PRIMORSKI DNEVNIK jo J ^^^ 29. — Sovjetski delegat Kuznjecov je na današnji P ■j •? g I1 Predi11 vene konference predlagal, naj bi sprejeli mehi-fr}°8 in se takoj sporazumeli o datumu za prenehanje H) (jraarskih poizkusov. Pripomnil je, da je mehiški predlog %]« ,»°cen- Kakor je znano, predlaga Mehika, naj bi 1. ja-javili vse poizkuse. '>rn0enTOV dodal> da bi bi'---------------- ftS? skleniti sporazum o 'Sv o1 vseh jedrskih polžja Sporazum bi bil lahko ,ln; kar se tiče poizku-«.raku, vesolju in pod vo-e podzemeljskih poiz- «f?i V ? SjSSVJKST - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 191 (5275) TRST, četrtek 30. avgusta 1962 Moskva predlaga sprejem mehiškega predloga za ukinitev vseh eksplozij s 1. januarjem nili naj bi pogodbo o ukinitvi eksplozij v zraku in pod vodo ter uvedli začasen moratorij eksplozije pod zemljo - «Times» podpira predlog SZ- Cockroft dvomi v dobro voljo atomskih držav ,i\s ,......_ * k!1 ohri, sporazum lahko i- Sin Ki začasnega sporazumi' dokler ga ne bi kSitmii . dokončen sporazum. !wtia 11 je, da je najbolj rea-“ ‘i Podlaga za sporazum, k 0 Predlaga, spomenica , "nevtralnih držav. svojega govora je 'd') s. v izjavil, da novi angle- f") K i ci ško-ameriški predlogi samo ponavljajo stare ameriške predloge v slabo prikriti novi obliki. Britanski delegat Godber je izjavil, da Sovjetska zveza predlaga zahodnim državam, naj sprejmejo sovjetske predloge od septembra, t. j. nenadzorovan moratorij brez vsakega jamstva. Dodal je, da se v 10 mesecih sovjetsko stališče ni premaknilo niti za ped, medtem ko da so se na zahodni strani potrudili, da bi zadevo rešili. Pripomnil je, da je očitno, da je sovjetska zavrnitev predlogov bila določena že prej, ker da ni moč v 48 urah odgovoriti na dva dokumenta, ki so ju «dolgo in skrbno proučevali«. Iz tega sklepa Godber, da se Sovjetska zveza noče pogajati. Nigerijski delegat je tudi 'vztrajal, naj se doseže sporazum za ukinitev poizkusov, ki se dajo nadzorovati, in naj se sklene moratorij, kar se tiče podzemeljskih poizkusov. Zavrnil pa je tezo sovjetskega delegata, ki je trdil, da so humanitarni vzroki, na katere se sklicujejo zahodne države za prenehanje poizkusov v zraku, sicer zelo važni, toda ne smejo spraviti v pozabo dejstva, da podzemeljski poizkusi pospešujejo a-tomsko oboroževalno tekmo. Nigerijski delegat je dodal, da je za človeštvo bolj važno zdravje kakor pa strateški interesi in nad-moč velikih držav. Razprava se bo nadaljevala v petek. Ameriški delegat Dean je davi predložil svetu stalnih predstavnikov NATO v Parizu poročilo o angleško-ameriških predlogih za UMiitiiiMmiimmiMtiiimiMiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiHHiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiitiHiiitiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiimiii Kerniedv zavrača predlog SZ o ukinitvi vseh eksplozij *"We [iskovni konferenci je predsednik ponovil zahodne predloge n sporazum o sestanku štirih zahodnih zunanjih ministrov NGTON, 29. — Ameriški predsednik Kennedy je na Jauu konferenci izjavil, da je sovjetski predlog, naj bi s / f V tv®0? hlinili jedrske poizkuse, za ameriško vlado «razu- °dal pa je, da mora vsak zadeven sporazum spremlja-°eUra^?n sistem nadzorstva, ter da «gentlemens agreement* *** tn 0 morat°rij ne zadostujeta. «ZDA, je dodal Kenne- V t °r tUt°re^° sPreJeti sporazuma, ki bi obnovil lažno upanje, V tr* sled?’ kateremu Je Pred enim letom po krivdi Sovjetske je pred razočaranje.« je ponovil angleško- S tsi ° DrpHlnrvo c f sr rrirn l, Predloge s tem v zvezku«11 d .Uje, da sedanji rl «u. °e bodo dovolili Mo-ir0j 0 napredovati, da bi ZDAk d2' i k? Spn,11' da. če se ne Pod' ; ta°®, se bo posest je- ^ 1$ (t^rožja raztegnila na 10 .... jf v«fh„av, s čimer bo ogrože-io<'!lLNnuSt ZDA- Dodal je, da '™^tskih‘ sP°razuma o ukinitvi ^OtnJr^kUsov med Slavni-r.j v Jskitni silami omogočil, '#) Tli noreči širjenje tega o-,druge države. d WJ!i.,Kenne<1y izjavil, da rV#5 kilta .. Kler>jen načelen spora-!«■ I )w*iih štirih zahodnih Iv »kunjliu-strov pred zaseda. .ne OZN, čeprav nista a r> ln k>'ai ‘konference še bo ?,Vei5a’ *e' da ne ve’ llt„_.vruščov udeležil zase-aclvPŠcille CiZN. tli, Je iz'avil, da mu ni bi l.° s°vjetskem predlo-1 ft I sklicali konferenco šti- 9(K k,‘6lb ; v zvezi z Berlinom. ! tl predsednik izjavil, da °č t *• 9 važno nadaljeva-k 8a zato da se pre- \ Sl«.,...........- - „ ... i./; kurija ' “v’ažne države« kakor PV '4 5, Ju Turčija, Pakistan, Tai-|f!#, Kj v ,'na Koreia in Formoza », f j komunistični blok. 1» *VHa,‘.da ie Snvietsk:, d’,da je Sovjetska zveza " a Indoneziji gospodar. 'M N ES v Ženevi je v odgovor na 4 : '4 NL^tiS?10« « Popolnem ali I k i^ikTI27umu 13 pre; iV 't) .v smui 1 poskusov - naj /. !«>*«ehL*l.U mehiškega pred-]('J J sL^nua"1, vs' jedrski posku. CA S »i/Szu ,a r jem p r i h od n jcga leni Ml I4« n,,',n' bl1 ishko dokon-J hi..1,1 Port rkusov v zraku, ve. f 1 Da KV°d°. Slede podze-bl Imel lahko obli-1 > 4okler sPorazuma, ki bi i4°l(oiitr*a ne b> nadome. m ■1 saTsSss T9.. Ji ls.bi h aSa.l, npj zahodnjaki Ddu < P v $ »Hin*0* Zvrnil in pono-anSieško-ameriške »«eraj zelo mnogo '1% evroV.slopu Velike Brili' si !!bjsv Psko skupno tržišče (UJb tz* vsebine pisem, ki Mac Millan Čkk ?> v t,;' ki skupaj z de ^njb izj,v {• ker je predvče-k Vjklji .J1, "SJ bi se Veli. PcsttiPni tbthaii *k bratomorne toVfi1' Predsednik za-Jojujk K*?vte?ai^e?a Je I>0d0b- *h!!,tn»krini ^era.1snjnn pedpred V1,-U i,. Pe|kjsem ll»l* Jadu in poveljstvu poslal _ z?, posredo-Predlagal, naj bi '■ iVht, uVe,j !f Ptembra.’ Od" si-S;,‘. i? Ura i * y Alžiru tudi cer od 20' d0 k u*ili i,,J!la sporazum so tudi alžirski sindi. PARTZ, 29. — Na današnji francoske vlade je de Gaulle pustil pred vztrajanjem notranjega ministra in je odobril okrepitev varnostne službe, kar se tiče njegove osebe. Odslej bo ta služba podrejena notranjemu ministru. De Gaulle je tudi sporočil, da namerava storiti potrebne korake, ki naj zagotovijo njegovo nasledstvo. V zvezi s tem domnevajo politični opazovalci, da bodo morda poskrbeli za spremembo ustave, ki bo določala tudi podpredsednika republike. Minister za informacije Peyre-fitte je po seji izjavil, da je minister za alžirske zadeve poročal, da «ni mogoče nadaljevati politike sodelovanja med Francijo in Alžirijo v neredu«. Dodal je, da so francoskemu poslaniku v Alžiru in vojaškim poveljstvom dali stroga navodila «za obrambo francoskih državljanov«. *Ta navodila so tajna, toda lahko rečem, da so skrajno odločna,« je dodal minister. Peyrefitte je dodal, da znaša število »pogrešanih« Francozov v Alžiriji 540. Posredovali so pri alžirskih oblasteh, da bi pogrešane iskali. Danes se je v Parizu začel pred porotnim sodiščem proces proti organizatorjem atentata na de Gaulla 8. septembra 1961. Zagovorniki obtožencev so postavili celo vrsto ugovorov, ki jih je sodišče zavrnilo in odložilo nadaljevanje razprave na jutri zjutraj. Aretacije ministrov v Gani (Od našega dopisnika) REOGFiAD, 29. — Ob udeležbi 300 delegatov in opazovalcev 34 afriških dežel se je danes začela v Beogradu konferenca afriških študentov, ki študirajo na evropskih univerzah. Na otvoritvenem delu konference so bili navzoči član zveznega izvršnega sveta Mi-lentije Popovič in drugi ugledni jugoslovanski zastopniki, veleposlaniki iz Etiopije, Gane, Gvineje, Malija, Maroka, ZAR, Senegala in nekaterih drugih afriških držav. Afriški študentje so izbrali Jugoslavijo kot edino evropsko izvenblokovsko državo za sestanek, na katerem se bodo pogovorili o najvažnejših vprašanjih a-friške celine, posebno o potrebi enotnosti držav in narodov Afrike. Udeležence konference je pozdravil član izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljud. stva Jugoslavije in predsednik odbora zveznega izvršnega sveta za znanstveno raziskovalno delo Mi-lentije Popovič, ki je zaželel konferenci uspeha in se dotaknil nekaterih najvažnejših mednarodnih vprašanj. Popovič je poudaril, da je dolžnost vseh naprednih ljudi na svetu, da se zavzemajo za rešitev vprašanj, ki ogrožajo mir, in da je popolnoma razumljivo, da so prav male države, ki so se šele nedavno osvobodile, še posebno zainteresirane za ohranitev miru, ki ga ogrožajo nerešena vprašanja iz druge svetovne voj. ne in pa poskusi reakcionarnih krogov, da obdržijo svoje gospodarske položaje, • Toda, je dejal Popovič, v današnji dobi tehničnega razvoja se vprašanja zmage tega ali onega družbenega sistema ne more reševati s sredstvi vojne, ne da bi se pri tem spravil v nevarnost obstoj človeštva sploh. Nekaterim lažnim revolucionarjem zveni to kot netočno. Nočejo razumeti pra vega odnosa med potrebo po med narodnem miru in pravico narodov do svohode, neodvsnosd m blaginjo. Na ta način se izenačujejo z najbolj kapitalističnimi krogi, ki so zaskrbljeni za svoje mn-terialne položaje in zastopajo zato politiko sile. Takšna politika kvari odnose in povečuje napetost, ovira širše gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje Jrla)T ske postaj^ je sporočil, da je skur šal Adenauer zadnji trenutek d°r seči, da bi iz intervjuja, ki so 8 bili registrirali pred 4 dnevi, cl tali tisti del, kjer je obtožil Miljana, da je zavzel protislovn stališča glede evropske politK0 skupnosti. ... Adenauer je dobesedno izjav11-((Vstop Velike Britanije no tržišče je predvsem ska zadeva. Mac Millan . 17. julija v spodnji zbornici, tudi če bi Velika Britanija P j stopila k skupnemu tržišču, ne to pomenilo, da bi se morala nujno vključiti tudi v politično skupnost. Pozneje, očitno zaradi tega, ker so bili njegovi ministri drugačnega mnenja, mi je 21. julija pisal pismo, t.j. 4 dni potem, s katerim pravi prav nasprotno.« Zaradi polemike, ki je nastala v zvezi s tem, je podtajnik za informacije v bonski vladi von Hase izjavil, da so televizijski intervju filmali pred 4 dnevi, ko še ni prišla v javnost vsebina pi-sem, ki sta si jih bila izmenjala Mac Millan in Adenauer. Von Hase je dodal, da bo bonska vlada «storila vse, da razprši nesoglasja z Veliko Britanijo«. Foreign Office pa je danes objavil izvleček Mac Millanovega Pisma Adenauerju. Predstavnik foreign Officea je izjavil, da objavljajo samo tisti del, ki se tiče evrops'(te politične skupnosti, za-radi tega, ker je Adenauer omenil to korespondenco. Pismo pra-vi: «Mi gledamo z naklonjenostjo Pa napore šestih za širšo politič-Po skupnost in jaz vam lahko zagotovim, da po uspešnem zaključku bruseljskih pogajanj bomo z veseljem sodelovali pri tej nalo- gi.j, Moskovska »Pravda« objavlja danes članek o skupnem tržišču, V katerem pravi med drugim, da ]e skupno tržišče «začasno zave-2Pištvo med monopoli raznih dr- žav, ki ga podpirajo zahodne vlade in ki je uperjeno proti socialističnim deželam«. aZahodna Nemčija, je dalje re. čeno v članku, ima v skupnem tržišču najvažnejši delež, ker je njena proizvodnja danes enaka skupni proizvodnji Francije in I-talije. Zahodnonemški monopoli postopoma zavračajo svoje kolege v Franciji in v drugih deželah in izvajajo občuten pritisk na Italijo. Belgijci se začenjajo zavedati, da jih pritegujejo v nemško območje. Pripisovati skupnemu tržišču čarobne lastnosti pomeni torej zamenjati za stvarnost to, kar so samo želje.« Clankar pravi, da je višanje proizvodnje šestih znatno popustilo v letih 1961-1962, in dodaja, da je malo verjetno, da se množica delavcev strinja, da samo dvig proizvodnje televizijskih a-paratov in hladilnikov pomeni skupen napredek. Kar se tiče politične plati skup-ne®a ,tržjšČ£(, vidi ((Pravda« v potrebah integracije zahodnih dežel bolj politične kakor gospodarske razloge: »Hitler je hotel svoj čas doseči integracijo Evrope z ognjem in mečem, Hallstein in njegovi kolegi pa ustvarjajo nov evropski red «po bonski modi« s pomočjo Evratoma, premogovne in jeklarske skupnosti in drugih atributov evropeizma«. BEOGRAD, 29. — Komisija u-praye civilnega letalstva iz Jugoslavije, ki preiskuje vzroke zasilnega pristanka letala Jugoslovanskega perotransporta na planini Prenj, je končala preiskavo in se vrnila v Beograd. Sporočilo komisije bo objavljeno šele po strokovni preiskavi materiala, ki ga je komisija poslala na analizo. vali, da so nevarna za stanovanje. V nekaterih primerih so stanovanja izpraznili. Kaže, da je bilo takih nevarno poškodovanih poslopij največ v irpiniji, toda ne samo zaradi včerajšnjega potresa, temveč predvsem zaradi prvega potresnega sunka 21. t.m. Osebie tehničnega urada iz Avellina Je doslej odredilo, da se mora po-rušiti 174 poslopij na področju te pokrajine. Iz strahu je v prizadetih krajih mnogo ljudi prespalo izven svojih stanovanj na prostem, na vrtovih, na športnih igriščih, na cestah v predmestju itd. V prizadete kraje se nadaljuje do. važanje vseh najnujnejših potrebščin. Nabiralna akcija za ponesrečence pri RA1-Ty je včeraj dosegla 703 milijone lir. Največ je zbrala postaja v Rimu. in sicer 295 milijonov lir, Milan 127, Palermo 37, Benetke 34, Turin 32, Neapelj 29, Florenca 22, Genova 25 itd. Iz New Yorka pa poročajo, da je italijanska radUska postaja pozva. la Američane italijanskega porekla, naj tudi oni pošiljajo denarne prispevke na RAI-TV. Fortune Pope, lastnik radijske postaje, je začel nabiralno akcijo s prispevkom 1.000 dolarjev. Za 16 stoletij staro malo republiko San Marino je bil danes zgodovinski dan. Zgodilo se je namreč prvič v njeni zgodovini, da jo je uradno obiskal predsednik italijanske vlade. Fanfani je prišel s Piccionijem in številnimi drugimi visokimi funkcionarji na mejo republike in nato v njeno glavno mesto, kjer je goste pozdravilo več tisoč ljudi. Na čelu z obema kapitanoma — regentoma Forcellinijem in ValFjem ter obema državnima tajnikoma Bigijem in Bertijem. Po pozdravnih govorih in odgovarih je s'e-dil med omenjenimi voditelji San Marina in Fanfaniiem ter Piccioniiem uradni razgovor, ki je trajal 70 minut. Sledila je gala večerja v palači Belvedere, Med svojim govorom je tajnik Bigi izjavil, da «matična domovina Italija ne bo odtegnila svoje pod-Dore in svoje pomoči« pri naonrh San Marina za dosego gospodarskega in socialnega nanredka. Fio-sti iz Italije bodo ostali v San Marinu še jutri. Iz Barija poročajo, da se bo stavka gradbenih delavcev, ki hi se morala končati danes. nadal;e-vala še jutri ves dan. Ce pa ne bo prišlo jutri do sporazuma, se bo stavka nadaljevala še nadaljnjih sedem dni. V sodnih zaporih je še vedno 89 demonstrantov, ki jih je policija prijavila Sfd:š*u med znanimi demonstracijami in spopadi. «Mariner 2» je sporočil številne podatke WASHINGTON, 29. — NASA javlja, da so danes popoldne »izprašali« satelit «Mariner 2», ki je takoj «odgovoril» in poslal šte. vilne znanstvene podatke, Ki jth bodo morali sedaj elaborlrati. Ob 17.13 po srednjeevropskem času, ko so stopili v stik z »Ma-rinerjem«, je ta bil oddaljen od Zemlje 716.635 kilometrov in je letel s hitrostjo 11.387 kilometrov na uro. Po prvih potresnih sunkih so neapeljski prebivalci zbežali na ulic«. Na sliki vidimo raaler s svojim sinom, ki klečita na asfaltu in a priporočata sv. Gennaru PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 30. avgusta Kongo in Katanga Kongo ni več glavni afriški problem, vendar je ostal široko, odprto polje, v katerega vdirajo cikloni s sveh strani. Odkar so 30. junija 1960 na centralnem stadionu v Leopoldvillu sneli belgijsko zastavo in se je dvanajst dni pozneje najbogatejša in najbolj razvita pokrajina rudarska Ka-tanga odcepila od Konga, uvedla svojo zastavo, valuto in znamke, se vrtinec, ki je treščil Kongo v ocean svetovne politike, še ni pomiril. Kongoška valuta, ki je bila nekdaj vezana na belgijski frank, nima skoraj nobene vrednosti zunaj nacionalnih meja. Kongo vodijo de facto Združeni narodi, večji del stroškov mlade države krijejo Združene države. Tudi kongoška uprava — skupaj s preveliko in dobro plačano Mobu-♦ujevo armado — živi od ameriških dolarjev. Katanga, brez dvoma najbolj razvita kongoška pokrajina, pa je izjema. Ta z rudami izredno bogata provinca nekdanje koloni-j s Congo Belge je postala de facto neodvisna, ko je Kongu grozila nevarnost, da se izgubi v kolesju državljanske vojne. Od tega trenutka je Katanga sama pobirala vse takse in rudarske dividende, ki jih je precej plačevala Union Miniere, nekdanja država v državi osrednji vladi. Družba Union Miniere du Hau-te Katanga je eden največjih rudarskih koncernov na svetu, saj zaposluje kar 20.000 delavcev domačinov, njene naprave so raztresene po prostoru, velikem za predvojno Slovenijo- Leta 1961 je izplačala katanški vladi 40 milijonov dolarjev, 30 milijonov pa jih je ostalo delničarjem in drugim interesentom — kar je precej manj kot je znašalo povprečje treh let 1958-60. Z drugimi besedami bi lahko povedali to stvar takole: osnovno vprašanje štirinajstmilijonske dr-žave-unije ali federacija še ni rešeno. Ne le to, da ni rešeno, tudi koncepta še nimajo, kako naj se reši ta dilema. Kongo pa ima še vedno dva pola, eden je v Leopoldvillu, drugi v Elisabethvillu, glavnem mestu Katange, dalje ima dve vladi, med katerima je malo, če sploh kaj, stičnih točk. Odnosi med obema metropolama dejansko niso nič boljši kot med arabskimi prestolnicami. Za vse mlade afriške države je Combe simbol neokolonializma, njihov največji sovražnik, ki se je povezal na življenje in smrt s kapitalisti. Mladi Afričani, ki sanjajo o Panafriki, Združenih državah Afrike po zgledu ameriške unije — Azijci in drugi nevtralci vidijo v njem eksponenta zoprnega kapitalizma. Njihov cilj je, ia go politično in moralno izolirajo, vržejo z oblasti ne glede na to kaj bi bilo drugega dne s katan-ško industrijo. Toda Combeja in njegov separatizem ne podpira le mogočna Union Miniere, kraljica afriških rudarskih družb, marveč tudi britanska kompanija Tanganyika Concessinos in njena posestri-ma Benguela Railvvavs, železniška družba, v katere režiji je transport bakra iz Katange. Tako sta se pri vprašanju Kon- ga, in še posebej Katange, znašli na skupnih pozicijah belgijska in britanska diplomacija. Zato je bil ondan britanski delegat zoper kakršno koli intervencijo modrih čelad čet Združenih narodov zoper secesionista Combeja, apeliral je na to, da se to vprašanje reši z več obzira in da se da času čas. Zakaj so Američani kar nenadoma »zadovoljni* z Adulo (Cy-rille Adoula), ali jim nudi največ garancije, da bo Kongo splaval iz težav? Poučeni opazovalci menijo, da predstavlja Adula v očeh Američanov največje jamstvo, da se Kongo ne bo orientiral na vzhodni blok in začel kovati lastni kapital iz sedanjih nasprotij v svetu. Predsednik kongoške vlade je v načelu sprejel predlog Združenih narodov o federativni ureditvi Konga. Ta predlog lahko velja za koncesijo Katangi, lahko pa tudi za prvi korak k reintegraciji te velike in bogate pokrajine v kon-goški organizem. Vse je odvisno od interpretacije predloga pa tudi odnosov moči med obema prestolnicama. Značilno je, da je pristal na federalistično rešitev tudi Combe (Moise Tshombe). Seveda ne z obema rokama, marveč po treznem premisleku in s tolikšnimi rezervami, da to že skoraj ni več pristanek. Kako gleda mlada Afrika na tako rešitev? Doyen afriških dr-žavnikov Kvameh Nkrumah je v posebnem pismu opozoril Adulo, naj ne sprejme federalne ustave. • Takšna ustava bi predstavljala stalno oviro za enotnost Konga, novim afriškim državam so potrebne močne unitaristične vlade, ki lahko mobilizirajo vse sile in koordinirajo obnovo Afrike*, pravi predsednik Gane. Od kod Combejeva »trdogla-vost*? Ali je res tako popoln gospodar v svoji hiši, da se lahko rega vsem v brk? Morda. Njegove karte so Union Miniere, Bruxelles, London, «car» Rodezije Roy Weliensky. Seveda pa je marsikaj odvisno od tistih, ki direktno ali indirektno financirajo katanškega poglavarja. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Združenih narodov U Tant je zato predlagal, naj družba Union Miniere neha plačevati takse in dividende katanški vladi in jih deponira v kakšni belgijski banki — dokler se seveda ne reši spor. S tem bi družba priznala, da je centralna vlada prva oblast v deželi, Coin-be pa le njen zakoniti predstav, nik v Katangi. Toda na tako rešitev bi Combe pristal le, če bi dobil protikoncesije — ustavno garantirano samoupravo. V Kongu se medtem odvija zanimiva igra, v kateri imata oba antagonista — Adula in Combe — precej izenačene karte, prav za‘o bo merjenje sil, ki se je začelo nedavno, zelo dolgo. Vse kaže, da ni nihče tako močan, da bi lahko vsilil drugemu svojo rešitev. Adula ima na svoji strani Združene države, čete Združenih narodov, vendar je ta podpora prej simbolična kot pa stvarna. Zato se Combe že tretje leto drži na svojih nogah. Se vedno velja staro pravlio: money is gold, denar je zlato. KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA Pavelič ni hotel dati Mihailoviču propustaice za prehod čez Hrvatsko l« Istega dne, ko so se četniške enote poslovile od gozdov na Vučjaku, 15. aprila 1945, je Draža poslal v Zagreb dve pismi. Eno je poslal neposredno nadškofu Stepincu, drugo pa advokatu Ranku Brašiču, ki je navezoval stike med Dražo in Antejem Paveličem. Pismo Stepincu se glasi: Prevzvišenost, komunistični val, ki je preplavil Srbijo in druge srbske pokrajine, že nekaj časa preplavlja tudi tiste pokrajine, ki jih naseljuje hrvatski narod. Čedalje bolj se širi in zlasti v zadnjih dneh grozi, da preplavi tudi te kraje, prav luko kot se je zgodilo v minulem letu s srbskimi kraji. Na prvi av-dijenci, s katero ste izkazali čast prinesitelju tega pisma, je ta imel priložnost obvestiti vašo prevzvišenost o vseh nesrečah m trpljenju, ki jih je komunizem prizadel srbskemu narodu v nekaj minulih mesecih. V teh urah čutim potrebo, da med drugimi tudi vašo prevzvišenost kot duhovnega vodjo hrvdt-skega naroda opozorim na vse strahote morebitne komunistične osvojitve hrvatskega območja in si štejem v čast, da v prilogi dostavim' vaši prevzvišenosti sporne- V pismu nadškofu Stepincu opozarja Mihailovič nadškofa, da bo od pravilnega njegovega stališča odvisno mesto, ki mu ga bo prisodila zgodovina - Vojsko Pavla Djurišiča so med Banja Luko in Bosansko Gradiško uničili ustaši iti ^ vanje in napore, ki jih prispeva-] kmalu nastala sprem«*”^ te za uresničitev tega za narod komunisti ne bodo ostu* ji 1. J ..J .. ... mnol/i -ion *o«i m vnnri. oži T nnllpflntlt Itd D™ gledišča o sedanjem vojaškem in političnem položaju, Prinesitelj tega pisma bo vaši ekscelenci na razpolago za morebitna nadaljnja pojasnila. Ne glede na vse tiste momente in okoliščine, ki so nas ali ki bi nas lahko ločevale, si štejem v dolžnost, da zaprosim tudi Vašo Prevzvišenost, da priloži ves svoj vpliv in vse svoje sile z namenom, da bi aktivirali vse nacionalne sile hrvatskega naroda v boju proti boljševizmu. Ko Vam pošiljam to prošnjo, bi bil rad prepričan, da bo Vaša Prevzvišenost, hodeč po stopinjah svojih velikih prednikov, izpolnila vse tiste zgodovinske dolžnosti in naloge, ki se postavljajo pred Vašo Prevzvišenost v sedanjih hudih časih. Kajti od pravilnega pojmovanja teh dolžnosti in nalog S strani Vaše Prevzvišenosti bo odi-visno tudi mesto, ki ga bo zgor dovina krščanstva, posebej pa hrvatskega naroda, prisodila Vaši Prevzvišenosti. V tem prepričanju in upanju priporočam Vaši dobrohotni pozornosti prinesitelja tega pisma in prosim Vašo Prevzvišenost, da tudi ob tej priložnosti sprejme izraze mojega posebnega spoštoua-nja. Vrhovna komanda, 15. aprila 1945. Aririijski general Drag. M. Mihailovič V pismu Brašiču je Draža u-bral enak ton: Vrhovna komanda, 15. aprila 1945. leta Spoštovani gospod B.! Hvaležen sem Vam za obvesti- muVaših7azgovoPr°ovaz Ekscelen- j *«j priložnosti ne opustim u-co z namenom da bi se skupno i staljene tradicije čet m se ognem bojevali proti partizanom. Pose b- »sakemu vnašanju nemira v njt- bi mi Ekscelenca na svojem področju nudil brezpogojno varnost in varstvo. 3. — V teh štirih letih se nisem niti enkrat ločil od svojih čet. To okoliščino so moji komandanti, ki sem jih takoj seznanil z vsebino predloga Ekscelence, poudarili in me izrecno prosili, da tudi ni akti, ki so Vam bili izročeni skupaj s tem pismom, usebujejo potrebne sklepe glede zaključka teh razgovorov in sklenitve zaželenega dogovora. Moja želja pa je, da se v tem pismu omejim le na vprašanje od Ekscelence ponujenega mi predloga za moj osebni obisk ter neposredne ureditve te narodne zadeve, ter Vas lepo prosim, da ste tako ljubeznivi in da seznanite Ekscelenco z njegovo vsebino. 1. — Predvsem Vas prosim, da se v mojem imenu zahvalite Ekscelenci za ljubeznivost in povabilo, ki mi ga je poslal po Vas. Zgolj načelni razlogi, ki so se izoblikovali v teh štirih letih, mi žal ne dopuščajo, da bi se odzval temu ljubeznivemu povabilu. 2. — Vsekakor mi je do tega, da prepričate Ekscelenco, da v konkretnem primeru moja osebna varnost ne bo vprašanje. Sem namreč popolnoma prepričan, da hove vrste. Prosim Vas, da točno raztolmačite te razloge Ekscelenci, ter uporabljam to priložnost, da po Vas zaprosim Ekscelenco, da gospodom oficirjem, ki sem jim poveril razgovor janje, izkaže popolno zaupanje in tako omogoči uspešno do-vršitev tega posla v korist obeh narodov. Prosim Vas tudi, da poudarite mojo trdno odločenost, da se v izvajanju- nameravanega sporazuma skupaj s svojimi podrejenimi komandanti in četami strogo držim vseh določil, ki jih bodo gospodje delegati sprejeli v ime-Vrhovne komande. S svoje strani izražam upanje in trdno prepričanje, da bo prav tak duh držanja vojaške častne besede prežemal komandante in čete. Ko boste sporočili vsebino tega pisma Ekscelenci, Vas prosim, da mu blagovolite izraziti moje spoštovanje. Vam se zahvaljujem za požrtvo- nico, v kateri so razložena moja NADALJNJA DVA DNEVA FILMSKEGA FESTIVALA V BENETKAH Zanimiv francoski film Godarda potem padec z argentinskim filmom Argentinska delegacija je protestirala zaradi sovjetskega filma Nezadovoljstvo, ker so občinstvu vrteli obrezano kopijo francoskega filma BENETKE, 29. — Beneški film-ski festival se je spet premaknil zn dva dni naprej. Včeraj je bil na sporedu francoski, danes pa argentinski film. Vmes pa je fe. st valsko kroniko puivila prav Argentina, to se pravi argentinska delegacija na festivalu, ki ji ni bilo všeč, kako je Gerasimov v svojem filmu «Lju'ije in *veri» pukazal Argiritino. Dmegaci ki je uradno protestiraš poudar.a, da je delavec v č. igentini že dol go dobo zaščiten z zakonom, tako da se mu ni treba bati odousta. če bi bil bolan. Gerasimov pa je prav nekaj takega pokazal. Verjetno se bo ta protest razblinil v nič. • Živeti svoje življenje* režiserja i : Jean-Luca Godarda. Kot predstav-1 ' Medtem ko je bil prvi tranco-ski film «Eva» umaknjen s sporeda festivala, je bil drugi deležen izrednega obiska. To je film nik »nouvelle vague* je Godard režiser, ki je že pokazal svoje sposobnosti. V tem filmu, ki je razdeljen na dvanajst slik, je protagonistka mlado dekle Nanš, ljub-ka prodajalka, ki zaide v majhno denarno stisko. Pri tem se slučajno seznani z nekim moškim, ki ji obljubi možnost nekega zaslužka, toda uslugo mu mora popla-čati s tem, da gre ponoči z njim. Njen finančni problem pa ni rešen in drugi dan Nana skoraj av-tomatično sledi nekemu moškemu. Prvi korak je napravljen in njena nadaljnja usoda je odloče-na. Nanš začne delati za nekega Raoula. Ko ga hoče zapustiti, je že prepozno, ker je sklenil, da jo bo prodal nekomu drugemu, ki se ukvarja z enakim poslom. V ........................i...................................................................................................................................................................................................................................................■■■■■■......."" SUŠA, KAKRŠNE NI BILO ŽE DESETLETJA Zaradi pomanjkanja dežja prizadeta letina pridelkov V mestih primanjkuje vode - Istočasno pa v Južni Koreji na stotine mrtvih zaradi silnih poplav - Veliko mrtvih v požaru TURIN, 26. — Zaradi suše je Pad upadel kakor redko kdaj v zadnjih 35 letih. V avgustu je njegova količina vode znašala komaj 25 kub.m na sekundo. V Piemontu praktično ni deževalo že dva meseca: zadnji hujši naliv je bil 25, junija, ko je padlo 12 mm dežja. Potem je samo tu in tam kaka rosa malo poškropila rastline. V avgustu je bilo vsega skupaj 7 mm padavin, medtem ko je povprečje 48 mm. Suša se bliža rekordu iz 1. 1906, ko je v treh mesecih — junija, julija in avgusta — padlo samo 19 mm vode. Pomanjkanje dežja ima že svoje posledice, ki se čutijo tudi v mestu. Y raznih stanovanjih, zla-sti bolj na visokem, teče iz vodnih pip zelo malo vode, Turin-čani uporabljajo za pitje in včasih tudi za umivanje mineralno vodo, katere potrošnja se je letos silno dvignila. Tudi iz drugih predelov tožijo o suši. Zlasti je malo krme. Tudi na pridelku breskev se pozna suša in pridelek grozdja bo ponekod prav tako manjši. Koruze marsikje skoraj ne bo. Ker bo krme malo, bo seveda dražja in že sedaj se napoveduje, da se bo morda mleko podražilo. Tudi v Toskani tožijo zaradi suše. V vsej deželi že več kot dva meseca ni deževalo. V tem času, ko grozdje dozoreva, bi zlasti vinogradom bil potreben dež. Kmetje skušajo zalivati polja na vse mogoče načine. SEUL, 29. — Po zadnjih vesteh, ki so prispela v Seul, je 236 oseb našlo smrt med poplavami, ki so včeraj zjutraj nenadoma zajele mesti Sunčun In Sungju v južnem delu Južne Koreje. CAMERON (Luisiana), 29. — Tornado, ki je ponoči divjal v obrežnem mestu Cameron, je po- vzročil smrt najmanj treh oseb, 30 pa Jib je bilo ranjenih. Okrog 600 oseb je ostalo brez strehe. Tornado je spremljal silen dež: v 6 urah je padlo 200 mm vode. Maroški kralj Hasan II s svojo prvo hčerko, ki se Je rodila v Rimu. Včeraj so Jo na Kapitolu vpisali v knjigo rojenih ter ji pri tem dalj ime Mariam. Uradni akt Je opravil sam rimski župan Veter je pihal z okrog 120 km na uro, Tornado je podrl stebre napeljave za luč, telefon in druge električne vode. Podrl je hiše ter pognal vodo na ceste. V Cameronu je zaradi tornada 1. 1957 pomrlo 500 oseb. GUAYAiQUIL (Ekvador), 29. — Po tem, kolikor se je do sedaj zvedelo, je bilo najmanj 28 smrtnih žrtev v nekem požaru, ki je izbruhnil v mestu Guayaquil. V Parizu je še ogromno stanovanj brez tekoče vode koristnega posla, in sem prepričan, da boste tudi v prihodnje ob vsaki priložnosti in na vsakem kraju znali služiti interesom naše domovine, katere priznanje Vam, upam, ne bo ušlo. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš general Drag. M. Mihailovič Leto pozneje je Draža priznal, da sta podpisa na teh pismih njegova, napisana z njegovo roko, o pismih samih pa je rekel, da sploh nista njegovi, da so mu jih podtaknili. Gospod B., kateremu je pisal Mihailovič, je dvakrat potoval z Vučjaka v Zagreb kot Dražev o-sebni delegat. Prvič, po razgovoru z mačkovci, se je advokat Ran-ko Brašič vrnil na Vučjak v nemški uniformi, drugič, po sestanku z Antejem Paveličem, pa v ci-vilu. Mačkovci so sporočili Draži, da z obema rokama sprejemajo sodelovanje z njim, Pavelič pa je pozdravil Dražo in ga povabil, naj pride osebno v Zagreb na pogajanja. Preden so partizani 6. aprila 1945 osvobodili Sarajevo, je general Lehr zbežal v Zagreb. Draža je takoj poslal za njim Neška Nediča in Dragoslava Račiča. V Zagreb sta prišla v spremstvu nemškega podporočnika. Od Lehra in ustašev sta zahtevala orožje za četnike, beseda pa je bila tudi o svobodnem prehodu med usta-škimi garnizijami in položaji do Slovenije. Draža je hotel dobiti od Paveliča prepustnico, kakršno je dobil pop Djujič: Glavni stan Poglavnika, operativna številka 11585, tajno z dne 21. decembra 1944, je sporočil naslednje. Na osnovi sporazuma med hrvatsko in nemško vlado se bo odpravila četniška skupina popa Dju-jiča v skupni jakosti 6000 mož s področja južno od Bihača in južne Like proti severu, v Nemčijo. Verjetne smeri pomikanja Bihač— Bosanski Novi — Kostajnica — Novska — Dugo Selo — Zagreb — Zaprešič — meja oziroma Gospič — Ogulin — Karlovac — Zagreb — meja. Ukazujem: 1. da vsi naši oboroženi oddelki na označenih poteh neovirano pustijo naprej to četniško skupino na svojem prehodu. Kdor se bo pregrešil zoper ta ukaz, bo postavljen pred vojno sodišče v skladu z okrožnico Glavnega stana Poglavnika št. 124 tajno z dne 15. decembra sti. Ljudstvu povedati, ‘mi ponavljam — Čiča živ‘ JtK* puiiuuijuill -- . £ JVV da ga pozdravlja, naj pj dokler ne pride tja, ' kmalu. tu- iifi Partizani, ki so se - , h. v boj z nami, dobro vlnt0 U' Čiča živ in zdrav, in tato nam mnogi vdali. ^( Ko so se vse misu -- „e r ji hailoviča sukale okrog aj‘ misli re in njenega vstajenj8’ Ozna v depeši 4. apr1 čila: Obveščeni smo, da J* , p K kjo munistična divizija Vre i,0t C no. Doslej je držala * Bara — Badovinci. * divizija in bodite PrfVj(Ibitj. Proučujemo možnost, ^ , i novili našo bazo na ” ^0Id' H kamor bi premaknil* , „jjo skupino. Tam lahko Prt . j, di letala. rCa j1.« Sedemindvajsetega Via jj, ^ la povsod proslava. V j jih so bile napisane $1 rie r ■ t vel kralj., «Draža Prih*Jni'K vili pa so se tudi Tna^pnrflOrn ven domovine x o f Javljajte nam kaj v žaju na svetu. ,4. Deset dni pozneje, s je Ozna razveselila Mlada sovjetska igralka — ima 20 let in Je eno leto poročena — Žana Bolotova, Tanja v Gerasimovem Ulmu »Ljudje in zveri* malenkostnem prepiru med takimi ljudmi pride do streljanja, toda žrtev postane prav Nanš. Ana Karina, ki je Godardova žena, se je izkazala kot zelo simpatična igralka. Film je naletel na zelo dober sprejem pri kritiki, nekoliko manj pa pri občinstvu, Režiser je v razgovorih poudaril, da je hotel pokazati, da lahko kdo kljub vsemu ohrani dušo. Zanimivo pa je, da na večerni predstavi filma niso pokazali tako kot na predstavi za časnikarje, temveč že nekoliko obrezanega Baje je bila kopija, ki so jo po. kazali zvečer, tista, ki jo je vi-dela komisija, ki je zbirala filme za festival. Lep uspeh je imel v informativni sekciji Blasettijev film »Dolga pot povratka«, ki ga pa mnogi že poznajo s televizije. Z današnjim dnem pa je šel vestjo: Moj kurir se ....... je sre^/, v Beograd in vrnil mrvtiJi tnmJcnnšn uh V' . -I V mojih tamkajšnjih c prejšnjih znancev je 0 gradu pet dni. . -»i*’ i' Ustanovljena je K ^nol' srbska vlada, s katero so zadovoljni. . ’’ vis?. i. ««>< ?talc in kurirju je Pr ( ( i n. nrrmprplc a ‘tir letak en primerek. J V Beogradu se P°' ps**" bo šestega maja začel ^ vsej Srbiji. j„ K Proučujem možnost. jj^PJ vezal stike z našo orS j Beogradu. !/ i' Branko Gešparevič-f dunajskih in modriški*1 .... .. i945 ir 1944. leta; 2. da četniško skupino popa Djujiča spretnlja proti seve- PARIZ, 29. — 0di se neverjetno, toda statistike dokazujejo neizpodbitno: leta 1957 je bilo v Pa-rižu še 274.322 stanovanj brez vode. V zadnjih petih letih pa so temu le delno odpomogli. Ker napeljava vode ne napreduje tako hitro, kot bi bilo želeti, je senski prefekt izdal ukaz, da si morajo vsi lastniki v roku dveh let od današnjega dne napeljati vodo v svoje prostore. LONDON, 29. — Danes se je začela razprava o prizivu dr. Soble-na na apelacijsko sodišče. Razprava bo trajala nekaj dni. festival pod raven povprečnosti, za kar gre «čast» argentinskemu filmu. «Poklon uri počitka« je režiser Leopoldo Torre Nilson imenoval ta svoj film. Argentinski režiser Torre Nilson je danes najbolj reprezentativen filmski režiser Južne Amerike. Napravil je že več kot deset filmov in si ustvaril skoraj nekak lasten stil. Toda tako njegov današnji kot že neki prejšnji film dokazujeta, da preživlja režiser nekako krizo utrujenosti. Film že s svojo vsebino ne more pritegniti ne zahtevnega in ne manj zahtevnega gledalca kljub dobri igri italijanske igralke Ali-de Valli. Danes je bil na sporedu informativne sekcije še en italijanski film kategorije «prvo delo«. Imenuje se «Clovpk, ki ga je treba sežgati«, njegovi avtorji pa so trije mladi režiserji, ki so se doslej ukvarjala z dokumentarnim filmom: Paolo in Vittorio Taviani ter Valentino Qrsini. Jutri bo gotovo pritegnil mnogo občinstva film «Lolita», ki ga je ameriški režiser Stanley Ku-brick napravil po romanu Nabokova. Glavna igralka Sue Lyon pa se ne bo mogla udeležiti pred-stave. Film je prepovedan mladim izpod 16 let in ta prepoved prizadene igralko samo. ru do nemške meje spremljevalni oddelek hrvatskih oboroženih sil, ki mora v sporazumu z nemškim poveljništvom skrbeti tako za urejeno nastanitev kot neoviran prehod skupine; 3. če bo šla omenjena četniška skupina čez področja posameznih hrvatskih poveljstev, naj odgovorni poveljniki takoj in najnujneje obvestijo. Minors. ove-rov. Poglavnik Neodvisne Države Hrvatske, vrhovni poveljnik, dr. Ante Pavelič, l. r. Medtem pa so vedno prihajale depeše iz Srbije. Tako je v depeši z dne 24. marca Ozna obvestila Dražo- Okrepili smo se s 36 novimi, od teh 27 oboroženih. Ra-delili smo se na manjše skupine, ki pa so povezane. Imamo manjše akcije in spopade z rdečimi banditi. Pred tremi dnevi je bil pri Kragujevcu ubit komisar beograjske Komande področja, težko pa je bil ranjen komandant in še eden. Potovali so z avtomobilom. ŠČ sov, je ležal v zapo' je v depeši 27. apri'8 ročala Draži: Itt^J V hudem spopadu jjjt8; stično milico in motu fNH 11 p H i Bc Je bi| K Kbe lT*bn kloj ‘•kri n, « v X k, Ulj % toro V, lo 'ko T N % S G k’ % Sii i gonskim oddelkom vet 'mrtvih in nekaj r m enot ne čutimo na ijudl1 [j/ jih vrgli na fronto, godrnja, ker odhajajo / umirat za hrvaške ust jp ?.e pred nekaj dneU h bili zvezo s kapetanom^ šali smo, da so 0° ‘ potisnili od Drine. ^ A Iz Zagreba pa klju^ pr sinom in delegacijan* 1 \ bilo potnega dovolje™ ;s]c8 ,/ hod skozi Hrvatsko. gffiit la Djurišiča, ki je K na pustila Vučjak, namen). JI'J venijo, pa je napr1 -"Ji so z svopadu z milico pri Gornjem Mi-lanovcu so bili ubiti trije. Z dr. Djuro Se nimamo zveze. Poskušali smo ujeti zvezo s podpolkovnikom Sašo. Proučujemo položaj na Javoru, kjer je verjetno Javorški korpus, ker vemo in čutimo, da je tam močnejša skupina. Sporočite nam, kakšen je položaj m kaj naj govorimo ljudem. Komunisti govore, da je Čiča likvidiran, njegova vojska pa da je razpadla. Draža je odgovoril: Treba je nujno ujeti zvezo z dr. Dj uro, ponavljam — z dr. Djuro. Ljudstvo prepričujte o naši zmagi. Čiča je živ in sam diktira to depešo, Cičeva vojska se ni razkropila. ampak se drži skupaj. Vdajajo se mnogi nasilno mobilizirani, ki jih pošiljamo nazaj v Srbijo. V zadnjih mesecih se nam je vdalo 150 nasilno mobiliziranih, od katerih smo mnoge že poslali nazaj v Srbijo, tam v Srbiji pa konec v dolini Vrba** jjjgo. ^ Luko in Bosansko Gr8 v nike so ustaši P°kl8l‘ T»fi in jih pometali v Sa^ ‘ pl'J je zgodilo tudi s ^ čem, ki se je sam P F tein, l\i SC J C au*- . < ko je najprej pobeg"1 • „„ •. Bilo je že v maju. „,1 y Draža s svojimi P° ..As'1' f. Srbiji, surovi in *'/ čič pa je še naprej bi V spodaril po svoje. .KaSj„ J* / še enkrat pokazati, o8( f goslav Račič, je 4. tfi1 t\ ' vdrl v Fojnico, j° 'l ,r, m žgaL Črna četniška ljena čedalje pog°s vi zanskim napadom, s° Ja t>\ zansKim napauuui. ,a i-jug proti Neretvi. ^ jj) kor ~ _ Branko Gešpar^.Lk# se je ravnal po deP tiV peljal svoje komand^ tv»',,v mor je hotela Orn*> J ža Mihailovič v0<**'ui /' vojsko po poteh, K* , je m določila Ozna. D°žlVflcj ' uuiuuia k^ziiči. is"- « strahovit napad ob r jv*', n desnem pritoku ^e^ilt8'', j8 t > veli hud napad. daj napadali tudi 8 na vojska je bila bita, popadlo je ie "S- t«'e / Dr8*a „i »!. f morajo v gozdove. I Ljudstvu pojasnjevati, da bo 1111111,1111,1,1 Milin iiillli„niiiif m,, illll,|llllli|lll|l,iill||||llllll|ll||ll||l|||l| UČINEK TALIDOMIDA Na vsem svetu že 6000 deformiranih otrok SAVANNAH, 29. — Savannah, prva trgovinska ladja na atomski pogon, je včeraj začela svojo redno službo. Odplula je iz Savan-naha v Norfolk (Virginija) s 30 potniki in tovorom lokalnih proizvodov. Mlade '®'’alke ,e r»de razkazujejo na razn"1 festivalih, četudi ni na sporedu no enega fiim^ v katerem nastopajo- Tak; se Je ^ U(Ju na rtav«la *0‘°*™0n> tudi Stefania SandrelU, KI Je zaslovela s filmom i »Hazporoka Po italijansko* LONDON, 29. — Londonski dnevnik «Daily Mirror« pije danes, da se število otrok, ki so se rodili deformirani zaradi talido-mida, vrti okrog 6000 na vsem svetu. Ti podatki, trdi list, so rezultat preiskav, ki so jih izvedla ministrstva za zdravstvo v raznih državah. Po pisanju tega li-sta v Angliji ni čez 300 primerov takih otrok. Na zborovanju zdravnikov v Meranu, ki se vrši pod pokroviteljstvom akademskega zdravniškega senata Zahodne Nemčije, so razpravljali tudi o prekinitvi materinstva, in to tudi v zvezi s primerom Američanke Finkbine. (Ta je, kot znano, v začetku nos-nosti uporabljala talidomid, pred kratkim pa je na Švedskem z zdravniškim posegom prekinila nosnost). O zadevi je govoril zdravnik iz Liibecka prof. von Roden, ki je navajal razne zakonodaje evropskih držav o prekinitvi nosnosti. Jz diskusije je prevladalo načelo, da se sme nosnost legalno prekiniti samo v primeru hude bolezni nosečnice. In ker o škodljivosti talidomida med specialisti še ni soglasnosti, bi prekinitve nosnosti ne smela dovoliti nobena zakonodaja. — Zdi se, da so ti zdravniki pri svojih ugotavljanjih nekoliko zakasneli. dantov. Tedaj je 0?*^' četnikom ukazal: •N ksb j/ je! Po trojkah, P®f°r 1 ** v setinah, vsak v sVWvjtni svoj R* pridem tudi jaz 88 ga bo naša*. V osemnajstih dt*e^ A 18. maja, je padlo 9235 četnikov, med bilo več ko tristo jen*C(fi K ".TSm" zov in skoraj pet *'?.n Draža je ostal 8 .j, p0 , vojaki, brez radii*1'* ,10J%j kurirjev. Ob neki r slcvl(,,t vsem svojim spre"1 ■ jejo^ povedal, naj ga ne general ne Čiča . -, Pavle. iV, Tako Ozna kot k0^.,e Pjt\ jaških enot, ki 80 „i Pr‘ 7 v vzhodni Bosni, * gj n li čimprej priti gfSb8 E) Celo ko je neka postaja objavila, daj. r posraja uujav.a. - ,j jino, ga niso oen . V jj ^ V nasprotju z ra8" ^e(b j tj uje*1 u, i’ tj 8 ,e!\ r namreč mnogi - - , cirji odločno zatrje ,gte:g .j, Draža z njimi trl£„se">K in da se skriva v dovih. (Nadaljevanju JURSKI DNEVNIK — S — 30. avgusta 1962 Četrtkova črtica A i J llvod v dopust !? ^ete ?C Markova iena Berta poslala otroka k sorodnikom ' Oa je ' e Je tisto Popoldne začela odpravljati na letni dopust, e bil na teTeIaVala vreiiveti svoH teti ™ Reki. Tudi Marko Ker se in’ da odide tiste dni nu doPust, toda nekam v hribe, brjal^ nagl° bHial Čas odhodu njenega vlaka, je Berta vsa iz e*>ne in n P° stanovaniu> jemala iz omar in predalov razne po. Na Dn ,e?50trebne stvari ter jih spravljala v kovček. m« 7 H i* fHl nn mož P°ma0aI odnesti kovček v vagon. Ko ga je J1''*'’! . Pmiain° potico, se je vrnil na peron, kjer je bil vrvež, štetem Vedno v iasu Poletnih dopustov. Obstal je pod oknom, u 'Talc0 3e alonela iena• in nekam vdano poslušal njeno pridigo. ^dom °Tf}’* začela oziroma nadaljevala, «pazi, da boš pred <8i*»- . “°P“st pustil doma vse v redu.s «Ne Z Skrbt' Berta.« Ne \pe 7norem se popolnoma zanesti nate, Marko,« je rekla. 0|c«r pon nan3' na nikoš»n Pi'n’ P°Zi’ da P0 uP°robl dobro za preš pipo. Slišiš?« •Jj .Bert“* Ne bom je pozabil zapreti. Ne skrbi za to.« i ifi' M ft, ii** c t A !'■ Pnj vem, da se ne smem docela zanesti nate, Marko.« (A» j'e'° se ta neseš, draga. Cisto brez skrbi bodi, da bo vse v t| U ,Ti Marko in prisluhnil ženski, ki je stala pri sosednem "V leni znanki, ki je slučajno mimogrede ugledala znanko na *Torej •Oren ,,rea na dopust, Roza.« •No, Pn nisem tega nič kaj vesela.« j «?0 J k"!' veselje?« * lahk 'nora m°l mož ostati doma, ker nimava dovolj denarja, l «P„ 0 oba šla na morje.« Qjj ,pač ’ d"* nie sPl°b ne poslušaš!« •No '. rt°. poslušam te.» -*- • torej. — O, Mihec, kej si vre tle? Kej nisi reku. de si ner-vožo jen de boš šou nekam u hribe al u gozde, de se boš naužiu dobrega zraka jen mera? — Se zna, de sm reku. Jen sm tudi šou. Znaš kaku je: dohtarji so koštatirali, de u mestah je forte slab zrak od kamionu jen od motorjeu jen de tu forte škode zdravji jen de se dobi od tega vseh sort bolezni. Pole so koštatirali tudi, de ves ta konfužjon od motorjev, od makin jen od ledi tirat na vse načine. Ce češ jemet mir, bejži ven u gozd. Tam ni nobenga. Jen sm se pobrob ven. Nardim ana dva koraka pej vre slišem: dudi dudi dudi — dudi dudi dudi (znaš, tisti moderni plesi). Je biu an fant s punco, sta gledala ku zgeblena jen uan je pest-vau tisto radiolino jen: dudi dudi dudi. Sm se nečko obrnu jen pršu ku na ano pot. «Tututu» je biu vre an auto, ke malo je mankalo, de me ni ruknu. Jen za sabo je naredu anga praha, de sm se kumej odkašlu. — Ma kam te ne pridejo da-de spet forte škode za živce'jen de postane člo- nes auti! Sm se spet obrnu jen šou nutre u gozd, vek matast, ke nima nikjer meril. Jen taku jest. ke be rad ostou zdrou jen kolkor moč pr čisti pameti, sm reku: pej pejmo namalo na čist zrak kam u kašen gozd, proč od tega šenšurja, de bom namalo u mir; jen de bom poslušau samo kašne tičke jen dihau dober zrak. Jen taku sm se pri-mu jen sm šou. Ma te rečem, de je blo vse ano trpleneje.... Narprej, znaš, se če forte dosti, prej ku prideš do anga gozda. Narprej se pahat po korjerah, nutre pej vroče za se stopit, pole, če češ kej pojest, proset lepu kamarjerje, de be bli taku dobri, de be te kej dah. Pej spet se pahat jen pole prideš do kraja ves prepoten jen ves zmartran. Jen pole, znaš, kadar misleš, de je ta hujše vre pasalo jen se vsedeš lepu h večerji, pej se te kar na anbot oglase televižjon jen te kamer je narbol gosto jen grdo. Je bla vre tam ana klapa — sez radiolino, se zna — jen ven s tiste škatle: «Rezkaaa, Rezkaaan jen cela klapa je še pomagala.... sm hitro šou naprej, de pridem do ane koče, ke znam, de je forte na samem. Sej sm jo zlahka najdu, zatu ke sm slišou vre od delč: «če vinček govori«, ke ga je tulu n.ieh radio. Ma ke sm biu že.ian, sm se vselih vsedu jen na-roču ano biro. Ma prej ku bira, je prdrajsau gor po grapi an auto ku ana maona, ven je prišla spet ana klapa jen ta prvo so sprožli svojo radiolino jen pole: od ane strani radiolina «dudl dudi dudi«, spred hiše pej «tam, kjer murke cveto«. Jen jest sm pej mogu čakat, de me prnesejo biro. Ma sm mogu počakat, de postrežejo prej ta une, zatu ke uni so govorili nemško. Pole sm hitro popiu jen šou. Jen po poti nazaj sm se zmislu na naš turn jen na tebe jen na lep mir. ke ga jemamo začne motet ses četrto vilajo, sez Raskam, sez ma- na tem piacj jen ztjej sm t]e rinerjem drugem, sez Berlinskem zidam jen vse sorte! Kej češ, televižjon je danes pršu u narbol skrite kraje jen povsod mislejo, de morejo udra-gem gostam« postreč ses vsem konfortam. (Presneta tašna prjaznost!) Ma — sm se mislu — tle, u hiši, se ne smeš čakat merN, zatu ke sm pride vseh sort ledi jen uani morejo gledat za konten- srajco. Ben, prou si sturul Vidi, de se namalo po-tolažeš, te bom danes zvečer pelau na koncert h Svetmi /rani. Bojo pojali prmorski štedentje Ma ne dudi dudi dudi, ma lepu. taku, ku se nam dopade. A, ben videš, tu pej ja. Se bom denu čisto KAJ NAM PRIPRAVLJAJO IA JESEN IN ZIMO? Cela vrsta francoskih modnih linij Italijanski modni ustvarjalci pripravljajo «protinapad> Kakšne so novosti, ki nam jih pripravlja francoska moda za letošnjo jesen in zimo? Modni časopisi in revije so o raznih novostih že pisali ter so se o teh izrazili na razne načine. Tako so bili nekateri modni eksperti mnenja, da nam letošnja francoska moda ne prinaša nič novega ter da se giblje v glavnem v starem okviru. Drugi so zopet mnenja, da so novosti, za katere so se odločili francoski modni krojači, takšne, da se zanje ženske ne bodo mogle ogreti. Tretji imenujejo novo francosko modno linijo *strogo linijo», ker ne dopušča nobenih takšnih variacij in kombinacij, ki dajejo modelom mehkobo in tisti posebni čar, zaradi katerega je pariška moda v svetu zaslovela. Nekaj drži: konkurenca raznih modnih ekspertov tako v Italiji, kot v Angliji in Ameriki je tolikšna, da so francoski modni salom primorani iskati vedno nekaj novega, pa četudi to ne odgovarja okusu in interesom ženskega sveta. Več kot mesec je tega, kar so se zaključile glavne modne re* n° mucko ne pozabi,« je zdaj povzela Berta. eSlišiš, Mar- bo»n m«1 fr X icf ne pozabi izročiti muco sosedovim.« pozabil, draga « ,ifn *e človek ne more zanesti nate, Marko. Preveč si raz- •talipovršen, da bi ti mogla ;aupati.» l, *Ne 0 mi povsem zaupaš, draga.« D, bij« 10rp'n ti popolnoma zaupati, Marko. Saj veš. kako bridke h"'l cel*!01” * taf>o. Lani si mi tudi obljubil to in ono, pa si na-.( Ai«, *”n neumnosti, preden si odšel na dopust. Tako si, med “ sosedovim kanarčka. Jv. ko sva se po štiri- vrnila, sva našla v kletki le ostanke revčka, ki je , 'Re, bladn i/t }eje.» SiVuTbn ’ .*0m' •fiodj . ,c' 'l'1 bo tako žalostno končala (udi muca...« ^ ^1),,^ r°l skrbi, da jo bom dal v varstvo sosedovim, draga « C •<' d° 3,0 ,ako' PrpPričana pa nisem,« je rekla Berta z uzdi-l|i' Pretj° n.a ,p spomnila še na ostale nerodnosti, ki jih je zagreši! (,^'biilj "“bodom na dopust. Tako je na primer pomotoma dal ~ - 1 R0 ' ČEPRAV JIH ENI OBOŽUJEJO IN JIM DRUGI ZAVIDAJO Lepe ženske so po navadi bolj nesrečne kot srečne Manekenka, ki je napravila samomor, ker je bila preveč osamljena - Ene so izbirčne, druge pa tožijo, da se jih zaradi njihove lepote moški boje » bij/ i »A A i»y ‘i! % v'j v .o") !f >'J A •> » M t? A t* i v jaz kriv njepoue žalostne smrti,« je rekel Marko e " K0 ' pa je pozabil izključiti, tudi vazo s tremi zlatimi ribi-?e vrnil z dopusta, si je z zanimanjem ogledoval zmrznje-f(, •I%,)" bepi ledu, ki je razneset vazo. H« p0.ideš z doma, poglej, če kje ne gori kaka žarnica,« je •8rkn 'bolnik pazi, če ga boš robil » N, 'R° le tuučeniško zavil oči, ona pa je neizprosno nadaljevala: . I je f Je /tobal proti domu še ves zmešan od ženinih svari 1 in na- “ Jen”1*"! sireno gasilskega avtomobila. Tedaj se. je spet do-ijep. e8a svarila, češ naj bo previden z likalnikom. Nasmehnil v tl A Oi t » i A y % Al fi i 'A /t P t' V pai pQ V 50sede-H« 'dan T>orneni? ~iar mu, da so vdrli v njegovo stanovanje, da bi poga- > 9a je povzročil likalnik, ki ga je nekdo pustil vkloplje- ' '1 0a je spreletelo. Potem se je brezmočno naslonil na pod- mel u razdejano kuhinjo. m ALOJZ RAVBAR Čudno se bo zdelo, vendar kaže, da je res, da so najlepša dekleta in naj lepše ženske najmanj srečne. To potrjujejo tudi statistični podatki: List «Con- stellation« je pred kratkim objavil članek Dukeja Simonsa, ki je temu problemu posvetil več mesecev dela in stvar prikazal dokaj prepričljivo Iz tega članka bomo izbrali nekaj konkretnejših podatkov. Svojo tezo je pisec začel razvijati s primerom poizkusa samomora neke znane francoske manekenke, ki je skušala napraviti samomor, ker *sem bila preveč lepa, da bi se ml moški približali in sem se zato čutila neznosno osamljeno*. Ko je novinar ta problem obravnaval s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in jim navedel primer pariške manekenke, jih zadeva ni prav r.ič piesenetila. Nasprotno, sami ;:o mu postregli s celo vrsto konkretnih statističnih podatkov, ki tezo potrjujejo. In v tej organizaciji delujejo tudi psihiatri in psihologi, ki proučujejo tudi to problematiko. Konkreten primer v zvezi z lepoto ženske in nezadovoljstvom, ki lahko privede celo do tragedije: V letu 1960 je v Evropi napravilo samomor žSO žensk. 140 ali 55 odst. teh bi mogli šteti med zelo lepe. Nadaljnji podatki: Istega leta je v svetu napravilo samomor 1200 žensk. 800 teh je policija, ki je imela pri preiskavah kaj opraviti, ocenila za lepe in mlade. Novinar se ob tem sprašuje, ali more zunanji videz imeti tako zapletene in celo žalostne E ■jfjfan/rs- A Trst A vsakogar nekaj; NJ Otlici”"'/3 zv°kov; 17.00: Or-S ; 18 i« c*rWli; 17.20: Lahka S2E naši - I .. .»o ,9-30: Za Valva- deJeli: 20 °°: sP°rt: ^ b^ivi; 21.00: Sim- ČETRTEK, 30. AVGUSTA 1962 Omnibus; 10.30: Oddaja za Sotarč-ke na počitnlcaih; 11.00: Nadaljevanje omnibusa; 12.00: Pojo Davis, De Angelis itd.; 13.30: Operno gledališče; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Klavirske skladbe; 15.35: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 17.25; Koncert v svetu; 18.00: Dogodki doma In v svetu; 18.55: C. Adderley in njegov orkester; 20.25: Goldonijeva komedija «Lažnlk»; 22.25: Violinist Czerling jn pia- nist Banloll. arjSS bolmraku. p, Trst «11*1 malih2'25' TretJa strao’ orkestrov: 13 50: Vai "i kon te rodovine; 14.00: "'rol. KOncpri; 14.40: Srečanje II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.25; Poje Flo’ Sandon’s; 9.35: »Čmrlj«; 10 35: Pojo Costello, Fedeli Itd.; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Nastop pevcev; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa ln motorji; 15.35: Pisan glasbeni spored; 16.50: Italijanske pesmi; 17.00: Pesmi z onstran oceana; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Varietejski program; 19.50: Operetne skladbe: 21.00: Velike skladbe; 21.35: Večerna glasba. Pre- llAn Gia-h""403 za dobro Ju- V' £asba o I? želJah; 12'40: lA it0 žeitah. '45: Nadaljevanje S'l4.>e. i4l02'40;,Sk'adbe »r’ Na programu mcoio i-orpora, J*,*; ii Metod P.' ^asba 130 Že" 1915: Medicinska znanost; 19 30: p rek m3 PI!',e no P?" Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija 'CN k ,?branI nar<3b; revij; 20 40: Paislello in Cimaro- III. program 18 30; Bachove skladbe; 18.40: Barva v sodobnem življenju; 19 00: Na programu Nico!* Porpora: C1:"„k'HičVk"', ™elodl^: 16-30: i>; , 740: ^ 17.00: Solisti in Iti* i?®0: p. '"1‘larske pesmi in ij; jj'5, 8ay.."os RL: 190°: Ki- P.*: KvVrV^ 19 30: Prenos Rl '5mi Jrtet Dave Brubeck: ritmu; 23.00- Pre- ^ v"1:’ ‘V^°«o//»/ sa; 21.20: Na programu Scalcottas in Ravel; 21.50: Nemčija, evropski problem; 22.30: Sodobne skladbe; 22.55: Enodejanka Samuela Becketta s profiti jadrnic m tovornih ladij. Te stike se tehnično in slogovno razlikujejo po svon ; oz. noimpresionistični zasnovi Dejali bt, da so nekak poklon K c-prčanom, predvsem pa u dokaz vsem onim, ki ne poznalo Černigojeve razvojne poti in njegove široke slikarske kulture, da razstavljalec izhaja iz kroga predmetno ustvarjajčoih, in ima torej polno pravico do abstraktnih in informalmh eksperimentov v upodabljajoči umetnosti. Iz te skupine se pn loči po letnici slika Sv. Socerba. Tudi vse jedkanice, akvatint« ter grafike, izvršene v raznih zamotanih kombiniranih tehnu kah, v katerih ostaja Černigoj nenadkriljiv, so nile že razstavljene pred kratkim na mojstrovih razstavah v Slovenim. Šo "j tisti iz poslednjih štirih let in obiskovalcem tržaških galen, večinoma znam. Zat0 je skoro odveč vsak podrobnejši opis njih zasnove, ki sloni na kontrastih črte tn ploskve in prefinjenih senčenj. Naše oko se umetniško pase zdaj na listih poznokuli-stične izvedbe, zdaj konstrukti, vistične izraznosti in se zapleta v nadrealistično informalna igro črt prefinjenih arabesk vseh teh malih mojstrovin, ki tako izdajajo nemirno slikarjevo naravo, ki snuje in slouša priti do dna bistvu vsaki slikarski novosti. MILKO BAMBIČ PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 _ Vreme včeraj: ry j višja tempe ra tu-22.8, ob 19. uri 27; ra 31, najnižja zračni tlak 1015.6 stanoviten, vlage 69 odst., veter 1 km severozahod-nik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 26.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 30. a Saša v(»ii> Sonce vzide ob 5.22 in zaton6 18.49. Dolžina dneva l3-27- jjH vzide ob 5.25 in zatone "D Jutri, PETEK, 31. avius^j ^ Rajko USODNE POSLEDICE SUSE ZA NASE KMETIJSTVO Živinoreja in vinogradništvo v katastrofalnem položaju Trtam grozi popolno uničenje - Kmetje so prisiljeni prodati živino ■ Akutno vprašanje: vodovodi za kmetijske potrebe Stari kmetje pravijo, da tako hude suše, kot je letos, že ni bilo 45 let, in sicer od leta 1917. Takraj je bilo še huje kot je danes, saj niso kmetje pridelali prav ničesar. Toda če bo šlo tako naprej, tedaj se je prav resno bati, da se bo zgodilo kaj takega, kot leta 1917. Suša je za naše področje normalen pojav, ki ga v večji ali manjši meri občutimo vsako poletje. Toda po dveh ali treh tednih pride vsaj kakšna nevihta in dež dodobra namoči zemljo, tako da se rastline hitro opomorejo. Dane-: pa je položaj že bi-»tveno drugačen, saj je na primer pridelek krme letos malenkosten — otave sploh ne bo — medtem ko je že resno kompromitirana tudi vinska trta. Zadostuje, da gremo kamorkoli v tržaško okolico pa bomo videli posledice suše. Gmajne, travniki in pašniki so ožgani od sonca, trave ni in živina se ne pase. Lipe, hrasti in kostanji so porumeneli in okoli njih ter pod njimi je že toliko odpadlega listja, kot da bi bili v novembru. Na poljih je položaj še slabši. Krompirja ni ali pa izredno malo — in še kolikor ga je — je le malo večji od orehov. Razne vrtnine so popolnoma propadle, pese ni nič, ajda je ponekod sicer pognala, a se je rast ustavila in tako sedaj vidimo kakšno njivo ajde, ki ni višja od petih centimetrov. Tudi kjer so zalivali zemljo, ni položaj dosti boljši, kajti vročina in burja zemljo takoj izsušita. Nekateri kmetovalci, ki sicer načrtno namakajo zemljo, so morali zalivanje ustaviti, po eni strani zaradi tega, ker ni bilo vidnega uspeha, predvsem pa zaradi pomanjkanja vode. Najbolj je prizadeta — vsaj za sedaj — živinoreja. Zaradi lanske obilne letine sena je marsikateri živinorejec obdržal v hlevu kakšno glavo goveje živine več, prepričan, da jo bo lahko vzredil, čeprav letošnji pridelek sena ne bi bil najboljši. Zgodilo se je celo, da so nekateri živinorejci del lanske krme prodali, saj si nihče ni mislil, da bo letos tako katastrofalna suša. Trenutni položaj je tak, da nekateri živinorejci že prodajajo svojo živino. Toda cena živini je naglo padla, in sicer za 30 do 40 odstotkov na normalno srednjo ceno. Kdor nima sena upoštevati moramo — da že sedaj pokladajo živini seno — ga mora kupiti, cena pa se giblje že okoli 3.000 lir za stot, kar pomeni da se je stoodstotno podražilo. In v takih pogojih kmet oziroma živinorejec res ne more vzdržati, saj mu prodaja mleka še zdaleč ne vrže toliko, da bi vsaj kril stroške. Obstaja še nekoliko upanja, da bodo kmetje lahko še računali z zeleno krmo. Toda vsak dan, ki mine brez dežja, to upanje rahlja. In četudi bi dež dodobra namočil zemljo, je potem spet vprašanje, ali bo še kaj lepih dni, ali bo jesen topla ali mrzla in deževna. Zato se živinorejcem obeta huda zima. ki bo nedvomno storila, da bo število glav živine v hlevih naglo padlo. Vsi napori živinorejcev, da bi izboljšali položaj na tem področju — tudi ob denarni podpori oblasti — bodo na mah propadli. Ostaja še vprašanje vinske trte, namreč če bo vzdržela ali ne. Dokler je na trti listje, obstaja upanje, da se bo grozdje popravilo, čeprav ni več moč računati na normalno letino. Toda žal je že mnogo vinogradov, kjer listje rumeni in odpada, tako da so trte obsojene na pogin, kmet pa ob pridelek. Stanje sicer ni povsod enako, toda trta prav gotovo že povsod občuti sušo, kar je razvidno iz jagod, ki so ostale take, kot so bile pred več kot enim mesecem. Ob letošnji suši so se kmetje lahko prepričali, kaj pomeni okopavanje. Kdor je pustil travo in trt ni okopal, ta že sedaj ve, da pridelka ne bo, medtem ko za ostale še obstaja nekaj upanja. Zanimivo je tudi, da je položaj v vinogradih nekoliko boljši tam, kjer je pod zemljo vodni tok, čeprav v velikih globinah. Vsekakor je dež nujno potreben, če bodo hoteli kmetje rešiti vsaj d^l vinskega pridelka. In če dežja še ne bo? V nekaterih krajih zgornje tržaške okolice kmetje računajo, da lahko trta vzdrži še deset do največ petnajst dni. Ce v tem času ne bo dežja, pravijo, potem letos ne bo trgatve in kmečkemu _ gospodarstvu bo zadan najhujši udarec, kar so jih doživeli v zadnjih desetletjih. Tržaškim — in kot slišimo tudi goriškim kmetom — se obetajo hudi časi. Nekatere kmete na Tržaškem je junija močno prizadela toča, toda suša je do sedaj napravile že neprimerno večjo škodo. Menimo, da bo treba začeti resno ugotavljati dosedanjo škodo in zahtevati, da oblasti priskočijo kme|om na pomoč. To je predvsem potrebno zato, da ne propade živinoreja, ki je osnova kmečkega gospodarstva. Prepričani smo, da bodo kmečke strokovne organizacije takoj začele akcijo, katere smoter mora biti u-činkovita pomoč prizadetim kmetom. Letošnja suša (čeprav ne samo letošnja) pa je še posebno pokazala, kaj pomeni pomanjkanje vode. Ze večkrat smo predlagali, da bi bilo treba začeti gradnjo vodovoda v samo kmetijske namene, a žal nočejo oblasti o tem nič slišati, kot audi ne, da bi za kmetijske potrebe določili vodi posebno nižjo ceno. Toda zadnji čas je, da se vprašanje vode, predvsem pa gradnje enega ali več vodovodov za kmetijske potrebe, čimprej načne in tudi pozitivno reši, kajti prav od vode je v mnogočem odvisen razvoj in napredek kmetijstva na našem področju. Skoraj 12 milijonov za žrtve potresa Tržaški radio je sporočil, da so do sinoči ob 20, uri zbrali skupno 11.619.756 lir za žrtve potresa. Od teh so nad 8 milijonov že inkasi-rali, za 3 milijone in pol pa so prejeli sporočila raznih daroval- cev. Med drugimi so včeraj prispevali mestni redarji 68.500 lir, italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin z osebjem konzulata 50 tisoč lir, funkcionarji podjetja Stock 25.000 lir, uradniki istega podjetja 15.000 lir itd. 250 študentov na tečaju primerjalnega prava Okrog 250 študentov iz 50 držav se bo od 10. do 22. septembra udeležilo na tržaški univerzi zaključnih predavanj poletnega tečaja mednarodne fakultete za pouk primerjalnega prava. Fakulteto so ustanovili pred dvema letoma v Parizu in je že priredila tečaje v Strasburgu, Madridu in Helsinkih. Na pobudo tržaške ju-ridične fakultete se bo poletni tečaj končal v Trstu po kratkem tridnevnem presledku v Ljubljani, kjer bo seminar o jugoslovanskem pravu. NOCOJ NA STADIONU «PRVI MAJ» Zbor «Vinko Vodopivec» prispel ponoči iz Arezza Izvajal bo program polifonskih, umetnih in narodnih pesmi Ponoči je dopotoval z vlakom Jesu Christe; Anonimo XVI se-iz Arezza v Trst pevski zbor colo: II catinaio; Jasob Gallus-primorskih akademikov iz Ljub-! Petelin: Ecce quomodo moritur, Ijane V petek bo ob 20.30 v Gregor, čičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek članov in simpatizerjev Mladinske iniciative. Na dnevnem redu predavanje o bazoviških junakih ter razgovor o pripravah za enotno ■ proslavo. Vinko Vodopivec», ki bo danes zvečer nastopil v dvorani na stadionu •Prvi maj*. V razgovoru z dirigentom Branetom Demšarjem smo zvedeli še za nekatere podrobnosti o nastopu zbora na mednarodnem tekmovanju v Arezzu. Dirigent je izjavil, da so i n sam in pevci zelo zadovoljni z doseženim uspehom, posebno še, ker je bila konkurenca letos izredno močna in kvaliteta, zlasti tujih zborov, in zborov iz Trsta (kar je dirigent Demšar še posebej poudaril) na zelo visoki ravni. Zbor naših mladih primorskih rojakov bo nocoj izvajal v glavnem isti program kot v Arezzu. Prvi del bo posvečen polifonski glasbi, drugi pa slovenski in slovanski umetni in narodni pesmi. Program je naslednji: Fosguin des Preš: O Domine Magnum mgsterium, Ante luci-'erum; R. Simoniti: Križ; V. Ša-franek: Konjuh pianinom; J. Gotovac: Klasje moje; E. Adamič: Zdravica; M. Tomc: Svatske pesmi, Teče mi vodica; M. Krek: Marko skače; A. Svešnikov: Kak pajdu; V. Pokorny: Moravska narodna; P. Stainov: Bre Ivane; S. Mokranjec: I. rukovet; T. Ska-lovski: Makedonsko oro. Prireditve in objave V petek predavanje o bazoviških junakih STRASNA PROMETNA NESREČA V SREDIŠČU MESTA Slovenska prosvetna zveza priredi danes 30. avgusta ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» na Vrdelski cesti 7 KONCERT primorskega akademskega zbora »VINKO VODOPIVEC* iz Ljubljane Pevski zbor bo nastopil v Trstu ob povratku z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu Vstopnina’ sedeži 200, stojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta GLASBENA MATICA V TRSTU Težak kamion zmečkal delavca ob izložbenem oknu trgovine Nesrečnež, ki je slučajno prisostvoval trčenju med dvema kamionoma, se je hotel umakniti pred vozilom, katero je sunek trčenja zagnal proti njemu, toda njegov rešilni poskus je bil zaman Včeraj zjutraj okoli 5.30 se je zgo-aila na vogalu ulic Mazzini in S. Spiridione strahovita prometna nesreča pri kateri je izgubil življenje 56-letni Pietro Pilat uslužbenec pri Acegatu iz Ul. Genova 3. Pri nesreči so se lažje poškodovali tudi 32-letni Anton Babič iz Ul. Laurana 13, 25-letni šofer Cosimo Frisani iz Cerignole in 23-letni delavec Nicola Scarano, ki je tudi doma iz Cerignole. Pilat je bil pri priči mrtev, ker ga je težak tovornik stisnil ob rolo trgovine ter ga zmečkal. Ob omenjeni uri se je Babič peljal s tovornikom po Ul. Mazzini. Prihajal je od obale ter je bil namenjen v središče mesta. Na križišču z Ul. S. Spiridione je Babičev tovornik trčil v sprednji desni del tovornika FO (Foggia) 23344, ki ga je upravljal Frisani. S tem tovornikom se je peljal tudi Scarano. Vozila sta po Ul. S. Spiridione ter sta bila namenjena na zelenjadni trg na debelo na .................................................................................................................milili......iiiiiiiiiiiiiimiiim.....muci.......it i m m m i n i......i..... KRIVIČNO TOLMAČENJE ZAKONA ST. 1600 V čem je bistvo zahtev bivših policistov ZVU Rešitev je enostavna: prizadetim uslužbencem naj se zviša plačilni razred Skoraj ni dneva, da se ne bi tržaški tisk ukvarjal _ z vprašanjem uslužbencev bivše ZVU in v zadnjem času še posebno z delom teh uslužbencev, to je bivših policistov, ki so na podlagi določil zakona 1600 izbrali civilno državno službo. Skupno je teh u-službencev 1927, od katerih je bilo 1537 navadnih agentov in 232 kaplarjev. Omenjeni zakon je namreč u-pošteval, da so bili pri bivši ZVU jn kasneje pri vladnem komisariatu v službi uslužbenci dveh vrst, to je civilni in vojaški. Za civilne veljajo posebne določbe in so v glavnem ostali v prejšnjih službah ter ohranili enake prejemke, za vojaške pa zopet druge določbe. V vojaških oddelkih (sem so šteli predvsem civilno policijo, nato financo, gozdarske straže in jetniške paznike) je bilo vseh okrog 3000. Tem vojaškim uslužbencem je nudil zakon 1600 dve možnosti; uvrstitev v državne vojaške, to je policijske in ustrezne oddelke, ali pa prestop v civilno državno službo. Kot smo videli, je izbralo civilno službo kar 1927 bivših policistov, financarjev itd., to je okrog dve tretjini. Prvi razlog te izbire je bil ta, da je za tiste, ki so izbrali civilno službo, veljal predpis, da Jih ne smejo premeščati z našega področja, medtem ko tiste, ki so ostali pri policiji in v drugih zbo-le da so prešli v državni sta- rih. iež, lahko premeščajo. Kljub temu pa je ostala tudi večina teh v Trstu. Bivši policisti, ki so izbrali civilno državno službo, pa so se znašli takoj v "Kap neprijetnem položaju, ker so jih dodelili v velikem številu raznim uradom, ki so se jih otepali ter mnogim dejali, naj ostanejo kar doma, češ da zanje ni dela niti Prostora. Razen tega so naleteli tudi na neprijazen sprejem pri svojin novih kolegih, saj je znano, kako je včasih utesnjena miselnost ne-katerih državnih uradnikov. V tem primeru so se stari državni uradniki tudi bali, da jih bodo premeščali iz Trsta, medtem ko za bivše policiste velja kriterij, da se ne smejo premeščati. Kar se plač tiče, so bili tisti policisti, ki so prestopili v državno policijo na boljšem, saj so se jim v glavnem zvišale; edina temna točka v vsej tej stvari je bilo in je zanje vprašanje kariere, ker ne morejo napredovati. Bivše policiste, ki so prestopili v civilne službe, pa so uvrstili v zelo nizek plačilni razred, ki se sedaj izraža s koeficienti. Tako so navadnim bivšim agentom dodelili koeficient 131, bivšim kaplarjem pa koeficient ISO. Za primerjavo naj omenimo, da ima težak, zaposlen pri železnici, koeficient 187. Prizadeti uslužbenci se zaradi fega niso preveč razburjali, saj je zakon št. 1600 določil, da se njihove plače ne smejo znižati ter predpisal, da je treba razliko med prejšnjimi višjimi in sedanjimi nižjimi plačami dopolniti s posebnimi osebnimi dodatki Pri tem je zakon le upošteval veljavno sindikalno in sploh juridično načelo, da se prejemki ne smejo nižati. Vendar je zakon glede tega nekoliko nejasen in nekateri birokrati v zakladnem ministrstvu so začeli vprašanje omenjenih o-sebnih dodatkov tolmačiti tako, da veljajo le dotlej, dokler ne dobe vsi uslužbenci novih poviškov. Tedaj bi se morale osebne doklade znižati za toliko, kolikor znaša novi povišek. Pri tem pa so ti birokratje pozabili, da so z omenjenim dodatkom le popravili krivično razliko v plačah, ker je bil bivšim policistom dodeljen prenizek plačilni razred, to je koeficient. Osebni dodatek za izravnavo posameznih plač je že po svojem nazivu nekaj čisto osebnega in se' zato ne sme dotikati Ko pride pa do splošnih poviškov za državne uslužbence, jih morajo dobiti vsi ne glede na osebne dodatke. Konkretno so v začetku leta priznali vsem državnim uslužbencem posebno mesečno ali »finančno« doklado zaradi povečanja življenjskih stroškov. Po omenjeni birokratski razlagi pa so bivšim policistom za toliko znižali osebno doklado, kolikor je znašala mesečna doklada. Po tej praksi bi ostali bivši policisti za vselej prikrajšani in zapostavljeni v primeri s svojimi kolegi, ki so že od vsega začetka v državni službi. Nedvomno je stvar krivična in so se začeli bivši policisti gibati in protestirati ter zahtevati, da se jim vsi novi poviški priznajo kot ostalim, ne pa odtrgajo s postopkom, da se njihova osebna doklada »vsrka« v nove poviške. Ce so zakladnemu ministrstvu posebne doklade tako na poti, je rešitev kaj preprosta; bivšim policistom naj zvišajo koeficient, to je plačilni razred, s čimer jim bodo popravili prizadejano krivico. Kot vidimo, je stvar le navidezno hudo zapletena in pravi rebus za javno mnenje, ki težko ločuje med vsemi temi kategorijami uslužbencev bivše ZVU. Sedaj se zlpsti vladne stranke s KD na čelu toliko ukvarjajo s tem vprašanjem: predvsem zato, ker se bližajo občinske in tudi državne volitve in ni kar tako zametavati več tisoč glasov. Po drugi strani pa je tudi za prizadeto kategorijo sedaj prilika, da si pribori, kar ji gre. Vsi izgovori na birokratske težave in postopke so le bolj jalovi, saj so demokristjani na primer na vladi in prevladujejo tudi v javni upravi. Ni vrag, da ne bi mogli višji organi ukazati nižjim, naj končno prenehajo z dlakocepljenjem in sitnarjenjem ter stvar pravično uredijo. iiiiiiilliiiuriiiiiiiilliiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniii DANES ZAČETEK POGAJANJ NA URADU ZA DELO Preklicana stavka gostinskih uslužbencev Tudi vrenje med uslužbenci krajevnih ustanov se je poleglo Oba sindikata gostinskih uslužbencev sta sinoči preklicala stavko, ki bi se morala pričeti danes. Drevi ob 18. uri se bodo namreč na uradu za delo pričela pogajanja med lastniki javnih lokalov in zastopniki uslužbencev. Kaže, da je grožnja s stavko pri delodajalcih končno le nekaj zalegla. Doslej so se ti nafnreč stalno in trdovratno izmikali pogajanjem in niso tudi posredovalni poskusi urada za delo jmeli nobenega haska. Tudi vrenje med uslužbenci krajevnih ustanov c jc pvleglo, ker so jim z zadnjo plačo, to je 27. t.m. izplačali celotno mesečno doklado, kot jo dobivajo državni u-radniki. V kratkem jim bodo izplačali tudi zaostanke. Kot je znano, so v zadnjih mesecih prejemali na račun tega poviška po 10 tisoč lir predujma na mesec. Živo apno ga je opeklo Včeraj ob 15,20 so pripeljali na dermatološki oddelek splošne boi-tezaka Maria Pišnice 45-letnega Angelinija od Oreha 22, ki se je ponesrečil na delu na dvorišču nekega poslopja, ki ga v Ul. Pola gradi podjetje Gregoratti. Angelini je 'delal v bližini neke apnenice, kjer so gasili živo apno. Nenadoma je iz apnenice brizgnil curek živega apna. Delavec se je sicer hotel izogniti vreli tekočini, toda pd nesreči se je spodtak-nil ob samokolnico ter je padel na tla. živo apno ga je opeklo po komolcih, nogah in stopalih ter mu prizadejalo opekline dru- ge stopnje. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno 20 dni. Trgu C. Marzio. Težko vozilo je bilo naloženo z zaboji z grozdjem. Zaradi »rčenja je Frisanijev tovornik odbilo na levo stran ceste. Pri tem je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je nadaljevalo svojo pot proti levi strani ceste, zavozilo na pločnik ter treščilo v rolo trgovine z igračkami Sante Giacomello. Ta trgovina ima skoraj vsa svoja izložbena okna na strani Ul. S. Spiridione, le eno okno je na strani Ul. Mazzini. Prav v rolo tega okna je Frisani treščil z vozilom ter zmečkal Pilata. Nesrečnež je bil, kot smo že dejali .uslužbenec pri Acegatu, Delal je na transformatorski postaji pri Sv. Ivanu. Službo bi moral nastopiti ob 7. uri. Odšel je z doma precej zgodaj ter se napotil proti Ul. S. Spiridione. Na vogalu z Ul. Mazzini ga je čakala smrt. Pilat je slišal siloviti udarec, ko sta tovornika trčila. Videl je kako s Frisamjevega vozila padali zaboji z grozdjem. Opazil je, kako je tovornik zdrsnil z veliko hitrostjo proti levi strani ceste ter mu grozil, da ga povozi. Ves prevzet od groze se je skušal umak. niti,- toda ni našel nobenega kotička, kamor bi se lahko skril. Zatekel se je k roloju trgovine, kjer ga je tovornik zmečkal. Silovito trčenje je priklicalo na ulico več ljudi in še posebno u-službence mesnice Cattaruzza na vogalu ulic S. Spiridione in Genova. Ti so tudi takoj poklicali rešilni avto RK in policijske agente prometnega oddelka. Na kraj nesreče so prišli tudi gasilci, ki so premaknili tovornik toliko, da so rešili ponesrečenčevo truplo iz jeklenega objema. Pokojnika so položili na pločnik ter ga pokrili z odejo. Nekaj čez 7, uro je pomočnik državnega pravdnika dr. De Franco dovolil, da se truplo odpelje v mrtvašnico splošne bolnice. Kot smo že dejali so tudi Babič, Frisani in Scarano zadobili nekaj poškodb. Babič in Frisani bosta ozdravela v 10 dneh, Scarano pa v 4 dneh. V bolnišnici so jim nudili samo prvo pomoč. Takoj nato so jih zaslišali agenti prometnega oddelka v Ul. delFUniversitš. Pokojni Pilat je bil poročen z Mario Roitero ter je imel dve hčehki, od katerih je ena že poročena. Družina je kaj kmalu zvedela za nesrečo. Ko so na transformatorski postaji opazili, da Pilat ni prišel na delo, so telefonirali na dom, kjer pa so povedali, da je bil že odšel z doma. Kazno je bilo, da se mu je moraio Pietro Pilat nekaj pripetiti. Malo pozneje so agenti obvestili pokojnikove svojce o strahoviti nesreči. Padec težaka s skladovnice Na delu se je včeraj zjutraj ob 8,3o ponesrečil 52-letni luški težak Rodolfo Muzzin iz Ul. Tor S. Piero 12. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga takoj prepeljali, se bo moral zdraviti 4o dni, ker si je zlomil desno nogo. Muzzin je v bližini skladišča št. 69 v Novi prosti luki razkladal deske z nekega železniškega vagona. Stal je na visoki skladov, niči, ko se je ta nenadoma zruši-la. Muzzin je padel na tla ter zadobil omenjeno poškodbo. Rolo izložbenega okna, ob katerem je težko vozilo zmečkalo nesrečnega Pilata PROMETNA NESREČA ZARADI NEPREVIDNOSTI Pri prehitevanju z motorjem bi ga skoraj povozil kamion Na srečo j‘e mimo vozeči kamion zagrabil le njegov motor in ga vlekel kakih 20 m daleč Prometna nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice, se je pripetila ob 7.30 na Ul. Flavia, v bližini mlina Mullich. 16-letni Giorgio Donadel iz Zindisa (Milje) se je peljal s skuterjem TS 31569 iz Milj proti Trstu, V bližini mlina je prehitel neki av- tobus, toda trenutek pozneje se je zaletel^ v avto JTS _45251, ki ga je upravljal 56-letni Ugo De Bal-dini iz Ul. Romagna 198' in ki mu je privozil nasproti. Zaradi trčenja je Donadel padel s skuterja na desno stran ceste. Trenutek pozneje je privozil mimo neki tovornik, ki je s zadnjim kolesom zgrabil Donadelov skuter ter ga odvlekel kakih 20 metrov daleč. Donadela so takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer so ga zdravniki pregledali. Ugotovili so mu zlom na levi nogi in levem stopalu. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti približno 40 dni. Obisk kleti na Goriškem Danes popoldne 30." t.m. bo peti skupinski obisk vinskih kleti na Goriš ern, ki ga organizira trža-ška PnHhIj's!!a iuristična ustanov3' °db(’d b° ob 15. uri ob za-četku P°™ola Audace. Vozni list- ki se Trstu ’,Seli P0i0valnih ura-dih v Trstu ln Sesljanu. Nezgoda delavca pri gradnji ladje 20,30 so Včeraj pripeljali v ■p'”“o.ob“ ~ ca Sergia JJa Re lz UR del Riyj *•>,??J* e°Mfljah! - la*edeI™i Felszegy r.eki uV' Re je de- “»V e/ns na nekem ozkem poškodoval v desno nogo in levo stegno. Ozdravel bo v desetih dneh. Pri gašenju pogorišča si je povzročil opekline Občinski pometač Aurelio An-tonini, star 39 let iz Ul. Pozzo del Mare 1, je včeraj holL'1 pogasiti enega izmed številnih požarov, ki nastajajo na smetišču v Padričah. Pri gašenju pa je dobil opekline prve in druge stopnje po desni roki in po nogah. Mlado dekle je hotelo umreti ,,Ad£,iana Pachor, stara 19 let iz J"; ereseobaldi 18, si je včeraj nntr,8 V2ut' življenje zaradi trenutnega obupa. Okoli 10. ure zju-‘tbj je zaužila 15 ' tablet nekega 1______ •: • uspavalnega sredstva, kar ji Je F,?'?™*10 !?*# š°k. V bolnišnico „ „ • v uuuuamuu ~ r&sa ‘s SrS Požar v Prčedoiu Snoči okrog 22. ure so pohiteli v Prčedol, to je globoko dolino na desni strani ceste, ki pelje na Repentabor, gasilci z Opčin ir Trsta, ker se je na precej veliki površini vnelo dračje in suha trava, nato pa je požar zajel še gozd. Ob pol dveh ponoči se gasilci še niso vrnili s pogorišča. Popoldne je gorela travnata površina tudi v Gornjem Rocolu, kamor so šli gasit gasilci iz Trsta. SOŽALJE Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara izraža družini Cač svoje ■i i globoko sožalje ob izgubi nepo-jelzabnega Nadalina. t '*i- Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni instrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. C Šolske vesti ( S- s c ■S Nazionale 16.00 «Skobci sparvieri delto st ret to), lor. Rock Hudson. $$ Fenice 16.00 »Grožnja« ; cia). Prepovedano mlad"1 Lji # ,"i Excelsior 16.00 »Grozna jif* torja Hlohcooka« (LTrrlt)" y to del dr. Hiohcock). ! mladini. , (C* Grattacielo 16.00 «Cisto nen puliti). Nina Dob r iščeva. _ /ji* Arcobaleno 16.00 «Dvoboj JtJ tiku« (Duello suirAtlanti'0'’ nicolor. Robert Mitchum. j# ju Supercinema 16.00 «Zenske ^ji (Le donne sono debol”. Petit. Prepovedano ml ,,«11» Z Alabarda 16.00 »Čudoviti >z £0/ fante meravigliosa). Gar-V Pa-tricia Neel. . n. Aurora 16.30 «Dolgl poho.® > r H, 7 kingu« (La lunga marčna t 1 chino). i,va Cristallo 16.30 ((Dogodilo se >„)-tembru« (Aocadde in set j# L Garibaldi 16 30 «Vsi nori T(# ‘ (Tutti i pazzi in copertat-color. Pat Boone. j1. $ Capitol 17.00 «Mrzli avgust«]? p ter« (Vento freddo d’a8o: povedano mladini. ,i, r, jj, n pero 16.30 21.45 »NaJveCJ , Impero 16.30 21.45 »nov-Sj, stava sveta« (II pit* 8ra tacolo del mondo) ... Massimo 16.30 «Kadar (Quando la terra scotta). lor. Gary Cooper. «,^5 Moderno 18.00 «Aladincv« Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki Je objavljen na oglasni deski. Vpisovanje v I., M. in HI. razred za šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 12. ure. # # # Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se Je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. * * # Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za I., II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list anagrafskega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3. Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti se pričnejo v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski šole. # * # Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi popravni izpiti v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obenem obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. * * # Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bodo začeli vstopni in popravni Izpiti dne 3. septembra ob 8.30. Pismene skušnje za usposobljenost, ni izpit Pa se začno 14. septembra ob 8.30. * :!> * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo po-pravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Usposobljenost ni popravni izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo lz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. # # * Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zain. terestranl učenci sl lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci, ki so izdelali t. tn II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, (ja se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. «** Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti — sprejemni na licej, vstopni In razredni — v Jesenskem roku 1961-1962 dne 3. septembra 1954 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. * # # Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1961-1962 dne 14. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom lz italijanščine. * # • Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorsino St. 8-I1I.) obvešča, da se vrši vpisovanje v 1 . 11. In III. raz. red za šolsko let0 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne Sole; 7. rojstni list Izdan oe prično nižji tečajni m razredni po-pravni izpiti v ponedeljek 3. septem bra t.l, ob 8.30, po razporedu objavljenem na oglasni deski šole. ♦ ♦ * Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popotne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko let0 1962- 1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-a. neprekinjeno do 25. septembra. o 18.00 «Aiaaiuo'“ .jjUiF sti« (Le meraviglie ®> of/iiJv Teohnicolor. Donald O t-0 torio De Sica. . M11 Astoria 17.30 »Krog nasHJ8”’ prepovedano ......... ................. f', Astra' 16.30 »Služba« (H Vittorio Veneto 17 00 skih filmov: «Nevarni_.Pj^f|) v (Misslone pericolosa). R' te. Abbazla 16.00 «Z ognjem v Normandiji« (Ferro e Normandia). H. Reser. Joto '«ii ^S; N ('•»ti % !t tt |ki; V «1 j ft'11 r L »i S vi s Marconi 16.30 «38. vzpore®^, aral vršena naloga« (38 Par j i(( sione compiuita). Grego« (tv\ .. Ideale 16.30 »Katja, kralji«3 ^ ne« (Katia regina senZ Teohnicolor. Prosvetno društvo v redi dnevni v nedeljo 16. septcrn.eZe,a, -■-...i izlet na Belopeška L« v Kranjsko gor0 (s Pr°L- V V iJJ Vpisovanje in lnforrnaojLjJj IL |j 'h tvenih prostorih. Ul. di s„, jo, r tvenih prostorih, Ul. dl ^,‘.30, vsak večer od 20.30 ®° 2 ’ sobote ln nedelje. * * * c c|tal#'V Prosvetno društvo «=»• • ^re,d‘ ^f^neJZ'et,6V5ePteS!,ife! nja in okolico nredmeti zavese orti * Cr predmeti, zavese prti pust 20 odst. Italplast 1 le 6 tel. 95919. 1 ZAVESE *alla venezia»a^5. kuteočnih cenab. Tel. 13 < > VESPAGENZ1A, Trst, Ulica v ces-o 44, tel, 28-940 taj5pUti7 j la? čitev VESPA C.RANU b „,llH J 3 ištiJJ d? K § t u N1 v s s < ■si !iv čitev VESPA DEL 1962 Skupno * ■ —-n aum m VESPE 125 ln 1 K{ '-ajz storium sedežem. Na °®.r , 5«^ predplačila. Vepka lzD aiili®1 m MOTO rahl lene t lzfc in MOTO rabljene z JI plačevanja. [)'A||[1V V' »PLASTIKA« • Trst. ^U1_;„a|dl’ !.'t! ti irvnn tun ,.ih3lu Pj Mk št. 4 (blizu Trga Ga,.', te',,/ V? nudi: torb ce razuovrstn ct» t , i; ne. namizne prte (cera®‘;,e »t S ra tce * 'a° za posodo, Plazine, ž,^n0Dl^ J|jj nurje, vreče za perilo — ^ vse Iz plastike In gume cenah. Obiščite rasi t V PH1 MAGL1ABELLA se > nadaljuje prodaja; m*1'' ta,Vi \ rila, kopalnih kostumu J k znamk za moške, fe,lS/0puiA" / 't, rnftD a 1 po nepoDitnih cenah-MAGL1ABELLA. Trst. v v baldi št. n. nekaj Kora* Dami st. li, nekaj avtobusne postaje. ^M ROJSTVA, SMRTI nujonn, *■— (— ■ * * V „ A Dne 29. avgusta se J n J il„ 9 ntrnk umrlb je , Z. r dilo 9 otrok, umrlo Je pugllt*' Z UMRLI SO: 73-l«tna r,8.iet”|1| J Del Conte Francesca, Gios>' i1, Natale, 59-letni Oeria-m jjjetdJj« Irtinr, T rVson i ah nanicat -in letn-a Trbovich Danica, pez vd. Caron Margti____gj Čermelj Jožefa, 92-letn* Garzolini Maria. NOČNA i A Via Kederizione, j|; 5; Benussi, Ul. Cavan* j; ej|, nerva, Trg sv. FraH*,*T_|en®' ni. Trg Libertš 6; Al Cillno 36 (Sv. Ivan). v ms'lv VALUTE dolar švicarski frank funt šterllng francoski frank marka šiling pezeta dinar marengo zlato ___ TRŽAŠKA KNJ'%. t =T„,.UIS.>A# =tel. 61.792= NOVO: jo0 VI. Kavčič: ** Tja in nazaj ^ JV. Grafenauer: - • i*3 N. Urafenauer. ^ Večer pred prazni # %orsKi tO^ŠKO PRISTANIŠČE V PRVIH SEDMIH MESECIH poslabšana struktura '• “ristanišKega prometa >a Pristanišča v Italiji so povečala svoj promet *° 7,2 odstot., Trst pa samo za 0,7 odstot. pagandnth publikacij za prihodnje 1 zafrv Vov j« _ 1__ Naniški sm° ze> da ie julija vaa l 5romet zabeležil nepri--u kot t eh sedmih mese-od „ za dvajset tisoč ion & i!,Ni«lij Pm?et,a v razd°bju ja-I l>rom.,1961-, leta in je pomor-^ i Pit-o X, letošnjih prvih seu-•/ A C«ee.h dosegel 2.971.352 C* A dte"» ko je lani 2.952.153 ^ S?c»'dnt Prometa je delno poit k nla „Kaj ,ostrega stavkovnega JJ Lv< „endar Pa odraža tudi ” Ji n..- e Povsem urejene raz-Jk JS Dom ani¥a> pomanjkanje j t*1 »Por«?101^'*1 zvez 'n ustrez-** ‘JjiPii razumov z zalednimi dr- / J hititnf,1,M*tevilke 0 Prom zaskrbljujoče, __ Jlivne J*0 Polirano, so pa *ai ft iiJidnaVoa6 uP°števamo, da se V konfunD,"3 neugodna pomot-t k *»%;, « Ura zaključila in da J tkreDji drug>h pristanišč znat-irf* W itnli? sv°ie dejavnosti. Taki Jji div Jan,ka Pristanišča v te-P*tt n Polovici leta povečala ; s >o?kovke in Belgije pa za V ij!’ daPa Je negativen po-. hJtiinia v Pristanišču ponovno jt il"|3gaJ struktura prepeljane-“ s - * *n da ,, »j _ r ,, ‘PSiovn. oooov »ega blaga. A v, *truiiB treh letih se je nam-''1» h>* Postom1"3 pristaniškega pro-!%i le isto° izbolJševala, pa ce-j it dovnStOCasno tud‘ naraščal P m surovega mineralno- l!*1 deu'-endar Pa je bistveni i,«t V tila rt p"Peljanega premo-/ D|',razno» ' tJkrepil se je pr:<-L 1) 1®08 7«a blaga, ki je dose-7 Weta «07.722 ton, 1960. k-jC V '| ‘°n in lani 1.102.567 i ij** hlass ‘‘Je znašal delež ra/.-c li, ,’iupt 1®®«- leta 19,5 odstol-h t i «a Pomorskega prome- V l* o^otka7,6 0dSt0tka ‘n U' ji* t[ *ta pPjvih mesecev letošnje-j ki.!aj m kaze drugačno tendenci* ® oh0.0 blago več ne do- . kJaSOvttotkov >n dosega de" ■ Ij^l 77°**^ blaga (brez pre- ^ 'Sj^bdi ri^ndstotkov. Zelo visok s odstotkov celotnega »a Premogom pa znatno w odr- “ — i lfvVei,ež surovega mineral-"Hi 0[i J1 derivatov, ki do.se-A ;>a,0l) dst°tka. t _ le tudi dejstvo, -n J 1 „ ledmPv0"16’ Pristanišča ^ ’ i.?"« v »■ mesecih sicer CS' rnv|*il. kot je J VlN J?***!«. vendar pa v >tJSVDillno, znižuje delež p._ •j s»,:s 'i li«..‘H ■!.. ®“Cln bo jg nrnm«f / / dnevnik — 5 30. avgusta 1962 prometu J ce ponovno rase de- za lar.i .■>e pro- promet za 7,3 od s-sa-A.' ‘tj? okrf .Pomeni, da se je •t,“« .JPll dovoz surovin za J skl;8®«6 industrije, Kjer V#8o; izključno za masov-v. 'n j„.atta za čistilnice, pre- Ha°bno **na ruda za ILVA K «at,ent.11 uSotovltev torej v :,6h.Ai P°'ožaj pristanišča še ifj h % DP°Vsem ugoden in da r. 'V;,tvarn„lstanišče ponovno res-' JS dk' krize. Vendar pa i aia J o tudi pomemb-A S še ’ .ki Jih tržaško pri-I KilRični n’. v celoti izkoristi-" ctrjbi ] Pr,mer je promet s J \ "Sdov001’ ki Je po obsegu fl j Jitaniknadil promet z meh-J ;VSD S,J. lesom, za katerega t ) ».I1« i-8 en padec. Po vred-j J*, .9v g Promet tropskega le-SdsJ1*'« °V° nodoknadil lzgu-J l.Cn e8a f znižanjem prometa * S PameLeSKa- Obstajajo torej . J kil Azji^^nejša nova tržišča r*cth3 je !et°s v prv!h J V*k0 YJ\ zaašal 549.000 ton, *V V ki.51« ton k?* v istem razdobij Al, 2qRn?rar-zit z Avstrijo 5 J* *. CSSr®®0 ton (lani 326.000 f A(IjN) ^«000 ton (lani 257 'j 167 LMari'arsko 158-l,0° 7 \Si ifrj t0"i in Z raznimi ton (lani 14.000 f ffn , HlSTlCNlH ustanov ff h JaSandne publikacije i £+ lc,° \C kS" i,nomna ^"Stična ustanova > Sij Tr,a ietoviščarska usta-' J «■ za SDa zbirata že sedaj ^Polnitev svojih pro- » PltOSKK % GOSPODARJA PRISTAVE S.I V i'1, del ranchei-o) V A V ‘»ra ! Smsy,°J° 'epoto ^ HAYDEN Zadnja koncerta v Miljah Koncerti opernih arij in lahke glasbe, ki jih je priredila Pokrajinska turistična ustanova in ki so prejSnje tedne dosepli takSen uspeh, se bodo ponovili tudi tu teden V soboto !. septembra ob 21.lt, bo na Trqu Marconi v Miljah zadnji letošnji poletni kon cer t opernih arij. Prof. Livia D’Andrea Romanelli bo spremljala na klavirju sopranistko Malvino Sav 10, tenorista Giuseppa Botla in baritonista Claudia Giombija, ki bodo peli arije iz oper Alfana, Bizeta, Boita. Cilee, Cimarose, Do-nizettija, Flotowa, Ponchiellija, Rossinija, Thomasa in Verdija ter nekaj slavnih popevk. Izven sporeda bo pela tudi sopranistka Egle Poggiani. Razen tega bodo igrali tudi vesel prizorček iz tržaškega življenja, ki ga je sestavil, Dante Cuttin. V nedeljo 2. t.m. pa bo koncert lahke glasbe, 'na katerem bo igral živahni orkester »Ari-ston», medtem ko bo pela mlada pevka Silvana Millo. Po podatkih mesečnika trgovin, ske zbornice za julij je bila kon-jnktura v industrijskem sektorju goriške pokrajine približno takšna kot v prejšnjem mesecu. Sindikalne akcije so se nadaljevale s pospešenim ritmom ter za-vrle proizvodni proces v nekaterih industrijskih obratih. Stavkovn, gibanje delavcev je zajelo zlasti prevoze, metalmehanično industrijo, gradbeništvo in pa lesni sektor. Vkljub stavkam pa je proizvodnja v teh sektorjih kar zado-voljiva. Nobenih težav ni delala preskrba s pogonsko energijo in suro-vinami, ki so v zadostni količini oskrbovale vsa podjetja. Ugotovljeno je, da v proizvodnji ladjedelnice ni bilo zastoja in da je proizvodnja normalno potekala tudi v bližnjem oddelku za izdelo-vanje predmetov iz plastičnih mas. Proizvodnja v elektroinehn-ničnem oddelku je bila na isti višini kot prejšnje mesece in je povsem zadovoljiva. Stavke v metalmehaničnem od-delku pa so vplivale na proizvodnjo tekstilnih strojev, ki je bi-la, kakor je bilo mogoče s primerjavo ugotoviti, manjša kot v mesecu juniju. Zaradi povpraševanja po umetnih in naravnih tkaninah, je bila zadovoljiva proizvodnja tudi v tekstilnih tovarnah. Ne moremo pa z istim zadovoljstvom ugotoviti potek pro-izvodnje v lesnih industrijskih podjetjih, ker so delavci tudi v mesecu juliju nadaljevali s stavkovnim gibanjem. V tem mesecu se je gradbena dejavnost za nekaj časa ustavila zaradi stavke. Ker pa so bile vremenske prilike za gradbeno dejavnost ugodne, je po prenehanju stavke ta dejavndst močno napredovala. Kar se tiče kmetijstva moramo ugotoviti, da je prevladovalo su-ho in vetrovno vreme z visokimi temperaturami in šibkimi padavinami Toča, ki je padala v tem mesecu, je oškodovala kmetovalce, ki imajo zemljo vzhodno od Bra-čana Suša je slabo vplivala na ko so kulture, ki so rasle v globoki zemlji sušo kar dobro pre-našale V tem mesecu se je zaključila mlačev, njeni uspehi so v celoti opravičili napovedi, da bo letošnja žitna letina zadovoljiva tako po kakovosti, kakor tudi po količini. Zaradi suše, ki je prejšnji mesec, zlasti proti koncu, hudo pritisnila, so naši kmetje pridelali malo sena Za- dovoljivejšl je bil pridelek bre-skev, pa tudi napovedi za grozdje so bile v splošnem precej optimistične, ker je bilo grozdje zdra-vo in je obetalo dober pridelek. Kar se tiče živinoreje ni bilo o-paziti nikakih bolezni, vendar pa so mnog živinorejci zaradi suše in pomanjkanja sena, že prejšnji mesec sklenili razredčiti število glav v hlevih. iiiiiiiiiiiiMirtiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiitiiiiimfmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiliiiMiitiiiiii SPOROČILO SINDIKALNE STROKE FILLEA ■ CGIL Danes skupščina gradbenih delavcev Določili bodo nadaljnje oblike borbe, da bi po razbitju pogajanj v Rimu uveljavili svoje zahteve Delegacija FILLEA-CGIL, ki je odšla v Rim na pogajanja med sindikalisti in stavbeniki goriške pokrajine, je po svojem povratku sporočila, da so se pogajanja razbila zaradi skromnih ponudb za mezdne izboljšave delavcem. Delegacija delodajalcev je namreč šele po živahnih diskusijah pristala na povišek 12 lir na uro, ne da bi sprejela kakršnokoli obvezo, da bo ugodila ostalim zahtevam Sindikatov, med katerimi naj omenimo proizvodno nagrado, odpravo naziva navadni delavec ter plačilo prvih treh dni odsotnosti na delovnem mestu. Ker se ponudba delodajalcev niti od daleč ne približuje zahtevi, ki je bila sprejeta na skupščini 'stavkajočih gradbenih delavcev, je delegacija FILLEA-CGIL skupno z delegacijama CISL in UIL sklenila prekiniti pogajanja in nadaljevati s sindikalno akcijo. Poškodba z žago Na delu se 'e včeraj ponesrečil 20-letni Giovanni Vallon iz Ul. Mamellj 12 v 'Mliah. Mladenič, ki je zaposlen v neki mizarski delavnici v Miljah, je žagal desko. Po nesreči mu je roka zdrsnila *er je močno udaril z njo ob zobovje žage. Pri tem si je povzročil globoko rano. Na postaji RK v Miljah so mu nudili prvo pomoč. Avstrijska mladeniča sta clovila* kovance Policijski agenti so predvčerajšnjim priprli dva nemška turista, ki sta si prilastila lepo število kovancev, ki jih mečejo turisti v vodnjake in ribnike v miramar-skem gradu. Nekaj po 18. urj je neki čuvaj opazil dva mladeniča, ki sta «lovila» kovance v ribniku nad osrednjo ploščadjo parka. Približal se jima je ter ju legitimi-ral. Slo je za 18-letnega Hansa Fischerja iz Lindaua ter 19-letne-ga Willija Haralda iz Fellbacha. Odpeljal ju je na komisariat javne varnosti v Barkovljah. kjer so jima agenti zaplenili 835 lir, 33 dinarjev, 10 pfenigov in 120 grošev. Fischer je priznal svojo krivdo ter je pripomnil, da je stopil v ribnik, ker ga ie prijatelj prosil naj mu preskrbi nekaj kovancev za spomin. Pripomnil je še, da sta oba mislila, da ni preDo-vedano jemati kovance iz ribnika. Policisti so ju prijavili sodišču zaradi tatvine. Ženska prečkala pot vespistu iz Podgore Včeraj ob 7.45 je vespist 17-letni Pietro Macorig iz Krmina povozil 40-letno Mafaldo Sandrucci s Sve-togorske ceste 133 v Gorici. Žensko so z rešilnim avtom odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, ker se je udarila v desni kolk in desni komolec. Po prejeti zdravniški pomoči so jo odpeljali domov kjer se bo zdravila 20 dni. Sandruccijeva je v trenutku nesreče prečkala Ul. 4. novembra, ki je glavna prometna žila v Pod-gori, ne da bi se prepričala, če je prosta. Vtem se je pripeljal vespist Macorig, ki se je vozil v smeri proti pevmskemu mostu, in jo podrl. Na kraj nesreče so poklicali patruljo karabinjerjev iz Podgore. Samo delodajalci so odgovorni za morebitno nadaljevanje stavkovnega gibanja kakor tudi za zaostritev sindikalne borbe v go-riški pokrajini, ker niso hoteli posevke v lahki zemlji, medtem sprejeti niti minimalnih zahtev, liiintiininnimiiiniMiiiiiiiniiiiiininliiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii MALOOBMEJNA BLAGOVNA MENJAVA V juliju v obeh smereh poI milijarde lir prometa Uvoz je dosegel vrednost 288, izvoz pa 210 milijonov lir V mesecu juliju so goriški tr-. V juliju smo izvozili drogerij-govci s 65 dovoljenji uvozili za sko blago (3 milijone), tekstilno 145 milijonov lir blaga. Z dovo-1 blago (77 milijonov), tehnične fil- ljenjem carine pa so uvozili za nadaljnjih 143 milijonov. V istem mesecu so goriški trgovci s 77 dovoljenji izvozili za 210 milijonov lir najrazličnejšega blaga. Z obrtnicami smo v okviru videmskega sporazuma za malo obmejni promet uvozili govejo živino za zakol (35 milijonov), goveje meso (21 milijonov), svinjsko meso (27 milijonov), prekaje-no svinjsko meso (50 milijonov) itd. Preko carine pa smo uvozili kurivo (66 milijonov), cementne izdelke (25 milijonov), idrijske čip- tre (10 milijonov), gume (7 milijonov), elektrotehnični material (35 milijonov), kolesa in nadomestne dele (9 milijonov), avtomobilske nadomestne dele (34 milijo, nov), kmetijske stroje in nadomestne dele (5 milijonov), fotografski material (4 milijone) itd. Pristojni urad za izvoz pri tr. govinski zbornici pa je izdal potrdila o izvoru blaga, ki so ga izvozili v nekatere evropske in a-meriške države. V Avstrijo smo ponovno izvozili pete za ženske ki so jih na koncu pogajanj predlagale delegacije delavcev. Delodajalci goriške pokrajine hote ali nehote nočejo videti, da so že v številnih pokrajinah sprejeli zadovoljive sporazume, ki predvidevajo mezdne izboljšave. Omenimo naj samo pokrajine Milan, Como, Reggio Emilia ter Va-rese, Torino, Biella, kjer so pogajanja v teku. FILLEA se v svojem sporočilu sprašuje, kako je mogoče zavračati zahteve delavcev po 19 dneh stavke. Obenem napoveduje še ostrejše oblike borbe, če delodajalci ne bodo spremenili svojega stališča. Organizacija poziva vse gradbene delavce, naj se udeležijo skupščine, ki bo danes ob 19. uri v Gradiški, kjer bodo proučili trenutni položaj in sprejeli odločitev glede nadaljnje sindikalne borbe. V Doberdobu in Gorici sestanki Kmečke zveze zaradi posledic suše Zaradi suše, ki je spravila v hudo gospodarsko stisko našega kmeta, . je pokrajinska Kmečka zveza priredila številne sestanke po vseh krajih naše pokrajine, na katerih zahteva izredne in učinkovite ukrepe v korist prizadete kategorije. Danes bo takšno /bo-rovanje v Doberdobu, v soboto 1. septembra ob 10. uri pa v Pro-svetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13, na katero vabi krneč-ka organizacija vse neposredne obdelovalce iz goriške občine ter njene okolice. Seja na trg. zbornici zaradi posledic suše Izredni komisar trgovinske zbornice je sklical za soboto 1. septembra stalno komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo, da bi proučila izredno stanje v kmetijstvu naše pokrajine zaradi dolgotrajne suše. Na tem sestanku bodo sprejeli predloge za sprejem ukrepov, ki naj omilijo hudo škodo, ki je bila povzročena kmetovalcem. Konec počitnic pokrajinskega odbora Po krajših počitnicah se je znova sestal pokrajinski odbor, ki mu je predsedoval dr. Chientaro-li. Pregledali so cestna dela ter popravila na pokrajinskih zgradbah, zlasti šolskega značaja. Se prav posebej so se pogovorili o gospodarskih posledicah sedanje suše. Odborniki niso izrazili samo solidarnosti s prizadetim kmečkim prebivalstvom, ampak so sklicali za ponedeljek sestanek tehničnih organov, da bi proučili konkretne pobude, ki bi vsaj delno odpravile gospodarsko škodo v kmetijstvu. Pogajanja za izdelovalce cementnih izdelkov Včeraj je Zveza industrijcev ob-vestila sindikalne organizacije, da bo v ponedeljek 4. septembra ob 10. uri na sedežu Zveze industrijcev v Gorici pričetek pogajanj za ureditev zahtev delavcev, ki so zaposleni v podjetjih za izdelovanje cementnih izdelkov. Sindikalne organizacije bodo na tem sestanku zahtevale plačilo treh dni odsotnosti na delovnem mestu, izplačilo proizvodne nagrade in spre. membo kvalifikacij. Prizadetim po suši odpisati vse davke Poslanec Raffaele Franco je poslal ministroma za kmetijstvo in finance vprašanje, če sta seznanjena s hudim in izrednim položajem, ki je nastal v goriški pokrajini zaradi dolgotrajne suše, ki je uničila najvažnejše pridelke. Poslaneg sprašuje ministra, če namerava storiti ukrepe v korist kmetov in goriškega gospodarstva. V svojem pismu, ki ga je naslovil Prefektura je sporočila, da bodo predsedniku poslanske zbornice, j sprejeli 1000 učencev za korpus zahteva izbris vseh davkov, vštev- stražnikov javne varnosti. V po-ši prispevkov za izsuševanje in štev pridejo samo mladeniči, ki niso mlajši od 18 in ne starejši od 26 let. Prošnje sprejema prefektura do 30. septembra. Za informacije so na razpolago prefek-ture, občinske uprave, uradi PS in karabinjerji. Prijave za 1000 agentov javne varnosti V Klinjah je umrl najstarejši Benečan Josip Jusič, po domače Bepo, je lani dopolnil 106 let življenja ,„.i. * IM Vgeraj je v Klinjah umrl naj-rahlega zdravja in v mladosti te» starejši beneški Slovenec Josip ko šibak, da ga sploh niso po« Jusič, po domače Bepo, ki je lan-trdili za vojaka, je učakal vim« skega oktobra dopolnil 106. letoko starost. Vse svoj« življenje jm starosti. Rojstni dan je slovesno preživel na svoji rodni zemlji proslavil v Pevmi. Slikali so ga pod Matajurjem. Naj mu bo lah« tudi za televizijo. Čeprav je bilka domača zemlja. nnmiliiiiiiiiiillllllllllltlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllliiiiuiiiMHHIHHS tragično odkritje mladega uslužbenca §amomor šoferja na tovornika v garaži Nesrečnež se je odločil za usodni korak verjetno v trenutni duševni depresiji Ko je včeraj zjutraj ob {1.20 najmlajši uslužbenec grosističnega podjetja Bressan s Trga De Ami-cis v Gorici kot običajno začel dvigati rolo garaže na Caterinije-vem trgu, kjer ima Bressan sprav, ljen tovornik, s katerim prevažajo prehrambene artikle po me- ljenje, ki je postajalo zanj vedno bolj neznosno. Vzel je eno izmed vrvi, ki jih v garaži ni manjkalo, in jo vrgel na železni drog tovornika. Zdravnik, ki je prišel na zahtevo letečega oddelka goriške policije v Krusovinovo garažo, je stu, je pred seboj ugledal strašen ugotovil, da je smrt nastopila ie namakanje, kakor tudi odpis e-notnih prispevkov za vzajemno bolniško blagajno, invalidnino in starost. Odloži naj se plačilo vseh obrokov posojil, sklenjenih s kre-ditnimi zavodi za nakup zemlje, strojev in kmetijskih posestev. Izplačajo naj se predujmi, da bi kmetje lahko krili stroške z jesensko in spomladansko setvijo. Prizadetim naj se nakažejo seno in umetna hranila za živino. Zajamčijo naj se minimalne cene goveji živini, ki je namenjena zakolu. Na tista področja, kjer je kmetijski pridelek popolnoma u-ničen, kot je npr. okolica Gradiške in Krmina, pa naj se takoj čevlje (700.000) in nekaj tekstiln“- kV (16 milijonov), konje (5 mili- ga blaga. V Venezuelo pa smo .... ... ------------ ... jonov), trd nežagan les (3 mili-j izvozili nadomestne dele za sta- j pošljejo primerna finančna sred-jone), parkete (2 milijona) itd. I tve v znesku 700.000 lir. stva. DRUGA MODNA REVIJA PODJETJA «IDEAL> V NOVI GORICI Prometna nezgoda na Catterinijevem trgu Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj ob 8.40 odpeljali v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 16-letnega Marina Lavrenčiča iz Starancana št. 7. Peljal se je s skuterjem po Catterinijevem trgu in se zaletel v Fiat 600. Pri padcu se je ranil v glavo in po raznih delih telesa ter dobil šok. V bolnišnici se bo zdravil 10 dni. prizor. Na zadnjem delu tovornika je visel obešenec, v katerem je 17-letni Sergio Bernarsconi spoznal svojega delovnega ipvariša 4-2-letnega šoferja Ivana Podobni. ! a, ki je stanoval v Ul. Ballila 17. Sergio in pokojni Ivan sta bila prijatelja, ne samo, ker sta bila že mnogo let skupaj pri Bressa-nu, marveč je nesrečni Podobnik večkrat iskal utehe svojim težavam pri družini Bernarsconi, ki stanuje v Ul. Corsica. Prestrašeni fant ni mogel storiti drugega, kakor poklicati bližnje stanovalce na Caterinijevem trgu in sporočiti žalostno vest družini, pri kateri je dolga leta stanoval nesrečni Podobnik. V tej pred 10 urami, torej v torek okrog 22. ure zvečer. Pokojni Podobnik je bil doma iz Idrije, kjer je bil po vojni dve leti gasilec. Leta 1947 se j« zaposlil pri Bressanu, kjer so ga vsi zelo cenili zaradi njegovega poštenega in mirnega značaja.- Pogreb bo danes ob 15.30 na mirenskem nokopališču. Šolske vesti Vpisovanje na liceju, gimnaziji in učiteljišču Vpisovanje za prihodnje šolsko le. to na LLeju-gimnaziJI In učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Go-družini, kjer je manjkal družinski rlcl. Ul. Croce 3, traja nepreklicno poglavar že več' let in je ostala “* gospodinja sama z dvema otrokoma, se Podobnik, sodeč po vsem, kar se je z njim zadnja leta do. gagalo, ni počutil najbolje. Mnogokrat je odšel prenočit v garažo v tovornik, s katerim je prevažal delodajalcu blago h goriškim klientom. Tako se je tudi v torek zvečer odločil, da prespi na tovorniku in je verjetno v trenutku razburjenosti in duševne depresije sklenil, da si vzame živ- Prikazani modeli popolnoma ustrezajo sodobnemu okusu ženskega sveta Dobra organizacija prireditve ter lepe manekenke, ki so nosile konfekcijske izdelke novogoriškega podjetja <'*nes, dne j z začetkom ob IS. uri film: M ua in tovarišice (Adua e ie oompagne) Igrajo: SIMONE SIGNORET, S. MILO, Uri EMANUELE RIVA in M. MASTROIANNI ^ Predstava nadalj uje na prostem, 11. modna revija, ki jo je preteklo soboto in nedeljo zvečer organiziralo podjetje konfekcijo «Idealu iz Nove Gorice, je privabila na vrt Park hotela lepo število ljudi, ki *o st hoteli ogle dati letošnje modne novosti in tudi napredek, ki ga je na konfekcijskem področju doseglo še razmeroma mlado podjetje. Pričakovanje gostov ni naletelo na razočaranje; tako organizacija modne revije, kakor izdelki, ki so bili na njej prikazani, vse je dajalo prireditvi tisti pečat, ki je značilen za tovrstne, največkrat zahtevne javne produkcije. Na improviziranem odru so se ob prijetnih polglasnih zvokih malega orkestra zvrstila pred novogoriško publiko mlada prikupna dekleta, ki so nadvse lahkotno in brez vsakega nepotrebnega poziranja predstavila najnovejše modele konfekcijske hiše «ldeal». Manekenke v Jugoslaviji še nimajo svojega poklicnega statusa, v glavnem jih ob priložnostnih prireditvah improvizirajo lepa, mlada in za to prikladna dekleta, ki jih v Sloveniji predvsem odkriva revija «Maneken« in ki imajo :e določeno delo ali poklic. 7 ako srno zaprosili lepo črnolasko Kristino Remškar, da nam pove, kako jo je «zaneslo» med priložnostne manekenke. Pri njej je bil odločujoči faktor njen poklic, lepa Kristina je namreč napove- dovalka v ljubljanskem televizijskem studiu in organizatorjem modnih manifestacij pač ni bilo težavno odkriti simpatično poja-. vo, ki se zna tudi pred publi«° obnašati na isti prijeten način, kakor na televizijskem ekranu. Tako so seveda tudi mična ljubljanska dekleta pripomogla, da so posamezni izdelki i ^ ... ^ Člani švedske štafete Rosendahl, Lindberg, Svensson in ®e,p jD" ki so s časom novega evropskega rekorda osvojili naslov » kolajno Najboljši v plavanju na 400 m prosto. Od leve: Šved Rnsen•' IZ MILANA (svetovno kolesarsko prvenstvo/ Drnec Jensen Je pod spretnim vodstvom bivšega italij»n ničnega komisarja z« dirkališčne panoge Coste dosegel j0c. van uspeh: v zasledovalni vožnji amaterjev Je osvojil Qt\l<$‘ tevnega prvaka medtem ko se Je moral favorit Italijan ° dovoljiti s četrtim mestom na --—m____ ______ ________ _______ __________________________ _______ ... , .... Zenske v mavričnih majicah. Na sredi zmagovalka v JP^na vtl KO! n tanzaro—Padova, Lazio—Verona TRIESTINA—Catanzaro, Udinese— V drugi skupini so bili doseže- gaško moštvo Kanala, ki je va- noporičanoi). Savina (SZ), na levi drugoplasira na Kiričenkova (SZ> A Alessandria—Cosenza, Bari—Lee-1 H., Lecco-Como, Parma-Cosen- Verona H. ni sledeči rezultati: bilo z veseljem sprejelo. —Jo tretja Dun n (Anglija) f Štiri dni se ni vrnil domov, ravno za toliko je prezgodaj prišel v svoje rodno mesto. Toda ustavil se je raje v nekem predmestnem hotelu in se je hranil po majhnih restavracijah. Mladenič je dobro igral svojo vlogo, kakor tudi Sidney in ida Večidel tistega časa je prebil v razmišljanju in en dan od jutra do večera v javni knjižnici, kjer je bral dela iz področja zdravilstva. V mladih letih ga je privlačevala medicina in eno DOUGLAS FARR MEZINEC na,slično da ne bi zasrcšil kakšne napake. 'vozil je za belim' avtom kakšnih dvajset milj, potem je opazil, da zmanjšuje brzino, kakor je pričakoval Na desni strani avtomobila se je prižgala rdeča lučka in tudi na to je bil Norman že pripravljen. Tudi sam je zmanjšal brzino in se pripravljal, da obme nazaj: zdaj pač ni bilo treba več za njima, da bi zatrdno vedel, kam sta namenjena. Svoj načrt je že tako do kraja premislil. Počakal je onkraj križišča, da so rdeče lučke odprtega avta izginile med vrsto dreves ob cesti. Norman je vedel, da se bo Tommyjev avto ustavil pred njegovo lovsko hišico, kjer se bosta njegova žena in njen spremljevalec predala popolni samoti. Čeprav je to vedel, ga je trenutno dognana stvarnost zadela kot električni sunek. Zavrl je vozilo, ustavil in izstopil. Tako ga je bil prizor pretresel, da je začel na vsem lepem po vračati. leto je bil vpisan kot izreden študent na medicinsko fakulteto. Iz knjig si je prepisal, kar ga je zanimalo in ob koncu tistih štirih dni je bil njegov načrt gotov. Cas Je tekel, a gnev se v njem ni polegel, čeprav se ne bi bilo moglo reči, da je človek, ki se slepo prepušča strastem. Od usodnega večera ni več povračal, zmožen je bil celo, da se nasmehne: v tem se je počutil trdnega, ker se je precej dolgo pred ogledalom vadil tistega nasmeha. Naučil se je popolnoma skrivati to, kar je v sebi čutil in posrečilo se mu je, da je bil na zunaj zopet stari Norman Roth iz prejšnjih časov: ljubezniv, srečen, zadovoljen s samim seboj in z drugimi. In prav s to krinko na obrazu se je četrti večer vrnil domov, objel in vroče poljubil (kakor zmeraj, je ona tudi to pot naprej razprostrla roke). Normanov poljub je bil čisto naraven, iz ljubezni kakor zmeraj, njegove besede o potovanju v Chicago pa do kraja prepričljive. Vedenje njegove žene je bilo pač takšno, kakršnega je pričakoval. Sicer pa je šlo za kaj preprosto zadevo, za razmerje z njegovim družabnikom. S tem ni bilo rečeno, da ga misli Sid-ney zapustiti, tisto ne. Verjetno se je tudi Tommy, ki mu je bil zelo pri srcu poslovni uspeh, varoval vsakega namiga na to. Morda bi bila Sidney kdaj pozneje poskušala svojega ljubimca pregovoriti, a za zdaj je zadeva šla, kakor je pač hotel Tommy, ta rojeni trgovec, očarljiv govorec, privlačna osebnost. Privlačna do take mere, da se je Sidney pod oblastjo te privlačnosti le dala pregovoriti, da še nekaj časa prenaša svojega moža. Norman Roth je čakal še kakšen teden, da je življenje teklo po običajnem tiru. Potem je nekega dne poklical Tommyja Barrona v svojo pisarno. «Tommy, sredi lova na zajce in drugo divjačino smo. Kaj praviš, če bi šla za konec tedna v mojo lovsko hišico. Bova videla, če se nama posreči kaj ujeti.* on sam. Vendar je imel Norman to prednost pred njima, da je vedel za njuno igro, ona dva pa ne za njegovo. «Se nikoli v življenju še nisem bil na lovu,* je odgovoril Tommy. «Potem je pa to ravno prava prilika, da začneš. Tako nimaš nobene druge zabave in vsak moški, pravijo, mora imeti vsaj eno.» Vsakdo izmed njiju se je v sebi smejal tem besedam, ki so vsebovale skrit pomen. «če me kaj takega prime, grem malo pit*, je odgovoril mladenič spoštljivo. «To je malenkost, Tommy, piješ iahko tUdi tam.» Popolnoma se je zavedal, da on ne bo mladeniču v samotnosti tisto, kar si želi, v toliko bolj, ker bi bilo doma bolj prikladno fantu in Sidney, če bi Norman sam šel na lov. Delal se je, da upošteva Barronovo ustavljanje in je skomignil z rameni: «Vem, da ti ni po volji, da bi šel z mano, Tommy. Tudi moji ženi tisti kraj nič ne ugaja. Pa je tudi premehkega srca, da bi se navduševala za lov. Prej sem hodil z Maksom Tere-lom, a odkar je bolan na srcu nisem šel več. Res mi ni do tega, da bi hodil sam in tako zdaj še na lov ne morem....* Glas njegove besede je odločno kazal razočaranje. Navsezadnje pa bi bil moral biti Tommy tudi malo hvaležen. «Slišite gospod Roth...* je dejal mladenič. ♦Nič ne de, nič ne de, Tommy. Razumem....* <I Al ... a la m . . ...» . . a» a a ■ 1 l’ . . - rJ:nnZtne 7š00Uhr celtUemaMoV lir' -7LR.i: "v Tednu 20 din,“mesečno 420 dlT- Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, a.altnrDtetrt|eh1° “'n - Poštni tekoči račun: Z^ištvc tržaškega tiska Trst 11-5374 - ža FLRJ: ADlT lVpr) ^ ESU« &»’ U U. ,1«. M ™.aa « »„„l, . «»««» ~ ’ .......... “ ~ ~ ...........* ^ t