariboru nabavila nov Rôntgenov aparat, lani pa si je nanovo uredila izolirnico.
Napredujemo z oslarijami
Zakot, 26. jan.
Morda je naš kraj malo znan, vendar nismo tako zapuščeni kakor bi kdo mislil. V naši občini leži postaja Brežice. Prepričani smo, da najbolj napredujemo v številu gostiln. Ko zapustiš železniško postajo, te pozdravijo na desno in na levo, spredaj in zadaj gostilne, tako da lahko rečeš: »Štirje sosedje, pet gostiln«. Pravijo pa, da dobimo, hvala Bogu, v bližini postaje še dve. Te dve pa bosta baje najmodernejši. Kdor pa ne bo hotel v nobeno teh gostiln, za tega pa gradi naša vrla požarna bramba tudi prav blizu postaje veliko leseno dvorano za zabave z razglednim stolpom. Kakor vidite napredujemo na vsej črti, le žal, da so posledice tega napredka jako žalostne. Prelepi so že vsakdanja stvar, umori se vrste in morala propada. Da bi se pa kdo spomnil na kako kulturno delo ali društvo, tega iščeš zaman. Smernica vsega je — pijača in zopet pijača. Kam jadramo? Vprašamo samo, ali nihče merodajnih krogov ne vidi tega"
Demontaža
litijske t o pil w ce
Parcelacija zemljišča topilnico srebra in svinca v Litiji.
Litiju, 29. jan.
L. 1922. je ustavila obrat topljenja svinčene rude, katero je litijska topilnica pred vojno prejemala iz Afrike in tudi iz Kitajske, po cele tovorne ladje na Trst. Blago se je prevažalo kot cenejše obtežilno blago ladij nazaj v domovino. Sicer so govo.rili, da je pravda radi čebel in radi ajde vzrok, da je litijska družba zu toplcnje svinca iu srebra ustavila delo. Vendar to ni bil vzrok. Resnica je ta, da ji družba ni moglu več dobavljati iz inozemstva dovolj surove svinčene rude, ker je to trgovino prevzela Anglija. Domača produkcija pa je bila prešibka, d« bi zmogla v zadostni meri založiti topilnico, drt bi zamoglu vzdrževati obrat tudi v naprej.
Firma, ki ima sedež in glavne ukcijonurje na Dunaju, se pa hoče sedaj tega objekta iznebiti, vsled česar se je pred tednom dni vršila v topilnici neoficijelna ponudba za parcele njiv pod litijskim kolodvorom in za nasip proti Savi, za kateri pa se prav za prav- niti ne ve, čeguv da je. Najbrže je to šc last države, ker je prejšnja topilnica brez državne odobritve zasipala savsko strugo /. odpadki od čiste topljene svinčene rude v strugo.
Cene, katere so ponudili nekateri špeku-lantje družbi, so zares strašne! Za njivo pod kolodvorom, ca 3000 in® jo bila stavljena ponudba zu I m- SO Din. /.a nasip, ki pu je. kakor rečeno, sporen med državo iu to|>ilnico. pu za I m- 42 Din. — Tega sveta |><i je nad 2 ha. Pripomniti je pa treba, da je svoječasno topilnica to njivo pod kolodvorom z leseno ograjo tako ogradila, da je šla skoro za cel meter v cesto, jjoleg tega pa je treba sedaj tudi nujno popraviti ovinek pri Šribarju. Bilo bi le želeti, da cestni odbor to zadevo uredi preje, predno se to odprodu, cla ne bodo oškodovani domačini, ki bodo te parcele kupili. — Opozarjamo pa državno oblast, da se pobriga zu zemljišče, ki je bilo nasuto v strugo reke Suve, katero hoče inozemska firma sedaj zu drag denar prodati domačinom.
Objektov topilnice, to je v prvi vrsti strojnico z 250 PS parno lokomobilo in napol porušenimi objekti za topilnico in s skladiščnimi prostori pu vsled pretirane cene noče nihče kupiti, čeprav je glavni interesent rudarska družba Litija, ki je v hribu »Sitarjcvc« nad litijskim trgom dnevno izkoplje ca 100.000 kg 60% svinčene rude. — Žalostno pri celi demon-taži tc topilniške industrije jc le ta, da bo šel naš težko prisluženi denar za to zemljišče po nepotrebnem v inozemske kapitalistične roke v škodo domačemu življu.
Moder gospodar si nabavi
TRKVERZE
že sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov. - Traverze v vseh dolžinah in profilih in TRBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vre'ah ima najceneje v ralngi
STUPICA FRANC
železnina - LJUBLJANA - Gosposvetska cesta 1.
Bož čne mrcbce in sodni ričet
Francka je kmečka punca iz dežele. N jen oče je posestnik lepe domačije in tudi gozda ima nckuj. Pa je rekel neki dan tam pred Božičem svoji Francki: »Pojdi no, pojdi Francka malo v boršt in tam nasekaj malo smreke; za božična drevesca jih boni prodal, da bom itnel s čim plačat davke!«
Francka je očeta precej ubogala, šlu je v boršt in si med jiotjo tako premislila, du bo šlu mesto v domači boršt, raje v sosedovega in šc kukega drugega. Kar je mislila, je tudi storila. V Drcžnarjevem gozdu se ji je dopudlo 10 smreke, — Drežnur pa pravi du kur 52 — v Smodetovem 6 in v Blekovčevem 2 do 3 smrckcc. Ravno je bila s posekovunjeni pri kraju, ko jo priniaha nji nasproti neljuba priča petnajstletna Cilka, s katero sc dobro poznata, j Nehote jo pobara Cilka, kaj da dela. Francka pa se je naredila nedolžno, češ: tnali nabiram za jasclce. Pa je vendarle Cilka prav dobro videla, da jc z mahom |x>krivaia štoričke smreke, ki so iz zemlje moleč preveč očitno pričali o nenavadnem obisku v smrekeoh.
Strogi gospodarji izsekanih smrek so izjavili. du je to tatvina, zu kutero je treba Frunc-ko zašiti. Šli so z orožniki v gozd in tam natančno konstntirnli dejanski stan. Orožniki pa so stvar predložili sodišču.
Francka bo za svojo podjetnost zaprta dva dni in oškodovanim gospodarjem rnoru povrniti stroške.
Perite volnene šale
m jope v LUX-u!
Jopa in šal spadata med v zimskem času najbolj rabljene kose obleke. Te morete vi z Lux kosmiči kljub pogostemu pranju ohraniti mehke kot puh. Nežni Lux se raztopi v divno nežno čistečo peno, ki prodre med občutljiva vlakna ter odstrani nesnago, ne da bi bilo potrebno sploh kako drgnenje. Kakot hitro drgnete volnene stvari, postanejo zmršene ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke : 1. Zmeriti je treba jope in volnene suknjiče pred pranjem in jih nato nategniti nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mlačni vodi hitro, da se barve ne razlijejo; ne perite različno barvanih kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti jopo z nepravilnim pranjem, lahko je pa tudi s pomočjo Lux-а ohraniti jo mehko in novo.
Lux ohrani kot novo
Drzen vlom
Tržišče pri Mokronogu, 28. januarju.
V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino tukajšnjega kmetijskega društva. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl vežnn vrata. nu isti način je odprl tudi vrata v trgovino in iz nje pobral več manufakturnega blaga in 30 Din gotovine, ki jih je poslovodkinja pustila v predalu. Tatvina bi se še ne opazila takoj, ko bi lie bila vrata odklenjena, ker je bilo vse lepo zaprto, v trgovini pa tudi knjige in nekaj blagu na istem mestu, kakor jih je poslovodkinja pustila prejšnji večer. Po vseh okoliščinah sodeč ne more biti uzmovič preveč oddaljen od kraja tatvine in mora dobro poznati vse razmere v hiši in trgovini. Škode je nad 10.000 Din. Upamo, du pride vlomilec kmalu v roke pravice.
Preteklo nedeljo, 2". januarja, je priredilo tukajšnje prosvetno društvo šaloigri »Tri sestre« in »Pri gospodi«, ki sta prav dobro uspeli. Za predpust pa pripravlja še en zabaven večer z jako pestrim iu zanimivim sporedom.
Noče biti živ zakopan
V Belgradu in vsej Srbiji je te dni izzvala veliko senzacijo vest o prošnji nekega človeka ki jc prosil nič več in nič manj, kakor dn mu oblasti dovolijo, du bodi živ pokopan. Ta človek je neki Milovun Puntović iz Krugujcv-cu. Pametni ljudje so že tedaj zmajevali z glavami, vedoč, da gre le za izrodek inožgun človeka, ki bi rad poceni in namah costal slaven. Prošnja, morda edinstvena na vsem svetu, jc spravilu oblasti v zadrego. Saj take prošnje še ni bilo v vložišču. Prvo, kar so ljudje mislili, je bilo to, da prosilcc najbrže ni pri pameti. Spoznali pu so, da prosilec sicer normalno misli, le njegova zelju da jc nenavadna. Prosilec je dobro vedel, da prošnji ne bo nihče ustregel in jc vložil to prošnjo le iz želje zu senzacijo.
Stvar pa se je iztekla malo drugače, kakor je sam mislil. Pred nekaj dnevi je potrkal na duri njegovega stanovanja v Krugujevcu neznan človek. Mrko je gledal, obraz mu je bil i uradno resen, pod pazduho pa je imel sveženj aktov. Vprašal je: »Ali ste vi Milovun Punto-vić, ki je vložil prošnjo, da bi bil živ pokopan?« Pantović je skočil izza mize, nepremično gledal človeku v črni obleki in rekel: -Jaz sem to.« Neznanec ga je pogledal od nog do glave in dejal: -Jaz sem pristojen uradnik zn pokopa -vanje.« — »Ali,« je vzkliknil Pantović. Uradnik pa jc nadaljeval: tIii čast mi jc, da vam sporočim, dn vam je prošnja ugodno rešena. Nocoj boste pokopjini nu pokopališču.«
Pantoviča je oblil smrtni znoj. Prebledc. je iu pričel se je tresti. Neznanec pa je nadaljeval: Zdravnik in komisija stil žc na pokopališču. V smislu Vaše prošnje bo treba uradno ugotoviti vašo smrt. Smatram vas za mrtvega.« Zu mrtvega?« je jokavo vprašal Puntović. Da, zu mrtvega. Rešitev je že go-tovu in določa, da morate biti danes ob 3 po-jioldne že pokopani. Sedaj je pet minut čez 3, torej ste že pel minut mrtvi.« *Nc,« je vzkliknil Puntović, nočem biti pokopan. Prosim vas... dajte mi samo... nekaj dni... za premislek.« Uradnik pa jc strogo rekel: »Pojdite; za menoj!« Pantavić je po|>olnonm obupal. Pri-čej jc klicati: »Po... pomagajte mi! No ... čem biti po... kopan!« Zopet ga je vprašal mrki uradnik: .Kaj? Kako? Kaj Milovan Pantovie niste vložili prošnje, da boste jx>kopuni? Kuj ni to vaša želja?«
»Jaz sem to drugače mislil. Mislil sem. da... mi tega ne bodo dovolili. Kuj naj storim? Moj Bog!... Strašno! Pomugajte mil Mislil sem, da bom naredil samo... senzacijo!«
Uradnik pn je dejal: »Če jc tako, dobro! Pomagal vam bom. Ali Ic pod enimi pogojem!«
»Dobro, dobro! Pristanem, pristanem, samo rešite me!«
»...da pismeno potrdite, da odstopate od svoje prošnje!«
»Ah,« se je izvilo i/. Puntovičcvih obupanih prsi, »napišem, napišem!«
Hitro je |x>grabil za jiero. da bi se uradnik ne premislil, in napisal: »Odstopam od prošnje, da bi bil živ pokopan.« Podpisal se jc. Nato jc pričel burno objemati mrkega uradnika: »Ah, vi moj prjiatelj, vi ste mi rešili življenje, kako sem vam hvaležen!« Uradnik pa nui je ponovno zagrozil: To sem storil, dn rešim nekomu življenje. V bodoče bodite pametni in nikoli več ne zahtevajte kuj sLič-nega!«
»Nikoli,« je obljubil Pantovie':.
Čez pol ure pa je zvedel o vsej stvari žc ves Kragujevuc. Po vseh kavarnah in gostil-nah, na trgu in nu ulicah, so se ljudje ]>ogovur-jali in smejali in krohotali na račun hitro skesanegu Pantoviča, ki je tuko hitro vzljubil svoje mlado življenje, čez nekaj dni jio so o tem pisali žc srbski časopisi. Zakaj mrki uradnik ni bil noben uradnik, temveč neki silno navihan človek, in že se šepeče, da jc bil lo celo neki časnikar, ki je storil s tem dvoje dobrih del: spravil je nekega človeka k pameti ter obenem preskrbel senzacijo svojemu listu.
KAJ JE ?
AVIBVIRN-CORD
Ali šola preveč zahteva od otrok?
15.	subo globok prepad. Ako tega srednješolski
učitelj noče uli ne. more s polniti, naj se sprejem iz tega razreda v višje šole sploh onemogoči. Starši, tudi vi sc ozirajte na to, lic silite svojega v bistvenem oziru šc nepripravljenega otroka čez ta prepad Ničesar ne pridobite, nasprotno otroka le trpinčite, mu jemljete ve. selje do učenja, pokvarite mu lahko vso življenjsko pot. žrtvujte čas. a ne duh otroški! Učitelji, o/irnjto s,, na bistveno znanje otroku! Starši, ne bodite sebični, snov je potem postranska stvar.
Odgovor nu to vprašanje je odvisen <xl bistvenega razumevanja otroku in od predavanju učitelja. Odličujuk iz 4. osnovne šole odpove popolnoma v srednji uli meščanski šoli. Zakaj? Ker ni mogoče, da bi si bil v štirih letih pridobil dovolj priprave zu šolo, v kateri se predava brez razlage. Učitelji, ozirajte se na to, ne stojte na stališču vseučilišnih profesorjev, ki imajo pred sabo mladino, katere duh je v teku let in učenja žc napredoval in ga treba le spopolniti. Korak iz 4. razreda osnovne šole v i. razred srednje uli meščanske šole imu ikjiI
Tu
gre mož
katerega muči kašelj. Zakaj pa tudi ne vzame
Kresival-a?
i
Priznani in okusni Bayer J jev proizvod.
Koledar
Četrtek, 30. jan.: Martin«, devica, mučenica; Janez Mil.
Osebne vesti
—: Poročila »ta se v Murski Soboti g. Mušič Lojze, okr gozdar in gdč. Hoyer Boži, privatna uradnica. Zvrhano polno srečal
— S pošte. Premeščena sta: pogodbeni poštar ■Toško Ferenčak iz Studencev pri Mariboru v Rač;e in zvan. t. skup. Joško Fojkar iz Dol. Logatca v Škofjo Loko. — Nastavljeni so: za zvan. 3. skup. Vinko Erste na ljubljanski glavni pošti; za služi-telje 2. skup. Rudolf Rudan v Krškem. Fr. Čuk v Sevnici, Jožica Jerebova in Karel Kajzovar na mariborski kolodvorski pošti in pa zu pogodb, poštarja Joško Andrašec v Dekanovcu. — Poroke: služitelja 2. skup. Iv. Kuncj v Trbovljah se je oženil z Luciio Kmetovo in Alojzij Blejc v Mengšu z Marijo Orlovo.
Novi probovi
•j- Polkovnik g. Oton Šimunič. V ponedeljek,
dne 28. t, m. je v svoii hišici v Bukovem žlaku pri Tehariih umrl topniški polkovnik v p. g. Oton •oimunič. Pokojnik je bil rojen 1870. leta v Kar-lovcu kot sin višjega častnika graničarja, kasnejšega zaslužnega kirlovškega župana, po kateiem so Karlovčani imenovali lepo cesto. Tudi pokoinik je sledil poklicu svojega očeta in je postal častnik v bivši avstro-ogrski armadi. Kot tak je služil najprej pri topniškem polku v Varaždinu, nato je bil devet let maper v vojno geografskem institutu na Dunaju in jc kot lak obdelal triglavsko pogorje.. Dolomite in Visoke Ture. Kot stotnik je nato služil pri topn, pclku v Ljubljani, kjer ga je našla svetovna vojna. S slovenskimi fanti je odšel v Italijo in pczneie v Flandrijo. Ob prevratu se je v svojstvu polkovnika vrnil s francoskega bojišča v Ljubljano, ter se takoj dal na razpolago narodni vojski. Po kratkem službovanju v Novem Sadu je prevzel poveljstvo 1 trdnjavskega topn. polka v Boki Kctorski Leta 1923. je stopil v zaslu. eni pokoj. S pokojnikom je odšel od nas mož plemenitega značaja, gentlemen, kakor jih jc malo dobiti. Izredno blagega značaja je bil v službi povsod priljubljen. Živel je r najsrečnejšem zakonu z Dunaj-čonko gospo roi. Gottlicher. Ko se je nastanil na Tehariih. je vsakoga očaral s svo)im finim in ljubeznivim nastopom. V svoji skromnosti se ni po-mišljal stopili v službo kot pomočnik teharskega občinskega tajnika Z veliko vestnostjo je vršil to službo od leta 1924. do onemoglosti pred pol leta. Bil je vnet glasbenik in prvovrsten vioPnist in je še zadnia leta rad nastopal na koncertih in cerkvenih slavnostib Pogreb se vrši v četrtek 30. t. m, ob 4 popoldne na celjskem mestnem pokopališču.
■f V Bizoviku št. 70 ie 28. t. m. umda ga. Frančiška Kolesa, soproga skladiščnika drž. žel. in mati učitelja v Sostrcm. Pogreb se vrši v petek 3t. t. m ob 7 zjutraj v Bizoviku.
-J- V Loškem potoku ie 28. t. m. umria ga. 'Antonija B a r t o I. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne s Hriba na farno pokopališče.
N. v m. p.!
STANKO Ï10RJANCIC
tvrdka s žcle/.nino
LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 35
priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode in vsega v to stroko spadaiočega blaga.
Mala kronika
ir Akudeinični slikar Fran jo Sterle. znani portretiat, v Kruuju. I/. Kranju: Imenovani umetnik se /e del j času mudi v miši gorenjski metropoli in sicer v župnišču, kjer sliku našega novega župniku duhovnega svetnika Mutijo škrbca. Slika bo, kakor čujetno, kmalu dogo-tovljena in gotovo tudi mojstrsko delo, kakor izpričujejo njegovi \ si do sedaj izgotovljeni portreti. To tudi iskreno pozdravljamo.
it Centralni antitrahomski ambulatorij v Murski Soboti. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je odobrilo ustanovitev Centralnega antitrahomskega ambulatorija za Prek-murje s sedežem v Murski Soboti pod vodstvom zdravnika dr. Josipa Pečana. Poslovanje v amfcu-latoriju se prične takoj. Trahomaši se bodo zdia-vili v ambulatoriju brezplačno.
-k Natečaj za idejne osnutke za palačo Pokojninskega zavoda ▼ Ljubljani. Uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani obvešča tem potom vse konkurente, da je na srednii parceli stavbišča ob Gajevi ulici (parcela št. 136-21) stoječa zgradba provizorna, ter da se prostor tudi lahko zazida, Izmere srednje parcele so torej: Fronta ob Gajevi ulici 23.95, globina parcele ca. 33.6, širina parcele ob sosedu 23.95. Celotno ima parcela 812 m® površine. Eventualne ostale informacije so na razpolago pri direkciji Pokojninskega zavoda v Ljubljani ob uradnih urah, — Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana.
+ Tujski promet v Belgradu. Po policijskih podatkih je prišlo 1. 1929. v Belgrad skupno 14.162 tujcev in sicer 409 Američanov, 149 Albancev, 4 ArgeutincI, 2831 Avstrijcev. 1 Atgan, 139 Belgijcev, 2 Brazilianca. 254 Bolgarov, 1 Venezuelec, 1195 Grkov. 6t> Dancev, 1 Bolivijec, 35 Egipčanov, 550 Angležev, 24 Estoncev, 553 italijanskih državljanov,
7	Kanadcev, 24 Kitajcev, 33 Latvišev, 5 Japoncev, 2 Kolumbijca, G Lulcsemburžauov, 2 Liechtens'einca, 13 Litvancev, 1775 Madjarov, 3 Čilenci, 2291 Nemcev, 31 Perzijcev, 357 Poljakov, 498 Romunov, 128 Turkov, 4 Portugalci, 9 Norvežanov, 1 Peruanec, 8 Rusov iz Sovjetske Rusije, 4 Urugvajci, 875 Francozov, 2268 Čehoslovakov. 62 Švedov, ,57 Spancev,
8	Fincev, 103 Nizozemci, 331 Švicarjev, 302 drugih Rusov, 3 Tunižani, še dva druga. Največ je bilo torej \vstrijcev Nemcev, Čehoslovakov, Madjarov, Grkov in Francozov. V teli številkah niso všteti člani Fidaca Poilus d'Orient , člani komisij Male antante ter diplomatski uradniki in pa seveda vsi oni, ki se niso prijavili.
■Jf Zagovornik Marjane Kraljiievc pri torkovi razpravi pred velikim senatom je bil g. dr. Vladimir K r e č . in ne dr. Krejči, kakor smo pomotoma poročali.
if O lovu na medveda okrog Nove Štifte smo lani večkrat poročali izpod peresa našega šaljivega dopisnika. Po dolgem času smo od g. š. upravitelja Senice prejeli pismo, v kateri r.as prosi, naj objavimo, da on ni naš dopisnik in da cloiičnih dopisov ni pisal on — Seveda lahko ustrežemo tej želji, ker je g Senica na tistih dopisih res čisio nedolžen. Dopisnik je čisto drugi mož. Čudno pa se nam zdi, kdo je tako občutljiv, da mu medvedi še sedaj ne dajo miru. Ta gotovo ni dober lovec, ker lovec razume šalo in lovsko latinščino — Uredništvo.
it Zemljevid Dravske banovine v me-ilu 1 : 750.000 je izdala in založila Jugoslovan ka knjigarna. Na zemljevidu, ki ga je narisal ing. F. Novak, je sedaj vrisal dr. V. Bohin'ec točno nujo med dravsko in savsko banovino in sicer na podlagi občinskih mej. Nekateri drugi zembevidi imajo mejo površno ali celo napačno vrisano. Cena zemljevidu je 6 Din.
* Gospodinje Vaše perilo pere. po3uSi. momn ali lika tovarna .los Reieh
ir Opozarjamo, da se vrši od 27 januaria do 10. februarja inventurna prodaja od običajnih cen s 15 odstotki popusta. P. Magdič, Aleksandrova 1.
Nesreča ne počiva
—	Nesreča pri polnjenju baterij. Električne baierije za radio in za žepne svetilke obstoje, kakor znano, iz kovinskih delov in raznih smol. To so tako zvane suhe baterije. V Ljubljani jih izdeluje tvrdka Zmaj na Miklošičevi cesti. V njeni tovarni se je včeraj, med 4 in 5 popoldne pripetila težja nesreča. 20letna delavka Marija Vidmar iz Zaboršta je polnila baterije. Po nesreči pa se je pokvarila pipa s smolo. Iz pipe je vdrla večja količina razbeljene smole, ki se je. razlila Vidmnrjevi po obeh nogah. Hudo opečeno Vidmarjevo je prepeljal v bolnišnico reševalni avto.
—	Nesreča pri delu. Iz Litije: Ključavničarju Janezu Koprivnikarju, ki je že več let zaposlen v litijski predilnici, je pri delu spodrsnilo dleto, ter mu je košček železa škropnil v levo oko, ki je vsled tega izgubljeno. — Pomoč je moral iskali v ljub-
ljanski bolnici. — Želimo simpatičnemu ključavničarju — domačinu — skorajšnjega okrevanja. Upamo, da bo vzlic izgubi levega očesa lahko še nadalje vršil svoj poklic, v katerem je bil vedno mojster.
— Žrtev požara. Pretekli teden se je vnet na nepojasnjen načiu ogenj pri gostilničarju I. Pih-lerju v Lancovi vasi pri Ptuju in napravil precejšnjo škodo. Gospodarsko poslopje je bilo le deloma zavarovano, vsled česur trpi lastnik občutno Škodo. Žrtev požara je postala neka 70letna oseba, ki s»; je v dimu zadušila in so jo mrtvo potegnili iz poslopju.
FOD NAJVIŠJIM POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA
IV.
REPREZENTANČNI PLES SLUŠATELJEV LJ UBLj ANSKE UNIVERZE
_8. FEBRUARJA V UNION U_
Ljubljana
Kai bo danes 7
Opera: *Ernani«. Red A.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20.
0 Literarni večer priredi Prosvetna zveza v petek 31. t. m. ob 8 zvečer v Unionu. Svoja dela bero pisatelj Fr. S. Finžgar, pisateljica Kmetova in pesnik dr. Josip Pogačnik. Prvič nastopi pisateljica Kmetova, kar bo gotovo zanimalo naše ženske kroge. Marsikaj se nam pojasni v delih, katere so ustvarili umetniki, ako poznamo umetnika samega. Prav vsled tega so literarni večeri zelo pomembni, ker se ob takih prilikah napravi notranja vez med pisateljem in čitateljem. Prosvetna zveza vljudno vabi vse meščanske kroge, da se tega večera v obilnem številu udeleže. Predpro-daja vstopnic v Prosvetni zvezi in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din.
© Grad v luči. Krasen prizor se je nudil snoči Ljubljančanom ob pogledu na grad. Mesto temnega, v zrak kipečega kolosa, so zrli v bele grajske stene, vse v beli luči reflektorjev, obločnic in žarnic, Prizor je bil nenavaden in se je ljubljanski grad videl po vsem Ljubljanskem polju in Barju. Po cestah v mestu so postajali ljudje in občudovali krasno sliko. Kakor smo poizvedeli, je bil včeraj izvršen poizkus za svečano razsvetljavo gradu ob slavnostnih prilikah in kongresih. Eden prvih bo gasilski kongres, ki se vrši v kratkem v Ljubljani. Sodeč po snočnjem vtisu je ta poizkus razsvetljave popolnoma uspel.
0 Dražba zarubljcr.ih predmetov: raznih ur, strojev za striženje las, brivskih potrebščin, galanterije itd., se bo vršila dne 31. t. m. na mestnem magistratu.
© Zalivala. Prosveta sv. Jurija in Krekova družina, ki sta priredil; skupno božičnico na gradu, se s tem vsem dobrotnikom javno zahvalita za prispevke. Ker so nekateri darovi prišli šele v zadnjem času so se računi šele zdaj zaključili. Obdarovanih je bilo 116 otrok in 16 delavcev. Otrokom se je razdelilo 41 parov čevljev in 47 kosov blaga. Razdelilo se je tudi drv za 600 do 700 Din. Stroški, znašajoči nad 5000 Din, so bili kriti s piispevki na nabiralnih polah. Darovali so izven tega: Banska uprava 1000 Din, mestna občina 600 Din, Šentjakobska Vincenc. družba 800 Din, osrednja Vinccnc družba 300 Din, Vzajemna zavarovalnica 200 Din, Zadružna zveza 100 Din,
Sre?a ïrt vesol'e cele rodbino zavisi oc zdravja soproge in matere. Vsaka žena bo lažje obvladala hišne skrbi, čc bo redno jemala
Halo!
Halo!
Kdor se hoče prijetno zabavati — naj pride na
va'^ovveier
Zadruge čevljarjev,
ki sc bo vršil 1. februarja 1930 ob 20 zvečer v hotelu »Tivoli«, Maske dobrodošle!	Maske dobrodošle!
it Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje žc en kozarec naravne »Frnnz-Jcsef«-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki zu želodčne bolezni izpričujejo, da se Franz-Joseft-vodu za z jedjo in pijačo preobloženo prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef«-grenčicu se dobiva: v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
ki predstavlja moč in zdravje.
Ljudska posojilnica 100 Din, Slovenčeva uprava (zbirka) 240 Din,
© Vreme v Ljubljani je bilo včeraj zopet ves dan deževno. Najnižja temperatura -(- 5.2° C, najvišja + 7.6" C. Barometer 754,7.
0 Poizkušen samoumor na policiji. 25letna Amalija je že popolnoma izgubljeno in pokvarjeno dekle in je v zloglasnem policijskem registru. V noči na sredo jo je policija iztaknila v nekem brlogu in jo aretirala. Zjutraj, ko bi morala biti zaslišana, je čakala pred vrati uradnika. Stražnik je opazil, da še vedno diši po žganju. Prosila je, če sme iti na stranišče. V istem trenutku ie pograbila iz nedrij malo stekleničico, jo v dušku izpraznila in se opotekla — v steklenici je bil lizol. Takoj je bil poklican reševalni avto, ki je Amalijo prepeljal v bolnišnico. Tam so jo rešili in obenem tudi obdržali. Samo morala jc na drugi oddelek, kjer pa bo stala dalj časa.
0 Iz policijske torbe. Čeprav gremo proti zadnjemu, je življenje v Ljubljani še vedno veselo. God sv. Franca, ki so ga včeraj obhauili mnogi Franciji, je povzročil nekoliko več dela policiji: radi kaljenia nočnega miru je bilo ovadenih 17 oseb, med temi devet Francljev. — Dva moška sta bila aretirana radi grdega zločina proti nravnosti. Oddana bosta v sodne zapore. — Prijavljene so tri manjše tatvine in sicer tatvina 600 Din denarja, 500 Din vredne obleke in 250 Din vrednih čevljev.
© S tuiiro konjem po svetu. Ta zgodba se je v torek začela, v sredo pa že končala. Neki Š. iz Št. Vida nad Ljubljano je preprosil nekega posestnika, naj mu posodi konja, samo za nekaj ur. Konja je res dobil, ali odpeljal ga jc v Liubl'ano in ga kar brž prodal prevozniku M. Pa tudi ogoljufani posestnik je zvedel za to konjsko kupčiio. Odpeijal se je včeraj v Ljubljano in prosil policijo pomoči. Koni je bil kmalu naiden, pol ure pozneje pa še goljufivi Šentvidec. Dobili so ga, ko je že popival za prigoljufani denar in skoro že pijan je moral v zapor.
© Polerork» namočena se dobi vedno v delikatesni trgovini F. R. Kovačič, Miklošičeva c. 32.
Maribor
Krvavo godovan'e
Maribor, 29, januarja.
Davi ob pol 3 je v gostilni Wombek v Krče-vini tekla kri. Kot žrtev je padel vojak godbenik Franc Rakoša, ki zapušča ženo in dva otroka. Vest o dogodku se |e naglo širila po mestu ter izzvala najrazličnejše govorice. Potek dogodkov je sledeč:
V torek zvečer po predstavi »Radikalna kura« v tukajšnjem gledališču je odšla peto'ica vojaških godbenikov-narednikov obhajal god v imenovano gostilno. V družbi je bilo ludi nekaj civilistov iz Krčevine in Leitersberga. Ob dobrem vinu je razpoloženje postalo živahno. Proti trem zjutraj, ko so se godbeniki pripravljali na odhod, sta se znašla skupaj godbenika Vodnik in Rakuša. Priče izpovedujejo, da je Rakuša imel v .rokah Vodnikovo bodalo. Nenadoma sla telebnila oba na tla. Kaj se je bilo zgodilo pri padcu, se točno ne more ugotoviti. Ko so tovariši dvignili Rakušo^ je bil le-ta ves v krvi. Ni se mogel vzdržati na nogah ter se je zrušil na tla: na desni prsni strani je zevala globoka rana. Ko jc prispelo moštvo rešilnega oddelka v gostilno, je moglo le ugotoviti, da je Rakuša očividno umrl radi notran e izkrva-vitve. Obstoja domneva, da se je pri padcu Vod, nika in Rakuše, ki sta bila sicer dobra prijatelja, zapičila ostrina bodala v Rakuševo desno prsno stran. Sicer pa zadeva še ni čisto pojasnjena.
Na lice mesta je prispela vojaška komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Rakušo so odpeljali v mrtvašnico tukajšnje vojaške bolnice, Vodnik pa jc bil aretiran.
□	Rdeči križ ima drevi ob 20 pri »Orlu« svoj redni občni zbor. Mnogo dela čaka to društvo v tekočem letu; zato se pričakuje polnoštevilna udeležba. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za humanitarno delovanje omenjenega društva.
□	Prvi krst v dr. lpavčevem sanatoriju. Te dni je bil krščen v omenjenem sanatoriju Antor, Medved. Je to prvikrat, da se je istotam bolniška sobica spremenila v lično krstilo kapelico.
□	Na današnjem prosvetnem večeru govori prof. dr. Dornik o jeziku kot najglobljem izrazu
M. Zoščenko:
Osebne pravice
Jetiui Ščurkin, nekdanji vralar, je menda dve leti romal po različnih uradih: po vojni je ostal brez posla. Naposled je dobil službo, in je celo odgovarjala njegovi strokovni usposobljenosti. To službo mu je oskrbel sorodnik, njegov lasten nečak Miška Gusev. Pred Ieli mu je Ščurkin marsikdaj navijal ušesa in prisolil klofute, zdaj pa je postal ta Miška velika zver, ravnatelj, in mu je stric kazal dolžno spoštovanje.
Prav čudno je bilo Ščurkinu pri srcu, ko se je z Miško razgovarjal. Miška je sedel v svoji pisarni in kadil cigarete. Ščurkin pa je stal poleg, se potrudil, da ne bi obtičal razgovor, in se je vedno zopet spoštljivo priklanjal.
A razgovor se nikakor ni Iiotel tako lahko razpresti. Miška Gusev je ostal pri strogem, uradnem nastopu in za vol j večjega ugleda niti ni odložil peresnika: vedno ga je držal v roki.
No torej, tovariš stric,« je strogo govoril Miška, »stvar je zdaj v redu, in lahko nastopite službo. Veliko posla itak ne boste imeli; to je. lahka služba. Ce pa mislijo kateri ljudje, da se ne sklada ta posel z osebnimi pravicami in takorekoč ponižuje človeka, ta je res bosa. V resnici je baš narobe ... Vse je pač. odvisno od osebnega nastopa ...«
>Jaž že poznani ta pravi nastop, je obupno rekel Ščurkin. Saj sem bil petnajst let vratar.. .<
>Le pustite to govoričenje, : se je namrdnil Miška. »Pozabiti morate, kar je bilo poprej. Če ste vi bili poprej vratar, morate razumeti, da se zdaj drugače gode.Opozarjam vas, tovariš stric, da zdaj ne smete pobirati napitnine. Tudi preveč ;-".poštljivosti ne smete kazati, kakor se je lo delalo preje. Ne rečem seveda, da bi moral takoj dobiti vsak eno po gobcu, a ne gre, da bi se poniževali. Pozabiti ne sinete na svoje osebne pravice in nastopati morate primerno vašemu službenemu značaju.«
: Saj me ni treba učiti,« je dejal Ščurkin, »saj poznani svoje osebne pravice.
'No pa dobro, potem je stvar v redu, in lahko nastopite, tovariš stric, svojo službo. :
Miška je namočil pero v črnilo in s tem naznanil, da je razgovor z gospodom ravnateljem končan. Ščurkin bi se o marsičem z njim še rad pomenil v istem strogem uradnem tonu, a se ni upal. Zato je samo spoštljivo zakašljal in po prstih neslišno odkorakal iz pisarne.
Drugi dan se jc torej Ščurkin pripravil na nastop svoje službe. Drgnil je s čistiloni kljuke na vratih, z vlažno cunjo obrisal umazane stopnice, se mrko nasmehnil v brk in se spustil na stol ob vhodu.
>Le počakaj,« je mislil ščurkin na svojega nečaka, »premlad si še, da bi me učil. Pozabiti ne sineš, pravi, na svoje osebne pravice. Jaz nikomur ne pustim, tovariš Miška Gusev, da bi meni levite bral. Če pa misli morebiti kdo, da mu bom nastežaj odpiral
vrata — no, ta se pa zelo moti... Jaz na pamet poznam vse svoje osebne pravice. Nikar se ne razburjajte zavolj tega, tovariš Miška.«
Ščurkin je nestrpno pričakoval, da bi pokazala ura štiri popoldne. Ob štirih so končali uradniki delo.
>No, le poberite se,« je mrmral Ščurkin. »Že prav... ne rečem sicer, da bom vsakeuju prisolil takoj eno po gobcu, a ponižati se tudi ne maram...« Razgrnil je dnevnik in se je lotil čitanja.
Uradniki so začudeno gledali v stolu ošabno zleknjenega vratarja in se previdno izognili njegovim udobno stegnjenim nogam. Eden izmed uradnikov se je ob nje malo spotaknil. se oprostil in smuknil skozi vrata.
: Oprostil se je,< je vzradoščeno dejal Ščurkin. >Poprej bi mi bil seveda takoj prisolil klofuto. Zdaj je vse drugače, odklenkalo jim je.«
Prihajalo je vedno več uradnikov, odkorakali so mimo vratarja in zaloputnili drug za drugim težka vrata.
:>Le poberite se,v: je mrmral Ščurkin. »Saj nimate nobenega drugega posla ... Vsak mi naredi prepih. Vsak me samo poniža...«
Neki uradnik je stopil čez Ščurkinove noge in stekel ven, ne da bi zaprl vrata .. x
^ Vrata!* je zarjovel Ščurkin in za njim planil ven. »Zapri vrata! Mar sem jaz za hišno pri vas. Hudič nemarni!«
Uradnik se je plašno ozrl, poslušno zaprl vrata in odšel, a se je razburjeno ustavil in pogledal nazaj.
~ No, zdaj pa imaš,« se je veselo reža! Ščurkin,
Šibko dekletce, strojepiska v prekratkem krilu, kakor so ga poprej imele samo opice v cirkusu, je stopila k vratom in jih previdno sunila s prstom. Rada bi jih odprla, a so za njo bila pretežka.
;>Le počakaj,« je rekel Ščurkin, in je priprl vrata z nogo. Le počakaj malo. Vsakemu ne bom posebej odpiral. Kadar se bo nabralo deset ljudi, potem bom že odprl.«
Dekletu je od. zamere zadrhtela čeljust. Ščurkin se je prestrašil, da se ne bi zjokala, in ji je nehote odprl vrata.
:>Res bo treba na vrata obesiti listič,« je pomislil Ščurkin, kaj pa... napisal bom, naj gredo ven v skupinah.«
Ščurkin je stopil v svojo kamrico, vzel papir in pričel čečkati: — Izhod je dovoljen samo v skupinah. Po 10 oseb. Vratar Jefim Ščurkin. —-
Vendar se ščurkinu ni posrečilo obesiti ta listič na vrata. Poklicali so ga k Miški Gu-sevu.
Miška Gusev z njim ni veliko govoril. Izplačal mu jc denar, popotnico in mu je v strogem uradnem tonu velel, naj gre domov, na kmete.
Ščurkin bi se г njim rad pomenil o uradnih zadevah, a se zopet ni upal. Odkorakal jc v svojo kamrico in pričel pospravljati svoje stvari. Basai jih je v torbo in od same zamere tudi vanje pljuval.
so na ažji pot. po katerem prihaiato POiezenske ka > v naše telo PEVCI se obvarujejo hripavosti. nahoda in prehlajenja, če jemljejo okusne ANA-
LO I-pastille ar Wanderia. Dobivalo se v vseh lekarnah Varujte se izdelkov ki v zadniem času îmitiraio ANACOT-pastilie
nerodne duše. Tisočletni razvoj slovenščine od bri-žinskih spomenikov do popolnosti in višine, na katero so dvignili slovenščino naši duševni orjaki Prešeren, Cankar in Zupančič, bo zaživel pred nami. Kot odličen književnik je dr. Dornik pač poklican, da nam razgrne zaveso nad zgodovinskim razvojem jezika. Večer bodo poživljale mične pesmice, ki jih zapoje akademski pevski zbor. Dvorana bo toplo zakurjena. — Prijatelji prosvete — vabljeni.
□	Ljudski oder. Nocojšnji sestanek odpade.
□	Promocija dveh mai iborčanov. Danes promovirata na vseučilišču v Inomostu za doktorja vsega zdravilstva Leon in Rudolf Kac, sinova tuk. zobozdravnika dr. Kaca.
□	Smrl na iračivcah. V torek zvečer so našli na tračnicah v predoru med Pragerskim in Slov. Bistrico cestnega nadzornika Henrika Požarja is Maribora. Bil jo nutev, 1er je imel čisto razbito glavo. Očividno ga je povozil popoldanski brzovlak, 1er se domneva, da ga je zgrabil vlak, ko je šel skozi predor. Zapušča ženo in otroka.
□	Največji francoski vojni film »Verdun«
predvaja od jutri naprej Ljudska univerza v kinu Apolo. Film je bil sestavljen od društva bivših bojevnikov francoskega in nemškega naroda, da zbuja vest narodov.
□	Smrtna kosa. Umrl je šestletni Teodor Majdič, sin reslavraterja Majdiča. Pogreb jutri ob treh popoldne na magdalensko pokopališče.
□	Poln humorja je film »Bodeča mladina . ki se od danes naprej pa do vključeno nedelje, predvaja v unionskem kinu. V glavni vlogi nastopi Gustl Stark-Gstettenbaur, dobro znan iz filma ;>2enn na mesecu«. Cene so znižane. Predstava ob 16, v nedeljo dve predstavi in sicer ob pol 11 in pol 15.
□	Radi se zabavajo Mariborčani. To dokazujejo sledeče cifre: gledaliških predstav smo imeli v preteklem lelu 211, javnih veselic in koncertov 968, plesov 48, kino predstav 1361, cirkuških predstav 5, drugih predelav 311 Težnje Mariborčanov po zabavi je podpirala tudi nabava radio-aparatov, katerih smo imeli v prošlem letu kar 201 (novo prijavljenih je bilo v preteklem letu 111 aparatov). Vzporedno je živahno plalo d ruš. veno življenje. Drušlvenih občnih zborov je bilo 234, izrednih zborov 499, predavanj 38, športnih tekem pa 54.
□	In radi polujejo .. Oddelek za potne liste je. izdai v preteklem letu našim državljanom 1149 novih potnih listov, podaljšal pa 4337 starih potnih listov. Vidiranih jih je bilo za inozemstvo 6087, za severno Ameriko 1, za južno Ameriko 7, za druge prekomorske kraje 17.
□	Ter radi bero... časopisov je izhajalo v Mariboru 26 (med temi ludi esperantski mesečnik); prenehali so trije, na novo prijavljenih pa jih je bilo 26.
U Nova avtobusna proga Poljčane—Vitanje se otvori dne 1. februarja s sledečim voznim redom: odhod iz Vitanja proti Konjicam ob 7 in 12.55; odhod iz Konjic proli Poljčanam ob 9 in 13.50; iz Poljčan ob 10.30 in 14.45; iz Konjic v smeri Vitanje ob 12 in 18.10.
□	Požar se je vnel na nepojasnjen način v kovačuici I. Lovreučiča v torek zvečer. Iz kište, napolnjene s premogom, so švignili plameni. Na mesto požara so takoj prispeli gasilci, pogasili požar, ods.ranili iz kovačnice ves premog ter tako odstranili nevarnost, da bi plameni udarili na bližnje objekte.
□	V sludenški Ljudski univerzi je drevi predavanje o ustroju in pomenu družine. Predava g. Robnik.
'	Dražba
f	C
5 Situarijsko poročilo o dražbi kož, divjih živali iu
Ponudbo je bilo malo več od povpraševanja. Kvaliteta blaga je srednja, vendar slabša od lanskega leta radi pomanjkanja mraza in snega.
V ponedeljek dne 27. januarja so se vršile na Ljubljanskem velesejmu samo prodaje v prostem prometu. Trg je bil dobro založen in se ceni, da se jo prodalo v detajlu za tri četrt milijona Din blaga. Cene v prostem prometu so bile nižje kot pa drugi dan in tretji dan na dražbi. V prostem prometu se je doseglo za kuno zlatico 750 -E00 Din, za kuno belico 700 - 800 Din, za zajce 13—15 Din, veverice 3—4 Din. bele podlasice 40- 50 Din. divje mačke 90—100 Din, vidre 600 —800 Din, poljske lisice 300 - 350 Din, gorske lisice 350 - 420 Din, dihurje 150—180 Din, jazbece 75—80 Din in za medvede do 2000 Din.
28. in 29. januarja so je vršila dražba (auk-cija). Izdraženlh je bilo 819 partij lisic, 52 pirtij kun zlatic. 33 partij kun belic. 57 partij dihurjev, okrog 8000 kom. veveric, 5500 kom. zajcev itd. Za
Za«ref>£fe " mes'nct hranilnica
izkazuje lani povečanje vlog od 323.2 na 402.9 milj. Din, od česar odpade na knjižice 287.1 (259.8), na tek. račune 63.5 (87.1). Relativno večji prirastek izkazujejo tekoči računi. Druga tuja sredstva so padla od 6.8 na 6.7 milj. Din. Zlusli jo lani naraslo stanje menic (od 53.7 na 60.7) in dolžnikov od 194.1 na 250.9. Tudi je hranilnica podpirala gradbeno delavnost. Lastna sredstva hranilnice so lani narasla od 12.2 na 14.2, čisti dobiček pa od 2.6 na 4.04 milj. od česar odpade na tramvaj 0.98 napram 0.14 milj. Din. Komunalna podjetja, ki jih finansira mestna hranilnica, izkazujejo napredek: plinarna izkazuje povečanje oddaje od 4.6 na 5.4 milj. kubm. Elektrarna je povečala lani odd»jo in omrežje zlasti v novo zgrajenih delih mesta, tramvaj pa je nadaljeval sistematsko obnovo stare proge, zgraditev drugega tira in voz. Novih je bilo •zgrajenih in repariranih tirov 3 km (1928 7 km). — Hranilnica, ki je bila uatan. 1914, izkazuje veliko hitrejše naraščanje vlog. kakor v Ljubljani in je pričakovati, da bo že 1. 1930 dohitela ljubljansko glede nn višino vlog, čeprav ta datira že iz leta 1889. Ta dvig je razumljiv, če vpoštevamo velikost Zagreba in njegov pomen kot finančni in trgovski centrum. Zadnja leta je bil razvoj sledeč: Ljubljana Zagreb
1926	259.0 206.2
1927	, 314.0 275.2
1928	357.3 328.2
1929	406.0 402.9
divjačine
Celje
er Zimski kmetijski tečaji. Po smislu zu-kouu o pospeševanju kmetijstvu je celjski kmetijski oddelek organiziral v tej zimi dva ziiinsku tečaja, enega v Št. Petru v Savinjski dolini, drugega v Laškem. Prvi se je pričel dne 19. iunuarja t. I. in bo trajal do 23. februarju, v Laškem pa so se pričela predavanja v nedelj«, dne 26. t. in., in se bodo končala dne 2. marcu. Kmetovalci kažejo zlasti v Št. Petru hvalevredno zanimanje za tečaj in redno prisostvuje predavanjem do 100 poslušalcev. Želeti bi bilo, da kmetovalci povsod, kjer se tečaji vrše, izrabijo lahko in ceneno priliko zn povečanje svoje izobrazbe, ki je posebno danes in zkisti v Savinjski dolini zu našega kmetovalcu bitne važnosti.
■& Licenciranje žrebcev. Nu temelju čl. 9 zakonu o pospeševanju živinoreje se vrši letos licenciranje žrebcev zu celjski okraj dne 4. februarju ob 3 popoldne ua dvorišču gostilne Rcbeuschegg. Važno je vedeti, da jc treba prignali k licenciranju vse žrebce, tedaj tudi one, l<i še niso bili doslej licencirani. Občinski uradi naj o tem pravočasno obvestijo lastnike žrebcev.
Ï3 Nekaj za mestni stavbni urad. Vodnikova ulica postaja ena najbolj prometnih ulic v Celju. Avtomobili, vozovi, kolesarji itd., skratka, večina voznega prometa iz Savinjske doline gre skozii to ulico. In sedaj naj bi si jo šel kdo od gospode pogledat. Blatna je bila sicer že vedno, u te dni kar plava v blatu. Gorje pešcu, ki ga zaloti avtomobil ali celo velik mestni avtobus. Vsaj tega prosimo za enkrat prebivalci tc ulice, dn pošlje mesto nekuj ljudi, i bodo blato ostrgali.
et Avtobus Celje—Štore, kii jc začel voziti ob nedeljah in praznikih nekako od Novega leta, sc je ined toni časom že upeljal ter so se gu doslej posebno posluževali Storjani in IV-herčani. /di se pa, dn vsi Cel jeni tega ne vedo. Opo/.urjamo torej, du opravlja to vožnjo ob nedeljah in praznikih avtobus, ki prihaja ob 13.33 i t Vranskega v Celje, odkoder odide po 5 minutnem odmoru v štore ter se vrača iz Stor ob 14 v Celju,
C
Malim obrtnikom je tudi na X. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija 1930 omogočena udeležba, ker je velesejmsko ravnateljstvo tudi na svoji letošnji jubilejni prireditvi blagovolilo nakazati Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani primeren prostor. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10-1, takoj, najkasneje pa do 30. marca, kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
K bilanci Narodne banke za 1929 objavljamo še podatke o računu dobička in izgube. Bruto donos se je povečal od 123.1 na 130.9 milj., dočim je donos od obresti nazadoval za menice od 80.8 na 77.9, za lombard od 20.2 na 18.8 mili., je narastel donos obresti od drž. dolga 1 miljarde Din od 5.7 na 6.7 milj. Din in dobiček pri raznih poslih (provizija, tečajne razlike itd.) pa od 16.5 na 27.5 milj. dinarjev. Med izdatki pa so narasli upravni stroški od 34.5 na 39.4 milj., amortizac. odpisi so se povečali od 5.8 na 6.8 milj. Izredno visoki so odpisi dubioz (9.7 milj. napram 3.7 milj,). Zaradi tega so se tantijeme zmanjšale od 4.7 na 4.5, čisti dobiček od 29.8 na 28.2 kakor tudi delež države od 44.6 na 42,3 milj. Din. Delež države pri stroških za izdelovanie bankovcev je znašal 5 05 milj. Delež države na dobičku se je porabil za zmanjšanje dolga za odkup kronskih bankovcev, ki je lani že itak padel od 1007.4 na 985.6 milj. in s to dotacijo na 948.3 milj. Din.
Izvoz v decembru 1929. Kakor smo že poročali je znašal naš izvoz v dec. lani 778.7 mil). Din napram 814.1 milj- v novembru 1929. Največ smo v novembru izvozili sledečih predmetov (v milj. Din, v oklepajih podatki za november 1929): plenica 115.8 (115.4), koruza 88 3 (94.9), moka pšenična 10.2 (8.9), konoplja 11.6 (20.8), fižol 8.1 (18.3), slive suhe 6.9 (12.9), hmelj 2.2 (5.9), opij 6.4 (1.7), goveda 21.4 (25.4), prašiči 47.S (41.9), drobnica 24.0 (26.8), perutnina 6 2 (5.9), sveže meso 56.0
(39.6),	jajca 20.2 (25.2), drva 10.0 (12.3), stavbni les 106.3 (91.5), hrastovi pragovi 9.2 (15.3), kalcijev karbid 6.0 (2.5), cement 13.7 (14.4), baker 30.1
(51.7),	rude 16.6 (18.3), emajl. posoda 19.2 (2.6).
Podružnica Jugoslavenske banke d. (1., Ljubljana (centrala: Zagreb, podružnice: Belgrad, Brod na Savi, Crikvenica, Karlovac, Novi. Novi Sad, Osijek. Sombor, Stari Bečej. Subotica, Sušak, Varaždin, Vukovar. Delniška glavnica in rezerva 133 milijonov Din, vloge ca. 430 milijonov Din), uraduje od 27. januarja t. 1. v novih prostorih na Dunajski ceRti št. 7. — Gospodarski krogi se opozarjajo na to, tla more ta zavod radi svojih odličnih zvez v tu- in inozemstvu vse poverjene mu transakcije izvršiti najhitreje in najkulanlnejše.
Električna centrala v senjskem rudniku. Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, je bila v soboto otvorjena velika električna kalorična centrala v senjskem rudniku. Rudnik Senj je državna last in je lani produciral 160.671 ton premoga. Rudnik datira iz 1. 1880. Nova cent-ala ima 2500 k. s. Električne instalacije so delo tvrd-ke: Jugosl. elektr. a. d. Brown-Boweri v Belgradu, parne kotle pa ie dobavila nemška tvrdka: Babcock & Willox Damplkesselwerke.
Kreditna zadruga detajlnih trgovcev, ki se je lani osnovala po ljubljanskem vzgledu tudi v Zagrebu, objavlja bilanco za 1929, iz katere je razvidno, da so znašali podeljeni krediti ca. 6 mil. Din; dubioza pa so bila izredno majhna: re celih 8000 Din. Zadruga ima 0,04 mili. Din lastnih sredstev, 0.565 mil. pologov članov in 1.8 mil. bančnega kredita. Dolžniki so znašali koncem 1929 2.79 milj. Din. Čisti dobiček je izredno vel'k: čez 0.2 milj. Din in ie potrebno, d,i zadruga zniža svoj odstotni zaslužek Za podeljene kredite se je največ kupovala konfekcija (45%), manufnktura (20%), čevlji (9%) itd. Po poklicu so bili kupci: državni in javni uradniki 39, privatni uradniki 38, privatniki 10, svobodni poklici 10% itd. Proučuje
kožnem sejmu 27.-29. januarja 1980 v Ljubljani, t
polhe, krte in rujave podlasice ni bilo nobenega zanimanja. Kupcev je bilo polovico iz naše države, polovico pa iz Avslri|e, Nemčije, Italije in iz Anglije. Pri dražbi se je posredovalo za 316 prodajalcev.
Cene so notirale: Kune zlatice 930 1275 Din, zajci 16.50 Din'(za škart zajce ni bi'o zanimanja), veverice zimske 4 Din (letne brez vrednosti), kune belice 74№-910 Din domači zajci 12 Din m kg. domače mačke po 10 Din. bele podlasice 60 Din. divje mačke 100—135 Din, vidre (M0—900 Din, jioljske lisice 310—4Ï0 Din, gorske lisice 850 460 Din, gorske lisice glave (posebno dobre) 500 do j 5"0 Din, dihurji 110—200 Din. jazbeci 89- 98 Din, | srne letne 17 Din. gamsi 30 Din. Vse to so cene z« ! komad cele, prvovrstne kože. Iz teh cen je razvidno, tla so dosegale mednarodno notacijo od prejs- | njega tedna v Leipzigu, deloma pa tudi preko- j račile.
Prihotlnja dražba se vrši dne 25. marca t. I. j
se tudi vprašanje ustanovitve centrale za evidenco slabih plačnikov.
Uvedba direktnih tarif za izvoz vina v ČSR.
S 1, februarjem t. 1. se uvedejo direktne prevozne tarife za vino v sodih ali v vagonih. V Sloveniji
pridejo v poštev tele postaje: Gor. Radgona, Ivanjkovci, Ljutomer, Maribor, Moškanici in Plui.
Vlogi1 pri angleških velebankah so zrašnle koncem leta 1929. 448.776 miljonov Din in so se napram koncu 1928. zmanjšale za 1104 milj. Din. Ti podatki veljajo za 5 angleških velebank, tkzv, big five.
Borza
Dne 29. januarja 1930.
DENAR
Devizni promet je bil danes znaten, čeprav je prišlo do zaključkov samo v 4 devizah: Berlin, Dunaj, Praga in Trst. Še celo v devizi Curih ni prišlo do zaključka na borzi. Največ prometa jc bilo v devizi Dunaj (nad 1 milj. Din). Tečaji so v glavnem ostali neizpremonjeni, le Praga, Bruselj in Budimpešta so se učvrstile, dočim je Trst, v katerem je bilo edino zaključeno privatno blago, popustil.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2279.50 bi., Berlin 1354.25—1357.25 (1355 75). Bruselj 790.14 bl„ Budimpešta 992 bl„ Curih 1095.90 bi., Dunaj 796.86—799.86 (798.36), London 276 bl„ Newyork 56.63 bi., Pariz 222.80 bi., Praga 167.47 do 168.27 (167.87), Trst 295.70—297.70 (296.70).
Zagreb. Amsterdam 2299 bi., Berlin 1354.25 do 1357.25, Budimpešta 992 bi , Bukarešt 33 51 bl„ Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.83—7Ç9.83, London 275.60—276, Newyork 56.53--56.73, Pariz 221.80—223.80, Praga 167.44—168.24, Trst 295.85 i do 297.85, Sofija 41 50 bi.
Belgrad. Berlin 1354.25-1357.25. Budimpe-I Sta 990.50—993 50, Bruselj 78 861-79164, Curih I km 40—1097.40. Dunaj 796.86—799.86. London 275 60— 276.40, Newyork 56.53—56.73. Pariz 2218 ! —223.8, Praga 167.47—168.27, Milan 205.85— 1 297.85.
Curih. Belgrad ».12625, Amsterdam 207.975, I Atene 6.71. Berlin 123.69. Bruselj 72.10, Budimpešta 90 52, Bukarešt 3 075. Carigrad 2 45. Dunaj 72.865, London 25.1875. Madrid 67.25, Newyork 517.75. Pariz 20 3825, Praga 15.3175 Sofija 3.7-15, Trst 27.09, Varšava 58.05, Kopenhagen 188.45, Stockholm 138 95, Oslo 138.80, Helsingfors 13.
Dinar notira: na Dunaju (tleviza) 12.51875, (valuta) 12 425, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 tien., Ljuhlj. kreditna 125 tien., Praštediona 925 tien., Kreti, zavod 170 den.. Trboveljska 490 bi., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Kranj. ind. 225 zaklj., Ru-j še 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 440 tien., I termini: II. 414—414.50 (413—414), III. 416.50— i 417.50 (416—417.50), 8% Bler. pos. 89.50—91.50, I 7% Bler. pos. 79.50—80 (79.75). 7% invest. posoj. 82.625—82.75 (82—82.05), agrari 51—52 (51). Bančni pap.: Union 203—206 (203), Pol jo 65—67, Hrv. 50 tien.. Kred. 101—105, Jugo 86- 88 (86). Ljublj. kred. 125 tien., Medjun. 59 den., Nar. 8300-8400, Prašted. 925—930, Srpska 162 den., Zem. 180— 132 (130). Ravnagora 75 den., Kat. 34 den., Obrtna 36 den., Etno 164 den. Ind. pap.: Guttmann 185— 190. Slavonia 200 den., Slavex 89—80, Danica 110 —120, Drava 305 den., Šečerana 390—395. Osj. ljev. 180-210. Brod. vag. 125—135. Union 140—
170.	lsis 19 den., Ragusea 430 den., Trbovlje 492.50 —495, Vevče 125 den., Nar. šum. 30 bi., Piv. Sar. 160 den.. Našice 1620 bi.. Nar. mlin 20 den.. Im-рех 45—52.50, Oceania 180 tien., Jadr. plov. 420.
Belgrad. Narodna banka 8385—8400,4 7% inv. pos. 82.50, agrnri 51.60, vojna škoda 441—442.50, ; II.. 413.50-414. III. 417—417.50.
Dunaj. Podon.-savska-jatlran. 92.90. Wiener Bankverein 21.25, Creditanstalt 51.25, Esrompleg.
171,	Aussiger Chemische 227. Guttmann 23. Alni-! ne 35.60, Trboveljska 61.10, Kranj. ind. 30.80, Ri-I ma Murany 107.40.
Žito
Danes je pšenica na našem domačem žitnem trgu zopel poskočila za VA—5 para. Skoro popolno pomanjkanje ponudb v pšenici boljše kvalitete sili kupce v naleti)) blaga slabše kvalitete, ki je sicer tudi dosti drago. Spodnjebačko blago velja 217.50—220 in čez, gornjebačko pa notira 225 tlo 230 nakladalna postaja. — Mlini se precej pridno zalagajo in tudi iz naših krajev je povpraševanje po blagu precej veliko. — Koruza in ostali predmeti so neizpremenjeni.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključeno je bilo 8 vagonov pšenice in 11 vagonov koruze. Tendenca neizpremenjeno čvrsta.
Novi Sad. Notacije so neizpremenjene. Promet: pšenice 31 vagonov, koruze 26, moke 7 vagonov. Tendenca neizpremenjene.
Budimpešto. Tendenca slabša. Promet živahen. Pšenica marec 23.88—23.93, zaklj. 23.90— 23.91, maj 24.76—24.92. zaklj. 24 76—24.77, julij 23.80-23.C0. zaklj. 23.81 23.82, rž inarec 14.22— 14.32, zaklj. 14 22—14.23. maj 15.06—15.22. zakli. 15.02-15.04, okt. 16 82, koruza maj 14.67 14.75, zakli. 14.70—14.71, tranzit maj 14.05, zaklj. 14.05— 14.08.
Od česa zavisi sreča v družinskem življenju ?
Od zdravja, toda zdravja ni brez dobre pre» bave, kajti le od slabe prebave izhaja vse drugo zlo.
Če trpite torej zaradi trde stolice, hemeroidov, navala krvi v glavo, nespečnosti, nervoznosti in slabega apetita, bolezni, ki nastanejo zaradi slabe prebave, teduj vzemite preizkušeno zdravilno spe-cialiteto čistilo Figol in Vaša prebava se bo uredila in povrnilo sc Vam bo zdravje.
Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna d r. S e m e I i ć , Du brovnik 2,44.
Originalni zabojček s tremi steklenicami stane z zavojniao in poïtnino vred 103 Din, osem ste klenic 245 Din, ena steklenica pa 40 Din.
MnogoJtevilne zahvale prihajajo vsak dan, ki pričajo o izvrstnem delovaniu Figola.
Javna zahvala.
P. n. Lekarna Dr. Semelić, Dubrovnik 2 44 Dalmacija.
Dve steklenici Figola, ki ste mi iu poslali kot zdravilo za hemoroide, zelo dobro eleluiejo. Zato Vas prosim, da mi pošljete še eno steklenico Figola za mojega prijatelja, ki trpi zaradi iste bolezni. — Prejmite pozdrave od
Save S. Mijuškovića,
posestnika. Mann. Ostrog, 3. VI. 1927.
Radio
Vrednostne popirte:
vojna škoda, tobak, rdeči križ in dru<!e, reéledu e, hrani, dobitke vnovči: DOKTOR AN CERNE - gospo larska p sama - Miklošičeva 6, Ljubljana. (Znamka za oJgovor!)
Fv
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 3 vagoni desk smreka-jelka. Tendenca neizpremen ena.
Povpraševanje je za ca. 100 m" jeLovih hlodov (smreka, jelka) 9—18 m, 25-55 cm, za večjo množino hrastovih dog 1.15 m 40 mm, za jelove trame, rezane na živ rob, raznih dimenzij.
Ponuja se: 1 vag. buk. vilarega opija fko vag. meja in hrastove podnfce 43 min 19 2S сш 2.65 m 1500 Din meja Postoma Ir.ms^
Naše pesmi r londonskem radiu.
V nedeljo smo poročali, da bo v soboto, dne 1. februarja, od 14 tlo 15 pel v londonskem radiu g. Morgan Jones naše pesmi. Spored je naslednji: L 1. Češi me (Sing to me, my Mother). 2. Vrbnift nad moreni (Mountains over the Water). 3. Uspavanka (Fall o Dew). 4. Škripi djeram (The Watei Chain). — II. 1. Gozdič je že zelen (The Wood will stili be green). 2. Doletiše ptice (The Cu-ckoos). 3. Vidini, draga moja (Teli me. o my Darilne). 4. Kupiću li dušo (I will bring yon Ycwels) 5. Mi ptičea zapoje (A bird sings to ine).
Programi Kadio*Lj(ib(jano t
Četrtek, 30. januarja: 12.30 Reproducirani glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. V. Bobinée: Zitnice svela. — 19.30 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Tedenski pregled — književni pregled. — 20 Koncert godbe Dravske divizije: Wag-nerjev večer. — 22 časovna napoved iu poročila Koncert Radio-orkestra
Petek, 31. januarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 1330 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Roman Tominec: Slike iz umetnostne zgodovine. — 19 Gospodinjska ura: Žena in tisk, gdč. Lebarjeva. — 19.30 Dr. Le-ben: Italijanščina. — 20 Koncert Šramel-kvarlela.
—	21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 O morzejevih znakih, pre dava g. Povše.
Drugi programi i
Petek, 31. januarja.
Belgrad : 18 Popoldanski koncert zabavne glasbe. — 20 Večerni koncert Radio-kvartela s peljem. — 21.10 Poročila o šahovskem turnirju. — 21.20 Mali večerni koncert. — 22 Vesela glasba na dude. — Varšava; 17.45 Koncert orkestra na mandoline. — 19.25 Roproducirana glasba. — 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.40 Koncert. — 19.50 Koncert cerkvenega zbora. — 20.30 Koncert jazz-orkestra. — 22.30 Koncert ciganskega orkestra — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert Radio-orkestra. — 15.30 Re-j»roduoirana glasba. — 16 45 Glasbena akademija.
—	20 Koncerl pevca Umberta Urbana, nato plesna glasba. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. — 12 80 Koncert Radio-orkestra. — 13.30 Orkestralni koncert. — 16.30 Mladinska ura. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 20.30 Veliki simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 20.15 Večerni koncert. — 21 Reproducirana glasba. — 22.25 IX. koncert sodobne glasbe. — Langenberg: 17.3 J Koncert Radio-ork. — 20 Koncert iz tlel Leo, Mo-ritz, Siegfried in Richard Falla, nato plesna glasba.
—	Rim: 13 Koncert Radio-kvinteta. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Prenos operete :>Vnlčkov čar«. — Beilin: 20.30 ,>Ubogi Jonathan«, opereta.
—	Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. — 17.15 Prenos iz Krakova. — 17.45 Koncerl na kitare. — 20.15 Simfonični koncert iz Varšave. — Toulouse: 18.85 Plesna glasba. — 19 Pesmi. — 19.30 Večerni koncert. — 20.25 Zabavna glasba. — 21 Nočni koncerl. — Stuttgart: 19.30 Italijanske pesmi in arije (tenor in bariton). — 20 Veliki koncert filharmonije v Stuttgartu. — 22.15 Plesna glasba. — M. Os trava: 11.80 Reproducirana glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17 30 Drama iz studia. — 19.05 Zabavna glasba. — 20.15 Večerni koncert. — 21 Reproducirana glasba
—	22.20 IX. koncert sodobne glasbe.
iz društvenega življenja
»Ljubljana«. Danes ob 8 zvečer redni dri štvni občni zbor v društvenih prostorih. Udeležba ; obvezna. Podporni člani vabljeni. — Odbor.
Pevski zbor Glasbene Malici- ljubljanske na ! Vifiu. V nedeljo, na svečnico zvečer ob 20 bo priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske svo. koncert na Viču.
Radio-konrert Prosvetnega društva v Ptuju ' Prosvetno društvo je v nedeljo priredilo radio-koncert v svoji čitalnici na Minoritskem trgu. R;. dio-koncert je predvajal inž. kap. g. Albin Mlaker s »Slord« aparatom. Obisk je bil povoljen.
Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane da se v čim večjem številu udeleže predavanja <• prijavi za pridobnino in za davek nn poslovn promet, ki ga priredi Zbornica za trgovino in obr v petek tlne 81. t. m. ob 8 zvečer v zbornični po svetovalnici. — Načelstvo.
Družabni klub r Ljubljani priredi v sobo I. dne t. februarja t. I. v veliki dvorani hotela Union svoj vsako leto običajen družabni večer. Začetek ob pol 21. Vabimo vse p. n. člane in po njih vpeljane gosle. — Odbor.
P r i m » (le K i v e r a (na levi), diktator Španije, jc podal demisijo, katero jc kralj Alfonz (na desni) sprejel in poveril sestavo nove vlade šefu svoje vojaške pisarno generalu Bcrcngueriju, ki
jc izrazit nasprotnik Primo de Rivcrc.
Nova odkritja iz krščanskega Rima
Praznik sv. Boštjana so letos v Rimu praznovali z blagoslovitvijo muzeja, ki so ga zgradili v bližini temu svetniku posvečene bazilike nad katakombami, ki se imenujejo po slavnem mučeniku. Muzej so opremili s prvovrstnim arheologičnim materijalom, ki so ga našli pri zadnjem izkopavanju, ki se je vršilo pod vodstvom papeževe komisije za cerkveno arheologijo.
Bazilika sv. Boštjana je že delj časa pozo-rišče res znamenitih arheologičnih najdb. Staro ushio izročilo, ki se je naslanjalo na metričen napis Damaza, velikega papeža katakomb, je vedno trdilo, da sta na tem kraju nekaj časa počivali trupli apostolov sv. Petra in Pavla, kazali so celo mesto tega začasnega groba v podzemskem podmolu, ki so ga imenovali : Platonia Apostolorum«. Ker pa je v teh tradicijah in obnovitvenih poizkusih vladala zmešnjava, je papeževa arheologična komisija leta 1914 sklenila začeti s sistematičnim izkopavanjem, da pridejo stvari do dna.
Uspeh je bil odličen in najdba ena bolj zanimiva kakor druga. Pred vsem so ugotovili, da je slavna Platonia nagrobni spomenik, ki je bil v V. stoletju postavljen na čast škofu in mučeniku Kvirinu. Istočasno so pa naleteli na najbolj zanimiv stavbni spomenik, kar jih je v Rimu v čast sv. apostolov. Pod cerkvijo sv. Boštjana so odkrili prvotno stransko steno griča s poganskimi grobovi I. stoletja, ki so sijajno okrašeni in izborno ohranjeni, dalje vilo, več hiš in krščansko pokopališče. Največje presenečenje pa je nudilo odkritje Iri-clinija (jedilnica), kjer so se prvi kristjani zbirali k bratskim obedom. Njegovi zidovi so polni latinskih in grških napisov, ki izvirajo iz I. in II. stoletja. Ti napisi, ki jih je več sto, pričajo o ginljivem zaupanju do svetnikov: Peter in Pavel, imejta usmiljenje z menoj grešnikom; Peter in Pavel, prosita za me; Peter in Pavel, pomagajta mi itd. To je gotovo najboljši dokaz za to, da sta trupli sv. apostolov začasno počivali na tem mestu. Najbrže so v času najgro-zovitejšega preganjanja kristjanov prenesli relikvije semkaj, da so jih tako obvarovali pred oskrumbo.
Zanimivo je, da se je teh raziskovanj udeleževal tudi msgr. Ahil Itatti, sedanji papež, ki je leta 1918, ko je bil zadnje leto prefekt vatikanske knjižnice, izročil papeževi akademiji za arheologijo spomenico z velikim številom starih tekstov o baziliki in grobnici sv. Boštjana i/, renesančne dobe.
Najnovejša odkritja se nanašajo na kor, ki obdaja glavni oltar. Nemogoče je s kratkimi besedami natančno opisati te bogate zaklade. Stene so od vrha do tal pokrite s poganskimi in krščanskimi napisi v latinskem in grškem jeziku, ki omenjajo vse socialne razrede od
Lep sodnik
škofov, dijakonov in devic do senatorjev, tri-bunov in bogatašev. Steklene omarice vsebujejo drobce kozarcev itd., dalje celo vrsto novcev iz cesarske dobe srednjega veka. Omenimo naj dalje napis mimika Vitala, ki je znan po rokopisu VII. stoletja v Ljeningradu. Od tega napisa so zopet našli znatne odlomke, dalje kos sarkofaga iz IV. stoletja, ki predstavlja sv. Devico z Jezusom; poleg je podoba, ki naj bi mogoče predstavljala pastirja, v kateri pa lahko spoznamo tudi sv. Jožefa (to bi bila tedaj najstarejša slika Jezusovega rednika) ; končno krasen sarkofag s podobo Jezusa, obdanega od njegovih apostolov, med njimi tudi Pavel.
V prizemlju te galerije lahko občudujemo ostanke rimskih hiš, na katerih je bila sezidana cerkev. Na teh so sijajne freske, čijih ena predstavlja ludi življenje in vrvenje v rimskem pristanišču.
Ko bodo preiskali Ua pod baziliko, bodo prekopali tudi okolico, kjer bodo gotovo našli nič manj dragocen niaterijal.
V nizu obtožb, ki so bile dvignjene proti znanemu ameriškemu sodniku Vitaleju radi njegovih tajnih zvez z roparji in morilci, je značilen njegov odnošaj do nekega tatu, katerega je oprostil krivde, čeprav je la tatvino j priznal in ludi priče potrdile, da je v resnici tat. Policijski komisar Whalen, kateremu je poverjena Vitale-jeva afera, je zbral vse dokumente, ki se nanašajo na ta slučaj in stav-ljajo Vitale-jev odnošaj do tega tatu v čudno luč. Neki Fawcett je vlomil pri nekem trgovcu in mu odnesel 80 dolarjev. Pred sodiščem je priznal svoj zločin in tudi priče so se, kakor smo že rekli, izjavile proti njemu. Toda vseeno ga je Vitale oprostil kazni, samo naložil mu je, da vrne trgovcu onih 80 dolarjev. Vi-tale-jevo ravnanje v tem slučaju se da razjasniti edino s tem, da je bil Fawcett član bande, s katero je bil Vitale v dobrih odnošajih.
Ugotovilo se je dalje tudi, da je imel Vitale dobre zveze z Jack Dianiondom, ki je obtožen, da je sokrivec umora znanega milijonarja in voditelja banditov Rothsteina in ki je radi tega pobegnil.
Diamonda so večkrat videli v družbi z Vi-tale-jem in s kraljem artičok« Terranovo, ki je tudi zaprt radi Vitale-jeve afere. Po vsem izgleda, da je Vitale posredni soudeleženec pri umoru Rothsteina, ki je bil vodja neke nasprotne tolpe. Policijski komisar Whalen upa, da se mu bo posrečilo dokazati, da je Vitale imel zveze v Diamondom tudi po njegovem begu.
Catliolic Directory za leto 191-50 poroča, da je leta 1928 na Angleškem in v Walesu prestopilo 12.372 oseb v katoliško cerkev, 307 več kakor prejšnje leto. Na vseli poljih, pri duhovščini, šolah, cerkvah, kapelah, krstih in porokah je zaznamovati napredek. Število katoliškega prebivalstva na Angleškem in v Walesu je znašalo 2,156.146. Število duhovščine je narastlo za 39 in znaša 4349, med njimi je 2759 svetnih duhovnikov. Otvorjenih je bilo 22 novih javnih cerkva in kapel. Sedaj imajo angleški katoličani 2205 cerkva in kapel. S petimi novootvorjeniuii srednjimi šolami je poskočilo njihovo število na 501. Skupno število osnovnih šol se je s 57 novootvorjenimi zvišalo na 1331. Učencev je na srednjih šolah 53 tisoč 897, na osnovnih šolah pa 374.169. Število otroških krstov je znašalo 66.347 napram 65 tisoč 176 v prejšnjem letu. Število porok je narastlo od 21.500 na 22.089.
Tragična smrt učenjaka
Praško javnost je nenavadno razburila tragična smrt profesorja I. Vlčka, zgodovinarja slovanske in češke literature Karlove univerze v Pragi. Profesor Vlček sc je na svoj 70. rojstni dan sprehajal po Heroldovem parku. Nenadoma mu jc postalo slabo, sedel je na neko klop in ni mogel več vstati. Poklicali so rešilno postajo, ki jc prepeljala profesorja Vlčka v bolnišnico. Toda med prevozom je umrl. Češkoslovaški listi so morali mesto že pripravljenih člankov o njegovem jubileju objaviti osmrtnico. — Profesor Vlček je napisal zgodovino slovaške literature, zgodovino češke literature in mnogo znanstvenih del o književnosti, zlasti o slovanski. Dela profesorja Vlčka se odlikujejo po bogati snovi in po čistem jeziku in slogu.
Groi Manired Gravina, komisar Društva narodov za Gdansko.
spomine Mr. Brace-u, ki jima je ponudil 700 tisoč frankov. In tako se je maščevala nad tigrom« njegova prevelika zvijačnost in Mr. Brace se ima samo njej zahvaliti, da bo napravil sijajen dobiček.
Shawovi lasje
Neki dijak na živinozdravniški visoki šoli v Birniinghamu je dobil v dar lase pesnika Bernarda Sha\v, svilenomehak, bel šop las. Sprejel je to redkost in jo shranil v svoj album. Lasje so po vsem sodeč napravili velik ovinek. Dijakov prijatelj je bil znan z nekim gospodom, la je bil pa prijatelj Bernarda Shawa, ki mu je dal lase v spomin.
Dijak se je seznanil z neko deklico, ki je bila popolna lepota. Imela je samo to napako, da je tudi ona posedovala šop las od Bernarda Shawa. Tudi vse njene prijateljice so imele Shawove lase. In če je popraševal, odkod jih imajo, so izvirale vedno od istega gospoda,
Veliki železni most čez Visio pri Tczevvu bodo podrli, da spremene prometne zveze po vidikih
poljske strategije,
SedemnadsroDna stavba brez oken je hladilnica tovarne za led v Dresdenu.
Kako je „liger" nasedel radi svoje lohavosti
Borba za Clemenceau-;eve spomine.
Te dni bodo izšli v Ne\v-Yorku v založbi Mr. Harcourt Bracea Clemenceau-jevi spomini. Mr. Brace je zelo ponosen na svojo pravico založništva. Pravzaprav pa se ima zanjo zahvaliti le preveliki lokavosti starega »tigra«. Njegov tekmec Mr. Boni je že preje zvedel za spomine velikega francoskega državnika in se je takoj odločil, da se odpelje s parnikom v Evropo in da se tam osebno pogaja s »tigrom« glede izdaje njegovih spominov.
Mr. Boni je bil zelo vesel, ko je iz ust samega Clemenceau-a zvedel, da so spomini že gotovi in da se on že pogaja z nekim francoskim založnikom, da mu odkupi pravico založništva za 20.000 frankov. Mr. Boni je bil ves vesel. Tako konkurenco je bilo pač lahko potolči. Brez nadaljnega pomišljanja je ponudil za spomine 500.000 frankov. »Tiger« je bil seveda zelo vesel, da je lako dobro prodal svoje spomine. Sklenila sta kupčijo, toda podpis sta morala odložiti za en dan, ker Mr. Boni ni imel pri sebi čekovne knjižice.
Ko je naslednjega dne prišel Mr. Boni zopet k Clemenceau-u, je našel tam nekega odvetnika, ki je »tigru« v imenu neke ameriško-francoske družbe ponujal za spomine 600.000 frankov. Mr. Boni-ju ni preostalo drugega, kakor da ponudi 700.000 frankov. »Tiger« je bil s leni zadovoljen, toda podpis pogodbe je odložil za en dan, češ, da mora obvestiti dotično ameriško-francosko družbo. In sedaj se je začela ljuta tekma, ki jo prišla tako daleč, da so konkurenti ponujali Clemenceau-u za spomine poldrugi milijon frankov. Končno se je Mr. Boni odločil, da se obrne na dolično družbo, če bi se mogli na kak način pogoditi glede založniške pravice. Dobil je odgovor, ki se ga je najmanj nadejal: »Nikdar nismo rekflektirali na Clemenceau-jeve spomine.« Mr. Boni je sedaj vedel, da je skoro nasedel »tigrovi« lokavosti, ki se sploh ni pogajal s to družbo, ampak je hotel od Mr. Boni-ja dobiti čim večjo vsoto. To ga je tako razjezilo, da je takoj zapustil Pariz. Stari »Tiger« in namišljeni advokat sta pa težko vzdihnila za izgubljenim milijonom. Ni jima preostalo drugega, kakor da prepustita
ki je imel prijatelja, ki je bil zopet znan z Bernardom Shawom. Potemtakem bi si moral Bernard Shaw ostrici vse svoje lase.
Dijaku se je radodarnost pesnikova zdela čudna. Pričel je zadevo preiskovati. Ker je imel mikroskop, s katerim lahko vse mogoče preiščeš, je vzel iz albuma lase, jih dal pod mikroskop ter je z lahkoto ugotovil, da so res lasje. Z lahkoto je pa tudi ugotovil, da niso nikdar krasili človeške glave. Bili so lasje od psa. Dijak si je preskrbel vse Shawove lase svojih znancev. Prepustili so mu jih proti častni besedi, da jih bo vrnil. Zakaj vsi so bili p«v> pričani, da so lasje pravi. Mikroskopična preiskava je pa dognala, da so vsi lasje od psa. Kmalu so našli sleparja. Bil je neki gospod, čigar pes je imel dolgo, belo-svilnato dlako.
Smešnice
Profesor je sedel poglobljen v delo, ko pridrvi v sobo njegova žena.
»Za božjo voljo!« je vzkliknila, »Vilko jc razlil črnilo po novem namiznem prtu. Kaj naj storim ?«
»Piši zaenkrat s svinčnikom I« je odgovori' profesor.
џ
Stara mati: »Ko sem bila mlada, so ljudje hranili denar v nogavicah.«
Vnukinja: »Ali stara mama, ravno tam,
kjer vsakdo lahko vidi.«
*
»Slišite, tale strupena kača pa ni dolga štiri metre, kakor je napisano na lepakih.«
»Tu imate meter, pa jo zmerite ...«
>Sedaj se bom pa vsedel in celo uro no bom vstal.<
12.372 izpreobrnitev na Angleškem
Ivan Pregelj: Peter Markovič
(Zgodovinsku povest. Mohorjev« knjižnica 27. Družba sv. Mohorja, 1929.)
Povest je izhajala lani v »Mlaniki« in je imela navdušenih čitateljev dovolj. V knjižni obliki jih bo imela nemara še več, kajti pestro in napeto dejanje, v tisti Upi, izravnani mešanici misli, slike, živega prizora in sočne govorice, ki je Preglju last in dika, je »Peter Markovič« kakor drugi njegovi zgodovinski spisi kaj mikavno čtivo.
Čeprav |e slovenska romantika priseljenka iz Škotske in je njen praded Walter Scott; čeprav je tudi v teku svojega čudovitega razcveta in do-zoritve na naših tleh ohranila bistvena tehniška načela neizpremenjena vse do najnovejšega časa — eno je v nji visoko vredno in neprecenljivo dobro: prepojena je s pestrim našim duhom, lice ii je slovensko od krasnega čelnega pogleda pa do zadnje bradavice. Jurčič je dahnil vanjo — vse prej kot romantik po notranjem poklicu — resnično in življenjsko slovensko dušo, ki jo je romantičar par excellence Ivan Tavčar z obema svojima domišljije polnima rokama objel in v visoko umetnost spravil... Prav njima naslednik pa je Pregelj,
(Zares, posebne razprave vreden bi bil rodovnik romantiške veje našega slovstva...)
Dolga in znamenita je vrsta Pregljevih zgodovinskih in — nolens volens — romantičnih povesti. Najmlajša, »Peter Markovič«, pa nam predstavlja nekako sintezo vseh elementov njegove zgodovinske povesti, nekak register vseh novin, ki jih je ta izvrstni pisatelj vnesel v naše slovstvo. — Tu najdeš istrskega plovana in njegov značaj, ki je pri vsej zgovornosti in blebetavosti ljubezniv, nad vse dober, a tudi po svoje trd in odsekan, kakor kraški kamen, oster kakor istrska burja — in blizu hrvaško-laška Reka. Najdeš p'e-miča in šolarja in blagih učiteljev krasilo vrsto, ljubljansko mesto in vipavskega Šaplo, najdeš nežno, v skrivnost svoje ljubezni skrito dekle (Pregelj ima vselej to deklico, katere vonj preveva rahlo vso povest, a ni nikjer otipljiva, živa, vidna, kakor v noči skrita zarja) — Katarino. In srečaš zločin, kazen, pokoro in odpuščanje — zločin in kazen — izdajstvo — brez pokore in odpuščania.,, In ie tisto vojsko, ki jo poznamo iz Muznika, pa «oldaško življenje, v katero se — nolens volens — izteče, kakor za neko kuliso, potoček dejanja, da
Nova literatura, revija najskrajnejšega levi-Carstva, je svojo januarsko številko 1930 posvetila vprašanju mladine in prinaša tozadevno s stališča propagande svojih idej gotovo prvovrstne slike (n. pr.: Pitomac u popravilištu). Skica o deški po-boljševalnici od Neukranlza odkriva izrabljanje otroškega delu v nemških poboljševalnicah, ni pa prav, da avtor te zlorabe in napake, ki vodijo če-sto v moralno in socialno propast, zvrača na cerkev. Mogoče misli na protestnntovske karitativne ustanove, toda, kar se katoliške charitas tiče, je njena vzgojna modrost in ljubezen tako preizkušena, da je le obžalovati, da ji je danes skrb za mladino povečini odvzeta. — Neki Dragin poteguje ostro črto med buržuazno« moderno in moderno, kakor jo zamišljajo :.N. L.~: Buržuazna moderna se razvija v misticizem, kosmično poezijo, antiraciona-lizem in antikonkrelno-1, levičarji pn hočejo smisel za konkretnost, za dejstva, za vsakdanjost v fabriki, pri mašint, na ulici, v živi sintezi dialektike (marksistične namreč). Kakor vidimo, so to materialistični ideali sodobne Rusije in drugega nič — D. Mih.-rlovič inm zanimivo študijo o boleznih in propadanju ter izumiranju olrok radi prezgodnega dela. Med pomočniki, ki morajo veliko prestajati ali pa nositi težka bremena, se razvija tako zvanl ^pes valgus«, huda bolezen v stopalih, ki jo primerjajo v njenih strašnih posledicah s tuberkulozo in sililo. — Dr. Bracken se zavzema za popolno odoravo ocen v šoli, ki dn so nepedago-gične. — :>Ruzgovor sa decomc je strupen iu plitev, kakor so navajeni pisati boljseviški brezverski propagandisti, dočim sledeča ocena znane Lindse-yeve knjige po pravici šiba, da Amerikanec ne upošteva zlih posledic dela otrok in stanovanjske mizeri'je za duševni razvoj mladine. — Antireligi-07.lia čisto ateistična tendenca Nove literature rezko odbija.
Češkoslovaško religiozno tvorstvo je zelo bogato. Mogoče noben narod v Evropi nima toliko in tako globokih umetniških proizvodov v tem oziru. Opozarjamo topot zopet na prvovrstne češke religiozne revije v katoliškem duhu: »Akordi« in
hlubinu«. Revija »Na Hlubinu- daje pregled vso sodobue duhovne literature in se naroča v Olomucu, Slovenska 14 (25 Kč), :?Akordom< pa dajeta pečat Jaroslav Durych in Josip Dostal. Prva Številka letošnjega letnika n. pr. ima sledečo vsebino: Balmont: S Bohem — Durych: Bozetëchûv kfiž — DostaJ : Josip Ffirster — Zegadlowicz: Rii-Ee — Braito: Chvàla teologie — Rosette: Kfidla lûpadu — Belloc: Robespiaire — Mercier: Noe, pramen zjeveni — Chesterton: Lord Byron — Braito: Giovanni Colombini. (Letna naročnina 28 Kč.) — Kakor se vidi, res izbor najboljšega iz vseh narodov.
zaslutiš reko in v komaj vidni daljavi brezbrež-nost morja...
Tudi ne manjka značilni »Pulver und B'ei«: Amen in Bog . Ne manjka se tistih pisem, ki jih čitai s slastjo, pa šaljivega, porednega medgovora, spretno v resni potek dejanja vpletenega.
Vse bolj jasno je zarisal v tej povesti Pregelj meje ljubljene slovenske zemlje; — lokalna barva, ki je ž njo doslej bil prepleskan vsak njegov zgodovinski roman, je odstopila v prid neki večji obsežnosti; in naposled — izrazni zaklad se je poglobil, v skrivnost privida in smrti tipa vse pogumneje, vse bolj človeško, manj kronistično kakor doslej.
A Peter Markovič? Markovič Senjan, ki si je Ljubljano in Snedčevo Katarino priboril, je v Pregljevem svetu nov pojav, dasi tudi njemu ne manjka že znanih potez. Peter Markovič, ki ie ubil zapeljivca svoje sestre, se šolal pod tujim imenom v Ljubljani pri jezusovcih, izdan, nato odšel ter na Dunaju za časa obleganja mesta po Kara Mustafi junaško se ponašal in — po svojem zločinu osivel — na Dunaju pa od izda'a'skega strela oslepel — naposled že na zemlji zasluženo plačilo v ljubljeni Katarini prejel — ta Peter Markovič j* zares nova podoba v spisku Pregljevih junakov. Lehko bi ga označili za junaka pokole in kesanja — in tu se kaže razlika med njim in drugimi Pregljevimi junaki, ki so iz nekega lastnega nagnjenja zaprti sami vase; polni odpovedi in polni daljnega, neuslišanega koprnenja. Peter Markovič ima temelj za svojo odljudnost, za svojo za-mišljcnost vase v mladostnem zločinu. — Čeprav Markovič ni naslikan tako živo in nepogubno kakor n. pr. Peter Pavel Glavar ali Muznik, pomeni vendar v Pregljevem delu važen korak naprej: k dušeslovni utemeljitvi značilnih posebnosti človeka, njegovega dejanja ln nehanja. —
Nad vse zgleden pa je Pregljev jezik: mojstrsko ga ima v oblasti in razvesel'uje te s krasnimi tvorbami zlasti v gradnji stavka in v novem poudarku, ki ga daje izrazom. Pregljeva slovenščina je posebno slasten užitek za vsakogar, ki ljubi naš jezik. Brusiti jo zna, da je veselje.
s. š.
O slikarju Frideriku Benkoviču (1677—1753), o katerem je priobčil v našem listu zanimive podatke gospod dr. Benkovič, advokat v Ljubljani, trdi gospod dr. V Mašič v zagrebških ;>Novostih« od 29. januarja t. 1., da je po njegovem mnenju moral biti po rodu Iz Gorice, oziroma Istre,
ne pa Dalmacije, kakor domneva g. dr. Benkovič. *
Nobilc je napisal knjigo o svoji ekspediciji z »Italijo-.- nn severni tečaj. Izšla je zdaj tudi v nemškem prevodu v založbi »Union v Berlinu na 383 straneh s 48 podob-m i in 2 kartama (»Im LultscHitI y.um Nord pok, O M). Skupa j z Behoune-kovo knjigo »Sedem tednov na ledu» in knjigo »S. O. S. nn Arktisu« od profesorja S-mojlova pomeni lo delo opravičbo generala, kateremu se je očitala tftrnhopetnost in nezvestoba napram tovarišem Naj bo stvar l-'ka ali drugačna, knjiga je v arktični literaturi važna
Gothalschps Jahrbuih ïiir Diplomatie, Ver-waltnng nnd Wirtsrhaft 1930 je izšel pri Justus Pertheeu v Golili. Važen za pod"tke (»olitičnega, upravnega in gospodarskega življenja sodobnega sveta.
»Veziljac, mesečnik za žensko ročno delo, je začel izhajati v založbi hrvatskega ženskega mesečnika »Ženski list v Zagrebu. Potreba po takem pripomočku za domače vezenje najraznovrstneiših je gotova. Naročnina na »Veziljo.- znaša četrtletno 30 Din: Zagreb, Samostanska ulica 2-1.
Ljublianeho gledališče
Drama
Začetek ob osmih zvečer. Četriek, 30. januarja: »Naš gospod župnik«. C. Petek. 51. januarja: »Cvrčck za pečjo«. Red E. Sobota, 1. februarja: »Utopljenca«. 25. predstava. Izven.
Opera
Začetek ob pol osmih zvečer.
Četrtek, 30. januarja: »Ernank. Red A. Petek, 31. januarja: Zuprto (generalka). Sobota, 1. februarja: »Hftsanaglnica«. Premijcra. Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek. 30. januarja: Zaprlo. Petek, 31. januarja: Zaprto.
Sobota, 1. februarja: Ob 20: »Netopir«. Premijera. Ab. B.
Nedelja, 2. februarja: Ob 15: »Grudica«. Kuponi. Ob 20: »Netopir«.
Film v Turčiji
Če prideš v Eski šehir - med Angoro in b anibulom leži ta kraj — vidiš tani nizke velblodje lleve. Zanimajo te. uprav radi tega, ker so prazni, ker ne najdeš živali v njih In glej — to so filmski atelijeji Turčije.
• Vi teh Primitivnih atelijejili se producirnjo filmi, ki ne pridejo preko meja turške države, kveoemu v kako muslimansko pokrajino še. O kaki filmski tehniki seveda nobenega govora. Človek se čudi, kako je danes še možno delati s takimi primitivnimi sredstvi. Razen par električnih naprav ne spominja ničesar na evropske atelijeje.
Dobiš v Turčiji operaterje, ki pu so seveda brez vsake. šole. Dobiš tudi arhitekte, režiserje, igralce, ne najdeš pn filmskih manuskrlptov in ne pisateljev, ki bi znali jiisati snovi, pripravne za snemanje.
In tako najdemo danes v Turčiji kuriozum, da se filmajo nemške pravljice. Imamo turški film >Pepelka<- in »Janezek in Metka«. Zanimivo ie, da se ni našla nobena turška igralka, ki bi hotela igrati čurovnico, tako da je to vlogo moral igrati možki.
Med filmskim svetom dokaj znani turški igralec Moušin je režlral svojčps film, v katerem igra sani glavno vlogo. Že naslov >Goreča erajca je za uase pojme smešen, še mnogo bolj seveda vsebina. Baje je film tako nacionalno turško pobarvan, da ga je Egipt odklonil. Film je raditega finančno propadel v nemalo škodo produkcijske firme. Radi tega so se spravili na »moderni« film z moralno tendenco. Film z naslovom »Cahabr je imel približno sledečo vsebino:	i
Inozemska vlačuga pride v Stambul. Sestane se z mladim študentom, ki se strastno zaljubi va- j njo. Dan za dnem poseda z njo po pivnicah, štu- ! dije naravno pri tem zanemarja. Toda ona je bolna, j Strašni prizori. Obup Konec: Študent skoči v Bo-spor. — Stokrat premlela stvar. A interesantna je ■ ta zadeva ndi tega, ker je ta film v'Turčiji dovoljen tudi mladini, kar je za naš evropski okus nepojmljivo. Oblast je motivirala, da je film v svarilen opomin mladini. Pač pa je bila kupčija s filmom dobra. Za kulisami pa so baje bile težkoče. Ni bilo mogoče dobili turške igralke, ki bi hotela igrati vlačugo. Tako je vlogo moralo prevzeti neka romunska igralka, ki je slučajno gostovala v Stambulu.
Županstvo občine fioste pri Liub iani
razpisuje napravo kanalizacije iz Vodmata in Sela v Ljubljanico. Načrti za delo so na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami, kjer se dobe tudi potrebni osnutki proračuna.
Ponudbe je vlagati do vključno 3. februarja 1930 na gorenji naslov.
Občina Moste si pridrži pravico oddaje dela ne glede na višino ponudbe.
Ivan Pregelj: Izbrani spisi
Založba
Jugoslovanske k n j i g a r n e
izdaja v izredno okusni opremi izbrane spise Ivana Preglja, prvega med živečimi slovenskimi pripovedniki. Njegove zgodbe, ki dihajo posebnost naših krajev in izžarevajo moč kremenitega značaja, imajo svoj vir in svoj iztok v globoki vernosti, v ljubezni do Boga do sočloveka, do družine, do domovine, Neprecenljive zaklade iz neizčrpnega bogastva življenja je zajel Pregelj v krasne vzore, ki jih postav-vlja pred te, čitatelj: zabavno pripovedujoč Ti mikavne povesti, uči Te najvišje modrosti življenja. Visoka je vrednost njegovih spisov zate, čitatelj: pridno segaj po njih, nahranil se boš in obogatel za vse življenje ob tem modrem učitelju.
II
Aidova moka Din 4 —
Polenta, zdrob...... • 3'—
Koruzna činkv. moka . . • 2*75 Pšenična lednotna moka . « 3*20
Kazpotiil-am vsako množino od 2Л lep naprti.
Pavel Sedel, umetni mlir. Javornik, Gorenjsko.
za izdelavo ajdovih in koruznih
6ВША!
Obveščamo, da gospod
Josip Jazbec
ni več v naši službi, ter da ne priznamo nobenega plačila izvršenega za naš račun v njegove roke.
KREDITNA ZADRUGA detajlnih trgovcev v LJUBLJANI r. z. z o. z. Cigaletova ulica štev. 1
Mag. št. 2202/30 — Réf. III.
RAZGLAS
Pozor, trgovci in obrtniki!
Mestni magistrat v Ljubljani poziva na podstavi člena 18. zakona o merah, Uradni list 252 70 iz leta 1928. vse v Ljubljani bivajoče obrtnike, ki se bavijo z izdelovanjem meril in merilnih priprav (t. j, z izdelovanjem in popravljanjem tehtnic, uteži, tekočinskih mer itd.), da prijavijo svojo obrt
kontroli mer in dragocen, kovin
v Ljubljani, Pred Prulami 17, ter temu uradu naznanijo tudi kraj, kjer je delav* niča ali lokal, v katerem se merila prodajajo.
Enako poziva mestni magistrat one v mestu bivajoče trgovce, ki prodajajo merila in merilne priprave (krčmarske steklenice!), da istotako prijavijo svojo obrt in lokal kontroli mer.
Prijave naj ' bodo kolkovane s taks. znamko po 5 Din in opremljene z ove-rovljenimi prepisi obrtnih listov.
Zadnji rok za prijavo je 5. februar 1930; zamudniki bodo kaznovani v smislu člena 36. zakona o merah z globo od 30 do 500 Din.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. januarja 1930.
I ®ô
K
.g* i s8
«-a « 5$
Si o«N
•o ^
i з
(J M o o
^JiuiS.S
e &>CJ O « -
8-35 8 iSSNz
•и .N œ<M O C — p) ГО «J «Г ™ -r - Q)UJ I al
■»IS d"
SûSo 2>
>M	'O
•Sfj I 2S
«O a >H
U1
1
j* _ n .. «c
Г « јШ
O >15-:
M . N I
2 « n Jjcû
"g «iS
~ a O
Pierre L' Ermite:
64
Žena z odprtim* očmi
»Oh, čim stopiva na ulico... Na trgu Clichi jih je, kolikor jih hočete ... Lahko rečem tudi vratarju, naj pošlje ponj.«
»Glej, glej, kako si že dobro poučena!«
»O, izvrstno, kajne? Koliko sem se naučila v štiri in dvajsetih urah!«
Vse se je točno ujemalo in nekaj minut pozneje sta sc teta in Rolanda peljali proti bližnji veliki veletrgovini.
Tedaj šele se je teta Cecilija popolnoma zavedla.
Bilo je deset dopoldne.
Pod mlačnim oktoberskim solncem se je Pariz že drarnil, ne da bi bila še gneča.
Toalete so zbujale pozornost lete Cecilije, ki Je imela posebno veselje do stvari, radi katereh se mora zgražati... oh, pač mala hibica med njenimi čednostmi.
Kratka krila, svetle nogavice, mali moderni šo-lenčki, pristriženi lasje, izložbe trgovin, mimo drveči avto ognjegascev, mestni stražniki /. belimi palčicami, prečnice, ulice v prepovedani smeri... dijaška po-vorka... ogromen avto, ki je bil natrpan z Ameri-kanci in Angleži — vse to so bile stvari, ki so veselile leto Cecilijo.
»Kako lepo!... Pestro!... Živahno!.. Л
Nekje v najglobljem kotičku se zopet zbuja v nji skušnjava, da bi se malce navžila tega življenja... da bi vzdrgetala v tem drgetu... da bi si ogledala
vsak dan košček vsega tega... Ah, teta Cecilija! Teta Cecilija!... Pozor!... Spet se te polašča hudobec in s seboj ima še bolj premetene pomagače!...
»Ce misliš, tla te ne bo preveč utrudilo, Rolanda, se bova nekoliko sprehodili po boulevardih ...«
»Hotela sem Vas povesti v boulo«nski gozdič .. .<: »Ah, veš kaj, pustiva rajši gozdič pri miru. Komaj ga imava za seboj, pa naj greva spet noter? Boulognski gozdič in pa gozdič la Chaise — kakšna razlika naj bi bila neki med njima?c
»Kakor želite, tetka... Zase imam eno samo željo! ta jc. da bi Vas videla srečno.
»Veruj mi, danes sem popolnoma srečna. »Olejte, že sva dospeli...« »Že?...«
Zares se je voz ustavil pred razkošno prodajalno, polno novotarij. Prav tedaj so jahali po ulici pariški stražniki. Teta Cecilija je stala kakor ukopana in občudovala blestečo konjenico. Rolanda jc medtem plačala voznika, voz je odšel... in teta Cecilija je še vedno vsa prevzeta občudovala jahače.
«To ti je pa vendar-le nekaj drugega kot pomorščaki v Herbaudièrek
»Tetka, kdo bi primerjal.. .<; »Seveda, seveda... Toda usnjene hlače, poglej, kakršne imajo, veljajo gotovo pol premoženja!-: "•Tega ne vem .. л Teta Cecilija se oddahne: »Veseli me, da sem videla te jezdece Nato vstopita skozi glavni vhod; vratar v bogati iivreji fima spoštljivo odpre vrata.
»Tukaj naju prijaznejše »prejemale- nego pri Maudejevih!«.
Kaj bi še mislili na to!..,«
Ne morem, pa ne morem pozabiti...«
Tako sta prišli v prve prostore neizmerne trgo vino. Teti Ceciliji je kar sapo zapiralo. To je vendar bajna palača iz »Tisoč in ene noči«! Ne ve, kam so naj ozre, tako vabi sleherna stvar in draži oko. Od izložbe do izložbe hiti kakor velik metulj od cveta cio cveta. Nenadoma se jc odprla zavora njene noir-moutierške zgovornosti in vsak hip kliče Rolando:
Že hoče kar vse po vrsti pokupiti, toda Rolanda posreduje:
O, še mnogo trgovin si morava ogledati ... Najprej glejva ... primerjajva ... Potem šele bova nakupili ...«
O, kako si preudarno dekle!«
Upam, da mi ne boste zamerili?«
Malce bi ti že! Saj imam naposled tri tisoč pet sto frankov v torbici!«
V Noirmoutieru je ta denar premoženje... toda v Parizu ...«
Teta Cecilija postopa kakor pri gospe Grollier in v drugih noirmoutierških trgovinah ... Vzame razprostre, tipa, si ogrne ruto... pomerja pred zrcalom ... Pomenkuje se s prodajalkami... Nobena cena sc ji ne zdi previsoka; toda na kraju «c nenadoma pojavi na površju stara štedljivost in tetka Cecilija začne barantati za ceno kakor, kadar kupujt školjko v Challansu.
Ura je že potekla in teta Cecilija še vedno hod iz oddelka v oddelek... Dvorana sledi dvorani... svile ... platna ... rokavice ... kožuhovina ... usnjeni izdelki... dragocenosti... nabožni predmeti... potovalne potrebščine ,..
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1 50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglai	5 Din. Oglasi nad devet vrstic ee rafunajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Bukove prage
železniške, kupi v vsaki količini - in tudi bukov stoječ gozd za prage -Ivan Usenik, Borštnikov trg, Ljubljana.
Mesarski pomočnik |
z večletno prakso išče službe. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1169.
Šoier
ki bi opravljal tudi vrtnarska dela, išče službe. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1156. ;
Trgov, poslovodja
z 10letno prakso želi namestitve kot POTNIK pri kaki dobri tvrdki. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1153.
Šoferska šola
obi. konces. I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite v Ljubljani, Blei-weisova cesta 52. - Prihodnji redni tečaj prične 1. februarja.
Organist
z mnogoletno prakso ter Izkušeni zadružni poslovodja išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1151.
Gostilna
se odda v najem, dobro idoča, zakonskemu paru brez otrok v Ljubljani. Potrebna je majhna kavcija. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1164.
20 % bone
kupi Anton Fustin, tovarna Vojnovič & Cie., Glince XVII/8.
Vlužbodobe
Strojnik
dober in zanesljiv se išče. Prednost imajo oni, ki so že bili v usnjarski tovarni. — Naslov pove oglasni oddelek pod št. 1062.
Stroj, čevlj. delavnica
s stanovanjem v isti hiši, pripravno tudi za dve družini, se proda. — K u b i č k a — Maribor, Vrtna 8.
Vi hočete zidati?
Načrti, proračuni in nasveti najceneje. Ponudbe pod Inženjer arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov.«
I
Zoper slabokrvnost
slabo prebavo, pomanjkanje teka in oslabelost vsake vrste naročite tri steklenice Hočevarjeve aro-matične železnate tinkture po 20 Din steklenica. Razpošilja samo: Lekarna pri »Angelju Varhu« na Vrhniki št. 23. Drugod se ne dobil
Vajenca
га pekovsko obrt takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. Več po dogovoru. -Pekarna Viktor Rossner, ( Braslovče.
j
Učenca
iz krščanske hiše, s primerno izobrazbo, sprejme takoj Anton Slane, trgovina, Griblje, p. Gra-dac, Belokrajina.
Organist
zraven rokodelec, dobi takoj službo. Ponudbe: Župni ured, Vinagora, ^ošta Detinič, Hrvatsko.
Učenca
zdravega, močnega, poštenih in dobro stoječih kmetskih staršev — se ; sprejme s hrano in sta- , novanjem v trgovino me- j šanega blaga v mestu na deželi. Pogoj dober ra-;unar in marljiv. Pisma na upravništvo tega lista pod št. 1107.
Samostoj. kuharico 1
pošteno in snažno sprejme boljša rodbina dveh oseb. - Naslov pod »Kuharica« št. 1150 upravi »Slovenca«.
Sobarica
r. dobrimi spričevali, per-fektna v likanju, zmožna nemškega jezika, dobi službo. - Prijaviti se je oismeno ali osebno pri Gustavu Stiger, Celje.
\tanovanja
Stanovanje
sobo s kuhinjo iščeta dve solidni osebi v bližini Sv. Jakoba. - Ponudbe pod »Mirna« upravi »Slov,«
Stanovanje
tri in dvesobno s priti-klinami, ter prostorna soba s štedilnikom se odda za maj (Šentjakob, okraj). - Takojšnje ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl. oddelek »Slovenca«.
Obrtna hiša
v industrij, trgu Guštanj, pri glavni cesti in cen-trumu, se proda. Pripravna za vsakega obrtnika. Natančnejše pri posestniku Leop. čič, Guštanj.
Večja nova stavba
okrog 300 m- zazidane ploskve in z vrtom, se proda na lepem in ugodnem prostoru v mestu v Ljubljani. — Vprašati v Realitetni pisarni, Ljubljana, Salendrova 6.
Pozor!
Izvršujem strojno ondu-lacijo za dame in gospode z najnovejšim aparatom, ki ne škoduje lasem in ne peče v glavo. Za predoust znižane cene. - I. Polanc, frizer Kopitarjeva ulica 1.
OBLAČILA
vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredno ceno
L MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12
Puhasto perje
kg po 38 Din, razpošiljam po povzetiu najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilna perja
Dva parna kotla
kompletna, bakrene cevi, železne kandelabre, motor 8 HP, sidra, proda Franc Stupica, železnina, Ljubljana.
Baraka
stanovanjska, za prestaviti, se ugodno proda na Kodeljevem pri Ljubljani, Slomškova 17.
Pletil. stroje švedske
krožne, ima zastopstvo Tchna, Ljubljana, Mestni trg 25, I. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike.
Pisalne stroje švedske
ima zastopstvo Tehna, Mestni trg 25/1. - Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839,
Prodam za 5200 Din
popolnoma novo, masivno, politirano češnjevo spalnico. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 1122.
JnseraU
v "Slovencu
апнншшввпшшашмш
imajo največji uspeh
Črno, sladko
dalmatinsko
ima delikatesna trgovina Buzzolini Lingarjeva ulica.
iVOPMKit
$Ш1Р1Ш 1
\iAKIBOi
Aleksandrov» -ostt.
Oglje in trame
vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6.
Stroj
za sek. podplatov, opet- j nikov itd. (Stanzmaschine) - kupim. - Ponudbe poslati na Brata Naglic, Ziri.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1135.
Hlinargi!
• , prosu, nlilo In leOmci i kupite natccuplc pri
A. VOLK. LJUBLJANA
vc^etriovlnn :lta >:i niV« Rceljova ccsta Ï1.
20% bone
kupi Franc Uran, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. 2820.
Vsakovrstno
zlato
hnouie
po najvišjih cenah.
CERNE, jnvelir. Linbljana Woliova ulica 61 3.
Klavirje
; in pianine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK — Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2.
Klavir
dobro ohranjen, kratek, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 999.
Prevzeli smo tovarniško zalogo
iT A- hlobuhov
in poskrbeli smo, da moremo to najbol šo znamko nuditi po izredno nizki ceni.
1TA trdi eral klobuk
Din £50-ITA metli«? M'»bi«fo
z ravnim krajem brez roba v vseh modernih barvah
M4|| 220 -1TA mehki klobuk
iz najfinejše zajčje dlake
Din 2У0 Dobr fi'c-klobuk« v
raznih modernih barvah in oblikah počenši od
BI» Î8 -
Postrežba po pošti z jamstvom: ako klobuk ne ugaja, vrnemo denar. Oddelek za moško modo. pritličje
Kastner \ Ohler
ZAGREB
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskib
mojstrov v Ljubljani javlja vsem svojim članom tužno vest, da je njen ustanovitelj, bivši načelnik in odbornik, gospod
Babrnk Jakob -
vodovodni instalater
včeraj, dne 28. januarja 1930, umrl.
Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 30. januarja ob 15 iz hiše žalosti, Škofja ulica št. 15, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. januarja 1930.

DIRFKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
razpisuje na dan 10. marca 1930 drugo licitacijo za
zgraditev rekuoeratona
pri dcstilacijski peči Direkcije državnega rudnika Velenje. Pogoji se na zahtevo dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 754/11.
LE SE
TtFTMN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
IREI0RN
«
TRETORN
galoše in čevlje za sneg ker ni boljših.
Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte sega ob vsaki priliki!
bomo vnovčevali 20°/„ kronske bone, požurite se. ako jih mislite oddati. Kupujemo jih po dnevni ceni.
MENJALNIGA REICHER & TURK - Ljubljana Prešernova ulica 44	Štev. telefona 2598
Eazgles
V konkurzni zadevi Josipa Lutarja, trgovca v Dolnji Lendavi je dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi S 4/29/72 prodaja: 1. večje zaloge manufakturnega blaga, 2. trgovske opreme in 3. terjatev, glede vsake skupine en bloc potom ofertalnc licitacije.
Prodaja se bo vršila v četrtek, dne 6. februarja 1930 dopoldne ob 10 v trgovskem lokalu v Dolnji Lendavi h. št. 71.
Ccnilni zapisniki se morejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi in pri podpisanem.
Dr. Janko Pikuš,
odvetnik v Dolnji Lendavi kot upravitelj konkurznega sklada.
t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo liižno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Frančiška Kolesa
roj. Bricelj
danes ob 3 popoldne po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam rajnke bo v petek, dne 31, t. m. ob 7 zjutraj iz hiše žalosti, Bizovik št. 70, na tamošnje pokopališče.
Bizovik, dne 28. januarja 1930. Žalujoči: Anton, soprog. Marija Pregelj, Rafaela Pajenk Antonija, Bogomir, Oti-lija, Edvin, Rajko, otroci in ost. sorodniki.

Zahvala
Nemogoče nam je vsakemu posebej izraziti zahvalo za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja ob pretežki izgubi našega vseprezgodaj umrlega, nepozabnega soproga in plemenitega očeta, gospoda
Franca Urcha
Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izkazali sočutje, darovali vence in cvetja, sc tako udeležili pogreba, posebej še spoštovanemu trgov-stvu iz Celja in okolice, kakor tudi njegovim dragim lovskim prijateljem in njih govorniku za ganljive besede, končno pa vsem cenjenim društvom.
Celje, januarja 1930.
Globoko žalujoča rodbina Franc Urch.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi med nebeške krilatce našega nadvse ljubljenega sinčka oziroma bratca
Teodora Maidjča
sina ravnatelja Grajske kleti
ki je v sredo dne 29. januarja 1930, po kratki, zavratni bolezni, v nežni dobi 5 let za vedno zatisnil svoje oči. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek 31. januarja 1930 ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Maribor, dne 29. ianuarja 1930.
JOSIP in MARIJA MAJDIČ, starši. JOSIP, bratec.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
ZAHVALA.
soproga, gospoda
Povodom prebridke izgube mojega ljubljenega
ANTO! A
lESKOiCA
fin. tajnika
so mi lajšali bol izrazi iskrenega sočutja.
Zahvaljujem se z isto iskrenostjo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na poti v prezgodnji grob, vsem darovalcem krasnega cvetja. Posebno zahvalo izrekam gg. stanovskim kolegom finančne direkcije in davčnih uprav, gg. književnikom, kakor krajevni vojaški komandi in oficirskemu zboru v Ljubljani ter radovljiškemu meščanstvu za častno spremstvo; dalje akademskemu pevskemu zboru iz Ljubljane in pevskemu zboru iz Radovljice, ki sta se od pokojnega poslovila s pesmimi ter g. uredniku Doma in Sveta Fr. Koblarju za nagrobni govor, Iskrena hvala tudi gg. zdravnikom za požrtvovalno skrb ob času pokojnikove bolezni.
Radovljica, dne 28. januarja 1930.
MIRA LESKOVEC ROJ. KOSI.
Potrtega srca javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, predobra mati, stara mati, gospa
ntonifa Bartol
dne 28, t. m. ob 4 zjutraj po dolgi in mučni bolezni umrla.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 30. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, na Hribu, na farno pokopališče pri sv. Barbari.
Loški potok, dne 28. januarja 1930.
Ivan, Ludovik, Franc in Jože, sinovi. Pavla in Marija, hčeri. Marija Bartol roj. Pakiž, Alojzija Bartol roj. Knavs, Marija Bartol roj. Mohar, Marija Bartol roj. Krnc, snahe. Ivan Bartol, zet, in vsi vnuki in vnukinje ter oslali sorodniki.

Zahvala
Za številne izraze sočutja in tolažbe ob izgubi našega ljubljenega brata in strica, gospoda
Moba Pav
dekana na Suhorju
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo, — Prav posebno zahvalo pa izrekamo vsem številnim spremljevalcem, osobito pa prečastiti duhovščini z gospodom priorjem Učakom na čelu, ki je vodil pogreb, gosp. sreskemu načelniku in g. nadzorniku iz Črnomlja, vsem domačim in sosednim cerkvenim družbam, pevcem in godbi iz Metlike, prav prisrčno pa tudi domačim faranom, ki so se potrudili s svojimi žrtvami, zlasti učiteljstvu za krasne vence in šopke. Prav iskrena zahvala rploh vsem znancem in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo gospoda dekana k zadnjemu počitku.
Suhor pri Metliki, dne 28. januarja 1930,
Žalujoči sorodniki.
Zo Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel CeL
izdajatelj ; Iran Itako» ec.
'Uedniki Franc Kremiar.