' ... s _ ! ■ N«j*«4ji Jortmid dnmk v Združenih državah Velja za tm leto • • • $&00 Za pol leta . . . • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za feozemitvo cdo leto $7.00 TELEFON: OHelsea 3-1242 GLAS Osi sloyenskih detercevrAraerikL t Entered at Second Glasa Hatter September 21, 1903, at the Post Offiot at How York, H. Y, vader Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: OHelsea 3-1241 No. 168. — Štev 168. NEW YORK, TUESDAY, JULY 20, 1937 —TOREK, 20. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV PROTI VLADI HRVATSKA VOJAŠKA SKUPINA JE PRIREDILA VODITEUU MAČKU ZA ROJSTNI DAN BURNE 0VAC1JE Vlada skuša na vsak način obnoviti konkordat z Vatikanom. — Pravoslavna cerkev je napovedala Stojadinoviču "sveto vojno '. — Konci meseca julija poteče jo tri leta, odkar je bil sklenjen konkordat. — Hrvatska vojaška organizacija je prvič javno nastopila. Green hoče vsekakor poraziti Lewisa DUNAJ, Avstrija, 19. ju-ija. — Položaj v Jugoslaviji, kjer skuša pravoslavna cerkev preprečiti vladno namero, da bi narodna skupščina še pred koncem tega meseca potrdila konkordat z Vatikanom, je tako resen, da je nek poročevalec sporočil svojemu listu, da je pravoslavna cerkev napovedala "sveto vojno" Stojadinovičevi vladi. Vlada odgovarja na to z najstrožjimi odredbami. Strogo skrbi, da zunanji svet ne izve o pravem položaju v deželi. Te odredbe seveda v prvi vrsti zadenejo časopise. Vodilni list "Pravda" je bil zaplenjen, ker je samo omenil, da nekateri člani vlade ne bodo glasovali za konkordat. Pravoslavna cerkev dolži vlado, da je prostozidarska, brez vsakega verskega prepričanja ter da prodaja cerkvene interese v svoje politične namene. Na vladno povelje je policija prepovedala pro-< esijo, katero je odredila cerkev, da bi verniki molili za okrevanje svojega patriarha. Ravno tako so bili tudi prepovedani vsi shodi pred pravoslavnimi cerkvami. V tem kritičnem položaju je škof Irinaj z aero-planom odpotoval v London, da od anglikanske cerkve dobi pomoč proti vladni nameri. Bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič, ki je sdstavil konkordat, se je odločil s svojimi tovariši, da bo glasoval proti konkordatu v tej obliki, v kakoršni ga skuša Stojadinovič spraviti skozi narodno skupščino. Ako do konca tega mesera narodna skupščina konkordata ne bo potrdila, bo razveljavljen, ker ravno ta mesec potečejo tri leta, odkar je bil podpisan. Stroge odredbe pravoslavne cerkve so bile razglašene po radio po celi deželi. Cerkev je zagrozila onim duhovnikom, ki bi podpirali konkordat, da jim bo odvzeta pravica opravljati cerkvena opra vila in da se bodo morali zagovarjati pred cerkvenim sodiščem. Iz cerkve bodo izobčeni vsi poslanci s svojimi družinami, ako bodo glasovali za konkordat; v njihove hiše ne bo stopil noben duhov-nik in cerkev jm^odreka krst, poroko in pogreb. Ne glede na to, kaj bo storila policija, je cerkev odredila, da bodo po vseh c erkvah dva tedna raz-obešene črne zastave, ako bo konkordat sprejet. ZAGREB, Jugoslavija. 19. julija. — Vse hiše *o bile v zastavah' ko je dr. Vladimir Maček obhajal svoj rojstni dan. . FVvič je javno nastopila hrvatska vojaška orga-j r.tzacija, kmetski obrambni zbor, ki je bil ustanovljen za obrambo proti Srbom ter je pokazal izbor no izvežbanje in disciplino. Dr. Maček se je peljal na čelu 1000 članov kmetskega obrambnega zbora ter je nadziral 10 tisoč drugih, ki so bili zbrani sredi Zagteba. Dr. Maček je v svojem govoru rekel, da Hrvatje niso satmo pripravljeni, da nadaljujejo svojo pqliticno borbo, temveč da so tudi Vstanovili svoj obrambni zbor, ki je pripravljen za vse slučajnosti. Pozneje je mimo Mačkovega stanovanja korakalo 30,000 ljudi, med katerimi so bili hrvatski poslanci, železničarji in kmetje v narodnih nošah. Več tisoč ljudi je stalo' po ulicah in so klicali "Živel M«&s|t" in "Živela Hrvatska!" 27 LETAL IZSTRELJENIH V zračnem boju je bilo 130 aeroplanov. — Fašisti so jih izgubili 23 republikanci samo štiri. MADRID, Španska, 19. julija. — 'Ob prvi obletnici španske državljanske vojne se je vršila velika zračna bitka, v kateri je bilo udeleženih 130 aeroplanov. V tej bitki so fa-šisti izgubili aeroplanov, republikanci pa 4. GLASOVANJE 0 FARMERSKI PREDLOGI Senator Borah zahteva glasovanje v senatu. — Noče čakati na rešitev justične reforme. WASHINGTON, D. C., 19. julija. — Senator William Borah je naznanil, da bo zahteval. da senat takoj glasuje gleJe predloge, ki določa, da je farmer jem najnižja obrest-Faši-sti so pričeli močan pro-lna mera za zvezna posoji'la po ti-RHpad na Brunete, republi kanci pa so napad odbili in prizadeli fašistom velike izgube. Tekom te bitke so fašisti poslali v boj 70 aeroplanov. To je bila priložpost, na katero so ZADNJA POT SENATORJA _ROBINSONA Država Arkansas se je poslovila od svojega si' na. — Prihod njegovega trupla je pričakalo več tisoč ljudi. daljšana za ono leto. To predlogo je predsednik vetiral z utemeljevanjem, da bi nadaljna podpora farmer I jem veljala vlado najmanj ,$40,000,000. Tako breme bi bi- ropublikanci željno čakali. Ta-;i0 neznosno v tem času, ko je ko j se je dvignilo 60 republi jtreU skrbeti da je vladni pro-kna-kih aeroplanov. račun iz^načejn. (Poslanska Bitka se je pričela zgodaj j zbornica je že prejšnji teden zjutraj in je trajala do večera.(pre%]aSovala predsednikov ve Republikanci so obdržali vse Jo. svoje postojanke, v zraku pa so dosegli svojo največjo zmago. lokom zadnjega tee bori proiti CIO. I ka Metaxasa. 1 . Princ Pavel in drugi člani. , ... . . n Ida število kraljeve rodovine so pogosto ( , prosili kralja Jurija, da odšlo-" ec Green pripada k premog;ir-ski uniji, ki je prešla na Lewi-sovo stran, od ol'koviiiika Adama Koča -se Ije izjalovil, ko je bomba prezgodaj eksplodirala in -je atentatorja raztrgala na kose. Atentat je bil finameravan o-polnoči v polkovnikovi vili v Swi'lri, 'blizu Varšave. Tdepti-tete atentatorja ni tilo mogoče dognati, ker ga je bomba popolnoma raanesla. K.oc^ ki je bil 'prej predseil nik pol.jske narodne ba^nke, je pričel narodno gibanje v fe-bniarju po fašističnih načelih. Časopisju je bilo prepovedano poročati o atentatu, razun, kar je bilo uradtno naznanjeno. POTRES V ISTRI NA'POLJ, ItaJija, 18. julija. — Več hiš se je porušilo iv 7 •seikund trajajočem potresu v San Paok) Cividale v puljski provinci. iMjnogo oseb je bilo ranjenih. vi generala Metaxasa bn zopet postavi parlamentarno vlado. Več članov kraljeve družine je demonstrativno zapusilo deželo. med njimi tudi princ Peter; čegar odhod iz Grške je povzročil pravo senzacijo. Peter .je pretrgati vsako zvezo z generalom Metaxasoni, princ Pavel pa sploh ne mara diktatorja videti. Palvel, ki se ravnokar vrnil iz 'Pariza, je kralju Juriju povedal, da Mex-taxasova vlada ni po volji francoski A'ladi. Kralj Jurij je povabil Metaxasa na Korfu, kjer sta se na torpedovki posvetovala o notranjih problemih. Izgleda pa, kot da je Metaxas pregovoril kralja, da nadaljuje avtoritarno vlado. princ Pavel, ki je bil s kraljem, mi počakal Metaxasa, temveč se je z aeroplanom odpeljal iv Atene, da mu ui bilo treba videti diktatorja. Predsednik Green naznanja. članov federacije Jo narašča, odkar je bi!«> jeseni suspendiranih 10 unij. ki so pristopile k Lewisovtyn i organizacijskemu odboru. 1. ju-cija 3,001,000 članov, ali 652 tisoč članov več kot 31. avgusta lanskega leta. Suspendaei-ja desetih upornih unij pomeni za delavsko federacijo izgubo skoro miljon članov. CIO j»a trdi, da ima sedaj že nad 3,00°,000 članov. Izvrševalini odbor bo iuiel rešiti dve poglavitni vprašanji: ako naj bo članarina stalno zvišana iai ako naj bo v federacijo tudi vpeljana industrijska organizacija. Na svoji seji v maju v Cincinnati ju je izvršilni odbor prosil vse unije, da podvoje mscečne prispevke, da ho mo go're financirati poletno kampanjo proti CIO. Razdor med delavsko federacijo in industrijskim odborom je prišel zaradi tega, ker hoče federacija delavce še dalje ergajoizirati po strokah, CIO pa po industrijah. j bilo dovolj epo iskati letalcev, Bojne ladje «> odplnle v svo- ki samo letajo za u _-_:_ MIŠJA NADLOGA NA KITAJSKEM FUČOV, Kitajska, 18. julija..— Armada 50,000 miži je napadla mesto Sepgoong v provinci Fukien. Mačke in psi so se poskrili, prebivalci pa so ae zaprli v svojih hišah, NOVA TALUANSKA BOJNA LADJA RIM, Italija, 18. julija. — Mussolini je določil ženo mavčnega delavca, da b9 krstila novo bojno ladjo Vittorio Veneto, ki bo splavljena v Trstu 25. julija. Ladjo bo 'krstila Marija Bertuzzi, čije mož dola v ladjedelnici, v -kateri je bila bojna ladja zgrajena, in je bil nedavno odlikovan za dolgo in zy£sto defe V ladjedelnici, DELO V TOVARNAH ZA AEROPLANE SASr FRANCISCO, Cal., 18. jxilija. — Tovarne za aeroplane so odprle novo polje za brezposelno. Državni delavski urad je naznanil, da tovarne za aeroplane iščejo 1700 izvež-banih mehanikov, za katere so mesta odprta v kalifornijvki'i tovarnah. ADVERTISE in > . CI-A5 NAKOPA" _____________ .sc.?: *VB29 V2'1009» New York, Tuesday, July 20, 1937 THE LAttOeST 8WVENF DAILY T3 VS3. "Glas Naroda" U Oorporattaa) i Owned ud PohUahwl fer 9L0VKNI0 PUBLISHING OOMPANI _l. b»eflih, tnm Ptaen«dhn riaaa oC tha corporation and addnMi ■ o< above offieara: ,-jMWaat mat IM iernnth of 1 hm lark GMr. BL I. "GLAS M A BO D A" (Vaiaa «f tt m Feaple) ne« Ivery Day Bzoept Sondayi aw! I Hottdaja a« opto loto TOl tja ea Aaarlko tn Za Mew York aa eelo leto ...... f7j00 Kanado ..... • • •o«»eeao*oo« f6i,Q0 Za pol leta .. ■i pol leta .... MM*MHI«I«I|| P*00 Z* lnoaeactvo na oek> leto......97.00 ■a Četrt lota .. Za pol teta .. Adverttwment oa la ootbnoatt m m prioMaJeJo. Denar naj m blagovoli Jill po Money Order. Pri spremembi kraj« naroCnlkov, prosimo, d« m NM tnOl prajflaje blvallHe sasaanl, da Hitreje najdemo naslovnika. Subscription Yearly 96.00 "Gin« Naroda" Uhaja vsaki dan lavaeaail nedelj In pramlkov •WLA8 NARODA", 21« W. 1Mb Street. New N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 OBLETNICA V soboto je minilo leto dni izza izbruha španske držav- ff^ tisočake na i^un inspek- Obsodba upravnega uradnika. Kakor smo že poročali, je /bila pred okrožnim sodiščem . v Bihaču razprava proti Bachi Željkovičlo, ki je* opravljal službo namestnikasreskega načelnika v Veliki Kladuši. Mož je bil obtožen, da je poneveril precej uradnega denarja im med razpravo .se je izkazalo, da je v svoji službi storil «*e marsikaj, kar ni v skladu s čast jo upravnega uradnika. Poneverbe niso šle samo iz blagajne sreskega urada, kateremu je predsedoval, temveč tudi iz raznih občinskih blaganj, ko je Željkovič kratkomalo nekaterim občinam predpisal dajatve, ki niso v f&ladu z nobenim zakonom. Nekateri župani so Lesiak je že med potjo umrl. Bana gostilnničarjeve hčerke ni smrtno nevarna. Nova palača prosvetnega ministrstva. Na pobudo prosvetnega ministra Stošoviča, so v letošnji finančni zakon sprejeli pooblastilo, da sme na jeti posojilo v znesku 20 milijonov din za novo poslopje prosvetnega ministrstva. Po tem pooblastilu naj se poslopje zgradi na stališču etnografskega muzeja v ulici Miloša Velikega. Pri sestavi načrtov in približnih slik za ffeter Zgaga JETIKA V SLOVENIJI. Skoro je nemogoče verjeti poročilom o jetiki v Sloveniji. Nam se zdi naša dežela pravi biser, in tujcem tako ugaja, da so pripravljeni plačati in potrositi. velike vsote, da preži ve v nji par poletnih mtkecev in se potem vrnejo sveži in okrepčani v svojo domovino z lepim spominom v srcu. Kako more taka dežela tako težko trpeti na tej bolezni! Poglejmo malo v stanovanja, kakšna so bila in so brezdvom-no še ravno taka. Od zgodnje novo poslopje se je izkazalo, da jeseni pa do velike noči se ni nikdar odprlo okno. V eni sobi, ne preveč prostorni, je ležalo od štiri do osem oseb, kakor je stavbišče v izmeri 2750 kvadratnih metrov premajhno za novo monumenalno posloje. Za DOBRO ŽGANJE na razpravi izjavili^ da so mu' hsjn z ministrskim svetom morah izplačati iz obciinske bla-1 ^^ sosedno stavt>išče to je posvetni .minister v so- je pač bilo. Ležali so na postelji, za pečjo, okoli peči in v jjanske vojne. 17. julija 193G je poletel general Francisco Franco s Kamarskega otočja v Maroko iin prevzel poveljstvo nad Špansko legijo. Naslednjega jutra je bila Španska v ognju. Boj med sovražnimi .politiki se je razvil v vojno, v katero so direktno ali Lndirektno zapletene skoro ,v-se evropske države. Po že vnaprej zasnovanem mačrtu so se tudi druge garnizijc uprle. Katoliški patriot general E:nilio Mola Vidal, načelnik vojaške akademije v Pamiploni. je znčel prodirati proti severu. General Queipo de Liano je ? par sto vojaki premaga! delavce v Sovilji. V splošnem se je zdelo, da vstaja ne bo iusj)ešiia, kajti tudi vlada je bila pripravljena. Vlada že prej mi zaupala vojaštvu in je organizirala jnapadalne garde. Običajno so trajale španske revolucije le par dni. To-pot fta pa trčila skupaj ki sploh niso bile izvršene. Obtoženca je neki učitelj opisal kot brutalnega in nerazsodnega človeka. Na zapisnik je dal generala Marinoviča v izmeri 1.450 kv. metrov v ulici Miloša Velikega. Stavfoišče, na katerem bo stala nova stavba, bo ..... . . merilo skupno 4200 kv, metrov, naslednjo izjavo: Nikdar ga m-j pr^e v ulici Miloša Velikega sem videl treznega a kadar jej56 ,met v Birčaninovi ulici bil hudo pijan, je zapiral lju- 72 metrov d i, tudi svoje najboljše prijatelje. Ta izjava je precej podprla predlog obtaženčevih zagovornikov, ki so predlagali naj bivšega namestnika sreiske-ga načelnika pregledajo psihiatri. To se je zgodilo in poročilo strokovnjakov se tririja v mnenju, da je Željkovič psihopat in da je zaradi tega zmanjšana njegova odgovoT-nost. Željkovič je bil obsojen na 5 meteecev strogega zapora in na izguibo . državljanskih pravic za dob.o dve let. Tragičen konec mlade ljubezni. Na Kustošiji pri Zagrebu se je odigrala krvava ljubavna tragedija. 22-letni delavec L. Lesiak iz Rogaške Slatine je imel ljubavno razmerje z 18-lefeno hčerko ^gostilničarja Milka Praha, ki ga pa zadnje čase ni več marala. Te dni se je kakor običajno Ispet odpravila na delo v tovarno "Union". Fant jo je čakal bliriu hiše in jo brez besede napadel z revolverjem. Pognal ji je strel v hrbet. Ker je tedaj prihitela pred hišo še njena mati, je pričel streljati tudi na njo. K sreči pa je ni zadel. Nato pa si je še sam pognal kroglo v glavo. Z reševalnim avtomofoilqm so oba nesrečnega prepeljali v bonišnico. predalih na tleh. Poleg tega je bila dostikrat v sobi še mačka, pes, ptiči in včasih, če je bilo prav mraz, so še kokoši dobile gorko zavetje v sobi. ki je služila-za vse. Celo noč ni nihče odprl okna, ker Okna tam so napravljena tako, da se odpirajo kot na pri-je tudi mer vrata. Mizarju tam ne pride na misel, da ibi okno izdelal tako, da bi se vrhnja šipa odpirala ikot malo okence za j: Ved prohibicijo je »bilo po mc;em mnenju najbolje kanadsko žganje, pa tudi stare kejitnške kaplje »ni bilo zame-tovati. . Importiran domač brinjevec in čespljevec sta — 'že vsaj za nas okus — vse drugo posekala in pahnila v ozadje. Toda kje so tisti časi! Jc-zik je izgubil spomin, grlo pa, čut za fineso. Kajti bilo je trinajst hudih let, ki smo jih pa še preeej junaško prestali. V vsakem drugem ameriškem domu so imeli kotel, tarn, kjer ga niso imeli, so pa hodili k sosedu na posodo. Če si pokusil sto vrst pijače, si se prepričal o dobrota n in slabostih, istočasno pa tudi konstatiral, da nimata e pa začeli opravičevati: enaka. Ameriški narod je v doigi Prosvetni .minister razpisal natečaj za najboljše načrte in zanj določil nagrade v skupnem znesku sto tisoč din. Poslopje bodo začeli graditi (spuščanje zraka v spalnico marca ali aprila prihodnjega leta. Posojilo 20 milijonov pri Državni hipotekami banki je že najeto. Iz tega posojila bodo poravnali ttodi kupniro za stavbišče sen. Marinoviča. Lak za nohte sta pila in zblaznela dva delavca v Perovgradu. Zaposlena sta bila pri neki selitvi in -ko.sta v praznem stanovanju ntfišla steklenico z neko močno duhtečo tekočino, sta mislila, da je liker in napravila sta iz nje po nekaj požigov. V steklenici pa je bil lak za nohte. Nesrečna delavca sta Od te pijače dobila zastrupljen je ki se je izražalo v neki vrsti blaznosti. Med glasnim kričanjem sta dirjala po ulici, potem pa v strašnih krčih padla na tla. Njeno stanje je zelo nevarno. Učiteljica rodila trojčke. V banovinski -bolnišnici v Mostaru je povila mlada učiteljica Mileva Bilič trojčke deklice, od katerih je pa ena kmalu umrla. Celo ljulbo noč vdihavajo in izdihava jo ljudje en in isti zrak, ki je poln duha petrolejke in nočne posode. Nadalje imajo v velikih slučajih gnojišča tik db veži, ki se1 tam parijo poleti. Ko bi Oblasti natančno proučile vodnjake in slučaje jetike, bi prišle do zaključka, da je je-tika vgnezdena najbolj okoli tako imenovanih vodnjakov na vedra. Tak vodnjak je povrsn\o čiščen mogoče enkrat v dvajsei-tih letih. Ves dan visi vedro nad vodnjakom in nabira nase vse, kar mu iprinese veter. Zvečer pride ženska, spusti vedro v vodo, zajame vodo, vzame ne. kaj tistega! kar se je nabralo čez dan s seboj, drugo pa gre v vodo in tam čaka, da pride druga ženlska in zajame ter odnese domov. Jaz sem že mnogo premišljeval o tem in ko setai štel slučaje jetike v moji rodni vasi, sem dobil pet slučajev jetike; v eni hiši trije in v dveh po eden. Pri drugem takem vodnjaku sta bila dva ali trije, a ena žrtev se je preselila in je potem ozdravela. Pri drugih izkopanih vodnjakih je bil en slučaj, dočiin se pri sesalkah, zabitih v zemljo, ne spominjam nobenega sluea'ja. poetertja od sina, kateri odhaja n* fronto* Hntmpnmmri nvcnamit i trmnuiiBiinnntiimiiunntiunBiuniiiiBHHmHnttnHiuiim irnn i t;immt*tinimuniiiiiiHuit!i!uin niiiiH iimtnramimimisaBiBniiniBianimiiumiiit mmmKammmmmmmmmmmmm pofliljatve ss DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU . - V JUGOSLAVIJO V ITALIJO t trn t «J»5 I 7JM II 1.79 MM 2M 3M IMn IMn. JMh. IMn. M* Din. IM» Trn < | «:$• $ IS.ti t 37.M f I ttJMI .1117JI lJr -4M Ur 2M Ur m Ur I (M lir Ur KER S K CKNB SKUAJ 11ITKO .MENJAJO- SO JiAyEDKNK €jENrt POJIVU2BNK K1HEUEUBI il leta 1837 v Gornji Leai-davi, kot sin siromašnih kmečkih starišev. V svoji siromašni hišici stanuje že okrog 45 let. Spominja se še dobro kako je udarila Jelačičeva vojska na Madžare.. Zdaj leži onemogel starec sam zapuščen v svoji ko-čici, kjer vlada strašen nered, POZOR ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava. , Kdor le .namrnjrn potovati v Mart Kraj ali dobili k»ga o« ta«. 3e pmtntrn*. za pornOn« ^»U^fOa, pntnl tint«, tlzpjf in aploh ne, kar Jo za potovanj« potrebno v oajhitrrjtan lam. in kar. J« (larna, za najmanj^ »troAk. NfiiriavTJani naj ni fdtaftajo do ka*i)efa treoatka, ker fed«Mh WliMnffiiii pimtai dovoljenj«. HK-KNTKY ffcKMir, trpi nfjauuij m i tarrl.tak«} if ftrazpiatna navodila in zaiotavljaan Vaaa. pomt ln ndihno potovali. PMH« 4a boato SLOVENJC PUBLISHING COMPANY . (gravel Bureau) 8th Street > ;New Vodt, N. X. [ i^ I — A? i ga seveda ne kuhamo, o ne, kuhamo ga pa že ne, ampak neki prijatelj ga nam je prinesel, ki pozna nekoga, ki ima kotel. Saj smo se branili, .toda človvk brez vsega tudi ne more biti. Dobro je s čajem zoper prehlad, ali pa, če je malo pel.ua notri namočenega, ni boljšega za želodec. Zadnja leta prohibicije pa niuo več skrivali te nadvse koristne. nepostavne posode. Kotel je bil bistven iii pre potreben del vsakega gospodinjstva. In kakor sem rekel.—dva .ui-sta bila enaka- Le odkod so se A^zeli mojstri in odkod so jemali ideje za svoje mojstrovine? Videl sem kotle, ki so bili slični turnu vaške cerkve (le petelina iniso imeli na vrhu), nizke in trebu.šastcr z okroglimi in ploščatimi kapami, brez ročajev in z ročaji ter s pipo spedaj; s termometri, ventili in posodami za odcejanje "fu-zelnp, s kratkimi vratovi in dolgimi nosovi — kratkomaio — videl sem prave umetnine in čisto navadne loinoe ali kangl»; za kavo, v katerih se je več ali manj uspešno emarila, pekla in žgala najrazličnejša brozga — osemnajstemu ainendmcntu v drzen, izzivalen posmeh. ? In pri tem je ostalo. Odprava prohibicije ni imela za tiste, ki so jo odipravili, zaželjenih posledic. Slučajno sem bil obiskal mo-jego. starega prijatelja, ki je že nad trideset let v gostilniški obrli. Dolgo se že nisva videla. K i mi je razkazoval svojo zaloge, skoro nisem mogel .verjeti : steklenica poleg steklenice, na njLh pestre etikete ter posrbreni in pozlačeni zaraaški, kanadsko, francosko, italijan-I s:ko žganje; najboljša vina in likerji. — Izvoli, — je rekel, — kar-kol! ti srce poželi. Prst mi je pokazal, jaz sem pa za roko zagrabil in mu rekel, naj mi francoskega konjaka natoči. Dvignem kozarček in čakam. — Ali ga ti ne boš' — ga vpr-išam. — Ne, kar ti ga daj. Iznijem in ne bom rekel, da je bilo slab9- — ČJemu pa ti ne piješ? — sem hftel vedeti. Gostilničarjem očitajo nekateri nepoštepiost, toda moj prijatelj je pošten. — Vse, kar vidiš na teli po-liep.ls. je no good. Pol je dežja, po! ^lkoliola, j>ol pa vode. Pa naj una še take tabelno in še take žtemipeljne om {>a tega. Izcpd b»re j«-^p^legnil steklenico in nagnil. — To ti je roba, — je rekel. — .sem ga napravil in vsaj vem, kaj pijem. • , ^Prav. nič mu nisem ugovarjal, ker ga.ppsiam kot rednega. pametnega in razsodnega mo/4*ka. »^■ffffli , , ,MJ | V'JBUDZ" > M. M.: OPEKA S KRVJO V OBrčjo doline, kjer na tla ga je mahoma zaznal in se Bom-niii bnlih še tu in tam zori smehljaje zazrl v njegovo vee-frro®dje in z viAavj« že pozdrav-' no obličje, ko ga je iz sence Jja večni led, stoja l>ožja hiša,' blodenj z usmiljeno c?etov?4co ki je nastala zgolj jz ljubezni in iz marljivosti neizčrpnih člove-^kih rok v dolgoletni, Bogu posvečeni gorečnosti, ki je ni mo-tflo ohladiti ne roganje ne nobena drugačna težava. Niti ^nega kamna za to stavbo ni pripeljal kak konj ali motor po ft rinem hribu navzgor. Vso le tisoče, deset tisoče in stotisoee so trudoma prinesli j>o-božni romarji iz daljnih in naj-oddaljene.iših dolin, sopihaje so jih prinašali y pekoči poletni vročini in v hudem mrazu zime, da bi polagoma nastala Bogu posvečftna hiša. Začelo se je z ganljivo preprosto fwvkVbo male svetnice med rožami, ki jo je obupano in odrešeno srce hvaležno prineslo izkazi molčeče gozdove. Potem so postavili romarji majhno streho nad podobo, dokler se ni semkaj, v preprosti molilnico pod sinjimi zvoč-nicami, naselila z relikvijo Male svete Terezije Deteta Jezusa prisrčna vera, ki gore prestavlja in postoterjeno zaupanje v božjo vsemogočnost. Nihče ni zaukazal. Toda ko roko dvignil v vrtove svoje luči. In nekoč kleči vsakdo pred svojim Stvarnikom, da z njim živi ali po njem umrje. Rože povsod cveto. Divje po logili, plemenite po gredicah. In solze tečejo povsod in povsod se dvigajo hvalnice v nebo. •Tera Justova izpira z arnl-ko ranic svoj«*niu fantku. To dela mimo kot preudaren človek, ki naravno sprejema gorje in radost, ki v žalosti ne obupa in se od radosti ne prevzame. A ko otrok le ne razvije sveta svojih oči in je s krvavo pri roma na cilj, se dvigajo zidovi cerkvene ladje iz gozda. Delavci pravkar zidajo stolp. 44Nate," zašepeče Jera Justova, "kri se je drži." In jim je dala opeko, ki je ubila njenega otroka. Delavci so osupli. Ta jo hoče vprašati, oni se zasmejali, a umolknejo spričo gorja v obličju uboge žene. In ni4odo nemo vzame opeko iz njenih mrzhh rok m jo počasi položi zraven drugih v zid stolpa. Cerkev je dozidana. Dviga se kot spomenik ljudskega stav.barstva in ljudske vere. Nihče, pa bodi da je še tako glasa n, ne more mimo nje, ne da bi postal tišji. Zakaj, nekaj neizmerno očarljivega veje okrog te božje hiše, kjer ima vsaka opeka svojo povest. U/adni seznam angleških baronov. Pred nekaj dnevi je na Ang- Baronski naslov pa ni prazna le>«kem izšel uradni seznam beseda, mai več je s tem naslo-angleških baronov. Kakor je vom združeno tudi uživanje ve-morda korriu znano, na Angltš- likega premoženja, posestva, ki kom baronSkega pridevka ne'spada k baronskemu naslovu, nosijo vsi člani tiste družine,j Kdor torej podeduje baronski ni!ir\'IW*' «»« spreminja, zaradi česar pustiti šopov planinskega eve-1 sezname treba vsako leto tja, tedaj ji prešine prsi groza,jfProti popravljati. In tudi do-pragroza vseh mater. 0, Bog nebeški, pusti mi mojega otroka! j V mukah svoje obupane skrbi začne jecljati, lrtoliti, začne nasilno izpraševati, kaj sem se le pregrešila, kaj opustila, da j«- Bog dopustil, da je moje i lete tako nesrečam padlo? Pusti» prostora za množice vernikov, so položili temeljni kamen za lepo, gorsko cerkvico, ki zdaj, daleč po dolinah pošilja pozdrave. Nihče ne ve, kdo je vrgel prvo opeko tam zgoraj v mokri, marcev sneg; nihče ni vedel, kdo je priložil drugo. Nihče ni niikogar pozval za tretjo in četrto. A ko se je pomlad s svojim hrepcnečim vetrom prizibala na obronke, je bilo obleženim in trpečim že znano mesto, kjer naj bi njih zahvala in njih prošnja postavila oltar svetnici. Ijeto za letom so se više dvigali hribi opeke med temnimi jelkami. (^asih je prišel kdo mimo, kdo od onih iz daljnega sveta, član tistih, ki so tako revni, ker toliko vedo, in tako žalostni ker ■so si tako uspešno raz cefrali čudeže in sanje. Veliko jih je bilo, ki so se smejali spričo neštetih zahvalnih tablic na flteni kapelice. Niso ra&uneli usehlilli venčkov smarnic in so grdili tiste za norce, ki so v treznem stoletju tehnike se zmeraj vklenjeni v spone čudežev. Toda nekoč vsak zemljan Isreča Boga: bodi, da ga jo-kaje spozna, ker ga je Neskončni iznonada treščil na tla, bodi, Ljuba, mala Terezika, l>osa bom prinesla opeke za tvoje svetišče, le ti prosi zame, prosi, o, prosi! Mati božja pod Križem, prosi zame! Trpela si za svojega J«riuščka, pomagaj, da jaz svojega ne izgubim' In fantek je ozdravel. "Zdaj pa moram na božjo pot . . ." Toda pot je dolga, pot skozi kamnito grapo, pot j>o hribu navzdol, skozi daljne, cvetoče mesto in spet navzgor na goro. Se poč a/kaj, Terezija . . . Pa je jesen in spet pomlad in spet jesen in spet pomlad. Mogoče je Jera Justova pozabila na svojo Obljubo. Bog pa ni kramar, ki bi pošiljal biriča usode, da zarubi zapadle predmete. In tudi ni ko nevoščljiv tnrov«*-, ki bi te priganjal, da točno poravnaš ra cone. Medtem ko je mati pridušeno pretakala solze in vpletala bele planinke v rdeči venec, se ie spomnila ure, ko je vpila v prošnji za življenje svojega o-t roka, ko je bil še deti», in z grozo se je spomnila prisege, ki jo je izreklo srce, a .ie roke liilso izpolnile. Potrta ,sklonjena l>osa žena roma po dolgi, dolgi poti. Ko slednjič vse iztrpinčenn polnjevati, ker kralj vsako leto prav gotovo imenuje nekaj novih baronov. Letošnji seznam ima tudi imena 10 novih baronov, katere je kralj povzdignil v balonski stan ter jim je podelil baronske plemstvo. Imena vseli baronov pa so zaznamovana po vrsti in po tekočih številkah. Današnja Anglija ima vsega skupaj 1566 nov. naslov, ta podeduje tudi tisto baronsko posestvo, ki spada k baronstvu. Če se pa zgodi, da ni nikogar, ki bi se mogel po pravici potegovati za tak ba-ronat, čigar dosedanji lastnik je pravkar umrl, tedaj naslov ugasne in posestvo pripade kroni. Od začetka sedanjega stoletja so angleški vladarji nena vadno radodarno delili baron ske naslove. Zato število baronov raste takorekoč od leta do leta. Zdi se, da bo 20. stoletje postalo tiudi rekordno stoletje za baronske naslove. Samo le'-ta 1918 je tedanji angleški kralj podelil nič manj kakor baro-143 novih barons'kih naslovov. Teli so bili deležni zlasti tisti, ki so so v svetovni vojski posebno odlikovati ter so angleški domovini storili velike usluge. Na čelu vseli baronov po vrstnem številčnem redu je baron, ki ima silno dolg naslov: "Sir Hickman Beckett Bacon of Thronand Hall." To je pivi J baron angleške krone in je prvi med 44prvo devetorico" to se pravi mrki tistimi deveterimi baroni, ki morejo dokazati, da so njihovi predniki že 22. maj-nika leta 1611 bili povzdignjenil v raznem blagu in žganju. VREDNOSTJO Y0RKA Peter Miaiuit je leta 16-6 kup-1 otok Manhattan, na katere »n stoji New York, za $'24 v barone. 44Baron št. 1." je I < . v . j naslednik starejšega brata lsjte-ga angleškega kanclerja Fraii-cisa Raoona, katerega je že kraljica Elizabeta leta 1578 po-ph-Mumitila. Zemljiški urad je na podlagi več tisoč letošnjih prodaj dognal, da je Manhattan s poslopji in zemljišči vreden — $8,268,000,000 jj "GLAS NARODA" j 4 pošiljamo v staro do- ^ f movino. Kdor ga ho- 4 ^ če naročiti za svoje J | sorodnike ali pri jate- ^ GENERAL S 30 KREPKIMI SINOVI. Kitajski divizijski general Jang Sen, eden najbolj vplivnih vojščalkov v razcepljeni deželi je v svojo zaščito sestavil telesno stražo, ki sestoji samo iz njegovih sinov. General Jang Sen, ki šteje komaj 40 let, ima okrog štirideset otrok, kar ni nič čudnega, saj ima tudi nič manj nego 27 žen. Med otroci je trideset odrastlih sinov, ki so se vsi posvetili vojaški karieri. 167 Oil tega dne je bila Gandi Kleesberg skrivnostno marljiva. Pfcma so prihajala in pisma so odhajala. In vedno češče je začela vzdihovati in majati z glavo* češ, da je "ubogi otrok" videti vsak dan bolj o profesorja na postajo. Ko se je vrnila z njim v grad. se je kazala, drugače zaletelo razburljiva, zdaj tako zaupanja polno, kakor bi bila profesorju razložila že vso Kitico bolezen in dobila od njega zagotovilo, ki jo ji popolnoma pomirilo In rahlo se smešeč je prikimala, ko je profesoi svetoval: takoj spremeniti zrak, oditi na potovainje v južno Italijo. Vso tisto noč je ootem Gundi Kleesberg preklela pri-pismu za gr )fa Bggeja, in ko je prišla s Hubertovega b»,zojrfvlka. je začela tako urno pospravljati kovčege, da je spravilo jwkqaeu vos grad. Krenili «ta na pot Tokia čudno! Že tedne je bila teta Gundi v plašnih skrbeh za Kiti in nje-no zdravje. O tem potovanju "iz zdravstvenih razlogov" je pa imela sedaj čisto svojevrstno nazore. Potovanje se je spravilo v pralvi po jon. Najprej z železnico do Genove. Sledečega dne takoj dalje i-?; pai ntkom. Ijn četudi sta imeli viharno vožnjo, da je Gundi Kleesberg napadla morska bolezen, in bi (nujno potrebovala ■kaj dni miru, sta *e v Neaplju brez oddiha vkrcali na ladjo v Ca pri. Ko sta v pristanišču marina grande stopili na no nestnpna prenašala to gon io, začela v sknbeh spraševati: "Toda, Guridi, kaj ti je neki/" t "Veselim se, otrok, veselim se!" Ko sta sedeli n^ vozu in se peljali po lep gnq;ki cesti, si je gospodična Kleesberg neprestano pritiskala Kitino roko na prsi in zagotavljala : 4'Tu boš oesdravela, moj ubogi srček. Popolnoma ojjdravela! Prisegam ti!" Pri tem se je ozirala tako željno po cesti naprej ini na vse strani, kakor bi se v sledečem trenutku moral dogoditi neki Čudež. To napeto, si mjavo občutje je trajalo vse dotlej, dokler se ni teta Gundi v hotelu QuLssaaia pogrezaila t perja. Drugo jutro je odšla -zarana sama iz hotela in se vrnila čisto spremenjena. Njem ro-žnaita volja L-e j i sprevrgla v sivo čemernost. Jezila se je na "brezumnega" profesorja, ki je ;ijo itn "ubogega otroka" pregnal med te "zoprne ljudi in kamepiti pljuvalnik 'sredi morja". O,vsaki hladni sapici je trdila, ežJjivo se je vdala in se Vlala sledečega jutra ispet inatovcriti na ^.oz. Utrujeni sta prispeli zvečer v Amalfi in odšli kmalu k počitku, da bi se — kakor je dejala Gumi i Kleesberg — "pošteno naspali za veliki dan". Teh svojih skrivnostnih besed ni nič podrobneje razložila. Toda uro pozmeje, ko je bila Kiti že v postelji Je prišda gospodična Kleesberg še enkrat k njej, jo z buruo nežno- TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I 1 iz BMMADA V STAMBCL 4 knjige, • alikuri, Ol VnMaa: < Smrt Mohamed tema; Karavana aartl; Na beau * Ooropa: Draiha Ea N«C je eno inued letal, ko bodo vršila redno potniško službo med Ameriko in Anglijo. Letala sc tfotfp medpotoma ustavlja 1* na jtermudj ^Catedoiigi" poveljujkapiUn Wilcoxson. 1 AM HO DKŽEU-SkIPBTABJKV <4 kajice. ■ slikami. 577 Kraai Vsebina: o * Brata AlaiMiJa: lota ? aotaski; Ulrldit; >-Ob Vardtrjo > Ccm —...........—1J* SATAN IN ISKAR*>T f U kaJic. • aUkMii. 19N itraai Vwbloa: > " lMelJcad: Yuma fctar; Na Hedo: Ne?»r bmk» ataprotl: Alraadtt: V treh.delih ircti; ladajalee; Na lom Spet v dir Jem upadu; Betenl mllljoal;, Dedi« V GORAH BALKANA 4 kajlfe, ■ »Ukani, »7« Vnblaa: Kojuč ftlmen; Zaroka s »aprekami: f so njakn- Mobamedanikl avetnlk Cen _________L* WINLTO? 12 knJIjt. t tlikaMi. 17W tlraal Vsebina. ' Prvikrat am divjem upada; Za UrijenJ«: Nlo-«. tem . iDdUaukt; Proklwtro ilau; Zn detektiva; Me<1 Komat*! tn- Ap««; Ma nevarnih potlb: Winoetovov roman; Ban« Car: Pri Konioflh; WlDoetova sort; win-netoTB oporoka -MM t O TI .4: knjige, a allkamL S*7 fltcMl Vaeblna: Roj i medvedom: Jama tfraftiljev; Koa- tno —; Riti. In njegov« poslednja pot tn Naročite,jih lahko pri 1 ! 1 216 Wett 18th Stwet Nevr-York, Tuesday, July 20, 1937 flu nwivf tixtfwn met in ma Ilboga mala Veša PI | Razne vesti MMU 12 2lYUajA PRO ZA "6US HABttBA" PRIREDIL: I.H. --— KAKO 21 VE RUSI NA SEVERNEM TEČAJU. Dne 24. junija je minil pni mesec dni, txlkar je ruska eks- odkrili ogromno poneverbo, ka Ob pisalni mizi stoji posta va, katero »kozi mreže solza pred svojimi očmi le eemzločno zapazi nato pa naenkrat sloni na prsih te postave. "Deša, moja Dc*a, ti živiš! Zopet si tukaj!*' pride tež-____ _________ ko m ust Ludvika Asdhcnlbacha, medtem pa Dešo boža po la- ai s tem dogodkom zanimivo seh, po cehi in licih, oprijemlje njene roke, kot bi se hotel pre- poročilo, ki sta ga oddala po pričati, da to, kai* drži v svojih rokah, ni varljiva podoba' radiu prof. Papanin in radio-njegovih čutov. * * - . — Ne, ni bila varljiva [mmIoIm; bila je prijetna, osrečujoča rcaničniost — v rokah drži njo, o kateri je že dolgo mislil, da je izgubljena i ti Deša ga gleda, smejoč se med solzami. Tedaj pa se strica poloti zopet vse, kar je trpel za tega otDoka. Prične ihteti in ne sramuje se svojih solza. "Oh, Deša, kaj si mi prizadela" Tedaj pa se Deša prod njim agrudi na kolena ter pritiska na njegovo roko svoj s sokami zaliti ofbraz. "Oprosti mi, dragi stric, saj nisent vedela, kaj sem storila v svojem obupu--" O, tako bolestno živo ji stoji vse zopet pred očmi! Kako jo še sedaj vse boli in gori v spominu, da ji proti volji uide skozi ustnice: "Stric, nisem bila tatica!" 4'O, molči, Deša, molči o tej zmoti. Sele prepozno sem iznašel vse okolščine," pravi stric osramočen in lwlostno. Dešo dvigne in prijemn njeno glavo z obema rokama, dolgo gleda v njene žareče oči, iz katerih mu govori toliko ljubezni. Nato pa jo poljubi na čelo. "Vse bomo pozafbili, kar je bilo, Deša. Kako neizmerno sem hvaležen ne4>u, ki mi te je zoi>et vrnilo." "Dragi stric, nisem prišla sama," pruvi Deša tiho, pri tem pa sramežljivo zatrdi. "Tudi to vem, Deša. Sedaj pa mi pripelji svojega izvoljenca!" V pričakovanju gleda možu nmproti, kateremu se jc ljubljeni otrok za življenje zaročil. Ko drži njegovo roko in ko mu gleda v razumne, resne oči, tedaj je prepričan, da bo pri njem Deša dobro prefflcrbljena. Pri pogledu na Ludvika Asebenlbaoha je bil baron dr. Sorau zelo ginjen, kajti na njegovem obrazu sta skrb in bolest zaomo rabi. Vse gre doslej gladko, vsaka reč je na svojem mestu. Toda težave nam povzroča poletno vreme. Tudi na Severnem tečaju pomeni v tem času shranjevanje mesa težek problem. Petdeset kilogramov mesa so nam je namreč nokvarilo — na veliko veselje eks-pedicijskega psa. Naš dan je od začetka do kraja zapolnjen z dflom. Kir-šov in Fedorov se bavita z znanstvenimi raziskovanji po šestnajst ur dnevno. Nam po-magata samo v skrajni sili. Krenkel si daje ves čas opravka z radijskim aparatom ali pa je zaposlen v kuhinji. Zelo se ponaša s tem, da skrbi za našo duševno in telesno hrano. Vse ostale skrbi so poverjene Papa ni mu. V njegov delokrog spada: nadzorovanje taborišča, odpiranje zabojev, opazovanje raz)>ok na ledni plošči itd. ('lani odprave vstajamo zjutraj ob šestih in delamo do 10. ure zvečer. f)l>ed je ob šestih popoldne. Jedilni list je pester. Najprej grahova juha ali močnik ali juha iz jagod, časih ribja juha. Naslednji obrok prinaša kotlete, svinjsko ali prašičje metso, ribe ali kaj po- vpijočo krivdo. Prejšnji večer je baron Rolf Sorau govoril z Dešinim o-eetom. Grof Ecker mu je povedal zgodovino svojega življenja in poročal o Dešinih sorodnikih, tako da mu ni bilo nič več tuje. Dwa hodi skozi stanovanje, v katerem je bilo marsikaj izpremenjeno. Twin soba s pohištvom ljubljene matere je ostala popolnoma ista, kot jo je imela v svojem spominu. S kakimi občutki je stopila v ta prostor! Sklene roke. "Da, moja Deša, tvojo lastnino sem zvesto upravljal. Moj razum mi je vedno rekel, da se ne bo več vrnila! Toda srce se mi je dklepalo možnosti, da se more še zgoditi čudež m srce je imelo prav!" Deša pelje očeta k stekleni omari. "Poglej, tukaj so tvoji darovi mami. To le lepo skledo si ji podaril za njen rojstni dan — ta vaza je bila za božično darilo. Ali se še »pomniš na vse? Mama mi je vedno pripovedovala, kako sta tukaj pogosto sedela." , Teiko se* opira grof Ecker na hčer. Nepopisni občutki ga »»prehajajo. Tiho kima. Grlo mu je ibilo kot zadrgnjeno; nobene besede ne more Spregovoriti. Baron Rolf Sorau ' . 1 Namigne in vsi trije ga prepuste samega njegovim sp<>-minom. Cela vriskajoča sreča nastane zopet pred njim, vidi lepo, nežno, ljubljeno ženo z njenimi pri kupi ji vi mi kretnjami, kako hodi po sobi. Pogosto se je na starinski način globoko priklonila in rekla: "Sedaj pa se bova igrala prade-«Ia i-n prwba»bico." Nato pa sta svečano pila kavo po običaju pradedov, in žena se mu je smejala; oči polne sreče, ustnice V polnem žarenju. In svojo mlado ženo je prijel s svojimi močnimi roikami in jo je veselo nosil po sobi. Kje so ostali oni časi T Ljubljena žena je umrla v tugi in hrepenenju, on pa, ki ga je tesnoba domovine nerjnosno stiskala, ki bi najrajši letel s ptič«in 7.a stavo, kateremu svet ni bil dovolj velik — jc postal pohabljen in vsak korak mu je težak. O, ko bi mogel obrniti čas nazaj — ko bi mogel še enkrat živeti svoje življenje! Toda — težko mu pade vpračanjej na vest: Ali bi delal drugače T Ali demon ne bi bil zanj premoča«? Usoda! "Sarlota, moja žena!" pravi bolestno. ,Nato pa težko vstane in gre za drugimi, ki jib najde v nekdanji DesLni sobi, katero je na vsak naiein hotela takoj videti. Kakor jo je pustila, taka je ostala. Oblekce, ki jih je nosila, so še visele v omari. Veliki, rjavi medvedčok je ležal na postelji. Punčke v malem vozičku. Tako je tedaj odločil Ludvilk Asohenbach in, navzlic temu, da je gospa Otilija hotela pospraviti solbo, je vse moralo tako stati. In sedaj v svojo osramoeenje občuti, kako je bila Deša alaibo preskHbljena, in še večje osramoeenje, ker ni proti temn odloono nastopil. Kaj neki morata misliti oba gospoda! Z otrortko živahnostjo sede Defia k pisalni mizi in pravi: "Tukaj sem vedno pisala šolske naloge." Odpre prodal. "O, tukaj so se moje šolske knjige. Iz mnogih se nisem učila. Skoda! v cirkusu Ardani sem imela z& to tako malo priloifKtoti. Tam se je bilo trdba učiti mnogo drugega, kot modrofct" Hfftfu se nasmeje. "Dobil bdi zelo ženo, Rolf, moram se se mnogo, mnogo učiti. tako strokovnjaško "poskrbeli za naše želodce. Gasili se nam zdi, kakor bi živeli nekje v stepi. Plošča, kjer imamo šotor, je tako močna, da ni misliti na to, da bi razklala. Neprestano* pa opazujemo stare raizpokline na nji. Seveda imamo vsak trenutek pripravljeno sani, če bi se zgodilo kaj nepričakovanega. Taborišče izpraznimo lahko v najkrajšem času. Dosedanje meritve morske globine so pokarale, da je morje pod nami globoko 4200 odnosiro 4374 metrov. Pri meritvah globine morja smlelujemo vedno i>o štirje. Prvi takšen poskus z aparatom, ki tehta 80 kg, je trajal šest ur, za naslednjega pa smo rabili samo štirj ure. tero je zakrivil uradnik v enem fanned štirih velikih davčnih u-radov v ruuiunski prestolnici. Menelaj Varveri je bil nastavljen za blagajnika pri okeneu davčno uprave. Imel je samo par razredov gimnazije, pa so mu vemlar zaupali odgovorno službo brez kavcije. Videč, da gnlio nadzorujejo posebno strogo, jo odvajal denar državni blagajni le do neke gotove mere. Kar je prekoračilo vsoto, ki se je zdela Varveri dovolj visoka, je vtaknil v svoj žep, prisebno kadar so prinesli denar od velikih petrolejskih družb. Ko so prišli na sled njegovim manipulacijam je nepoštenjak pojasnil, kako je začel pone-verjati denar. Nekega dne je opazil, da se je zmotil pri vnov-eenju. Da bi pokril primanjk-ljaj, je vzel denar z druge postavke. Tako se je začelo vrteti kolo usode, ki se ni več u-stavilo. Primanjkljaji so bili vedno večji, iz tisočev so nastali stotisoči in milijoni in naposled je začel živeti razsipno ka»kor kak grof. Tri milijone je pognal z lahkomiselnim življenjem. Toda v blagajni manjka mnogo več, namreč celili H milijonov le je v. Ko ga je preiskovalni sodnik vprašal, kam je spravil denar, je Varveri povedal, da je kupil več hiš v Bukarešti in drugod. Nabavil si je tudi avtomobil in najel šoferja, ki ga je vozil na izlete. Da so bili izleti prijetni, se je ozrl po primerili dnužbi, in je pridobil za zabavno vožnje tri damice, s katerimi jo trosil denar. Z vsoto, ki mu je ostala, kajti vsega ni mogel pognati, pa je hotel zbežati v inozemstvo. Afera je zbudila v Rumuniji veliko ogorčenje. Izzvala je tudi posledice in sicer v tej obliki, da bo vlada nadzirala imovinsko stanje svojih uradnikov. ŽIVI MRLIČ Čuden doživljaj je imel matematik in zemljemorec Jean Prufor iz Metza. Pred nekoliko dnevi so našli v bližini St. Gennaina na cesti aiezavestne-ga }>otepuha. Spravili so ga v bolnišinco, kjer so ugotovili, da je bil zavoljo gladu blizu smrti. Bila ga je skoraj samo še kost in koža, moči ni imel nobene več. Ko se jo osvestil, je dejal, da se imenuje Jean Prufor in da je matematik. Ker mu niso oh tel i verjeti, je prosil za papir in svinčnik ter za- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO ___i ___ NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................Jt GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 nt rani. Cena JtS HUMORESKI. iN GROTESKE. 180 strani. Cena JI Trda ?ei. Gena 1.— It KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 atr. Cena JH PO STRANI KLOBUK. 158 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, opisal Felgel. 136 »tr. JI PREDTRŽANI, PRE&ERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JS SANJSKA KNJIGA ..................................................JI SLOVENSKI SALJIVEC. 90 stranL Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 160 stranL Cena................JI TIK ZA FRONTO. 150 Rtranl. Ona.....................71 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena J9 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi lalolgro "Vse nafte"). 189 strani. Cena ....................................j| VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LM ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 atraai. Ona JI TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA XLAS NARODA z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na modnem papirju • platnenimi pregibi ............7JO POKRAJNI ROČNE ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_________30 Dravska Banovina CANADA .30 .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas, Arizona Colorado. Kansas, Kentucky. Tennessee, Oklahoma. Indians, Montana, Misslppl, Washington, Wyoming ........25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York, Virginia .............40 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Is pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so le precej v nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki m hočejo pridružiti temu ali onemu izleta, misli, da se morajo s isto grapo tudi vrnitL To u! pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in steer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vel zabave. Za nazaj si pa vsak Bam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vola za dve leti, pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik cell dve leti Časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil i istim pamikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hote vrniti, če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja »•* Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem Času vrnitL Nedržavljanl morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, Id se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo In ravnotako povratno dovoljenje, če Imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj /ajamčijo.prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so le skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrte Izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJE PAItl> 1ROV - SHIP NEWS Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po L ali 2 e»nta. Če pošljete gotovino, rekomandi-raj te pismo. KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21P W. 18 Street New York, N. Y. <"el razvijati težke matematične probleme. Dokazal je, da je v tej stroki res doma. Y obleki s}H>znala za svojega moža. Prufer je bil izginil v poletju 193.°» in ni v oeeh svoje druži ne nikoli veljal za normalnega. Ob vsaki (priliki in nepriliki je namreč risal gr*o-nietriene like, se poglabljal v težke algebra}ske probleme in je svoj poklic zanemarjal tako, da je njegova žena z otroki o-stavila hišo, iz katere je potem še sam izginil. Kratkjr> nato so našli neznanega samomorilca, ki so ga smatrali za Pm-ferja. Kaj je mož počenjal v vseli teli štirih letili, ko je veljal za mrtvega, še ni pojasnjeno. CIANOV OČE KRALJEV "BRATRANEC RIM. Italija, 18. julija. — Admiral grof CostanzO Ciano, predsednik poslanske ziborm-ee in ooe Mussolwiijevega zeta, vnanjega ministra Galeazzo Ciana, je postal tra ljev "bratranec". Kralj Vilr-tor Emanaiel mu je podelil red Amnunziata, ki daje naslov krmjevega 4' bratranca' L-L julija i IJereugaria v Cherbourg julija: EUKOPA v BREMEN -4. julija: Snturnia v Trst Cbampialn v Havre JS. julija: Washington v Havre Q'lecn Mary v Cherbourg julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Oonos 3. avgusta: Bremen v Brcincn 4. avgusta: *» Aquitania v Cherbourg Normundle v Havre 0. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgiistr : Ilex v Genoa 10. avgusta: Ku ropa v Bremen 11. avgusta: Qu«H'ii Mary v Cherbourg 14. nvgnstn: Vuleania v Trs* Chaniplain v Havre 18. avgusta: Norman«lie v Havre Auuitnnia v Cherbourg 19. a- en sta : Bremen v Bremen 21. avgusta*. Tari« v Havre Conte ili Savola v Cenoa Barengaria v Cherbourg ^4. avgusta: Kotna v Oenoa 25. avgusta, (jueen Mary v Cherbourg 'M. avgusta: j lit de France v Havre Euroiw v Bremen U8. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Normamlie v Ilnvre Aipiitania v Cherbourg 3. septembra: I)e Grasse v Havre 4. septembra: Champlaln v Havre Bremeu v Bremen Rex v Ceuoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg {). septembra: 1'aris v Havre 11. septembra: lie de France v Havrn Berengaria v Cherbourg Eurnpa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 13. septembra: Norinaudie v Havre Af|iiitar'ia v Cherbourg 18. septembra: VL.^aniu v Trst -J. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 'J4. september: I-jifayette v Havre I)e Grasse r Havre 25. septembra: Champliiin v Ilavre Ilex v Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen septcmt>er: Berengaria v Cherbourg Nornuindie v Havre i \\ VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je iL^rldno do kdaj liuate plačano naročnino. Prva BtfMka immeni mesec, »Iruga dan in tretja pa ;eto. Da nam prlhra-uli« nepotrebnega dela in strnSkov, VaB prosimo, da skuftate naročnino pravočasne peravnati PoSIJIte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte nafiemu zastopniku v Va/Sem kraju ali pa kateremu Izmed zax'opikuv, kojih imena »•> tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teh zastotnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratik"!; čk ne Jltl pa za vas narobe. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA. C'E KAJ POTREBUJETE Za vsa pojasnila gMs ■tov, een in obrnite na POTNIŠKI ODDfeUK "GLAS NARODA" . ti« W. lttk Bi. Hm M n. vaj« pata vati mtttm jo^Ja aH julija, kajU la ta iv» wmmm m te« it vse CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushla COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. BaftM Walseoburg, M. J. Baruk INDIANA: Indlinapolla, fr. Zopaolli LLINOIS: Chicago, J. BevčI?, J. Lukanlcb Cicero, J. Fablao (Cblcago, Cli w la luuioii) Juliet, Mary Bamblch ' La Salle, J. SpeUeh Mascoutah, Frank Aagnitla North Chicago in Waukegar, M t- tblas Wariek v MARYLAND: Kltsmiller. Fr. Vodoplveo .MICHIGAN: Detroit, L. Plapkmr MINNESOTA: Chlabolm, Frank Gouio Bly. Jos. I. Pathol Eveletb, Lonla Qonle » Gilbert, Lonla Vessel Hlbblng, Jota Povio Virglna, Prank Hrvatlcb LONTANA: Roundup, M. M. Panlaa > Waahoo, L. NEBRASKA: Omaha. P. Brodorlck NEW YORK: Oowaada, Bail Mttlo FaUa. OHIO: Barber ton, Prank Trooa Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl* linger, Jacob Resnik John SlayuHk Glrard, Anton Nagodo Lorain, Lonla Balant, John Krytfl lonngatown, Anton Kikelj )REG0N: Oregon City, Ore« J. Koblaz PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikiT Broughton, Anton Ipavae Conemaugb, J. Bresavec Goverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnlk Export, Looli Sopančli Farrel, Jerry Okoro Forest City, Math Kaala Greensbnrg, Frank Novak Homor City, Fr. Fercncbak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoeb Midway. John 2nat Pittsburgh In okoUca, Philip Prognr I'hQtp Progar Steel ton. A. Una Turtle Creek, Pr. BeUfrw Weot Newton, Joeepk Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Wort AlUa, Pr. KA Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamond villa, Joo RoUefa Paak natopaft Mh to, katove je piW. ismw www