rMBBBKSIBHBBSB^aEa
^ajrečji slovenski dnevnik I v Združenih državah
V^ya za vse leto - • •	$6.00
Za pol lete .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7,00
i
GLAS NARODA
list .slovenskih idelavcev v Ameriki."
I The largest Slovenian Daily A	the United States.
p Itsned every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAND T 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 12. — STEV. 12.
NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 15, 1924. — TOREK, 15. JANUARJA, 1924.
VOLUME XXXH. — LETNIK XXXTT.
PRVA SEJA ZAVEZNIŠKIH IZVEDENCEV
Ameriški zastopnik general Dawes pravi, da bo Nemčija lahko plačala, če bo dobila potrebno pomoč. — Napočil je čas, ko je treba jasno in stvarno govoriti. Beparacijska komisija je dala strokovnjakom prosto roko. — Barthou pravi, da morajo vsa pogajanja temeljiti na versiallski mirovni pogodbi.
Pariz, Francija, 14. januarja. — Pod predsedstvom ameriškega strokovnjaka Chas. G Dawesa se je sestala da-Ipics komisija strokovnjakov, koje naloga je, preiskati fi-Jfnančiio stanje Nemčije.
Sejo je otvoril general Dawes ter izjavil, da bo zborovanje uspešno edinole, če bo na mesto zagrizenosti stopil zdrav človeški razum, ki laliko prepreči katastrofo, katera ogroža vse evropske zavezniške narode.
Napočil je čas, ko je treba stvarno govoriti ter se posvetovati o bistvenih predlogih.
Evropa izgublja polagoma ves svoj kredit. To pa v sle d tega, ker pod sedanjimi pogoji Nemčija ne more plačat i. In če Nemčija ne more, oziroma ne bo plačala, bo prej ali slej marsikatera zavezniška država bankrotna.
Glede članov odbora je rekel Dawes, da so praktični ljudje brez vseh političnih predsodkov. Ti možje vedo, da je hiša v ognju in da je že skrajni čas za gašenje. Ko je pa treba gasiti, bo pameten človek gasil, ne pa delal računov, koliko bo zgorelo in koliko ostalo.
Pohvalno je omenil tudi reparacijsko komisijo, ki je dala odboru strokovnjakov prosto roko.
Naloga odbora ni pečati se z vprašanjem, če je oku-paeija Ruhr okraja pravična ali ne.
Kakorhitro bo nemška valuta ustaljena, bo stopila Nemčija na pot produktivnosti in prosperitete.
Začetek nemške prosperitete bo pa začetek splošne prosperitete v Evropi.
Predsednik reparacijske komisije, Barthou, je rekel, da mora biti versaillska mirovna pogodba temelj vseh pogajanj ter da se morajo vršiti vse razprave v okrilju versa i llskih določb. Pariz, Francija, 14.
januarja. Danes so se pričela tukaj" - popa-
dalo izraza petdesetim različnim
janja, katera vodi ameriški bri- nazorom glede poti, kaitero bo pradni grenaral Dawes in na ka- j bolnik premeril, ko bo enkrat o-teri so zastopani finančniki in tr- j 7x1 ravel. Reparcijska komisija, Kovei Združenih držav, Francije, j koje naloga je bila rešiti vpraša-Anglije. Italije in Belgije. Ta kon nje vojne odškodnine, ni storila ferenca ima narnm spraviti na dosedaj ničesar drugega kot pri-
dan vsa dejstva, tikajoča se vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija.
Vodilni narodi sveta so se se* stali pod geslom, da je treba razpravljati le o ekonomskih razmerah in da mora ostati vsa politika strogo izključena. General Dawes je rekel ob otvoritvi seje. koje naloga je preiskati splošne vire dohodkov v Nemčiji:
—	Uspeh delovanja tega komiteja je odvisen v glavnem od tega. če bo mogoče prepričati zaves, niške države in celi svet*v splošnem, da prevaduje velikanska zmeda in da je prišel čas, ko mora konečno zmagatii zdrava človeška pamet.
Louis Barthou, predsednik re-paracijske komisije, je pozdravil izvedence z govorom, tekom ka-rega je rekel:
—	Ne pričakujemo od vas čudeža rešitve reparaeijskega vprašanja. vendar pa upamo, da bo mogoče z vašo pomočjo rešiti zaple tene probleme, o katerih moramo razpravljati.
General Dawes je povdarjal enotnost, ki je bila potrebna v vojni ter skuša.l obrazložiti zle posledice sedaj prevladujočih razmer. Reikel je: — Mi vsi moramo priti z državljani vseh narodov sveta kornečno do spoznanja, da je spravila neenotnost in razdrapanost razmer, prevladal jočih v Evropi, celi svet na rob propada.
Evropski kredit, — je rekel general Dawes, — je dobil najhujši udarec kar jfch je kedaj videl svet in glavni vzrok tega je bi gospodarski propad Nemčije. Celi svet je prišel konec no do spoznanja, da izgublja Nemčija počasi svoje sile in da je z vsakim dne manj zmožna odplačati vojno odškodnino kot jo zahtevajo od nje.
—	Vsak človek zdravega razu-- je rekel, — lahko presodi
sluškovala nasvetom teh političnih doktorjev.
Prva seja konference je bila pri prosta, brez vseh vojaških parad, kot so se vršilt v Spa. San Remo in Genovi. Predsednikom je bil izvolpjen ameriški general Dawe=, ki imi sicer vojaški naslov, ki pa zna boljše razpolagati s številkami in statistikami kot pa z vojaškim kolonami na vežbališČu.
ZA PREUREDITEV VLADNIH DEPARTMENTOV.
KOMUNISTI IN SOCIJALISTI PORAŽENI
j -
' Izid saških volitev je vse presenetil. — Kandidati meščanskih strank so zmagali skoraj po vseh industrijalnih središčih. — Berlinski magistrat ne more več plačevati svojih uslužbencev. — Nemški policisti so zavarovani s posebnimi oklepi. — Vrednost francoskega franka pada.
Pred kratkim je b'l sestavljen a Wjishhigtonu jw^ben odbor, ki se ima pečati z reorganizacijo vladnih department v. Poglavitna naloga odbora je združiti mornariški in armadrii department v eno celoto. Člani odbora z leve na desno so: senatorji Wadsworth iz New Yorka, Smoot iz I 'tah, Walter Brown, načelnik; kongresn'ki: Ma pes i z Mich., Moti re iz Vermont a. vojni tajnik Weeks, mornariški tajnik Denltv.
iz
Templt
iz
Pa.,
mm preti
generalni štrajk
Preteča stavka železničarjev je glavni predmet pogovora v An-glij1:. — Delavska vlada re bo še tako hitro nastopila vspričo najnovejših zapletljajev.
angleži pomagajo mehiškim vstašem
London, Anglija. 14. januarja. Javna pozornost je bila danes pr> svečena v glavnean posebnemu sestanku Trades Union sveta, ki jc bil sklican, da razpravlja, o preteči železničaa-ski stavki ter političnem položaju, ki se je razvil iz tega.
Niti enega, količkaj uplivnega člana ni bilo na konfernci, ki bi se ne zavzel za preprečen je preteče stavke, katere se javnost v splošnem zelo boji. V zvezi s-pretečo stavko pa je notranji politični položaj, ki je za enkrat v glavnem odvisen od akcije železničarjev, to je strojnikov, in kur-jačev.	j 1
Če bi se izjalovili vsi napori slednje in če bi do konca tedna v resnici zbruhnila stavka, kot se splošno pričakuje, *bi ohranila vlada sedanjega ministrskega predsednika Baldwina polnomoč in vprašanja odstopa te vlade bi bilo preloženo na poznejši Čas. Vi
Iz Tampica ne sme odpluti brez dovoljenja revolucij onarnega voditelja nobena ladja. — Vladne čete prodirajo proti zapad-ni revolucij onarni armadi.
Vera Cruz, Mehika, 14. jan. — Najvažnejše mehiško pristaniško mesto Tampico, iz katerega se izvaža petrolej, bo z jutrajšnjim dnem zablokirano.
Brez dovoljenja v&taakega voditelja de la Huerte na sme dospeti v pristanišče nobena ladja, one, ki se pa nahajajo v njem, morajo odpluti teikom štirih dnv De la Huerta je proglasil blokado v imenu ''prave mehiške vlade".
£1 Paso, Texas, 14. januarja Sem so dospela poročila, iz katerih je razvidno, da so revolucionarne čet zablokirale Tampico a suhega in z morja. Bojnim ladjam poveljujejo pristaši de la Buerte.
Hew Orleans, La., 14. januarja Iz Puerto, Mexico, najbolj južnega pristanišča države "Vera Cruz je dospelo sem več Amerrkancev. ki so izjavili, da je dospelo pred dotično pristanišče več angleških križank, s katerih so odvedli na suho par sao velikih zabojev.
Mornarji so izjavili, da so v za-ed etiki stroji, z goto
pussyfoot johnson
izsleditev čudnega
se zopet repenci indijanskega plemena
Znani Pussyfoot Johnson je pričel s svojo karijero v Nebraski, kjer se je pretepal s pijanci.
bi bilo treba v tr auspoiPtac i j ski
takem sLučaju glavnem rešiti problem.
Celo oni, ki so muenja, da ne bo sedanja kriza uplivala na stvoi-jenje delavske vlade, priznavajo, da bi železničarska kriza neizmerno uplivala na splošni položaj ter otežkočala delo novega ministrstva.
Celi položaj je v sedanjem trenutku skrajno zapleten ter je nemogoče ugibati glede konečnega izida. V najboljše informiranih krogih pa se vendar glasi, da st ne bo mogla sedanja vlada vzdržati na krmilu in naj pride kar hoče.
Tukajšnji jutranji listi obsojajo v splošnem pretečo stavko železniških strojnikov in kurjačev. Javno mnenje je proti možnim stavkarjem in listi povdarjajo dejstvo, da so se vse slične stavke izjalovile, če niso imele za seboj podpore javnega mnenja.
Kabinet se bo sestal še tekom današnjega dne, da razpravlja o preostalem delu ter pripravi vse potrebno za otvoritev parlamenta
Pussj-foot Johnson se je vrnil v fZdružene države s svojim steklenim očesom skozi katero vidi svet v svoji la.stni Inč;. Pravi, da bo postal ta svet suh kot so že sedaj Združene države, vsaj teoretično in tako suh kot so gotovi deli Združenih držav že sedaj. Oe-prav so mu angleški dijaki izbili eno oko. vendar ni omagal ter nadaljuje z navdušenjem s svojim bojem za svetovno prohibi-cijo.
Dostikrat se stavija vprašanje, če je Johnson odkr:t človek in če v resnici veruje to, kar pridi-guje. Neki dober znanec John-sona, ki ga pozna že trideset let. je rekel, da je Johnson odkritosrčen in da v resnici veruje to, kar pridiga drugim.
Johnson se je rodil v gorenj err delu držarve New York, a je šel v mladosti na zapad ter se nasta nil v Lincoln, Nebraska, kjer je postal zemljiški agent. Tam Ise tudi poročil z deklico, ki je bila tipkarica v uradu znanega Wil-liama Brvana. takrat še nepoznanega odvetnika.
Pussyfoot ni bil v onih dnel> preveč bogat. Delal je kot pLsai a imel vedno pripravljeno orodje, da se dvigne. V onem časn se je vršila velika propaganda za( prohibicijo in Johnson, ki je spo znal, da tiči v tem denar, se je oprijel z velikim navdušenjem pripagande za prohibicijo.
njih munieija, namenjena za mehiške vstaše.
Washington, D. C., 14. jan. — Vladne čete so začele prodirati proti zapadni revoineijonami armadi.
V krstkem se bo vršila odločil-

V Calif orni j i so zasledil; kolonijo Indijancev, ki nima jezika v navadnem smislu besede. — Člani tega plemena se znajo pogovarjati s pticami.
DVAJSET OTROK UTONILO V MOČVIRJU.
Pariz, Francija, 13. januarja. — Včeraj je v Lroiigway. department Meur et Moselle, utonilo v nekem močvirju dvajset otrok. Otroci so se drsali po ledu, ki je naen krat počil ter jih pokopal pod seboj. Dosedaj so našli devet trn pel.
KOLEDAR
n leto 1924 W STANE SAMO 40c
Naročite ga takoj, da n« boste fares njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8t^ New Tort
Berkeley, Cal.. 14. januarja. — V Siskiyou pogorju v severni Oa-liforniji »o zasledili pleme Indijancev. kojega člani se razumejo m<iil seboj 1p spomočjo žvižganja in ki se na isti način pogovarjajo s pticami. Tozadevno vest je sporočil kuratorju antropološkega muzeja na vseučilišču Oalifonra, A. L. Kroeberju J. R. Saxon, ki je v službi gozdarskega department a Združenih držav.
Saxon je rekel, da so več tednov čuli gozdarji v oddaljenem deln Siskiyou pogorja po službenih telefonih, ki segajo od postaje do postaje v gorovju, neko čudno žvižganje. Saxson je uvedel preiskavo in tekom večera za je zalotil gorski v;har. Našel šel majhno kočo indijanskega sloga. Bila je prazna in sklenil ie preživeti noč v tej koči.
Gozdar je zapustil kočo, da spravi svojega konja pod streho Ko se je vrnil, je našel na tleh vročo kuhano hrano in v kotu po-;teljo, napravljeno iz medvedjih "n drugih kož. Nobenega človeka pa ni bilo blizu.
Dva dni je živel Saxon na ta način. Kadar je zapustil kočo, je našel ob povratku v njej pripravljeno hrano, a vsa njegova ur nost. ni mogla zaslediti nevidnih gostiteljev.
Konečno, tretjega dne. je prišlo več Indijancev v kočo in r različnimi znamenji so informirali gozdarja, da je bil njih gost
—	V svoje veliko začudenje. — je rekel — sem izvedel, da ne govore drug z drugim v kakršnemkoli besednem jeziku in z navadnimi glasovi človeških bit'j. temveč da se pogovarjajo med seboj le s pomočjo raznovrstnega žvižganja.
Na žvižgano povelje so prihitele ptice z vej dreves na travo sredi gozda, da zaa-žijejo hrano, katero so jim pot resi e ženske plemena. — je pripovedoval Saxon. Opisal je moške tega plemena kot skrajno plahe ter pripomnil, da so ženske kot sme.
—	Ob zvoku mojega glasu, — je pojasnil, — so ženske zbežale v kanjone.
Rekel je, da so ga povedli ti Indnjanci k najbližji telefonski postaji gozdarske službe ter ga s pomočjo znamenj obvestili, dm so videli gozdarje posluževati se toga inštrumenta in da so ga Mini preeiskusili na svoji laetol na&in,
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Te dni so bile zaključene volitve na Saškem, ki so vse izvanredno presenetile. V Lipskem je dobila meščanska stranka 38 mandatov, komunisti in večinski soeijalisti pa samo 35.
Tudi v Draždanih ima meščanska stranka večino.
Saška je bila dosedaj splošno znana pod imenom ''rdeča Saška". Komunisti in soeijalisti so kontrolirali vsa važenjša saška industrijalna središča. Zato ni čudno, da je vse presenečeno vsled izida zadnjih volitvah.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Blagajna berlinskega občine je napol prazna. Oe ne bo takojšnje pomoči s tc ali one strani, se bo osušila popolnoma.
Občinski uslužbenci dobivajo le polovične plače. V prejšnjih časih si je občina na ta način pomagala, da je izdala svoj denar, česar pa sedaj ni mogoče, ker je v Nemčiji splošno uveljavljena zlata marka.
Med Berlinom in Monakovem je bila te dni ustanovljena direktna telefonska zveza.
Berlin, Nemčija, 14. januarja. — Vsi berlinski policis-so dobili posebne žičnate oklepe, katerih ne more prebiti nobena krogla. Oklepi so iznajdba nekega nemškega inženirja. Policisti nosijo oklepe pod uniformo. Pri preis-kušnji je bilo oddanih na nekega policista iz neposredne bližine deset strelov, pa se na oklepu ni poznala niti mala praska.
Pariz, Francija, 14. januarja. — Prvi dan zborovanja finančnih strokovnjakov je bil že vsledtega značilen, ker je cena francoskega franka tako padla kot še nikdar v zgodovini.
List ''La Liberte" je objavil članek, ki ima naslov '•Panika". V članku je izražena bojazen, da se bo cena franku še bolj znižala in da bodo prekiniene diplomatične zveze med Francijo in Anglijo, kakorhitro bo prišla v An-gliji delavska vlada na krmilo.
žvižganjem. To je pojasnilo skrivnostne glasove, katere so čuli gozdarji na telefonu.
Saxon je mnenja, da je osamljeno pleme žvižgajočih. Indijancev stranska veja Karok plemena. Profesor Kroeber je rekel, da so Karok Indijanci izvanredno inteligentni in pridni in da štejejo danes nekako 2000 duš. Sedaj preiskujejo poročilo o žvižgajočih Indijancih.
SAMOMOR STARCA, KI SE JE POROČIL S 14LETN0 DEKLICO
KRIZA V HONDURAS KONČANA.
Washington, D. C., 13. jan. — Poročila, ki jih je dobilo tukaj-nje poslaništvo, naznanjajo, da se bliža ministrska kriza v Honduras svojemu koncu- V par dneh bo izvoljen namestnik predsednika Lopeza Gutterieza.
Atlanta, Ga., 13. januarja. V soboto se je ustrelil 751etni G. W. Manning, ki se je pred dvemi tedni poročil z ne-ko štirinajstletno deklico.
Mlada žena je povedala policiji naslednje: — Rada sem ga imela, ker je bil tako ljubek in prijazen. Že pet let sem nosila k njemu popravljat čevlje, zaljubila sem se vanj in se poročila ž njim. Z možem nisva nikomur povedala, da sva poročena. On je imel šest otrok, katerih najmlajši je star enointrideset let. On je bil edbii človek, katerega sem res ljubila na svetu. Zakaj si je vzel življenje, mi ni znano.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITAUJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro In po
cenah:
Dtnea so naše cene iledede: JUGOSLAVIJA
Razpošilja na zadnje poŠte ln Izplačuje "PoStni črkami savod" In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod* kjer Je pač za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. ...... $12.30
2000 Din. ...... $24.40
5000 Din- .:____ $60.50
Pri nakazilih, ki snaiajo manj kot en tisoč dinarjev raSunlmo poaabaj po If centov za poitnino In druga atroik j.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoHlJa na zadnje poŠte ln Izplačuje "Jadranska banka*" ▼ Trata, Opatiji in Zadru.
200 lir ........ $10.00
300 lir ........ $14.70
500 lir ........ $24.00
1000 lir ........ $47.00
Prt nakazilih, kt snaiajo manj kot 206 lir raSunlmo poaobaj p* 1B centov ss poitnino In drupe »troika.
Za psitljatre, Id prisegajo znesek pet tisoč dinarjev ali pa «va ttoi Hr
dovoljujemo po mogočnosti ie p—fbni pojimi. Vrednost dinarjem ln liram sedaj ni stalna, menja ss vpčkrat in nepri-čakovano; Is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Bačanamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede Izplača t —ertUdh dolarjih glejte psscfccn egiaa v Um Bsta. "
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Tort Bank Draft
iwll	"»w* W	HUH ATT» ■ MM* ••


Z	Sfc-čii	žmmž&Lj*.-
GLAS NAHOD V 15. JAN. 1924
"GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
CRANK 8AKSER, President	LOUIS BENED1K, Treasure
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: 82 Cortland t Street. Borough of Myhattan, New York City, N. Y.
•Q L A S NARODA'
(Voice of the P»opie)
)«su«d Every Ony Except Sundays and Holidays.
Zm celo teto velja
In Canado Zm pol Irta Zm četrt lets ......
!>rt za Ameriko	Za New York xa lelo leto....................I7.C
................ «6.00	2s pol leta .........................
................ f3.G0	Za inozemstvo za ceio leto ....m«	$7.0
................ $1.50	Za col lets ...............t..................»3-5
Subscription Yearly S6.00
nagovarjajte tudi svoje prijatelje in znance za to koristno idejo, in naša bodočnost nam »bo zagotovljena1
Zadruga ima že 11.S89 dolarjev 77 centov prebitka.
Pozdrav!
Math. Jereb. I. nadzornik.
Iz Belokrajine.
Do zu(b oboi oženi Bukovijani sol hodili vsaki večer na Boj an ore in' tam popivali pozno v noč. Nedeljo pred Božičem so prišli zopet. Pa-troda je pozvala i pol deseti uri krčma; ja Kadeta, da naj odslovi
policijska ura že pro-
To se je baje rpripetHo pred davnimi leti v v naših krajili pod Žirovskim vrhomi
Kmet je inu-1 hudo ženo. Sam
3tujnsimi<mHka
Ustanovljena L 1398
g< v.te, ker je
šla. Naenkrat se pa čuje s k euro potem sredi vasi ostro streljanje.
Vnela se je bitka med vaško pa- ljubi dolgi jezik je je bil. Le, ka-Na Bojancih je prišlo do krva-j trdo, pri kateri je bil Stevo Vrli-i cjar so j0 .prav huai krči prijeli, vih nemirov.	j ^Č in učitelj, in pa med uslužben- je mirovala.
Rojakc-m bo znano, da je kupila i ^i iz Bukovja, štirje od njih sv i Nekega due je obležala v tik pred vojno židovska, tvrdka; kili ranjeni. od katerih je eden
SCainL Sfsihint;
Inkorpcriran^i i 130«
GLAVNI URAD v ELY. MTNN
Benedik Veliko Bukovje, ki je bi- JgoiOEi drug: dan na potu v Ljub-la ena
steijj
Aavertnerr.ent on As"eenent.
"Glas Naroča" izhaja vsaki dar, izvzemži nedslj In praznikov._
Dopisi brez podpira In oFhfrrrPtl se r.e priobčujejo. Denar naj F© blagovoli po ■UJatl po Money Order. Pri tpr^memb! kraja naročnikov, prosimo, da se nair tud! preJSnjo bllvalifiC-e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A" Cortlsndt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
•nr»n s
PARIŠKA KONFERENCA
Včeraj so začeli v Parizu zboroviati možje, ki so izvedeni v financah in narodnem gospodarstvu. Razmotri-\ali bodo, če zamore Nemčija toliko plačati kot zahtevajo od nje.
Značilno je, da ni zastopana na konferenci nobena nevtralna država. Izvedenci so Francozi, Belgijci, Angleži in Italijani. Kljub temu so pa zastopane na konferenci tudi Združene države.
Zastopa jih general Dawes.
Poglaviten namen konference je določiti, koliko zamore Nemčija plačati. V zvezi s tem se pojavlja še več drugih vprašanj, kojih najvaženjše je: Kje bo dobila Nem-
. po-
Nič s.e ni premaknila, srce
- -	,	, . . _ . ji ni utripalo, ni dihala in celo go-
na j večjih šum na Belo- ijano umrl. i'.il je to lug-ar t ran jo \ ^ ^ .
kranjskem. IVled vojno so naredili Tiavue gore.	.
,,	. v, •	• , t- i. lw „ , . - n i Hodili so jo tipat. Bila je mr-
li o£>"odb o z vojaškim erarjem, ki Kako bo cela stvar izpadla, bo;	. . . .
., , ... 1 „„iv,.;„	♦	n zla. In kmet ie zaeel propravljat r
j:ni je napravil gozdno železm-eo najtnze pokazala porotna sodim.!	,	, , , -
dolgo 0 km od Črnomlja notri v "Kmetijski list" je že svoja tri	Po treh dneh so *> 2abl".
Bukovje do blizu Bojancev. Krae-' !«*« sem opezari il.-da je potrebna j h ^krato, bl tKlncsh doh
tem so svet kratkomalo vzeli in' i-sndarmeruj.ska stanja na Bojan- l>rotl Hotavljam.
jim vrgli zato po vojni nekaj gro-1 dokler })0 sekalo, ker pri-	Je sreča hotela, da se je b:*
še v. Ob prevratu je bilo poseka-'	vsakojaki temni elementi prvi pogrebec izpodtaknil ob ko-
nih tam svojih 50.000 kubičnih vmes. ki vznemirjajo okolico s renino, ki je molela iz žive meje.
metrov bukovih drv, ki so jih pri- jtatv nami ali ?. nadlegovanjem, j Pogrebee je telebnil na tla, osta-
pravili Rusi in Italijani. Kmetje Opozarjal je na razne krivice, ki li trije so izpustili, krsta se je
so se ob prevratu zavzemali, da bi1 •c'-e godijo ljudstvu, a vse je bil'zazibala, padla, pokrov je odne-
lobili stvar v svoje roke, a je bilo !;c'--> v steno. Sedaj pa, ko so žrtve/hal, in žena v krsti se je začela
premalo sloge. Ljubljanska vlada1 eksei-cira g. Fiber s svojimi žan- i premikati
je prodala čifutu drva nazaj za	P" Boianeih. Zakaj se nje-: odnesli'so jo nazaj na posteljo.
12 K meter, a jih je kupila ie* o«*».k. preje n«, bolj po- Je ,ej ,kot	,kll ,
par mesecev nazaj za 72 K za me- tiiftadfl, pa ne bi bilo teh nesree?) . J , * . . , .
„ . , t	.	,	y .v . ... .. _	, i ure je začela govoriti .da je b:lo
ter. Torej dobro gospodarstvo!	Letošnje licitacije lova so bile - .
|JOJ.
j Ni bila namreč umrla, ampak 1 strašno hudi krči so jo bili prijeli.
Štirinajst dni pozneje je pa res umrla.
Njen mož je pripravil drugi
V s,taitih časih so uživali Bojan- precej hude in so prinesle obči-'ani velike .svoboščine v loži, ci-' nam precej koristi, fut je pa vse ukinil. Naravno je, j Umrla je v Gorenj al h .stara Cela je rastia nevolja vsaka čas in sariea. V Tri bučah pa je nevarno ker jt^ kmet videl, da pom a gajo' zbolel znani Grubek ali Jurišec. judu vsi črnomaljski gospodje. | v Moth]<i se je Vlgn tridnevni Nekoč smo že povedali, da je čr-! kmetijki t,r.ajj ki je o])isk,.vaJ
Giavn. odbornik!: Presecir.lJ:: RTOOI.F PEHDAN, 9S3 E. 185 St.. Cleveland, (X i'o-lvrcds. dnik: LOITIS BALANT, Box lOt Feaxi Ave., Lor&ia. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box S61. Ely. Minn.
Bla#rajnlk neizplačanih sairtuln: JOHN MOVEEN, 413 — l*£h At*. "Duluth, Minn
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAREK, SGS American State Bank Bid«., CM Grant S«. M Siztb Am, PiLLiburch. Pa.
Ncdzarnl otftcr:
AXTON ZBaSXIK, Boom 206 Bakewcll H.'Jj.. wot. DUmond ul Osma«
Stieets. Pittsburgh. I'a. MOHOP. MLADIC. 1334 TV. IS Street. Chicago, m. FRANK SK-ilABEC. 4S22 Waahlrvf.on Street. Denver, Cole.
Porotni cdbcr.
LEONARD SLABOD>TIK. Bo* 480, Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid«., Puyallup. Waak.
FRANK ZOR1CH. «217 St. Clair Are.. Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN FTRC. 7S0 London Rd.. N. E„ Cleveland. O. PAULINE ERJIENC, 3S3 Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STEJILE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colou ANTON CEiAHC, 638 Market Street, Waukegui, 11L
Jedncrlno uradno b1«*!^: "Gl*a Naroda".
Vee «tvs.rl tikajoče ee uradni n cadev kakor tudi denarne potUJatv« naj se poftl! ja Jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poftilja na pred-eednlka porotnega odbora. PrcSnje za Bi>rejem novib Članov ta bolnllka »pričevala naj se poSUJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovarska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom Sa obilen pri.-top. Kdor želi postati član te organizacije, naj s® sglaal tajnika . bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dr^atev ee pa cbmlt« na. gL tajnika- Novo diuStvc ee lahko vatanovl z 8 člani ali članlcamL
Jugoslavia irredenta.
Po sedmih letih
malo znali
posestnikov.: pogreb, ceniti Belo- Ko so jo pa
nesli mimo žive
se je o!r'a>"l iz lius.1 j«, vr-nec Ivan Br«-/*ivet-.
zvonove. Kuiuovala
cija dovolj moči, da bo zadostila, svojim dolžnostim?	bMmela ^klptaMčim nnxlkai	f M"-
Da sc je to ^rašaiije sjdIoIi j^ojavilo in da bo vkrat-	—	„„	: GiM>e!jci so doinli
kem zadobilo največjo važnost, je zasluga ameriškega generala Dawesa.
Ob otvoritvi konference je imel možak značilen go's or, v kojem so najznačilnejše naslednje besede: —
4'Od nemške produkcije je odvisna evropska prospe-riteta.,?
Poleg tega je pa tudi stavil dve predloga.
Prvič. "Ljudje morajo priti do prepričanja, da mora na svetil zavladati zdrav človeški razum.''
Drugič: "S političjfib in gospodarskih bojišč je treba pregnati uacijonalističije demagoge!";
To je dvoje nazira?ij, ki sta v absolutnem na^ protuju z načrti Francije.
Marsikaj bi bilo mogoče, če bi počivala versaillska mirovna pogodba med staro šaro.
Versailska mirovna pogodba je x>odobna polenu, katero je vrgla Francija konferenci izvedencev pod noge.
Na konferenci se bo unela velika besedna borba med zdravim človeškim razumom ter francosko hinavščino in zavistjo.
Zaenkrat je vse odvisno od generala Dawesa. Če bo možak vztrajal na svojem stališču, sme Nemčija upati, da si bo v bližnji bodočnosti opomogla.
i a 11 tržiivki obč"ni p-iin za mt-sino tržaški	uizsveiljav « in to vsaj S in p l mi-
ki pozdrav- bjona hublvinh metrov letno, ne
. kranjfti vrednost takih tečajev, bo- meje. si je gospodar obrisal oči in 1	znance. Tako ^e m-itr^čej ;vc.!U"-" i"d:j«mov. Tržaško
Kohko potov m do sanii prosili zallje? tako je pa' posvaril'nrve-a pojrrebca:	i	<• ^atoroia ^e misli,	Plmamo. ki
la je že zdavnaj mrtev.	'
nomaljski gozdar Campa privezal i0 :-azmt.rr,ma eajega vola v loži, kjer je bil dva Kadar bodo dni.. Zato so ga Bojančani nagra-iili z batinami.
— Le merkaj na tisto koreau-lejDe nove ,10i	pn<U-š. <la ne bo spi*t
sta «:. mini- 1al. hluiič% kot je bil pred štirinaj-
< f:ia za plin j." d<<gm"or-i.t. /a kubični meter.
j ter na razpoloženju dr. Niko Zn-' .t\mi dncyi
Italija .)• dobila Reko.
I11 če bo zabreipenela še po č«-:n
orav nobene koristi ne škode. Iju-lem pa bi le prav prišlo.
Vodstvo V gozdu samem, kje,	panie 1U lljt^ova s;>1>rtri?a. Ljudem
>0 oarake. so nneli sami mladi	](.po xidl ,la je mhllfster ^ pit je Ti so zahajali večkrat ali,vedn<1 stau.j Gribe!jc> ki ^ uikoIi
rsaki dan na Bojance in zalezo-	in nikjer ne sramuje svojih kume-;
v-ali liojancice. jSaitleo-ovali so irh	tfiv ;n i.,,,,,;,. .,„.„.,1. • - ,.„	. x . . ..
, - . . ~ •r	111 i-umie. .ampak prijazno z druarem, bo tudi dob da-
.:iasti ponoei, l:ar m bilo prav sta-	,n.mi; nh?.,,;,* „ • v m	' .
v - ■ t •• t	1 obi-uje. .slovesnost je bila Navsezadnje bo Slovencem
Za Pro coraeenJe policijske	ppav lepa I)ekleta so letIa lmi0.'
,re se zandarji ne brigajo in tako	go veneev in okinčala slavolok, da« li^i
va^anl sami uvedh Patrole. ki	bil:, kaj> D|>hn| hi }>IIo> da ^ tudi|ljanl
o pazile na nočni mir. Ker so bili	župan nauči spoštovati državno!
-azgrajaci iz Bukovja s tem ovi-	zastavo. da mu jo ne bo treba na-raffii. so kuhali jezo in pretili Bo-jancanom, da jili bodo.
11
Razmere v
ninka j<
Idriji
ju cene
Kalknlinma j" na teme] j anirlešktira c-tooija. k: j" sedaj 1 cirka 1S»> lit. za eno tono. Trst je imel že svoj čas pogodbo za d«>ba-
liro
Francoski frank je postal manj malati na ]i;ršo. Učiteljico bi rad vreden kot je laška lira. ( ft ran spravil zato, ker je dobra Pa naj kdo rfče, da ni resničen Posebno piko so imeli na trgov-; Jugoslovanka. Xo. naj bo gospo- preirovotr: — Kdor visoko leta. ca Stevo Vriiniča, ki se je od pr- d:čna potolažena, da tega ne bo, nizko pade. /ega začetka l>oril za to, da bi do- kajt.i preje se bodo polomile noge :	* *
ji!i kmetje svoje pravice nazaj, j njegovemu županskemu stolčku.
n f^kraju pf.staja jo i vsak dan bolj obupne. V Idriji |:majo že približno H> brezposel- vn p ira ..
.uh. med tenu p-s-bn«-: .voje vr- ; janja	vo ^
! -te- okr< y: Hs> • • brozp- >elnihrT di j jakov. k: \ <led pomanjkanja sred-j .... o-j te v ne morejo iti študirat v Vi stal edinole Studenec pri Ljub- j dem. kam--r je bil orem^čen s: ed
\ n ji > l>ki zavnd iz Idrije, S stra * #	' ioni se povprašujejo: Kaj bo z 11a-
! mladino, z naš:m inteligentnim ara-jčajem?	i
Plavži v Skednju pri Trstu,
Novice iz Slovenije.
T—;,
U op
I S 1.
Brooklyn, N. Y.
Vsest rr.11 ko nam od dne do dne, A*edno in vedno na boljše grel pravi dr. Cone po svoji avt-osuge-stiji.	' £
I11 res, če človek vztraja, mu gre na l>oljše. Tako n. pr. vzdržuje brooklvnski Tamburaški zbor redno vaje vsako sredo od 7. do 9. ure zveeoi v prostorih pevskega društva Danice, 92 Morgan Ave., Brooklyn, s po voljnim napredkom.
Jugoslovanom nudimo priliko slišati nas 19. januarja na zabavnem večeru tamburašev v bivših prostorih Martina Raucha, 69 Irving Ave., vogal Start- St., Brooklyn. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Za obilno udeležitev se priporočamo.	Tamburaši.
Waukegan, HL
Novo leto je pred nUtni. Čas, ko vsaki trgovec pregleda svoje premoženje. da se prepriča, da li njegova trgovina napreduje ali nazaduje ter da vidi, kako mu je treba voditi svojo trgovino v bodoče.
Gotovo bo zanimalo ne samo delničarje in ostale Slovence v Waukeganu in North Chicagi, ampak tudi širšo javnost poroedo o slovenski zadružni zvezi "Waufce-gan and North Cliicajgo Co-opera-t rve Asso ci at k>n' \
SlovensI;a zadružna zveza je bila ustanovljena meseca aprila leta 1920., inkorporirana dne 17. avgusta in odprla svojo prodajalno dne 13. septembra 1920. V teku teh treh let in štirih m^ecev ja "Zveojt" lep© nagsredovala. D«ne» šteje 237 delničarjev, ki po-sadnjejo 271 delnic. (Delnice po TO 00.) Kako* Vatik* štrtt, tdn>
je imela tudi "Zveza'* svoje tež-koče v začetku. Treba si je bilo nabaviti mnogo opreme, truke za dovažanje blaga itd. Zraven tega tudi ni bilo izkušenih voditeljev, ki bi znali urediti poslovanje trgovine itd. Ali s časom .se je vse uredilo. Sedaj je prodajalna dobro opremljena z vsem potrebnim, tako da ne bo potreba več kupovati takih stvari.
Mnogo je seveda še Slovencev in celo delničarjev, ki ne izprevi-diijo, da je v njih lastno korist, oko trgujejo v svoji lastni prodajalni, ampak z enim ali drugim izgovorom kupujejo rajše od judov (pravih in krščenih). Razume se, da drugim trgovcem ne "diši" Zveza in da skušajo z nižjimi cenami (četudi slabše blago) ken-kurirati 7. Zvezo; toda dovolj je še zavednih Slovencev, da bi ji mogli škodovati.
Edina stvar, kar Zveza še 'potrebuje. je svoje lastno poslopje, katero bi odgovarjalo vsem potrebam Trgovine in za katero se že pridno delajo načrti Zveza tudi že lastuje parcelo na najlepšem prostoru v North Chicagi,. ravno uaaproti slovenske cerkve.
Zveza ima torej dobro podlago in upati je, da se pod vodstvom, našega sedanjega vrlega poslovodje g. John Zal ar j a še bolj povzdignila. Da pa nam bo to mogoče, je potreba, da gremo vsi na delo, da pridno agitiramo za nove delničarje in da tadi start delničarji -posežemo v žepe, da ne za-bredemo preveč v dolg.
Torej, dragi rojaki, pustite na strani vse predsodke, osebnosti in izgovore! Pnertanate delničarji in ddjemifiči slovenske zadruge ter
Smrtna kosa.	I
Dne 17. decembra je umrla v Sp.
ta način ogenj ni imel izstopa.-' '.*• led -omejitve razširjenja po tleh Pcu-čiču pri Sv. Lenartu v Si o ven-! Pa J«' plamen bušnil v zrak in pre-: kili goricah Terezija Itthtai4e, j strop ter strešno tramov je." i -rla narodna žena in mati Petra Mavec Ce -ar je hitel klicati na1 RihtariČa, držajiega živinoztlrav- P ,)a' "č v sosednjo Lajoveeevo to-.lika v Šoštanju.
ikT poročajo iz Trsta, začno v I "ci-itkem obratovati. Plavži so last t * *	j Kranjske industrijske družbe in|
slovenske domovine	obrat v tem velikem
m djet.iu kmalu po pričet k u sve-oviie vojne. K;ukor se čuje. ne Lr:»'; 1 pričetek obrata v polnem cbs*1-111. marveč le z^i delno obratova-*	oje. Iz plavža v Skednju IkkIo da-'
bo r»r;red:l
pod j 11 jem. Poga-p--godbo so trajala povzročida mnoga ( ...zburjenja v Trstu. Sporazum pozdravljajo v Tis-tu kot srečen ; I'lii'ii za gr.-;rx>da:^ ko p>vzdigo in oživljen je dela Trsta. Tekom dveh me-.eeev začne « brat in gre za za-P'».-Jenje kakih 600 delavcev. To je le mali del clotne potrebe. Za p ■ 1 jet je znači nova p godba vseka k« »r napredek po dolgem pučit-ku. vendar s • d » r< dnega dela pre-:.u uati še velike težave.
Malo več in malo manj Slovenskih domov. -
To bi moralo biti geslo rojakov v stari domovini.
POTREBUJE se dobre degarje.
Vprašajte pri:
Max Fleischer,
475 McNeil Street
Memphis, Ten.
Dne 26. januarja Slavec77 svojo letno maškarado Češki Sokolovni.
Dvorana je dovolj prostorna zn :
ples in druge komedije. Svirala bo izborna godba. Pipe bodo od-
varno parketov in od tam tudi po- lzDO™ -fK,oa"	fKHto fXt" ;
zval mestne poklicne gasilce iz	pokorščino suhi posta- ji
Ljubljane. Delavci Lajovčeve to-;vl- Marsikatero maškarico, pa naj; vame in jz sosednje kemične tvor- ]>0 še taiko zakrinkana, bo mogo-ni-ee so odhiteli takoj na kraj ne-, C'e P° nogah spoznati, sreče. Okoli pol 12. so prišli tudi J Tutli Jaz bom navzoč. Toda to-ljubljanski mestni irasilei, vendar i pot brez lilije. Vrag jo je vzel.
Eksplozija plina. — 1,500,000 K škode.
Dne 22. dee. okoli 11. dopoldne
je nastala v '1 Tovarni lanenega
olja in fimeža Hrovat & Co." na - ,	..
.. ,r . , . T . ... . »pa je bila najhujs nevarnost ta-
polju v Mostah pan Ljubljani ne- ,___. - .	^ .
-j	. , .	krat ze odstranjena. Gabsoi so se
nadoma močna eksplozija, kateri	, -
.	,	, . omejiM samo na obrizgavanje so-
je sledi v trenotku velikanski	tor(>v r^y^ ~ez ^
ogenj. V tovarni, kr obratuje se e ^ uro i)H	sre^0 ^ nasi Godbi- Se res izplača. Ali si
,d meseca oktobra 1923, so kuhali I1Qma	škoda, ki sta jo po-j	misliti kaJ
v kotlu laneno olje. \sled jasnega xzvo^ ekwloziia in niVi ^^^ j takrat, ko ti bomo zašpUali ^ri v remena
Bojak je takole agrtiral: Pristopi kot podporni član k
aneno olje. V sled jasnega	, ....... , takrat Iro ti
. ' . , i - vzrocila eksplozija in njej sledeči l Tafa-raI> KO Tl 111 collie a niso uhajali na-	v . , ... .	. , t^ctt-oTih t
..... ...	- 1 požar, je zelo velika m se ceni do- pogreouT
Drrajoei se plmi radi močne kur- . . ..	_
J	sedaj pi-djblszno 11a 1 .oOO.OOO kron.
PoŠkudocvan i. oziroma uničeni, so
vsi tovarniški stroji, kakor elek-
jave v normalni meri skozi odprtine v ta namen napravljene ventilatorje. Kipeče olje v kotlu je „ . ^ ^	...
, ^ , . j ti-ien: motor s transmisijami, se pnvzdigorvalo ze pokrove m smrd- „	,. .	J . ' ^
ijivi ter omami j i vi plini so uhajali že v kuhalni prostor, kjer sta se nahajala obratovodja Avgust Ta-oOrsky in njegov pomočnik J. Ce-rar. Zrak je postal kmalu tako za-dušljiv, da sta se morala oba za trenotek odstraniti iz prostora. To je bila njiju sreča. Komaj sta sto-pila v drugi prostor, je že sledila eksplozija. Pritisk in puh zraka je bil tako močan, da ga je čutila celo žena dbratovodje, ki je stala na pragu sosednjega stanovanjskega poslopja. Tla so postala v hipu podobna veliki goreči masi.. Zračni pritisk je odprl tudi železna vrata, ki vodijo v kuhalni prostor in goreče olje je grozilo, da udari v sosednji prostor ter skladišče, kjer so se nahajale velike množine finieža m olja. Nevarnost je bila neizmerna. Le prisotnosti duha ubratovodje in njegove pogumne žene se je zahvaliti, da ni ugonobil divji element cele nove staivbe.! Taborsky je kljub ognju skočil takoj nazaj k odprtim vratom in jih n krampom znova zapri, da na
sr.lke za olje. kompresor itd. Po-Z-ir je uničil tudi nad 1500 kilogramov olja. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Hripavost
in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posjjedice vzemite
Severa's Cough Balsam,
ki prinaša zzieijer.o :n hitro pomoč. Imajte ca pri roki v iiii: za zimske mesece.
Cena 25 in 50 centov.
Vprašajte po Iekzmah.
»OTercv
ii iCto
je c&tifnjcti. Dobe s^ po vseh ]*-.-kamah zastonj ati pililo n^in.
Ce bo šlo tako naprej kot gre ; sedaj, bo slovenska cerkev v-1 Brooklvnu tako suha in švohotna. i da bo moral gospod fajmoštei'1 trebuh zunaj pustiti, ko bo sto- i pil pred oltar.
Zagovorniki prohi/bicije so se-1 stavili nov program in si zadali novo geslo, ki se glasi:
Žganje je treba ločiti od politike.
Bog ve. kaj se bo v tem slučaju poboljšalo — žganje ali politika ?
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
11'Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavljen j a "affidavi-tov'\.pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
NOVA ZAHIMIVA PIJTOA
NA KRVAVIH
Spisal I van^MatiČic
n.50
^P RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega
polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is
Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavc in p
polkovem upora ter njega z&kletvi.
■ ■ ... ' . . ... 1 »■ Knjiga Ja trdo vtaana, Tielmja 870 atrmid in 28 slik to vojaa.


»»»Mol
SSB
■ t - -

OT,AR NAHODA, 15. JAN. 1925
Če bi bili skopi, bi moral svet stradati.
Ker izdajo Združene države eno oaminko svojega dohodka za bistveno nevažne in nepotrebne stvari, imajo Francija, Anglija in ostale dežele sveta, obilo dela. — Dvanajst odstotkov letnega dohodka se v porabi za nebistvene stvari
Kdo pravi da je narod Združe-( Praške, parfume itd. 250,000,000 nih držav umazano skop? Najbrž Importirane deman-
nikdo. Kdo pa pravi, da, znamo izdajati denar? iSkoro vsakdo.
Ce pa kdo tega ne prizna, ga bodo prepričale naslednje številke. Te nam kažejo, da se je tekom preteklega leta izdalo v Združenih državah za luksurijozne predmete več kot osem tisoč milijonov dolar jev Zapomnite si, da le za predmete luk.susa. Kar se tiče stroškov nakupa za življenje potrebnih stvari je druga, skoro prav tako presenetljiva povest.
Združene države uživajo sloves, da so najbogatejši narod na svetu. Letni dohodki znašajo malo več kot šestdeset tisoč milijonov dolarjev in ti dohodki rastejo od leta do leta.
Državljani Združenih držav izdajajo dvanajst odstotkov tega letnega dohodka za stvari, katerih ne morejo jesti ali piti in ka-lerili ne morejo nositi. Ne, nočemo vas motiti, kajti del te velikanske
te itd.
60,000,000
Skupaj ........ .$7,797,000,000
To najbrž ni popolni račun za nebistvene stvari. Sestavljen je na temelju poročil, katera je dobila vlada Združenih držav, ki kažejo davčne dohodke za nekatere luks urijozne predmete. V drugih slu čajih pa temelji račun na množini importiranega blaga- Račun seve da tudi ni natančen, ker je njegov edini namen dokazati splošno narodno nagnenje do izdajanja de narja za nebistvene stvari.
Ta račun bodo seveda številni kritizirali, ker se je vključilo vanj avtomobile. Ljudje, ki so interesi-rani v avtomobilski industriji, tr d i jo. da ni mogoče še nadalje ozna čiti avtomobilov kot luksurijozni predmet. Neštetokrat se je pov darjalo ter dokazalo na temelju
VELIKI MANEVRI OB P ANAM SKEM PREKOPU.

SSSS8S855SK-:
študij, da je avtomobil narodna svote se izda za zavžitne stvari kot potreba. Dostikrat so bile poslane1
eandv, bogato pecivo in vino, a vprašalne pole številnim lastni-j-
vse te stvari so očividno luksuri-;kom avtomobilov v naporu, da s«'predstavlja le importno vrednost jozne stvari.	;dokaže, da rabi pretežna večina (t;>pa lapa Konečni konsui.iem je
Dne 2- januarja so se začeli ob Panamskem prt kopu veliki vojaški in mornariški manevri, ki hoda trajali do 22. januarja.Pri tej pr liki se bo natančno pre izkusila obrambna možnost utrdb ob Panamskem prekopu. Slika nam predstavlja štiri mornariške izvedence: poveljniškega poročnika C. P. Masona, poročnika S. H. Warnerja. poročnika .1. 1). Price in poročnika B. H. Wyatta.
Ruska vas.
Dvanajst odstotkov etnih dohod-|Ijl,di svoje kare pred vsem v tr*imoral plačati za ob;e.*o, nr.prav-iov se torej porabi za nebistvenei?rovske svrhe- Ni moS°«e zanikati,h lcno iz svile> sevela l!ost; veft>
kov se torej porabi stvari, za obrazni prašek in druga kozmetična sredstva, za parfume,] razkošne obleke, vključno zelo dra go kožuhovino ter za celo vrsto drugih stvari, ki so nekoč pripadale izključno le kraljem in kraljicam. Za vse te stvari pa izdaja narod Združenih držav denar kot da je kak Midas. V nobeni drugi deželi sveta ne opazimo kaj takega in nobena druga dežela ni mogoče v celi svetovni zgodovini izdajala denar tako divje in v takih množinah.
tla bi narod zelo trpel v ekonomskem oziru, če bi se iztrebilo av tomobilsko industrijo.
[ Iz vseh delov sve*i pošiljajo v
Združene države k>ž':hovino da
ise zadosti najnovejšim krojt m v Tekom preteklega leta se je pro	pla^ih in suk,ija]l. v.
izvedlo in prodalo v Združenih dr-> Združenih drfav ? žaah tri milijone in pol potniških . trgovine? ko avtomobilov in pol milijona tru-jvino katerQ dob% ^ ko ali tovornih avtomobilov. Dne
na drugih poljih. To je mogoče resnično.
V industrijalnem oziru predstavlja ravnokar zaključeno leto <'ol-o r-ft j večje pi osperiteii, kar sit j«, kedaj videle Združene države. Nezaposlenost je bila skoro nepoznana in plače so bile visoke, e \ .!e!e/«i jej skoro tako kot leta 1919 in 1920. proda.ta ko/uho- y enem oziru pomen ja jo izdat-za nebistvene stvari pro>-peri-
kožuho-! leto iz ki
V prejšnih časih ni bilo to izda- ta
...	, . Alaske. V Sibiriji, severni Canadi teto, katere so bili deležni tako
prvega januarja je bilo v rabi pri dru?ih oddaljej,h krajih sveta delavci kot delodajalci. Treba je
blizno štirinajst milijonov avtomo- ^ ,eJo leta na a,l;t lavci da ,a. nadaIje tudi povdJitL da ne sme
bilov. io veliko proizvajanie avto- .	_	,	„ . .	J	1
... . ... 1 . .. . , -.'-rte amerikanskemu p^zeljenju mo smatrati vseh teh izdatkov za mobilov je bilo največje v kate-■ „	i i i	, .
. ii.	*	- - - !,K> l,nih oHekah-	i bedasto in blazno trošenje. To ie
remkoli letu. Na tem proizvajanju! VT „ . ..	J
. j. . i--, j i. - ji .Nešteti tisoči raoz so i.aposleni razvidno iz dejstva, da ie bilo de-pa je tudi temelju dobršen deli ....... tl. .	.. ,	,	, .
», . . ,	, , , , v Afriki, kjer komi go v rovih de- eembra meseca naloženih v raznih
prosperitete tekom preteklega le-:
jan je tako opazno, a tem bolj oči-
Zelo značilno pa je dejstvo, da
mante hi druge dragocene kamene hranilnicah in bankah približno s katerimi se krase ienske v Zdru- šest tisoč in petsto milijonov do-ženih državah. Leta l")2i, ko je ku- larjev. Nadalje so bile tekom pre-ipovanje dragih kamenov v Zdru teklega leta uveljavljnea življen-ženih državah ponehalo. 50 izgu-jska zavarovanja v znesku sedmih
milijonov dolarjev. V obeh
vilno je postalo sedaj, ker pred- . bi,Q zgrajenjh skoro sedemkrat stavi ja kontrast z drugimi narodi |toliko potni5kih avtomobilov kot kjer vladajo med pretežno maso državljanov skrajno neugodne e-konomske razmer
so morale stopiti v ozadje —j08talih, da se jih uporablja deloma'vaT1. _ ... . ..	. ..... .. ,
skoro vse luksurijozne stvari. za ^ J naprimer'prevozno'P°. "!'h ^0thh'	jkov bd» ** "lkdar	Vlso
Oglejmo si sedanji ekonomski;sredstvo za lasmika med domoml Francija m onjeotafcfce dežele ka \ nobenem drugem letu pa se položaj treh ali štirih glavnih ev-i- ____i so zadostile zahtevam Anten kt g]e-tudi ni sklenilo toliko novih ziv-
;pa tovornih. Zelo velik del teh av-,	__, - ,..... ., . , .
riiuio ,,nu.yum: t..'	i bili skoro vsi brusilci demantov Riij t^ot ................... . . ____
J	b	tomobilov je posvečen izključno le	,	,. i , . . ... , .. .
nere vsletl katerih1.	.	, , , Holandskem delo, kv ni '. 11 o tu-teli slučajih predstavlja leto 192':
športu, dočim lahko rečemo glede j •	*	» I i i » i	i	i
»iti v ozadie tudi 1M , -•,	- ,	nobenega) praver^i pvo]-rase-!rekord. Bilanca narodnih pnhran-
iin uradom.
|de parfumov, praškov in drugih ljonskih zavarovanj.
ropvkih narodov. Francija je moč , ^	.
no obdačila svoje državljane, ki', „ vedno velJa pravilo, da P1*6- kozmetičnih sredstev, brez 1 aierili* Prihranki in življensko zavaro
.	- -	j 1°Z1 povprečna družina nakup av-',i.L	^	-	, . ,. . , . .
se sk<iro upirajo vspneo vedno	,	, .	,	iSP10*1 ue more obstajal c.atenska vanje predstavljajo skupaj haro
... .. . . . .. jtomobua na eas, ko je zadostila	.	.
narascajcjih življenjskih stroskov.I	..	.	zcnsKa.	meter tinancnega stanja povprec-
vsem svojim neposrednim potrebam.
Izdatek več kot treh tisoč mili-
Anglija, ki je med vsemi drugimi deželami, r&*ver. Združenih dr-žkv. r.ajl ltrejše okrevala od po-
imela krog'j°nov dolariev ^ tobak predstav-
vojne stagnacije, je
mete
Čeprav smatrajo številni inozem- ie ameriške dmžine. V časih ne-ski narodi Amerikance >:a bedaste,i zaposlenosti in depresije odpade-zabavoželjne možke in ženske, ne jo prihar.nki in življenska zava-more biti niti najmanjšega dvo-' varovanja se preloži na> drugi čas.
Božiča iij:d en raili;cn nezaposle-i hlks"s» a ta označba je odvisna j ma da prehranja ameriško raz-! Kadar se pa ekonomske razmere nih. V Nemčiji strada na tisoče j od nazorov posameznika. To je kogje~ na tjso;;e in tisoče delavcev! izboljšajo, postane zavarovanje
ljudi. Italija izvaja še vedno muč- najve^' Posamezni izdatek v na-no varčevanje, katero ji je vsilila'rodnem ra*unu za nebistvene stva-vojna	iri. Ta izdatek tudi hitro odgovarja
Povsem umnevno je, da zrejo^'vsakemu ekonomskemu pritisku, vsi ti narodi z zavistjo na AmerikKadar 80 Casi dobri Posk°™ takoj ko; ker lahko izdaje za luksuri-jP™daja tobaka v vseh oblikah, jozne stvari denar, s katerimi bi Narodni račun za fcobak bi pla-s. dalo uravnali proračun marši- skoro vse navadne obratne stro-katere velike dežele. Mogoče je'ške vlade Združenih držav tekom vsled tega povsem naravno, da naslednjega fiskalnega leta, soglas trdijo ti inozemci se nadalje ,da!no z novimi proračunskimi cenit-bi morala Amerika odpustiti vojne obligacije evropskih narodov, ki znašajo skoro deset t^soč milijonov dolarjev.
Ta zavist je posledici omejene-
vam.
V fiskalnem letu 1923 je dobila vlada davkov v znesku $1.65 na
in njih družin v vseh delih sveta.'obsežnejše, še pred kupovanjem Skoro vsaki del sveta je deležen' nebistvenim luksurijoznih stvari, skoro $22,000,000, katere plača; Značilno je. da ta prosperiteta ameriški narod vsaki dan za bist-! lastna izključno le Združenim dr« veno nepotrebne stvari.	! žavam. Doseglo se jo je skoro brez
Pred tremi leti je znašal narodni pomc^ inozen,ske"a P«vpraševa-račun za nebistvene stvari nekako! ^ EksPortl 1Z Združen5h driav pet tisoč milijonov dolarjev. V iznašajo dosti manj kot pa v dobi
tih pred vojno je znašal le del se- pred vellko depresij° leta 1921' danjih. Človeku se zdi, da se veča kl Je ob^-ala eeh svet" Mrožene tendenca za take izdatke, vendar!države so Prak^no edina dežela pa to ni resnično, vsaj ne v toliko1 kl se je lzkoPala lz te depresije.
meri kot se zdi človeku na prvi po-!RazviIe 80 Ijeke vrste «amodostu-osebo edinole za cigarete. Letai^ V	^tu je kroženje^«^^ * * ^^
1920 ie
ga obzorja ter ni lastn i političnim $1-42 in leta 1914 eno in dvajset ekonomom, ki proučujejo medna- centov na glavo. Kajenje cigaret
rodni gospodarski položaj. Po pravici vprašujejo ti mojstri svetovnih financ, kaj bi postalo iz sveta,
raste vsled tea rapidno.
Candy predstavlja nadaljno vatžno točko v narodnem računu
če bi postala Amerika naenkrat za bistveno nepotrebne stvari.
skopa. Res je, da obstajajo sedaj po celem svetu strašne stvari, a še hujše bi se pojavile, če bi Amerika stisnila svojo mošnjo. Kljub temu pa je povsem umevno, da se Francozi, Italijani in Nemci zgražajo, če pregledajo račun stvari, katere je kupila Amerika tekom preteklega leta. Amerika je izdala za luksurijozne stvari:
Za cigarete in smod-
ke ............$3,090,000,000
Tri milijone in pol
kar............. 2,625,000,000
Vstopnino v gledalifi-
----:	"Idenarja v Združenih državah ne-ivaleem te deŽPle finančno sil° za
znašaj tozadevni davd,	^^ kot pa ^ ^.Iiakup luksurijoznih predmetov,
pred vojno. Treba si je tudi ^.j katerih so bili vajeni ljudje pred pomniti, da niso cene luksurijoz-j "esijo.
nih predmetov tako visoke kot so1 v gotovem obsegu so tudi pre ile leta 1920. Ti dve okoliščini! ^bivalci drugih dežel deležni te a-značita, da ni poA-prečno oseba ;merižke prosperitete. Ob gotovem zvišala svojih tozadevnih izdatkov|5asu tekom le a 1923 so importi izven razmerja s povečanimi do-|v družene države prekosili glede hodki. Seveda pa je nemogoče iz-!'vrednosti eksporte in sicer prvi-računati natančni obseg poveča-!krat> odkar postala dežela sve-nja obsega nebistvenih stvari, ka- tovna sila. Trgovska bilanca se je tere se kupuje sedaj, v primeri s obrniIa proti Združenim državam prejšnimi leti.	J Več smo kupovali v inozemstvu
Davčni dohodki kažejo, da so dc-bili izdelovalci sami leta 1923 krog $360,000,000 za svoj proizvod. Ni pa mogoče oceniti podrobne vred-Losti eandy-ja, prodanega, tekom l.'ia.
Candy in štiri druge velike skupine nepotrebnih izda kov ** ticcjo v glavnem v~nsk. Izdatki žensk in za ženske znašajo tisoč in dvesto milijonov dolarjev na le'o. V te skupine spadajo candy, kozmetična sredstva, sv ta. kožuhovi-na, draoceni kameni.
Z denarjem, kat.*r»»ga se izda le za kozmetična Sredstvi bi Zdru-
ča itd.......................744,000,000 žene države lahko vzdževale mor-
Imporitrano svilo ..	432,000,000 narieo v okvirju pogvlb washing-
Candy in alaščiee ..	360,000,000. tonske mornariške konferenco.
Nakit ..............216^)00,000j Več kot $400,00,000 za s rilo
„	.	, .	, .' kot pa smo prodajali inozemskim
v enem oziru pa padajo narodni ,. , n, . . ...
' ^	odjemalcem. To stanje pa je traja-
izdatki, mogoče le začasno. Leta 1920 se je izdalo $846,000,000 za vstopnice v gledišča, kino-glediš-ča ter slične zabave. Tozadevni
lo le nekako devetdeset dni.
Brez ameriškega povpraševanja po nebistvenih luksurijoznih stva-
izdatki tekom 1923 so bili za sto rel1 bi bil celi svet v ekonomskem in dvajset milijonov dolarjevjoziru sedaJ na slabšem kot pa je manjši kot pa leta 1920. To je de-[danes- Trgovski položaj v Franci-loma posledica dejstva* da se jeM* m Ang^J1 bi bil manj ugoden, nekoliko skrčilo cene vstopnic. Združene države ljubijo kom-Lastniki gledišč pa so se pritoži- fort, a ostali svet pomaga dobav-li, da ijm ni prineslo leto 1923 to-j I jati ta komfort, — seveda aa priliko prosperitete kot jo opazimo memo
600-letna pravda.
Pravkar je bila končana pravda. ki je tekla polnih G00 let. Na dalmat insko-liereegovinski mej" leži .siromašna va.wa Ščenica. V 14. stoletju, še prisl bitka na Koso vem polju. j« bosanski kralj Ostoje daroval prebibaleem te siromašne vasice bližnje gozdove in pašnike. Kraljev ukaz o tem darilu še danes hrani mestni ar hi v v Dubrovniku. ŠČeniei so b;le nevošljive sosednje vast Groma ča. Kliševo. Mrčevo in Mravmjak. ki S4) spadale takrat pod dubrov niško republiko. Lastile so si t« gozdove in pašnike in započelc pravdo, ker so jim vaščani v Šče-nk-i kratili soposest teh gozdov Pravda je tekla, med tem pa sr prebivalci teh vasi reševali svoj spor na lieu mesta s krvavim: pretepi. Ko je Hercegovina pri šla pod turško gospodstvo. so tur ški uradniki dodeljevali sporne gozdove in pašnike tistemu ki ji najbolje plačal- Krvavi spori med vaščani pa niso ponehali. Ko jr Bosno in Hercegovino okupirala Avstrija, je sicer priznavala See ničanom pravico do teh gozdov in pašnikov, vendar pa je odredila. da smejo tudi gori menova ne štiri dalmatinske vasi past' svojo živino na tem zemljišču in sekati v gozdovih potrebna drva. Sčeničani so sicer vložili tožbo za priznanje svopje lastnin ske pravice toda ta tožba ni bila nikdar rešena. Takoj po osvobo ditvi so Sčeničani napravili novo vlogo na pokrajinsko vlado v Sarajevu ter zahtevali da se jim priznajo od kralja Ostoja podarjeni gozdovi in pašniki. Pokrajinska vlada je odstopila rešitev te kočljive sporne stvari ministr stvu notranjih del v Beogradu Ministrstvo je imenovalo posebno komisijo z nalogo, da stvar preišče in izreče svoje mnenje. Ta komisija je svoje delo izvi-šila in predložila ministrstvu obširen referat. Na podlagi tega referata je nvin'strstvo prisodilo sporne gozdove vasi Ščenici-
Pn ti temu pa so se pritožile dalmatinske vasi Gromača, Kliševo, Mrčevo in Mravinja na državni svet. Državni svet je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
Tako je bila končno rešena pravda, ki je trajala polnih 600 let. Spor je reševalo pet držav: Bosna, ko je bila še samostojna kraljevina, dubrovniška republika. Turčija in Avstrija, končno rešena pa je bila ta pravda pod kraljevino Jugoslavijo.
'jnanj

.............. ......... . - \

Velik vlom ▼ grad Viltovž.
Dne 12. dec. jc bil izveden v grad Viifcovž na Slemenu, last Oto-karja BavdI, drzen vlom in so storilci odnesli rasnega blaga, pjerila in drugih predmetov v vrednosti okoki 100,000 Dm. V gozdu na Slemenu 9o orožniki kasneje našli nekaj predmetov zakopanih. Vlomilci so bili 3 moiti in 1 ženska, i .uo<p
V 3. do 6. št. praškega mesečnika ''Krestjanskaja Rusija" priobčuje neka dama svoje doživljajo iz vasi na severu srednje Rusije. Pisateljica, nekdanja gra-ičakinja, se jc tam skrivala pred komunističnimi vohuni in je tr leta služila kot učiteljica ljudske šole. Njena glavna ugotovitev ob-stopi v tem, da se je kmečko du ševno razpoloženje jako malo iz-premenilo- Poizkusi sovjetske vlade, izpodriniti stare razmere, se večinoma ostali brez posledic. Nekoliko časa so res delovali vaški "komiteji bednote" in je bila eela oblast v rokah najrevnejših slojev. Toda to ni trajalo dolgo Sedaj delajo člani komitejev kot hlapci pri islejkoprej bogatih kmetih, toda pod težjimi pogod-nosti kot prej. Ilotel se je uve Ijaviti "strašen pojav zloč:nca" nekdaj obsojenega radi umora al ropa na prisilno delo v Sibiriji ir> seveda amnestiranega po so v jet ski vladi. Taki sibirjaki so dobro poznali razmere in so bili ne varni kot ovaduhi. Toda vašk< prebivalstvo ga je iztisnilo iz se l>e kakor vrže voda zamašek nr površino. Gotovo deluje seda; nekje kot komisar. Rdeči v<»jak — boljševiki. odpuščeni po koncu meščanske vojne, so jeli obdelovati zemljo in so se hitrr vdali stari neomajni tradiciji. Na vasi je skritega dosti denarja v bankovcih in tudi v zlatu. Življenje se je le nialo izpremenilo-
"Res, da je nosila l»f»prej Nju-ša, naša najbolj bogata nevesta tri zapestnice, sedaj pa ima okol. vratu celo vrsto zapestnic. Mesarjevemu sinu se bahajo na telovniku tri verižice. Nekateri mla iiči se postavljajo z zelenimi hlačami iz biljardnega sukna. Ob velikih praznikih vse gleda težka krila, katera so napravljena iz svilenih zaves. V neki vasi so vsi oblečeni v isto barvo, kajti vsi uosijo blago iz pre v lake pohištva, ki ga je prodala stradajoča gra-ščakinja.
Toda tekom petih let je to razkošje obledelo in se je obrabilo. Gramofoni so pokvarjeni in hri pavi V pianiuu imajo kure svoj, gneda. Dragocena ogledala so o-nesnežena od muh. Zelene hlače se krpajo z doanačim platnom, ker btiljanlnega sukna ni več. Državno oblast občuti kmet samo kot nasilstvo: vsakrat, ko se prikaže, nekaj ugrabi".
Drugje je življenje še slabše-Kraj, kjer je bivala učiteljica, nI poznal meščanske vojske. Tam skoro ni veleposestev in kmetje iona jo razmeroma dosti zemlje. Tam ni bilo tudi lakote ali izredno dobre letine, katera bi lahko »-plivala na poostritev razrednegi boja. Toda tudi tam sovraži vsak kmet komunistično vlado. Nihče sicer ne želi nazaj starih urad nikov iz plemstva. Kmetje se bo jijo, da "zopet zavlaadjo grašča-ki". Bodoča vlada naj jim prepusti vse, kar so si prisvojili tekom revolucije, naj zmanjša davke in naj da industrijske izdelke: blago, zelezo, sol in drugo, vse, česar nimajo sedaj. Vlada naj bo močna in a j vzdržuje red Drugoče pa jo kmetom vseeno, kje so, pod carjem ali v repu biiki.
Tajnost hotela se odkriva.
Preiskav o zločinu francoskega kapitana Carliesa ki je polagoma zastrupljal in končno do smrti obstrelil švicarskega trgovca Ise-lija, v beograjskem Palace-hote-lu, v sobi št. 4$. je bila zelo dolgotrajna. Konture, ki dajo slutiti pravi vzrok umora, pa so sedaj že vidne. Pred krat.k:m se je pričela proti Carlieru sodna obravnava. Zaradi nje je prišel v Belgrad brat pokojnega Isellija-Beogradskim novinarjem je dal tole pomembno izjavo:
Mislim, da ni več sumnje. kdo je umoril mojega brata. Najogab-nejše na celi stvari pa je. da sta )ila Carlier in moj brat tako dona prijatelja, da mu je brat po-laril eelo avtomobil in hišo ter ra je hotel uvesti v naše jwidjetje kot družabnika. Govori se. tla je 'capitan umoril mojega brata, ker je bil baje vohun. To je neutt«-meljena domneva. Povdarjam, da je bil moj brat vitez častne legije in tako dober Francoz, da bi ■ie sam ugonobil, če bi vedel, da So st m koristil Franciji.
Carlier se je sestal z mojim bratom, pod pretvezo, da mu bo pomagal rešiti neko trgovsko zadevo. Potrebovali smo namreč dovoljenje za izvoz orehovega lesa Lz Francije. Carlier je mojemu bratu oblubil, da mu dobi to do-volenje v Beogradu, paradi te-»a je moj brat prišel v Beograd. Seveda ni slutil, kaj ga t m časa. —
Nič ne dvomim, da je v igri tudi žena mojega brata. Mogoče, da se je Carlier baš zaradi nje poslužil obrekovanja, da je moj brat za Francijo opasen in da ga je treba odstraniti. Toda če o-menjam ženo pokojnega brata, je še ne obtožujem, da je imela prepovedane zveze s francoskim kapitanom. Prej bi verjel, da žena mojega brata Carlieru ni. bila prav nič naklonjena, čeprav jo je on zasledoval. Podoba pa je, da je Carlier hotel pr'hlobiti Jea-no zase v vdovskem stanu. Za življenja mojega brata se mu to :ie bi posreč lo.
Sum, da je Carlier i*>vzročil smrt mojega brata, vzbuja tudi dejstvo, da si je izbral z akraj sestanka Beograd. Računal je pri tem nedvomno s tem, da je balkanska policija prepovršna in premalo navihana, da bi mogla fwlkrlti njegov zamotan zločin. Poleg tega se je gotovo zanašal tudi na francoska čustva srbskega naroda, in je menil tla bo na račun -tega razpoloženja lahko počenjal, kar se mu bo zljubilo* Hvala Bogu, da se je zmotil!
Kasarne za intelektualce.
V francoski žurnalistiki se je nedavno vršila zanimiVa debata. Francoski minister za prosveto je namreč predlagal, naj bi država zgradila posebne vojašnice ^za dijake. Študenti bi živeli v teh kasarnah do konca svojih študij ter bi potem ko bi se uveljavili \ svojih poklicih, po malem vračali državi denar, katerega je država izdala zanje v kasarnah- 'Matin* pa je prišel še na bolj originalno idejo. Iznesel je predlog, da naj država ne gradi nobenih novih poslopij, temveč da naj mlade študente kratkomalo uniformira ter jih pritegne k nekakemu navideznemu vojaškemu službovanju, dokler ne dovrše svojih študij. Značilno je, da z "Matkiovo" idejo soglaša velik del francoskega časopisja.
Ženski moški.
Psihoanalitik Apfebach piše v svoji novi knjigi o "Zgradbi značaja" tudi o ženskih moških to so moški, ki so po svojih lastnostih, željah, navadah, značaju, ženske moškega spola. Ta ženskost se pojavlja zlasti v ničemernosti in ljubezni do lišpanja- Pravemu možu je obleka postranska stvar, ženskemu možu pa je obleka vse in je suženj elegance in mode. Pri krojaču postaja ccle ure, neprestano pomerja ni z ničemur zadovoljen in se ogleduje neprestano v zrcalu. S parfumi mili in pudrom se bavi kakor kokete. Obleke in obutev ljubi v svetlih barvah.
Pravi mož daje prednost temnim barvam. Rad hodi prepasan, ima zajete suknje, pazi na gube, nosi zapestnice, prstane, igle ter razvija vobče smisel za dragoti-ne. Za friziranje manikiranje in celo pedikiranje potroši ure in ure. V skrbi za svojo zunanjost je tako pretiran, da se mu rogajo celo modno ženske. Značilno je, da je taka femininost navadno zvezana z duševno manjvrednostjo, a da i mašo baš ženski moški pri moških ženskah največ uspehov. Seveda moški, ki se čedno in pravilno oblači ter pazi na svojo telesno čistost, nrfeminimen, n«*> go le civiliziran. Ženski moški so gigerli, ki so resnim ženskam smešni, a resnim možem zoperne OP««.
-

O T NARODA. 15 JAN. 1924
Orijentalski humor.
Nekoga due se odpravi Nasra-dm-iiodža v hrrbe drva sekat. Sf>leza na neko zelo visoko drevo, sede :ia vejo in jo začne sekafbi. Pride neki človek mimo in mu reče:	:<
"Bog s teboj, prijatelj, kaj pa
spodobi se vernikom, <la bi se prerekali in se psovali." Nato si naloži butaro drvi in izgine v temi.
Knjigarna "Glas Naroda
Molitveniki:
Nekoč je ribaril Nasradin-hodža: v scjscMlovem ribniku. Sosed ga, delaš? Saj boš z vejo vred padeljzagleda in mu zakliče:	L *
_„ fi. iM	,	, . i L>usa popolna .................,
na tla!	i -k J- kodza, e.lgava je voda m Marija Varhinja:
Nagradin-hodža mu niti ne od- čigave so ribe?"	j v platno vezano ..........
g; vcui. mvlči in seče dalje. Ko pa Xaaradin-hodza mu odvrne:	v usnje vezano ..........
odseve vejo, pade ž njo vred na "Ni sicer voda moia in tudi rte Kajski glasovi:
Mmi-	;	...... „	. „. v platno vezatio ..........
zemljo.	j rrbe, a ce si žejen m lačen, pridi,
Naslradin-hodža sc pobere, hiti nap*j se in se nasiti!"
za cmtm človekom in ko ga dohiti,!	_
v usnje vezano v fino usnje vezano v usdje vezano
.70 L50
.70 1.3« 1.60 L30
mu reče:	<	v v i- t -	Skrbi za du£o:
ri . , , ,'1 Nasradm-hodza je našel na ne- v latDO vezano........... M
1 n.atolj moj! Ce si vedel, da kcm hrib5kll prfpraiveii prostor in I - Lnje vezano..............1.65
si -začne zidati mlin na vodo. Že v ^o usnje vezano ........ U0
d>l, kdaj bom umrl."	{ lV ,,n t!im a^a«	Q .s J Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00
v Tisnje vezano ............1.60
v najfinejše usnje.vezano .. 1.80
rece:
"Vzemi o>da
bom padol na zemljo, boš tudi veje bil na tem, da dozida mlin, a-še : Popotni.-v spozna, s kom ima| nui ni pr£io na um. da je treba za! opravka se ga h«,če odkrižati, a;mlin tlldi vode> doklor ^ ni ko vidi. da vse imč ne pomaga, mu-žal neki znar„Cj ld je to vklel.
. . _ .1 "A kje bodo ljudje napajali ko-
. .	, nal™ "m d™ ™ nje, kadar bodo prihajali v mlin,!
pozeait ga v breg. Kadar bo o.sftl!da Mieij(.J{>?-'
prvič zarigal, Ikj to znak, da si iz- j	__
gubil polovico duše, ko bo ga dni-	v ..	, ichiids Praverbook-
gic za rigal z zadnjico, bo zapu-? > f« ^adin-hodza v nekojd-M
•"ti'a tudi druga polovica duše tvo-| T^ _ko ,V.ldl- ™ zh™]o Key of Heaven: je telo."	r11,110 lj,Kl!' kl	lull0> J™1 j ^ usnje vezano ...
Nasradin-hodža naloži oslu dr- refie:	Kcy of Heaven:
"V nameni mestu je luna velika v D^fmeJse usn-»e rezano .. 1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30
1.10
70
r ,	.. • j .	(ZA ODRASLE.)
pa vendar ne znajo v , „ 1	. Key of Heaven:
va in ga žene v breg. Osel zariga- t v nae,eai prvič iei • zariga drugič, a Nasra-' '\R
din-kotiza se uialosti in reče: j1	vanjo: pri va_s pa je komaj v fino usnjo veZano ....
"Končano j«-, mrtev seun, fcbo->lako velika kakor skleda in sami Catholic Pocket Manual:
gotn svet'" in se stegne na1	koliko se vas je nabralo, v usnje vezano----
zemljo.	°	| da zijala prodajate."	jAve Maria: .
J	I_____v fino usnje vezano ....
Pridejo neki ljudje mimo in za-!	|	v	,,
gledajo Na«*adina-IickIžo, ki leži'	j PoUCHC KUJlge I
mrtev na tleh. Pristopijo k njemu Pokončna hoja in naše bo ™ Abecednik slovenski:
in ker se ne gane, prinesejo krsto, I	■	! hroSiran ...............
,	. .	J, .	10*7111	! trdo vezan..............
ga položijo vanjo m ga odnesejo.;	IBZIIIi	3ngJ~ško-slovenskl slov«
Spotoma pridejo do močvirja ter,	__(Dr. Kern) .............
»e pričnejo prepirati, po kateri1 .	Injcijsica služba ali nauk kako
strani naj gredo. Nasradin-hodža ('lovek so v marsičem loči od oaj se k bv. m*ši »treie .... JO jih nekaj časa posluša, končno se 0stalih živih biUj> meJ (h'l^hn tu- »omaži žirinozdravnlh .......... ^
naveliča vzdimie irlavo in	. ^ & i>o tem. da hodi po dveh. Grad-1^ *favljena plesa: četvorka in
\zuigne gia\o in ieee:	\	beseda spisano in narisano.......35
"( emu ta prepir! Dukler sem' ba	notranjdi organov pa	.....................
bil živ, sem hodil vedno po oin\J?^^ P1	za hojo po vseh šti- -ugoslavija. Zemljepisni pregled L25
strani!"
dila popolnoma hoji po d.veh. Se-; za trgovce z lesom..........1.00
1.50
1.30
1.40
.30 .50
5.00
veda se je organizem deloma ven-
lver je bil Nasradin-liodza kratkega spomina, je svojo -nezgodo,
knudu pozabil in čez par mesiecov! darle nekol^° popravil, da se raz- Kako se postaiH> ameriški je zop-t sekal vejo izpod sebe. Za-« hkuJe od ŽJvalskega. Zlasti je opa- državljan .................. .15
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vuano .......
1.00
man ga je neki popotnik svaril žati ve]ike spremembe na okost- Knjiga o dostojn^m vedenja
1 1	' .•„ . ........jr.. /____ . . •	i \ Kiikn Dosiannno ktati .....-
Nasradin-hodža je z^pot telebnil na tLa .in tujec, katerega je smatral za preroka in svetega moža,
ju: glava, udje (noge in roke).	P«*an«mo stari
,	,	. . , , ..	i Katekizem (veliki) ...
zlasti pa hrbtenica je dobila po-;viiefearstvo a Črticami
vsem novo obliko. Tudi mišice, ki norejo ............
mu je dal sličen odgovor, kakor J!1(>ra^'J Slblco in k baJaiisiranjii: Vc^k® wleški tota««
~	*	f	*	t •	iv..	i	\ ur (Jktt BMCAntnlr ItnMi
£ivi-
Krmšiua bre* učitelja
1.	del
2.	M .
smo Že povedali.	I nagnjeno ogrodje držati p okonci,	^
Dimgi dan na tovori Nasradin-'napi"av]le neverjetno velik ko-Iiodža <^lu dve vreči koruze, da ju iak v te raz™oro- Toda vse to še
nese v mlin. Spotoana je zarigal ne tHiK°varja nalagam, ki jih sta- Pravila za oliko .............
osel prvič, Nasradin-hodža se pre-fV; nova živlJVniska oblika na naiš
^tr.^ in molči. Ko .prideta pred i*'rgan,zfni; Iz tega nepovoljnega a iSnik!..............
mlin reče oslu-	i razmerja izhaja nešteto samo nam o »^h,«*
*	'	'w u -	I . . _	,	#	v*. JLCUlla
i	... . ljudem lastnih bolezni.	**raktifail rafanar
takaj, bratec moj, nuruj vsaj - ,	,	.....—
toliko časa, da snamem koruzo!"! Ze P^^ost noge je eno, če- Ročni slov.angl. m angL-slov.
M
.40 .40
.76 .60 M
jM
JH
j65
M M
30 M
A komaj je «nel Nasradin-hodža	ne »ajvečje pa vendar siovensko-angleska'slovnl'i
prvo vrečo, zariga o.sel drugič. ^^ 1,ZviraJ0f flf>- Veliko težje , slovarjem, trdo vezana
o	i lil t .'M mm AkfnlrnvM - ------------- O__J .	___—A.___S-_______
slovar '...................... .70
L50
j«1 s krMiim obtokom: srce mora Sveto pismo stare in nove zaveze,
.	,	, vrniti grgantsiko delo, da spravlja i vsebuje 3040 strani............
hodza, "zbogom bedi svet!" ae zadosti kr
Kar j<\ to je!" rr-če Nasraidin-
3.00
. ,	.	, .. -----------vi navizgor do možga-' f f	2 $2^0
zlekne na zenrijo ui se pokn>e | UOVj ki ^ .^o^o pomanjkl^vo
preko glave. Ker pa ni imel niti pwskrbl^ ^ prill^rani. za ne-!Srbska začetnica za Slovence
<*asa, tla bi pred .svojo smrtjo snel še drugo vrečo koruze, se sedlo polagoma nagibjja na težjo straffi
kaj čaaa prekiniti delo in tako povzročiti oniedlevico. Čo se mišice,'
1M
.40
'lovensko-nemškl in nemško-oloven-
skl slovar...................
Slovenska Narodna

i - t, - - -i. i ,	:	,	DinTriifiha nanMiu miniw .... i.—
m koruza se <dnlie no tleh TVi I / hlbtna vreteuca P^^' Spretna kuhariea ................1.25
m Koruza se siplje po tleh. Pri-] utrudujo — in taka utrujenost na-Spretna kuharica, trdo vezano
dejo mlinarjeve
__________„________________________ 1JH)
. .	. svinje, la-ulijo -topa prav pogostokrat — nastopi Slovenska kuhariea ............ 7.00
okivig koruze in parajo vreči. Mla-jy.,]^ tega življenje hrbtenice ^	.................. ^
nar zasbsi njtihovo kruljenje, srtoni oi;	i.: - ~ ,	v .	j ošilna knjižica .............. J50
med vrata da vidi kai ie ^ ' ? S je cetveronozci ne po- v<fIikl sLovenski ^»ovnlk ramih
hi l-o zaiwTcu J^ ^.^S^ajo. Potem mamo celo v^to bo-i raznih pisem, trdo vezano 1JS0 m ko zagleda, da zrejo svinje ko- lezili v drobovjll) v ktrih žeiod. Veliki vsevedež ................ 1.00
ruzo, se spravi nadnje, da jih raz-' cu< pijučah, žilah, dalie ženske bo- ^^ domačih srdravO kakor jih
zone A Na.^radin-ho<Ha žalostno' leani. Predvsem pa nas zanima po-1 „ J?*'1 ^Zl^1 .......... fn
vzdibne:	+ i . » t , , v ^ | ^zodbe bv. pisma ..............
«< r\i. ji/, k* m ^ 1 ^ Ka*ek tU'bepkirlw'e (^ce).	Zgodovina Srbov. Hrvatov In Sto-
.	° 1! ( Q bl Nasradin-hodža;	prosek trupla ima
se ^vel. bi m te svruje ne maotile j tvtvoronožeih srčasto obliko, kajti z njegovo koruzo!"	rebra vi»e zaradi ^oje lastne t4
r-—_»	j in zaradi teže drobovja, ki ga D97np nAVP^H in
Nekoč se je NaHradin-hodža u-i oklepajo, skoro v navpični smeri.	F11^
mi val, leak or zahteva to turška i Drugače je pri človeku. Keo* se' rOPidlU! v«rar pa priplazi neki lopov, mu drži njegovo truplo pokonci, sto-!
ukrade kožuh Ln zbeži. Ko vkli Na- pa jo rebra na.raze.ii in njeo-ov Amerika ln Amerikanci, trd. ve«. 4.00
▼eneev
1.	zvesek
2.	zvezek
njegov pi's-podolgovato
Andrej Hofer ......
icne&ka vedeicvalka
sradin-hodža, da nima kožuha, se'ni koš ima zoženo odpravi ra pokopališče in sede, j obliko. Gotronji prazni prostor v kakor da bi »iu-koga čakal. Neki p^nem košu. kjer se nahajajo! urke in peredaosti
Teli rojaki, trdo vezano
deček pa, ki je videl, kako je u-i pljučne konice, je zavoljo tega
krade! lopov kožuh in kam je zbe-j -Usnjen 5ai se tudi pri dihanju le <oy* roT"' l.rd°	......
žal rc^p Wmdiflnli«^.	, '	. JJV y . J . iBožja pot na fimnw Gore.....
stal t* ce >a. j aaimi-hodaaneznal no razori. Pljučne konice1 ijai^auska Turška vojsk*......
tuj, mooter tat, kiti je Ukrajine vsrkavajo radostne množine; čarovnica starega erada.......
Cvetke ......................
zadostne ________
del kožuh, je zbežal na ono stjan, j zraka; zato se tu najprej nasele tu ga ne boš dočakal!"	tr.borkuli, tu se .zasoje začetek tu-
"Nai beži, kamor hoče", odvrne(berkuloze. ki je četveronožcem — Nasradin-Jiodža, "naposled bol španska vas.
•moral priti tu senV'	. J Torej bi bilo bolje hoditi po
' —j vnfeh šitirih? Bilo je v mesecu ramazanu pred, N(ikakart ^ svetujejo zdrav-

največjim mohauiedanakim praz-nikotn bajramom. Naafradin-hodza je že par noči kradel drva pri sosedu, a nekoč ga 3ow»d zapazi ter ga izpsuje:
"Hodža, da te ni sram! Mislil sem, da si polten človek, a ai. lopov in tat!"-
Nasraidin-hodža mu odvrne popolnoma mirno:
'Sosed, zdaj je mesec rsgnazan,
ko Alaha molimo in Mohameda se pripravljamo na bajram^ Ne
nfki za otroke s slabotno hrbtenico tako hojo. Pokončna hoja nam jo sprednji dve ekst remi teti pre-oblieila. v roki. In ta pridobitev je trko dtra^ocena, da zaradi nje drage vodje prenesemo vse druge nadloge.
'iganova osveta ^as je rlato ... Vetina Boregrajska ..........
I Mi t orožjem ..............
Dve sliki — Njiva, Starka —•
(Me.ško) ...................
Dolga roka ..................
Devica Orleanska..............
lom in cvet. Letnik 1808 .... Duhovni Boj ................
Klizabeta ....................
''ran Baron Trenk
.50 JS5 JU .40 1M .75 JH
JM
J*
Jtt J»
M M M
Vra Diavolo .................. £0
tiozdovnk <2 zvezku) .......... 1.20
Grešnik Lcnard. (Ivan Cankar) .75
Goievski katekizem .......... JtS
Gruda umira .................. JSO
Golem, roman ...................70
lledvika ...........................35
Humoreske. Groteske in Satire .60
Iz dobe punta in bojev ________ .50
Iz zapeške globeli ..............L50
Igralec, roman, spomini mladeniča .00 Jurčič >pisi: zv. Cvet in sad. lici mestnega
sodnika. Broširauo ........ .75
Trdo vezano .............. 1.00
zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano ...... .75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tugom-..er, twgedlja v 5. dejanjih.
Trdt> vezano .............. 1.00
Kraljevič in berač ............ JE5
vraljica Mučenica, trdo vezano .80
\ arm en, trdo vezano.............40
judske povesti, — Od hiSe do til-
ge, — Sin .................. .60
I jndsln knjižni ta:
2.	sv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JU
3.	tv. Jernač Zmagovat. — Med Plazovi.................... .59
4.	zv. Malo življenje.........tff
5.	sv. Zadnja kmečka vojaka .75
7. sv. Prihaja« .............. .60
S. zv. Pasjeglavci .............73
9. zv. Kako kdi se Jaz likak.
(Ereneel j > ................... M\
10.	rv. Kako tem se jaz likal, <lireii«-elj) ................... .60
11.	sv. Kako sem se jaz in***.
(Brenr-elj ) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
rrdneža. trdo vezano...........60
14. zv. Ljubljanske slike. —
' Brc-neelj) ....................60
C. zv. Joan Ms*erla, Pove« is
Španskega življenja ...........60
sv. Ne v Ameriko. Po resničnih doKodkih .................60
Malt 1ji:dja. Vsebuje 0 po»«sti.
BroSIrano ...................?g
Trdo vezano ................ 1.25
Mimo življenja. <lv«n Cankar! .80
Mrtvi Goslač ................. .35
Materina trier ................ jt*
ftmefino ...................... .40
M»H KlateS .....................
...................... jso
>lixko Poštenjakov ič .......... je
Mitva srca. Povesti, (i. Tavčat) 150
Marjeti<*a .......................70
Tm. 1. del vsebuje 14 po-povesrL (NovaCnn) —
Vezano ....................... ije
BroSirano .................... 1.00
Na^a T as. 2. del vsebuje » povesti
Vezano ...................... LSfl
Broširano .................... L00
Na Indijskih otoliih .........." ^50
Naseljenci ....................
Na Preriji .................. je
NiWMst ...................... .40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... 1.50
iaiodaa Biblioteka: Amerika ln povsod dobro. dnm~
najboljše ..................... .40
Ber*i ........................ .40
ISoj b prirodo ................ .40
Božja kazen...................40
Babica..........................1.20
Beatin dnevnik ............... .70
Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mytologija, 2 knjigi ..
leneral Landan .................7©
Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj Iz ruske zgodovine .... .40
Nesrečioca ......................70
Rimska Mytologija ...........70
Spisi Andrejžkoveca Jožeta, —i Popotni Usti, nočni prehod Itd .40
V Gorskem zakotja .......... .40
Za kruhom ................... .40
Zaroka ob pol noči.............40
Z ognjem in metom.......... 3.50
Narodna knjižnica i Ktilkfe	JM
Bele no«, — mali junak	JI
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO liahiftja pri kraljici gosji nožid JO
Malenkosti .................. J6$
Sloje življenje. (Ivan Cankar) .40
Pabcrki In Boža ........... Jt$
biski. (Cankar)	1.20
>b£skL (Cankar) Trdo vezano .. L50 Mi 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Jf 'ovestice, kaoindranath Tagoro,
vrhnje B povesti .........4f
Petelinov Janez (Alešovec) —
Trdo ^ezaoo .....................7f
Brofiirano .................. .00
'ariški zlatar .................. ^5
osljednl Mehikanec .......... JO
"ovestl Maksima Gorkega.....76
rod svobodnim solncem, 1 knjigi 2^0
Pravljice H. Majar .......... JO
Povesil slovenskemu ljudstvu v
pouk in zabavo ............. J*
'oriealee ...................... JS
"rapreranove zgodbe............
"redržani Prešern in drngi svet-
"Iki v gramofona ............ iS
PotHa, povesti la Irsko jnnaSke
dobe ...................... JO
Peter Zgaga .................. jso
Pet tednov v zrakoplova, trd. ves. U50 Ptice ^eHvke. (Bablndranath Tagore)
_ 1.0«
Pred novHito ................... J5
Razkrinkani HabsbnrianL — Moja
preteklost .................. JU
trvotaKija aa PotrugaMuai..... JO
JHnaldo RJnmldinl ............ JO
Robinson Slovanska knjižnica. Zbrani spi-
spisi, vsebuje 10 povesti ....	JI
Slovenski čsljivec ............................iiO
Suneški invalid................................JO
Skozi širno Indijo..............•	JO
bpake, satire ln humoreske ....	JO
Sanjska knjiga ............................JO
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
Strelec ............................JO
Strahote vojne ................................^
Sv. Genovefa ..............................40
Sosedov sin, (Jurčič) .....................30
Stezosledec ......................................jo
.30
JC JO
.35
Sisto Šesto, povest iz Abrueev not
Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva oseeta; Gospod Grahar; Ust Papirja ......................
Stric tomova koča ..............
Sveta Notburga ................
Slovenski pisatelji:
zv. Jos. Jurčič zbnual spisL
Vsebuje 7 povesti .......... UM
i. zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi.
Cvetje v jeseni. Vlsufika kronika 2.00 Npiiinanove pripovedke:
I.	zv. Aiaron, krčanski deček iz
Libanona .................. J5
'1. zv. Marijina otroka, povest iz ....
kavlcaškib gora ............ J5
4. zv. PraSki judek .............25
8. zv. Tri Indijanske povesti ......30
— Kraljičin nečak. Zgodovinska po>e»v iz Japonskega .... JC
10. zv. Zveti sin. Povest iz z-vlade Akbarja Velikega............ J»
II.	zv. Rdeča in bela vrtnica, povest ....................... JO
12. zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov .v Koreji .......... ..JO
VA. zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls zgodovino kanadske ........................jm
5. zv. Acgelj sužnjev. Brazlljsta
rov est ...................... jb
10. zv. Zlat okopi. Povest...... JO
17. zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaragno ........ JO
28. zv. Preganjanje Indijskih mts-
jonarjer
9. zv. Mlada mornarja. Povest
ČaJjivf Slovenec ..............
Svitanje, roman, trdo vezano ...
Turki pred Dunajem............
Trenutki oddiha ..............
{Tmor v Sarajevu ...............
fšnjeva Repatiea. Satiričen
man. 2 knjigi ..............
Vera. roman ..................
Trdo vezano..................
Veliki vsevedež..................
Vrtnar. Ttaliindranat Tagore, trdo
vezano ........................
Zsdnl dnevi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem Ntrovu ....
7adna pravda ................
Zmaj iz Bosne..................
Zlatarjevo Zlato ..............
Za miljoni, trdo vezano..........
Zbirka slovenskih po vrsti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brezdno ............
3.	zv. Vesele povesti. ..........
4.	zv. Povesti in slike ..........
5.	zv. Student naj bo. Nag vsakdanji kruh ................
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan In I^imbergar......
23. zv. Čma smrt............T...
4 xx. Z!(ft>nei ................
"1. zv. Mož z razregano duSo ....
JO
JO .60 .. 1.00 ,.. .60 .40 .. JO i-o-v
.. tts
J5 .. J5 1.00
.60 .00
JO JO
JO 1.00 .65
.35 J5 .35 .35
J5
.75 .75 .75 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
J0 .40 M .40 JO
Sob za mladi nbt pesmtet ....
je pravil, pravljico .... Mladim mem
Narodne pripovedke, 1 zvezek., 'arodne pripovedke, 4. svesek.. "ravljice in pripovedko s
1« zvezek ••••••••••••••••••• «50
2. zvezek..................... JO
Slavček, zbirka solSklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi sa mladino:
trdo nuno ................ LM
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ....................
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka ln pesni ......................
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj« 12 po-vesti
4.	zvM trdo vezano. Vsebuje 8 po-
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
VeStl a •••■••••■■tesossoee«
aaetniike knjiga • slikami: Mlada greda; pravljica s slikami. JO Pepelka; pravljica ■ fHfcimi Rdeča kapica; pravljica a slika
mi ........................ 1.00
Soegnljčtea; pravljica a slikami LM Trnoljči«, pravljica a slikami LH 'njige aa dbalil
JO JO JO JO
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........
*tw Vnrške. Različne, ducat .. Velikonočne, božično In novoletni ducat ••»••••••••»......»..,
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Posamezne po ..............
Narodna noša, ducat..........
posamezne po ............
Planinski pozdravi* ducat......
posamezne po ............
Panorama mesta New York .... Pre roko valne karte
JS5 JU
JS
.40 .06 .40 .05 .40 .05 .15 1-00
Ig ^
D?a
1.0* JO
JU
.50
.0«
?olina Solz. 3 enodejenke:
svetova, dediščina, trpini .... »nevnik. Veseloigra v 2 dejanjih
*autieaniiu. Komedija v 4 dejan-jih ........................
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................
Tončkove sanje na MikHvžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ..................
Zbirka ljudskih Iger.
. snopič. Kmet Herod, Vedežo-valka, Župan, Sardamsld, Jesa nad petelinom in kes ........ J«
. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanj« ................ JO
. ln 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za IctevišČe. Občiosk tepček, Ove materi, Neža s Bleda, Najdena hči .................. J0
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave ____ J«
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda J«
2.	snopič. Izgubljen sbi, V ječi,
pasttrlcl in kralji. Ljudmila, _
Planšarica .................. J0
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... J|
i. snopič. Junačk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. J« 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ JO
7.	enoi>lč. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona. PrMljea stan je zaničevan ............
8.	ln 19. «nopič. Pijavka, Skri^ zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla B*£ja; Junaška Blejke ....................
0 snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka ..............
JO JO
.75 L25
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezero. (A. Fun tek)
Trdo vezano ................
Moje obzorje. Eng. GaageL Poezijo Trdo vezano ................
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .....................
balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ jjgS
BroSirano ..................
>smi. (Simon Jenko) ........ '45
Pesmi Ivan Zormana. Or i čina In© slovensko pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... j.jj
'oezije. (Simon Gregorčič) —> trdo vezano .................. 1JM)
lloliea. Pesmi za mladost.....60
lovenska Narodna lirika. Poesija JO Pto ugank. (Oton Zupančič). — Poezijo .................... j,
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska Ura — Koncertne pesmi za moške in mešane zbore.......................
Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbir-ka moških zborov in čvetero spevov. svezek .....................45
2.	zvezek ........................
Narodne vojaške. (FerjanClC) .... J80 Narodne pesmi. (Marolt) ....... J0
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ J5
Varodne pesmi Žirovnik 1 ........................ JSO
9 7v
— ar. ......................
3.	zv.......................
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................
Pesmarica Glazbene Matice, za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi sa ao»
JO JO
ran, alt ln bas
X-	•••••o******««*««*«
ž zvezek ....................
Pianinke. (Laharnar.) Pesmi spran, alt, tenor in bas:
zvezek •••••••■••••••••a+t
C. iv ozek ■
Vojaške narodne pesmi. (Kosi) Orlovske himne. (Vodopivee) Lira, srednoSoIska pesmarica:
zvezek .................... L20
2. zvezek.................... U0
FrOainofltne pesmi za Izven cerkvene in društvene sla vn osti — ... (13 mešanih ln 8 moSkl Aort) L10 Nočne paamL (Adamič)	L25
.45
.45
.40
.40 JO 00
Ri'pletL (Gram) —
1.	Kranjske fiege ln navado .... J8
2.	Učeni Mihec; Slabi .... Ji
3.	NezadovoljneS; To aarea užit-^^ ........................................JS
Slovenski akordi. (Adamič) —* Zbirke 22 meAaaih in mačkih abo-cvf :
1.	zvezek.....................
2.	zvezek ..................... m7g
Mošani in moški zbori. (Aijai) _
i zvezek: JDomovini; Nevesti; No aveni mi; NaSa zv^ada; Ujetega
ptiča tožba; SoČL ............ .00
-- zvezek: Pri zibelki; Cerkvic«;" Ne tožim: Oj planine; Oj z Bogom d planinski svet; Šc lak od omaki
mladini; Na bregu............ M
s. zvezek: Psalm 118; TI veselo
l>oj ; Na dan; Divna noč....... .44
4 zveaek- Ujetega ptii&a toJba; Zakipi du5a; Dneva pripelji
«ar: Pri pogrebu.............. .40
5. zveaek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z vencem tam
ovenčam slavo: Triglav........ .40
8. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki ; Hvalite Gospo»
-Ja ; Občutki; Geslc............ j40
7. zvezek: Slaveček ; Zaostali ptič; r>«)morodna iskriea; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .50 S. zvezek: Ti osrečiti jo hot! (me-«sn : TI osrečit Ijo hotl (m». Ski zb.) : Prijatelj ln senca (moSkl zb. > ; Prijatelj tu senca 'meSan zK. > ; Stoj. »olnčlce stoj; Kmetskl
1. zvenek * Spominčice: Večerni zvon Siroti: O.V večni: Slovenska zem-l.ls ; Zimski flan : Večerni zvon : Zdrnvloe T.: Zdraivce II.;Oče večni : Tone Solnce .............. .71
Cerkvene pesmi:
Oomačl glasL Cerkvene pesmi za mešani zbor.......
........... L*
i2 slovenskih pesmi za razne prW like tekom cerkvenega leta. —
(Foersfc*r ♦ .................. JO
12 Tantum Ergo. (Foerster) .... JO 12 Tantum Ergo. (Premeri) .... .10 Mlssa ln Honorem CaeciUao —
(Foerster^ .................. JO
Masne pesmi sa mešan zbor. —-
(Sattner) .................. JO
Slovenska sv. maša, za meSan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tuntra-
raški zb'-r in petje. (Bajlk) .. U0 Bom šel na planince. Podpori
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... L00 Na Gorenskem je fletno. (BaJnk) U0
Note za gosli:
Narodni zaklad, Zbirka državnik klin cn in slovenskih narodnih pesmi .71
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................................JO
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)	.79
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JO Posdrav s Bleda. Koračnica. E=a
(Jaki) ........................................JO
Pozdrav Iz Dolenjske. Koračnica.
(Jaki) .......................................Ji
Irtpoznanje. Polka masorka. >—<
s Jaki) ....................	JO
Primorski odmevi. Fantazija, m
(Breznik) ....................................JO
Regiment po eesti gre. Koračnica- (Jaki) ................................JI
Srčno veselje. Polka ........................JO
Zmiraj zvesta. Polka ....................JO
Narodni zaklad. Zbirka drfavnlh himen ln slovenskih narodnih
pesmi za klavir tn gosli............2.00
Bratje! Slovene! smo. Koračnica.
(Premrl) ........................................Jft
OreL Koračnica (Jaki) ...........JO
Vojaška koračnica..............................JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JO
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ....	JM
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ...	JI
Bori pridejo. Koračnica. (Skorpln)	Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................jtt
Združenih držav, srednji................JI
Združenih držav. Mall ........JI
Nova Evropa .
......■
Zemljevidi: A!fihama. Colorado, Kansas. Kwtockj ta
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, — vsaki po .... JI
^BdjevUlx
Illinois, ta,
Virginia, Ohio, New York — vsaki po
WLQJAJO, NUEtOČjLJTB 88 NA '9LAS KA&ODA', TTAJVMČJJ
V
iiiSfeiis: '.-iL ■ l': - c:. ii -
kVsir' .-■ -::.. J- iCt-	2
OTtAS NARODA. 15 JAN 1924
Erwin Rosen:
V LEGIJI TUJCEV.
za "Glas Naroda" priredil A. Sabec.
(Konec.)
Koncem ozke ulice se je pričelo trdnjavsko obzidje. To obzidje sem z lahkoto preplezal ter skočil na drugi strani na pesek. Nahajal sem se v palmovem gaju. Stopd sem pod temne palme ter z vročično naglico slekel uniformo ter se oblekel v civilno obleko. Čudni občutki so me obvladali, ko sem imel okoli vratu zopet bel ovratnik in lepo vratnieo.
Ko sem bil preoblečen, sem Evil skupaj uniformo ter jo pripel z bajonetovo konico na palmo. Vedel .sem, da jo bodo tukaj jutri našli.
Nato sem si nateknil rokavice in moja toileta je bila končana-
paziti kaka žandarska patrulja.' ril uradnik. — Sedem frankov Pokrajina se je izpremenila. Ob šestdeset, — In že je pribrzel obeh straneh železniške proge so' vlak. Stopil sem v prvi najbližji bile velike skale, in veselil sem se oddelek prvega razreda ter v teh skal, kajti nuditi bi mi uteg- svoje veselje opazil, da je bil nile vsak nekoliko zavetja var- prazen. Vlak je oddrdral. Ti dvt stva. Tako sem tekel nekaj časa uri vožnje od postaje Les Imberts naprej po progi med temi stena-! do Orana sem vporabil zato. da mi, ko sem naenkrat začul čuden sem kolikor mogoče uredil svojo šum. Sprva sem mislil, da je zo- obleko, pri čemer sem popušil pet kak vlak. Ko pa je prihajal nebroj cigaret, da bi pregnal «1-ta šum bliže in bliže, ko je posta- j trujenost in spanec. V Oranu so jal glasneji in ostreji. sem bil ta- stali na peronu oficirji zuavov in koj na jasnem, kaj j'e to: dirja- neki legijski korjoral. Niti po-
Potne črtice.
A. J. Terbovec.
(Nadaljevanje.)
gledal me ni niliče-
Pa Rock Springs, kdo še ni1 . „	. .
... ,	.	. .	iwvominsko. Mc-ne je. poleg t eg
slisal tega imena! Saj je to, poleg;. ..	.	TT
^	.	„ . i lovila za uscsa	- H
mest Pueblo m San Francisco, ■ . . ,	,
„.	,	„ .	doba. poberi se!
največja slovenska naselbina na > . ,
1 nial
zapadu. ]\lesto je središče premo-gar.sk e industrije v tem okrožju. Nekaj rovov je v mestn samem, drugi so od al jen i po nekaj milj, kot Superior. Sweetwater. Reliance. Gun itd. Slovenci so raztreseni po vsej okolici, a največ jih je seveda v Rock Springsu. Mnog: imajo lastne hiše, nekateri pa tudi obrti in trgovine. Silno ]>a so Slovenci nazadovali kar se tiče salunov. Pred leti jih jr
jme taka prijazno in milo. da ga ; kar prehvaliti nisem mogel. Poem pa je naenkrat zavilo prav p*
ga.
lovila za ušesa srospica Flu. "Hn-sem jo zakli-z '"belo mulo"- Končno serr ! dobil še nekoliko "marijaceljskih kapljic", iz nekdanjih, nepozab i n in. lepih, mokrih časov. (Kje in kako vem jaz samo1!. Prestrašila se je in šla — jaz pa tudi! Vsaki v svojo stran, seveda. Prijatelj1 ki ste se morda čudili zakaj je bilo mojo slovo tako '-'raneo-ko — zdaj veste!
joči konji l
Skozi skale sem videl lahko? "Do desetih dopoldne sem šetaljbilo okoli pol ducata, danes p: pred seboj beli trak, ki je pome- in blodil po mestu. Nato sem šel. je samo še eden. Seveda, naši lju njal vojaško cesto- Cesta je bila j v* pisarno francoske parobrodne j d je. kljub temu. ne trpijo in n« komaj sto metrov od proge od-^ družbe ter si kupil vozni listek, bodo trpeli žeje, dokler bo Tali daljena. Po tej cesti je dirjala se-j za kabino drugega razreda dotfornija tako radodarna s svojin Z občutkom strahu sem nato ■ da j patrulja.	jMarsilja. Parnik "Sankt Augu-1 grozdjem. Mesto je v teku zad
od Sel proti najzližjim vratim v Morda so me žandarji že davno stin" je imel odpluti ob petih po-; njih dvanajst let, kar se jaz spo obzidju. Legijonarji, ki so stali opazili! Prej, ko je bila pokra- poldne.
tam na straži, se niso niti brigalij jina še ravna, se je morala moja zame. To mi je dalo samozaupan- silhueta v mesečini daleč videti! ja. Počasi in zložno, kakor da sem y smrtnem strahu sem se spla-izprehajajoči se meščan, sem šel zil med dvoje skal in prisluško-zopet preko promenade. Povsod val. Vedno bliže so prihajali ko-j«> bilo polno legijonarjev. Več- nji, vedno razločnejše se je slišal krat sem se moral obrniti ter za- i peket njihovih kopit. Tedaj sem viti v drugo stran, ker so mi pri- opazil, kukajoč iz svojega skriva-šli nasproti podčastniki moje la- lišča. temne postave konj in jez-stne stotnijq. Končno sem prej- j decev. Bili so mi ravno nasproti, koračil notranje mesto ter zavil v V tem trenutku	začul oster
rezidenčni del mesta, čigar glav- arabski vzklik. Trije jezdeci so na cesta je vodila naravnost na z enim mahom ustavili svoje ko-kolodvor. Mala železniška posta- nje ter obstali, ja je ležala zapuščena tu. Previd- ' Jaz sem potegnil (revolver iz no sem se ozrl, če me kdo ne opa- žepa. Cev mojega revolverja jo zu je. ter stopil na železniško pro-j zableščala. Hitro Isem pokril <o-go.	| rožje s koncem svoje suknje, da
Proga je vodila v ravni črti me jegov blesk ne izda. Previdno proti severu. Medtem se je po-j sem odprl varnostni zapah. Pola-polnoma stemnilo. Jaz sem pričel stil se me je občutek ledenomrz.
teči, Izpočetka sem se neprestano spodtikal ob ostrem kamenju
lega miru. Namenil sem se, da ne bom streljal prej, dokler n«;
med prožnimi pragi in enkrat. bodo žandarji pri svojem iskanju
sem eelo po dolcrem telebnil med tračnice. Toda kmalu sem se na« vadil skakati od praga do praga. Tako sem tekel, kolikor so me nesle noge, četrt ure, pol ure- — Nato sem moral, težko sopeč, za lup počiti. Izpod neba je pričel rositi droban dež. Pokrajina bila zavita v temo. Po svoji sodbi sem pretekel kakih pet kilometrov razdalje od Sidi-bel-Ab-
že prav v moji bližini. V levico sem vzel drugi magazin nabojev, ^ako da bi ga lahko takoj potonil v revolver, čim bi prvega izstrelil.
Tedaj pa se je na cesti posvetila vžigalica. Slišal sem smejoči klic enega žandarjev- Nato pa so vzpodbodli konje in oddirjali naprej. Najbrž je eden od njih poprosil svojega tovariša za ogenj
bes. Noge so me bolele in pekle, r za svojo cigareto, kar je bilo tu-Ko sem sezul čevelj ter ga zno- di vzrok, da so se za hip ustavili.
t raj pot i pal. sem občutil celo vr-Kto ostrih žebljev. ki so moleli skozi podplat; čutil sem tudi, da je podplat vlažen od krvi. Raztrgal sem žepno ruto ter podložil mesta, kjer so brli žeblji. Tudi potem so me zbadali žeblji, vendar pa je bilo mnogo bolje. Nato sem preiskal revolver ter z veseljem opazil, da je izborno rožje, precizno izdelana browning pištola. Stari žid, ki ni ničesar razumel o orožju, je svoj greh, ker mi je prodal take čevlje, bogato poplačal s tem revolverjem.
Skrbno sem si ogledal orožje. Nato sem vzel magazin z osmero ponikljanimi naboji ter ga potisnil v revolver.
Zopet sem pričel nadaljevati svojo pot. Pričel sem korakati menjajoč tek z navadnim korakom, kakor sem bil navajen v legiji. Pet mjnut teka, pet minut korakanja. Vedno po progi, vedno v ravni črti proti severu- — Kmalu nato sem začul vlak za seboj in legel sem naglo poleg proge v pesek. Ura za uro je pretekla. Trikrat sem že prišel mimo malih postaj, ki so ležale ponoči kakor izumrte ob progi. Samo pri neki čuvajnici je lajal pes, in jaz sem stekel proč kot blaznež, dokler nisem več čul lajanje k verigi prikljenjene živali. Moja pljuča so delovala nalik kovaškemu mehu. Bil sem popolnoma premočen od znoja, in če sem se za trenutek ustavil, sem se stresel od mraza. Toda zbral sem skupaj vse svoje moči, kajti hotel sem dospeti do kake nekoliko večje postaje, kjer ne bi vzbujal toliko pozornosti, kjer bi zahteval vozni listek v Oran.
Nato je prenehalo deževati. Zdajpazdaj je pokukal mesec izza oblakov ter razsvetlil okolico bolj kot mi je bile ljubo. Polastil se me je strah, da me zna o-
Konjsko peketanje je že zdavnaj utihnilo v daljavi, jaz pa sem še vedno čepel, ves se tresoč, na svojem mestu. Solze so mi lile po obrazu, ko sem vtaknil revolver v žep. Zakričal bi bil rad od radosti, ker je bila strašna nevarnost prestana. In ko sem vstal, sem se zgrudil nazaj preko skal. Moja tresoča kolena niso mogla držati telesa!
* * *
Les Imberts se je imenovala postaja. Od Sidi-bel-Abbes je bila oddaljena 42 kilometrov. Teh 42 kilometrov sem prehodil v sedmih urah. Ko sem ob štirih zjutraj prispel do postaje ter v temi prečital njeno ime in kilometrsko oddaljenost, ni bilo žive duše na postaji. Povsod tema in tišina. Nekoliko sto metrov od postaje so stali na stranski progi prazni vagoni. Splezal sem v tak vagon, kjer sem pričel pri svitu žveplenk študirati vozni red alžirskih železnic. Kmalu po petih je imel odpeljati prvi vlak v O-ran. Splezal sem zopet iz vagona ter našel po dolgem iskanju vre, ki je bil napolnjen do polovice z vodo- Pričelo se je svitati. Hitro sem se, umil ter se zopet skril za vrsto vagonov. Z žepnim romcem sem si osnažil nekoliko obleko in čevlje, vzel sem iz žepa drugi o-
• minjam, zelo napredovalo. Dane.*-Naenkrat se me je polastila sil-' se ponaša z vrsto ponosn'h banč na utrujenost. Komaj sem še stal; nih poslopij, trgovin, hotelov ii na nogah. Da bi poiskal kak ho-1 lepih stanovanjskih hiš. Izmed ho tel, kjer bi lahko par ur počival, j telov naj omenim posebej Pilo-' se nisem drznil. Odšel sem v neko ( Bntte Hotel, ki je v slovenskih restavracijo, kjer sem s tekom rokah, in dasi ni zelo velik, imr použil obilni francoski obed ter]vendar udobnosti velik:h hotelov spil steklenico težkega burgund-. Stanoval sem tam nekaj dni in ca. Nato sem se spomnil, da bom vem, da je priporočila vreden gotovo vzbujal pozornost, če Opazil sem tudi pri mnogih hišah grem na parnik brez vsake prt-' senčna drevesa, ki so seveda ve ljage. Za par frankov sem si kil- činoma manj kot deset let stara, pil ročni kovčeg. katerega sem vendar napravijo krj mnogo napolnil s starimi časopisi. To je prijaznejši. Včasih se ni v'delo bila moja "prtljaga".	jlam ničesar drugega zelenega.
Par minut pred peti uro sem kot "firnke" na oknih, kot se je šel na parnik, cigareto v ustih in izrazil neki potnik. Par dreves šop časopisov pod pazduho. Pri- ali grmov, nekaj kvadratnih čev-čel sem hoditi po krovu gor in lje trate ali gredica cvetlic, nt-dol, čital sem najnovejšo izdajo t izmerno olepša kraj, posebno et-časopisa "Le Hire" ter se na vso je v okolici, kot tu. sam pesek, moč trudil, da bi izgledal čim b- skalovje in nekaj puščavskega pe-no^tavnejše in preprostejše. —■ j lina. Kljub vsem olepšavam in iz-Vznemirjala me je samo ena mi- boljšavam, pa Rock Springs že sel: — Ali je bila moja tiralica ne spada med devetera čuda SA-e-že brzojavno sporočena od polka ta, in mene ni in me za dogleden v Oran?	t čas še ne bo, vlekla t je krasota
Ura je bila polšestih, parnik pa kraja. Ampak rojaki, tam so pra-je še vedno stal v pristanišču. — j ve zlate duše in malokje se tako Žandarji so prihajali in odhaja- domaČega počutim, kot ravno li. Naenkrat pa sem čutil, da sem|raed njimi. Prvič sem bil tam le-smrtno prebledel: prišla je pa ta 1911 in od takrat ima prijaz-trulja in četvero zuavskih pod-'nost in. gostoljubnost roeksprings-častnikov je stopilo na krov- Pre-kih Slovencev rezerviran odličen hodili so ves parnik ter se skrb-prostorček v mojem srcu. In vse-no ogledovali. Nato so izpregovo- ]ej, ko sem ponovno prišel med rili s kapitanom par besedi ter nje, jih je bila sama naklonjenost
Razne vesti.
Zanimiva najdba.
žica pa na temenu. Kaj je vzrok krvavi žaloigri. je zavito še vedno v tajnost. Sodna komisija je ugotovila, da je ustreljena dama 33-letna Francozinja Šarlota Fauehecourt iz Pariza, ki je bila razporočena in mati enega otroka- Mezzasalna pa je rodom iz Tunisa in bivši častnik. Zaljub-jenea sta se imela v kratkem poročiti.
Tirolske hlače za Otona.
veličana republikanskega režima in da Avstrijci in Madžari vett-no bolj hrepene po monarhiji, katero bi oživil njen Oton.
Kje je moj s':n ANDREJ HRIB-I.JAN Star ie 3o let. Zadnji čas se ne oglasi več svojim postaran"1 m starLšein v domovini. Kdor kaj ve. naj sporoči, ali naj ^e sam oglasi. — Janez Hr.b-ijan. vas Kavni št. 19. p^šta Sv. Vid pri Cerknici, Slovenia, Jugoslavia.	(14-15—1)
Dir1 IS. decembra so našli v •ra&kem mestnem okraju Bube->eč pri kopanju v globočini S3 em •>kostje skrčeivca in pepelnik. Pr Tinenju prisotnega uradnika arheološkega instituta izvira vse t*, z dobe okoli 2000 l.-t pro 1 lvri-■itom. Okostje so oddal* v arheološki institut.
Tragedija dveh ljubimcev.
Pred krakim se je. nastanil v hotelu "Central" v Trstu eleganten gospod, ki se je vpisal za trgovca Josipa MezzassJma. Spremljala ga je elegantna dama. katero je vpisal kot soprogo. Pripotovala sta baje iz Pariza p reku Benetk. Oba sta bila videti srečna in zadovoljna, kakor n-ovopo-ročenea na ženiiovanjskem potovanju. Popoldne sta zaužila v sobi še bogato kosilo in se pripravila za odhod, vendar pa nista zapustila sobe. Ko je hotela zvečer sobarica pospraviti njiju sobo. je našla mladega gospoda mrtvega I>od oknom na tleh. nedaleč od njega pa mlado damo v luži krvi. Mezzasalma je imel glavo prestreljeno v sencih, njegova dru-
Neki dunajski list poroča, da so tirolski legitimist! nabrali 17 milijonov kron, da kupijo Habsburškemu Oti>nu. sinu pokojnega ■'všega cesarja Karla, nove klale, ker se je zadnje čase poročalo, da ima revček Otončck samo dva para hlač in da je en par le malo dober, drugi pa hudo izdelan. Istočasno poroča '"Pesti Naplo", da goji mati Cita trdim upanje, da pride sinček Oton u.v vsak način na madžarski presto]. ; čeprav ima sedaj še slabe Iilar-- ! Oita misli, da je vsa Evropa na-'
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njili postrežbo dovolj iti. da oglašujejo v listu "Gla* Naroda". S tesn fcert? ?nstrej?li vseiii
tfprava	Narode/-
KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po zmzi&ni cesii
zonet odšli.
i napram meni. Medsebojno se se-
Že sem se oddahnil, ko je stopil Veda včasi tudi malo pokavsajo. k meni neki žandar ter me uljud-, kot je že pristna slovenska na-no pozdravil.	jvada, a to ostane za domačo po-
Monsieur je Francoz?
rabo in tujec tega navadno niti
— Non.monsieur, Anglež, —-'ne opazi. Doma so večinoma vsi sem mimo dvrnil ter smehljaje iz Škofje Loke in Poljanske do-pogledal žandarja — v srcu pa line. Kako daleč narazen je to. ne me je zazeblo. . .	[vem, mislim pa, da je precej bli-
Kaj, če bi se zmislil, zahteva- ■ zu skupaj, ker jaz ne opazim niti legitimacijo^. . potem sem iz-; kake razlike v narečju. Yes, pa
DOLARJIH.
gubi j en.
—	Vaše ime, prosim?
—	Evgen Sanders.*
—	Poklic?
—oStjinkda..r—ivu.P
njihovo narečje! Ne veste, kako mi je všeč! Tako mehko je in božajoče, kot pomladni vetrič; zdi se ti, kot bi poslušal žuborenje zal: studenčka, ki hiti preteo zelene
—	Strojnik — na poti v Nizzo. j livade, ves obrobljen od rumenih
—	Hvala lepa!	j zlatic in belocvetoče lcreše. Ce bi In odšel je. i mi kdaj toliko denarja preosta-r Par minut pozneje je zazvonil' jalo, da bi šel gledat Jugoslavijo,
parnikov zvonec, mostič so po-I bi prav gotovo posetil tudi Skof-tegnili kvišku in parnik pe odri-! jo Loko in Poljansko dolino. B:; nil od brega. Jaz sem šel v svojo'vsaj videl v kakšnem kraju je kajuto ter zaspal. Tekom vse | dom teh prijaznih ljudi, pomorske vožnje nisem na niče- \ Skoro teden dni, ko sem se mu-
dil v Rock Springsu, bilo je vre-
sar mislil, ničesar se bal, ničesar upal, — samo spal!	*--i
Ko je priplul parnik v marsilj- V desetih minutah sem stal na ! sko pristanišče, se je pojavila no- j kopnem v mestu Marsilj. Nadalj-va težkoea. Kaj bodo rekli pri \ nih pet minut, in sedel sem v Iz-carinski reviziji k mojemu kov- j voščku, ki je drdral proti želez- ■ čegu. ki je bil napolnjen samo s niški postaji. Pol ure pozneje sem časniki? Taka prtljaga mora vz-jže sedel v kupe ju vlaka, ki je buditi pozornost!	j imel oditi proti Rivieri.
Slučaj mi je pomagal. Velika' Vožnja ob Rivieri v temni no-
množina čolnov je obkolila par- j Či. . Mimo nas je zletel Toulin, vratnik ter si ga zapel okoli vra-lnik in na krov je spiezai0 veliku'nato Cannes. V Nizzi sem slišal
tu. Nato sem se pogledal v žepno ogledalce. No, bo že! Šlo bo dobro, kajti oblečen sem bil dostojno, za Alžirijo celo elegantno.
Ob petih sem odšel po ovinku proti kolodvoriM Na peronu je stala približno dvanajstorica čakajočih ljudi in — arabski žandar. Zopet se me je polastil strah. Toda mirno sem stopil k okencu, kjer je izdajal uradnik vozne listke.
—1 Oran — premiere c^asse!
— Seac-soLrante, — je odgovo-
število vsakovrstnih agentov, da bi vzeli naročila glede prtljage. Stopil sem k enemu teh agentov ter mu rekel, da želim priti čim prej na kopno. Ali me ne bi mogel nasrlo prepeljati!
— Pet frankov! — je rekel mož.
prav v kupe vriskanje in veselja-čenje. kajti karneval je šel h koncu. Peron je bil poln konfetija. Nato je prišlo Monaco — zatem f Monte Carlo, nad katerim je plaval soj električnih žarnic.
'Končno je pridrdral vlak v j Ventimiglijo- Prva italijanska po-
V Jugtslaviji — se moro izplačati dolarje Ie potnikom v Ameriko proti predložitvi oo ameriškega konzula potrjenega potnega liata la ne več kot protivred-oorft od 3.000. — frankov, to je pri-blifcao $200.— i*, enega potnika.
V slnPajo, ua naslovljene« sa la-plaCUo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta, dcbl pošiljatelj lakko dolarje nazaj sli oam pa na novo naroči izplačati nakazani snesek v dinarjih.
Nadalje ee nam zdi umertro pripomniti, da nikakor ne m6remo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo
Splošno mnenje vlada, da ee field, ki se slase na dolarje, tadl v dolarjih izpUSajo. kar pa nI res. ker. kot Se zgoraj omenjeno, je v Jngo-<*laviji od vlade pod kaznijo pre-povedano izplačevati dolarje.
Tudi poSlijajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa aikakor niso .pripravni za ljndl na deželi, ker so banke oddaljene in Izplačajo take Čeke ▼ dinarjih šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo. da so jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na defetl In ne potajejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na xadnjl paft* irea neprllik.
Tedl ca nabavo potnega lista — tposa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konsnla, ne mors potnik dvigniti dolarjev. stroSkp ea razne Unttne in petni U*t se pa lahko pleča tudi s dinarji
V Italiji in nsMtsam
cMmlju —
eo veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le sa potovanje, je'na nakaznici označiti vidno: Izplačati Ie, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroSkov smo -ft morali odloČiti prevrediti pristojbino ša dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po. 75 centov; od $25. naprej po 3%, to J» po • eente jfi vsakega dolarja.
— Prav rad!	j staja!
Mostič je bil že spuščen in s' Bila je ena ura zjutraj. Tamkaj svojim agentom sem stopil v nje-j sem kot MazniK planil na brzo-gov čoln.	I javni urad ter odposlal dvoje br-
Kovček z njegovo vsebino sem, izojavk na dvoje ljubih ljudi . . postil na krovu.	. _ l _ * . Svoboden — svoboden!
t JogotiarUl bi
Ta pristojbina dolarska laplspfla
ItsMfl.
FRANK SAKSER STATE BANK 2 CsstfaaMb, HwrY«kC*y
^ ■ 'i "ii	• i " jI ' r
m&ko syjin ae jass likal Spisal Jakob Aieiovets.
Puvest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1.. ž. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 443 strani, $1.90
ljubljanska slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih aic-veusklh stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spiscil Dr. Ft. Beteia.
dplošno priljubljeni ljudski pisateij ns.m tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso B7ojo re^nobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	,99
Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma,
Zelo zanimiva, iz epanskega prevedena porest, Vsebnje 170 strsni,	.(g
Ne v Ameriko. Spissi Jakob Aiežovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestAvljen. Vsebuje 239 strani,	.Ci
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. v to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih, Vsebuje 149 strani,	,40
Malo življenje. Spisal D. Ft. Detelji.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenj« slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih, t—j Vsebuje 231 strani,	J(i
Jercač Zmagovač. Spisal Henrik Sierddewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	M
Kadnja kmečka vejna. Spisal Avj^ust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec. nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali mučeniske smrti. Ysebuje 878 strani,
m*
I*
POfTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, jNew York
Dspcld v dva|sefib dneh ali se vam pa vrne denar. Q
Proizvaja bogate rdečo kri, močne stanovi&ae živce, življenja polne možke In ženske.
Če sto slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mraei in vaše telo znrači, če ste se že nave-
hč&Ii j err:.-, t i pomirljiva in narkotična, sredstva, potem posku-fiajte Nuta-Tonc, in izprevideli boste, kako hitro se boste
pomanjkanje rr.eruije. pomanjkanje iivahnosti, nervozne-1", nespečnost, »r.haja iz poraanjtanja, ii.čne moči, ročke zvodenele krvi in slabe Krvne cirkulacije.
...	---------dajo čudoviti tek,
cooro prebavo, stanovitne mce ter zdravo okrtpč-ajoče spanje. NuKa-Tone obogati kri. uredi krvr.o cirkulacijo ter prižene iarenje zdravja na hce in jasnost v oči. Grudi znočne in postavne može zdra-vejse »n k rt r nej še ženske. Nuga-Tona ne vsebuje or.iainljivih sredjtev, ne zdrav U. katerih so človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je s Elaakoriera, usrodrieca- okusa, usodca za jemati. Poskušajte na. Priporočili ca boste vsem evejua jirtjateijem.
NAAA POPOLNA G.-\RANCIJA^-C^r.a Nu^-Tane je en ($1.00> dol.r » .teklenicow
Vaak« »teklcaica v«ou;c devetdeset (93) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko itupite M«t ikatejj, sosUncsečno zdravljcaje za pet ($3.00) dolarjev. Jemajk- Nuja-loao dvajset C^C) dnu Ce niste zadovoljni z uspehom, -vrnile preostanek zirao s škatljo
ua at van fcomo tanoj vrnili ckm-r. Vidite, da ne xn^rcts ->15ubiti niti penija. _ Ml
prevzamemo rizike. Nuga-Tone jo ca prodaj pri viifc dobrih lekarjih po enaki in cn.iki jairjicijl
—---- ICO NAROČATE. SA P02.U21TE TEGA KUPONA.__
NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 3. Wabash Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo. .............za kar mi poiliit
steklenic Naga-Tcne.
Ime
Cesta in 5tv. ali R. F. t). 1
.i Ddtn .............................4
r
OT.AS NARODA. 15. -TAN. 1f>24
L
GOSPICA MALA
Spisal JEAN RAMEAU.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
]
morilce. Mali Albert je bil star tedaj enajTšt let in lep kot angel j . .. Oh, če bi ga videli, gospodična. V Reimes je hodil v šolo, katero je pa moral po smrti svojega očeta zapustiti, ker ni bilo več denarja za njegovo poznejšo izobrazbo. Bogati sorodniki so posodili ^o-t>pe Plesan toliko denarja, da je zaniogla plačati zastale dolgove. iS svotieo, ki ji je ostala, je kupila malo pristavo. Tam živi še sedaj.
(Dalje prihodnjič.)
3	(Nadaljevanje.)
—	Na hribu.' — je vprašal.
lu ko so mu pritrdili, je rekel:
—	Hotel je torej tako napraviti kot je storil gospod de Plesan.
—	Kaj pravite.' — je vprašla Katarinea.
—	Moj prvi gospodar, gospod Plesan. se je na tistem hra&tn obesil.
—	Tisti hrast mora biti neka posebnost — rekla gospiea Mala- — Posekati ga bom dala.
Oskrbnik je dospel do postu Ije ter pogledal mladeniča, ki je ležal tam zaprtih oči. Dihal je redno, toda izpregovoril ni bil do-tedaj še nobene besede.
Sveti Bog, to je njegov sin! — je vzkliknil oskrbnik.
—	Čigav sail 1
—	Sin gospoda da Plesan- Da, da, to je gospod Albert . . . moj Bog . . . moj Bog . . .
—	Kako? — se je začudila Katarine«.,— To je sin vašega biv-ega gospodarja, katedi se je bil obesil f
—	Da, gospodična.
—	Kaj se je tem ljudem zbledlo v glavi?
—	Gospodična, povem vam, da jih zasleduje strašna sreča. Ne smemo se jeziti nanje, če jih je v trenut-ku velikega razburjenja zapustil spomin in razum. Sicer so pa izredno dobri ljudje.
Zatem j«' prijel starec mladeniča za roko ter ga začel klicati:
—	Gospod Albert, gospod Albert! Jaz sem vendar vaš star Bluden . . . AJi me ne poznate, gospod Albert? Ali ste tudi vi hoteli zapustiti ta svet?
Uospiea Mala. ni vedela, kaj početi. Nepojmljivo ji je bilo, zakaj se je hotel sin obesiti na Lste hrastu kot se je obesil oče. Kaj ga je dovedlo do tega strašnega sklepa? Zakaj je družina tako nesrečna ?
1 n ker je Bluden mladeniča neprestano klical, mu je rekla:
—	Pustite ga, Bluden Toliko boljše, je zaspal- Stopite male
sem.
Oskrbnik se je le težko ločil od mladeniča ter je sledil svoj mali gospodinji na hodnik:
—	Kako ste rekli mlademu možu? — ga je vprašala.
—	Albert, gospdična.
—	In kako se piše?
—	Albert de Plesan. On je sin mojega bivšega gospodarja najboljšega človeka, kar jih je kdaj živelo v tej okolici.
—	Ali veste, zaka se je hotel obesiti?
—	Seveda vem. Tega pač ni težko uganiti.
—	Povejte vendar.
—	Od žalosti se jc obesil.
—	Vsled žalosti, pravite? Ali je bil nesrečno zaljubljen?
—	Ne on ni imel z nobeno žensko nubeuega opravka.
—	Kakšen je torej vzrok?
—	Ne vem, če vam smem povedati?
—	Seveda mi lahko poveste. Celo prosim vas, da mi poveste.
Žalosten je bil, ker ni mogtl dohiti nazaj svojega gradu.
—	Kakšen grad?
—	Vaš grad.
Katarkico je streslo po vsem telesu. — Ah, — je rekla- — To rej jc hotel ? . . .
—	Da, ta misel je obsedla ubogega fanta. In verjemite mi, go spod i ena, da mu ni zameriti. Bojen je bil tukaj, kot je bil tukaj ro jen tudi njegov oče, in vsi njegovi predniki. Njemu in njegovi materi ni nikdar padio v glavo, tla bosta morala zapustiti grad Mes nil. To se je zgodilo pred devetimi leti. Pripravljena sta bila dart vse, žrtvovati vse, samo da ohranita grad. Devet let sta štedila b stradala. S trepetom sta čakala dražbe. Dan, ko se je imela vršit dražba, je napočil ... in potem • . .
—	in poteiu, — ga je vprašala Katarinea, ki je vsa bleda po slu^ala to žalostuo povest.
—	Znano vam je, gospodična, kaj se je potem zgodilo. Niit. mati niti sin nista slutila, da bo pouudena tako visoka cena zi grad. Bil je še neki kupec polkovnik Boisier iz Dinana. No, pa sa. vi boljše veste kot jaz.
—	Da, spominjam se. Pripovedovali so mi o nekem polkovniki iz Dinana, in tudi o neki vdovi, ki je hotela kupiti posestvo. Ti. vdova je bila . . .
—	Mati tega mladeniča. To je gospa de Plesan.
—	In mislite, da si je mladi mož zato hotel vzeti življenje, kei je vedel, da ne bo mogel nikdar več kupiti gradu?
Stari oskrbnik je bil v veliki zadregi- Vedel je namreč, da b resnični odgovor jako razžalostil mlado gospodično. KJjub temu ji pa odvrnil: — Kes ne vem drugega vzroka.
—	Neumnost,. — je odvrnila Katarinea in zardeia. — Zastrai. take bajte se ljudje vendar ne bodo obešali.
—	Ob besedi "bajta" se je stari oskrbnik stresel.
—	Seveda, gospodična, — je dejal. — V Parizu so lepši gra dovi kot je ta. Toda kot je živel še stari gospod Plesanu, tudi tegi gradu ni bilo podcenjevati. Zadnji lastnik, neki slikar, je bil ne maren človek. Poslopje je tako zanemaril, da je začelo skoraj raz padati. V dneh gospoda Plesana so bili pa v parku umetni vodo padi, lepi kipi, krasne gredice in še več drugih, stvari. Vse to je pa stalo sila denarja.
—	In ker je zapravil svoje premoženje, se je obesil.
—	Da, gospodična, na onem hrastu zgoraj, odkoder je tako krasen razgled na morje. Oni košček zemlje je ljubil nad vse. In tam si je vzel življenje. Moj ubogi gospodar je bil notar- Za grad je bilo treba dosti denarja in za grad ni bilo denarja škoda. Če pa slu čajno ni mel dovolj svojega, je gospodaril s tujim denarjem. Notai je pri nas ugleden človek. Kmetje shranjujejo pri njem denar. ČLo-vek je pa bolj k slabemu nagnjen kot k dobremu, saj veste, gospodi na. Izkušnjava je velika. Ko pa napoči dan, da je treba plačat' nazaj . . . saj veste, gospodična. Kaj bi vas dolgočasil s tem.
—	Le nadaljujte, le nadaljujte, — je prosila gospiea Mala, ki sc je začela jalko zanimati za Bludmovo povest.
—	Vsled velikih in neprestanih izdatkov je šel stari gospod Plesan nekoliko dalje kot bi smel iti Nekega lepega dne je bilo vst prodano. Ko je zapazil na grajskem zidu velik rmen plakat, ki je oznanjal, da bo posestvo prodano na dražbi, se mu je zmedlo v glavi. Letal je kot divji naokoli, in naslednjega dne so ga našli obešenega na onem le hrastu. Pri njem je bila vsaka pomoč prepozna Ko bo ga odrezali, je bil že zdavnaj mrtev. Zakopali so ga n pokopališču v Saint Seriae in sicer n^ mestu, ko je določeno za samo
Z-. \ ■■■ -■ ■ . flHnra!
Zagonetno, toda resnično.
Konec karijere Jimmie Bostona.
Poroča Edward Smith.
Pozno popoldne dne 31. maja 1921 je barval neki telefonski Klavec velik brzojavni cjrog na Lincoln Highway, malo izven sew Brunswicka, N. J. Ko je delal, je izgubil za trenotek ravnovesje ter izpustil orodje, katero e imel ravno v rokah. Zapomnil ii je mesto, kjer je izginilo orod-e v visoki travi ob cesti, zlezel lavzdol ter pričel iskati. Pri tem e je zadel z nogo ob usnjati roč-i> kovčeg. Našel je orodje ter >ričel preiskovati kovčeg. Ni bil aklenjen ter ga je takoj odprl, v'es* prestrašen je zagleda! par ežkih revolverjev ter zvitek vr--i- Delavec je odnesel kovčeg na
so bili skrajno nezaupni ljudje. Levy je naprimer vprašal Klin-germana, kje je bil zaboden. — Mladi mož mu je pdkazal luknjo v svojem telovniku, a Levy mu je rekel, naj sleče telovnik, in v srajci pod njim ni bilo nobene luknje. Nadalj ni detektivi so zopet zapazili z velikim zanimanjem da niso bile vrvi povezane na tak način, da bi mogle zadržati količkaj močnega mladega človeka, ki bi imel trden namen oprostiti se. Kljub temu pa so potreb o v a! ti jetniki tri ali štiri ure, da sc se oprostili, — ravno toliko časa, da so banditi lahko do-speli v —-New York, skrili ukradeno blago
o lic i jo, ki pa dolgo časa ni ve- se odpeljali, pustili truke na ka-lela, kaj naj stori z najdenimi kem samotnem kraju ter pričeli tvarmi.	i čakati na iskanje policije.
To pa je bil prvotni pričetek j Tem sumnjam detektivov so •ne najbolj presenetljivih romanc takoj sledile aretacije. Nato pa. v poslu ropanja tovornih avtomo- je nastopila newyorSka policija ? ulov, ki &e osredotočuje krog velikim uspehom- Dobila je na-nesta New Torka ter še vednolzaj vsaj pretežni del ukradenega
i speva, kajti izgube znašajo ne-:ako $250.000 na mesec, celo po ^etih letih neumornega zasledo-•anja od strani od številnih pri-adetili občin, ki imajo v službi lajmanj 50.000 policijskih urad-likov te ali one vrste. To je bil udi prvi prizor skrajno zanimi-*e drame, predstavljajoče lov na
blaga ter našla, da so ga banditi hitro prodali za $4000. Sled je nato vodila do nekega Charles Hillerja. strojnika in šoferja, k; ni užival naravnost kristalno -čistega slovesa.. Hillerja so prijeli ter odvedli v New Brunswick. Tam je čakal pomoči svojih zaveznikov, a nikaka pomoč ni pri-
-loveka. Ta lo vse je pred krat-1 šla. Vsled tega je priznal, najbrž cim končal z zajetjem tega zna-ker so mu obljubili, da bodo po-
•ilnega in spretnega zločinca, — Umiri i e Bostona, visokošolea, veseljaka ter bandita in tatu, ene la.ibolj originalnih prikazni v zločinskih krogih New Yorka. — Tinini i ja so prijeli v Albany, po Ive leti trajajočem iskanju in lovu. Drobna, plavolasa deklica, "d ga je ljubila, ga je pahnila v nesrečo.
Naša p<*yest se pričenja v večernih urah dne 1. junija 1921, približno en dan potem, ko je našel brzojavni delaviec '-kovčeg z *e vol ver jem in at v j o. Skoro na isti točki na Lincoln Highway, med tretjo in četrto uro zjutraj, ;o potisnili trije banditn svoj se-ian avtomobil na pot dveh velikih tovornih avtomobilov, vozečih proti New Yorku. Voznik in pomočnik prvega truka in samot-li voznik drugega truka so dobili povelje, naj ustavijo avtomobila er stopijo ^ol. Vsi trije so mo--ali odkorakati par korakov na ;tran, v grmičevje, kjer so ban-liti vse tri privezali k drevesom. Ko so to storili, so banditi odšli. Dva sta se polastila obeh trukov n tretji se je odpeljal v sedanu. Vsi trije avtomobili so se napotili z veliko naglico proti New Yorku-
Nekako štiri ure pozneje so nrišli trije možje na neko farmo izven New Brunswicka ter prijeli pripovedovati razburljivo povest, kako so bili ustavljeni, povezani in kako se jim je končno posrečilo oprostiti se vezi. Eden teh je bil Henry Klingennan iz Philadelphije, sin Natharia Klingermana, ki je bil lastnik obeh tovornih avtomobilov. Ta mladi mož je rekel med drugimi stvarmi, da ga je eden banditov zabodel v stran z žepnim nožem, ko se je skušal braniti-
Newyorski detektivi, pod vodstvom Beny Levy-j a, ki je zastopal zavarovalne družbe ,intere-sirane pri tovoru, so bili na lieu mesta v teku par ur po prvem sporočilu o ropu. Lewy in njegovi tovariši so vedeli, da je obstajal tovor iz svile iz Viseo Silk Milles in da je bil vreden $25.000. Ta svila je bila v enem trnku. — V dragem pa je bilo za $8000 avtomobilskih obročev in drugega trgovskega blaga, — torej vsega-skuhaj v vrednosti $33.000. i Ti detektivi, Cot vsi njih bale,
pustijivo ravnali z njim.
Hiller je priznal oblastim, da je bil on eden dotičnili banditov in da sta bila ostala dva Henry Libera in Jimmie Boston. Rekel je nadalje, da sta celi "job" za snovala oba Klingermana, kajti starejši Klingerman ni držal svoje dane besede ter ni poslal toliko svile kot dogovorjeno.
Najbolj zanimivi del Hillerje-vega priznanja pa se je tikal o nega usnja tega kovčega. katere-ga je našel brzojavni delavec v travi ob Lincoln Hikhway. Hiller je povedal s suhoparnim hn morjem, da so pustili on. Libera in Boston ta kovčeg na dotičnem mestu eno noč poprej, da bi se lahk odpeljali na pozo-rišče zločina v naslednji noči brez strahu, da bi jih ustavili ter preiskali številni policijski uradniki in detektivi na številnih fefrijih. in križiščih cest ob poti. Vsled tega so bili predrzni banditi, ki so usta vili oba tovorna avtomobila, ne*, oboroženi. Vsaj tako je priznal Hiller.
Boston je bil kmalu aretiran ter stavljen pod jamščino $'7500 Tudi Libero so prijeli, a je ušel. Oba Klingermana, očeta in sina so stavili pod obtožbo, a izpustili proti jamščini. Nekaj časa pozneje se je vršila proti Klinger-manoma obravnava in niller je pričal proti obema. Boston, ki je tudi obljubil, da bo pričal za državo v povračilo za skoro dejan sko oproščenje, je izginil nezna-nokam in jamščina $7500 je za padla. Na t.emelju nepotrjenega oričevanja Hilerja ni bilo mogoče spoznati Klingermanovih kri vim in oba sta bila oproščena.
Tedaj pa je prišla čudna prikazen v uporabi postave. Hillei-je že priznal svojo soudeležbo pri zaroti ter navzočnost pri ro-oarskem napadu. Če se oprosti domnevane glavne krivce v takem slučaju, se oprosti tudi ostale obtožene, na temelju teorije, da se je smatralo za lažnjive vse izpo vedi soudeleženih, ko je porota zavrela eelo povest. To pa se ni zgodilo v tem slučaju. Charlie Hiller je bil obsojen na sest me secev ječe.
Newyorska detektiva Wester-velt in Dugan sta postala prepričana, da niso le mojstrski duhovi, temveč tudi vsi glavni izvrši-
ROYAL MAIL
Pooblaščena parebrodns črta oŠ Jugoslovanska vlada
Neposredna aluiba mad
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Sou tham p tonom
"OHIO"	"OECA"
'ORDUNA"	"ORBITA"
TI parnikl ao v vaeh ozlrlh novi in mo-lemi. Priljubljeni so prekooleanskim •otnikom ter so slavni vsled svojih pri-/lačnih naprav, izbora« službe, ln kar je lajvažnejše vsled udobnosti.
Uljudnl strežniki nosijo na bela ponujene mize dobre, okusne in zadostne bede. Posebna pozornost Je posvečena enskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraAajte agenta v va-*em mestu ali pa pri:
WYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
m BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
FW
ftretanje parnikov - Shipping News
19. januarja:
Antonia. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Conte Verde. Genoa.
22.	januarja: Derfflinger. Bremen.
23.	januarja:
Pres. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja: Deutachl^nd, Hamburg.
26. januarja:
Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Veen dam, Boulogne; Torek, Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa.
31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
2. februarja:
La Savoie, Havre; Majestic, Cherbourg.
5.	februarja:
Canopic, Cherbourg in Hamburg.
6.	februarja:
JUGOSLAVIJE
VLADNIH PARNIKOV.
I'otujte udobno na velikih, hitrih in razkošnih parnžkih ameriške vlade. Vpra-ftajte gled^ novih kabin tretjega razreda. 1'1'sebiie si»t»e za dru-i.ine in zakonske rare. Najboljša ill raznolika hrana. Vljudni postreiniki. Prostorne obednlce. Premenatlni krovi. Zb: ralisOa in kadilnice. Vsakovrstne udobnosti.
ODPI.L'TJA IZ NEW YOltKA.
Pres. Harding ---- 26. jan.; 1. mar.
America .......... 7. febr.; 12. mar.
Pres. Roosevelt ____23. febr.; 19. apr.
Geo. Washington ... 8. mar.; 5. apr.
Leviathan ......... 22. mar.; 12. apr.
Pišite po slovensko knjižico in cene.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Lokalni agentje po vseh mestih. Upravitelji za UNITED STATES SHIPPING BOARD
.elji še vedno prosti, kajti vse a- (
retacije Ln obsodbe, leto za letom ^»J—""*^" ...... _
'	f Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen.
uiso mogle napraviti konca ropanju trnkov v mestu New Yorku ter njega neposredni okolici. — Sklenila sta, da je treba napraviti obračun med drugimi tudi z Jimmie Bostonom.
Potom skrbniih poizvedovanj Bostonu je izvedela policija, da je resnično ime Jimmie Bosro-ua James Lundv. Ker je nekofe študiral pravo v Bo?»tomi, je tudi dobil zločinski priimek Jimmie' Boston v razbojniških krogih. — Tain so detektivi tudi izvedeli, da dvori ta premeteni bandit neki deklici v Albany, o kateri se je domnevalo, da ne ve ničesar o njegovih zločinskih 'potili. Policija se ji je na previden način približala, a ona ni vedela ničesar, nekega drugega vira se je t?.-vedelo, da se skriva Jimniie v Connecticutu. To bližino preganjanega m-»/.a so razlagali na ta lačin, tla je sklenil obiskati deklico, kakorhitro bi se mu ponudila prilika. Pošto mlade ženske in njena gibanja so skrbno, toda neopazno zasledovali.
Enkrat je vprizorila policija gonjo v Connecticutu. Policisti so navalili na tamošnje skrivališče Bostona, a našli, da je ptiček i že izginiL Po preteku nekaj časa so našli novo sled, ki je vodila v Chicago- Zopet jim je mož ušel v odločilnem trenutku. Zopet je prišel daljši odmor, nakar je izvedela policija, da lahko primt-Bostona v Los Angeles. Policija je dobila brzojavno naročilo, na.1' zvede aretacijo brez odlašanja. Zopet je Boston izginil, par minut pred prihodom zasledovalcev. Vedno bolj in bolj se je utrjevalo domnevanje, da mora kak za veznik preganjanega, kak človek, ki uživa zaupanje policije, pre stregati vse informacije gledt? Bostona ter jih sporočiti bežeče-mu zločineu po brzojavu, še pred-no je mogla policija nastopiti.
Ta sumnja je bila nadalje utrjena, ko so izsledili Bostona ^ Jacksonville, Fla. Dognalo se je. da se je odpeljal z vlakom prot: severu in ta vlak je sredi poti srečal proti jugu vozeči vlak, a katerem so bili newyorski policijski uradniki.
Nato pa je bilo odrejeno vse potrebno, da se prepreči nadalj-ni tak poraz. Odstranjeni so bili vsi, ki bi mogli pomagati po beglemu zločincu in pažnja na vseh točkah je bila povečana. — Boston, ki je očividno domneval, da se je končno oprostil policijskega zasledovanja, je poslal mali deklici v Albani sporočilo Ko se je Boston prikazal ,sta planila nanj detektiva "Westervelt in Dugan. V tegu par dni je bil zopet v New Brunswicku, da s< zagovarja radi onega čudnega roparskega napada na Lincoln Highway pred tremi leti.
r. februarja:
America. Cherbourg in Bremen; Cleveland. Cherbourg in Hamburg.
9 februarja:
New Amsterdam. Boulogne.
14. februarja:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: Uerer.garia. Cherbourg; Andania. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa.
20.	februarja:
Kochambeau. Havre; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg.
21.	februarja:
Albert BaUin. Cherbourg in Hamburg. 23. februarja:
Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte P.osso, Genoa.
27.	februarja:
Suffren, Havre; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg.
28.	februarja:
America, Genoa. 1. marca:
Olympic. Cherbourg: Antonia. Cher-
Paris. Havre: Orduna, Cherbourg in bourg; Pres. Harding. Cherbourg in 15re-Hamburg: Pres. Monroe. Cherbourg. men.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljia in najkrajia pot po Sredozem. •kem morja x našimi veličastnimi parni ki
COLOMBO ----29. Jan.;........ fl. mar.
•DUILO -. 16. febr.: 27. marca; 1. maja •Največji in najhitrejši parnilc na olje za Sredozemsko morje.
Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln * posteljami za družine in ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno, i Za podrobnosti vpraSajte našega agenta v vafiem mestu al! pa naravnost prt
! HAVISAZIONE GENERALE ITALIANA
Italia-Amerlca ShioDlno Corporation
II State Street General. AgedtJ New York
NaSl zastopniki v JugoslaviJl: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnica.
VABILO
K IG KI "BELE VRTNICE", katero priredi društvo sv. Frančiška v Xew Yorku v nedeljo dne
<JHF 20. januarja t. 1.
v dvorani na G2 St. Mark's Place.
K»'r bo ta zabava gotovo nudila najboljši ulitek vsr-iu ljubiteljem pravih slovenskih <logodb, zatorej daj nikdo ne zamudi porabiti priliko j21 nas posetiti z obiskom zgoraj omenjeni dan. Za posebne vr--;te pijačo in dober prigrizek bo Tirli preskrbljeno. Torej vsi rojaki in rojakinje k predstavi 20. jan. popoldne v dvorano »a 62 St. Mark's Place v Xew Yorku!
Odbor dr. sv. Frančiška.
(14-16—1)
msiMCHIjjrc
warivvnost v J^oalayijo V
Edino air-*ktno ■Pomladno odplutje
O t v- rit ven« voznim znanesa Presidente Wilson — 15. jan.; 11. mar Martha Washington—"G. mar.; 14. maj.
v Dubrovnik al! Trst. Zelrznina v notranjrat zmerna. Nobenih vi-Ms^ev VrrnSajte pri bližnjem ar-ntu ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 West St.. N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiča; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —•
mali oglasi v "Glas Naroda".
Vsak pevec bi mox&l imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moSke glasove Uredil Matej Hubad tLnjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejiih pesmi z notami. Cen« • poitnino |3.00.
"GLAS NAHODA" ^ Cortland t St.. New York. N Y
Neškodljivo sredstvo za odpravo masti.
Veliko ljudi sa boji navadnih Bradata* sa odpravo taia To Je Jpvanradan na£in Ixvanreden. ker Je ilato neftkodUlv — nI/ poštenja, nič vel banja. Marmola. Fredpls-ne Tablete (Marmola Prescription Tableta) bo napravljene v polnem eogaaju * •lavnim Marmola Predpisom. Hujiatr stalno ln lahko bres slabih učinkov. Dobite jih od svojega lekarnarja, sa en dolar zavojeak ali pošljite svoto naravnost na Marmola. Company, 684 Garfield Bids'. Detroit. Mich.	—Adv't
MT VAŽNO!
Ameriški konzulati ▼ Evropi ao dobili nalog od državnega oddelka v Wasliingtonu, D. C., da vizirajo potne liste samo onim potnikom, ki predložijo affidavit, ki še ni star nad .'leto dni.
To naj vpoštevajo vsi oni, ki sr poslali affidavšte v stari kraj in bodo isti stari nad eno.leto.
Frank Sekser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City.
Telefon: Cortlandt 4687.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Ef^ Cena a poštnino $2.— "^sgl SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
li
)
i
Izšel je
"Slovensko - flmerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
DR. LORENZ
643 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
■DINI MJVKNIKt MVMlAl »RAVNI* IraOlJALIIT MiKIM MLKZNI. Maja ali elm Ja aimtjMji akufasi* In kreniAalh Masni. Jss mmm te adravli% aad t» let tar tonam skušnje v vaeh tooleanlh la kar snaa slovensko, cats vae morass popolnoma razumet! In aaia bolezen, da vae ocdrsvlm In vrnem aro* In sdravje. tkeal f« la« •rMefcll aoeebne efcuAnJo prt eaaravljsnju metkih mmrt. Zate sa aa pepetnema zanesti na mens, maja store pa ja. da vas pspslssma aafl »im. Ne edlalajte, ampete pridite »Impreja. ;
Jaa aadravlm zastrupljeno kri, auuij« In Ilea pe telesa, be letni v arid, padanja lan, baMIna v hssf h,starerano;oolabslBsti*lv»no la lisimul v Ja lea lea to t (strah* telo *amt rmen Ice revmattzem< katar i zlata the*
veda la paMk sd I. dopoldas de i.