Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111

telefoni uredništva la oprave: «04)1, 40-M, 404)3, 40-04, «04)5 — Izhaja vsak dan ajutra] razen ponedeljka in dneva po praznika
Celtovnl račnn Ljubljana številk* 10.050 in 10.34V ti insnrate.
Uprava; Kopitarjeva ulic« številka«.
Ideologije?
Fe
Vse vojskujoče se države, pa tudi tiste, ki se morda še mislijo vojskovati, neprestano prepričujejo vsakogar, ki jih - hoče poslušati, "Josebno pa male narode, da jim gre izkljiično e za ideologijo. S to motivacijo smo videli ustvariti trozvezo Japonske, Nemčije in Italije proti Kominterni, ki pa je bila zelo kratkotrajna; Francija in Anglija pravita, da se vojskujeta ne proti Nemčiji, ampak proti narodnemu socializmu, in Italija zatrjuje, da ne bi mogla mirno gledati širjenja Doljševiškega vpliva v Podonavje in na Balkan. Podoba je torej, da so zgolj idejni in idealni nagibi, ki so zapletli svet v vojno stanje.
Če pa stvari natančneje pogledamo, pa vidimo, da je sklicevanje na ideološke fronte le bolj povod, ki ugodno odmeva v ljudskih ušesih, kakor pa pravi vzrok za sedanje zadržanje velesil. Ideologije, s katerimi nastopajo razne velesile, gotovo drugim državam povzročajo skrbi, toda ne iz vidika, kiikor na te družabne pojave gleda Cerkev, ki jih vrednoti po njihovi moralni vrednosti in jih odklanja kot protinaravna in škodljiva za mirno mednarodno sožjtje. Vidik Cerkve narekuje zadržanje tudi katoličanom, ki se borimo na primer proti boljševizmu ali paganskemu nacionalizmu ne prvenstveno iz političnih nagibov, — saj so nam na primer Slovencem Rusi kot slovanski bratje dragi in jih imamo radi, — ampak pobijamo boljševizem zaradi njegovega proti naravnega brezboštva in popolnega zasužnjen ja človeka brezimnemu kolektivu. Države pa, ki so politične tvorbe, vrednotijo dandanes vse in tudi ideološke pojave le s stališča politične koristi ali škode. Opazujemo, da tudi raznih sodobnih ideologij države ne zavračajo morda zaradi njihove protinaravnosti in nravne manjvrednosti, temveč jih presojajo izključno le iz vidika, ali in v koliko ti ideološki pojavi škodijo njihovemu lastnemu političnemu delovanju, oziroma v koliko morda netijo in pospešujejo ekspunzivnost in imperializem nasprotnika. Kar se dogaja pred našimi očmi, torej ni borba ideologij, ampak je v prvi vrsti borba imperializinov velesil.
Teh trditev ni težko dokazati. Najbolj udaren dokaz je že omenjena trozveza proti boljševizmu. Najglasnejša v tej trozvezi je bila Nemčija, ki je tudi diplomatsko pripravila in ustvarila protikomunistično zvezo z Japonsko in Italijo. Po nemških listih in v nemških govorih smo leto in dan mnogo slišali o neizprosno načelnem stališču narodnosocialistične Nemčije proti boljševizmu. Manj vodilnejši nemški državniki so izjavili, da je zveza Nemčije mogoča z vsako državo, ie ne s Sovjetsko Rusijo. Razvoj poznejših dogodkov pa je pokazal, da je ta protiboljševiška ideološka vnema bila kaj malo pristna. Nemčija se je borila proti boljševizmu dotlej, dokler je mislila, da Sovjetija nasprotuje njenim političnim načrtom. Toda kakor hitro je bil med boljševiško Rusijo in pa narodnosocialistično Nemčijo napravljen političen sporazum o razdelitvi Poljske, je Nemčija tudi takoj vzela protiboljševiško propagando iz prometa.
Prav "isto velja za Sovjete. Sovjetska propaganda vsaj zadnjih 10 let ni proti nikomur tako rohnela, kakor proti nemškemu fašizmu, ki ga je označevala za najbolj nečloveškega, najbolj tiranskega in najbolj kapitalističnega. Kdor je bral tovrstne spise in poslušal komunistične govore, je moral priti do prepričanja, da Kominterna diha in živi le s tem edinim namenom, da ubogo nemško ljudstvo reši strahotnega fašističnega zatiravca. Bilo pa je treba le nekaj tednov, in že je ves svet strmeč lahko spoznal, kako moskovska Kominterna prijazno gladi pot do zveze z »zakletim sovražnikom« kapitalizmom in fašizmom — zato, ker je to služilo koristim sovjetskega imperializma. Sovjetski boljševizem, ki je od vsega početka naglašal, da je ena glavnih njegovih nalog borba proti imperializmu in zasužnjenju malih narodov in je s tem svojim programom ščuval k uporu celo kolonialne narode in povsod sebi lastil vlogo osvoboditelja izpod tujega jarma, je takoj popolnoma obrnil svoj obraz, čim je pričel pohod sovjetski imperializem. Ko je sovjetska zveza ruztrgala Poljsko, vzela samostojnost malim baltskim državam in prešla v krivično napadalno vojno proti Finski, je mahoma popolnoma zmrznila najbolj glasna proti-imperialistična zgovornost moskovske Komin-terne. Tako vidimo, da je tudi pri Sovjetih komunistična »ves svet odrešiljoča« ideologija, ki si išče povsod plačanih agitatorjev, v prvi vrsti v službi sovjetskega državnega imperializma.
S temi razmišljanji lahko še nadaljujemo. Nekaj časa se je zdelo, potem ko je odpovedala Nemčija, kakor da je Italija idejni no-sitelj borbe proti boljševizmu. O tem se je po vseh listih mnogo pisalo, v tem smislu je izšlo tudi nekuj člankov v italijanskih listih. Toda polagoma so ti glasovi postali skromnejši in ostali italijanski tisk se je potrudil, da je z dokajšnjo odkritostjo opredelil italijansko stališče: Italija se je borila proti boljševizmu, čim se je pojavil v Španiji, torej ob obali Sredozemskega morja, ki ga imperialna Italija smatra za svoje interesno območje. Italija tudi smatra, da ne bi mogla ostati brezbrižna, če bi se sovjetske sile pojavile v Podonavju in na Balkanu, pa ne zaradi odpora proti boljševizmu, temveč ker bi • sovjetski imperializem pričel segati na področje, o katerem misli imperialna Italija, da ima pravico v vseh političnih vprašanjih bistveno soodločati. Toda boljševizem, dokler jc ostal v mejah Sovjetije, ni fašistične Italije nič oviral, da ne bi med prvimi evropskimi državami z Moskvo navezala trgovskih stikov.
Podobno je s Francijo in Anglijo. V teh dveh demokratičnih državah je v zadnjem desetletju padla marsikatera trpka na račun italijanskega fašizma, kar so jima seveda Italijani sproti plačevali s krepkimi tiradami proti »koruptni in samogoltni demokraciji«. Toda vsa ta storija ne enih ne drugih v sedanjem trenutku prav nič ne ovira, da ne bi italijanska
Poostrena podmornisha vojna
Nemške podmornice so se pojavite na ameriški obali?
V zadnjih dneh fe bilo potopljenih 17 trgovskih in dve vojni ladji — Nova dolga lista potopljenih parnikov — Nevtralci najbolj trpijo
Pariz, 26. januarja. AA. Havas. Nespiomo je, da je bilo pred nekoliko več kot tednom dni 6puščen v morje nov val nemških podmornic proti mednarodni trgovini. Nemške podmornice delujejo posebno v Severnem morju ter napadajo brez razlike tako angleške kakor nevtralne ladje. Nemške podmornice torpedirajo tudi pod vodo trgovinske ladje brez kakršnegakoli predhodnega obvestila. Potopilo je več ladij, ne da bi pustile za seboj kakršnekoli sledi. Ker so torpedi zelo močni, se ladje potopijo zelo hitro tako, da za rešitev ne preostaja časa Brodolomci iščejo rešitve na navadnih splavih, ki jih valovi mečejo sem pa tje. Razen tega vlada na Severnem morju hud mraz.
Razen dveh angleških rušilcev se je potopilo zaradi min ali torpedov v zadnjih dneh 16 trgovinskih ladij, pri čemer ni. vračunana belgijska ladja »Nese«, ki se je potopila 18. januarja. Večina ladij pripada nevtralnim državam. Razen tega je bilo potopljenih več ladij ob španskih in portugalskih obalah. -
V toku zadnjih treh dni so francoske in angleške edinice petkrat napadle nemške podmornice. Snočnje francosko sporočilo pravi, da obstojajo vsi znaki, da je bila neka nemška podmornica uničena.
Istotako se uradno potrjuje, da je bila zaplenjena 15. januarja neka nemška ladja.
Newyork, 26. januarja. AA. Reuter. Listi prinašajo vesti, ki so jih dobili od poučenih pomorskih krogov, da pripravljajo nemške podmornice napad na glavne angleške prometne proge ob zapadni Indiji. Ti krogi trdijo, da so v bližini Trinidada opazili tri nemške podmornice, ki so plule z veliko hitrostjo. V njihovem spremstvu je bila oborožena nemška trgovinska ladja, ki je imela približno 5.000 ton in ki očividno zalaga podmornice 6 kurivom in
živežem. Podmornice pripravljajo očividno napad na angleške in francoske ladje, ki po teh vodah prevažajo žito in drug živež ter bencin. Poučeni krogi naglašajo. da so ameriška pomorska oblastva obveščena o načrtu nemških podmornic.
Potopljene ladje
Riga, 27. januarja, t. Reuter. Letonska ladja »E ver ene« (4434 ton) je ibla torpedirana v Severnem morju od nemške podmornice. Posadka je ibla rešena. To je prva letonska ladja, ki je postala žrtev sedanje vojne.
Amsterdam, 27 januarja, t. Reuter. Letonska ladja »E v e r o s a« (3529 ton) je zadnjo noč nasedla v bližini otoka Terscelling. Kapitan ladje je brzoja-vil, da se ladja lomi. Dva rešilna čolna sta bila poslana na pomoč. Ladja je iz strahu pred torpedi plula preblizu obale in je tako prišla v nesrečo na kraju, ki ga kapitan ni dobro poznal.
Vigo (Španija), 27. januarja, t Reuter. Španska ladja je pripeljala v pristanišče Vigo del posadke francoske trgovske ladje, ki je bila torpedirana blizu portugalslse obale. Posadka je štela 30 mož. Šest jih je utonilo, ostali so rešeni, toda 6 med njimi jih je hudo ranjenih
London, 27. januarja, t. Reuter. Angleška ladja »Baltanglia« (1523 ton) je zadela na mino in se na 6everni vzhodni obali Anglije potopila. Posadka je rešena.
London, 27 januarja, t. Reuter. Švedska ladja »Gothia« (1630 ton) je bila včeraj torpedirana na vzhodni škotski obali. Pri eksploziji so bili ubiti triej člani posadke, 11 pa eo jih rešile ribiške ladje.
London, 27. januarja. Reuter. Po poročilih ham-burškega radia se da sklepati, da sta bila grški par-
nik »Ecatontorchos Draknlis« in danski »Tak i a« od nemške podmornice torpedirana brez predhodnega opozorila. Hamburški radio je dejal, da nemška vojna mornarica smatra vsako nevtralno ladjo, ki vozi v skupini, ki jo ščitijo angleške in francoske ladje (convoy) kot sovražno, ki jo ima pravico brez opozorila potopiti. K temu ugotavlja angleška admiraliteta, da je bila »Tekla« torpedirana, ko je plula čisto sama na Severnem morju, med tem ko je bila grška ladja prav tako osamljena v Atlantskem morju in so potekle ure, predno so prišle druge ladje na pomoč, da so rešile nekaj moštva
Amsterdam, 26. |anuarja. AA. 'DNB. Po poročilih amsterdamskih listov se je včeraj ponesrečila norveška tovorna ladja »G u t v i g e« (1300 ton). Podrobnosti še ni.
V	zraku
London, 26. januarja. AA. Reuter Letalsko ministrstvo sporoča, da se neko angleško letalo, ki je odletelo s svojega oporišča v Franciji na izvidniški
Rolet nad 6everozapadno Nemčijo, ni več vmilo. emško uradno poročilo pa pravi, da je nemški »Messerschmitt« angleško letalo 6e6trelil.
Na suhem
Pariz, 26. januarja. AA. Poročilo z dne 26. januarja zjutraj: Nič pomembnega na fronti.
Berlin, 26. januarja AA. DNB Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu nič novega.
V	raznih odsekih fronte so nemška letala izvedla ogledne polete. Neko britansko ogledno letalo tipa »Bristo! Blainhaim« smo v okolici Duis-burga zbili, ko je skušalo preleteli Poruhrje.
„Sovjeti bombardirajo predvsem delavska naselja
Izjava voditelja angleške delavske stranke, ki je obiskal bombardirane kraje na Finskem
II
Stockholm, 26. jan. AA. Havas: »Stockholm Ti-dingenc prinašajo izjavo sira Walterja Cistrina, ki je dejal, da se je o priliki svojega obiska na Finskem prepričal v Hangoju, Ekenesu in Abuju, da sovjetski letalci uničujejo tudi objekte, ki ne predstavljajo nobene vojaške vrednosti. Sovjetsko bombardiranje je naperjeno proti civilnemu prebivalstvu. Treba je naglasiti, da sovjetski letalci s posebno surovostjo bombardirajo delavska predmestja. Vrgli so na stotine bomb na male delavske hišice. Angleški politik je izrazil priznaje hladnokrvnosti in hrabrosti Fincev ter dejal, da bodo angleški delavci napra'vili vse za Fince kar bo v njihovi moči. Komunisti, ki jih je na Angleškem scer malo, sedaj molčijo in ne govorijo radi o sovjetskem napadu na Finsko. Pomoč, ki jo bomo dali Finski, bo večja, kakor se je doslej pričakovalo.
... in pokopališča
»Stockholm Tidingen« izve nadalje iz Helsin-ki.ja, da sovjetska letala bombardirajo predvsem ona mesta, ki nimajo nobene zveze z vojaškimi svrhatni. Včeraj je 10 sovjetskih letal vrglo 60 bomb na malo cerkvico in p'o k o p a I i -š č e. na katerem počivajo vojaki, padli v sedanji vojski.
Helsinki. 26. jan. b. Po petdnevni ofenzivi se Sovjetom ni posrečilo prebiti nikjer finske bojne črte in Finci so hrabro povsod vzdržali pritisk močnejšega sovražnika. Vsi dosedanji poskusi sovjetske vojske, da zlomi odpor Fincev severno od ladoškega jezera. so bili razbiti prav tako kakor na ostalih frontah. Borba traja naprej z nezmanjšano brutalnostjo, toda Finci že opažajo omahovanje sovjetskih čet. Topniški ogenj še vedno obstreljuje finske položaje. Zaradi sijajno zgrajenih zavetišč je bilo na finski strani le malo žrtev. Na
vseh oslalih frontah so bili po vrsti odbiti vsi poskusi sovjetskega predora.
Tujska legija se sestavlja v največji naglici in bo poslana te dni na fronto, da podpre in zamenja finsue čete, ki so že cel teden neprestano v borbi.
Moskva, 26. jan. b. S prihodom 30 novih angleških letal je bilo sestavljenih 10 novih finskih eskader, katerim bo poverjena izredno važna naloga. Zanimivo je, da so bila ta letala izročena italijanskim pilotom. Sovjetska letala se stalno poslu žujejo estonskih letalskih oporišč, kar omogočr. Sovjetom. da se istega dne zaradi majhnih razdalj večkrat vračajo nazaj v estonska oporišča, kjer natovorijo nove bombe in bencin. Finski piloti morajo pri napadih na Kronstandt zelo paziti, da ne bi prekršili nevtralnost Estonske.
Sovjetska poročila
Moskva, 26. jan. AA. Agencija Tass objavlja sporočilo vojnega poveljništva, ki pravi, da ni bilo na bojišču nobenega pomembnejšega dogodka.
#f
Reševanje „Ljubljane
10 mornarjev ranjenih - eden mrtev
Finska poročila
Helsinki, 26. jan. AA. Reuter: Ponajnovejših poročilih s fronte se finske čete še zmerom drže na postojankah ix> pet dni trajajočih neprestanih napadih sovjetskih čet severno od Ladoškega jezera in od Karelijske ožine. Sovjetsko prizadeva,-nje stremi za tem, da pridejo s te strani v hrbet Mannerheimovi črti, vendar se jim to ni posrečilo. Odsek severno od ladoškega jezera velja za najvažnejšo strateško točko na tej fronti; če jo sovjetske čete prebijejo, bi to utegnilo biti usodnega pomena za odpor Fincev na tem bojišču. Toda v finskih vojaških krogih mislijo, da bo Mannerhei-niova črta mogla tako rekoč večno klubovati sovjetskim napadom, če se sovjetskim četam ne posreči s severa priti obrambni črti za hrbet. Vse kaže, da je Vitojoki, ena izmed skrajnih vzhodnih točk na tej fronti, prizorišče najsrditejših bojev.
Helsinki, 27. jan. t. Reuter: Sovjetske čete so danes napadle na več mestih. Posebno hudi so bili zaporedni napadi pri Mansnaai, severno od jezera ^adoga. Finci so vse napade odbili. Tudi v Karelijski ožini so Finci obdržali vse svoje dosedanje postojanke, čeprav je bilo čutiti, dij sovjetski pritisk hudo narašča.
Sibenik, 26. jan. b. Potapljači kraljevske mornarice so.se spustili davi na morsko dno na mesto, kjer se je potopil rušilec »Ljubljana«. Njihova naloga je bila, da ugotovijo točno razpoko na desni strani rušilea, da ugotovijo, če so posamezni prostori na ladji popustili, v kakšnem položaju se ladja nahaja in sestavino morskega dna.
Včeraj popoldne je priplula v luko tudi pomožna vojna ladja za reševanje z vsemi tehničnimi sredstvi, s katerimi razpolaga mornarica. Ta ladja bo s pomočjo drugih ladij skušala v čim krajšem roku dvigniti rušilec. Nocoj prispe v Šibenik tudi načelnik sodnega oddelka kraljevske mornarice polkovnik Marinkovič, enako pa admiral Marjan Polič.
Včeraj so napravili seznam vseh mornarjev ter ugotovili število žrtev. Razen strojniškega narednika Griesbacherja iz Slavonije ni bilo. drugih žrtev, le 10 mornarjev je lažje ranjenih. Na častnike in mornarje s potopljenega rušilea »Ljub-ljana< sta imela krajše nagovore admiral Armin Pavič in poveljnik vojnega broda Tomi iS. Med častniki je bil navzoč tudi poveljnik rušilea gos|>. A h 1 i n. Pavič in Toniič sta pohvalila častnike in moštvo za hrabro držanje pri tej nesreči. Mornarjem so začasno odredili prostore v drugem nadstropju podčastniške šole mornariškega poveljstva v Mandalini. častnikom pa je bilo odkazano mesto na ladjah »Krivošija« in »Krka«.
Poveljnik Ahlin je duševno zelo potrt in stanuje pri svoji družini. Vsi častniki in mornarji potrjujejo, da niti pri udarcu ladje ob čeri, niti ob času same katastrofe, ko se je ladja potapljala, ni bilo nobene panike. Kakor poročajo, so pluli
industrija s polno paro delnla za angleške in francoske doliavke. Prav tako je dane= pri zahodnih velesiluli veliko ogorčenje na sovjetski boljševizem, ki pa je žal šele zelo svežega datuma in izvira iz časa, ko dolgotrajna pogajanja s Sovjetijo niso uspela. Do meseca avgusta lanskega leta pa ne Francozov ne Angležev ni preveč ženiral komunizem niti ne v lastnih državah, kn.j šele v Sovjetiji.
Bila bi torej utvara, ko bi mislili, da so v sodobnem trenju velesil odločilne ideološke fronte. Ideologije so le bolj kulise, za katerimi se skriva prava stvarnost in ta je impe-
rializem velesil, ki se bori za svoja območja. To morajo imeti pred očmi posebno male in srednje države, ki jih velesile žeio spraviti v območje kakih »ideoloških front«, ki pa so dejansko le nn papirju, oziroma se jih velesile poslužujejo kot propagando za svoje imperialistične cilje. To po seveda ne pomenja, kakor da bi razne politične in družabne ideologije ne imele udarnosti. Gotovo je, da morejo posebno malim narodom postati usodne, že zaradi tega, ker jih velesile lahko izrabijo kot dobrodošel povod za Tazinah svojih osvajalnih, imperialističnih načrtov.	Drin
rušilci skozi kanal v razdalji 200 metrov eden od drugega. Manevriranje je bilo izredno težko zaradi silovitega viharja in močne struje, ki je »Ljubljano. pritisnila ob skalo. Hušilec »Zagreb« je z vso silo svojih strojev plul skozi kanal sv. Antona in se je na la način izognil nesreči, ki je grozila tudi njemu.
Sožalje župana dr. Adlešiča
Ljubljana, 26. jan AA. Zupan mesta Ljubljane dr. Jure A dir bi t je poslal ministru vojske in mornarice, armadnemu generalu Milanu Nediču, in poveljniku mornarice admiralu Marjanu Poliču ob nesreči rušilea »Ljubljana« tole brzojavko:
Globoko obialujot leiko nesrečo kr. velike lorpedovke »Ljubljana< in njene trlve izražam željo vsega, prebivalstva, naj bi reševalna delu popolnoma uspela, da bi bila kr. lorpedovka >•Ljubljana« spel kmalu uvrščena v bojne vrste naše kr. marnarice.
Sožalje bana dr. Natlačena
Ljubljana, 26. jan AA. Ban dravske banovin' dr. Marko Natlačen je ob nesreči, ki je zadela rušilec naše kr. vojne mornarice »Ljubljana«, po slal ministru za vojsko in mornarico armadneim. generalu Milanu Nediču v Belgrad tole brzojavko Globoko obžalujem težko nesrečo, ki je zadela našo vojno mornarico z izgubo rušilen »Ljubljana«. Naj bi reševalna drin ukora) uspela.
Vsi nemški poslaniki na Balkanu poklicani v Berlin
Berlin, 26. jan. b. Iz zanesljivega vira poročajo, da so vsi nemški poslaniki iz balkanskih prestolnic poklicani v Berlin na konferenco, ki bo še pred konferenco balkanskega sporazuma. Ta konferenca bo sklicana zaradi vloge, ki jo igra Balkan za dobavo blaga Nemčiji in ji zavezniki pripisujejo velik pomen.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno. 7.emun«k<t vremenska napoved: Zjasnitev s hujšim nočnim mrazom v večji severni fKiIo-vici. Zjutraj megla. Oblačno na skrajnem jugu. Novega snega ni pričakovati.
Po resoluciji JRZ:
JRZ in radikalna stranka
Zaradi razprav med predstavniki JRZ in Člani glavnega odbora narodne radikalne stranke je v političnih krogih razširjenih mnogo mnenj. Vsak hoče biti bolje in točneje obveSčen. Na podlagi naših poizvedb pa lahko ugotovimo tole: 1. Res je, da so razgovori med predstavniki JRZ in NRS. — 2. Ni pa res, da bi od strani ,TRZ kdo mislil na to, da bi se stranka razpustila ali pa da se bi vtopila v radikalno stranko. — Kakor znano, so JRZ ustanovili glavni odbor narodno - radikalne stranke rkupno s predstavniki slovenske ljudske stranke in jugoslovanske muslimanske organizacije. Zato ja jasno, da je samo mogoče, da bi se med JRZ in predstavniki glavnega odbora našel primeren način za spojitev glavnega odbora narodne radikalne stranke z JRZ. Lahko rečemo, da JRZ ostane, kakor je bila, n na drugi strani je vendar pametna politika, ako se stranka okrepi in razširi na. elemente, ki so ji po ideologiji jako blizu, zlasti pa še, če se razširi na tiste kroge, ki so jo ustanovili in so potem odšli ined disidente.
Rešitev slovenskega vprašanja naj se ne
in srbskega ovira!
Glasovi srbske politične javnosti in belgrajskih listov
Belgrajska »Politika« o ureditvi države
Belgrajska »Politika, od 26. januarja prinaša ,iolitični članek, kjer med drugim naglaša razvoj dogodkov o preureditvi države, nakar pravi: »Ze pred poldrugim mesecem je »Politika« pisala, da so srbski krogi skoraj soglasno prepričanja, da je sporazum od 26. avgusta treba dopolniti ali jirav za prav njegova načela uresničiti tudi na državni celoti, nakar naj bi se šele razpisale volitve. Končno ureditev in morda potrebne poprave naj bi izvršila ustavodajna skupščina, ko bo to mogoče. Dotlej pa naj ostane taka ureditev, kakršna bi se naredila na podlagi sporazuma od 26. avgusta. Pri tem je bilo vedno naglašeno, da mora sporazum od 26. avgusta ostati trajni temelj državne politike in da ne sme biti odvisen od strankarskih kombinacij. Nadaljna preureditev države po istih merilih, ki je po njih bila ustanovljena banovina hrvatska, Di pomenila le okrepitev sporazuma od 26. avgusta. Srbska enota, ki bi obsegala vse banovine, razen dravske, bi pomenila najmočnejšo oporo hrvatski enoti. Dobro vskladene enote (srbska, hrvatska in slovenska) bi pomenile močno Jugoslavijo, Jugoslavija pa je prav tako potrebna Srbom kakor Hrvatom in Slovencem.« Nato list govori o resoluciji JRZ ter nadaljuje: »Ta del resolucije JRZ vnaša popolno jasnost v vprašanje volitev ter preseka možnost volitev prej, preden bi se izvršila preureditev države po načelih sporazuma od 26. avgusta. Po tem sklepu so volitve postavljene v odvisnost preureditve državne celote. Preureditev države po načelih sporazuma postaja neobhoden predpogoj za kakršnekoli volitve, kar pomeni za občinske, skupščinske in saborske.«
Glasilo HSS o resoluciji JRZ
»Hrvatski Dnevnik«, ki ie glasilo HSS, prinaša uvodni članek o resoluciji JRZ ter pravi na koncu: »Pobuda za preureditev vse državne skupnosti je prišla od slovenskega dela JRZ. Ni dvoma, da je zelo lahko ustanoviti obseg bodoče banovine Slovenije. Ob manjših spremembah bi niH bil sedanji obseg današnje dravske banovine. Drugačna pa je zadeva z drugim državnim ozemljem. Treba je le pogledati na zemljepisno karto, pa vidite, kako Hrvatska ne more ostati v. sedanjem obsegu. Hrvatska mora dobiti naravne meje ter ji je treba omogočiti uspešno gospodarsko življenje ter razvoj. Je pa cela vrsta krajev, ki gospodarsko in zemljepisno teže k Hrvatski. Ce ne upoštevamo Slovenije, Jugoslavija nima oblike kroga z enim žariščem, marveč ima obliko elipse z dvema žariščema. Eno žarišče je Belgrad, drugo pa Zagreb. Nemogoče je kraje, ki so vezani po centripetalni sili Zagreba, ločiti od njega ter jih samovoljno spajati z Beigradom. Težnja, naj bi se od vsega državnega ozemlja zunaj Hrvatske in dravske banovine ustanovila le ena enota še pred volitvami, pa ima svoj poseben namen. Ko bi se to ozemlje ustanovilo še pred volitvami, bi postalo domena listih elementov, ki bi, prosti hrvatskega vpliva, izvajali volitve, kakor bi jim bilo všeč, ter tako dali napačno sliko narodnega razpoloženja. Na kaj takega pa hrvatski narod nikakor ne more pristati.«
Kaj pravi zagrebški »Obzor«
Zagrebški »Obzor« prinaša članek o preureditvi države pred volitvami ter vmes govori, da je sporazum od 26. avgusta le kompromis, ki pa je bil bolj na škodo Hrvatom. Nato pa končno pravi: »Vsekakor, če bi zdaj začeli deliti državo na tri enote, je postavljena takoj neobhodna zahteva, naj se banovina Hrvatska na novo razmeji, Hrvatska politika ne more pristati na belgrajsko tezo, naj se zdaj enostavno priključijo v srbsko enoto vse dežele vzhodno od banovine Hrvatske ter naj bi šele kasneje, ko bi se pokazala potreba, narodna skupščina izvršila nekatere popravke v razmejitvi.«
Preiskava zoper episkopa Platona
Kakor poroča belgrajsko »Vreme« iz Bitolja ..5. januarja, je tuzlanski episkop Nektarije že končal svojo preiskavo v zadevi Platonovega govora proti episkopu dr. Nikolaju Velimiroviču. Poročevalec »Vremena« je bil pri episkopu Nekta-riju, katerega je povprašal, kako je s preiskavo. Episkop je bil zelo redkobeseden, vendar je na ponovna vprašanja odgovoril: »Nekaj je bilo, pa ni bilo vse tako, kakor so govorili. Preiskal sem zadevo ter pripravil poročilo za sveti sinod, ki bo o tem odločal. Drugega vam ne morem povedati.«
Križarji in Junaki
»Hrvatska Straža« pod tem naslovom prinaša '.i sarajevske Vrhbosne članek, ki ga je napisal urednik na naslov nekega voditelja hrvatskih Križarjev. V tem članku veli, dn je voditelj s svojimi Križarji prešel v Junaka ter da tega ne more odobravati. Križarji vzgajajo duhovno elito hrvatske mladine ter so društvo Katoliške akcije. Tudi Junaki so dobro društvo. Da pa se storiti tako, kakor se dela ponekod, da so Križarji obenem Junaki. Navaja slučaj v svojem kraju, kjer «o vsi Križarji vpisani v Junaka, dasi niso vsi Junaki Križarji. Tako se organizacija lepo izpopolnjuje. Sicer pa — pravi na koncu: »Ne boj sel Križ je in ostane znamenje nasprotovanja, kar pa je nsša dika in naš ponosi«
Osebne novice
Sodniški izpit pri apelacijskem sodišču v Ljubljani ie opravil g. Ivan P o 1 o v i č, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Belgrad, 26. januarja m. Tukajšnja politična javnost je še vedno pod vtisom, ki ga je na vse kroge napravila predvčerajšnja resolucija glavnega odbora JRZ. Se dane« govori vse o njej. Posamezne politične skupine so prav tako imele več sestankov, na katerih so razpravljale samo o novo nastalem položaju. Kako močno je ta resolucija odjeknila v vsej javnosti, najbolj potrjuje dejstvo, da se z njo bavi vse časopisje ter podrobno razčlenjuje sklepe glavnega odbora. Vsi krogi ji pripisujejo izredno važnost ter jo smatrajo za zelo važen dogodek v notranjem političnem položaju. »Politika« pravi: Kdor hoče volitve, ta mora preskrbeti, da se čimprej ustvari srbska enota (Slovensko samoupravno enoto politični krogi že samo posebi računajo. Op. ur.) in najde širši naslon, da bi se dobila zdrava volivna situacija.
Z istim vprašanjem se peča tudi dnevnik »Pravda«. Govorijo o obeh izjavah predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in dr. Vladka Mačka ter ugotavlja: Politični krogi smatrajo, da sta obe izjavi formalno točni. G. dr. Maček se dejansko ni pogajal z JRZ in njeno mišljenje zanj ne mora biti merodajno, G. Dragiša Cvetkovič je kot predsednik
odgovorne vlade v duhu dobljenega mandata napravil sporazum, JRZ pa ga je naknadno »prejela. Toda-jedro vprašanja, poudarjajo politični krogi, ni v tem, ali se bo g. dr. Maček kot predstavnik hrvatskega naroda na to, kar pravi JRZ, oziral ali ne, temveč svoje demokratsko prepričanje, v tem slučaju pošteval jasno razpoloženje srbskega in slovenskega naroda.
Razmere se lahko razvijajo v tem ali drugem pravcu. Toda eno je: Prav tako na srbski kakor ludi na slovenski strani zahtevajo, da se preureditev države izvede vzporedno tako na Hrvatskem kakor tudi v Srbiji in Sloveniji, da bi to, kar so dobili Hrvati, prav tako dobili tudi Slovenci in Srbi. Doslej imajo Hrvati skoraj definitivno oblast v svoji banovini in so v njej sami gospodarji. Razen tega so dobili volivni zakon za svoj deželni sabor, medtem ko na drugi strani Srbi in Slovenci nimajo niti na papirju tega, kar so Hrvati že dobili. lz tega je razvidno, da se tukaj ni dosegla enakopravnost, za katero so se Hrvatje borili od ustanovitve državne skupnosti. Politični krogi poudarjajo: Sedaj, ko se je rešilo hrvatsko vprašanje, ne bi bilo dobro, če bi se s hrvaške strani
ovirala ustvaritev srbskega in slovenskega vprašanja.
Z dejanjem naj se napravi jasnost!
Belgrad, 26. jan. m. V krogih Jugoslovanske nacionalne stranke neprestano spletkarijo proti preureditvi države z ozirom na Slovenijo in na takozva-no srbsko pokrajino. Za glavni razlog navajajo sedaj, da vprašanje srbske pokrajine še ni razčiščeno in da je treba še čakati, da bodo politični krogi prišli do jasnih pogledov. Očividno je, da je to le prazna spletka. Kakor so ti krogi leta in leta delali proti sporazumu s Hrvati, češ, da še razmere niso jasne-da so zamotane in težke, tako nastopajo aedaj tudi proti slovenskemu in srbskemu vprašanju.
V hrvatskem vprašanju se je ustvarila jasnost, čeravno je ti krogi niso nikdar videli. Tako je treba tudi v srbskem in slovenskem vprašanju napraviti jasnost kratkomalo z dejanjem.
Važna izjava ministra dr. Kreka:
Za harmonično sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov
Belgrad, 26. jan. m. Današnji dan v prestolnici ni bil tako živahen in fiolitično razgiban kakor včerajšnji, ko je javnost zaradi sklepov glavnega odbora JRZ dobila kar dve politični izjavi vodilnih političnih mož sedanje vladne kombinacije.
Važnejši dogodek današnjega dne je politična izjava, ki jo je dal časnikarjem minister za gradbe dr. Krek na rednem sprejemu časnikarjev. Najprej je minister dal časnikarjem potrebne podatke iz svojega resora. Nato je eden izmed številnih časnikarjev postavil g. ministru tole vprašanje:
»Smatram, da je danes najvažnejše vaše .stališče o razpravi, ki se je pojavila v javnosti o resoluciji glavnega odbora JRZ in o izjavah gospoda podpredsednika vlade dr. Mačka in predsednika vlade Cvetkoviča v zvezi s to resolucijo. Predsednik vlade Cvetkovič je točno potrdil izjave dr. Mačka in enodušnost v vladi glede omenjenih vprašanj, medtem ko je resolucija JRZ v jedru nasprotna izjavi dr. Mačka. Zato bi bik) potrebno, da se po resoluciji in omenjenih dveh izjavah stvari postavijo vsaka na svoje mesto in da se ugotovi, katero od postavljenih vprašanj ima prvenstvo in kaj je treba najprej rešiti. 2e prej so Srbi in Slovenci izjavili, da je treba prvenstveno pred izvedbo volitev v skupščino poudariti srbsko in slovensko samoupravno enoto, ki nista sporni, kakor tudi ni sporna banovina Hrvatska. To so vprašanja, ki dominirajo v naši notranji politiki ter v srbski in slovenski javnosti.«
G. minister dr, Krek je odgovoril na to vprašanje to-lej
Odgovor ministra dr. Kreka na postavljeno vprašanje
»Gospodje! Izjav gg. predsednika vlade Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka nikakor ne želim komentirati. To so računi gg. šefov strank. Te bodo sami prijateljsko saldirali in likvidirali Mislim, da nisem kompetenten, da bi komentiral resolucijo glavnega obdora JRZ, mislim, pa da kak komentar tudi ni potreben, ker je resolucija dosti jasna. Lepo je sedaj dejal eden Vaših kolegov, da teh dogodkov ne smemo gledati izvzete iz celotni politike zadnjih mesecev, temveč v zvezi z vso evolucijo političnega življenja.
Mislim, da še vedno živimo od srečnih in bogatih rezultatov bivanja Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge v Zagrebu. Naša in tuja javnost se še vedno peča 6 komentarji manifjstacij hrvaškega naroda za kralja, knežji par in kraljevski dom.
Še vedno je odprta skrinja patriotizma in domoljubja, ki se je odprla v Zagrebu pred očmi Jugoslavije in vsega sveta. Vsak dober rodoljub je lahko srečen, da je slišal hrvaške kmete, kako so iz globine duše hvaležni, da se je naše notranjepolitično življenje usmerilo v politiko narodnega sporazuma in zadovoljitev osnovnih želja hrvatskega naroda. Srečni in zadovoljni narod je navdušeno odobraval to novo politiko in ni nič drur gega zahteval kakor to, da se na tej politični poti vztraja in da se narodni sporazum izvede do kraja. To za dobrega poznavalca narodne duše ni nič novega. Toda za tiste, ki so nam dvajset let pri-digovali in pripovedovali, da je edino centralistični režim najboljši način vladanja in upravljanja za Jugoslavijo, za te je vsak dan sedanje politike novo presenečenje. Vsak dogodek je zanje nepričakovan. Od 26. avgusta dalje se narodni sporazum stalno utrjuje. Nepričakovano je zanje, da živi banovina brez večjih težkoč, da brezhibno postaje in deluje, da se ta banovina organizira, da dela, da se je s tem narodu povrnilo zaupanje v predstavnike države in da bratska ljubezen Hrvatov, Slovencev in Srbov dobiva vedno večji obseg in da strašno nasprotje in notranje trenil, ki ga je povzročil centralizem, naglo izginja. \"lika in zgodovinska je ugotovitev Nj. kr. Vis kneza namestnika Pavla, da je politika narodnega sporazuma dala kot svoj povod duhovno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Toda čeprav še vedno živimo od sijaja in veličine zagrebških dni, vendar vidimo, da so se že pojavile v javnosti mnenja in predlogi, kako je treba politiko, ki je v Zagrebu dobila svojo krono ter proslavila svoje zmagoslavje, pospešeno nadaljevati. To je politika narodnega sporazuma in politika demokratizacije javnega življenja. _ Zdaj je treba urediti še druge dele države
po istem načelu z ustavo in organizacijo, da bodo tudi Slovenci in Srbi ter ves narod Jugoslavije čimprej občutili vse dobrote nove državne ureditve, da bomo spravili čimprej v celoti to vprašanje z dnevnega reda, da bo dobilo pravilno osnovo za harmonično sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev in urejeno državo. Lahko dodamo še to, da si ne moremo zamisliti niti demokratizacije javnega življenja v naši državi brez predhodne rešitve tega problema v celoti.«
Pri tem ni važno, v kakšnem vrstnem redu dobivamo zakone odnosno uredbe z zakonsko močjo, ki služijo politiki sr>orazuma in demokratizaciji. Toda važno je,'da jih izdajamo in izvajamo tako, da bo njih izvrševanje narodu v srečo in korist. Na primer volivna borba, ki bi se v nekaterih delih države morebiti vodila brez programa, brez • konkretnega cilja z ozirom na naš notranji program, ki je sedaj pereč, bi lahko pomenila veliko napako in škodo za politiko narodnega sporazuma. Državni parlament, v katerega bi zastopniki naroda in celih pokrajin in deiov države prišli ne-orijentirani v osnovnih vprašanjih ureditve nržav-ne skupnosti, v katerega bi recimo samo Hrvati prišli zadovoljni, vsi drugi pa v negotovosti, kako se bo uredila država in kraji, ki jih zastopajo, se bojimo, da mora biti v najsrečnejšem slučaju neploden. Lahko bi se pa zgodilo še hujše, recimo nej>otrebni spori, ki jih nihče ne želi, ki ne morejo koristiti niti Srbom, niti Hrvatom in Slovencem.
t Zato pravim, da ni toliko važen čas volitev, kakor je važen cilj in namen novega parlamenta v novih volitvah. In v novem parlamentu želimo dobiti pravo sliko narodnega mišljenja, pravo strukturo politične orgauiza-cije naroda, za državo pa konstruktivno srečo za izpopolnitev in izboljšanje naše zakonodaje. Mislim, da je potrebna zelo skrbna in vestna, če hočete minuciozna priprava vseh pogojev, da bi lahko dosegli ta cilj. Za pravo pa zopet smatramo, da je in ostane začasna državna ureditev po načelih narodnega sporazuma. Šele potem, ko bomo to izvedli, bomo dosegli, če Bog da, da bodo tudi Srbi in Slovenci pozdravili novo ureditev tako navdušeni, srečni in zadovoljni, kakor so sedaj Hrvati, šele potem lahko preidemo in pričakujemo srečne rešitve druge etape, to je ureditev našega stran-karsko-poiitičnega življenja naroda.
Smatramo, da se novo strankarsko politično življenje v državi organizira z ozirom na notranje probleme, ne v borbah za in proti banovini Hrvatski, za in proti Hrvatom, temveč za in proti te državne ureditve, ali za in proti centralizmu. Prepričan sem, da bi pri taki proceduri in v takem slučaju tisti »proti« narodnemu sporazumu padel na redke bele vrane in da bi ves narod poslal v parlament zastopnike, ki bi v glavnem soglasno odobrili novo državno ureditev. Zakonsko telo in državna uprava bi mogla zelo hitro preiti to vprašanje na nadaljnje delo za izfiopol-nitev pravnega reda in se lotiti reševanja socialnih in gosj>odnrskih problemov. Resno je treba upoštevati, da je izvedba politike narodnega sporazuma z nadaljnjo izpeljavo naše notranje ureditve lahko izvršljiva. Mnenja so morda samo deloma različna, v glavnem se pa vsi strinjamo in vsi že vidimo, kaj je mogoče in kaj ni mogoče izvesti.
Pri izvedli! volitev v sedanjih razmerah bi pa naleteli tudi na druge očitke, ne samo notranje politične naravo. Dobro izkoristiti ta čas, ko bo ni£;oče iti na volitve lire« vsakega strahu, kaj so bo jutri zgodilo velikega v Evropi, ali je to važno za Jugoslavijo ali pa ne, to je stvar modre državne politike. V sedanjih časih je precej težko opravičiti pričakovanja, da bi ostala politična borba brez škode za državno celoto in je gobovo, da bi morda ureditev države še boltj dvignila našo avtoriteto in okrepila našo skupno odporno silo. Res, da moramo tudi pri tem paziti, da odstranimo vse ostrine in vse strasti in da gledamo tako na celotno življenje, kot tudi na vsako posamezno vprašanje i osnovnega stališča, da so Srbi, Hrvati in Slovenci bratska južna slovanska družina, ki urejajo svoj skupni državni dom. Pol-
ni ambicije, da dosežemo enakopravnost in da zadovoljimo vse prave narodne želje vseh krajev in delov države, bomo našli srečno in sporazumno rešitev.
Napredovanja profesorjev
Belgrad, 26. jan. m. Z ukazom kr. namestnikov oziroma z odlokom prosv. ministra so napredovali: v 3-1 ravnatelji Josip Breznik v Ljubljani, Anton Burgar v Kočevju, Franjo Mravljak v Celju; v 3-2 ravnatelja dr. Adolf Pečovnik v Ljubljani, Franjo Alič v Ptuju in profesorji: Franc Skok v Mariboru, Ivan Polovič, Karlo Kune in Leopold Andree v Ljubljani; v 4-1 profesorji Ernest Tomec, Alojzij Žitnik in Franc Grafenauer v Ljubljani in Ernesta Nemanič v Mariboru; v 4-2 profesorja Simon Miiaček v Mariboru in Franjo Stiplovšek v Ptuju; v 5. pol. skup. profesorji in učitelji veščin: Marija Leben in Vladimir Zitko, dr. Ivan Pertot. Biserka Ercegovac, Desanka Bogojevič, Marija Planina, Josip Paum-gartner, Josip Kozak in Janko Blagajne v Ljubljani, Radovan Klopčič in Franc Ravnikar v Mariboru, Alojzij Poljšar in Franjo Cepina v Celju, Marij iHvala v Murski Soboti, Josip Zega v Ptuju; v 7. pol. skup. Vladimir Pilgram v Ljubljani in Olga Sterle v Kranju; v 8. pol. skup. Zorko Outra-ta in Ferdo Potokar v Mariboru in Pavel Jančigaj v Ljubljani.
Za sadjarje
Belgrad, 28. jan. AA. Z odlokom ministrskega sveta z dne 21. oktobra 1. 1. ima finančni minister pooblastilo, da da na razpolago kmetijskemu ministru kmetijski kredit 5 milijonov din, ki ga bo kmetijski minister dal v depozit PAB v Belgradu, od koder naj bi se kredit izdajal po nalogu ministrstva za predelavo sadja. Da se bodo mogle čim večje količine sadja čim smotrneje izrabiti, je kmetijsko ministrstvo izvedlo akcijo za podpiranje predelave sadja. To predelavo bodo izvedle banske uprave po strokovnih navodilih kmetijskega ministrstva.
Omenjeni kredit se je takole razdelil: banovina Hrvatska dobi za predelavo sliv, smokev in drugega sadja in za izdelavo sadnih sokov 1,130.000 din,
dunavska banovina dobi za predelavo in shrambo predvsem sliv in za izdelavo sadnih sokov 450.000 din,
dravska banovina dobi za predelavo in shrambo raznega sadja, predvsem jablok, in za izdelavo sadnih sokov 450 000 din.
Rok za davčne priglase podaljšan
Belgrad, 26. jan. AA. Z odlokom finančnega ministra z dne 30. novembra 1. 1. imajo davkarije nalog, da z javnim pozivom pozovejo obvezance pridobnine, davka na poslovni promet, luksuznega davka, samskega davka, doklade za državni zdravstveni sklad, da imajo od 1. do 31. januarja predložiti davčne prijave za leto 1940. Toda pri najnovejših spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih so se davčni obvezanci pridobnine odnosno njihove gospodarske organizacije obrnile na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, naj se ta rok podaljša, da bodo imeli več priložnosti seznaniti se s temi spremembami in dopolnitvami. Finančni minister je upošteval tehtnost teh razlogov in odredil, da se rok za predložitev prijav podaljša de 15. februarja 1940 in da se ostali roki, ki jih navajajo prejšnji odloki, podaljšajo za 15 dni.
Vojaški pakt Prednje Azije
Kairo, 26. jan. b. Zunanji odbor v Bagdadu je sprejel predlog Irana in Afganistana za spremembo pakta o nenapadanju, ki sta ga podpisala Iran in Afganistan. Sklenila naj bi se vojaška zveza, ker obe državi ne izključujeta možnosti napada od Sovjetske Rusije. Zaradi tega se bosta obe državi obrnili na vlado Egipta, ki naj bi se priključil tej vojni zvezi.
Drobne novice
Bern, 26 januarja. AA. Štefani. Z uradne strani potrjujejo da se sedaj proučuje možnost poslati gotovo število političnih osumljenih ljudi v koncentracijska taborišča Uporabljali naj bi se za poljska dela in gradnjo ce6t.
London, 26. jan. b. Danes so bile v Severnem morju zopet potopljene tri nevtralne ladje, in sicer norveška tovorna ladja »Biaritzc, finska ladja »Porto« in švedska ladja »Patrian«, vse s tonažb 1200 do 1700 ton. Na »Biaritzu« je izgubilo življenje okrog 30 oseb.
K dnevu svetega Save
Danes praznuje srbska pravoslavna cerkev svojega največjega svetnika, ustanovitelja in zavetnika, po katerem se imenuje tudi svetosavska cerkev ter Srbi tudi prosvetitelja, katerega dan je praznični dan za šole vse kraljevine Jugoslavije od najnižjih do najvišjih. Sveti Sava je sicer v časih usodnega razkola potegnil tehtnico srbskega verskega genija na bizantinsko stran v razkol, toda skrbel je z vso vnemo za cerkveno in duhovno organizacijo srbskega naroda ter ga izobraževal v najširših plasteh. Kako malo pa se je tedaj še razlikovala vzhodna cerkev od zahodne in kako blizu so si stali eni in drugi tudi iz najbližje okolice sv. Save samega in celo on sam, je pokazala nazorno odlična razprava profesorja dr. Grivca ob času konkor-datskega boja. In če danes pravoslavni, srbski narod, eden izmed glavnih sestavnih delov naše države, ter vse jugoslovanske šole praznujejo dan sv. Save kot svoj praznik, in Hrvati poleg tega še dan škofa Strossmajerja, Slovenci pa svojega Slomška, dokazujemo s tem samo enodušno,da je osnovna težnja naše države, da bodi narodna vzgoja teh narodov in vse mladine postavljena na temelje živega krščanstva, ki ga ▼ Sloveniji in na Hrvatskem še poglabljamo z izrazitim katolištvom, kakor sta ga izpovedovala oba škofa katoliške Cerkve Slomšek in Strossmajer, posebno v današnjem času, ko materializem in njegovo gmotno pojmovanje sveta napoveduje boj na nož vsakemu krščanskemu verstvu, moramo še bolj potrjevati vse religiozne in etične vezi v narodu, poudarjati duhovne temelje, na katerih stoji vsa notranja zgradba naših narodov, ki hočejo biti narod Slomškov, Strossmajerjev in sv. Save. To je: krščanski v svojem dnu, v bodočnosti kakor so bili v preteklosti. V tem smislu se pridružujemo današnjemu praznovanju zavetnika srbskega naroda sv. Save ter njegovemu praznovanju po šolah, še predvsem na univerzi z željo, da bi tudi znanost ne tajila teh osnov in pomagala zlasti med izobraženstvom utrjevati religiozno misel, idealizem krščanskih narodnih prosvetiteljev pa širiti in tako ustvarjati protiutež materializmu današnjega dne, ki grozi uničiti narod v koreninah in tudi državo z izpodkopavanjem moči, ki jo najbolj druži: vera v Kristusa.
Dvoboj med Anglijo in Nemčijo za posest romunskega petroleja
Iz Londona se slišijo grožnje, da bo Anglija odpovedala jamstvo, ako se ukloni nemškemu pritisku
»Položaj zelo resen«
London, 26. jan. t. United Press. Časopisi objavljajo sledečo razlago stališča Anglije do Romunije v vprašanju nemških dobav romunskega petroleja:
»Pritisk, ki ga izvaja Nemčija na Romunijo z namenom, da bi dobila od nje čim več petroleja, angleški vladni krogi opazujejo z največjo pozornostjo. Položaj utegne postati zelo resen, ako bi romunska vlada, ki si je i dekretom podredila vso romunsko petrolejsko industrijo, Nemčiji dovolila večje pošiljke petroleja, kakor pa je bilo določeno takrat, ko sta se angleška in romunska vlada sporazumeli glede dobav surovin in orožja iz Anglije v Romunijo.«
»Poleg tega je treba vzeti v poštev tudi dejstvo, da Anglija in Francija jamčita za nedotakljivost Romunije, odkar sta se v marcu mesecu 1939 obvezali, da bosta Romunijo z orožjem branili, k«) se je prvič pojavila nevarnost nemškega napada. Samo po sebi so razume, da bi Anglija svoje dosedanje stališče, tako v gospodarskem, kakor v političnem pogledu napram Romuniji spremenila , ako hi romunska vlada Nemčiji dovolila izredne pošiljke petroleja, to je tiste surovine, ki jo Nemčija najbolj potrebuje za nadaljevanje vojne proti Veliki Britaniji in Franciji.«
»V romunskih vladnih krogih naglašajo, da bo itak vse ostalo pri starem, češ da so prometne zveze z Nemčijo tako težavne, da bi večje pošiljke petroleja v Nemčijo ie zaradi tega bile nemogoče. Na drugi strani pa slišimo na istih mestih izgovor, da je nemški pritisk prevelik, da bi se mu mogla Romunija upirati. Ti izgovori v Londonu v vladnih krogih niso napravili nobenega vtisa. Prav gotovo je, da Anglija ne ho opustila nobenega napora, da prepreči, da bi sc Romunija proti svoji volji uvrstila pod vpliv Nemčije.«
»Neue Ziiricher Zeitung«:
»Sodelovanje med Nemčijo in Sovjetijo za ustrahovanje Romunije«
Curih, 27. jan. t. Havas: Dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« v Londonu je glede stališča, ki ga zastopa angleška vlada v vprašanju pošiljanja petroleja v Nemčijo, dobil na mero-dajnih mestih sledeče mnenje:
»Angleška vlada do sedaj v Bukarešti ni vložila nobenega protesta. Res je le toliko, da išče nadaljnjih informacij o pogajanjih med Romunijo in Nemčijo z ozirom na dobave petroleja. Zavezniške države, to sta Anglija in Francija, pa svoje zaskrbljenosti glede razvoja nemško-romunskih gospodarskih pogajanj ne prikrivata.
»Ako bi se izkazalo, da je Romunija resnično pripravljena Nemčiji odstopiti več petroleja, kakor je to storila do sedaj, potem ni verjetno, da bi Anglija in Francija, ki jamčita za nedotakljivost Romunije, to zadevo brez nadaljnjega pustili pri miru. Službeno poročilo romunske vlade sicer zagotavlja, da naj ustanovitev državnega komisarja za petrolejsko industrijo ne daje nobenega povoda za zaskrbljenost v Angliji. Toda romunsko službeno poročilo ne pove ničesar o tem, koliko petroleja bo komisar za petrolej odslej pošiljal Nemčiji.«
»V angleških odgovornih krogih tudi ne izgubljajo izpred oči dejstva, da je Sovjetska Rusija ugodila nemški želji, da naj se železniški tir, ki vozi skozi južno sovjetsko Galicijo do romunske meje, ne razširi na širino sovjetskih železnic, ampak naj ohrani širino nemških železnic. To dejstvo angleški vladni krogi približujejo najnovejšim razvojem petrolejskega vprašanja v Romuniji in mu posvečajo največjo pozornost.«
Kardinal Maglione in Daladier
na pogrebu švicarskega državnika Motte
Bern, 26. jan. A A. DNB: Danes dopoldne so pokopali Giuseppe M o 11 o. Današnji dan je dan žalovanja vse Švice. Zastave na pol droga vise z vseh javnih poslopij. Ob 10 je iz palače parlamenta krenil pogrebni sprevod proti cerkvi svete Trojice. Več desettisoč ljudi je tvorilo špalir do cerkve v pobožni tišini. Na čelu sprevoda je jahala polovica eskadrona konjenice, nato pa vojaška godba, a za njo delegacija švicarskih dijakov. Za njo so peljali voz s truplom pokojnega Motte. Za njim pa mnogoštevilne vence. Za pokojnikovimi sorodniki so stopali člani zveznega sveta, bivši člani zveznega sveta, vrhovni poveljnik švicarske vojske, člani diplomatskega zbora, pokojnikovi
nekdanji sodelavci, poslanci, mnogoštevilni višji častniki, delegacije 22 švicarskih kantonov in zastopstva mnogih društev z zastavami. Druga polovica eskadrona je sklenila f>ogrebni sprevod. Mašo je opravil msgr. Strench, baselski in luganski katoliški škof. Predsednik švicarske države je imel govor, v katerem je izkazal čast pokojnemu Motti in hvalil njegovo plodovi to delo. Nato so pokojnika pokopali.
Na pogrebu sta bila med drugimi tudi predsednik francoske vlade Daladier in državni tajnik papeža Pija XII. kardinal Maglione, ki je bil osebni prijatelj pokojnega velikega švicarskega državnika.
Kako je zgorela italijanska ladja „Orazio" Uradno poročilo
Rim, 26. jan. AA. Štefani: Prometni minister je predložil duceju jjoročilo o požaru na italijanski ladji Orazio. Poročilo pravi, da je na ladji nastal ogenj 21. t. m. ob 4 zjutraj, ko je ladja plula po Lionskem zalivu. Na morju je brila huda burja. Požar je nastal v motornem oddelku. Kljub vnetemu prizadevanju posadke je ogenj hitro zajel osrednjo strukturo ladje. Vse prizadevanje, da bi ogenj pogasili, je bilo zaman, posebno zaradi hudega vetra. Več italijanskih ladij je prestreglo znake SOS, ki jih je pošiljala goreča ladja. Te italijanske ladje so odgovorile, da hite »Oraziu« na pomoč kljub zelo viharnemu morju. Kapitan je odredil, da ima ladja počakati prihoda teh italijanskih ladij, ker je bilo zaradi burje nevarno spuščati rešilne čolne.
Poročilo pravi dalje, da je nekaj oseb, ki so se nahajale na krmi, ogenj odrezal od mnogošte-vilnejše skupine, ki se je skupaj s kapitanom na-
hajala na prednjem delu ladje, mislilo, da bo požar prej uničil ladjo, kakor bo prišla pomoč. Ker niso mogli dobiti navodil od kapitana, so spustili v morje tri rešilne čolne. Od teh treh čolnov so pozneje našli samo enega. Našla ga je neka francoska vojna ladja, ki je brodolomce prevzela. Od drugih dveh čolnov niso našli nobenega, zato se mora računati, da so osebe, ki so bile na njih, izgubljene. Ob 17 je prispela italijanska oceanska ladja »Conte Biancatnano«, nato pa še druge ladje. Opolnoči so bila reševalna dela končana. Vse osebe, ki so ostale na ladji »Orazio«, so reševalci spravili na varno. Kapitan je poslednji zapustil gorečo ladjo. Prihodnji dan so italijanska in francoska vodna letala in ladje iskali ponesrečence, ki so se rešili v rešilne čolne, a zaman.
Poročilo pravi končno, da so se mornarji italijanskih ladij, ki so prihitele na pomoč, posebno pa mornarji z ladij »Conte Biancamano« in »Co-lombo«, odlično vedli. Vsi potniki z ladje »Conte Biancamano«, ki je prihajala z Daljnega vzhoda in iz Indije, so občudovali junaško reševanje mornarjev in način reševanja v tako nevarnih okoliščinah. Tudi nastop kapitana, častnikov in posadke »Orazia« je bil v vsakem pogledu odličen.
Koliko je nemških vojakov v Galiciji
Pariz, 27 jan. t. Reuter. Na francoskih me-rodajnih mestih svarijo, da ni treba pripisovati poročilom o premikanju nemških čet proti romunski meji preveliko važnosti. Ta poročila že sama sebe zanikajo, tako so različna. Od poročila, da je nemških vojakov v južni Galiciji samo 500, pa do poročila, da jih je 25 divizij, so bile naštete že vse mogoče številke. Francoski vojaški krogi menijo, da nemških čet gotovo ni več kot ona divizija, a jih tudi ni manj, kakor 1000 mož. Te čete nadzorujejo železniško zvezo od Prze-mysla skozi Lvov do romunske meje.
»Pester Lloyd«:
»Anglija grozi, da bo Romuniji odpovedala varnostna jamstva«
Budimpešta, 27. jan. t. Ves madžarski tisk posveča največjo pozornost petrolejski krizi, ki je nastopila zaradi nemško - romunskih pogajan j o dobavi romunskega petroleja Nemčiji in zaradi odločno odklonilnega stališča Anglije.
»Pester L1 o y d« objavlja v zvezi s tem dolgo brzojavno poročilo iz Londona, v katerem, pravi med drugim:
»V London so prišla poročila, da je Romunija z Nemčijo sklenila celo vrsto gospodarskih sporazumov, med njimi tudi tega,
da postavlja večji del svoje železarske industrije in ves petrolej na razpolago Nemčiji. Ako bi se ta vest potrdila, tako pravijo v Londonu, bi bila Anglija prisiljena svojo politiko napram Romuniji spremeniti, ker bi bilo povišanje pctrolejskih dobav Nemčiji nezdružljivo z vojaškim jamstvom, ki ga je Anglija prevzela glede Romunije. V Londonu smatrajo položaj za zelo resen.
Ako je nemški pritisk na Romunijo imel zares takšen uspeh, da ho Romunija pošiljala več petroleja v Nemčijo, kot pa v času, ko so bili sprejeti sporazumi med Anglijo in Romunijo, potem bo Anglija svoje stališče spremenila in bo Romu-aiji sporočila, da v primeru kakšnega napada na njene meje ne more več računati na angleško pomoč, ker bi nova romunske obveznost napram Nemčiji v pogledu petroleja, ki je za vojskovanje najbolj potrebna surovina, razveljavila jamstvo, ki ga je v marcu mesecu lanskega leta prevzela Anglija glede nedotakljivosti romunskega državnega ozemlja. Romunija bo pravočasno na to opozorjena.«'
»Temps«:
»Francosko mnenje je, da je položaj za Romunijo zelo resen'
Pariz, 27 jan. t. »T e in p s«, ki velja za službeno glasilo zunanjega ministrstva, objavlja o gibanju nemških čet po sovjetski Galiciji in o pctrolejskih pogajanjih med Nemčijo in Romunijo članek, ki je bil očividno navdihnjen od inere-dajnih strani Članel; pravi:
»Pojava nemških čet v vzhodni, to je v sovjetski Galiciji, je v francoskih vladnih krogih kjer imajo pred očmi dejstvo, da jc Franrija prevzela varnostne obveznosti napram nekaterim državam na Balkanu (Romunija, Turčija iu Grčija) povzročila presenečenje. Zaskrbljenost o morebitnem nemško-sovjetskem udaru na Romunijo, ki jc nekaj časa že ni bilo več, se jc znova porodila. Na merodajnih mestih za enkrat še verjamejo, da imajo vsa ta poročila le namen izvajati gotovo pritiske, toda res je, da se položaj Romunije r tem ni izboljšal. 2e ko so Sovjeti zasedli vzhodno Galicijo, se je njihov pritisk na romunsko Bes a rabijo okrepil. Ako se sovjetskemu pritisku sedaj pridruži še nemški pritisk. y neizbežno, da bo položaj Romunije postal i z -redno resen. Medtem ko bi bil napad s sovjetske strani težaven zaradi treh rek, ki bi jih bilo treba premagati, bi bil napad od severozahoda proti jugovzhodu z vojaškega stališča lahek. Sodelovanje Nemčije in Sovjetske Rusije na tem prostoru, ki obdaja Romunijo, je takšne narave, da mora imeti najbolj daljnosežne politične posledice, in bo v kratkem nastalo vprašanje, čc je Sovjetsko Rusijo še mogoče smatrat1 nevtralno državo, ne pa kot vojaško zaveznico Nemčije«
Romunsko opravičilo
Bukarešta, 27. jan. t. V časopisu »A r g u s je izšel daljši članek, v katerem je obrazložena stališče romunske vlade glede ustanovitve petrolejskega komisariata (doktatorja). Članek, ki je bli očividno napisan po nalogu vlade, skuša dokazati, da postavitev petrolejske industrije pod državne nadzorstvo ni naperjeno proti nikomur, da nobena inozemska država ne bo uživala kakšnih f)osebnih ugodnosti, marveč da je bil ta ukrep potreben zaradi tega, da ima država v tako hudih časih, ko so sedanji, točen vpogled v proizvodnjo petroleja, ki predstavlja največje bogastvo države, in ki ima tudi velik vpliv na zunanjepolitične od-nošaje Romunije. Člankar pravi, da bodo od tega ukrepa imele vse države nepristransko enake ugodnosti.
Kdo bo zmagal
Angleški poslanik Henderson in nemški minister Gobbels odgovarjata na to vprašanje
Henderson:
»Zmagalo bo bogastvo«
London, 26. jan. AA. Havas Bivši angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson je imel v Slefordu govor, v katerem je dejal, da vodi Anglija borbo za življenje in smrt z 80 milijonskim narodom, ki je izredno organiza-ran. Naglasil je, da v takšni borbi igrata gospodarski položaj in bogastvo države pomembno vlogo. Ni nobenega dvoma, da ima Anglija odločno voljo zmagati, ker veruje v junaštvo in vztrajnost angleškega naroda. Sedanja vojna, je dejal Henderson, je vojna za demokracijo, kakršne ne pozna zgodovina. Anglija mora dokazati sama sebi, svetu in civilizaciji, da je demokracija boljša od diktature. Henderson je na kraju dejal, da niti trenutek ne dvomi, da bi angleški narod v toku te borbe okleval izpolniti svojo dolžnost.
Gobbels:
»Nemčija postane svetovna država«
Berlin, 26. jan. AA. DNB. V svojem snočnjem govoru je minister dr. Gobbels dejal, da so v sedanji vojni, ki je bila Nemčiji vsiljena, vrženi
na tehtnico interesi in usoda Nemčije, Anglije in Francije. Nemčija se je v tej borbi združila in zedinila tako, da sta vojska in politično vodstvo samo dela velikega živega narodnega organizma, ki se bori za svoj obstoj. Ker je bil nemški narod leta 1918 ogoljufan in so njegovi nasprotniki lc na ta način zmagali, nastopa danes nemški narod v svoji zadnji odločilni borbi pod mnogo ugodnejšimi razmerami, kajti nacionalni socializem predstavlja na najpopolnejši način voljo nemškega naroda Vodja Nemčije, v čigar rokah se nahaja usoda vseh Nemcev, vrši veliko zgodovinsko poslanstvo, kakršno se ne ponavlja in ki je edinstveno Upoštevati je treba vse prednosti, ki jih ima Nemčija v sedanjem trenutku, potem se šele vidi, d; je usoda določila; da mora Nemčija postati velika svetovna država. Vsakdc. mora priznati premoč Nemčije glede inteligence ir. sposobnosti političnega in vojaškega vodstva kakor tudi glede edinstva in volje za zmago, ki sc še nikoli v zgodovini ni pokazala tako jasno kakor danes. Ker je Hitler pred 20 leti s sedmimi tovariši nastopil pot osvojitve Nemčije in ko jc uničeno državo dvignil iz slabosti in nezavesti te: jo postavil v vrsto prvih narodov na svetu, ke; Adolf Hitler dviga sedaj svojo roko za zadnje dejanje rešitve tega naroda, potem je dolžnost vseh Nemcev, da imajo v njegov genij popolno zaupanje.
Kanadski parlament razpuščen
Ottavva, 26. jan. AA. Reuter. O priliki včerajšnje otvoritve parlamenta je generalni guverner Kanade lord Twidsmoor v prestolni besedi, ki jo je prečital v kraljevem imenu, objavil razpust parlamenta in razpis volitev pozimi, kar je povzročilo presenečenje, ker je to velika redkost v Kanadi. Ni še določen točen dan, kdaj bodo volitve. Nato je guverner poročal o ukrepih za obrambo države ter naglasil, da mora vlada dobiti ponovno mandat od ljudstva. Kanadska vlada, je dejal generalni guverner, je stalno v zvezi z angleško vlado. Zagotovljena je varnost in obramba Kanade ter sodelovanje z zavezniki na kopnem, na morju in v zraku. V ta namen je Kanada mobilizirala vso industrijo, finance ter vse ostale vire.
Amerika poziva svoje državljane, naj hitro zapuste Švedsko
Stockholm, 26 jan b. Ameriško poslanstvo v Stockholmu je z okrožnico opozorilo vse ameriške državljane, zlasti pa žene in otroke, da se čimprej pripravijo za odhod iz Švedske v Ameriko, Okrožnica pravi, da Švedski za sedaj ne grozi nobena neposredna nevarnost, treba pa je storiti pravočasno potrebne varnostne ukrepe.
Okrožnica ameriškega poslaništva je napravila po vsej Švedski globok vtis, kajti ljudst vo se je iz nje prepričalo, da Švedska ne bc mogla ostati
dolgo obvarovana pred vojno, če je ameriška vlada že sedaj v skrbeh za svoje državljane. Zaradi tega je švedska vlada izdala za zgraditev zavetišč proti letalskim napadom v Stockholmu in v ostalih večjih mestih posebne ukrepe V Stockholmu je zgrajenih nekaj večjih zavetišč, kjer bodo našli zavetja tisoči meščanov. Takšno zavetišče za tisoč oseb se je pričelo graditi v samem središču mesta V mirnem času bo zavetišče služilo kot garaža z.i avtomobile.
Angliia odgovorila na laponski protest
London, 26 januarja AA. Havas. Listi hvalijc angleški odgovor na japonsko noto o protestu zoper ujetje Nemcev na japonski ladji »Asmara Maru« Diplomatski urednik *Timesa« pravi, da so angleške besed.? odkrite in iskrene in da temelje na načelih mednarodnega prava. Velika Britanija iskreno upa, da se bo dosegla častna ureditev tega vpra šanja. Diplomatski urednik lista »Daily Mail« p? pravi, da bi izročitev britanskega odgovora mogl." uvesti debato o ukrepih ki jih velja izdati, da f prepreči ponovitev takšnega incidcnta.
Pariz, 26. jan c. Vojno soditče v Dunkerquce je danes obsodilo na pet let robije bivšega fran coskega komunističnega poslanca Andreja Marty ja, ki si je v španski državljanski vojni pridob naslov »krvnika iz Albacete«. Marty je pobegnil v Sovjetsko Rusijo po izbruhu vo|ne in je sedaj tku-Jai čez belgijsko mejo spraviti v Francijo leiake s svojim podpisom
G&Sp&dciMtHO
Naš tujski promet v letu 1939
Turistični promet Slovenije je
statistično zajet v 70 (oziroma 71) krajih, kolikor je oticielno priznanih turističnih postojank. — Niso v statistiki turizma zapopadeni turisti, ki so obiskali odnosno bivali, čeprav tudi prijavljeni in odjav-ljeni, v raznih drugih krajih Slovenije.
Politična napetost v Evropi, prav za prav na vsem svetu, ki se je zadnja leta stopnjevala in je od marca 1938 dalje — kdo se ne spominja takratnih in nato sledečih, za širšo javnost presenetljivih dogodkov I — skorajda sunkovito naraščala, je dosegla svoj višek z izbruhom sovražnosti 1. septembra 1939. Posledice niso izostale; zajele so neizprosno vse veje narodne pridobitne delavnosti, vidimo, še bolj občutimo jih povsod v življenju.
Tudi turizmu, za katerega vemo, da reagira zredno tankočutno na politično razrvane in gospodarsko neurejene razmere, te posledice uiso prizanesle.
Hudo je za turizem zlasti v neposredno prizadetih, t. j. vojskujočih se zemljah; bolje se godi
—	vsaj zaenkrat — vsem drugim, t. j. nevtralnim državam, a tudi od njih zahteva vojni moloh težke irtve. Okrnjen, ako ne docela ustavljen je mednarodni turizem, trpi pa tudi — tu bolj, tam manj
—	domači ali notranji turizem vsake turistične remije.
Tudi turizem Slovenije, tega geopolitično izpostavljenega križišča za mednarodne turistične tokove, se ni mogel zavarovati pred negativnimi vplivi vojne vihre in je moral po svojem številčnem obsegu, verjetno pa tudi po gospodarskem učinku nasproti predhodnemu letu nekoliko popustiti. Niso pa imeli prav številni črnogledi s svojimi vse prej kot razveseljivimi napovedbami; številčno nazadovanje v letu 1939 se nanaša namreč izključno na inozemske turiste, dočim je zabeleženo pri notranjem turizmu napredovanje, kakor [j pove naslednja razpredelnica.
Leta 1938 Število obiska nočnin
Leta 1939 turistov
obiska nočnin
iiozemci 60.410 297.525 55.828 268.818 Tuzemci 137.388 769.637 139.477 790.193 Ckupno 197.793 1,067.162 195.305 1,059.011
Nazadovanje za 2488 oseb in 8151 nočnin je, globalno vzeto, v resnici tako, da z njim v tej izmeri gotovo ni nikdo računal, tem manj, ako se upošteva, da je bila pozna (septembrska) turistična sezona zaradi izbruha vojne katastrofalno slaba in na njen potek niti prekrasno jesensko vreme ni imelo nobenega vpliva. Povsem zaumljivo: posredi je bila višja sila: vojna, negotovost, začetna iieorientiranost.
Da pa je celoletno stanje obiska in nočnin zadovoljivo izpadlo,,za to je bil merodajen v prvi vrsti pojačani notranji turizem, t. J. povečarii dotok tuzemskih turistov v Slovenijo. Ta pojav se je odražal iz statistike tekom V9ega leta; viden porast proti 1938 pa izkazuje zlasti december 1939, iz česar sledi, da smo imeli v tem mesecu — morda prvič po letih — dobro zimsko turistično sezono, za katero dolguje naš turizem zahvalo, ugodnim vremenskim in — vsaj v višjih legah — ludi ugodnim prilikam. Brez, dvoma pa so mnogo prispevale v tej smeri tudi božične počitnice, ki so trajale od 23. decembra do 9. oziroma 10. januarja.
Oglejmo si še nekaj zanimivih in poučnih podrobnosti statistike turizma za leto 1939.
Predvsem: odkod so bili obiskovalci Slovenije v letu 1939?
Ker izkazuje osrednja statistika turizma, ki se vodi pri kr. banski upravi (za banovino) in pri ministrstvu trgovine in industrijo (za vso kraljevino Jugoslavijo), turiste samo po državljanstvu, glede porekla tuzemskih turistov (po banovinah) podatki niso razvidni.
V	pogledu inozemskih turistov, katerih je bilo, kakor smo posneli zgoraj, skupno 55.828, je bila na prvem mestu Nemčija; potem slede po jakosti: Italija, Madžarska, ČSR odnosno Češko-Moravski protektorat, Holandija, Anglija, Francija, Poljska, Bolgarija, Švica itd.
V	primeri s stanjem v letu 1938 so dale v letu 1939 večji kontingent turistov štiri inozemske države; iz vseli drugih je dotok nazadoval.
Povprečna doba bivanja se je vzdržala na dotedanji višini in znaša pet dni po turistu. Problem, kako jo podaljšati, je torej slej ko prej odprt.
Izraba nastanitvene moči (razpoložljivih po-ctelj, ki se oddajajo tujcem po gostiščih in zasebnih stanovanjih). Po cenitvi, ki pa ni zanesljiva, znaša nastanitvena moč Slovenije okoli 17.500 postelj. Ker je bilo vseh prenočnin 1,059.011, znači, da je bil letni povpreček zasedbe vsake postelje 60 dni, kolikor traja dobra glavna turistična sezona. Povpreček trajanja bivanja turista odnosno izraba razpoložljive nastanitvene moči omogoča, da sili k izvajanju dalekosežnih zaključkov, ki bodo morali biti stalen, resen memento naši turi-
stični politiki po zopetni konsolidaciji občih in posebej turističnih prilik. S fiskalnih vidikov bi bilo vsekakor potrebno, da se postopek pri ocenjevanju donosa turističnih gostišč in drugih.podjetij v turističnih krajih že zdaj omili in upoštevajo v vsakem primeru dejanske gospodarske prilike; šabloniziranje tu ni na mestu.
Statistika turizma posameznih turističnih krajev. Posamezni turistični kraji v glavnem ne izkazujejo nobenih večjih izprememb v svojem lanskoletnem turističnem prometu. Omembe vredno je, da so nekateri kraji po obisku in doseženih UOČninah celo znatno napredovali — pač zlasti tam, koder se je smotrno izvrševalo pospeševanje turizma, v prvi vrsti umna turistična projiaganda, in so bili vloženi napori in dosežen uspeh plod vzajemnega dela vseh na turizmu inlfresiranilf činiteljev javne in zasebne pobude. Ni treba, da imenujemo te kraje; njih ugled sega že preko domačih meja.
Medsebojno razmerje nekaterih večjih turističnih krajev:
a)	po višini nočnin: Bled (185.582), Rogaška Slatina (112.117), Ljubljana (85.000), Kranjska gora (62.825), Dobrna (62.566), Maribor (48.442). Laško (40.510), Rateče-Planica (27.292), Srednja vas v Bohinju (24.557), Radovljica-Predtrg (21.615), Jezersko (17.216), Celje (15.925), Metlika (14.259) i. t. d.
b)	po jakosti obiska (številu obiskovalcev):
Stanje Narodne banke
Povečanje zlatega in deviznega zaklada
Izkaz Narodne banke za 22. januar 1940 kaže naslednje stanje (vse v milij. din, v okrepajih razlika v primeri z izkazom za 15. januarj):
Aktiva: zlaio v blagajnah, stabilizacijska vrednost 1.992.34 (+ 12.4), zlato v inozemstvu, stabilizacijska vrednost 10.8, skupna podlaga 2.003.1 (+ 12.4), devize izven podlage 751 (+72.25), kovanci 312.2 (— 4), posojila: menična 1.932.6 (— 35.2), lombardna 74.4 (— 2.36), skupna posojila 2.007 (— 37.6), eskont bonov državne obrambe 1.234 (+ 106), razna aktiva 2.590.1 (— 1.5).
Pasiva: bankovci v obtoku 9.598.96 (+ 20.6), drž. terjatve 185.4 (— 23.3), žirovni računi 1.064.26 (+60.9), razni računi 1.018.3 (+ 10.9), skupno obveznosti po vidu 2.268 (+ 48.5), obveznosti z rokom 100, razna pasiva 381. 1 (+ 79.4).
Obtok bankovcev in obvezn. po vidu 11.866.98 (+ 69.1), skupna podlaga, stvarna vrednost 3.205.0 (+ 19.9), od tega zlato v blagajnah 3.187.75( + 19.9) milij. din, skupno kritje 27.0 (v prejšnjem izkazu 26.99)%, od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 26.86 (26.85)%.
Izknz kaže znatno povečanje zlatega in deviznega zaklada: za nad 93 milij. din. Olajšanje položaja na denarnem trgu se kaže tudi v zmanjšanju eskonta in lombarda, nasprotno pa je narasla zadolžitev države. To je imelo tudi za posledico zvišanje obtoka bankovcev. Med pasivi je znatno tudi povečanje raznih pasiv.
Lanski pridelek vina v Sloveniji
Lanska vinska letina je bila v Sloveniji prav ugodna. Tako kakovost kot količina sta bili prav zadovoljivi. V naslednjem podajamo nekaj številk o vinogradih in pridelku v lanskem letu ter v letu 1938.
Obrana jx>vršina vinogradov je znašala 1. 1938 27.088 ha, lani pa 27.244, pridelek pa je znašal 1938 394.481 hI, lani pa 448.017 hI. Na 1 ha je znašal pridelek 1. 1938 14.7 lil, lani pa 16.5 hI. Površina vinogradov se je od 1938 na 1939 povečala za 0.4%. pridelek na ha za 12.2%, vsa količina pa za 12.4%.
Pridobivanje vlaken iz hmeljenine
»Slovenski hmeljar« priobčuje v zadnji številki prav zanimiv članek o izdelovanju vlaken iz hmeljevine. V sedanjih razmerah je tudi pri nas težko za vlakna, saj je za juto, ki jo toliko potrebujemo za vreče, zelo trda. Kolikor nam je znano, se prav zato že tudi pri nas razmišlja o tem, da bi pridobivali vlakna tudi iz hmeljevine. Mnogo tega sicer ne bo, ker ne pridelujemo dosti hmelja, toda izplačalo bi se morda vendarle in bi tako dobili morda vsaj potrebno vrečevino za hmelj, hmeljarji pa bi imeli od hmelja še to korist, da bi izkupili nekaj tudi za hmeljevino.
Hmeljevina vsebuje vlakna, zlasti v notranjem delu skorje in se zato hmeljska trta tudi ne da lako lahko odlomiti in še manj odtrgati; raztrgljivost ene same trte znaša 15 do 44 kg, pa tudi do 60 in pri nekaterih vrslah celo do 84 kg. V Angliji in Švedski so zato u[>orabljali hmeljevino že pred poldrugim stoletjem za izdelovanje grobega tkiva iu vrvi. Tudi že v zadnji svetovni
Borze
Aparat za svetlikanfe je izvrsten pripomoček za sporazumevanje vojne mornarice. Tudi podnevi je to svetlikanje dobro vidno.
Ljubljana (52.879), Bled (24.345), Maribor (17.431), Celje (12.876), Rogaška Slatina (7672), Kranjska gora (5734), Kočevje (5094), Dobrna (4058), Jesenice (4029), Laško (3696), Srednja vas v Bohinju (3613), Kranj (3452), Rateče-Planica (2816), Ptuj (2474), Novo mesto (2147) itd.
Ogi... .. f. *sis!a *oJs*; J« meslo Strasshurtf prazno. Vse dovozne poti so zaprte z jeklenimi
pregrajami.
vojni so jo uporabljali v Nemčiji za izdelovanje vrvic, blaga za obleke, odej, konca za nogavice in za izdelovanje papirja, po odstranjenju vlaken pa hmeljevino za pletenje košar, zlasti takih za prenašanje nabojev. Isto je bilo tudi v bivši Avstriji.
Lani so [>oskusi dokazali, da se iz hmeljevine dobe ujM>rabljiva vlakna namesto jute za izdelovanje vreč, dočim j>oskusi v papirni industriji niso pokazali zadovoljivih uspehov. Običajni postopki za pridobivanje vlaken pa se pri hmelje-vini ne obnesejo, ker je preveč krhka. Zato jo je treba najj>rej kuhati eno do dve uri v raznih 1 do 2% lužinah, da se na ta način izločijo 20 do 25 cm dolga surova vlakna. Ta se nato na j>oseb-nih strojih očistijo, da jih j>otem lahko sama zase ali mešana z drugimi stkejo v grobo pletivo.
Za izdelovanje vlaken na veliko je treba zelo mnogo hmeljevine, ker jih vsebuje razmeroma malo. Ui>orabiti 6e dajo samo trte brez stranskih panog. Kakih 6 in pol metra dolga trta da nad 200 gramov suhih vlaken, to je 10% skupne teže. Hmeljevino za izdelavo vlaken je treba pustili izzoreti in je najboljša tedaj, ko listje j>orumeni. Trle se očislijo listja in stranskih panog ter nato razrežejo v 1 m do 1 in pol m dolge kose, zve-žejo v butare in zložijo v kupe, kjer lahko čakajo, dokler se ne odj>ošljejo v tovarno za izdelovanje vlaken. Dež in mraz ne škodujeta, pač pa je butare zložiti navzkriž, da se lahko zračijo, da hmeljevina ne prične gniti. Za transport najpriprav-nejše butare so v velikosti 100x50x70 cm, vendar je transj>ort še vedno precej drag, ker vsebuje hmeljevina komaj 10% vlaken. Zato je boljše, če se zvežejo v stiskalnicah, kakor na primer seno, da zavzamejo manj prostora.
V Nemčiji so že lani plačevali za svežo hmeljevino za pridobivanje vlaken po 3.50 RM, to je 50 din za 100 kg franko vagon. Sveže hmeljevine ne gre dosti ni 100 kg in po tej ceni se je že izplača zbirati in prodajati. Pravočasno spravlje-nje hmeljevine s hmeljišč pa bi bilo tudi v korist zatiranja raznih bolezni, škodljivcev, zlasti peronospore ler goscnic prosene vešče, ki se zadnja leta pri nas nevarno širi in proti kateri drugega uspešnega sredstva ni, kakor pravočasno odstranjevanje in uničenje hmeljevine.
Mnogo je rastlin, iz katerih se da pridobivati vlakno, pravijo, da nad 2200. V normalnih razmerah izrabljajo seveda le tiste, ki vsebujejo obilo vlaken in se zalo pridobivanje bolje izplača, če pa je sila, pridejo tudi druge v poštev. Sem spada tudi hmelj, ki se sicer najbrž ne bo gojil kot rastlina za pridobivanje vlaken, v sili in jio-manjkanju pa se da hmeljevina prav dobro izrabiti v ta namen, in tako bi/ dobili hmeljarji poleg kobul še drug, postranski pridelek, vlakna iz hmeljevine.
*
Nostrifikacija obveznic zunanjih posojil. Pripravlja se odbor za posredovanje nostrifikacije obveznic zunanjih posojil, in sicer: obeh Blairov, Seligmana, mednarodnega stabilizacijskega in pa predvojnih na zlate franke se glasečih se srbskih (1895). Odbor bi imel namen sodelovati s snujoči-mi se sličnimi organizacijami v državi, da se pospeši tozadevno delo v finančnem ministrstvu in da se končno izvede pravična nostrifikacija teh posojil. V ta namen je treba združiti vse, ki so na tem interesirani in skupno nastopiti. Zato naj se prijavijo vsi, tako privatniki kot denarni zavodi, da se zbere gradivo, ki je potrebno za intervencijo pri ministrstvu. Prijave naj obsegajo: 1. ime in naslov lastnika, 2. vrsto posojila in nominalni znesek, 3. kdaj in kje je bilo posojilo kupljeno, 4. kje se nahajajo obveznice, 5. kje so se vnovčili kuponi. Prijave naj se pošljejo takoj na naslov: dr. Cerne Ivan, gospodarski konzulent, Gajeva 3, Ljubljana.
Zvišanje cen taninu. Taninski karlel je zaprosil za dovoljenje, da sme zvišati cene. Da pride glede tega do sporazuma z usnjarsko industrijo kot konzumentom, je bila ta teden v Zagrebu konferenca, katere so se udeležili zastopniki taninske industrije ter industrijcev usnja iz vse države. Taninske tovarne zahtevajo zvišanje cen za 22%, kar pa so zastopniki usnjarske industrije odbili, smatrajoč, da je povišanje v danih razmerah previsoko. Nato je prišlo do sporazuma, po katerem naj se uvede k dosedanjim cenam posebno dra-ginjsko doplačilo, ki znaša 18% na maksimalno ceno 9 din za odstotek franko vagon tovarna usnja pri naročilu najmanj 1 vagona. Za manjše dobave velja ista cena, toda franko tovarna tanina. Nadalje je usnjarska industrija pristala na izpre-membo plačilnih pogojev, tako da bo ukinjen v bodoče vsak skonto. Nadalje se posebej zaračuna skupni davek ter gre v breme kupca. Sporazum velja od 1. januarja 1940 do konca oprila 1940 in tovarne tanina te nove cene tudi garantirajo kupcem, vendar samo za normalne dobave v okviru dosedanje potrebe posameznih tovaren usnja.
Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. februarja ponudbe za prevoz razsiega materijala in ddstranitev smeti in pepela.
Licitacija. Dne 9. in 12. februarja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo ročnega električnega nm/tin in nmnrf, nrihnra	—..
o	o	i * - ---*-»*- (...«.*/»■», piijjin,
za merjenje, dvigal, verig in vrvi.
26. januar.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,425.435, na belgrajski pa 7,000.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 550.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt .......	176.15— 179.35
Pariz 100 frankov............99.55— 101.85
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . ,	2349.70—2387.70
Bruselj 100 belg............747.70— 759.70
LJubljana — svobodno tržišče
London 1 funt..............217.59— 220.79
Pariz 100 frankov ......	123.03— 125.33
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2902.03—2940.03
Bruselj 100 belg............923.44— 935.44
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem ...... 32.25 blago
Belgrad — zasebni kliring
Sofija 100 dinarjev..... 59.20— 96.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.07, London 17.77, Newyork 446, Bruselj 75.40, Milan 22.51, Amsterdam 237, Berlin 178.70, Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 9, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Bue-nos Aires 102.
Vrednostni papirji Vojna čkodat
v Ljubljani 422.50—425.50 v Zagrebu 425 —427 v Belgradu 424.50—425.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 98.25 do 99.25, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 422.50-425.50, begi. obv. 75.50-76.50, dalmatinski agrarji 70—71, 8% Bler. pos. 96—99. 7% Bler. pos. 87—88, 7% pos. DHB 100-101, 7% stab. pos. 97 do 98. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.700, Trboveljska 240—250 (250).
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 den., agrarji 50—53, vojna škoda promptna 425—427, begi. obv. 73.50—75, dalm. agrarji 69.50 bi., 4% severni agrarji 52.50 bi., 6% šum. obv. 66—68, 8% Bler. pos. 95-98, 7% Bler. pos. 87 den., 7% stabll. pos. 95—97. — Delnice: Narodna banka 7.000 den., Priv. agr. banka 194 bi.. Trboveljska 245—250, Gutmann 53 bi.. Sladkorna tov. Osijek 140 den., Osj. livarna 160 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 98den., vojna škoda promptna 424.50—425.50 (425.50, 425), begi. obv. 76.25-76.50 (76.25). dalm. agrarji 70.25 do 70.75 (70.50), 6% šum. obv. 68—69, 8% Bler. pos. 95 den., 7% Bler. pos. 88 den., 7% pos. DHB 100.50 den., 7% stab. pos. 97.50-98 (97.50). — Delnice: Narodna banka 7.400 den., Priv. agrarna banka 193.50 den. (197).
2itnl trg
Novi sad. Vse nespremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač., okol. Novi Sad in Sombor, sred. bač. 195—197, gor. bač. 196—198, srem., slav., južna ban. 190—192, gor. ban. 196 do 98, bač. ladja Kanal, bač. ladja Bege j 196—198, bač. Tisa vlačilec Ia, Ha 198—200, bač., ban. ladja Donava 100—198. — Oves: bač, srem., slav. 150 do 52. — Rž: bač. 155—160. — Ječmen: bač., okol. Sombor in Sremski 64—65 kg 165—170, bač. spomlad. 68 kg 190—195, baranj. spomlad. 69 kg 195—200. — Koruza: bač. stara 135—137, bač. nova 119—121. — Moka: bač. Og, Ogg 300—320, 280—300, 260-280, 240—260, 210—230, 135—140. Otrobi: bač., srem. 123—125. — Fižol: bač. beli 2% 390—400. — Tendenca prijazna. Promet srednji.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju 21. jan.f Črna pšenična moka 2.75-^-3 din, bela pšenična moka 3.50—4 din; govedina 7—11 din, teletina 9 do 12 din, svinjina 5—12 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 15—16, prekajena slanina 22 din; fižol 6 din, krompir 1.25—1.50, ječmen 2 din, slama 0.85—0.45 din, sladko seno 1—1.25 din za kg. Mleko 1.50—2 din za liter, jajca 10 kom. za 15 din.
Povišanje cen tiskarskih proizvodov. Tajništvo Zveze organizacij grafičnih podjetij Jugoslavije: Belgrad, Ljubljana, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split in Zagreb sporoča: Dne 21. in 22. januarja 1940 je bila v Belgradu konferenca Zveze organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije, kjer so bile zastopane vse navedene organizacije in organizacije knjigarnarjev. Konferenca je razpravljala o splošnem stanju grafičnega gospodarstva Jugoslavije ter je ugotovila, da je radi splošnih razmer grafična stroka najbolj prizadeta, zlasti radi znatnih povišanj cen papirja, kartona, lepenke, svinca, barv, kemikalij in vseh ostalih tehničnih potrebščin, z zvišanjem delavskih mezd, povišanjem davkov ter z razširjenjem in povišanjem luksuznega davka. Zaradi vsega tega so vsa grafična podjetja vključno kartonaže in knjigoveznice primorana povišati cene vsem grafičnim proizvodom.
Zadruga za predelavo živalske dlake v Straži-šču se pretvori v delniško družbo v Belgradu. Minister trgovine in industrije je odobril pretvoritev Zadruge za predelavo živalske dlake z omej. jamstvom v Stražišču v Delniško družbo za predelavo živalske dlake « sedežem v Belgradu Glavnica znaša 1 milij. din in je razdeljena na 1000 delnic imenske vrednosti po 1000 din Vsi zadružniki se morajo javiti dne 26. januarja 1940 v pisarni odvetnika Ni-kole Vojvodiča v Belgradu, Kralja Aleksandra, da 6e jim zadružni deleži pretvorijo v delnice. Če na ta način ne bo dosežena glavnica 1 milij. din, bodo vpisali delnice drugi in sicer dne 27. januarja 1940, dne 28. januarja 1940 pa bo že ustanovni občni zbor.
Povijanje italijanskih železniških tarif. Iz Rima poročajo, da se v italijanskem prometnem ministrstvu pripravlja nova prometna blagovna tarifa, ki bo za okoli 20% višja od sedanje Zadnje povečanje tarife je bilo dne 1. januarja 1936 in je znašalo povišanje od 10—35% po oddaljenosti. Od povišanja so bile izvzete one vrste blaga, ki so se uvažale ali izvažale S 1. januarjem 1939 je bila zvišana potniška tarifa za 20%, tako da s sedanjim povišanjem blagovne tarife ne bo prišla tudi do zvišanja osebnih tarif. Nadalje bo prišlo še do nekaterih drugih izprememb v tarifnem sistemu, gle-uS katerih pudruuiiosti še niso znane. Povišanj« ima stopiti v veljavo že ta mesec.
„Velika skrivnost"
O veljavnosti katoliškega in neveljavnosti starokatoliškega zakona
Zakon, ki ga skleneta katoliški moški in ženska (ali je katoliški samo eden izmed njih) v katoliški obliki in postane pravno veljaven, je že od nekdaj deležen poveličevanja kot najveličastnejša in za vso človeško družbo najbolj blagoslovljena ustanova, pa tudi napadov kot suženjski okovi, ki oklepajo, zatirajo in duše in ne puste itd. itd. Besedni spor lansko leto o tem vprašanju še ni bil zaključen in se tudi letos ne bo zaključil. Še bodo prišli ljudje, ki bodo katoliški zakon napadali in sramotili, in še bodo prišli, ki ga bodo slavili, branili in zagovarjali — in sklepali. Eno pa je rešeno že z ustanovitvijo katoliškega zakona: da veljaven katoliški zakon razdruži šele smrt. Na tem Cerkev ne more nič izpremeniti, ker je tudi ta zakrament prejela od svojega Ustanovitelja, da ga ohrani, brani skozi vsa stoletja. Nerazdružnost katoliškega zakona tako bistveno spada k nauku katoliške Cerkve, kot ves ostali božji nauk. Ni lahko do dna doumeti globino te dosmrtne zveze, ki jo častno in pošteno morejo živeti le tisti, ki ljubijo in ki prejemajo slanu in poklicu primerno tudi ostale zakramente.
Pa tudi s svetnega stališča je zakonska zveza nekaj posebnega, ki ima v vsakem pravu svoje posebno poglavje. Poganski Rimljani, ki so imeli čudovito izgrajen pravni red, po katerem se še danes ogleduje skoraj vsa Evropa, zlasti glede pogodb, so dejali o zakonu, da je »humani alc|ue divini iuris communicatio« — neka skupnost božjega in človeškega prava. Sv. Pavel pa je nekako pred 1900 leti dejal o tej dosmrtni zvezi, da je »velika skrivnost — v Kristusu«.
V novejšem času pa se širi med nami, po mestih in tudi že na deželi, neko bolno mnenje, ki skuša to pradavno veličino zakona poplitviti in iz njega napraviti nek špas ali poskus, ki se le-j)ega dne lahko tudi opusti. Ljudje, ki mislijo, da se razumejo na postave, hočejo na vsak način dokazati, da sedaj veljavno sklenjen katoliški zakon ni več tako nerazdružljiv, kakor je bil nekdaj, da je sedaj že mogoče doseči to, kar 1000 let ni bilo mogoče, da se namreč veljaven katoliško sklenjen zakon tnore zavesti v neke okoliščine, v katerih se more doseči, kakor da ga ni nikoli bilo in zatem skleniti nov, pred družbo enako veljaven zakon. Taki ljudje pozabljajo, da se nikdar niso poglobili v pomen in smisel svetne postave, pozabljajo, da so bili ljudje že tudi prejšnja stoletja pohotni, da se je ta ali oni večkrat v zgodovini, že hotel skesati in se odkrižati žene — ali moža — in skleniti novo zvezo, do nadaljnjega; pozabljajo, da nihče ne živi v puščavi, ni živel ne s prvo ženo in ne bo z drugo, in otroci, iz prve in druge zveze rojeni, ne bodo živeli v puščavi, ampak bodo šli v šolo, k vojakom, v poklice, skratka: bodo novi člani družbe, ki je danes organizirana v državi. Pozabljajo, da danes že nihče ni več svoboden, po kateri strani ceste bo hodil in vozil, kako bo zidal ali samo popravljal hišo, koliko manj more biti prepuščena njegovi samovolji in trenutnim željam zveza, iz katere izhajajo novi člani družbe,
novi državljani. Tako daleč Smo se namreč že oddaljili. od puščave, tako globoko smo že vsi, od dojenčka j>a do starčka, v družbi!
Nekaj let že se množijo primeri, da nekateri skušajo trdnost veljavnega katoliškega zakona zlomiti tudi s tem da se dajo ločiti od mize in po-slelje. Po veljajoči s\etni postavi — pa tudi cerkveni — katoliški zakon v gotovih okoliščinah in pod gotovimi pogoji je ločljiv, t. j. prekine so zakonska skupnost, dasi oba zakonca še vedno ostaneta — poročena! Ločitev je samo zunanja, gl^de stanovanja, hrane, zakonskih dolžnosti in pravic, v,ez sama pa ostane! V večini takih primerov pa je ob ločitvi, za katero se gotovo skriva neko gorje, bodisi z ene ali z druge strani na obzorju že druga »zakonska« zveza, ki naj bi enemu ali drugemu nadomestila prvo. Da bi bila tudi ta druga zveza pred svetno postavo veljavna, taki ločenci navadno prestopijo v starokatoliško cerkev, kjer si dajo svoj prvi, ločeni zakon razveljaviti. povsem uničiti, kakor da ga ni nikdar bilo, in nato v starokatoliški cerkvi sklenejo nov zakon — v mnenju, da so obšli postavo in da so spet veljavno poročeni, le z drugim ali z drugo. Od leta 1!)3(>, ko je bila v Ljubljani ustanovljena starokatoliška župnija, pa do konca leta 1038 je bilo na ozemlju dravske banovine sklenjenih 159 takih starokaloliških zakonov, ki so vsi sklenjeni z z a dr i k o m »obstoječe zakonske vezi* (prejšnjega katoliškega zakona, ki je bil s a ni o ločen). Od teh jih je 40 ie razveljavljenih in s tem proglašenih za prileinišlvo, ostali p<t so na istem potu.
Da bi starokatoliška cerkev mogla razveljavljati veljaven katoliški zakon — čeprav bi bila oba zakonca sedaj njena vernika — je namreč velika pomota. Starokatoliška cerkev sama se tega zaveda, zato v vseh tozadevnih dekretih ali odločbah pravi, da prejšnji katoliški zakon razveljavlja le »za forum starokatoliške cerkve, za državni in civilni forum pa le po predpisih, ki veljajo na od-nosnem pravnem področju*. Seveda prizadeti večinoma ne vedo, ne kaj je »forume, ne kaj »odnosno pravno področje«; dobe v roke neko listino in mislijo, da so pa sedaj drugič veljavno poročeni (kakor so prei slišali od bogve katere svetu-joče strani). Toda temu ni tako. Prvi zakon je pred državo še vedno samo ločen in drugi je pred državo prileinišlvo. Vsak tak drugi, v starokatoliški cerkvi sklenjeni zakon prej ali slej pride pred sodišče, da se razpravlja o njegovi veljavnosti, bodisi da vprašanje sproži prva žena (ali prvi mož) ali otroci, ki se čutijo ogrožene v svojih pravicah, ali pa se o njem raziskuje uradoma. Za državo pač ni vseeno, koliko zakonitih žena ima kdo in koliko otrok in ali so otroci iz tega drugega starokatoliškega »zakona« prav tako zakonski kot otroci iz prvega, katoliškega. Važno je to za državo (vprašanje davčnih olajšav, pokojnine, doklad, vojske, domovinstva itd.), za občino, za šolo, za razna zavarovanja, za delodajalca in delojemalca — zakon je pač veliko vprašanje in po-
sega v jedro družbe. Zato se v primeru dveh zakonov iste osebe tudi uradoma — ako ni od drugod predloga — raziskuje, kateri zakon je veljaven, katero ženo je država dolžna priznati kot zakonito, katere otroke kot zakonske, koga je smatrati za daljne prednike in daljne jiotomce teli dve)i, ki sedaj živita sku|>aj itd.
Pri nas je v veljavi še obči državljanski zakonik iz leta 1811. po katerem imajo pravico presojati veljavnost katoliško sklenjenega zakona samo redna sodišča in nihče drugi. Starokatoliška cerkev umre zakon razveljaviti samo za starokatoliški k r o g , za državo obvezno pa
le redna sodišča. In ta vselej v smislu istega zakonika izrečejo, da se veljavno sklenjen katoliški zakon razdruži šole s smrtjo, da je poseganje v njegovo veljavnost s strani starokatoliške cerkve zn driavo brez učinka in brez učinka /udi nnvu zveza, ki je bila sklenjena v starokatoliški cerkvi pod imenom zakon, ker je bila sklenjena z zadržkom še obstoječe zakonske vozi. lil to je tisto gorje, v katero, padejo taki lahkoverneii. Prod državo je taka zveza prileinišlvo, ki se policijsko |)roganja, druga iena ne sme nositi moievega imena (to jo kaznivo!), nima pravice do njegove pokojnine in vzdrževanja po njem, otroci so nezakonski, skratka: le zveze država no prizna kot zakona, ampak je zanjo to samo nedovoljeno skup-no življenje! Zato vse prosimo, naj ne nasedajo »pravnim« svetovalcem ki mislijo, da so iznašli, kako so razveljavlja katoliški zakon, ko to ni ros. Kdor dvomi v veljavnost svojega katoliškega zakona. naj se obrno na rodno sodišče in nikamor drugam, ker samo izrek sodišča ima učinke tudi pred državo!
SMUČARJI! SMUK!
ULTRA - OLJE - N1VEA ULTRA-KREMA-N1VEA
Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca in mraza
General zima - prijatelj ali nasprotnik?
Belo iv|e na bodečih žičnih ovirati spremlja vojake, ko se izmenjajo za stražo.
Termometer javlja 20—25 stopinj Celzija pod ničlo. Evropa trpi pod valom mraza kakor redko-katero leto. Komaj vsakih 10 do 15 let pri naši zemljepisni širini doživimo take zime. Pravijo, da ie bil 1. 1929 tako hud mraz in preje v zimi iz 1. 1917 na 1918. In kakor tedaj, tudi sedaj zopet stoje vojaki v ledeno-mrzlem zimskem mrazu, v otrpli roki drže puško, veter pa zbada s tisoči ostrih bodic v obraz, dovoz ostaja zadaj v snegu, zmrzla zemlja pa se brani, da bi se udala lopatam pionirjev. To je vojska v ledu in snegu, to je neusmiljeno posredovanje »generala Zime«.
Vedno je b;l led in sneg. Tudi vojske so bile vedno. Torej je ta problem že zelo star in ne pomenja nobene novosti v sedanji pozimski vojski. To je res. V prejšnjih stoletjih so napram trdotam zime bili ljudje še bolj brez moči kakor pa danes. Zato pa so tudi v pozimskih meseciTi prekinili z vojnimi operacijami. Kdor je v mladosti na šolskih klopeh čital Cezarjevo knjigo »O ^alski vojski«, se bo morda še spominjal, da se je oddahnil, kadar je prišel do obveznega stavka: »ln nato je Cezar popeljal svoje čete v zimska taborišča«. Ta stavek je namreč pomenjal, da smo prišli do konca enega poglavja.
i,- Običaj, da se v zimskih mesecih prekine z vojsko, je torej star tisočletja. Napoleon je pač mislil, da se mu ni treba ozirati na čezmerne težave zimskega vojaškega pohoda v s snegom pokrite pokrajine brezmejne Rusije. Zato je to svojo nepremišljenost moral plačati s tem, da se je zrušilo njegovo življenjsko delo. Od tedaj noben vojskovodja ne podcenjuje nevarnosti, ki mu prete od napada »generala Zime«. Kljub temu, da so prometna sredstva sedaj silno izpopolnjena, voditelji armad skrbno upoštevajo strateški pomen vojskovanja, s katerim navadno nastopa zima.
Moč in sila »generala Zime« se ravno v teh tednih na posebno tragičen način kaže na visokem severu Evrope. Čeprav tudi ruski vojak razven onih, ki so doma v Ukrajini ali na Kavkazu dobro pozna zimo in je navajen hudega mraza, se vendar tokrat zima obrača predvsem proti sovjetskemu sovražniku in je zaveznik Fincev.
To pa ne samo zaradi tega, ker so Finci že iz vsega početka zavzeli strateško ugodnejše položaje. To prihaja tembolj odtod, ker je finski narod, ki živi na obrobju polarnega kroga, mnogo bolj navajen na zimo in ve, kako ji je treba gospodovati. V ta namen si je prisvojil posebno tehniko, ki jo pozna le ljudstvo, ki že stoletja živi v neprestani borbi z ledom in snegom .
Skrivno orožje Fincev, listo orožje, ki jim je prineslo tako velike vojaške uspehe, je priprosti kos lesa in se imenuje smučke. Kdor smuči pozna
le od čisto športne strani in prebira sezname velikih mednarodnih zmagovalcev v tej športni panogi, bo le redko naletel na imena finskih smučarjev. Na mednarodnih olimpijadah so Norvežani, pa tudi alpske dežele pred Finci. Toda kar odlikuje finskega vojaka, je to. da so vsi brez izjeme dobri in zelo vztrajni smučarji. Ako je kdo videl kdaj pri kakih tekmah na 50 km smučarje, ki so prihajali na cilj vsi izčrpani, potem bo lahko doumel, kaj pomenja, ko beremo, da so finske patrulje večkrat napravile pot dolgo 600 km na smučeh in da so več kot 24 ur neprestano stali na smučeh in pri tem še obloženi s puško in tornistro. Tako so Finci mogli sneg s|)remeniti v svojega zaveznika. Prav tako dobro jim služi tudi led. Dežela 40.000 jezer, kakor Finsko večkrat imenujejo, je danes pokrita z debelo ledeno plastjo po kateri lahko vozijo celo motorizirane čete. Toda Finci so tudi na te možnosti računali. Nekatera jezera, ki bi za to prišla v poštev v prid sovražniku, Finci razstreljujejo tako s topovi, kakor tudi z dinamitom in s tem preprečujejo sovjetskim četam prodiranje po zamrziih jezerih.
Prav slično vlogo kot zaveznik bi mogel igrati led tuili na kanalih in rekah Holandije in severne Belgije, če bi prišlo do vojnih dogodkov. Tudi tam je danes vse poplavljeno ozemlje najboljši varuh proti sovražnemu napadu. Kajti cela pokrajina je jx>d ledom, v katerega pa so na ogroženih mestih vdelane dinamitne patrone, ki bi jih v trenutku potrebe zažgali in tako led razstrelili.
Pa tudi v pokrajinah, kjer vlada zmernejše fiodncbje, si znajo moderne armade pomagati, da si zimo napravijo za svojo zaveznico. Italija in Francija imata cele polke alpincev, ki tvorijo elitne čete celotne pehote. Zanimivo je, da je sedanji vrhovni jioveljnik zveznih armad na zapadli general Oamelin bil v svoji mladosti častnik pri al-pinskih lovcih in je že tedaj spoznal važnost smuči za gorske vojaške operacije. Kdor torej zna iz rabiii prednosti, ki jih nudi zima, se mu ni trebr bati njenih presenečenj in tako celo zima lalik" postane dobrodošel zaveznik.
Msgr. Vološinu zaplenjeno premoženje
Kakor poroča francoski list »L'Aube« iz Bu dimpešte, so madžarske oblasti v prid države zaplenile premoženje prejšnjega ministrskega pred sednika v Karpatski Ukrajini, msgr Vološina. Vo-lošin živi sedaj v protektoratu in sicer je dob' nastanitev v nekem vzgojnem zavodu.
Dr. Ante Trumbič
kot človek in nesebičen ter dosleden politik
Zanimivo predavanje gospoda profesorja drja. Josipa Nagya, ki ga je imel na komemoraciji društva dalmatinskih Hrvatov, prirejeni v Zagrebu dne 19. pr. m. na čast spominu pok. drja. Anteja Trumbiča, in objava gospodov dr. Frana Bar ca, Ivana Meštroviča, Pavla Ostoviča in Zlatka Turkoviča v zagrebških novinah o izročitvi imovine bivšega Jugoslovanskega odbora — med drugim denarne vsote 1,284.786 din — Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, kot poseben zaklad JO, mi daje pobudo, da tudi od svoje strani doprinesem nekaj podatkov v karakte-rizacijo osebnosti pok. dr. Trumbiča kakor človeka in nesebičnega in neizprosno doslednega politika. Imel sem namreč čast in srečo, da sem za časa svetovne vojne in mirovne konference skozi celih 5 let kot član Jugoslovanskega odbora in še jiosebej od 1917 leta pa do zaključka delovanja tega odbora, kakor upravitelj njegove blagajne, sodeloval ter bil v tesnih Mikih z omenjenim pokojnikom kot predsednikom JO.
Z ozirom na to in še posebej glede na to, da je pok. dr. Trumbič zastavljal svoje sile in velike duševne zmožnosti z vso vnemo ne le za hrvatske, marveč istočasno tudi za slovenske narodno-poli-tične interese in stremljenja, smatram kot Slovenec za svojo častno dolžnost, da hvaležno predstavim svetli lik pokojnika tudi slovenskemu narodu — v večen njegov spomin.
V teku omenjenega petletnega sodelovanja s pok. dr. Trumbičem sem imel dovolj prilike, da sem mogel spoznati njegov privatni in politični značaj.
Dr. Trumbič je bil v svojem privatnem življenju človek blagega in mehkega srca, kakor politik pa je bil neizprosno dosleden, trd ko jeklo in skrajno nesebičen.
Kot človek je namreč očetovsko skrbel za pre-čanske člane JO (zq druge je skrbela srbska vlada), kadar in' v kolikor bi jim bila pošla v pro-
pagandi iz domovine prinešena denarna sredstva. V takih primerih je namreč odrejal, da jim je odborova blagajna priskočila na pomoč. In ko so se omenjeni odborniki jjo dokončanem svojem sodelovanju v odboru vračali v domovino jim je nakazoval iz odborove blagajne primerno pomoč za potne stroške in za prve jx>trebe v domovini. — Tako je pok. dr. Trumbič — človek — skrbel za svoje sotrudnike v emigraciji. Za svoje in svoje soproge osebne potrebe pa ni hotel prejemati iz blagajne JO niti pare. Ko je pa v zadnjih časih svojega delovanja v odboru sam padel v denarne težave, si je raje pomagal z izposojevanjem denarnih sredstev pri svojih dalmatinskih prijateljih, kakor da bi obremenjeval blagajno JO, ki je sicer bila zalagana z zadostnimi denarnimi sredstvi, ki so pritekala v prvi vrsti od strani dalmatinskih Hrvatov iz Severne in Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije itd. Kakor je razvidno iz goraj omenjene izročitve preostanka denarnih sredstev JO v roke Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, bi blagajna JO bila mogla z lahkoto prenašati tudi tako breme. S tem pa, da j.ok. dr. Trumbič ni hotel prejemati kakršnosibodi pomoč iz blagajne JO, do katere je imel več ko vso pravico, se sme trditi, da je v lastno breme povečaval denarna sredstva blagajne JO.
Na tem mestu je še potrebno omenjati, da pok. dr. Trumbič ni v nobenem primeru zahteval denarne pomoči od srbske vlade za potrebe JO, ter da je namreč tudi prečanskim članom odbora vedno priporočal, da naj se ravno tako ne obračajo za denarno pomoč do nje za svoje osebne potrebe. Dosledno je namreč zastopal stališče, da ne bi nikakor smelo izgledati, kalcor da bi bili prečanski člani odbora vodili v inozemstvu propagando za zedinjenje Hrvatov in Slovencev s predvojno Srbijo kakor neki plačani agentje srbske vlade, iz kakih osebnih interesov, marveč da so se iz svoje svobodne volje žrtvovali za idejo osvobojenja svoje podjarmljene domovine in za zedinjene s predvojno Srbijo — v potrebi le s pomočjo denarnih sredstev, ki so jih jim stavili na razpolago njihovi ožji rojaki in rodoljubi.
i ako naceino in dosledno izvajano stališče pok. dr. Trumbiča se vleče tako v malem kakor v ve-
likem, kakor rdeča nit skozi vse njegovo delovanje in njegove napore za časa vojne in mirovne konference, kakor tudi za časa po vojni, v borbi za hrvatsko avtonomijo, ter jasno razsvetljuje njegovo pravilno in dosledno izvajano politiko.
Temu stališču, v nasprotju z idejo zedinjenja hrvatskih in slovenskih zemelj s predvojno Srbijo iz naslova aneksije, se imajo tudi Slovenci zahvalili, da bodo tudi oni dosegli avtonomijo v sklopu skupne države, konsolidirane z avtonomijo bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prehajam na vprašanje imovine JO, izročene v smislu dispozicije pokoj dr. Trumbiča z dne 12. maja 1938 Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Omenil sem v uvodu tega članka, da sem leta 1917. prevzel upravo blagajne JO. Bilo je to na željo pok. dr. Trumbiča, ki me je zaprosil, da iz blagajniških dnevnikov, ki so jih pred menoj vodili nekateri člani odbora, sestavim točno knjigovodstvo z vsemi bilancami od vsega začetka financiranja odbora. Prevzemši ta posel sem uredil s pomočjo gospodov Pavla Ostoviča in Zlatka Turkoviča odborove knjige ter sestavil pregled prejemkov in izdatkov, vse od 21. aprila 1915 do vključno 30. junija 1919, kakor tudi obči pregled stanja imovine za vsako leto in na zaključni dan.
Na zadnji seji JO, ki je bila pod predsedovanjem pok. dr. Dinka Trinajstiča (pok. dr. Trumbič je namreč takrat opravljal dolžnost ministra za zunanje zadeve), je pa bilo zaključeno, da se ima vsa odborova imovina (blagajniški saldo, pohištvo, arhiv in biblioteka) izročiti pok. dr. Truni-biču v upravljanje, shrambo in razpolaganje.
Prepis omenjenega pregleda bilanc vseh uprav JO (Rim, London, Ženeva in Pariz), fiodpisan od tedanjega predsednika JO pok. dr. Trinajstiča in od mene, je bil poslan s pismom od 23. sept. 1919, ravno lako podpisan, gospodu Pašku Baburici v Valparaiso (Chile), bivšemu predsedniku tainošnje •Jugoslovanske narodne obrane«, ki se mu je JO imel v prvi vrsti zahvaliti za redno prejemanje zadostnih denarnih sredstev, brez katerih ne bi bil v stanu opravljati svoje uspešne propagande v zemljah Antanle.
Ce primerjam pok. dr. Trumbiču od JO iz-
ročeni denarni saldo, pomnožen z bančnimi obrestmi, naraslimi do dne izročitve Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti, z denarnim saldom, izkazanim tega dne, vidim, kako vestno je pok. dr. Trumbič s sodelovanjem že omenjenih gospodov Pavla Ostoviča in Zlatka Turkoviča upravljal zaupani mu denar JO.
Pri tem mi je pa še omeniti, da pok. dr. Trumbič ni ne za časa svetovne vojne in mirovne konference imel v roki blagajne JO in, v kolikor mi je znano, tudi po vojni ne, ter da je v kolikor ni bilo govora o tekočin izdatkih, samo naročal blagajni. katere vsote je bilo izplačevati za izredne potrebe JO. Kakor sem pa že prej omenil, za svoje in svoje soproge vzdrževanje ni dvigal iz blagajne JO niti pare.
Vse to smatram za dolžnost povedati, ne da bi s tem hotel braniti čast pok. dr. Trumbiča, kar bi bila le žalitev za njegov svetli spomin, marveč povem vse to le zaradi tega, da še enkrat ožigosam podlost insinuacij, priobčenih meseca julija 1922 v belgrajskem »Radikalu«, v katerem je pol< dr. P. namigaval, kakor da bi pok. dr. Trumbič bil upravljal številne milijone, ne da bi komu položil račune. Pravim, da še enkrat žigosam, kajti reagiral sem s sopodpisom gospoda Zlatka Turkoviča na omenjene insinuacije s člankom, poslanim uredništvu »Radikala« s pismom od dn" 11. avgusta 1922.
Ravno sem dokončal ta članek, ko sem imel priliko poslušati v radiu veličastne manifestacije hrvatskega naroda o priliki obiska Nj. kr. Vis. kneza namestnika in Ni. kr. Vis. kneginje Olge staro-slavnemu mestu Zagrebu, katerih, na žalost, pok. dr. Trumbiču ni bilo sojeno doživeti. Upravičeno se pa more reči, da so te manifestacije bile tudi apoteoza njegovih zamisli o ureditvi Jugoslavije, konsolidirane in močne znotraj in navzven na temelju zadovolitve upravičenih zahtev hrvatskega naroda, kateri bo naravnim potom morala slediti tudi zadovolitev upravičenih zahtev slovenskega naroda, za katerega osvoboditev <e je jx>k. dr. Trumbič za časa svetovne vojne in mirovne konference tudi boril in zavzemal, za kar je tudi slovenski narod dolžan ohraniti mu časten spomin.
Dr. Gustav Oregorin.
novice
Koledar
Sobota, 27. januarja: Janez Zlatoust, cerkveni učenik.
Nedelja, 28. januarja: Druga predpostna nedelja. Peter Nolasko, spoznavalec; Prikazovanje Neže.
Novi grobovi
•f" V Ljubljani je umrl v 6(5. lelu svojega življenja g. Jakob Leder, nadzornik proge v p. Pogreb bo v nedeljo 28 t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Salezijanski ulici 11 (Kodeljevo) na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
=r Poroka. V Celju sta se posročila Ivan fdruc, tajnik na okrajnem načelstvu v Slov. Konjicah, in \ i k toriju Kapun, poštna uradnica v Slov. Konjicah.
bo začel v najožji bližini stanovanja graditi zdravstveni dom, kjer bo imel banovinski zdravnik še poseben, stalen fik-unn. Z ozirom na to. da so dentisti danes le še v mestih, bi bil zdravnik, ki se razume na zobotehnična dela, še posebno za/eljen,
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josof« grenčica.
—	Prepir zaradi posestva. V mali vasici Gabrovlje pri Slov Konjicah je prišlo zaradi zemlje do uboja. Marija Čebular je imela namen izročiti svoje posestvo sinu Jožefu, ki pa no prebiva pri njej marveč v Zagrebu. To ni bilo j)o volji njenemu sinu Francu Čebula r ju. la se je zavzemal za to, da bi posestvo dobil drugi brat Karol. ki prebiva in dela doma. Zaradi teli navskrižnih želj in teženj jc pri večerji prišlo med njimi do prepiru, v teku katerega sc je Franc čebular, ki je bil jiijan, silno razburil. Začel je po sobi metati kuliinj-
Cftla hfiffilfll!!! Trois de St" Cyr. Roland Toutain. Jcan Mercantou, He-»P^iSa a 3 «55 J V|CV lene Perdriere - KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21, uri
Najaktualnejši francoski film o neomejeni požr.vovalnosli in heroizmu mladih mož
I
—	Zojictna upeljava ukinjenih vlakov na pro-f;l Slov. Bistrica Slov. Bistrira-meslo. Pričenši od ponedeljka, 29. jan. dalje vozijo na progi Slov. Bistrica—Slov.Ristrica-nieslo zo|iet dnevno redno mešani vlaki z odhodom iz Slov. Bistrice ob 5.57, 11.15 in 15.07 ter prihodom v Slov. Bistrico-mesto ob 6.10, 11.28 in 15.20 ter v obratni smeri z odhodom iz Slov. Bislrica-mesto ob 6.24, 13.32 in 16.17 in prihodom v Slov. Bestrico ob 6.37, 13.45 i u 16.30.
—	V nedeljo, 28. jan. vozita na progi Triič— Kranj—Tržič potniška vlada št. 8517 in 8518. Potniški vlak št. 8517, ki odhaja iz Tržiča ob 19.9 in pride v Kranj ob 19.85, in vlak št. 8518, ki odhaja iz Kranja ob 20.27 in pride v Tržič ob 20.56. S te ni je omogočena udeležencem zimsko-športnih prireditev v Tržiču zveza v Kranju na vlak št. 917 in 919 proti Ljubljani ter na vlak št. 918 p'oti Jesenicam. Prav tako ima vlak št. 8518 proti Tržiču zvezo od vlaka št. 917 z Jesenic in vlaka št. 918 i/. Ljubljane.
_ — Velik sneg v konjiški dolini. Ker že več dni sneži, je v konjiški dolini zapadlo okrog SO cm snega. Na Pohorju ga je mnogo čez I m. Promet je zelo oviran. Mariborski avtobus od torka na sredo ni vozil, ker cesta od Maribora do Celja ni še preorana. Malih osebnih avtomobilov sploh ni več videti, ker v tem snegu nikamor ne morejo. Zato je te dni v Slov. Konjicah nenavaden mir na cestah, medtem ko je sicer avtomobilski jiroinet nenavadno gost, bodisi osebni, bodisi tovorni. Tudi sicer običajni dotok ljudi i/, pohorskih obronkov in konjiške gore je popolnoma izostal, kar se pozna po. trgovinah in uradih, l.judje celo v bližnji okolici ne zapuščajo bližine hiš, zaradi česar imajo poštarji, financarji. orožniki in drugi, ki morajo po svojih uradnih poslih, izredne težave, ko morajo delati gazi po okolici.
—	Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj ima v petek, dne 2. februarja ob pol 13 v ljudski šoli na Jesenicah svoje zborovanje s predavanjem o učnih enotah
—	Razpis službe banovinskega zdravnika v Žužemberku. Občina Žužemberk opozarja gg. zdravnike, k; se zanimajo za zdravniško službo na deželi, da je razpisano mesto banovinskega zdravnika zdravstvene občine Žužemberk. Hck za vlaganje prošenj pri kr. banski
iravi v Ljubljani je do 8. februarja 1910.
esto banovinskega zdravnika v Žužemberku, ki je s svojo zeleno, bistro Krko gotovo eden i/nied najlepših kotičkov naše Dolenjske, je v zdravniškem pogledu hvaležno in idealno tem bolj, ker so naši kraji precej oddaljeni od mestnih centrov in bolnišnic, dasi ima Žužemberk redno avtobusno zvezo s postajo v Stični. Prebivalstvo je večinoma navezano le na pomoč svojega domačega zdravnika. Stanovanje je pripravljeno, primerno veliko in parketi-rano v posebni hiši. Tekom letošnjega leta se
Kaj Jp\aviJbe.t
m
»Strada v viharju* piše:
»Poznamo lističe, ki bi še vedno hoteli iiveti od dobrovernih slovenskih naročnikov, pa briški-rajo celo največje slovenske stvari in si iz svoje žabje perspektive celo drznejo prezirali dvajsetletne napore našega voditelja. Med le slovenske lističe spada tudi »Slovenija«, le dolgo časa sem la zvitorepka, ki jo v veliki meri podpira slovenska duhovščina, knie svojo ljubezen do levičarskih podvigov naše kavarniške »kulture«. Ko pa je slovenski narod slavil dvajsetletnico svoje univerze, je ta neslovenski listič z zlaganim naslovom temu največjemu slovenskemu slavju letošnjega leta posvetil nekaj skritih vrstic na — zadnji strani, pri tem pa zamolčal promocijo slovenskega voditelja za častnega doktorja. Vse to pa n. pr. »Slovenije« ni zmotilo, da ne bi ob stopeldesetletnici »Zupanove Micke« posvetila uvodnika z mastnim vložkom slavospeva marksističnemu »kulturniku* našemu. dr. Kreftu. Ta slovenski »Krleža«-, znani junak izza pVeselega vinogradav zadnji številki »Ljubljanskega Zvona« v članku o isti »Zupanovi Micki* na dolgo in široko zmerja »Mračno reakcijo«-, ki da že izza Trubarja dalje zavira slovensko kulturno rast.
Druga taka tiskana smel je »Naša misel«, lisi liberalnih akademikov Kramerjeve smeri. List tiste akademske kaste, ki ji jc naša slovenska univerza najmanj pri srcu in za katero ta kasta ni še nikdar z ljubeznijo kaj podvzela, ko so katoliški akademiki vsa leta stali na straži za njen obstoj in so bili za njeno rast in izpopolnitev. In ta listič si drzne, potem, ko je njegova kasta ob veličastni proslavi dvajsetletnice stala ob strani prav tako kot pri delu zanjo, posvetiti skoraj celo borno številko mahanju proti slovenkrmu narodnemu voditelju, brez katerega slovenske univerze sploh ne bi bilo in bi pozneje brez njegove stalne opore težko kljubovala viharjem, ki so jih pomagali pihati tudi duhovni očetje naše liberalne akademske kaste.*
Na koncu pravi »Straža v viharjuda smo Slovenci res slabi, neodločni, obzirni in nezreli, da ne pomedemo s takimi listi med nami!.
sko posodo in kozarce. Nato pa se je spravil nad svojo mater Marijo in sestro Alojzijo, ki je poročena z Mihaelom Adamičem, in ju začel pretepati. Oba zakonca Adamiča sta mu ušla in hitela klicat sosede na pomoč. Toda nihče ni ponoči hotel vstati. Tako sta se sama vrnila. Franca Čebular ja sta našla v kuhinji, kjer je naprej razbijal posodo. Ko se je ravno lotil Adamičeve posode, ga je ta pozval, naj vendar da mir. Toda Čebular se za to ni zmenil, marveč je začel tepsti svojo sestro Alojzijo. Adamičevo ženo. Mihael Adamič gu je miril dalje, vendar brez uspeha. Čebular je crlo zgrabil za kuhinjski nož in hotel z njim nad oba Adamiča. Toda Mihaelu Adamiču so je posrečilo, du mu ga je izbil i/, rok. Zdaj stu se oba spoprijela. Mati Marija in žena Alojzija sla priskočili na pomoč in tako so se vsi rii-vali po kuhinji, dokler niso vsi štirje padli po tleh. Takrat pa je Mihael Adamič zgrabil 7a železen lonec in začel tole i po glavi Čebulur-jevi. luko se je pretep končal Franc Čebular je nato odšel in hodil še vfes teden okrog. Proti koncu tedna se mu jo za začelo blesti in je osmi dan umrl za posledicami teli udarcev, zaradi katerih je dobil vnetje možganske mrene. Orožniki so Adamiča aretiruli.
(bi&Gvl
*	Poljski begunci v nevarnosti. Pred dnevi so se |io Medinurju razširile vesti, du je v Dravi utonilo več poljskih beguncev, ki so pribežali čez mejo. Ta vest pa k sreči ni resnična štirinajst poljskih beguncev je pribe-žalo iz Madžarske čez Muro med Dekanovci in Novakovci. Že blizu našega brega pa je pod njimi počil led in pet beguncev je padlo v vodo. Kmetje so jim pa hitro priskočili na pomoč ter jih rešili. Poljski begunci so nato prišli v vas Gardinovec, odkoder so jih čez Ča-kovec poslali poljskemu konzulatu v Zagreb.
*	Preiskava o smrti generalnega ravnatelja Eda Markoviča. Te dni je bil v hiši dne 18. decembra 1939 ustreljenega generalnega ravnatelja PRIZAD-a Eda Markoviča lokalni ogled. Policijski agent Marko Markovič, ki je generalnega ravnatelja z večimi streli ubil in bil tudi sam ranjen od strela, je na licu inesta o|)isal dogodek. Marko Markovič je stražil na dvorišču, medtem ko so njegovi tovariši vdrli v hišo. Nenadoma so se hišna vrata od znotraj odprla in mož v nočni obleki je stojiil ven. Hitel je k električni svetilki, da bi jo prižgal. Markovič mu je zaklical: Stoj! in ga zagrabil za rame. Mož — bil je Edo Markovič — ga je sunil nazaj in potegnil iz žepa samokres ter dvakrat ustrelil proti policijskemu agentu. Kn strel je Marka Markoviča zadel v levo roko. Policijski agent je nato štiri ali petkrat ustrelil proti Edu Markoviču. Ta je bežal proti hiši,
Proti nevsrnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8-—, velikega zavitka Din 16-—.
Oglas rep. S. br. 15510, 27. V. 1039.
pa se je kmalu zgrudil na tla. Marko Markovič tega ni več videl, ker je stekel nu cesto, kjer je dvakrat ustrelil, du bi priklicul jiomoč. V teku preiskave so bile zaslišane že vse priče. Njihove izjave pa se ne strinjajo.
*	Tekma s smrtjo. Iz Tetova v južni Srbiji poročajo: Pretekli torek je Gjorgje Simonovič, oskrbnik koče na Popovi šapki, vodil več smučarjev, ki so nekaj dni bivali v koči, proti vasi Liscu, šel je z njimi, ker je divjal hud snežni vihar in je bila nevarnost, da bi smučarji sami zašli, šele proti večeru je družba prišla v l.isac. Smučarji so se podali naprej v Tetovo, Simonovič pa se je obrnil nazaj proti koči. Spremljal ga je pes volčjuk, ki ga je vzel s seboj. Simonovič je prišel v bližino koče, ko se je naenkrat pojavil jired njim volk. Pes se je takoj vrgel na zver in v naslednjem trenot-ku sta se obe živali, druga v drugo zagrizeni, valjali po snegu. Simonovič, ki ni imel nobenega orožja pri sebi, je na svojih smučeh hitel proti koči. Tu sta se mu pa postavila na pot dvu druga volka, pripravljena na skok. Simonovič se jima je hitro ognil in drčal po strmem pobočju navzdol, zasledovan od obeh sestradanih zveri. Bila je prava tekma s smrtjo. Padec bi pomenil gotovo smrt. V dolini teče mala reka. Simonovič se je hitro odločil in skočil v vodo ter brodil do srede vode, ki k sreči ni bila globoka. Volkova sta pridrvela do brega, v vodo se pa nista upalu. Psa, ki je srečno ušel prvemu volku in hotel slediti svojemu gospodarju, sta lačni zveri pred očmi gospodarja raztrgala. Nad eno uro je moral Simonovič do pasu v vodi vztrajati, dokler volkova končno nista odšla. Nato je od mraza ves trd, pribre-del do brega in se z zadnjimi močmi privlekel do koče, kjer se je nezavesten zgrudil. K sreči je hi! med smučarji v koči zdravnik, ki ga je spravil k zavesti.
*	Razbojniki ogrožajo hrvatske vasi. V novembru in decembru preteklega letn so se v bjelovarskem okraju kar vrstili hudi zločini, ki so med ljudmi omajali zaupanje v varnost življenja in imovine. Ropi, umori in drzni vlomi so bili na dnevnem redu. Prebivalstvo je bilo razburjeno in ogorčeno. Ves trud orožnikov, du bi izsledili in prijeli zločince je bil zastonj, šele ko je bil 6. decembra na grozen način umorjen Blaž Kuštelaga, oče štirih otrok, je padel sum za umor na 23 letnega delavca Dušana Pavloviča. ki je pred leti tam služil in so ga ljudje v kritičnem času spet videli v vasi. Orožniki so takoj začeli zasledovati Pavloviča in njegovega tovariša Ivanu Pječava ter ju preganjali kakor zveri. Oba sta pred orožniki bežala. Ko sta videla, da bosta prijeta, sta skočila na tovorni vlak, ki je peljal mimo. Men jala sta tovorne vlake in tn'o jiripotovala v Vrhovine v Liki. Čez nekaj dni sta se vrnila v bjelovarsko okolico, da bi nadaljevala z zločini. Po dolgem zasledovanju se je orožnikom posrečilo, da so oba zločinca prijeli. Priznala sta celo vrsto razbojstev in vlomov ter tudi umor Kuštelaga. Pavlovič je tudi vojaški ubežnik.
*	Zadnji črnogorski hajduk prijet v Albaniji. Crnogorcc Vojvodič je pred tremi leti ubil svojega sorodnika, nato pa pobegnil v gore, kjer je dobil še dva tovariša in je z njima struhoval kmete po Črni gori. Orožniki so ga pridno zasledovali, toda jim je vselej ušel, navadno v Albanijo. Od tam se je vračal v Črno goro in se skrival po gozdovih. Pred mesenem dni so ga nekje opazili in številni orožniki so ga začeli zasledovati. Bil je že obkoljen, — izdajale so ga sledi v snegu — toda se mu je kljub temu posrečilo pobegniti čez mejo v Albanijo. Tam so ga pa prijeli italijanski karabinerji in razorožili, nato pa izpustili. Slučajno ga je videl v Skadru neki jugoslovanski mornar, ki ga je poznal že od prej. Ko se je ta mornar vrnil na Sušak, je to j>ovedal našim oblastem. Na zahtevo naših oblasti so italijanske oblasti v Albaniji prijele Vojvo-dica in ga bodo kmalu izročile naši državi, kjer bo prejel zasluženo plačilo. Vojvodič je zadnji črnogorski hajduk.
Po snežnih zametih hata&troialne povodnji
V Bosni prebivalstvo beži pred povodnifo
V	Zenici in okolici je zaradi hitrega nastopa južnega vremena nastala velika povodenj. Reka Bosna je silno narasla in poplavila velike komplekse zemljišč. Prebivalstvo je bilo že ponoči opozorjeno s strahovitim grmenjem pokajočega ledu in je začelo bežati iz hiš na obrežju. Voda je prodrla v številne hiše. Prebivalci so zbežali kar v nočnih oblekah. Bosna je več metrov nad normalo. Pri železniškem mostu so se nagrmadile velike plošče ledu in groze, da porušijo mo6t. Ker je razdrta industrijska proga železarne, v železarno samo pa je vdrla voda. je ustavljeno delo v tovarni Jugoslovanskega Čelika, kjer delajo Siemens-Martinove peči. Pred mostom vasi Bilješevu je voda nagroma-dila toliko ledenih plošč, da most ni mogel več vzdržati hudega pritiska in se je zrušil. Enako se je zrušil tudi most v Zavodovičih, čez katerega je peljala industrijska proga Sipadova. Mostovi v Bego-vem Hanu in Nemili so pravtako ogroženi in vsak čas pričakujejo, da jih bodo ogromni valovi odnesli. V planinskih vaseh okrog Zenice leži poldrugi meter enega. Številni tropi volkov krožijo po vaseh in delajo škodo. Enajst volkov je napadlo stajo kmeta Paprinoviča v vasi Kovanič in mu raztrgalo pet debelih svinj. Zaradi povodnji in visokega snega kmetje ne morejo v Zenico, da bi si mogli kupiti potrebno hrano.
Mostarski rudnik zalit
V	inostarskem premogokopu je prišlo do katastrofalne r>oplave. K sreči ni človeških žrtev. Do jioplave v premogokopu je prišlo zaradi strahovitih vremenskih katastrof. V premogokopu se je nabralo nad 30.000 kubičnih metrov vode, tako, da bodo morali to vodo črnali z motornimi sesalkatni, kar bo trajalo najmanj tri dni. Iz mostarskegd
premogokopa so vsak dan izvozili 40 vagonov premoga. Ustavitev dela v inostarskem rudniku Domeni v sedanjem času ogromno škodo. V zvezi s to nesrečo je tudi ustavljena obrežna plovba pri Metkoviču. ker je dobivala premog iz mostarskega rudnika. Kakor smo že včeraj poročali, je zaradi tega ustavljen tudi promet s parniki na progi Dubrovnik—Split—-Sušak.
Na Hrvatskem
sneg še vedno dela težave
Po hrvatski pokrajini še vedno sneži in zato promet še vedno ni normalen. Vlaki na 6plits«i progi vozijo še vedno 6amo med Splitom in Kninom ter med Zagrebom in Gračacem. Pri Zrmanju piha orkanska burja, snežni zameti so visoki nad tri metre. Na sušaški progi je položaj nekoliko boljši, promet ni ukinjen, vendar pa železničarji le z velikimi napx>ri vzdržujejo promet. Med Bakrom in Skrljevim je promet zaradi orkanske burje ustavljen in se ne ve, kdaj ga bo sj>et mogoče obnoviti.
V	Zagrebu imajo tudi velike težave s snegom. Najprej je odmetavalo sneg okrog tisoč delavcev, pa je menda zmanjkalo denarja in odmetava sedaj sneg samo tri sto delavcev, Predmestja so še vsa natrpana s snegom,
V	Ilici je metal sneg z neke strehe fotografski pomočnik Stjepan Klaič. Pri tem pa je padel na pločnik, kjer je obležal mrtev. Sleme je bilo popolnoma odrezano od Zagreba. Sedaj se jc posrečilo cesto toliko očistiti da soeat lahko vozijo avtomobili. V Pierotijevi ulici se je zaradi težkega snega zrušila streha, nakar se je podrla vsa zgradba.
K sreči v zgradbi ni hiln nikndnr	__»i._
da je velika.
Ljubljana, 27. januarja
Gledališče
Drama: Sobota, 26. jan.: »Profesor Klepec«. Red B. — Nedelja, 27. jan. ob 15: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Na prisojni strani«. Izven.
Opera: Sobota, 26 jan.: »Rusalka«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 27. jan. ob 15: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac; ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder
Jutri ob 5 popoldne bo v Rokodelskem domu ponovitev narodne veseloigre s petjem »Micki je treba moža«. Vstopnice se bodo dobivale jutri dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 4 do 5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št 12 Ker bo konec igre že krog 7 zvečer, vabimo k prav obilni udeležbi tudi vse okoličane.
Radio Ljubljana
Sobota, 27. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo\ecii, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe izberimo — 1230 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Zdaj veseli spet bodimo. plošče lepe izberimo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slov. narodne pravljice (bere Mileva Boltar-Ukmarjeva); b) Cicibanove prigode (Izvajajo članice Narod, gledal, v Lj.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci
—	19 N apovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zveza naše in bolgarske likovne umetnosti (M Katič, novinar, Zgb) — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Pisane raznoterosti. Vesel večer s sodelovanjem znancev in neznancev — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. orkester.
Nedelja, 28. jan.: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Tumburaški septet — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Veseli španski napevi (plošče)
—	9.45 Verski govor (dr. Ignacij Lenček) — 10 Prenos cerkv. glasbe iz stolnice — It Smučarske tekme gorenjske Zimskošportne podzveze v Tržiču (prenos reportaže slalom-fekem) — I2"0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski orkester — 1+ Naše zborovske pesmi (plošče) — 17 K met. uro: Živalske kužne bolezni, nevarne za človeka (dr. Žibert Simon) — 17.30 Plošče — 18 Poročilo o smučarskih tekmah v Tržiču — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Vladimir Jovanovič in srbska tkzv. realistična poezi ja (Siniša Kordič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Pevski zbor »Gosposvetski zvon« — 20.45 Vesel popoldanski koncert. Sodelujeta: Radijski orkester in Radij, komorni zbor. Dirigent D. M šijanec — 22 Napovedi, poročila
—	22.15 Plošče.
Drugi programi
Sobota, 27. januarja: Belgrad: 20.30 Ork. kr. garde — Zagreb: 20.30 Violina — 21 Zab. kone. — Bratislava: 19.30 Koračnice — Sofija: 20 Ork. in zbor — 21 Valčki — Angleške postaje: 22.30 Ork. in zbor — Boromiinster: 21 Harmonikarji — Budimpešta: 22.10 Ork. koiic.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo 28. t. m..ob 20 na društvenem odru veseloigro v treh dejanjih »Detektiv Megla«. — Predprodaja vstopnic na dan uprizoritve od 10—12 dopoldne.
Veselega smeha bodo deležni vsi udeleženci zabavne prireditve, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 5 popoldne v dvorani deškega vzgajališča na Selu. Izbran in zanimiv spored je porok za veselo r; z-I>oloženje. Pridite tudi vi za nekaj uric v naš veseli krog, kjer se vam bo srce odprlo in streslo v radostnem smehu, ki nam je vsem potreben v teh mračnih dneh.
Stolna prosveta in Poselska zveza priredita s 6vojim igralskim osebjem jutri, v nedeljo, 28. januarja popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani zelo zabavno Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«, ki so io svojedofcno že večkrat z velikim uspehom igrali na raznih odrih. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj ne zamudi te ugo'dne prilike. Vstopnice po 10 8, 6 in 4 din se prodajajo danes in jutri v trafiki Šoukal, Pred škofijo, dve uri pred predstavo pa j ri blagajni »Pax et bonum«.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Terezije D. J. na Kodcljevem. Jutri bo v naš; ce-kvi celodnevno češčenje. Najsvetejše se izpostavi zjutraj ob 6, nato sledi prva maša. Maše so še ob 7. 8. 9, 10 in 11. Sklep celodnevnega češčenja bo ob 5 zvečer. Najprej je govor, nato pete litanije srca Jezusovega, zahval,la pesem in blagoslov. Vabimo vse okoličane, da prihajajo molit najsvetejši Zakrament
Obenem praznujemo praznik sv. Janeza Bo-ska. Ob pol 9 govor nato slovesna sv. maša. Crr-kveni govor in slovesno sv. opravilo bo imel | mestni župnik g. Košmerl. Po sklepni pobožno ti bo zvečer ob 6 v gledališki dvorani letni shod sotrudništva in akademija na čast sv. J. Bosku. Vstop je prost, toda le z vabili, ki so bila te dni razposlana.
Predavanja
Predavanje Pedagoškega društva. Drevi ob 18 bo v dvorani Miaaraloškega instituta predavanje prof. Venčeslava Čopiča »Državljanska in narodnostna vzgoja«. Vsi, kj se zanimate za naše domače pedagoške probleme, ste vljudno vabljeni. Vstop prost.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo podružnica v Dravljah vabi na predavanje, ki bo drevi ob 19 v soli V Zgornji Šiški. Predavanje bodo spremljale filmske slike. Vstop prost.
Lekarne
Nočno služho imajo lekarne: dr. Kmet. Tvr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4,'in mr. Uslar, Šelenburgeva ulica 7.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno sin/bo bo
opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljku do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkovu ul. št. 18, telefon št. 36-24.
Anekdota
Rudyard Kipling je v časopisu, na katerega te bil naročen, bral pomotno vest o svoji smrti. Seveda ga je to zelo iznenadilo, ker niti bolan ni bil. Sedel je za pisalno mizo in napisal uredništvu časopisa sledeče pismo:
»Vaš list piše, da sem umrl. Ker sle o vsaki stvari vedno izvrstno poučeni, mora biti tudi la vest resnična. Zato Vas prosim, da me črtate kol svojega naročnika, zakaj v teti okolnoslih Vašega časopisa seveda ne moreni več potrebovati.«
mm
i
DUBIliMA
Zahvala časnikarjev
Na včerajšnji odborovi seji ljubljan. sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja je prireditveni odbor podal likvidacijsko poročilo o novinarskem koncertu 1. dec. 1939. Prišlo je na podlagi tega poročila do soglasnega sklepa, da je tudi to sezono novinarski koncert imel v moralnem in umetniškem pogledu izredno velik uspeh, na katerem so bili deležni vsi sodelujoči umetniki po svoji požrtvovalnosti, predvsem pa po svojem krasnem in visoko kvalitetnem izvajanju: solistka-koloraturka gdč. Sonja Ivančičeva, gg. operna pevca 2an Franci in Vekoslav Janko, violinist g. Leo Pleifer, dirigent g. Anton Nelfat, nadalje Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Fr. Marolta in .vojaški orkester 40 p. p. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika Ferda Hercoga.
Vsem tem sodelujočim, ki so omogočili tako lep uspeh koncerta, izreka podpisani odbor iskreno in toplo zahvalo.
V	Ljubljani, dne 25. januarja 1940.
] , , Odbor ljublj. sekc. Jugosl. nov. združ.
Kino KodeJ/evo te/. 41-64 mmm
Danes ob pol 5. in 8. uri dvojni spored
PotepuSfek
SZOGGE SZAKAL in OTTO WALBURG z malim pevcem MIČOM
V	zemlji brez zakona
Pojoči cowboy DICK FORAN
POZOR I Danes ob pol 5. uri dijaška predstava po znižanih cenah din 3"50.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Novinarske nameščenske legitimacije. Vsi v Ljubljani bivajoči novinarji se opozarjajo, da si oskrbijo na mestnem poglavarstvu (domovinski oddelek) ptedpisane nameščenske (novinarske) legitimacije. Zadnji rok za predložitev take prošnje z dokumenti je 31. januarja.
1 Šentjakobčani! Danes bo zadnji večer propagandnega tedna, ki je posvečen najmlajšim Sentjakobčanom, od 6. do 12. leta. Na sporedu so igrice, petje, govor, skioptične šale in zabava pri dominah, bolhi itd. Starši, pošljite evoje sinove na ta večeri
1 Nedeljske povratne karte, Tujskoprometna zveza sporoča, da veljajo nedeljske povratne karte po znižani ceni tudi za vlak P-914 za Gorenjsko, četudi odhaja iz Ljubljane že ob 11.43. Omenjena vozna olajšava velja nemreč ob sobotah šele od 12. ure dalje; v predmetnem slučaju pa velja ista že za gornji vlak, ker v času od 12. do 13. ure ni nobenega vlaka za Gorenjsko. Ker izgleda, da izletniki tozadevno niso dovolj poučeni, prosimo, da jih o tem informirate.
1 Sneg, ki se r3z streh vsipa na ceste, morajo hišni posestniki odpeljati na svoje 6troške, posebno jih pa opozarjamo, naj nujno odkopljejo snag iz obcestnih kadunj, da bo mogla voda ob južnem vremenu odtekati. Ob sedanjem velikem snegu moramo veliko večino hišnih posestnikov pohvaliti, da so zelo hitro in vestno očistili hodnike snega, sedaj jih pa še prosimo, naj z enako uvidevnostjo hodnike tudi posipajo proti poledici. Mestna uprava s pri-znajem ugotavlja, da 6e hišni posestniki zavedajo svojih dolžnosti in se potrudijo ustreči predpisom, da ni pritožb in nesreč ter s tem združenih glob.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 9 dopoldne v Mav-ričevi dvorani (nasproti kavurne Majcen) predavanje »Požarna zuščita pred letalskimi napadi«. Predaval l>o gusilski inšpektor g. inž. Dolenc Franc. Vabimo bežigrajsko občinstvo, da se poučnega in zanimivega predavanja v čimvečjem številu udeleži. Odbor.
1 Izlet na Kurešček. Prijave Putnik,
1 Vojni prostovoljci, člani okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, se obveščajo, da bo 21. redni letni občni zbor dne 11. februarja t. 1., na predvečer 10. februarja pa bo zaupni članski sestanek. O prostoru in uri občnega zbora ter sestanka bo pravočasno objavljeno v časopisju in z okrožnico. — Uprava.
1 Slavna pevka Maria Cebotari poje »Madame Butterfly«. Ime slovite pevke Marije Cebotari je kinoobiskovalčem dobro znano iz njenih prejšnjih lepih filmov »Petrograjski 6lavček« itd. Danes in naslednje dni pa bo znamenita pevka jx> daljšem odmoru spet nastopila v Ljubljani, in sicer v vlogi »Madame Butterfly« v krasnem muzikal-neni in pevskem filmu »Premiera Madame But-terflyc. Ta film, ki ima za muzikalno osnovo Puc-cinijevo opero »Madame Butterfly<, je bil izdelan v Rimu s sodelovanjem najboljših umetnikov. Glasbeni del izvaja orkester kr. rimske, opere. Film ima vsebino, zajeto iz sedanjosti, iz življenja mlade pevke ter ima poleg svoje resnosti v dejanju tudi svojo komično, zabavno noto in to zelo močno poudarjeno. Dokaz temu sta Lucie J Englisch in odlični komik Paul Kemp.. »Premiera J Madame Butterfly« je na sporedu v kinu Union.
WALLACE BEERY ln MICKEY R00NEY
Vesela potepuha
(Greh preteklosti)
Dva najmočnejša karakterna igralca, prvikrat zajedno na filmskem platnu I - Ganljiva filmska drama dvojice ljudi, ki jih je kruta usoda povezala v skupnem potepuškem življenju
Premiera danes 16., 19. in 21. uri
Kino Sloga
Telefon 27-30
1 Mickey Roonev in Wallaee Berry v filmu »Vesela potepuha«. Tudi v Ljubljani si jo pridobil mladi Mickey Rooney toliko simpatij, da velja za najbolj priljubljenega junaka filmskega platna. Še večja pa bo radost kinoobiskovalcev, ce jim povemo, da bo topot nastopil Mic.key Ro-oney v družbi sijajnega, karakternega igralca Wallaca Berryja. Ta skupni nastop ltooneya z Berrjjem dokazuje, da štejejo danes filmski pro-ducenti Rooneya že kot umetnika velikega formata, med najbolj čislane zvezdnike na filmskem nebu. Film se imenuje »Vesela potepuha« in l>o predvajan v kinu Slogi, kjer je M, Rooney prav za praV že doma, saj so bili v Slogi predvajani vsi njegovi odlični filmi. Široki krogi Mickey Ro-otjeyevih oboževalcev bo našel v »Veselih jx>te-puliili< v kinu Slogi mnogo zabave, veselja in razvedrila.
KI	□	S	| MARIBOR
Pred sodniki zaradi smrti svoje žene
Državni toillec obtožuje moia, da je ieno do smrti izstradal
Mariborsko okrožno sodišča še ni obravnavalo takega slučaja, kakor je bil današnji, pri katerem je sedel na zatožni klopi premožen mariborski posestnik, ker ga je državni tožilec obdolžil, da je zakrivil 6mrt svoje žene. Obtožen je bil 54letni vpokojeni policijski nadstražnik ter lastnik 400.000 din cenjenega premoženja Josip Kugy iz Frankopanske ulice št. 14 v Mariboru. Državni pravdnik je prav nazorno opisal svojo obtožbo:
Josip Kugy s s je poročil, ko je bil star 34 let, za ženo pa si je izbral vdovo Eleonoro Farič, ki je bila 21 let starejša, kakor ženin. Gotovo ni poročil svoje žene iz ljubezni, ki je med 341etnim možem in 55letno vdovo skoraj izključena. Bolj kakor žena se mu je dopadla njena lapa dvonadstropna hiša na Frankopanski cesti 14 z velikim vrtom ter krasno vinogradno posestvo v Košakih. Pri poroki je res žena podelila svojemu mlademu možu sopo-sestvo vseh nepremičnin. Kugy je postal s tem stvarno lastnik lepega premoženja, ker njegova žena od 6voje poroke dalje ni imela nobene ebsede več v hiši. Žena se je sicer takemu postopanju upirala ter je nekaj ča6a poskušala celo, da 6e reši moža z ločitvijo. Nekajkrat se je odločila za ta korak, ki bi jo bil rešil velikega trpljenja, toda ni ga upala do konca izvesti. Končno pa je imela leta 1932. le toliko poguma, da je vložila tožbo, v kateri je zahtevala razveljavljenje ženitne in dedne pogodbe. Navajala je, da si je njen mož prilastil vse gospodarstvo, da sam razpolaga z dohodki in da ji noče dajati niti pojasnil od hiše in od posestva, da jo stalno ogroža
Izredno lep in zabaven pevski film. ki ga preveva muzika mesmrtne Puctinijeve o sere ..Madame Butterfiv
Maria Cebotari
Luiie Englisch — Paul Kemp in drugi
Danes premiera!
Ob 16., 19. in 21. uri
Kino Union, tel. 22-21
1 Smučanje in sankanje po Poti na Orle, torej na golovški poti od Hradeckega ceste do zadnje nove hiše, je strogo prepovedano in policijsko kaznivo, ker smučarji in 6ankači ogrožajo pešce in delajo škodo.
1 Za mestne reveže je daroval 1000 din g. dr.
Juraj Kallay, zobozdravnik v Beethovnovi ul. 14; ga. Vera Papež, Nunska ul. 21, je pa poslala 500 din v počaščenje spomina svojega pokojnega soproga; v 6pomin pok. g. Pavla Novaka je darovalo prijateljsko omizje 420 din; ga. Marija Kramaršič, vdova podpolkovnika v p., Mišičeva cesta 21, je pa darovala za staro ciikrarno 100 din mesto venca na grob pok industrijalca g. Josipa Kunca; g. K. Gli-šič je daroval poln kovčeg raznega starega perila in obleke. — Mestno poglavarstvo izreka V6em dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Prostov. gasilska četa Ljubljana—severni del priredi ob priliki svojega občnega zbora v
Jutranje delo v letalske!« UhoriKu, ko morajo letala skrbno očistiti ivja.
in zlostavlja in da ji ni zvest. Nedvomno bi bila uspela s svojo tožbo, toda ko je začelo sodišče z zasliševanjem prič, je tožiteljica nenadoma iz neznanega vzroka tožbo 6pet umaknila.
Začetkom leta 1939. je Eleonora Kugy težko zbolela. Navezana je bila na posteljo, oskrbe pa ni imela. Njen mož je odhajal zjutraj na pos;stvo v Košake ter je puščal ženo samo brez nadzorstva v nezakurjenem stanovanju, da je vsa drgetela od mraza. Radi oslabelosti si ni mogla pomagati, pa tudi drugi ljudje niso mogli k njej, ker je mož pri odhodu stanovanja vselej zaklenil, žena pa ni imela ključa. Stranke, ki so stanovale v hiši, so vedele za bedno stanje uboge ž;ne. Nekatere so Kugyja opozarjale, naj pokliče zdravnika, ta pa jim je nekoč zabrusil: »Kaj ji bo zdravnik, kaj mislite, da ji bo dal trideset let nazaj?«. Odkrito pa si stranke niso upale nastopiti proti hišnemu gospodarju, ker so se bale, da bi jim odpovedal stanovanje. Ljudi je bilo groza, kaj 6e je vse dogajalo. Priče pripovedujejo, kako so slišale, da je Kugyjeva žena tolkla po vratih ter kričala, da j» lačna in da noče umreti od gladu. Drugič so spet slišale, kako je Kugy preklinjal po svojem stanovanju, zmerjal ženo ter butal z njo ob vrata. Ko je Kugyjeva žena nekoč prišla z nabavno knjižico k mesarju, se je vsa tresla ob pogledu na meso ter za božjo voljo prosila mesarja, naj ji da nekaj mesa, ta pa je odvrnil, da ji ga na knjižico sme dati le za 3 dinarje, ker je tako naročil njen mož. Vse to se ja dogajalo v hiši zelo dolgo, končno pa so začele prihajati na oblastVa prijave brez podpisa, v katerih se opozarja na trpljenje uboge žene. Uvedena 60 bila poizvedovanja, toda policiji si stranke' v hiši niso upale ničesar obtežilnega izpovedati, pa tudi uboga žena sacna je bila tako oetrašena, da je na vsa vprašanja samo molčala.
Končno pa je posegel vmas mestni fizikat, na katerega odredbo je bila Eleonora Kugv dne 9. marca lanskega leta sprejeta v bolniški oddelek mestne oskrbnišnice. Tukaj so ji nudili V60 nego, dobila je, kar si je zaželela, toda vse je bilo zastonj. Prestano trpljenje jo je tako oslabelo, da je dne 20. marca umrla. Ko so jo sprejeli v oskrbnišnico. je tehtala ta odrasla žena manj, kakor otrok, namreč samo 25 in pol kg. Fotografija, katero 60 napravili, jo prikazuje kot popolen skelet, obdan z uvelo kožo. Po smrti so jo stehtali še enkrat ter je imela tedaj le 19 kilogramov. Vzrok smrti je pokazalo raztelesenje: 6plošna oslabelost, ki jo je po zdravnikovim mnenju povzročila pomanjkljiva oskrba.
Za današnjo razpravo je vladalo izredno zanimanje ter co ljudje razpravno dvorano do zadnjega
prostora napolnili. V senatu so bili dr. Čemer kot predsednik, Rebula in dr. Grmovšek kot prisednika, Kukovič kot zapisnikar. Obtožbo je zastopal državni tožilec Sever. Obtoženec je zelo tiho odgovarjal na predsednikova vprašanja, da se je jedva slišalo. Izjavil je, da se ne čuti krivega, da je za ženo dobro skrbel, v bolnišnico pa je ni dal, ker mu ie vratar dejal, da nimajo prostora. Bal se je, da bi ležala v bolnišnici na hodniku ter prezebala. Vse to pa, kar ga dolžijo priče, je laž in govore vse le iz maščevanja.
Nato je sodišče zaslišalo dva zdravnika, ki sta pokojno Elecnoro Kugy pregledala še na njensm domu. Dr. Zirngast, ki je bil prvi pri njej, je izpovedal, da je naročil hčerki obdolženca, naj spravijo bolnico v bolnišnico, hčerka pa je izjavila, da oče stroškov za bolnišnico ne bi hotel plačati. Tudi dr. Darazio jo je preiskal ter hotel poslati v bolnišnico, pa so mu izjavili, da ima dobro oskrbo. Mestni fizik dr, Novak jo je pregledal v oskrbnišniei, pa je bila takrat že tako slaba, da ni mogla več govoriti.
Zanimivo je opisal policijski nadzornik Lovren-čič svoje poizvedb;. Policija je bila najprej opozorjena na stanje Eleonore Kugy z nekim nepodpisanim lističem, ki so ga ljudje našli na cesti ter ga oddali na stražnici na Frankopanski ulici. Na podlagi tega je šel potem nadzornik v Kugyjevo stanovanje. Žena je iežala v postelji, obrnjena proti steni ter ga ni pogledala. Dejala je, da ji mož da jesti, kadar gre in kadar se »m;, Na vprašanje, če jo v stanQvanje zaklepa, je odvrnila, da jo mora, ker bi drugače vse pokradli. Potem, ko je nadzornik odšel, pa so stranke pripovedovale, da je pokojnica vprašala, če odhaja policist sam. Ko so to potrdile, se je hotela obleči ter oditi za njim, da mu vse pove. Nato sta bila zaslišana kot priči dr. Jurečko, ki je podal obdukcijski izvid in dr. Pavlič, ki je izjavil, da je izvirala oslabelost od nezadostne prehrane. Močno sta obremnjevali obtoženca obe priči Rozman in Glazerjeva.
Razprava je trajala do pol 2 popoldne. Poslušalci so vztrajali v nabito polni dvorani do konca. Ko se je pojavil senat po kratkem posvetovanju v sodni dvorani, je bila napetost zelo velika. Senat je razglasil razsodbo, da je Josip Kugy oproščen vsake krivde. Sodba je pri poslušalcih izzvala glasno kritiko, državni tožilec pa je napovedal revizijo. *
m Otvoritev novih prostorov angleškega kluba v Mariboru. V Krekovi ul. 14 je dobil mariborski angleški klub nove prostore, ki so praktični in zelo okusno urejeni. V četrtek je bila otvoritev teh prostorov. Zbrali so se odlični predstavniki mariborskega javnega življenja, med drugim tudi ravnatelj English Reading Room iz Zagreba, mr. Frodsham, tukajšnji francoski konzularni zastopnik dr. Rapotec, tajnik mariborskega francoskega kluba prof. Oasparin, ravnatelj Putnika Loos, zastopnik ptujskega angleškega kluba g. Bratkovič in drugi. Uvodoma je imel predsednik angleškega kluba prof. dr Kotnik lep nagovor, v katerem je
potrebo novih prostorov angleščine mr. Bough
ki
ato je govoril učitelj se je prisrčno zahvalil
orisal dosedanje klubovo uspešno delo in poudarjal
. N	......
! je .
vsem za veliko klubovo pridobitev. Ravnatelj mr. Frodsham iz Zagreba je izročil pozdrave zagrebškega angleškega konzula mr. Rappa, ki budno zasleduje delo mariborskega kluba.
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek, ki bo v torek, 30. januarja ob 19 v Domu, Slomškov trg 12. Iskreno vabljene!
m Dijaški iantovski odsek opozarja vse člane — redne in podporne — na važen sestanek v dijaškem lokalu ob pol 10 dopoldne. Zvečer obvezna telovadba za vse člane.
m Žetev smrti. V Puškinovi ulici 9 je umrla vdova po podpolkovniku gospa Ema Satran, stara 59 let. — Na Tržaški cesti 39 ie pokosila smrt 63 letno soprogo upokojenega železničarja Heleno Valenčič. V Slovenski ulici 40 je umrla 85 letna zasebnica Marija Oradišnik. — V Orožnovi ulici je umrla mati mariborskega trgovca gospa Terezija Weixl, vdova po nadučitelju, stara 87 let. — Naj v miru počivajo!
m Obrtniški družabni večer bo 27. januarja v Narodnem domu.
m Mariborski avtobusni promet v lanskem letu. Mestni avtobusni promet je lani vzdrževal 7 podeželskih prog, 4 mestne in 2 sezonski progi. Vsi avtobusi so napravili lani 561.175 kilometrov ter so prevozili 1,249.038 potnikov. Od svojega početka 26. decembra 1926 pa do konca preteče-nega leta je mestni avtobusni promet prevozil vse-rra elitna, 0,442.195 kilometrov. Ob koncu 1939 :c frnel avtobusni promet 24 avtobusov, od katerih
oi nih
»l/. mojega na-
je bilo nabavljenih po letu 1936 20, pred tem letom pa 4.
m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru
pozarja svoje člane, zlasti podeželske mojstre, da (ožijo do konca tega meseca pri pristojnih davč-ih upravah prijavo za odmero pridobnine. Po uredbi o spremembah zakona o neposrednih davkih niso mali pekovski obrtniki več v krajih izpod 20.000 prebivalcev pavšalirani, kakor so bili dosedaj.
m 2000 din vreden gonilni jermen so odnesli tatovi iz Lirzerjevega mlina mlina v Mlinski ulici. Jermen je bil dolg 12 metrov, širok 16, debel pa 1 cm.
m Zdivjal, ker so mu rešili življenje. Na dravskem mostu se je odigral v četrtek opoldne razburljiv prizor. Po mostu je pritaval močno vinjen možakar, ki se je na sredini naenkrat povzpel na ograjo ter se hotel strmoglaviti v reko. V zadnjem trenutku je priskočil nek pasant ter ga potegnil nazaj, pa ga skoraj ne bi mogel obvladati, ker se mu je hotel mož s silo iztrgati ter se pognali v vodo. Na pomoč so prišli še drugi ljudje, ki so nasilnega kandidata smrti držali, dasi jih je zmerjal na vse pretege ter kar divjal. Potem ga je stražnik odvedel v policijske zapore, da se prespi ih pride k pameti.
Gledališče
Sobota, 27. januarja ob 20: »Konto X«. Red C
Nedelja, 28. jan. ob 15: »Via Mala«. Znižan? cene. Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cen;.
Celjske novice
c »čudeži« v Ljudski posojilnici. Prosvetno društvo priredi jutri v nedeljo ob 4. pop. v veliki dvorani Ljudske posojilnice s sodelovanjem FO in DK ljudsko igro »Čudeži«. Vstopnina zelo nizka.
c G. Janko Mlakar v Celju. Pod okriljem KPD v Celju bo predaval na prosvetnem večeru v torek, dne 30. junuarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice Celjanom priljubljeni predavatelj in humorist g. Junko Mlakar. Tema predavanja je hrbtnika«. Vabljeni!
c Apel nn dobra srca. Osemletni fant brez staršev nima obleke, da bi obiskoval šolo. Prosi dobra srca. tla bi mu kdo poklonil primerno, rabljeno obleko. Darove sprejema podružnica »Slovenca« v Celju.
c Dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri, v nedeljo g. dr. Čerin Josip, Prešernova ulica 1.
c Drsalne tekme v Celju. Drsalna sekcija SK Celja bo priredila v kratkem večje drsalne tekme, na katerih bodo nastopili vsi najboljši drsalci SK Ilirije. Na tem propagandnem nastopu v Celju bosta nastopila najbrže tudi državna prvakinja Silva Palmetova in senior-ski prvak Thuma, nastopili pa bodo tudi so-veda domači drsalci, novo prvaka gdč. Serne-čeva Vlasta in Presinger. Tekme so hile predvidene že za danes in jutri, pa so zaradi nastopajočega južnega vremena preložene za mesec februar. Točen čas in datum bomo sj>oročili pravočasno.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo opreme za laboratorij mestnega fizikata. Ponudbe je vložiti do 5. februarja!
c Nn Franklovem pri Celju ?e padla v kuhinji 30 letna žena posestnika in gostilničarja Žerovnik Marija in si zlomila desno nogo poti kolenom.
c Nesreča ne počiva. V Ivenei pri Vojniku ses je opekla pri štedilniku po obeh nogah "6 letna občinska reva Korošec Antonija. V Dobrniču pri St. Andražu pri Velenju je slamoreznica pri delu odrezala dva prsta na levi roki dietni Praprotnik Tereziji. V Vrb ju pri Žalcu je padel na pragu in si zlomil desno roko v zapestju 16 letni sin posestnika Dimec Josip. V Gaberjih pri Celju si je zlomil desno roko v zapest ju pri telovadbi 8 letni Vojska Adolf. V Prekorju pri škof ji vasi je padel s kolesa 18 letni sin posestnika Bornšek Jože i ". si zlomil levo nogo pod kolenom.
Slovenj Gradec
Na občnem zboru gasilske čete Slovenj Gru-dec je bil izvoljen za načelnika g. Ferdo Černe, tuk. odvetnik, za delegata v župno skupščino pa bivši nar. poslanec g. Ivan Theuerschuh. Dosedanji načelnik bivši tuk. šolski upravitelj in sedaj šolski nadzornik Maribor levi breg g. Leopold Kopač pa je bil na občnem zboru izvoljen za častnega predsednika čete.
Smuike tekme FO. V nedeljo popoldne je priredil FO tekmo mladcev in naraščaja v smuku in teku. Od mladcev je tekmovalo 7, od naraščaja pa 12 članov. V smuku je bila dolga proga 1 km in v teku 3 km za mladce, za naraščaj pa v smuku 700 m, v teku 1.5 km. Od mladcev je dosegel v smuku 1. mesto Križaj Rado v 2.25, 2. Smolčnik Fika v 2.40, 3. pa Šoster Edi v 2.45 min. V teku 1. mesto Križaj Rado v 12.45, 2. Šoster Edi v 13.33 in 3. mesto Smolčnik Viktor v 14.15. V kombinaciji Križaj Rado I. mesto v 15.10 min, Šoster Edi II, v 16.12 in III. Smolčnik Viktor v 16.55 Od naraščaja je dobil v smuku 1. mesto Bari Franc v 0.37 m, 2. Konečenik Maks v 0.40 m, 3. Nabernik Feliks v 0.50 m V teku Bari Franc 1, mesto v 8.56, 2. Konečnik Maks v 9.26, 3. Nabernik Feliks. V kombinaciji 1. mesto Bari Franc, 2. Konečnik Maks, 3. Nabernik Feliks. Prihodnjo nedeljo bod-tekme članov FO.
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-
Zadobrova priredi v nedeljo, dne 28. januarja t 1. ob pol 4 igro »Dobri vojak Švejk«. Igra se godi za Ca« svetovne voine, Vstopnice v predprodaji pri tov. Avjičn.
KULTURNI OBZORNIK
Jože Kastelic: Prve podobe
Kot prva knjiga Literarnega kluba v Ljubljani
za leto 1940 je izšla pesniška zbirka pesnika Jožeta Kastelica: Prve podobe, ki je bila dotiskana, kot je napisano na zadnji strani, z novim letom 1940. Jožeta Kastelica poznamo kot pesnika že iz naših revij, predvsem iz Doma in sveta, pa tudi iz Ljubljanskega zvona. Uveljavil se je tudi že kot klasični lilolog z raznimi ocenami iz svojega strokovnega predmeta. Tudi ta zbirka njegovih pesmi izpričuje njegovo klasično estetsko usmerjenost v notranjem ritmu, ne sicer v shematično enakomernem metrumu rimske prozodije, temveč v tako raznovrstnem in tenko uglašenem svobodnem ritmu starogrških liričnih korov, kjer ne igrata vloge ne metrum ne rima, temveč notranja simetrija po-samezih besed, notranja rima, ali teracija in ka-denca stavka. Kastelic je namreč po svoji pesmi še zrastel iz pristno romantičnega pesniškega izraza, ki se še ni omejeval v zaprti formi kitičnosti in rim ter enakomernih ritmov, temveč je vsa forma pesmi lik njegovega notranjega ekspresio-nističnega gledanja na sebe in svet, ki si išče sproščenosti tudi v obliki. Toda njegova lira se tudi že uglaša v bolj disciplinirano obliko v zadnjem delu, kjer se vsa izraža že v novodobnem sonetu. Toliko o njegovi zunanji obliki, ki ustreza popolnoma njegovemu notranjemu doživljanju Snovno pa je Kastelčeva zbirka različna V celoti pa je z uvodno pesmijo posvečena človeškemu bratstvu in miru ter s tem postavljena v današnjo sodobnost. Sicer pa razpada v tri dele Prvi del vsebuje ljuba vnc pesmi, prelepe pesmi ljubezenske lirike, bridkosti in lepote, sprejemov in svidenj, ločitev, zaves, razodetij in pomoči drug drugemu, vse v polni lepoti srebrnega ozračja, meseca, cvetov ter dišav, izražajočih občutja dveh, ki v naročju žive pokrajine iščeta svojo usodo kot sredi vesoljstva, na ozadju resonance vsega stvarstva, v sredini sveta. Tišina, milina in sladkost sladkega, nikakor pa ne sladkobnega doživljanja, toda že pod slutnjo žalosti, bolezni in smrti. To se kaže v zadnjih pesmih tega cikla, v Pogovoru, ko si dekle pripravlja svatbeni prt, fant pa prt za mrtvaško spanje, in se konča z zadnjo pesmijo, eno najlepših v zbirki »Nocoj«, ki je resnični, tudi notranji popolno vreden pendant Murnovi baladi o Damjanu — resnična balada bolnega človeka.
Kako polno se bero taki verzi kakor je n. pr. naslednji opis dneva:
Trava šumi od tisoč nevidnih bitij
in zrak je poln dvojic v ljubezni pijanih
Na kamenu bije z vijugastim, prožnim telesom
zvit gad ob skalo.
Grm — stoglasen ptič — cvrči.
Breze so bele haljice skrile
pod valom svojih kipečih las.
ali
Na tvojem čelu mir gori, pri tebi slonim kot stražar in klic. Večerne zvezde sijo s teme nevidnega neba,
Jasmin opaja pota, lan cvete. Na zibki bodočnosti se zibljeva sredi sveta. Mesec vzhaja.
Drugi del vsebuje objektivnejšo pesem, pesem, ki se dotika predmetov izven človeka, toda vedno in vselej z globljo mislijo o stvarstvu in
Pred današnjo premiero Dvoržakove »Rusalke«
(Vtisi s skušnje.)
Za vsakogar, ki je imel kdaj priliko prisostvovati skušnji za uprizoritev dela, ima njegovo nastajanje, materializacija iz mrtvih tiskanih besed in not v oživotvorjenje, poseben čar. Kakor vse, kar se poraja iz misli v materijo, je napon moči in volje, je boj in zadovoljstvo ustvarjanja. Kdor zna zasledovati, kako polagoma nastaja od dne do dne iz prvih skušenj predstava, ima vtis, ko da vidi zoreti sad, vidi, kako postopoma menja obliko in barvo, dokler končno ne dozori.
Prav tako je z nastajanjem umetnine. Kdor ie videl prve poskuse (v operi so zasedene glavne partije večji del z našimi najmlajšimi močmi, ki jim je treba predvsem v igralskem oziru odpirati pravo pojmovanje partije) in njihov napredek, mora biti vesel našega opernega naraščaja. Hey-balova v naslovni vlogi Dvorakove Rusalke, je zastavila poleg velike volje do dela, vso doto, ki jo prinaša kot lepo obetajoča začetnica: naravni material: glas, talent za igro, lep pojav in mnogo razumevanja za režiserjeve zahteve glede pojmovanja vloge Vidalijeva v partiji knežne in Lupša kot povodni mož, sta oba postavljena pred ne-iahke naloge: operni režiser (Debevec) mora staviti upravičene zahteve, da dobi partija poleg pevske strani tudi po pojmovanju vsebine, igralsko, čim bolje izvedena.
In tako dobi človek, ki sedi pri skušnji v parterju, vtis, da so vsi od navedenih, preko Koge-:cve kot Ježi-babe do Francla, od vil, do zadnjih epizod, že v pravem vzdušju te melodijozne, pravljične opere, polne hrepenenja, ki obdaja različne svetove kakor megla, da kolobarijo po kaosu, se dotaknejo drug drugega v izpolnitvi, se zlijejo ali v dotiku stro: V Dvorakovi »Rusalki« občutimo v glasbi in dejanju ta valujoči nemir sladkega in usodnega hrepenenja: pravljični svet (Rusalka), ki si sam, ni dovolj — hrepeni po združitvi s človekom (princem) navzdol; človeški sanja po višjem — pravljičnem — demonični svet (Ježi-baba) pa meša usode po nekih tajinstvenih zakonih, ki se jim ne more nihče zoperstaviti.
Izmed tistih, ki poslušajo opero pri predstavi, je zelo malo ljudi, ki slutijo, koliko dela je vloženega v posamezne prizore in kako težko je ustvariti v izrazu tajinstvenost pravljičnega sveta, nadnaravnega, iz človeške domišljije ustvarjenega, in kot nasprotje k temu realni človeški svet. Med čisto, nadzemsko ljubeznijo, ki jo predstavlja »Rusalka« in nagonsko ljubeznijo, katero predstavlja knežna, koleba princ, in njegovo hrepenenje, ki ga priteza zdaj ena, zdaj druga sila, se trga med obema. Za tem, na prvi pogled čisto pravljičnim motivom, je skrit prastari konflikt vsega človeštva: kako ga nagon vleče nižje k slabšemu, čeprav hrepeni v višine.
Vprizoritev »Rusalke« pa ni samo zaradi zasedbe partij vredna velike pozornosti, tokrat igra zredno važno vlogo inscenacija, ki zahteva od in-scenatorja, oz, gledališkega slikarja posebno žive domišljije. Tekom let smo se naučili ceniti sposobnosti mojstra Skružnega, ki je prav v tišini in včasih premalo upoštevan naslikal že veliko šte-
človeku v njem. Ni to impresionistična pesem o
fiokrajini, noči, razgledih in obzorjih, kakor je de-oma naslov tem pesmim, temveč je vsa duhovno potopljena v smisel sveta, bolesti, Družine naroda (očitanja) in časa (Dies irae).
Ko veter dobro govori: kar še danes mož živi. smo si tujci, brez srca in otroke v srd sveta žena z radostjo rodi
Najlepše pesmi v tem ciklu so tiste, ko »duh zemlje stopa vanj«, kakor je v pesmih Doma ali Večer, eni najboljši v zbirki sploh. Te pesmi so uglašene bolj na miselno plat po verzu »moja misel je vse pretehtala — vse je prelahko!« Kako ekspresionističen je njegov pogled na svet, kaže najlepše pesem, ki jo je navdahnila Jakopičeva podoba Zeleni pajčolan in ki podaja v prav Jakopičevih mističnih barvah občutja in njihov začutni duhovni smisel obenem, Taka so njegova občutja ob zvonenju avemarije, ob noči, večeru, ko se sklanja k zemlji:
Po nebu mesec plava, še je v čolnu luč, duhovi se k zemlji sklanjajo, mene z njo skupaj vidijo — dobro, dobro ...
ni več razlike
med menoj in njo ...
Tretji del pa je en sam cikel sonetov, posvečenih Albini Jermanovi, ter -spada med najlepše sodobne cikle sonetov tako po svoji uglašenosti, močnosti in neizrabljenosti izraza, kakor tudi novih figur, podob, ki jih je Kastelčeva poezija polna. S temi soneti se je Kastelic pridružil polnovredno drugim najnovejšim pesnikom, ki ne vidijo v sonetih samo besedne virtuoznosti, temveč tudi miselnost globine, čiste občutje in pesniške kom-paracije, kakor je n. pr. gotsko uglašeni zadnji sonet, ki morda moti samo z zadnjo besedo, ki je obenem tudi zadnja beseda v knjigi.
Jože Kastelic se je dobro predstavil s svojim prvencem kakor tudi Literarni klub, ki je zbirko izdal. Kastelic bo v slovenskem pesniškem razvoju povojnega rodu vezal ekspresinonizem z duhovnim realizmom in še dlje — z najnovejšim im presionističnim in realističnim rodom. Kakor ga ta zbirka kaže že pri izhodišču, pri katerem še bralca moti marsikdaj preveč miselna abstraktna poanta ali neroden simbol (Prošnja), ki se lahko spremeni v banalnost, je vendar zrela podoba pesnika, ki resno pojmuje svoj poklic in je tudi dal svojevrstno, osebnostno podobo svojega doživljanja sveta. Po tehtnosti izraza in pesniškega figurativnega oblikovanja kakor tudi po svojstveni mračni pa tudi v mesečini se lesketajoči podobi sveta, radosti nad naravo, ki jo izpodjeda bridkost in misel na
bežni, trdi, strti tek življenje, življenje moje, ki je zavrglo luč in svet in samo šlo umirat v svet,
po tem svojskem doživljanju, ki ga je zajel polpo v to knjigo prvih podob, bo ta zbirka lepo predstavljala nov ton v našem pesništvu ter se po pomembnosti dostojno uvršča k podobni, a lahkot nejši, bolj ženski osvetljavi sveta pri Tauferjevi.
td.
vilo res prekrasnih inscenacij. Naš mojster, rodom Čeh, ustvarja s posebno ljubeznijo in razumevanjem inscenacijo za pravljične igre. »Rusalka«, opera velikega hrepenenga iz čeških dobrav, je motiv, v katerem se lahko razživi njegova slikarska invencija v sozvočje barv in oblik, v posebnem navdihu. Opera je umetnina, pri kateri uživa poleg sluha predvsem oko, v estetskih lepotah. »Rusalka« bo lahko s subtilnostjo lirskih nastrojpv v glasbi in interpretaciji in temu izrazu odgovarjajočo inscenacijo prinesla v operni spored za uži-vatelje nežnotkanih umetnin lepo pridobitev. M{i-zikalno vodstvo opere je vrokah dirigenta Nika Stritola.
Maša SI,
»Kres«, glasilo Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani, je letos začel izhajati v prenovljeni obliki kot štirinajstdnevnik ter ne več kot mesečnik. Postal je živahnejši in pestrejši; na eni strani bolj organizacijski, na drugi pa idejno borbenejši, kakor terja današnji svetovni položaj in čas Z lepimi uvodnimi načelnimi članki uvaja urednik naše fante v cerkveno leto in delo v tem času, tako n. pr. ravno za predpustni čas svetuje odpoved alkoholu (temu služi tudi citat iz Slomška na str. 29). Potem slede organizacijska poročila, živahni dopisi fantov, ki so pri vojakih ali pa doma ter se tako z dopisi oglašajo svojim bratom, kar naj se še poživi. Vmes pa je veliko manjših člankov o komunizmu, o potrebi večjega tovarištva, o katoliškem časopisju in Katoliški akciji, o glavni nalogi našega stoletja, ki je pokristijanjenje kulture. Telovadba, šport in poročila o novih knjigih izpopolnjujejo prostor. Za leposlovje skrbi pisatelj Ivan Čampa, ki piše novelo iz spomladi pred maj-niško deklaracijo »Ivan Novak«. List, ki izhaja vsakih štirinajst dni in ga urejuje prof. Fr. jese-novec, stane letno 20 din (oz. pod skupnim ovojem 18 din!) — Upravništvo je na Rakovniku, Ljubljana VIII.
»Monatshelte fur NS Sozialpolitik«. V Nemčiji izhajajo že še6to leto mesečni zvezki o tem, kakšni problemi so v nemškem socialnem življenju sedaj najbolj v ospredju. To revijo izdaja Nemška delovna fronta, urejuje jo pa Franz Mende, ki je voditelj socialnega urada nemške delovne fronte.
V zadnji decemberski številki objavlja revija na prvem mestu članek o takozvani svobodni kupni moči v vojni. Zelo važne socialne probleme, ki so v zvezi z nemško zasedbo Poljske obravnava v posebnem članku Wemer Kahl in 6icer v članku »Delovno pravo na Poljskem« O zavarovalni zaščiti vpoidicancev v vojsko piše dr. Emcst Nolting Slede čl anki o borbi proti tuberkulozi, o načinu delitve živilskih kart, o pokojninskem zavarovanju vojnih obveznikov in dodan je še obsežen knjižni pregled — Vsaki številki je še dodana posebna priloga, ki obsega določbe o delovnem času v vojnem času, prav tako pa je še dodana obširna priloga, ki prinaša vsa navodila za zaupnike v delavskih obratih.
Popravek. V poročilu o Detelovi Trojki je tiskarski škrat napravil iz Radivoja — Slavoljuba, iz klenega — lenega, zaradi — zavedno, uvoda — naroda, razsvetljujejo — razmišljujejo, kar bo seveda bralec sam lahko popravil.
Stražna ladja na morju, ki budno pazi na vsakršno premikanje sovražnih sil.
Pariške knjižnice morajo spet odpreti svoje dvorane
Ko je v septembru 1939 izbruhnila vojna, so v Parizu pričakovali, da bo treba kaj kmalu zapreti vse dvorane številnih knjižnic francoske prestolnice. Največja knjižnica — Bibliothecjue natio-nale — je takoj prvi dan objavila, da sme v njene dvorane dnevno samo sto oseb. Toda že po prvih tednih je nastal naval na narodno knjižnico tolik, da so se razni ljudje, ki so hoteli v knjižnico, nastavljali že zgodaj zjutraj v vrsto pred glavnim vhodom, da bi prišli tako na vrsto. Policija je morala postaviti tja posebne reditelje, ki so po vrsti spuščali čitatelje skozi glavni vhod. Ta nenavadni pojav se je v naslednjih tednih še bolj uveljavljal, ko je postal naval na knjižnico tolik, da se je vrsta oseb, ki so hotele v knjižnico, raztegnila že več sto metrov daleč.
Zato so morale oblasti že po prvih tednih vojne zvišati število dovolilnic tistim, ki lahko tudi med vojno obiskujejo glavno knjižnico. Najprej je bilo to število zvišano na 150, sedaj pa je naraslo že na 200.
Druge manjše študijske in ljudske knjižnice so prav tako morale v zadnjih tednih podaljšati uradne ure, to je čas, ko so dvorane knjižnic odprte.
Kdo je povzročil požar na parniku „Orazio"
Ko so francoske vojne ladje reševale potnike z gorečega italijanskega parnika »Oraziac, je francoska vojna mornarica aretirala med potniki več sumljivih osebnosti. Tako je francoska vojna mornarica odvedla pred francoska sodišča devet sumljivih potnikov iz Srednje Evrope, in sicer osem Židov in nekega zdravnika, ki je potoval v Ameriko iz češkomoravskega protektorata. Na parniku je bilo 49 izseljencev iz Srednje Evrope, ki so odhajali v Južno Ameriko.
Seveda sedaj krožijo zelo različne domneve o tem, kako je prišlo na parniku do eksplozij, ki so povzročile požar. Tako je neka agencija razširila vest, da je francoska vojna ladja ustavila italijanski parnik in ga nekje med Genovo in Barcelono preiskovala nad štiri ure. Šele ko so francoski pregledovale! zapustili parnik, je nastal požar. Seveda hoče ta vest precej zahrbtno vreči odgovornost za požar na ramena francoske mornarice.
Verjetno je, da je nekdo med vožnjo parnika nekaj podtaknil med stroje, da je parnik nato zgorej po sedmih eksplozijah, ki so si sledile v nekaj sekundah.
ŠPORT
Tržič je pripravljen za sprejem gostov
III. izlet gorenjskih smučarjev bo v resnici ena največjih zimskošportnih prireditev zadnjih let. 355 tekmovalcev se je prijavilo ,in sicer 90 seniorjev za alpsko kombinacijo, 70 juniorjev za veleslalom, 15 žensk za veleslalom, za tek na 18 km bo 20 tekmovalcev, na 5 km 60 ter na 3 km 40. Za 6koke pa je prijavljenih 20 seniorjev ter 40 juniorjev. Med prijavljene! so naši najboljši smučarji kakor Praček, Heim, Znidar, Čop, Cizelj, Gajšek, Starman in drugi. Pri tekmah bo sodelovalo 14 klubov. Danes bo slovesen sprejem zastopnikov vojaških in civilnih oblasti v Tržiču, ki je ves v zastavah.
Tržič se je kar najbolje pripravil na ta praznik, tako, da bo vsak udeleženec odšel z najboljšimi vtisi od te lepe zimskošportne pokrajine. Domačini z merodajnimi činitelji občina na čelu, 60 6e za stvar na vso moč zavzeli ter se složno oprijeli dela, da bo izlet izpadel v zadovoljstvo vseh gostov jn tekmovalcev. Tudi finančna plat je bila zadovoljivo rešena, četudi je delala v začetku precej skrbi, Isto-tako je zadovoljivo rešeno stanovanjsko in prehranjevalno vprašanje, tako, da bo vsakdo lahko lepo prenočeval in se dobro ter poceni_najedel v Tržiču.
Samo pridite v Tržič vsi prijatelji bele narave in zimskega športa, kajti tako velikopotezne prireditve ne bo kmalu v tem prijetnem gorenjskem kotičku.
Samo še dva Nurmijeva rekorda
Kdo ne pozna Paavao Nurmija, tega »tihega Fin ca«, ki je celo desetletje kot fenomen izvotje-val na tekališčih zmago za zmago. Nurmi je bil in je še danes oni lahkoatlet, ki ga občuduje ves svet in ki ga posnema zlasti športna mladina. Toda čas gre svoja pota naprej in 6e je od večkratnega olimpijskega zmagovalca že takorekoč odtrgal, namreč v toliko, v kolikor se tiče njegovih svetovnih rekordov, kajti dane6 veljata 6amo še dva njegova rekorda. Nekateri 60 bležali na zeleni mizi, ker se na nekaterih progah ne vodijo več mednarodni svetovni rekordi, drugi so pa bili zopet na tekališču samem izboljšani. • Te so 6icer zopet postavili svetovni mojstri v lahki atletiki, toda današnja tekališča imajo tudi svojo zaslugo pri tem. Ostal je samo fantastični svetovni rekord v teku na eno uro, ki ga je postavil Nurmi 28. oktobra 1928 leta. ko je preteki 19.210 m ter rekord na deset milj s časom 50:15. Kljub temu, da ie eno-umi rekord nekaj neverjetnega, je vendar mogoče, da ga bo že v doglednem času kdo zboljšal. Toda vseeno ostane Nurmi učitelj in svetovalec Maeki-jev in drugih finskih zvezdnikov Nurmi je nekdanji veliki moister, kateremu bodo še poznejši športni rodovi pletli vence. V naslednjem prinašamo pregled Nurmijevih svetovnih rekordov in onih, ki so dane6 v veljavi;
Nurmijevi svet. rekordis	Sedaj:
!500 m:	3:52,6	Lovelock	3:47,8
1	milja (1609 m); 4:10,4	Wooderson	" 4:06 4 2000 m:	5:24,6	San Romani	5:16,7 3000 m:	8:20,4	Hockert	8:14 8
2	milji:	8.59,6	Maki	8 532
3	milje:	14:07,4	Maki	13'424 5000 m:	14.28,2	Maki	14.088
4	milje:	19:15,6	se ne vodi	več
Iso Hollo	19:01,0
7500 m:	22:22,0 se ne vodi	več
5	milj:	24:06,2 se ne vodi	več
6	milj:	29:36,4 Maki	28 55 6 10.000 m: 30.06.2 Maki 29^52,6
se ne vodi več 15.000 m:	46:49,6 Iso Hollo	46-45 4
10 milj:	50:15,0 še ni zboljšan ' '
20.000 m: 1*>4:38,4 Zabala	10400 2
pol ure:	9,957 km se ne vodi več
Salminen 9.966 km ena ura: 19.210km še ni zboljžsr.
Podzvezina prvenstvena tekma v skokih v Liscah pri Celju
Smučarski klub v Celju priredi dne 2. februarja smuško skakalno tekmo za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze in za prvenstvo Celja. Start ob dveh. Tekmovanje bo na Jul. Kugy-jevi skakalnici v Liscah pri Celju, ki dovoljuje skoke do 40 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSZ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ. Prijave za tekmo je poslati najpozneje do 1. februarja 1940 na naslov Smučarskega kluba Celje.
Vesti športnih zvez, klubov n društev
STK Moste. Občni zbor bo v nedeljo dne 28. t. m. Ol) pol 1« dopoldne v gostilni gosp. Bajea. Naprošajo se Slani, da se občnega zbora sia-urno in točno udeleže. Igralci, ki še niso vrnili spodnje opreme, naj to stare še danes. Opremo je oddali pri gospodarju, Zaloška 147.
Kolesarsko in motociklistiino društvo tSavat v Ljubljani sporoča članstvu, da se vrši XV. redni letni občni zbor »a svečnieo, dno 2. februarja v gostilni pri Amerikancu, Florjanska ulica točno ob 10 dopoldne.
AS K. Da n es ob 13 redna seja »Akademskega športnega kluba« v Akademskem domu. Za člane upravnega odbora in načelnike sekcij udeležba strogo obvezna.
Vse, ki se zanimajo /,a sodniške izpite iz alpske kombinacije, vabimo v torek popoldan ob ,i v Akademski dom, kjer nam bo predaval g Gnidovec
V nedeljo zjutraj ob 7 priredi «ASK« skupni izlet smučarjev v Žlebe, kjer bo začelniški in nadaljevalni tečaj. Zbirališče na postaji pol ure pred odhodom vlaka. Pridite polnoštevilno!
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SI'D in JZSZ 26. januarja 1910.
Hatcče-Planica 870 m: —6, oblačno, 90 cm snega, pršič,
skakalnica uporabna. Kranjska nora 810 ni: —5, oblačno, 70 cm snega, san-
kališčc in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana 560 m: —3, oblačno, 74 cm snega,
pršič. skakalnica uporabna. Sv. Kiiž nad Jesenicami 1000 m: —4, oblačno, 8 cm snega, pršič.
Pokljuka 1300 m: —3, oblačno, mirno, lii, cm snega, pršič.
Bohinjska Bistrica 512 m: —6, oblačno, mirno, 120 em
sneira, pršič, skakalnica uporabila. Dom na Komni 1520 m: —10, oblačno, 225 cm snega, pršič.
Dom na Voglu 1510 m: —10, oblačno. 225 cm snega, pršič.
Tržil 1% m: —3, oblačno, 80 cm snega, pršič, skakalnica uporabna.
Dom na Krvavcu 1700 m: —10, oblačno 130 cm enega, pršič.
Koča na Veliki planini 1558 m: —9, oblačno, 110 cm snega, pršič.
Kureščck 8.13 m: —5, oblačno, (io cm snega, pršič. Pohorski dom ltm m in Mariborska koča IOSO m: —6,
oblačno, vetrovno, jug. M) cm snega, pršič. Irca, 1051 m: —5, oblačno, l.VI em snegas, pršič. Ihmski vrelcc 530 m: —6, oblačno, 62 em snega, prši«.
ZFO
III. smučarske tekme Zveze fantovskih odsekov v Bohinju in Dovjem-Mojstrani
Ena največjih zimskošportnih prireditev v te-tošnji zimi bodo brez dvoma tretje smučarske tekme, ki jih priredi Zveza fantovskih odsekov v Bohinju in v Dovjem-Mojstrani. Prav za prav bosta to dve prireditvi. V Bohinju bodb tekme v nedeljo, 4. februarja v alpski kombinaciji (smuk in slalom ter smuk za starejše člane nad 38 let starih), v Dovjem-Mojstrani pa bodo tekme v soboto in nedeljo 10. in 11. februarja v klasični kombinaciji (tek in skoki) ter štafetnem teku in samostojnih skokih. Lični plakati, ki jih je izdala ZFO, vabijo širom Slovenije na ta fantovski praznik, pri katerem bodo tekmovali naši najboljši smučarji. Za tekme v obeh krajih vlada med fanti veliko zanimanje in izgleda, da bodo letošnje tekme prekašale vse prejšnje smučarske tekme ZFO. Prijatelje naše mladinske organizacije vabimo, da pohite dne 4. februarja v Bohinj, 10. in 11. februarja pa v Dovje-Mojstrano.
Bolnišnica usmil|enih bratov v Kandiji v letu 1939
Javna bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je v letu 1939 sprejela 2654 bolnikov, iz leta 1938 jih je ostalo 104, skupaj torej 2758. Od teh je bilo ozdravljenih 1815 bolnikov (68.34%), zboljšanih 724 (27.26%), neozdravljenih 71 (2.67%), umrlo jih je 46 (1.73%). V oskrbi za leto 1940 sta 06tala 102 bolnika. Povprečno dnevno stanje je bilo 128 bolnikov. V letu 1939 je bilo 46.893 oskrbnih dni in odpade na vsakega bolnika 17 dni. Bolnišnica ima trenutno na razpolago 150 postelj. Bolniško osebje sestoji: 2 zdravnika, 20 redovnega osebja in 16 civilnega osebja. V letu 1939 je bilo izvršenih 793 raznih operacij, 620 rentgenskih pregledov ter okrog 900 mikroskopskih in drugih preiskav.
Solčava
Vrsta nemških letal vrši nadzorovalno službo nad morjem.
Tudi živali se vojskujejo med seboj
Tudi med živalmi se razvijajo borbe, ki so včasih zelo krvave in ki se končajo tudi s pravim pokoljem med živalmi raznih vrst. Živali pa se bore med seboj predvsem zato, da si ali zavarujejo obstanek, zagotove nadoblast ali pa da si pribore tisti prostor, ki je potreben za njihov obstanek. O tej borbi med živalmi se je v prirodopisju že mnogo pisalo in razpravljalo
Najprej moramo ugotoviti, da se razvijajo borbe predvsem med živalmi in zvermi raznih vrst. Med temi moramo zopet ločiti dvoje vrst živali in sicer take, ki si z borbami zagotavljajo obstanek in nadoblast, pa so za splošni razvoj harmonije v naravi zelo potrebne in tiste živali, ki se bore z vso silo za svoj obstanek, pri tem pa niso skoraj nič koristne za splošni razvoj v naravi.
V bistvu mora vsako bitje v naravi iskati zase najprej dovolj sredstev za prehrano in sicer zase in za svoj zarod. Živali si priskrbujejo ta sredstva na ta način, da napadajo često tak plen, ki si ga ne bi mogle priboriti brez borbe. Prav tako se morajo istočasno že same braniti proti temu, da ne bi postale plen druge močnejše vrste živali. Ti razlogi za borbo so torej popolnoma upravičeni in zakoniti, dasi so največkrat borbe zelo krute in neusmiljene. Glad lahko pritira živali in zver do silnih meja poguma in drznosti. V tem oziru so najbolj poučen zgled pač tolpe volkov, ki v zimskih mesecih v severnih deželah vdirajo tudi v vasi in večja ljudska bivališča ter tam napadajo ne samo domače živali, ampak tudi ljudi. Glad jih lahko privede celo tako daleč, da se volkovi po brezuspešni gonji spravijo nad prvega volka, ki opeša in ga raztrgajo.
Med žuželkami je borba za obstanek skoraj nevidna in tiha. Slabše bitje je obsojeno na nečastni konec brez prave borbe. Toda mnogo hujša je borba med živalmi, ki so na najvišji stopnji živalske lestvice. Borbe med temi orjaki spremlja samo zateglo ječanje tistega, ki postaja žrtev in zadnji smrtni boj traja včasih zelo dolgo. Planinski orel si mora dnevno prinesti v gnezdo živo žrtev, ki jo nato raztrga s svoijm strašnim kljunom; dejanje, ki je neobhodno potrebno za obstoj in njegov življenjski obstanek. »Pravica do življenja« je med živalmi enako načelo, da obvelja zmeraj tisti, ki je močnejši in ta zakon je tudi pravičen, dokler gre za to, da se ohranijo posamezne vrste živali.
Toda med živalmi niso samo take, ki branijo svoj življenjski obstanek in obstanek svoje živalske vrste. Med njimi je tudi mnogo takih, ki žive
Rakitnica pri Dolenji vasi
_____________________Blaž Merhar —
nje, čeprav mu ^ni bita njegova življenjska pot z rožicami posuta. Oglejmo si malo njegovo življenje! Rodil se je naš slav-ljenec 27. januarja 1. 1865 v Rakitnici. Oče mu je zgodaj umrl, zato je moral z materjo-vdovo že kmalu prijeti za delo. Izučil se je čevljarstva, ki je že precej stara obrt pri njegovi hiši, saj je naš Blaž sam čevljaril nad 50 let. Ko je mladi Blaž samostojno zagospodaril — čez nekaj mesecev bo obhajal tudi 50 letnico poroke — mu je bila prva skrb, kako si bo namesto stare bajte postavil novo zidano hišo in prikupil še kaj zemlje. Bilo je treba izredno pridnih rok, ki pa jih je Blaž Merhar tudi imel, da si je mogel s svojim zaslužkom postaviti tako lepo hišo. Neštetokrat so rakitniški vozniki »že konjčke fotrali«, ko je pri Blažu Mer-harju še vedno brlela luč. Potrpežljivo je vlekel dreto v zgodnje jutranje ure, če je hotel ustreči vsem svojim strankam. Za oddih pa si je privoščil lepe sprehode po gozdu s puško na rami. Vsak Ribničan ve, da se po žilah našega Blaža' pretaka pristna lovska kri, ki mu še danes ne da miru. No, saj ima za seboj že lepe lovske trofeje:
ubil je že medveda in divjega prašiča, navadne
* alikol V .......
ivl
jega 50-letnega »jaganja«. Še danes ne more naš
divjačine pa sam Bog ve koliko! V prijetni družbi zna marsikateri lovski doživljaj povedati iz svoda
slavljenec zatajiti, da je z dušo in telesom član zelene bratovščine. Zelo veseli bodo njegovega današnjega jubileja njegovi pridni otroci. 6 otrok je lepo vzgojil in vsi so dobro preskrbljeni. Najslabši sin France pridno gospodari doma na posestvu, nadaljuje pa po očetu tudi- čevljarsko obrt. Ne smemo pa pozabiti povedati, da je naš Blaž trdna in zdrava dolenjska korenina, lepega značaja, ki išče v veri prave tolažbe. Redno se udeležuje vseh verskih prireditev— lani je bil na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani — in redno zahaja vsako prvo nedeljo v mesecu kot apostolski mož k mizi Gospodovi: Je pa tudi vnet čitalec vsega našega dobrega časopisja, ki ga še danes redno čita. Naj Bog živi našega Blaža še mnoga leta tako čilega, zdravega in veselega, kot je danes ob 75 letnici — njegovim otrokom v ponos in nam vaščanom pa v veseljel
na ta način, dasi organizirajo življenjski obstanek na stroške drugih živali ali pa morajo zanje delati cele kolonije drugih živali. Do takih borb te vrste pride često pri čebelah, ko se nad roj pridnih in zdravih čebelic vsuje sosedni izstradani roj. Kadar napada tak nesrečni roj svojega soseda, tedaj se med obema rojema razvije prava bitka, ki ima tudi svojo strategijo. Često se zgodi, da zmaga napadeni roj, vendar koliko čebelic je moralo za to zmago žrtvovati svoje življenje.
Tudi mravlje imajo mnogo sovražnikov med ostalimi mravljinjaki v istem gozdu. Često se zgodi, da sosedno mravljišče napade soseda samo zato, da bi ga zasužnjilo. Kadar tako mravljišče napade sosedno, tedaj se to izvede po načelih »bliskovite vojne«. Ujete mravlje odvedejo zmagovalke kot plen in sužnje v svoje domovanje.
Znane so tudi borbe med srnjaki tako na jesen; borba med dvema tekmecema se odigra navadno ob navzočnosti srne-neveste, ki mirno čaka na tistega »ženina«, ki bo zmagovalec v strašni borbi. Premaganec mora oditi v nekakšno izgnanstvo in kot samec končati ostale dni svojega poraza.
Vse te borbe se razvijajo pod plaščem narave. S takimi borbami se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takimi borbami pa se med živalmi ohrani neko stalno enako številčno stanje in ni nikdar mogoče govoriti med njimi o tako zvani »preobljudenosti«.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25 V. 35.
Na naslov poštnega ravnateljstva: Sicer smo Solčavani in tudi drugi, ki jim je usoda določila, da si tukaj kruh služijo, zelo potrpežljivi ljudje — ker tukaj nas v to priroda prisili — toda razmere in nered, ki vlada pri j>oštiioavtomobilskem prometu, kar se ponavlja redno vsako zimo, so take, da presega že vse mere jx>trpežljivosti. V Solčavi, kjer je sedež raznih uradov, kot: župni in občinski urad ,oddelek finančne kontrole, orožni-štvo in vod graničarjev, največkrat v zimi nimamo dnevne pošte, ampak vsak drugi ali tretji dan, tako da dobimo časopis šele tretji ali celo četrti dan, ker avtobus ne more voziti »zaradi visokega snega«, oziroma »zaradi slabega motorja«. To so stalni izgovori šoferjev in upravnikov pošt, toda taki izgovori so smešni in nimajo prav nobene podlage. Ce namreč avtobusno podjetje mesta Celja more vzdrževati promet z mnogo večjim vozom kot pa je poštni, in sicer ponoči, bi tudi pošta z nmogo manjšim vozom lahko vozila, posebno še, ker vozi sredi dneva. Tudi tovorni in še celo luksuzni avtomobili vozijo, samo pošta ne more. Če je pa motor slab, naj se pa na to progo odredi drug voz z močnejšim motorjem. Če pa zaradi snega in dokler se ta ne preorje, res ne more voziti avtobus, naj pa poštna uprava preskrbi sani in konje, s katerimi naj tistih par dni prevaža dnevno pošto, saj še ni dolgo, ko je bilo to še v modi. S finančne strani pa tudi nič nemo-
Lord Lothian, ki ga je angleška vlada nedavno imenovala za poslanika v Washington.
zimi, ko kolesa in motorji počivajo, vedno dosti. Sicer pa nimamo namena s tem dajati navodil, kako se naj promet vzdržuje in naj se to zaradi nas uredi kakor hoče; nam je je samo do tega, da se pisemski, paketni in osebni promet do Solčavo redno in vsakodnevno vzdržuje. To zahtevamo in bomo zahtevali tako dolgo, da bomo to dosegli. Pri davkih se nam prav nič ne spregleda, če nimamo tistih ugodnosti kot drugod; če pa imamo dolžnosti iste kot drugi, pa hočemo imeti tudi pravice iste. Če pa ravnateljstvo pošte in telegrafa misli, da to ni mogoče, naj pa progo opusti in odda prevoz pošte privatnikom, saj imamo domačina avtopod.jetnika g. Pavla Urha, ki bi radevoljo prevzel progo in garantiral za redno vsakodnevno zvezo in dostavo pošte, če ne z avtom, pa s konjem. Prosimo ravnateljstvo, naj se to neinu-gočega ni, saj je osebnega prometa, j>osebiio po- i doma uredi. — Solčavani.
Francoski general Weygand
Od tistih dob, ko je Italijan M a z a r i n vodil francosko politiko in je saški volivni knez poveljeval francoski armadi, je imela Francija še večkrat vodilne državnike in visoke civilne in vojaške uradnike, ki so bili inozemskega pokolenja in so se v Franciji brž in do dna vživeli, tako da so posvečali svoji drugi domovini vse svoje moči in ji mnogo koristili. In ker je imela Francija s to adapcijsko politiko take odlične uspehe, se ni odvrnila nikdar, do današnjih dni ne, od te politike.
General Maxime Weygand je eden najnovejših in točnih zgledov za privlačnost, ki je prej in zdaj Francija vplivala z njo na bistroumno mladino vseh držav. General, ki mu je zdaj 73 let, je po rojstvu Belgijec in je kot mlad kadet prišel v Pariz, da bi se ondi izšolal na vojaški akademiji. Njegovi učitelji so postali pozorni na njegovo darovi tost in so ga opozorili, naj se »po-francozi«. Ko je Weygand s častniško diplomo v žepu zapustil vojno akademijo, je bil že francoski državljan.
Četa belih konj, 40 jih je, ki so jih vojaki vzeli zaradi bele barve na belini snega. Baje so to mali bosanski konjiči, ki so se dali izvrstno dresirati za na bojišče.
Huda zima po vsej Evropi
Letošnja huda zima je silno težko zadela vse države Evrope. Celo tam, kjer zime nikdar niso bile prehude, je bilo v zadnjih decemberskih dneh in v prvi polovici januarja zelo mraz. V Firencah je bilo tako mrzlo, da je prišlo do motenj v cestnem železniškem prometu. V Milanu so tri osebe zaradi mraza umrle. V Trstu so bile več dni vse šole zaprte, ker je brila taka burja, da ni bilo mogoče puščati otrok na ulice.
V Madridu
je zmrznil severni medved
Prav huda je bila zima letos v Španiji. V slavnem mestu Avili je živo srebro zdrknilo na 20 stopinj pod ničlo. Ceste in prelazi so zasneženi. V pokrajini Segoviji so se tolpe sestradanih volkov približale čisto blizu vasem in cestam in tam lovile svoj plen. Po sedmih letih je zopet enkrat snežilo v sončni Andaluziji. V Madridu so bile vse ceste zasnežene ali pa pokrite z debelo plastjo ledu. Na madridskih ulicah so se tokrat prvič v zgodovini pojavile tudi smučke.
Še večje začudenje in vznemirjenje je vzbudila vest, ki se je nekega jutra razširila po mestu, da je v madridskem živalskem vrtu zmrznil edini severni medved, ki ga je imela Španija. Severni medved je v Madridu že tako pozabil na klimo svoje rodne domovine, da ga je odnesla prva hujša zima, ko je živo srebro zdrknilo na 10 sto-pinj^pod ničlo. To bi ga pomilovali njegovi »tovariši« s severa, ki tam v svobodi sedai leiw mirno prenašajo tudi 60 stopinj pod ničlo. Toda
zlobni jeziki so tudi v Madridu skušali rešiti čast severnega junaka in začeli ugotavljati, da je njegove smrti kriv čuvaj živalskega vrta, ki je to zimo tako nemarno prenašal, da je pozabil hraniti severni ponos madridskega živalskega vrta.
Veliki snežni meteži na Madžarskem
Silni snežni meteži zmeraj hudo razsajajo na Madžarskem, kjer se čez nepregledne poljane takoj raztegnejo veliki snežni zameti. Madžarska železniška uprava je do skrajnosti omejila ves železniški promet in v tujino vozi v vsako smer samo jx> en dnevni brzovlak. Brzovlak Rim—Budimpešta je obtičal v snegu in so ga morali skoraj 24 ur odkopavati.
škofja Loka
Prebivalstvo fare Leskovica vljudno prosi me-rodajne činitelje, da bi poskrbeli za to, da se cesta IIotovlje-Kopačnica-drž. meja preorje in očisti snega. Tu ob tej cesti imamo carinarno, obmejno stražo in župni urad, pa zaradi zatrpane ceste ostajamo brez pošte. Onemogočen je dovoz mleka v mlekarno in dovoz nujno potrebnega blaga v trgovine. Ob cesti pa stoji na stotine kubičnih metrov drv, ki zastonj čakajo na odvoz. Prizadeti nujno prosimo, da se v bodoče tudi naša cesta redno očisti snega ko se je doslej vedno čistila cesta v Sovodenj,
Brez posebnosti je jx>tekala njegova častniška življenjska pot. Svetovne vojne se je udeleževal poleg velikega maršala Focha: Weygand je bil njegov generalštabni častnik. Večkrat je bil skupaj z dvema mladima polkovnikoma, ki ju je kasneje dobil na čelu francoske armade, in ki sta: Gamelin in Cieorges. Leta 1919. so ga poslali na čelo francoske vojaške misije na Poljsko, da bi jxmiagal urejevati poljsko armado. Pod njegovim vodstvom so bile 1. 1920. prepodene ruske čete in je mlada poljska država prestala svojo prvo krizo. Cez tri leta nato so Weyganda poslali kot državnega namestnika v Sirijo, v novo francosko mandatno deželo, kjer so bili hudi nemiri. Weygand je ondi tako dobro poskrbel za red in varnost francoske avtoritete, da so mu po povratku dejali le še »orientski strokovnjak«. Žato je bil poklican v najvišji vojni Svet in je bil ktpalu njegov podpredsednik. Leta 1931., tik preden je stopil v pokoj, so ga izvolili v zbor »40 nesmrtnikov«, v francosko akademijo.
Leta 1939. je izbruhnila vojna. Weyganda so' iznova poklicali; spet se ie oblekel v uniformo. Dali so mu v roke poveljstvo čez orientsko, v Siriji ustanovljeno armado zaveznikov, saj je še zmeraj na glasu kot strokovnjak Orienta; še prej pa se je pri pogajanjih za angleško-francosko-tur-ško zvezo odlično izkazal.
Tako je ta mali general koničastega, mišjega obraza, ki ima zaradi sivih brk nekam učenjaški izraz, spet postal eden od načelnikov francoske armade. Čeprav še zmeraj po belgijsko zavija, kadar govori, in pravi za število »70« — »septen-te« po belgijsko, namesto »soixante-dix« (šestdeset-deset), kakor je pravilno francosko, je Weygand dandanes stoodstotni Francoz. Davna francoska politika proizvajanja bistroumnih inozemcev se je spet izvrstno obnesla.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
mmmmmm^mmmmmmmmmm^mtm^mmmmtmmmmmi
Kje je Atlantik najbolj globok?
Ameriška križarka »Milvaukee« je pred kratkim namerila največjo do sedaj znano globino v Atlantskem morju. Ta globina znaša 8743 metrov in je 60 milj severno od rta Engano, vzhodno od Hispanole. Preje največja znana globina je pri Puerto Ricco in znaša 8381 metrov.
Še mnogo večje globine pa so znane iz Tihega morja. Tam so namerili blizu Filipinskih otokov globino 10.450 metrov. Na splošno pa velja, da je povprečna globina Atlantskega morja 3750 metrov. Zanimivo je, da je Severno ledeno morje bolj globoko in meri povprečno 5600 metrov. Črno morje je globoko le 2600 metrov, medtem ko je Sredozemsko morje mestoma globoko tudi nad 4000 metrov.
Poplačana vztrajnost
V	Združenih državah ima le tisti pravico voditi civilno letalo, ki je visok vsaj 1 meter 57 cm. Neka gospodična, Katleen Hildebrant, iz Kansasa pa bi silno rada postala letalka in se je že mnogo časa v ta namen vadila. Ko pa je prišla pred komisijo, ni bila potrjena, ker je njena višina bila le 1 m 55 cm. Toda 19 letno dekle si je znalo pomagati. Pričela je s silno vztrajno telovadbo, potem pa si je izmislila še posebno vajo. Na noge si je dala navezati težke uteži, nakar se je oprijela veje na drevesu in se do onemoglosti vsak dan gugala sem in tja. Njena vztrajnost je bila poplačana. Že po nekaj tednih tako naporne telovadbe je zopet prišla pred komisijo, ki pa jo jc tokrat potrdila, ker se je vneta letalska kandidat tinja medtem potegnila za dobra dva centimetra.
V	Franciji love vohune
Policija je v Chateau-Thierryju že dalj časa opazovala tujra, ki je živel sicer zelo revno, vendar ni nikdo mogel navesti, s čim se prav za prav bavi. Policija je zato te dni izvedla pri njem preiskavo in našla več potnih listov, vendar pa jo bila njegova slika v teh potnih listih zelo različna in ni popolnoma odgovarjala njegovim podatkom. Našli so tudi razne pobotnice, ki so dokazale, da je imel mož v pariških bankah naložene zelo velike vsote Prav tako sedaj preiskujejo njegovo obilno dopisovanje z raznimi osebami, ki žive v; Parizu.
MAH OGLASI
iI malih oglasih vel|a vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se reiuna enokoloruka. 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
(I
pBIBffifll
Absolventka
Gospodinjsko šole želi mesta kot pomoč gospodinji v boljši družini, Kjer bi ne rada bolj Izurila v Kuhi. Gre tudi v Zagreb alt Beograd. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 1082
llužbodobe
Prodajalko
k-.vežbano za dellkateso ali začetnico takoj sprejmem. Ponudbe na upravo xSlovenca« pod »Poštena« št. 1059.
Služkinjo
pridno, pošteno zmožno vseh gospodinjskih del, r-projmem. - Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Industrijski kraj 1017«
Mesarski pomočnik
ramostojen, dober sekač, z dobrimi spričevali, pošten. dobi takoj službo. Plača dobra. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Sckač« št. 1058.
18-letnega fanta
sprejmem za kmečka deta Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid n. Lj.
Mesto oskrbnika
Mariborske koče oddamo s 1. aprilom 1940. Samo pismena pojasnila daje podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru, kamor je poslati samo pismene ponudbo do 16. februarja.

Dve knjižici
Hranilnice kmečkih občin
v Ljubljani, za 13.600 din ln za 152.000 din proda Krajevni šolski odbor v Javoru pod Ljubljano. -Ponudbe odboru ali upr. »Slovenca« pod št. 916.
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
»SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
1IHSE VINO
-) '	..'■■ r	..	#942 l\- .1,
NOVO in STARO ščiti pred pokvaro
Kaiserjev ..BISULFAT0R"
aparat za obvarovanje vina pred kalnostjo, skisanjem in kvarjenjem. - Staro in novo kalno vino boste temeljito očistili s patent
Kaiterjevim ..ELKfl" filtrom
Zahteva 'te takoj brezplačne prospekte
..BISULFRT0R"
LIU3EVIT KfliSER, veletrgovina vina
Zagreb, Trg Kralja Petra 1.
Kupimo
Vsakovrstno Zlato
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
H. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Prodam
več parcel ln večjo njivo za takojšnje plačilo. Oddajte naslov oglasnemu oddelku »Slovenca« pod »Krasen razgled« 891. (p
Dvonadstropna trg. hiša
velika, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Kapital«.	(p)
Vsakovrstne
stroje za obdelavo lesa!
posebno 3 in 4 stranske skobelnike, najboljše kvalitete, izvanredno kratkoročno dobavlja Pe'er Angelo, d. z o. z. Ljubljana. Pražakova ulica 8
Hišico
z malim lokalom v okolici Celja prodani. - V hišici je električna razsvetljava. Poleg hiše Je lep zelenjadnl vrt, vsega skupaj je 1920 kv. m. -Naslov v podružnici »SI.« v Celju pod št. 28.
ivratml
Valjčni mlin
na vodno moč vzamem v najem ali kupim. Navesti podrobno razdaljo od kolodvora, vodno moč, koliko je strojev, najemnino ali kupno ceno. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1056.
tfarioi/anja
ODDAJO:
2-sobno stanovanje
komfortno, oddam. Riliar-jeva ul. 1, Mlrje.
Din 7000--
Mizarski mojster Urni, Videm • Do-
brcpolje, piše: Zutiviiljem se Vam /.n dobnvlteiilstro.1 Fortuna. Na stroju i/, lelnieiu vsa pohištvena dela iu stavbna dela m je res r e š i 1 ei j male obrti.
PETER ANGELO
d. 7. O. 7..
Liubliana, Praiakova 8
Vtroški kotiček
SLON SAMBO
(255) Blizu mesta je bila koza s kožico, poleg njiju golobček in še papiga, ki so preudarjali, kje bi bilo dobiti kaj vode, a nihče ni mogel kaj nasvetovati.
3-sobno stanovanje
v pritličju, z vsem kom-fortom, nasproti kina v St. Vidu n. LjubiJ. St. 37, oddam.
Uradnica išče čedno sobo
z oskrbo ali brez pri dobri družini. Ponudbe navedbo cene upravi Slovenca« pod »Cista soba«.
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nudili najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke!
tovarna pohištva, tapetništvo ln vse stanovanlske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. 5
MBHtMHHMiH k
It/BT« Fnrrrr^l
Jajca, cvetje
dobite pri Baloh, Kolodvorska 18, dvorišče. (1
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, LJubljana.
Naravno vino
zanesljivo, In domačo sllvovko dobite pri So-telškovlh. Gradišče 10.
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever et Komp., Gosposvetska cesta 5.	(1)
I a suhe slive
debele, 25 kg 135 din. -Ia orehe, tanke lupine, 165 din franko poštnina; razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Damske smuči
dobro ohranjene, ln damske smučarske hlače (za manjšo postavo) prodam. Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.
POHIŠTVO!
E. ZELENICA
Smuči
kompletne s palicami za otroke 150 D. za odrasle od Din 195-— dobite pri
Banlal, Liubliana
Miklošičeva cesta 2U
Mreže za postelje
, Izdeluje tD sprejema rabljene v popravilo najceneje Aloja Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. t (prt Gradišču),
(256) Slednjič je dejal golob: »Vprašal bom modrega slona,> in kmalu so bili pri slonu in so ga vprašali za svet. »Tudi jaz že ves dan tuhtam to reč,« je Sambo odvrnil jako prijazno, »in zdaj bom opravil še eno pot. Ce mi še to ne bo uspelo, bom sklical zvečer vse živali na zborovanje.«
mm\
Vrtnarskega vajenca
sprejmem. - Raner K., vrtnarstvo - Maribor • Dalmatinska 7.
I
Auto-motor
i
Tovorni avtomobil
5 tonski, s prekucnjakom, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Tovorni avto« 1068.
Poizvedbe
Ušla sta
Razno
Gumbnice, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur 'ino <n hitro izvrši
Matek & Mike*
Ljubljana. Franilfkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
čitajte »Slovenca«
Glasba
ii
Gramofon
dva mlada psa rdeče (Hls Masters Voice, dobro barve (Setterja). Izročita : ohranjen, in nekaj plošč, naj se proti nagradi na! prodam. Rožna dolina, Resljevi cesti 9-1.	i Cesta IX. št. 29.
Oglejte si
nove vzorce manufaklure
pri Trpinu, Maribor, vetnnjska 15
ZAHVALA. Vsi, ki ste kakorkoli izkazali svojo ljubezen in dobroto v življenju in ob smrti naši ljubljeni sestri, teti in svakinji
m. Tekli Praprotnik
uršulinki in učit. na mešč. šoli
sprejmite našo najtoplejšo zalivalo. Bog povrnil
Ljubljana, Trbovlje, Novo mesto, M. Sobota, dne 25. januarja 1940.
Rodbine: Praprotnik, Žmavc, Prežel j, Beg, Jurčec, Ditrich
Po hudem trpljenju je naš oče, dedek, brat, stric in tast, gospod
Jakob Leder
nadzornik proge v pokoju
26. t. m. v 66. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, za vedno zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 2S. t. m. ob pol 4 iz hiše žalosti, Salezijanska ulica št. 11 (Kodeljevo), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Niš, Split, Jesenice, dne 26. januarja 1940.
Frančiška roj. Zupane, soproga; France, Stanko, Avgust, Ivan, Mirko, sinovi; Francka por. Zupančič, hčerka; Danica, Malka, Zinka, Fanica, Nada, sinahe; Franci Zupančič, zet; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Lov z letalom
44
»Nikar se ne čudimo, nko pride komu na ::iisel, da bi jih ukradel!« Tako je izra/il vtis. ki so ga nanj naredili. »Kaj pa zdaj? Jih boste zopet z letalom nesli lastniku nazaj?«
»Nak, jaz že ne!« se odreže Finch. »Vas bi radi naprosili, da jih spravite v blagajno, dokler ne pošlje lastnik ponje.«
»No, to se pa lahko naredi,< odgovori Eyre.
tu je vaša večerja.c
Najprej mora ta stvar nn varno, prej se je ne pritaknem,« reče Finch in Lyre mu smeje se prikima.
Vsi skupaj so šli ven. Evre je poklical službujočega uradnika in ta je smaragde slovesno zaklenil v blagajno, njim pa napisni potrdilo. Potem so se vrnili v Eyrovo stanovan je in sedli k večerji. Lačni so bili vsi trije, zlasti pa Finch, ki razen nekaj prigrizkov ni od zajutr-ka dalje še nič užil.
»Gospod Fyre, prav lepa hvala za izvrstno večerjo,« reče Finch nazadnje, ko vstaja od mize. In pa hvala Bogu, da je zdaj naše iskanje v kraju!«
»Vsa stvar še ni v kraju!« ugovarja Jock. :Kaj pa Red?«
»Kaj hočeš z njim? Saj je pri Timovih na varnem!«
Jock je bil v zadregi. »Kaj bo, če ga zavoha policija?«
»Potem mu kajpada ni pomagati.« reče Eyre. »Sicer je pa ukradel smeragde, in če pride v ječo, bo saino pravično!«
»Ne sme priti v ječo!« je zardel Jock od odločnosti. »Vidim, (ia me ne razumete, kaj hočem. Red mi je prijatelj! Več ko enkrat me je rešil. Pa tudi zločinec ni! Sicer pa — saj nr vem, naj vam povem ali ne — tudi ni kradel zase! Za nekoga drugega je, ki ga ljubi mnogo bolj kot sebe.«	_ .
Finch je stisnil ustnice. »To je kajpada ne-
kaj drugega. Kraja pa je navzlic temu. Zoper zakon ne moremo nastopati! Kaj pa misliš, uaj bi storili, Jock?«
»Vrnimo se takoj k Trnovim in ga odpe-ljimo v njegovo skrivališče v Yorkshiru!«
51. Lepa gospa.
Vsi trije so strmeli v Jocka. Končno se je zganil I'inch: »Jock, ne misli, da morda ne dr,<-žim s teboj! Ako res želiš, takoj odrinemo.«
Tim pa pravi: »Jock, Finch ima naporen dan za seboj. Saj je preletel kakih osem sto milj in kot bolnik! Tudi ni misliti, da bo morda policija še nocoj prišla v Gludyr. Ali ne bi bolj kazalo, da malo oči zatisnemo pa takoj ob zori odrinemo, kajpada če nas ima gospo« Eyre kam dejati?«
»O, se bo že naredilo, seveda,« pravi Evre.
Jock pa malo pomisli in reče: >Prav lepa vam hvala, gospod Eyre! Timov predlog bo kar dober. Ako zjutraj zgodaj odletimo, najbrže še ne bo prepozno.«
»Ali ne bi še Merepitu telefonirali, da so smaragdi najdeni?« reče Finch.
»Le,« odgovori Jock. »in prosite, naj pošlje koga ponje! Samo o Redu mu nič no povejte!«
Finch prikima in odšepa k telefonu. <3ez deset mitiut je že nazaj.
»Govoril sein z njim in bil je zelo prijazen. Povedal sem mu, da smo smaragde dobili in jih spravili v tukajšnjo blagajno. Zelo rad bi izvedel vse, kako in kaj, pa sem mu odgovoril, da tnko dolge zgodbe ne morem po telefonu pripovedovati. Zato nas vse tri vabi. da pridemo v soboto v London k njemu na malico. Obl jubil sem mu, da pridemo, je vama prav?«
»Potem se bo pa že dalo urediti,« se oddahne Jock in vsi odidejo spat.
Jock je bil prvi pokonci, po v svojo žalost videl, da je nebo sivo in močno vetrovno. Sicer pa po sijajnem, a izdajalskem sončnem zahodu ni kaj boljšega pričakoval. K sreči vsaj deževalo ni. Popili so čašico kave in z Monosparoin
odrinili. Evre jim je tudi še povedal, da sta Lovellu lepo na varnem in da je dva moža poslal po Finchevo letalo.
Tudi veter jih je bolj podpiral ko oviral, kajti sprevrgcl se je v severovzhodnik. Zato so malo po osmih že pristali na planoti pred Glu-dyrom. Stari Ballard jih je prišel pozdravit. Bil je utrujen in zaskrbljen.
»Kako je Redu?« prvi hlastno vpraša Jock.
»Slabo, gospod Jock. Z ženo sva že mislila, da ne bo preživel noči. Gospod Randall je pa še tu.«
Jock je prebledel. Stekel je v hišo. Randall je bil v sprejemnici.
»Je kar dobro. Jock,« je rekel mirno. »Mu je že odleglo. Nočem pa tajiti, da me je že zares skrbelo; Mislil sem že poslati po zdravnika, pa sem rajši br/.ojavil njegovi materi.«
»Materi?« ostrini Jock.
»Da. V njegovi suknji sem nnšel neko njeno pismo. Blizu Londona živi. Danes enkrat pride.«
Jock je zbral svoje misli. »Zdaj že vem: ona jc tista oseba, ki ji je hotel preskrbeti denarja. Ampak, gospod Randall, nastala bo grozna zmešnjava. Kako naj pred njo skrijemo, v kakšni zvezi je Red z dragulji?«
Tedaj vstopi tudi Finch, ki sta ga opirala Tim in Ballard. Bnilnrd je šel pripravit zatrk, Finch, Randall in fanta pa so stopili v knjižnico, da se pogovorijo, kaj ukreniti.
»Jock, poslušaj!« spregovori Finch. »Vsi dobro ra/umemo, zakaj si prizadevaš Reda rešiti ječe, in se s teboj strinjamo. Rešil te je že večkrat iz smrtne nevarnosti, zato mu tudi mi želimo, da se ječi izogne, saj so smaragdi zopet dobljeni.«
»To je res,« reče Randall, »vsi smo Jocko-vih misli.«
»Nekaj drugega pa je zakon.« nadaljuje 1'inch. »Zakon je zakon in nko pride stvnr nn dan. bo Redu trda predla. Pn tudi mi se bomo težko zagovarjali, ako ga bomo zoper zakon
ščitili. Sicer se jaz zase posledic ne bojim, a vendar bi rajši poiskal kak drug izhod, če ga je mogoče najti.«
»Saj ga že imamo!« reče Jock. »Smaragde sta imela Lovella! Pri njima smo jih našli.«
»To je že res.« prizna Finch. »Res je pa tudi, da prideta pred sodišče, in takrat nam vse pokvarita.«
»Saj ju ne bodo takoj zasliševali.« pritiska Jock. »V tem času Reda že kam skrijemo.«
»Dva ali tri dni ga ni mogoče prevažati,« ugovarja Randall.
»Kdaj pa bi utegnili zaslišati Marka in Ja-sperja?« vpraša Tim.
»Najprej ju bodo zaslišali, potem pa vtaknili v preiskovalni zapor,« pojasni Randall. »Vaju in Fincha bo pa policija poklicala za priče.«
»Potem — potem bomo morali pa vse povedati tako, kakor je.« vzdihne Jock.
»Bojim se, da bo res tnko in nič drugače,« pravi Randall počasi. Nato pa *re pogledat Reda.
Jock pa je hodil gor in dol Ni mogel ostati na istem mestu. Tinin je jelo že vse presedati.
»Veš kaj, Jock. 1'ojdivn rnjši malo na zrak! Knj če bi šla po tisto čudno staro svinčeno skodelo, ki si jo odkopal?«
Odšla sta. Iltido je pihalo, deževalo pa ne. Po vrhovih pa sta se komaj obdr/ala na nogah, tnko močan je bil veter. Okoli polone sta dospela do stare utrdbe in dobila svičeno skodelo na istem mestu kjer jo je bil skril Jock.
»Zelo je stara.« pravi Tim. ko jo ogleduje. »Morda je pn na tem kraju še kaka druga.« Stopi proti vlažnemu kotu in jame z nožem brskati po tleh. Jock pa je jede) jabolko, ki ga je prinesel s seboj, in gledal Tirna. Naenkrat pa začne Tim nekaj s težavo vleči na dan.
»Cel podnos sem dobil.« zavpije veselo »Pridi mi pomagat!« Kopala sta še celo uro in spravila na dan še pet čaš in dvanajst velikih težkih krožnikov.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariš
Izdajatelj: Inž. Jože Suuja
Urednik: Viktor Cenčii
f LJUBIJ4N4
Zahvala časnikarjev
Na včerajšnji odborovl seji ljubljan. sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja je prireditveni odbor podal likvidacijsko poročilo o novinarskem koncertu 1. dec. 1989. Prišlo je na podlagi tega poročila do soglasnega sklepa, da je tudi to sezono novinarski koncert imel v moralnem in umetniSkem pogledu Izredno velik uspeh, na katerem so bili deležni vsi sodelujoči umetniki po svoji požrtvovalnosti, predvsem pa po svojem krasnem in visoko kvalitetnem lzva|anju: solistka-koloraturka gdč. Sonja Ivančifeva, gg. operna pevca 2an Franci in Vekoslav Janko, violinist g. Leo Pleifer, dirigent g. Anton Neffat, nadalje Akademski pevski sbor pod vodstvom dirigenta g. Fr. Marolta ln vojaški orkester 40 p. p. Triglavskega pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika Ferda Hercoga.
Vsem tem sodelujočim, ki so omogočili tako lep uspeh koncerta, izreka podpisani odbor iskreno in toplo zahvalo.
V	Ljubljani, dne 25. januarja 1940.
Odbor ljublj. sekc. Jugosl. nov. združ.
Kino Kodeljevo tei.4i-t>4 mmm
Danes ob pol 5. in 8, uri dvojni spored
Potepušiek
SZOGGE SZAKAL in OTTO VVALBURG z malini pevcem MIČOM
V	zemlji brez zakona
Pojoči cowboy DICK FORAN
POZOR! Danes ob pol 5. uri dijaška predstava po znižanih cenah din 8'50.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Novinarske nameščenske legitimacije. Vsi
v Ljubljani bivajoči novinarji se opozarjajo, da si oskrbijo na mestnem poglavarstvu (domovinski oddelek) predpisane nameščenske (novinarske) legitimacije. Zadnji rok za predložitev take prošnje z dokumenti je 31. januarja.
1 Sentjakobranil Danes bo zadnji večer propagandnega tedna, ki je posvečen najmlajšim Šentjakobčnnom, od 6. do 12. leta. Na sporedu so igrice, petje, govor, skioptične šale in zabava pri dominah, bolhi itd. Starši, pošljite svoje sinove na ta večer!
1 Nedeljske povratne karte. Tujskoprometna zveza sporoča, da veljajo nedeljske povratne karte po znižani ceni tudi za vlak P-914 za Gorenjsko, četudi odhaja iz Ljubljane že ob 11.43, Omenjena vozna olajšava velja nemreč ob sobotah šele od 12, ure dalje; v predmetnem slučaju pa velja ista že za gornji vlak, ker v času od 12. do 13. ure ni nobenega vlaka za Gorenjsko. Ker izgleda, da izletniki tozadevno niso dovolj poučeni, prosimo, da jih o tem informirate.
1 V Stritarjevi nlici štev. 6 v Ljnbljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optjka.
1 Sneg, ki se raz streh vsipa na ceste, morajo h!£ni posestniki odpeljati na svoje 6troške, posebno jih pa opozarjamo, naj nujno odkopljejo sneg iz obcestnih kadunj, da bo mogla voda ob južnem vremenu odtekati. Ob sedanjem velikem snegu moramo veliko večino hišnih posestnikov pohvaliti, da so zelo hitro in ve6tno očistili hodnike snega, sedaj
jih pa Se prosimo, naj z enako uvidevnostjo hodnike tudi posipajo proti poledici. Mestna uprava s pri-znajem ugotavlja, da se hišni posestniki zavedajo avojih dolžnosti in se potrudijo ustreči predpisom, da ni pritožb in nesreč ter s tem združenih glob.
1 Za mestne reveže je daroval 1000 din g. dr. Jura) Kallay, zobozdravnik v Beethovnovi ul. 14; ga. Vera Papež, Nunska ul. 21, je pa poslala 500 din v počaščenje spomina svojega pokojnega soprogi, J •Pomin Pok. g- Pavla Novaka je darovalo prijateljsko omizje 420 din; ga. Marija Kramaršič, vdova podpolkovnika v p., Mišičeva cesta 21, je pa darovala za staro cukramo 100 din mesto venca na grob pok industrijalca g. Josipa Kunca; g. K. Gli-«6 ie daroval poln kovčeg raznega starega perila in obleke. — Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih
1 Prostov. gasilska četa Ljubljana—severni del priredi ob priliki svojega občnega zbora v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 9 dopoldne v Muv-ričevi dvorani (nasproti kavarne Majcen) predavanje »Požarna zaščita pred letalskimi napadi«. Predaval bo gasilski inšpektor g. inž. Dolenc Franc. Vabimo bežigrajsko občinstvo, da se poučnega in zanimivega predavanja v čimvečjem številu udeleži. Odbor.
1 Izlet na Kurešček. Prijave Putnik.
1 Vojni prostovoljci, člani okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, se obveščajo, da bo 21. redni letni občni zbor dne U. februarja t. 1., na predvečer 10. februarja pa bo zaupni članski sestanek. O prostoru in uri občnega zbora ter sestanka bo pravočasno objavljeno v časopisju in z okrožnico. — Uprava.
1 Slavna pevka Maria Cebotari poje »Madame Bntterfly«. Ime slovite pevke Marije Cebotari je klnoobiskovalcem dobro znano iz njenih prejšnjih lepih filmov »Petrograjski slavček« itd. Danes in naslednje dni pa bo znamenita pevka po daljšem odmoru spet nastopila v Ljubljani, in sicer v vlogi »Madame Butlerfly< v krasnem muzikal-nem in pevskem filmu »Premiera Madame But-terfly«. Ta film, ki Ima za muzikalno osnovo Puc-cinljevo opero »Madame Butterfly«, je bil izdelan v Rimu s sodelovanjem najboljših umetnikov. Glasbeni del Izvaja orkester kr. rimske, opere. Film ima vsebino, zajeto Iz sedanjosti, iz življenja mlade pevke ter ima f>oleg svoje resnosti v dejanju tudi svojo komično, zabavno noto in to zelo močno poudarjeno. Dokaz temu sta Lucie Englisch in odlični komik Paul Kemp.. »Premiera Madame Bulterfly« je na sporedu v kinu Union.
1 Smučanje in sankanje po Poti na Orle, torej na golovški poti od Hradeckega ceste do zadnje nove hiše, je strogo prepovedano in policijsko kaznivo, ker smučarji in sankači ogrožajo pešce in delajo škodo.
1 Mickey Rooney in Wallace Berry v filmu »Vesela potepuha«. Tudi v Ljubljani si je pridobil mladi Mickey Rooney toliko simpatij, da velja za najbolj priljubljenega junaka filmskega platna. Še večja pa bo radost kinoobiskovalcev, ce jim povemo, da bo topot nastopil Mickey Ro-oney v družbi sijajnega, karaKternega igralca \Vallaca Berryja. Ta skupni nastop Rooneya z Berrjjem dokazuje, da štejejo danes filmski pro-ducenti Rooneya že kot umetnika velikega formata, med najbolj čislane zvezdnike na filmskem nebu. Film se imenuje »Vesela potepuha« in bo predvajan v kinu Slogi, kjer je M. Rooney prav za prav že doma, saj so bili v Slogi predvajani vsi njegovi odlični filmi. Široki krogi Mickey Ro-oneyevih oboževalcev bo našel v »Veselih potepuhih« v kinu Slogi mnogo zabave, veselja in razvedrila.
Izredno lep in zabaven pevski film. ki ga preveva muzika mesmrtne Puccinljeve ooere ..Madame Butterflv
Maria Cebotari
Lujie Eoglisch — Paul Kemp in drugi
Danes premiera!
Ob 16., 19. in 21. uri
Kino Union, tel. 22-21
Pred sodniki zaradi smrti svoje iene
Državni tožilec obtožuje moža, da je ženo do smrti izstradal
Mariborsko okrožno sodišče še ni obravnavalo takega slučaja, kakor je bil današnji, pri katerem je sedel na zatožni klopi premožen mariborski posestnik, ker ga je državni tožilec obdolžil, da je zakrivil smrt svoje žene. Obtožen je bil 54Ietni vpokojeni policijeki nadstražnik ter lastnik 400.000 din cenjenega premoženja Josip Kugy iz Frankopanske ulice št. 14 v Mariboru. Državni pravdnik je prav nazorno opisal svojo obtožbo:
Josip Kugy se je poročil, ko je bil star 34 let, za ženo pa si je izbral vdovo Eleonoro Farič, ki je bila 21 let starejša, kakor ženin. Gotovo ni poročil svoje žene iz ljubezni, ki je med 341etnim možem in 551elno vdovo skoraj izključena. Bolj kakor žena se mu je dopadla njecia lepa dvonadstropna hiša na Frankopanski cesti 14 z velikim vrtom ter krasno vinogradno posestvo v Košakih. Pri poroki je res žena [»delila svojemu mlademu možu »oposestvo vseh nepremičnin. Kugy je postal s tem stvamo lastnik lepega premoženja, ker njegova žena od svoje poroke dalje ni imela nobene ebsede več v hiši. Žena se je sicer takemu postopanju upirala ter je nekaj časa poskušala celo, da 6e reši moža z ločitvijo. Nekajkrat se je odločila za ta korak, ki bi jo bil rešil velikega trpljenja, toda ni ga upala do konca izvesti. Končno pa je imela leta 1932. le toliko poguma, da je vložila tožbo, v kateri je zahtevala razveljavljenje ženitne in dedne pogodbe Navajala
je, da 6i je njen mož prilastil vse gospodarstvo, da sam razpolaga z dohodki in da ii noče dajati niti pojasnil od hiie in od posestva, da jo stalno ogroža
in zlo6tavlja in da ji ni zvest. Nedvomno bi bila uspela s svojo tožbo, toda ko je začelo sodišče z zasliševanjem prič, je tožiteljica nenadoma iz neznanega vzroka tožbo 6pet umaknila.
Začetkom leta 1939 je Eleonora Kugy težko zbolela. Navezana je bila na posteljo, oskrbe pa ni imela. Njen mož ie odhajal zjutraj na posestvo v Košake ter je puščal ženo samo brez nadzorstva v nezakurjenem stanovanju, da |e vsa drgetela od mraza. Radi oslabelosti si ni mogla pomagati, pa tudi drugi ljudje niso mogli k njej, ker je mož pri odhodu stanovanja vselej zaklenil, žena pa ni imela ključa. Stranke, ki 6o stanovale v hiši, so vedele za bedno stanje uboge ž:ne. Nekatere so Kugyja opo-
zarjale, naj pokliče zdravnika, ta pa jim je nekoč zabrusil: »Kaj ji bo zdravnik, kaj mislite, da ji bo dal trideset let nazaj?«. Odkrito pa si stranke niso upale nastopiti proti hišnemu gospodarju, ker 6o se bale, da bi jim odpovedal stanovanje. Ljudi je bilo groza, kaj se je vse dogajalo. Priče pripovedujejo, kako so slišale, da je Kugyjeva žena tolkla po vratih ter kričala, da je lačna in da noče umreti od gladu. Drugič so spet slišale, kako je Kugy preklinjal po svojem stanovanju, zmerjal ženo ter butal z njo ob vrata. Ko je Kugyjeva žena nekoč prišla z nabavno knjižico k mesarju, se je vsa tresla ob pogledu na meso ter za božjo voljo prosila mesarja, naj ji da nekaj mesa, ta pa je odvrnil, da ji ga na knjižico sme dati le za 3 dinarje, ker je tako naročil njen mož. Vse to se je dogajalo v hiši zelo dolgo, končno pa so začele prihajati na oblaetva prijave brez podpisa, v katerih se opozarja na trpljenje uboge žene. Uvedena so bila poizvedovanja, toda policiji si stranke v hiši niso upale ničesar obtežilnega izpovedati, pa tudi uboga žena sama je bila tako ostrašena, da je na vsa vprašanja samo molčala.
Končno pa je posegel vmes mestni fizikat, na katerega odredbo je bila Eleonora Kugy dne 9 marca lanskega leta sprejeta v bolniški oddelek mestne oskrbnišnice. Tukaj so ji nudili vso nego, dobila je, kar si je zaželela, toda vse je bilo zastonj. Prestano trpljenje jo je tako oslabelo, da je dne 20. marca umrla. Ko so |o sprejeli v oskrbnišnico, je tehtala ta odrasla žena manj, kakor otrok, namreč samo 25 in pol kg. Fotografija, katero so napravili, jo prikazuje kot popolen skelet, obdan z uvelo kožo. Po smrti so jo stehtali še enkrat Icr je imela tedaj le 19 kilogramov. Vzrok smrti je pokazalo raztelesenje: 6plošna oslabelost, ki io je po zdravnikovem mnenju povzročila pomanjkljiva oskrba
Za dan ašnjo razpravo je vladalo izredno zanimanje ter so ljudje razpravno dvorano do zadnjega prostora napolnili. V senatu so bili dr. Čemer kot predsednik, Rebula in dr. Grmovšek kot prisednika, Kukovič kot zapisnikar. Obtožbo je zaftopal državni tožilec Sever. Obtoženec je zelo tiho odgovarjal na predsednikova vprašanja, da se je jedva slišalo, izjavil je, da se ne čuti krivega, da je za ženo dobro skrbel, v bolnišnico pa je ni dal, ker mu je
,WALLACE BEERY in MICKEY R00NEY
Vesela potepuha
(Greh preteklosti)
Dva najmočnejša karakterna igralca, prvikrat zsjedno na filmskem platnu! - Ganljiva filmska drama dvojice ljudi, ki jih je kruta usoda povezala v skupnem potepuškem življenju
Premiera danes 16., 19. in 21. uri
Kino Sloga
Telefon 27-30
Najnovejša poročita
O cem bodo razpravljali v Belgradu na konferenci balkanskega sporazuma
Važna izjava turškega zunanjega ministra Saradzogla
Ankara, 26. jan. o. Turški zunanji minister Saradzoglu je davi sprejel domače in tuje časnikarje, ki jim je povedal, du bo balkanska konferenca v Belgradu trajala tri dni. Na vprašanje časnikarjev, o čem bodo govorili na konferenci, je minister Saradzoglu i/.javil, da bodo na konferenci nujprej rnzpravliuli o odnošajih med balkanskimi državami samimi. Za zaprtimi vrati pa bodo podrobno proučili odno.šajc med balkanskimi državami in velesilami. Minister dvomi, da bi bili na konferenco povabljeni tudi Madžarska in Bolgarija. Na koncu je minister poudaril, da upa, da bo Balkan pripravljen za vsak primer, če bi se vojna razširila tudi na njegovo področje.
Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da bo-
do na balkanski konferenci v Belgradu razpravljali o obnovi Bulkanskega sporazuma, o razgovoru med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in mudžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem v Benetkah, o novem položaju v vzhodni Evropi po zasedbi Poljske ter o odnošajih med članicumi Balkanskega sporazuma in onimi balkanskimi državami, ki niso članice tega sporazuma. Vsekakor bodo članice Balkanskega sporazuma skušale doseči, du bi pristopili k Balkanskemu sporazumu tudi Bolgarija in Madžarska, da bi tako vse balkanske države ustvarile močan blok, ki bi se mogel upreti vsakemu napadu na Balkan.
Dr. Ciodfus v Italiji
Rim, 26. jan. AA. Ilavas: Obisk .šefa gospodarskega odseka v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Cloditisa, utemeljujejo po podatkih iz dobro obveščenih krogov s jMitrebo, da so razčisti vrsta vprašanj gospodarskega in finančnega značaju med Nemčijo in Italijo. Nemška vlada bi želela prilagoditi novim razmeram italijansko-nemške trgovinske sporu-zurae, ki so v veljavi zadnji dve leti.
Razstava krščanske umetnosti v Rimu leta 1942
Vatikan, 26. jan. AA. Štefani: Potrjujejo, da bo ob priliki svetovne razstave v Rimu Vatikan organiziral veliko razstavo krščanske umetnosti i/, vseh dežela, v katerih delajo katoliški misijoni. Vatikan Ivi sodeloval tudi na razstavi s svojo katoliško, razstavo, ki bo obsegala zbirko mojstrskih del, ki bo dokazovala razširjenost katoliške Cerkve j>o svetu. Paviljon svete Stolice bo zgrajen poleg monumen-talne cerkve, ki bo zgrajena na rimski svetovni razstavi na Mussolinijevo željo.
Spremembe v češki vladi
Praga, 26. jan. AA. DNB: Uradno poročajo, da je predsednik Ilachn razrešil dolžnosti kmetijskega ministra dr. Feierabenda. Posle tega resora bo do nadaljn jega vodil pravosodni minister K rejci. Dr. Ilaclia je prav tako razrešil dolžnosti predsednika vrhovnega odbora za nadzorstvo nad cenumi inž. Jaromira Nečasa.
Slovenci vendarle pojdejo v Garmisch-Partenkirchen
Belgrad, 26. jan. m. Na zahtevo ministra za ljudsko telesno vzgojo g. Tomiča so bile sprejete zahteve ljubljanske Ilirije glede udeležbe njenega moštva pri hockeyskih tekmah v Garmisch-Partenkirchenu. Jugoslov. moštvo bo vodil g. Vodišek.
vratar dejal, da nimajo prostora. Bal se je, da bi ležala v bolnišnici na hodniku ter prezebala. Vse to pa, kar ga dolžijo priče, je laž in govore vse le iz maščevanja.
Nato je sodišče zaslišalo dva zdravnika, ki sta pokojno Eleonoro Kugy pregledala še na njenem domu. Dr. Zirngast, ki je bil prvi pri njej, je izpovedal, da je naročil hčerki obdolženca, naj spravijo bolnico v bolnišnico, hčerka pa je izjavila da oče 6troškov za bolnišnico ne bi hotel plačati. Tudi dr. Darazio jo je preiskal ter hotel poslati v bolnišnico, pa so mu izjavili, da ima dobro oskrbo. Mestni fizik dr. Novak jo je pregledal v oskrbnišnici, pa je bila takrat že tako slaba, da ni mogla več govoriti.
Zanimivo je opisal policijski nadzornik Lovren-čič svoje poizvedbe. Policija je bila najprej opozorjena na stanje Eleonore Kugy z nekim nepodjji-6anim lističem, ki so ga ljudje našli na cesti ter ga oddali na stražnici na Frankopanski ulici. Na podlagi tega je šel potem nadzornik v Kugyjevo stanovanje. Žena je ležala v postelji, obrnjena proti steni ter ga ni pogledala. Dejala ie, da ji mož da jesti, kadar gre in kadar se vrne. Na vprašanje, če jo v stanovanje zaklepa, je odvrnila, da jo mora, ker bi drugače vse pokradli. Potem ko j« nadzornik odšel, pa 60 6tranke pripovedovale, da je pokojnica vprašala, če odhaja policist sam. Ko so to potrdile, 6e je hotela obleči ter oditi za njim, da mu vse pove. Nato 6ta bila zaslišana kot priči dr Jurečko, ki je podal obdukcijski izvid in dr Pavlič, ki je izjavil, da je izvirala oslabelost od nezadostni prehrane. Močno sta obremnjevali obtoženca obe priči Rozman in Glazerjeva.
Razprava je trajala do pol 2 popoldne. Poslušalci so vztrajali v nabito polni dvorani do konca Ko se je pojavil senat po kratkem posvetovanju v sodni dvorani, je bila napetost zelo velika. Senat je razglasil razsodbo, da je Josip Kugy oproščen vsake krivde. Sodba je pri poslušalcih izzvala glasno kritiko, državni tožilec pa je napovedal revizijo.
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-Zadobrova priredi v nedeljo, dne 28. januarja t I. ob pol 4 igro »Dobri voiak Sveik« Igra se tfodi m časa svetovne vojne. Vstopnic« v predprod"aji pri tov, Avšiču.
Delovanje namške Gestapo
New Vork, 26. jan. A A. DNB: šef SS oddelkov, IJiminler, je dul berlinskemu dopisniku »Newyork Timesa« izjavo o boju, ki ga Nemčija vodi proti kriminulu. Ilimmler je (fe-jal: Kar se tiče vesti, ki so se razširile o Gestapo, sem prepričan, da je nemška policija mnogo več vredna kakor pa ji pripisujejo glasovi v tujini. Delamo vse, kar najbolje vemo in znamo, du bi zatrli kriminal v naši državi. Statistični podatki kažejo na tem polju velik uspeli. Mi smo prepričani, da morajo biti resnični zločinci odstranjeni od družbe iu jih zato tudi pošiljamo v koncentracijska taborišča. No, oni imajo tam boljšo hrano in so boljše oblečeni, kakor pa so bili n. pr. rudarji v pokrajini \Valles. Glede politič. nasprotnikov je Ilimmler dejal: Oni nas ne zanimajo, Nastopamo samo proti tistim, ki poskušajo pripravljati kako zarote uli kaj takemu podobnega. Kakih drugih razlogov v politič. oziru nimamo, če kdo misli, du smo delali najiake, naj pride k nam in se bomo z njim razgo-varjali ter jim vse pojasnili.
Himmler je zatem govoril o preseljevanju prebivalstva ter dejal, da je manjšinsko vprašanje že stoletja kalilo mir v Vzhodni Evropi ter da je Nemčija zdaj na poti k rešitvi tudi tega vprašanja.
Promet v nemških pristaniščih
Berlin, 26. jan. AA. DNB: Reorganizacija dela vzhodne Evrope nalaga nove dolžnosti, prav tako pa nudi tudi nove možnosti nemškim pristaniščem ob Baltiškem morju Pristanišče Stettin je že j>okazalo živahen promet, ker gre preko njega izvozni in uvozni materiul bivše Avstrije, protektorata in gornje Šlezije. Povečal se je tudi trgovinski promet med Nemčijo in Severnimi državami. Dalje je povečan trgovinski promet med Nemčijo na eni ter Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo na drugi struni. 'Irsovinski promet s Sovjetsko Rusijo, ki je bil toliko važen /e v predvojnih časih, je v zadnjih časih tudi znatno oživel, večje perspektive pa naj bi se šele uresničile. Tudi pristanišče Gdansk', ki so ga Poljaki toliko zanemarili, knkor tudi Gdinja imata zdaj zelo živahen trgovski promet. V Gdinji, ki se zdaj imenuje Gotenhafen, je v trgovinskem oziru nastopilo tudi znatno zboljšanje. V Kd-nigsbergu, ki ie bil po svetovni vojni precej zapuščen, poteka zdaj velik promet med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, in prav tako tudi z Litvo.
Drobne novice
AVashington, 26. jan. AA. Predsednik USA Roosevelt je ponovno izjavil, da je Američanom dovoljeno vstopati v tuje vojske in da ne bodo izgubili ameriškega državljanstva, če ne prisežejo zvestobe kaki vojskujoči se državi. Razen tega poročajo, da ie 2(X) ameriških letal že bilo poslanih v Anglijo z ladjami v spremstsvu ter da so ta letala tudi že prispela na Angleško.
Berlin. 26 jan. AA. DNB: Nogometna tekma med Nemčija in Jugoslavijo bo na Dunaju dne 14. aprila.
Ottawa, 26. jon. AA. Reuter: Ministrski predsednik Mackenzie Kmg je izjavil, da bodo volitve v Kanudi verjetno 26. marca t, 1.
Slovenj Gradec
Smuike tekme FO. V nedeljo popoldne je priredil FO tekmo mladcev in naraščaja v smuku in teku. Od mladcev je tekmovalo 7, od naraščaja pa 12 članov. V smuku je bila dolga proga 1 km in v teku 3 km za mladce, za naraščaj pa v smuku 700 m, v teku 1.5 km. Od mladcev je dosegel v smuku 1. mesto Križaj Rado v 2.25, 2. Smolčnik Fika v 2.40, 3. pa Šoster Edi v 2 45 min V teku 1. mesto Križaj Rado v 12.45 2. Sester Edi v 13.30 in 3. mesto Smolčnik Viktor v 14.15, V kombinaciji Križaj Rade l. mesto * 15.10 min, Šoster Edi II v 16.12 in III. Smolčnik Viktor v 16.55 Od naraščaja je dobil v wnuku 1, mesto Bari Franc v 0.37 m, 2. Konečenik Maks v 0 40 m, 3 Nabernik Feliks v 0.50 m V teku Bari Franc I mesto v 8 56, 2. Konečnik Maks v 9.26 3. Nabornik Feliks V kombinaciji !. mesto Bar! Franc, 2 Konečnik Maks, 3. Nabernik Feliks. Prihodnjo nedeljo bodo tekme članov FO,
KULTURNI OBZORNIK
Jože Kastelic: Prve podobe
Kot prva knjiga Literarnega kluba v Ljubljani
za leto 1940 je izšla pesniška zbirka pesnika Jožeta Kastelica: Prve podobe, ki je bila dotiskana, kot je napisano na zadnji strani, z novim letom 1940. Jožeta Kastelica poznamo kot pesnika že iz naših revij, predvsem iz Doma in sveta, pa tudi iz Ljubljanskega zvona. Uveljavil se je tudi že kot klasični filolog z raznimi ocenami iz svojega strokovnega predmeta. Tudi ta zbirka njegovih pesmi izpričuje njegovo klasično estetsko usmerjenost v notranjem ritmu, ne sicer v shematično enakomernem metrumu rimske prozodije, temveč v tako raznovrstnem in tenko uglašenem svobodnem ritmu starogrških liričnih korov, kjer ne igrata vloge ne metrum ne rima, temveč notranja simetrija po-samezih besed, notranja rima, ali teracija ln ka-denca stavka. Kastelic je namreč po svoji pesmi še zrastel iz pristno romantičnega pesniškega izraza, ki se še ni omejeval v zaprti formi kitičnosti in rim ter enakomernih ritmov, temveč je vsa forma pesmi lik njegovega notranjega ekspresio-nističnega gledanja na sebe in svet, ki si išče sproščenosti tudi v obliki. Toda njegova lira se tudi že uglaša v bolj disciplinirano obliko v zadnjem delu, kjer se vsa izraža že v novodobnem sonetu. Toliko o njegovi zunanji obliki, ki ustreza popolnoma njegovemu notranjemu doživljanju Snovno pa je Kastelčeva zbirka različna V celoti pa je z uvodno pesmijo posvečena človeškemu bratstvu in miru ter s tem postavljena v današnjo sodobnost. Sicer pa razpada v tri dele Prvi del vsebuje lju-bavne pesmi, prelepe pesmi ljubezenske lirike, bridkosti in lepote, sprejemov in svidenj, ločitev, zaves, razodetij in pomoči drug drugemu, vse v polni lepoti srebrnega ozračja, meseca, cvetov ter dišav, izražajočih občutja dveh, ki v naročju žive pokrajine iščeta svojo usodo kot sredi vesoljstva, na ozadju resonance vsega stvarstva v sredini sveta. Tišina, milina in sladkost sladkega, nikakor pa ne sladkobnega doživljanja, toda že pod slutnjo žalosti, bolezni in smrti. To se kaže v zadnjih pesmih tega cikla, v Pogovoru, ko si dekle pripravlja svatbeni prt, fant pa prt za mrtvaško spanje, in se konča z zadnjo pesmijo, eno najlepših v zbirki »Nocoj«, ki je resnični, tudi notranji popolno vreden pendant Murnovi baladi o Damjanu — resnična balada bolnega človeka.
Kako polno se bero taki verzi kakor je n. pr. naslednji opis dneva:
Trava šumi od tisoč nevidnih bitij
in zrak je poln dvojic v ljubezni pijanih,
Na kamenu bije z vijugastim, prožnim telesom
zvit gad ob skalo.
Grm — stoglasen ptič — cvrči.
Breze so bele haljice skrile
pod valom svojih kipečih las.
ali
Na tvojem čelu mir gori, pri tebi slonim kot stražar in klic. Večerne zvezde sijo s teme nevidnega neba,
Jasmin opaja pota, lan cvete. Na zibki bodočnosti se zibljeva sredi sveta. Mesec vzhaja.
Drugi del vsebuje objektivnejšo pesem, pesem, ki se dotika predmetov izven človeka, toda vedno in vselej z globljo mislijo o stvarstvu in
Pred današnjo premiero Dvoržakove »Rusalke«
(Vtisi s skušnje.)
Za vsakogar, ki je imel kdaj priliko prisostvovati skušnji za uprizoritev dela, ima njegovo nastajanje, materializacija iz mrtvih tiskanih besed in not v oživotvorjenje, poseben čar. Kakor vse, kar se poraja iz misli v materijo, je napon moči in volje, je boj in zadovoljstvo ustvarjanja. Kdor zna zasledovati, kako polagoma nastaja od dne do dne iz prvih skušenj predstava ima vtis, ko da vidi zoreti sad, vidi, kako postopoma menja obliko in barvo, dokler končno ne dozori.
Prav tako je z nastajanjem umetnine. Kdor je videl prve poskuse (v operi so zasedene glavne partije večji del z našimi najmlajšimi močmi, ki jim je treba predvsem v igralskem oziru odpirati pravo pojmovanje partije) in njihov napredek, mora biti vesel našega opernega naraščaja. Hey-baiova v naslovni vlogi Dvorakove Rusalke, je zastavila poleg velike volje do dela, vso doto, ki jo prinaša kot lepo obetajoča začetnica: naravni material: glas, talent za igro, lep pojav in mnogo razumevanja za režiserjeve zahteve glede pojmovanja vloge. Vidalijeva v partiji knežne in Lupša kot povodni mož, sta oba postavljena pred ne-lahke naloge: operni režiser (Debevec) mora staviti upravičene zahteve, da dobi partija poleg pevske strani tudi po pojmovanju vsebine, igralsko, čim bolje izvedena.
In tako dobi človek, ki sedi pri skušnji v parterju, vtis, da so vsi od navedenih, preko Koge-ieve kot Ježi-babe do Francla, od vil, do zadnjih epizod, že v pravem vzdušju te melodijozne, pravljične opere, polne hrepenenja, ki obdaja različne svetove kakor megla, da kolobarijo po kaosu, se dotaknejo drug drugega v izpolnitvi, se zlijejo ali v dotiku stro: V Dvorakovi »Rusalki« občutimo v glasbi in dejanju ta valujoči nemir sladkega in usodnega hrepenenja: pravljični svet (Rusalka), ki si sam, ni dovolj — hrepeni po združitvi s človekom (princem) navzdol; človeški sanja po višjem — pravljičnem — demonični svet (Ježi-baba) pa meša usode po nekih tajinstvenih zakonih, ki se jim ne more nihče zoperstaviti.
Izmed tistih, ki poslušajo opero pri predstavi, je zelo malo ljudi, ki slutijo, koliko dela je vloženega v posamezne prizore in kako težko je ustvariti v izrazu tajinstvenost pravljičnega sveta, nadnaravnega, iz človeške domišljije ustvarjenega, in kot nasprotje k temu realni človeški svet. Med čisto, nadzemsko ljubeznijo, ki jo predstavlja »Rusalka« in nagonsko ljubeznijo, katero predstavlja knežna, koleba princ, in njegovo hrepenenje, ki ga priteza zdaj ena, zdaj druga sila, se trga med obema. Za tem, na prvi pogled čisto pravljičnim motivom, je skrit prastari konflikt vsega človeštva: kako ga nagon vleče nižje k slabšemu, čeprav hrepeni v višine.
Vprizoritev »Rusalke« pa ni samo zaradi zasedbe "partij vredna velike pozornosti, tokrat igra izredno važno vlogo inscenacija, ki zahteva od in-scenatorja, oz, gledališkega slikarja posebno žive domišljije. Tekom let smo se naučili ceniti sposobnosti mojstra Skružnegs, ki je prav v tišini in včasih premalo upoštevan naslikal že veliko Ste-
človeku v njem. Ni to impresionistična pesem o pokrajini, noči, razgledih in obzorjih, kakor je deloma naslov tem pesmim, temveč je vsa duhovno potopljena v smisel sveta, bolesti, Družine naroda ločitanja) in časa (Dies irae).
Ko veter dobro govori:	•
kar še danes mož živi.
smo si tujci, brez srca
in otroke v srd sveta
žena z radostjo rodi
Najlepfe pesmi v tem ciklu so tiste, ko »duh zemlje stopa vanj«, kakor je v pesmih Doma ali Večer, eni najboljši v zbirki sploh. Te pesmi so uglašene bolj na miselno plat po verzu »moja misel je vse pretehtala — vse je prelahko!« Kako ekspresionističen je njegov pogled na svet, kaže najlepše pesem, ki jo je navdahnila Jakopičeva podoba Zeleni pajčolan in ki podaja v prav Jakopičevih mističnih barvah občutja in njihov začutni duhovni smisel obenem. Taka so njegova občutja ob zvonenju avemarije, ob noči, večeru, ko se sklanja k zemlji:
Po nebu mesec plava, še je v čolnu luč, duhovi se k zemlji sklanjajo, mene z njo skupaj vidijo — dobro, dobro ...
ni več razlike
med menoj in njo...
Tretji del pa je en sam cikel sonetov, posvečenih Albini Jermanovi, ter spada med najlepše sodobne cikle sonetov tako po svoji uglašenosti, močnosti in neizrabljenosti izraza, kakor tudi novih figur, podob, ki jih je Kastelčeva poezija polna. S temi soneti se je Kastelic pridružil polnovredno drugim najnovejšim pesnikom, ki ne vidijo v sonetih samo besedne virtuoznosti, temveč tudi miselnost globine, čiste občutje in pesniške kom-paracije, kakor je n. pr. gotsko uglašeni zadnji sonet, ki morda moti samo z zadnjo besedo, ki je obenem tudi zadnja beseda v knjigi.
Jože Kastelic se je dobro predstavil s svojim prvencem kakor tudi Literarni klub, ki je zbirko izdal. Kastelic bo v slovenskem pesniškem razvoju povojnega rodu vezal ekspresinonizem z duhovnim realizmom in še dlje — z najnovejšim impresionističnim in realističnim rodom. Kakor ga ta zbirka kaže že pri izhodišču, pri katerem še bralca moti marsikdaj preveč miselna abstraktna poanta ali neroden simbol (Prošnja), ki se lahko spremeni v banalnost, je vendar zrela podoba pesnika, ki resno pojmuje svoj poklic in je tudi dal svojevrstno, osebnostno podobo svojega doživljanja sveta. Po tehtnosti izraza in pesniškega figurativnega oblikovanja kakor tudi po svojstveni mračni pa tudi v mesečini se lesketajoči podobi sveta, radosti nad naravo, ki jo izpodjeda bridkost in misel na
bežni, trdi, strti tek življenje, življenje moje, ki je zavrglo luč in svet in samo šlo umirat v svet,
po tem svojskem doživljanju, ki ga je zajel polno v to knjigo prvih podob, bo ta zbirka lepo predstavljala nov ton v našem pesništvu ter se po pomembnosti dostojno uvršča k podobni, a Iahkot-nejši, bolj ženski osvetljavi sveta pri Tauferjevi.
td.
Stražna ladja na morju, ki budno pazi na vsakršno premikanje sovražnih sil.
Pariške knjižnice morajo spel odpreti svoje dvorane
Ko je v septembru 1939 izbruhnila vojna, so v Parizu pričakovali, da bo treba kaj kmalu zapreti vse dvorane številnih knjižnic francoske prestolnice. Največja knjižnica — Bibliotheijue natio-nale — je takoj prvi dan objavila, da sme v njene dvorane dnevno samo sto oseb. Toda že po prvih tednih je nastal naval na narodno knjižnico tolik, da so se razni ljudje, ki so hoteli v knjižnico, nastavljali že zgodaj zjutraj v vrsto pred glavnim vhodom, da bi prišli tako na vrsto. Policija je morala postaviti tja posebne reditelje, ki so po vrsti spuščali čitatelje skozi glavni vhod. Ta nenavadni pojav se je v naslednjih tednih še bolj uveljavljal, ko je postal naval na knjižnico tolik, da se je vrsta oseb, ki so hotele v knjižnico, raztegnila že več sto metrov daleč.
Zato so morale oblasti že po prvih tednih vojne zvišati število dovolilnic tistim, ki lahko tudi med vojno obiskujejo glavno knjižnico. Najprej je bilo to število zvišano na 150, sedaj pa je naraslo že na 200.
Druge manjše študijske in ljudske knjižnice so prav tako morale v zadnjih tednih podaljšati uradne ure, to je čas, ko so dvorane knjižnic odprte.
Kdo je povzročil požar na parniku „Oraz(o"
Ko so francoske vojne ladje reševale potnike z gorečega italijanskega parnika »Orazia«, je francoska vojna mornarica aretirala med potniki več sumljivih osebnosti. Tako je francoska vojna mornarica odvedla pred francoska sodišča devet sumljivih potnikov iz Srednje Evrope, in sicer osem Židov in nekega zdravnika, ki je potoval v Ameriko iz češkomoravskega protektorata. Na parniku je bilo 49 izseljencev iz Srednje Evrope, ki so odhajali v Južno Ameriko.
Seveda sedaj krožijo zelo različne domneve o tem, kako je prišlo na parniku do eksplozij, ki so povzročile požar. Tako je neka agencija razširila vest, da je francoska vojna ladja ustavila italijanski parnik in ga nekje med Genovo in Barcelono preiskovala nad štiri ure. Šele ko so francoski pregledovalci zapustili parnik, je nastal požar. Seveda hoče ta vest precej zahrbtno vreči odgovornost za požar na ramena francoske mornarice.
Verjetno je, da je nekdo med vožnjo parnika nekaj podtaknil med stroje, da je parnik nato zgorej po sedmih eksplozijah, ki so si sledile v nekaj sekundah.
S E* O R T
vilo res prekrasnih inscenacij. Naš mojster, rodom Čeh, ustvarja s posebno ljubeznijo in razumevanjem inscenacijo za pravljične igre. »Rusalka«, opera velikega hrepenenga iz čeških dobrav, je motiv, v katerem se lahko razživi njegova slikarska invencija v sozvočje barv in oblik, v posebnem navdihu. Opera je umetnina, pri kateri uživa poleg sluha predvsem oko, v estetskih lepotah. »Rusalka« bo lahko s subtilnostjo lirskih nastrojev v glasbi in interpretaciji in temu izrazu odgovarjajočo inscenacijo prinesla v operni spored za uži-vatelje nežnotkanih umetnin lepo pridobitev. Mu-zikalno vodstvo opere je vrokah dirigenta Nika Stritofa.
Maša SI.
»Kres«, glasilo Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani, je letos začel izhajati v prenovljeni obliki kot Štirinajstdnevnik ter ne več kot mesečnik. Postal je živahnejši in pestrejši; na eni strani bolj organizacijski, na drugi pa idejno borbenejši, kakor terja današnji svetovni položaj in čas Z lepimi uvodnimi načelnimi članki uvaja urednik naše fante v cerkveno leto in delo v tem času, tako n. pr. ravno za predpustni čas svetuje odpoved alkoholu (temu služi tudi citat iz Slomška na str. 29). Potem slede organizacijska poročila, živahni dopisi fantov, ki so pri vojakih ali pa doma ter se tako z dopisi oglašajo svojim bratom, kar naj se še poživi. Vmes pa je veliko manjših člankov o komunizmu, o potrebi večjega tovarištva, o katoliškem časopisju in Katoliški akciji, o glavni nalogi našega stoletja, ki je pokristijanjenje kulture. Telovadba, šport in poročila o novih knjigah izpopolnjujejo prostor. Za leposlovje skrbi pisatelj Ivan Čampa, ki piše novelo iz spomladi pred maj-niško deklaracijo »Ivan Novak«. List, ki izhaja vsakih štirinajst dni in ga urejuje prof. Fr. Jese-novec, stane letno 20 din (oz. pod skupnim ovojem 18 din!) — Upravništvo je na Rakovniku, Ljubljana VIII.
»Monatsheite iur NS Sozialpolitik«. V Nemčiji izhajajo že še6to leto mesečni zvezki o tem, kakšni problemi so v nemškem socialnem življenju sedaj najbolj v ospredju. To revijo izdaja Nemška delovna fronta, urejuje jo pa Franz Mende, ki je voditelj socialnega urada nemške delovne fronte.
V zadnji decemberski številki objavlja revija na prvem mestu članek o takozvani svobodni kupni moči v vojni. Zelo važne socialne probleme, ki «o v zvezi z nemško zasedbo Poljske obravnava v posebnem članku Wemer Kahl in sicer v članku »Delovno pravo na Poljskem«. O zavarovalni zaščiti vpoldicancev v vojsko piše dr. Emcst Noiting. Slede članki o borbi proti tuberkulozi, o načinu delitve živilskih kart, o pokojninskem zavarovanju vojnih obveznikov in dodan je še obsežen knjižni pregled. — Vsaki številki je še dodana posebna priloga, ki obsega določbe o delovnem času v vojnem času, prav tako pa je še dodana obšima priloga, ki prinaša vsa navodila za zaupnike v delavskih obratih,
Popravek. V poročilu o Detelovi Trojki je tiskarski škrat napravil iz Radivoja — Slavoljuba, iz klenega — lenega, zaradi — zavedno, uvoda — naroda, razsvetljujejo — razmiSljujejo, kar bo seveda bralec sam lahko popravil.
Tržič je pripravljen za sprejem gostov
III. izlet gorenjskih smučarjev bo v resnici ena največjih zimskošportnih prireditev zadnjih let. 355 tekmovalcev se je prijavilo in sicer 90 seniorjev za alpsko kombinacijo, 70 juniorjev za veleslalom, 15 žensk za veleslalom, za tek na 18 km bo 20 tekmovalcev, na 5 km 60 ter na 3 km 40. Za skoke pa je prijavljenih 20 seniorjev ter 40 juniorjev. Med prijavljenci so naši najboljši smučarji kakor Praček, Heim, Znidar, Čop, Cizelj, Gajšek, Starman in drugi. Pri tekmah bo sodelovalo 14 klubov. Danes bo slovesen sprejem zastopnikov vojaških in civilnih oblasti v Tržiču, ki je ves v zastavah.
Tržič se je kar najbolje pripravil na ta praznik, tako, da bo vsak udeleženec odšel z najboljšimi vtisi od te lepe zimskošportne pokrajine. Domačini z merodajnimi činitelji občine na čelu, so 6e za stvar na vso moč zavzeli ter se složno oprijeli dela, da bo izlet izpadel v zadovoljstvo vseh gostov in tekmovalcev. Tudi finančna plat je bila zadovoljivo rešena, četudi je delala v začetku precej 6krbi. Isto-tako je zadovoljivo rešeno stanovanjsko in prehranjevalno vprašanje, tako, da bo vsakdo lahko lepo prenočeval in se dobro ter poceni najedel v Tržiču.
Samo pridite v Tržič vsi prijatelji bele narave in zimskega športa, kajti tako velikopotezne prireditve ne bo kmalu v tem prijetnem gorenjskem količku,
Samo še dva Nurmijeva rekorda
Kdo ne pozna Paavao Nurmija, tega »tihega Finca«, ki je celo desetletje kot fenomen izvoije-val na tekališčih zmago za zmago. Nurmi je bil in je še danes oni lahkoatlet, ki ga občuduje ves svet in ki ga posnema zlasti športna mladina, Toda čas gre svoja pota naprej in se je od večkratnega olimpijskega zmagovalca že takorekoč odtrgal, namreč v toliko, v kolikor se tiče njegovih svetovnih rekordov, kajti danes veljata samo še dva njegova rekorda. Nekateri 60 bležali na zeleni mizi, ker se na nekaterih progah ne vodijo več mednarodni svetovni rekordi, drugi so pa bili zopet na tekališču samem izboljšani. Te so 6icer zopet postavili svetovni mojstri v lahki atletiki, toda današnja tekališča imajo tudi svojo zaslugo pri tem Ostal je samo fantastični svetovni rekord v teku na eno uro, ki ga je postavil Nurmi 28. oktobra 1928. leta, ko je preteki 19.210 m ter rekord na deset milj s časom 50:15. KJjub temu, da je eno-umi rekord nekaj neverjetnega, je vendar mogoče, da ga bo že v doglednem času kdo zboljšal. Toda vseeno ostane Nurmi učitelj in svetovalec Maeki-ijev in drugih finskih zvezdnikov Nurmi je nekdanji veliki moister, kateremu bodo še poznejši športni rodovi pletli vence. V naslednjem prinašamo pregled Nurmijevih svetovnih rekordov in onih, ki so dane6 v veljavi:
Nurmijevi svet. rekordi;
1500 m:	3:52,6
1 milja (1609 m): 4:10,4
2000 m: 3000 m:
2	milji:
3	milje: 5000 m:
4	milje:
7500 m:
5	milj:
6	milj: 10.000 m:
15.000 m: 10 milj: 20.000 m: pol ure:
ena ura:
5:24,6 8:20,4 8.59,6 14:07,4 14.28,2 19:15,6
22:22,0 24:06,2 29:36,4 30:06.2
46:49,6 50:15,0 1 «4:38,4 9,957 km
19.210 km
Sedaj:
Lovelock
Wooderson
San Romani
Hockert
Maki
Maki
Maki
6e ne vodi več Iso Hollo se ne vodi več se ne vodi več Maki Maki
se ne vodi več Iso Hollo še ni zboljšan Zabala	1
se ne vodi več Salminen 9 še ni zboljšan
3:47,8 4:06,4 5:16,7 8:14,8 8:53,2 13:42,4 14:08,8
19.01,0
28:55,6 29:52,6
46:45,4
:04:00,2
966 km
Podzvezina prvenstvena tekma v skokih v Liscah pri Celju
Smučarski klub v Celju priredi dne 2. februarja smuško skakalno tekmo za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze in za prvenstvo Celja. Start ob dveh. Tekmovanje bo na Jul. Kugy-jevi skakalnici v Liscah pri Celju, ki dovoljuje skoke do 40 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSZ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ. Prijave za tekmo je poslati najpozneje do 1. februarja 1940 na naslov Smučarskega kluba Celje.
Vesti športnih zvez, klubov n društev
STK Moste. Občni zbor bo v nedeljo dne 28. t. m. ob pol lil doiioldne v gostilni gosp. Bajca. Naprošajo se člani, <la sc občnega zbora sigurno in točno udeleže. Igralci, ki še niso vrnili spodnje opreme, naj to store še danes. Opremo je oddati pri gospodarju, Zaloška 147.
Kolesarsko in motociklMiino društvo tSavat v Ljubljani sporoča članstvu, da se vrši XV. redni letni občni zbor na svečnico, dne 2. februarja v gostilni pri Amerikancu, Florjanska ulica točno ob 10 dopoldne.
AS K. Danes ob 13 redna seja »Akademskega športnega kluba« v Akademskem domu. Za člane upravnega odbora iu načelnike sekcij udeležba strogo obvezna.
Vse, ki se zanimajo ia sodniške izpite iz alpske kombinacije, vabimo v torek popoldan ob j v Akademski dom, kjer nam bo predaval g. Gnidovec.
V nedeljo ajutraj ob 7 priredi «ASK* skupni izlet smučarjev v Žlebe, kjer bo začetniški in nadaljevalni tečaj. Zbirališče na postaji pol ure pred odhodom vlaka. Pridite polnoštevilnol
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromctnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ 26. januarja 1910.
Ratcče-Planica 870 in: —6, oblačuo, 90 cm snega, pršič,
skakalnica uporabila. Kranjska yora 810 m: —5, oblačno, 70 cm snega, san-
kališče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana 560 m: —3, oblačuo, 74 cm snega,
pršič. skakalnica ujiorabiia. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 in: —4, oblačno, 8 cm snega, pršič.
Pokljuka 1300 m: —3, oblačno, mirno, 140 cm snega, pršič.
Bohinjska Bistrica 51S in: —6, oblačno, mirno, 120 cm
snee-a. pršič, skakalnica uporabna. Dom na Komni 1520 m: —1(1, oblačuo, 225 cm sneg«, pršič.
Bom na Voglu 1540 m: —10, oblačmo. 225 cm snega,
pršič.
Tržič 496 m: —3, oblačno, 80 cm snega, pršič, skakalnica upornima.
l)om mi Krvavcu 1700 m: —KI, oblačno 130 om snega, pršič.
Koča na Veliki planini 1558 m: —9, oblačno, 110 cm
snega, pršič. Kureščck 8.13 m: —5, oblačno, fifl cm snega, pršič. Pohorski dom 1030 in in Maciborska koča 1080 m: —D,
oblačno, vetrovno, jug, 50 cm snega, pršič. Peca, 1654 m: —,r>, oblačno, 1.V0 cm snegas, pršič. /Umski vrelec 530 m: —6, oblačno, 62 cm snega, prSič.
ZFO
III. smučarske tekme Zveze fantovskih odsekov v Bohinju in Dovjem-Mojstrani
Ena največjih zimskošportnih prireditev v >e-tošnji zimi bodo brez dvoma tretje smučarske tekme, ki jih priredi Zveza fantovskih odsekov v Bohinju in v Dovjem-Mojstrani. Prav za prav bosta to dve prireditvi. V Bohinju bodo tekme v nedeljo, 4. februarja v alpski kombinaciji (smuk in slalom ter smuk za starejše člane nad 38 let starih), v Dovjem-Mojstrani pa bodo tekme v soboto in nedeljo 10. in 11. februarja v klasični kombinaciji (tek in skoki) ter štafetnem teku in samostojnih skokih. Lični plakati, ki jih je izdala ZFO, vabijo širom Slovenije na ta fantovski praznik, pri katerem bodo tekmovali naši najboljši smučarji. Za tekme v obeh krajih vlada med fanti veliko zanimanje in izgleda, da bodo letošnje tekme prekašale vse prejšnje smučarske tekme ZFO. Prijatelje naše mladinske organizacije vabimo, da pohite dne 4. februarja v Bohinj, 10. in 11. februarja pa v Dovjc-Mojstrano.