p°štnina PLAČANA v gotovini RNIK TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 0 P R A V E t 2S-67 lo 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 22. septembra 1959 NAROČNINA NA MESEC I Cena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, | dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | din 1*— lunaika vztrajnost branilcev Varšave Vsi vn®mški poizkusi, da bi zavzeli poljsko prestolnico, ostajajo dalje brez uspeha — čete čistijo zasedene pokrajine — Francosko napredovanje na zahodni fronti — jivi dogodki v Romuniji — Dobri izgledi za Rčoseveltovo zmago — Holandci pripravljajo potopitev svojega obmejnega ozemlja Vzburi H poljske konjeniške brigade prodrle v Varšavo u v ’ sept* Reuter- Poljska po- rv teki a1aVe Pravii°» da Je bilo me-,?5t tej,u v^erajšnjega popoldneva več-% ’M)mbardirano. Podrlo se je Ndfc. 0 hiš ter je porušeno tudi H h P?8lan<štvo. Ranjenih je večje < $»110 ^ ru3’KeSa poslaništva. >hvVJ^ Poslaništev je odpoto-S nCRa,rSa.Ve' ostali pa sta rusko in X m 0- Vsi nemški napadi na SLJ0®0 so bili odbiti, prav tako < u.na severozahodna predmestja % 0’ RJer. so Poljaki utrjeni. Pri Lu-odhf 3"° nem^ke čete, vendar se f ^°biia brani. Varšavska posadka ^jenijk ^.a^enie, ker so tri poljske brigade, ki so se umikale “ Poznanjskega prebile nemški obroč in prišle v Varšavo. VARŠAVA, 22. sept. (Havas.) V predmestju Prage se bijejo še nadalje srditi boji. Varšavska posadka že dva dni odbija nemške napade. LONDON, 22. sept. Reuter. Polkovnik Lipinski. je davi objavil, da poljske čete v Varšavi krepko držijo v rokah Iniciativo ter tudi napadajo sovražne kolone, če se pojavijo. Sovražnik je davi napadel Varšavo z letali različnih tipov, kar dokazuje, da so boljša letala že poslana na zahodno fronto, štiri letala so bila davi sestreljena, življenje v mestu teče normalno, celo avtobusni promet posluje v redu. od reki Visli. Danes je Varšava trdnjava. V parku »Saksonski vrt« je postavljena težka artilerija. Enako so postavljene poljske baterije po velikih mestnih ulicah. Vse mesto je prepreženo s strelskimi jarki. Posamezne hiše so polne stroj- nic in vsako nadstropje je mitralfe&ke gnezdo. Z nekega stolpa, pravi poročilo, moremo pregledati okolico. Odtod vidimo natančno, kako je nemški obroč oklenil Varšavo in kako brezupen Je vsak odpor. Utrjevanje Rusov v zasedenem ozemlju >1 —•saue, ki so se umiKaie s retiu. priznanje branilcem Varšave Jp& , sept- DNB- Ostanki pre- 'S bltu°**ske vojske pričajo, da se ve-Bzuro In Vislo bliža kon V, izkopanih od bomb, ležijo , avt( »X Okoliški,j B,H*ta pn hm tržn$!$a*° Ie> kadar treba pustiti Orni! si>rrte ujetnikov. Po cestah za lov5® to *7Sebl,e kolone, k! pobirajo £, Prevažajo \e!5, V ^ avtomobili, topovi in ka-vaseh gorijo hiše. prodira, dalje. Njene vr- i>ra!L prevažajo v zaledje, ie vi r ^e'a^° dan In noč nr. % ,(let| ®*°ranih cest. Pri vsem vem ■ L.s^e kmete z družinami, ki bk; na cili ,P°begniii, pa se zdaj spet -°10 grud°- ?a ^ prjj^v sePt. »Berliner Borsen- dopis svojega posebne-na fronti pred Varšavo. Poročilo pravi, da so Poljaki hoteli izbrati Varšavo kot središče razmaha svojih sl!. Po zlomu odpora v prvem delu vojne na Poljskem so se v Varšavo umaknili posamezni polki in več divizij. Iz teh so bile v Varšavi sestavljene nove edinice. Zatem Je prišlo v Varšavo tudi veliko topništva, umikajočega se iz zahodne Poljske. Varšava se je spremenila v veliko vojaško taborišče. V tem času so pričeli Poljaki kopati in utrjevati rove na vzhodu mesta z globokimi rovi za tanke in z električno napeljavo. Toda ta dela še niso bila dokončana, ko so že začeli prodirati nemški bataljoni v predmestja Varšave, zlasti v vilsko četrt v mestni okolici, kjer rovi še niso bili izgrajeni. Istotako so nemško čete prodrle tudi v predmestje Prago vse do nasipa MOSKVA, 22. sept. Poročilo vrhovnega sovjetskega vojnega poveljstva z dne 21. t. m. se glasi: čete sovjetske vojske so v teku današnjega dneva utrdile one črte; katere so dosegle 20. t. m. Zasedeni deli zahodne Bele Rusije in zahodne Ukrajine so bili očiščeni od zaostaHh čet poljske vojske južno od črte Kobrin—Ru-ujinjec. Posebni oddelki rdeče vojske so ob 19. uri zasedli mesto Pinsk in nadaljujejo sedaj čiščenje lvovske pokrajine od poljskih častnikov. MOSKVA, 22. sept. Po tukajšnjih poročilih so se morali Rusi dva dni bojevati, da so dospeli do Vilna. Poljaki so ilh pričakali pred mestom in se je šele po dveurnih bojih ruskim tankom posrečilo vdreti v mesto, rušeč pred seboj barikade. Ob vhodu v mesto Je bila tedaj razobešena rdeča sovjetska zastava. Ko so tanki prodrli v mesto, je izgledalo vse kakor izumrlo, naenkrat so pa sprejeti Ruse streli iz strojnic in pušk iz mestnife hiš. Najhujši odpor je nudila poljska častniška šola. Zavzetje te šole je terjalo mnogo žrtev. Rusi so našli tam veHko orožja in municije. V bližini litvansko meje sta pa napadla ruske tanke dva eskadrona poljskih ulanoev, ki sta s« umikala iz Vilne. LONDON, 22. sept. Reuter. Sovjetske oblasti so v novozavzetih pokrajinah že začele s širokopotezno propagando. Moskovsko »Pravdo« delijo zastonj v stoti* sočih izvodih. V ukrajinskih vaseh so že nalepljene slike in delijo se fotografije Stalina. Propagandne filme tudi že vrtijo. MOSKVA, 22. sept. V Rovnu, Dobrni in Stolcu in v še nekaterih drugih zasedenih krajih je že uvedena nova sovjet* ska uprava. V teku so tudi že priprave za otvoritev ukrajinskih in beloruskih šol. Francozi prodrli do ZveMckena PARIZ, 22. sept. Reuter. Francoske čete so dosegle Zweibrucken, ki leži 22 km vzhodno od Saarbriickna. Generalni štab o tem uspehu še ne poroča, je pa gotovo dejstvo. Francoski Inženirji Imajo polne roke posla, da uničujejo nemške mine, ki ležijo v okolici Zwelbruckna. BASEL, 22. sept. Reuter. Francoske čete so dosegle nove uspehe na zahodni fronti. Zavzele so vas Burg ter okoliške \ r romunskega ministrskega predsednika nt*torji zajeti in ustreljeni — Nova vlada pod predsedstvom generala Argetiana — Odkrita zarota nemške narodne manjšine * - StA, 22. sent v^rai nn,v»i- uri se je sestal ministrski svet pod pred- generala Argetiana. Vlada ■ sept. Včeraj popol-tu v napadu s strani 'Ud -*n, nn, Sarde ubit ministrski tK> aiinesci, a”Jj in vojni minister Ar- ln> da „1 Atentat se je izvršil na £?• da s« ■ %hii- Vci DonrPrii mostu Dembovica, Vr UaPaSavllai0 cesto- ‘rije av-javili ministrske-% e8a urada’ , Se Je vračal domov sSt wtre'i ubili o vt?nK)biIu- Pot in ga °8el, 04- Rednika je zadelo katerih ie bi]*6,bil takoi mrtev. P« so mu tri pre- tudi”',, do,bfo organiziran, so 1^4, vrd>$ti A4 de'avce preoblečeni iSnlje bil ,,-!!ltat?rn so se razen ■ °žlif aio °^pe'iaH v radio-radiu svr^Žta’ .*° 0Sv0i'li hi J*stv» Prvi t ° dejanje. Atentat u.1, br-,..So ta^: ren;U'tek silno Daniko. silno paniko, ustavila ves tejefon-Ufe. r„^gi Promet, kar je nescu je padel kot m Si *V e' Ca zunaj s pro-Ni ^^'Iko |»?°ua Smrt pomeni za o£Ub0' ie tudi v A^STa en m°ž- ’ 22> septembra. Ob 22.30. sedstvom generala Argetiana. Vlada je izdala na ljudstvo proglas v katerem pravi: Vsa država tuguje zaradi mučenlške-ga uboja vladnega predsednika Callnesca. Vsa država je obsodila to ostudno dejanje. Predsednika Calinesca so ubili v času, ko je delal za dobro svoje domovine. Vlada, ki je tolmač ljudskega čustvovanja, se z vso spoštljivostjo klanja njemu, ki je žrtvoval svoje življenje v službi domovine. Istočasno je vlada Izdala vse potrebne ukrepe za vzdrževanje reda ter miru, poskrbela pa bo tudi, da bodo najstrožje kaznovana vsa zločinska dejanja. Romunija bo še nadalje odločno vodila politiko miru, ter se bo trudila, da bo še izboljšala svoje odnošaje s sosednjimi nevtralnimi državami, obenem pa bo ohranila najstrožjo nevtralnost. BUKAREŠTA, 22. sept. Bukareštan-ska policija je že takoj včeraj po atentatu na Calinesca zajela 11 atentatorjev, k| so bili takoi ‘pred očmi velike množice ljudi ustreljeni. Naknadno je bilo tudi izdano poročilo, da vlada še nima konkretnih dokazov, da je bila zarota za-snovana in podprta od zimaj, Z ozirom na smrt Calinesca je bila takoj postavljena nova vlada, v kateri je predsednik general Argentlanu, minister za vojsko general Marlnescu, minister za državno obrambo pa general Iicus, dočim so ostale portfelje obdržali dosedanji ministri. BUKAREŠTA, 22. sept. Havas. V bližini mosta na Demovici, v široki ulici, zasajeni z drevjem, ki so jo šele nedavno odprli, se je odigralo včeraj zadnje dejanje borbe med Calinescom in železno gardo. Dohod v ulico straži zdaj kordon vojakov v vojni opremi. Malo dalje od tega mesta se je zbrala množica ljudi v nemem molku. Kakih 50 vojakov je potegnilo krog, držeč se za rame, in s hrbtom obrnjeni proti gomili. Tu leži devet trupel tako, kakor jih je zadela smrt. Ob 22. uri ponoči so bili na vozu, obdanem od orožnikov, prepeljani morilci na ta kraj. Neki polkovnik je prebral obsodbo. Sedem morilcev je nato neki orožniški častnik ustrelil h revolverja. Zatem so privlekli še trupli dveh drugih soudeležencev na atentatu, ki sta izvršila samomor v trenutku, ko ju je prijela policija. Po končani eksekuciji je prišla vojaška četa in se postavila v krog, zadržujoč ta- višine, ki dominirajo nad cestami, ki vodijo iz Nemčije proti Siercku. PARIZ, 22. sept. Vojno poročilo pravi, da je bil dan miren. Sovražnikova artilerija je bila aktivna. V letalskih bitkah so *jill Francozi in Angleži zmagoviti. Fran* cozi utrjujejo svoje postojanke, približali so se Zweabriicknu in so v neposredni bližini Saarbriickna. ko radovedno množico. Meščanstvo, ki je bilo vse prepadeno od atentata, odobrava to naglo izrečeno sodbo, s katero je zadoščeno pravici. Oblasti pa želijo, naj bi bilo s tem vse končano, in da jutri po 24 urah, ko bodo trupla zločincev odpeljana in krvavo mesto oprano, ostane samo še spomin na velikega rodoljuba, ki mu bo vsa dežela priredila ganljiv sprevod. Po želji pokojnega Calinesca bodo peljali njegovo truplo na kmečkem plugu, v katerega bo upreženih šest pa- BUKAREŠTA, 22. sept. Agencija Ra-dor poroča: Pokojni Armand Calinescti je zapustil kratek testament, v katerem prosi svojega sina, da očuva in spoštuje čast svoje rodbine. Svetuje mu, da se posveti vojaški karieri ter hodi po očetovih stopinjah, kar tiče vernosti in vdanosti do domovine. Calinescu tudi želi da ga pokopljejo v Turcea de Arges pri njegovih starših in da bi ga spremljali na zadnji poti zastopniki iz vasi argeske-ga okrožja, za katero se je bori! v svojem življenju. Testament je bil napisan 21. julija 1938. BUKAREŠTA, 22. sept. Romunska oblastva so odkrila med nemško narodno manjšino, zlasti v Transilvaniji, veliko ih na šfroko razpredeno zaroto, katere namen je bil dvigniti revolucijo v trenutku, ko bi nemške čete dosegle čez poljsko Galicijo romunsko mejo. Izvršene so bilo že mnogoštevilne aretacije zarotnikov In njihovih vodKeilev. Stran 2. »V e č e r n I k« Kongret odgoden do ponedeljka Na včerajšnjem sestanku ameriškega kongresa je preiident Roosevelt prečita! svojo poslanico ter prosil za ukinitev nevtralnega gekona — Do ponedeljka bo zunanjepolitični odbor kongresa predloge proučil V M a r i b o r u dne 22. ob arge"' tu* WASHINGTON, 22. sept. Reuter. Pre-zident Zedinjenih držav Roosevelt je včeraj osebno prečital k izrednemu zasedanju sklicanemu kongresu svojo poslanico. V imenu privrženosti Zedinjenih držav k miru in pravici predlaga, da se sedanji nevtralnostni zakoni suspendirajo. Potem, ko so se izjalovili poizkusi, da se ohrani mir, ne smejo USA izgubljati časa, ampak morajo storiti ukrepe, s katerimi same ne bodo prlza. dete. Njegovo mnenje je, da se to da storiti najbolje s suspenzijo nevtralnost-nih zakonov. USA so v zgodovini vedno zasledovale v svoji politiki nasproti vojskujočim se državam principe mednarodnega prava. Edina izjema je bila v napoleonskih vojnah. Posledice te izjeme so bile katastrofalne. Sedanji nevtralnostni zakon je prav tako velika napaka. Obžaluje, da je kongres sploh sprejel te zakone. Zato prosi kongres, naj takoj razveljavi vsaj tisti del nevtralnostnega zakona, ki je absolutno nasproten mednarodnemu pravu: to je prepoved izvoza orožja. Potem ko je Roosevelt na dolgo pojasnjeval, zakaj bi ta zakon bil na škodo USA, je ponovno apeliral na čla- ne kongresa, naj izpremenijo zakon o embargu na orožje (to je prepovedi izvoza orožja, op. ur.), ki ograža varnost in mir Zedinjenih držav. Po predsednikovem govoru je senat takoj prekinil zasedanje do ponedeljka, da omogoči odboru za zunanje zadeve, da prouči predloge o izpremembl nevtralnostnega zakona. Še pred sestankom kongresa se je sestalo 17 senatorjev, ki ne odobravajo izpre-membe zakona. Dogovorili so se o taktiki, ki jo bodo zavzeli na kongresu. Istočasno so nasprotniki Roosevelta organizirali demonstracije pred Kapitolom. Prihodnja seja kongresa bo v ponedeljek, 25. t. m. WASHINGTON, 22. sept. Reuter. Celo Rooseveltovi nasprotniki priznavajo, da je bil prezidentov govor efekten ter odobravajo njegovo stališče patriota in ne strankarja. Njemu so državni interesi prvi. Izognil se je vtisom, da hoče imeti nova pooblastila ter je polagal največjo važnost na interes delavstva in industrije, če bi bil nevtralnostni zakon ukinjen. Če se natančno prečita tekst poslanice, je razvidno, da je Roosevelt pustil odprta vrata tudi za primer poraza v vprašanju »cash and carry« klavzule. (Ta klavzula pravi, da morajo vojskujoče se stranke same priti s svojimi ladjami v Ameriko, tam blago takoj plačati ter ga odpeljati s svojimi ladjami v Evropo. S to klavzulo je vsak riziko za USA izključen. Op. ur.) Nemške podmornice tinski obaii BUENOS AIRES, 22. septembra^ ^ kajšnji listi poročajo, da je n ^, gentinska pomorska eskadra ^ bližini pristanišča Rio Gratldfu v0s angleška pomorska kontrola okoli 200 nevtralnih ladij, od je čez 80 bilo spet izpuščenih vred, in to ali takoj ali Pa in ^ Ijivl preiskavi glede na izv°f . gli P* Tovori drugih ladij so bili ce3 deloma izkrcani v angleških P Romunija se približuje balkanskemu bloku RIM, 22. septembra. Italijanska akcija za ustvaritev močnega južnovzhodnega evropskega bloka se nadaljuje z vso vztrajnostjo. Pogajanja med Italijo in Grčijo se bodo kmalu uspešno zaključila in vse kaže, da bo nastalo med obema državama novo prijateljsko razmerje. Tudi iz Bukarešte prihajajo poročila, da je Romunija pripravljena pridružiti se imenovanemu bloku. Romunija pošlje sedaj v Rim kot svojega poslanika dosedanjega diplomatskega zastopnika na Madžarskem, Raoula Bossija. Bossi si je pridobil tudi v Budimpešti veliko zaslug za zbližanje med Romunijo in Madžarsko.; Pričakuje se, da bo z ustvaritvijo tega j bloka mir v tem delu Evrope najbolj zavarovan. Prav tako se z vso pazljivostjo zasleduje pot turškega zunanjega ministra v Moskvo, katere namen je doseči tudi s strani sovjetske Rusije garancije za nedotakljivost Balkana. To potovanje sledi prejšnemu temeljitemu posvetovanju z zunanjimi ministri Romunije, Grčije in Jugoslavije. ANKARA, 22. septembra. (DNB) Turški zunanji minister Saradzoglu je odpotoval snoči v Carigrad, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Moskvo. Sprem lja ga tukajšnji sovjetski poslanik Teren-tijev. Madžari prekoračili poljsko mejo RIM, 22. septembra. Agencija Stefani. »Popolo di Roma« objavlja poročilo iz Jasine v Podkarpatski Rusiji, ki je bila letos priključena Madžarski. V tem poročilu se prav), da so nastali v kraju Stanki in v okolici veliki neredi in so zaradi GOREV IN HALFANT NA POLJSKEM LIZBONA, 22. septembra. Dopisnik lista »Diario de Notizias« poroča, da poveljujeta ruskim četam, ki operirajo na Poljskem, sovJetsSka generala Gorev in Halfant, Id sta se bojevala s sovjetskimi četami v letih 1936. in 1938. na strani republikancev v Španiji. tega madžarske čete prešle poljsko mejo ter zasedle omenjeni kraj in okolico z namenom, da napravijo red in preprečijo nadaljnje prelivanje krvi. Zasedba Sjankov je bila potrebna iz človečanskih razlogov in je samo prehodnega značaja Skupen nemško-ruski protekto^J BERLIN, 22. sept. Med Nemčijo in Ru- ruako Poljsko bo ustanovlj«,a JrfgP sijo je dosežen končni dogovor o razmejitvi Poljske. HELSINKI, 22. sept. Med nemško in državica, ki bo pod skupn**’’ ruskim protektoratom. Rusi h’ v dobljenih pokrajinah loka'15 ANGLEŠKO-TURŠKA POGAJANJA LONDON, 22. sept. Reuter. Tukaj se vodijo pogajanja s turško delegacijo z namenom, da se olajša prodaja poljedelskih in drugih proizvodov iz Turčije v Anglijo. Kakor je izjavil minister za prekmorsko trgovino Hudson na zadevno vprašanje v parlamentu, bo kmalu dosežen sporazum. Minister je pristavil, da so medtem že storjeni začasni ukrepi, da se izkoristi že začetek glavne iz-vozniške sezone. Tudi se živahno proučuje možnost kupovanja turškega blaga. LINDBERGHOV GOVOR V AKTIH KONGRESA WASfUNGTON, 22. sept. Senat je sprejel predlog republik, senatorja To-deya, naj se nedavni govor polkovnika Lindbergha po radiu vpiše v akte kongresa. TABORIŠČA ZA BEffl«"* BUKAREŠTA. 22. sept. '"‘fpt-***' redila 5 taborišč za begunce —- &K0 SMRT MONTREALSKEGA M MONTREAL, 21. septembra-84. letu življenja je premih'1 noči po daljši bolezni nadsko ski nigr. Brukezi, Mariborska napoved. PreVja' malo oblačno in nekoliko me. Včeraj je bila najvišia ya 19.5, danes najmžja 7.3, OP0' & 9-° . Od včeraj je padlo padavm Borza. Curih, 22. seP^ Pariš 9.90, London 17.55, N® Ajiist^jo Bruselj 74.75, Milano 23.50, .jj 234'M, Berlin 175, Stokholm 1 ^es 100, Kopenhagen 85.12, in pol. VOJVODA WINDSORSKJ NA FRONTI PARIZ, 22. septembra. Vojvoda Wind-sorski, bivši angleški kralj, je prispel v sredo na francosko bojišče in takoj prevzel poveljstvo nad določenimi mu četami. Francija se vojskuje in se bo vojskovala do konca, da ohrani svojo samostojnost 11 — Oster ton na naslov nasprotnikov Besede francoskega predsednika Baladi^ LITVANSKI UPI RIGA, 22. sept. Stefani. Tisk in politični krogi baltiških držav naglašajo, da bi priznanje pravic Litve do Vilne pomenilo, da SSSR jemlje iskreno izjave svojih vladajočih, ki pravijo, da se cilji SSSR omejujejo samo na Belo Rusijo ter na Ukrajino. GOVOR GENERALA JEŽKA PRAGA, 22. septembra. DNB Notranji minister general Ježek je imel snoči go-T-or po radiu in je objavil razglas vlade češkega in moravskega protektorata. V tem razglasu je med drugim rečeno, da tuja poročevalska služba v zadnjem času prinaša vesti o neki obrambni borbi če-ikega naroda na Češkem in Moravskem ter navaja o tem celo neke podrobnosti. V zvezi s tem ugotavlja vlada, da te vedi niso resnične, češki narod varuje mir in red in ne dopušča, da bi ga kdo zavedel v nepremišljena dejanja. PARIZ, 22. sept. Sinoči je imel francoski ministrski predsednik D a 1 a d i e r po radiu govor, v katerem je pozdravil najprej vojake na fronti ter njihove svojce doma, poročal o razpoloženju na bojišču ter prešel nato na politična vprašanja sedanje vojne. Daladler je naglasil, da je vojna nastala zato, ker jo je Nemčija vsilila In zato, ker je treba enkrat za vselej onemogočiti neprestano stra-šenje, ki že tri leta ni dovolilo Evropi miru. V enem samem letu so Nemci prisilili Francijo trikrat k mobilizaciji. Nemčija se pa vojskuje proti Franclji zato, da bi jo vklonila pod svoje nasilje, kakor tlači že celo vrsto drugih narodov. Potlačila je z nasiljem Avstrijo, Češkoslovaško In sedaj še Poljsko. Vsi napori za ohranitev miru so bili, je dejal Daladier, zaman. Zaman so se za to trudili angleška vlada, italijansko posredovanje in sam papež. Uničenje Poljske jo bilo že vnaprej dogovor jeno. To se je zgodilo že tedaj, ko se jo v Berlinu trdilo, da hočejo s pogajanji mirno urediti vso zadevo. Ko je Hitler govoril, da hoče samo Gdansk in koridor s plebiscitom, je že sklenil 23. avgusta dogovor s sovjetsko Rusijo za raztrganje Poljske. To dejstvo ovrže v trenutku vse, kar le bilo z namenom varaoia sve- tovne javnosti od tedaj do danes izgovorjeno z nemške strani. Nemške čete so vdrle na Poljsko v trenutku, ko še niti ni bila izvedena popolna mobilizacija poljske vojske. Ko še je pa poljski vojski z nadčloveškimi napori le posrečilo zaustaviti nemško prodiranje in se je zdelo, da se bo vojna na Poljskem spremenila v pozicijske boje, so zavratno padli Poljakom za hrbet še Rusi. Vse to se je zgodilo po tajnem dogovoru med nacionalnimi socialisti In boljševlkl. Kdo bi po vsem, kar se je zgodilo prej in zdaj, še mogel verjeti v besede tistih, ki so jim roke omadeževane s krvjo? Kdo bo verjel besedam tistega, ki že leta in leta krši dane besede? Lani je Hitler v Monakovem ponovno dejal, da ne mara za nobeno ceno Cehov v Nemčijo, ker hoče ohraniti nemško pleme čisto. Kaj je storil potem, ve vsakdo. Če torej sedaj govori, da noče ničesar od nas, ker je že dosegel svoje cilje na Poljskem, se moramo zavedati le resnice, ki je od tega popolnoma nasprotna: da hoče uničiti tudi Francijo, kakor je uničil A- ‘rl-jo, Češkoslovaško In Poljsko. Da je to res, dokazuje njegovo lastno pisanje v knjigi »Meln Kamp«, kjer pravi, da je treba Francijo najprej ločiti od svojih ■zaveznikov^ »ato »a io pobiti.- Natorei te p/ hotel to doseči s podkuP0'' ggilo- je, ljudi pri nas, a se mu ni P vsS.It'(3. ff čija išče povsod razne nato L# da izdajo svojo domovin > ^pitnj. jj Hache, ki pridejo ceV šf Toda v Franciji ni V francoskih zastavah s^|'vna proP^r. » ■ . solidarnost le še Š^iSdTltnP^ f se bomo do Konc«, t. dopustili, da bi bila Fr«"™,, to »» boda ali smrti« Vsa n*' ^cijatj,!0 katere namen je loč'*1 . 0stai* ji? glije in Anglijo od Ff0,V ’usl ostala brez najmanjseg ^ sprotno, ta propaganda grca sto solidarnost le še ntrjm®* se j milijonov ljudi naših d V jSj£ujen1 veva en In Isti *aV an?,o 'dne 27. IX. 1939. »Ve č e r n IR« Stran 3. organizacija zaščite pred zračnimi napadi Posebni odbori bodo pripravili vse potrebno za obrambo pred zračnimi napadi ukrep; s v^ra^at^a *n vsi varnostni P°j sj|A° dandanes docela upravičeni, razmer se morajo pripravljati silo ,Vse tudi , države, ki so bile vedno ttalfle' pllro'-™,^>tle ter želijo ostati nev-Vjatnej0 ° Vse^ državah se danes pod-žfn, ofmvSe potr€bne mere za zaščito \Sta!'cev >n bolnikov pred voj-!%, Zaradi novih vojnih teh- K) bolj v J?" ta zaščita postala ved-stvo-uo -”?pli,ci'rana, zato je treba Ijud-zaželo « ~ P° naši državi se je J,tvo Slr°kopotezno akcijo, da bi se n a iPr im e rn e j š i način poučilo žra^n™i napadi in osta-% i tTn' Sjozotami. Kajti v teh slit-Sifno ■ najVažnejše, da ljudstvo ostane ^ labka ne glave. Mirno pa % v samo takrat, če bo o t^tavn Stn* meri poučeno. nima namena sa-^ aiivnav14' 'j11 z vo-iniTni nevarnost-> kak ljudstvu zadosten ^'sov °-Se k° najuspešnejše obranilo %$ta ra«1i,mi napadi. Anglija in Fran-^ tako (]Ve<^^ ‘o akcijo do skrajnih me-%ovo a Ve VSa^ posameznik, kje je 0 doitT*^0’ ^am se mora zateči in i|, s® mora ostati na določenih kra- V se • Hj>ri ie napravilo drugje, moramo 5 Svoj?^’ ^ljub temu da ni nevarno-H jnCas So se že vršili razni bolni-samaritanski tečaji, danes pa je treba seznaniti z vsem tem najširše ljudske sloje. Zaradi tega je državna obramba izdelata pravilnik, ki predvideva najhitrejši način zaščite prebivalstva pred sodobno vojno tehniko, ki more v nekaj urah uničiti cvetoča mesta in cele pokrajine. V pravilniku je tudi predpisano, da mora pri teh zaščitnih ukrepih sodelovati vsakdo, ne oziraje se na to, ali je vojak ali ne. Uredba je zakonsko polnomočna ter odrejuje delo oblasti kakor posameznikov. Naloga vseh društev brez ozira na njih delovanje je, da ponče prebivalstvo v prvi vrsti, da ni nobena nevarnost tako velika, da se je ne bi mogli obraniti. Trije glavni-faktorji pri zaščiti proti sovražnim napadom, za katere mora ve- deti vsak človek, so: 1. Odstranitev z nevarnega kraja, 2. zaklonitev v zaklonišča ali rove in 3. zaščita s pomočjo mask. Organiziranje obrambe pred zračnimi napadi je poverjeno posebnim odborom, ki jih organizirajo oblastva. Zaščita pred zračnimi napadi mora biti končana najkasneje v dobi 6 mesecev. V tem času mora biti poučen vsak posameznik, kaj mu je treba ukreniti ob priliki zračnih napadov. Nekateri pravilniki o organizaciji obrambe pred. strupenimi plini itd. so že izšli v »Službenem listu«, da bi po tej poti najlažje prišli med ljudstvo. Pričakovati je, da bo vsak poedinec storil vse potrebno, kar pravilnik predpisuje, da bo. napravil zaklonišča, si nabavil masko itd. e. Delo dobijo pri Borzi dela: 4 hlapci, med temi 1 oženjen, 10 tesarjev, 1 pekovski pomočnik, 6 kmetskih dekel, 1 natakarica, 2 sobarici, 14 kuharic, 6 služkinj, ki znajo kuhati in 1 vzgojiteljica. c. Nesreče. 31 letni Franc Potočnik, pos.. sin iz Frankolovega, je padel s kozolca in se poškodoval po glavi in rokah. — 35 letnega delavca Alojza Tratnika iz Zagrada pri Celju, je brcnil konj in mu zlomil rebro. — 18 letna hči pismonošinje iz Griž, Marica Vozličeva, je padla s kolesa in si nalomila levo nogo v gležnju. ~ Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Tatovi so vdrli v eni zadnjih noči v trgovino Kristine Praznik v Lačji vasi v Zadrečki dolini. Odnesli so raznega blaga za okrog 4000 dinarjev. c. Otrok padel v vodnjak. V Prihovi pri Nazarju v Savinjski dolini se je v neopaženem trenutku približal vodnjaku 19 mesečni sinček posestnika Uratnika. Padel je v vodnjak. Otroka so takoj potegnili i r,.i ;ii, r-'"nikar iz Mo- Grebenšek in Žganka niso morilci Nedavno je zbudila aretacija Grebenska in Andreja ter Avgusta Žganka v celi Savinjski dolini veliko senzacijo, ker so osumljenci v polni meri priznali umor v Šeščah pri Sv. Pavlu pri Preboldu in v Medlogu pri Celju. Vsi so z vso gotovostjo opisali krvave zločine in že je kazalo, da so orožniki prijeli prave morilce. Te dni pa je prišlo v preiskavi do presenetljivega preokreta. Iz zasliševanja prič iz Savinjske doline je dokazano, da Grebenšek in Žgankova niso morilci. V času šeščanskega umora je bil Žgank Andrej v zaporih vranskega okrajnega sodišča, ko pa je bil izvršen dvojni roparski umor v Medlogu pri Ocvirkovih, je bil Žgank na delu v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Prav tako sta ostala dva dokazala alibi za oba umora. Kljub temu pa priznavajo aretiranci številne vlome in tatvine. Preiskava se mrzlično nadaljuje. Delo skavtov v Ptuju in planinke so delavni. V t^S'letSkaVti Nioo J? so že priredili vrsto izletov w ^ Kai • °kolico, kjer so tudi ta-t %hn^!e pa taborijo na otokih Dramil« p. 0 Seslo je: »Vrnimo se k nabiti, eja talborjenja vidijo predvsem >aVp™°rejo čimbolj prodreti v taj-Proučujejo tudi življenjske ave •.‘'in6ro Pripeti nezgoda, si priza-R"'1" So Prvi in čimprej na mestu i krajev, če se komu v t,,!?rvo Jiomoč. V ta namen imajo 1 tečaje o prvi pomoči. Kdor takoS ° ^.^tazati prvo pomoč, si šteje v Posebno čast. Skavti in V rfaracii tega pri ljudstvu zelo 1 ^ Zri • Ju imaio skavti v Čučkovi ttjsko-Frankopanovi cesti svoj stan, ki so ga pred kratkim sami obnovili in okusno uredili. Doslej je bil njihov starešina prot. Novak Stanislav. Ker je ta prestavljen in je skavtski steg postal izvenšolsko društvo, so izvolili novega starešino akad. Čučka Franca. Skavtski steg v Ptuju šteje 4 vode, in sicer 2 izvenšolska, enega vodi Grajfoner Franc, drugega-pa Mathans Ludvik; dva dijaška: gimnazijskega vodi P o z n i k Aleksander, meščanskega Mathans Ludvik. Ptujski skavti vzgajajo tudi najmlajše tako zvane volčiče. Planink pa je samo eno kolo: Vodi jih dijakinja Gosak Meta. Lani so presenetile haloško deco z bogato božičnico. Tudi letos nameravajo pokreniti slično akcijo. PRETI POMANJKANJE PAPIRJA ZA TISK, SMO ZARADI VAR-V PApIRJEM PRIMORANI OMEJITI POŠILJANJE LISTA SAMO >%T,.CN,KE- KI LIST V REDU IN TOČNO PLAČUJEJO. VSE CENJENE OMEJITI POŠILJANJE LISTA SAMO ^OCn^KE, Kf LIST V REDU N Č ’ KI S0 V ZAOSTANKU S SVOJIM PLAČILOM ZA LIST, OPO- \ J IN PROSIMO, DA NAM V SVOJEM LASTNEM INTERESU ZA h!K*WSAJ 00 KONCA tekočega meseca takoj PO POLOŽNICI $ NAROČNINO, KER SE BODO NA TA NAČIN IZOGNILI NELJU-N d1PRE^NJENJA POŠILJANJA LISTA. PRIMORANI SMO, DA ZAČ-wTl>0fcTEDEN USTAVLJATI LIST NAROČNIKOM, KI PLAČUJEJO !^^^2^°ŽNICI, A NIMAJO V REDU PLAČANE NAROČNINE. 1 ...■■■■ i.. ^ NEZGODA NA ZIDANEM dišču v Dolnji Lendavi je premeščen kan-clist Janez r.patič iz Murske Sobote, k okrožnemu sodišču v Murski Soboti pa kanclist Aleksander Simonek iz Ljutomera. K okrajnemu sodišču v Marenbergu je premeščena kanclistka Marija Jezernik iz Radovljice. o. Iz banovinske službe. Za višjega pristava je pri trgovskem oddelku banske uprave napredoval Hrvoj Maister iz Maribora. o. Ustavljen obrat lesne induslrijc v Jur- klošfrn. Znana tovarna lesnih izdelkov g. H. Falterja v Jurklošti-u nad Laškim je te dni odpovedala službo vsem delavcem. Svoj korak opravičuje podjetje s tem, da je izvoz v Angleško ustavljen. o. Odlični nemški slikar v Ljubljani, Kljub izrednim evropskim dogodkom je tudi letos prispel v našo državo znani nemški slikar profesor Ludvik Jungnickel in se ustavil za nekaj dni v Ljubljani. o. V okolici Laškega se je obesil 41 letni zidar in tesar Rudolf Podbreznik. Kaj je moža gnalo v obup ,ni znano. o. Na domačem dvorišču je bil napaden 35 letni posestnik Danijel Brumen iz Sv. Martina pri Dupleku. Neki moški ga je brez vsakršnega vzroka s trdim predmetom nevarno poškodoval po glavi. Brumen se je zatekel v bolnišnico. o. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani ima v torek, 26. t. m., ob 5. uri pop. svoj občni zbor v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. o. Mura je naplavila v Izakovelh truplo okoli (50 letnega moškega, oblečenega v sivozeleno obleko. Starčeva identiteta še ni ugotovljena. Celje c. Borza dela. 20. septei evidenci 396 brezposelnih in sicer 249 mo- ‘St^rai M°STU ^filnV na tvnrt ?.e ^ P1' premikanju va-tt,, ^ al' V Zidanem rriofttu iz- Zidanem mostu iz- Tla ^°rn.il' Vagonov. Ker se je 't|%hi^ar'boriir0g'’ ?° ^ateri voz’ brzec °%o itne* zaradi tega ta Vox?anes Mariboru se je V;v Zidarine^a yest v železniški ^ stvari rn°stu, vendar lahko , | tovorimo le o nezgodi. »Av i pRAPOLOG Ni«!1 ie iz k?-11 'iudske lahkoverno-} J deklet^av kraj in prerokoval ,^4nr, Sovo ln zenatn bodočnost. h0- »C.,Zta nedT.,C 0vanie ie postalo thi °8« i U0 ustanovljeno družl-mojimi napovedmi t)reKaV^av0 zbegal %vw*Jaks in w Mavo-i. J pri prerokovanju V.‘Ha j zenn * . napi n!av° zbegal, da je za-pobegnila z Jevega leksikona. ^UŠE ^ v°di X°p.0zarja> da bo glavna °Zl vas, v soboto, 23. iz vodnjaka. Zdravnik dr. Lesnik z ir j a je otroka z umetnim dihanjem zopet spravil k življenju, vendar je vsled dobljenih poškodb po nekaj urah umrl. c. Avtomobilska nezgoda pri Mozirju. Učitelj Svegelj iz Rečice pri Mozirju se ie vozil te dni z avtomobilom proti Gelju. Na Cohovem klancu mu je nasproti privozil neki voznik. Svegelj se mu je hotel ogniti, pri tem pa je zadel v škarpo, pri čemer se je avto močno poškodoval. Skoda znaša okrog 6000 dinarjev. c. Smrina kosa. Na Ostrožnem pri Celju je umrl 73 letni kamnosek in bivši gostilničar in posestnik Jakob Ocvirk. Pogreb je bil danes popoldne na okoliškem pokopališču. c. Iionccrt v prid Rdečega križa priredi v soboto, 23. t. m., vojaška godba v dvorani hotela „Union“. Pričetek ob 20. c. Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta,, pa tudi moške, ki niso vojaški obvezniki, da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za primer potrebe. Pismene prijave naj se naslovijo na sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. Prijave naj obsegajo sledeče točke: Ime in priimek, poklic, bivališče, rojstne podatke, pristojnost, predizobrazbo in za katero vrsto pomožnega dela se priglaša. Za Samarijane m bolničarje ne velja ta poziv. PtUf p. Vlom. Te dni je bilo vlomljeno pri gostilničarki Pen Kristini v Tržcu pri Ptuju. Nepridipravi so v noči proti jutru z drogovi iztrgali železne križe okna. Izpraznili so blagajno. K sreči niso dosti našli. Založili pa so se z živili, klobasami, žganjem in sirom. p. „Skapinove zvijače". Ptujski srednješolci so sami pripravili Molierovo komedijo „Skapinovc zvijače". Igrali jo bodo v nedeljo popoldne v gostilni Bračič v Novi vasi. p. Medeni vonj ajde... Ce hodiš ob teh lenih sončnih dneh po vratnikih ob ajdovih njivah po ptujski okolici, se ti razširja na vse strani krasen pogled na belo površino ajdovega cvetja. V nos ti udaria prijeten vonj ajdovega medu. Brenčeče čebelice, ki neumorno nabirajo med, pritegnejo vso pozornost, da pozabiš na to in ono. In počutiš se prijetno. p. Mestna dvorana na magistratu bo dobila križ. Pri zadnji seji občinskega sveta je neki svetnik pri slučajnostih omenil, da pogreša v mestni dvorani križ. sept. od 18. ure do nedelje, 24. sept. do 8. ure zjutraj za vsak promet zaprta radi popravljanja hudournika, oziroma premestitve mostu.' Ne odgovarja resnici svoječasno poročilo v »Večerniku«, da je bil občinski tajnik g. Herga Janko odlikovan, pač pa je res, da je bil suspendiran ter prijavljen državnemu pravdniku radi nerednosti v občinski blagajni. Občinski urad je že ponovno interveniral pri okrajnem načelstvu kakor tudi pri kr. banski upravi v Ljubljani, da bi se uradno pregledale knjige in računi ter ugotovila nastala škoda. Upati je, da bo prošnja občinskega odbora uslišana. O. Herga Janko bo tudi črtan iz tuk. JRZ ter bo moral odložiti funkcijo okrožnega načelnika pri F. O. Toliko v pomiritev prebivalstva, ki se je radi te zadeve upravičeno raz-mirjalo. o. Iz državne službe. Napredovali so učitelji Marija Zdolšek od Sv. Jurija ob juž. žel., Josipina Ivančič pri Mariji Snežni in Franc Kramer v Velenju. Za pisarniškega uradnika IX. pol. skupine je napredoval uradniški pripravnik Stefan Gorišek pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, za kanclista pa Franc Cuk pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. K okrajnemu so- septembra je bilo v ;poseJ škili in 147 žensk. 10. septembra je bilo v evidenci 366 brezposelnih, 225 moških in 141 žensk. — Aha, vi ste torej tisti drogist, k! mi je prodajal pomado za rast las... Važna izjava bana Hrvatske Po svojem povratku iz Beograda je ban banovine Hrvatske dr. Ivo Šubašič v razgovoru z novinarji podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Kakor ste že sami opazili, je ministrski svet izdal važen odlok, da se bo odvzeta živina plačala In plača tudi v bodoče, v kolikor bodo to zahtevali državni interesi. V najbližjih dneh boste videli, da so bili vsi pozivi na vojno dolžnost samo začasni in da se bodo prvi vpokli- cana vrnili r.a svoje domove, kar se bo zgodilo v nekaj dneh. To bo najbolj učinkovito demantiralo vse poskuse raznib defetističnih elementov, kakor tudi vs«b onih, ki so proti nam sovražno razpoloženi. Vse one siromašne družine, katerih hranitelji bodo začasno opravljali vojaško obveznost in dolžnost do domovine, bedo v skrbi države In bodo od nje prejemali podporo.« Težak udarec našemu pomorstvu NEKATERIH LUKAH JE MED POMORSKIM DELAVSTVOM ZAVLADALA VELIKA BREZPOSELNOST S Sušaka poročajo, da je v tamošnji luki zastal ves pomorski promet. V luki se nahaja samo en italijanski parnik, ki naklada gradbeni les, poleg njega pa samo še par jadernic. V luki je nastopila med delavstvom silna brezposelnost. Težko pa so prizadeti tudi lastniki pa-robrodov, katerih parniki se nahajajo brez posla v domačih lukah ali pa so zasidrani v tujih lukah. V upravah paro-brodskih družb nameravajo skoraj v celoti odpustiti delavstvo in uradništvo. Maribor obiskal Več higiene pri prodaji svežega sadja boru, kjer je v bolnišnici ga svojega prijatelja. ^ ffle5UfT m. Ponesrečen napad. k bU „apadel j □arka je sinoči neznan n?15,? Mna. M' parka )e smoci neznan . kina.11 letno Vido R., ki se je vračala « torbic0, leuio viuo n., ui sc jv xn0 ! padalec ji je hotel iztrgati^0 ^ Ker je letos na Štajerskem sadje bogato obrodilo in ker je nastal zaradi zunanjepolitičnih dogodkov občuten zastoj' v sadni trgovini, je mestno tržno nadzorstvo odredilo na prošnje podeželskih in okoliških občin prodajo sadja na različnih krajih po mestu. Seveda se je moralo tržno nadzorstvo pri tem ozirati na to, da je dalo podeželskim prodajalcem sadja takšne prostore, kjer promet ni bil oviran. Kljub temu pa je bila seveda želja vsakega prodajalca sadja, da bi prodajal sadje čim bliže prometnega križišča. Tu je pa ponavadi v letnih dnevih precej zaprašeno ter je verjetno, da je tudi čistoča sadja zaradi tega trpela. Opozoriti pa moramo pri tej priliki na to, da prihaja pri nas čestokrat že v mesto umazano sadje ter da pri tem največ greši — ne oddaljenejše podeželsko, ampak prav kmetiško prebivalstvo, ki ima svoja posestva v neposredni mariborski okolici. Za nekatere izmed teh ljudi je higiena dokaj problematičen pojem. Pt-vič prihajajo na trg bolj »po domače« oblečeni, z bosimi in umazanimi nogami, kar pač ne ustvarja prevelikega videza higiene. Dejstvo je, pa naj prodaja kmet sadje 'kjer koli hoče, povsod bo lahko ohranil kolikor toliko čisto sadje, če bo v prvi vrsti sam pazil na higieno. Higienske prilike pri prodaji sadja bi se vsekakor dvignile, če bi pazili prodajalci sadja sami na higieno. Tako pa ima tržno nadzorstvo včasih zelo težko stališče. Lahko bi kajpada izvajalo konsekvence proti vsem onim, ki prinašajo danes na trg umazano sadje, vendar tega ob sedanjih prilikah raje ne dela. Prodajalci umazanega sadja pa so si tako sami na škodi, ker. bo vsak prodajalec kupil.po-preje čisto sadje kakor umazano. Danes, ko še ni enotnega sadnega trga, ki pa tudi ni v interesu prodajalcev, je treba prebivalstvo v prvi vrsti opozoriti na to, da. bodo sami gledali na higieno. Enoten sadni trg pa ni v, interesu prodajalcev , kar pa se mu ni posrečilo, zaradi tega, ker bo vsak prodal vedno prepodili pasantje. včeraj vec sadja, na cim razlicnejsih krajih bo prodajal. Nazadnje bo treba misliti tudi na ureditev bodočih sadnih tržnic. • Trenutno so razmere-- take-, da spričo nastalih, razmer ni misliti na ureditev več sadnih tržnic, zato naj v prvi vrsti prodajalci, sadja ..sami skrbijo, da bodo prodajali čimbolj čisto sadje. Ob tej priliki pa je treba tudi poudariti, da večina našega podeželskega prebivalstva prinaša na trg čisto in lepo izbrano sadje,, najlepše, kar ga je drevje obrodilo. Da se. pa mora vsako:kupljeno sadje pred uporabo oprati, pa menda-še ni treba-poudarjati. Pogreb tožilca dr. Ivana Hojnika Včeraj popoldne se je po drugi uri razvil izpred Hojnikove hiše v Zg. Polskavi na farno pokopališče dolg sprevod, v katerem je nosila polskavska gasilska četa truplo pokojnega drž. tožilca dr. Ivana Hojnika, ki je moral končati svojo življenjsko pot v 56. letu svoje starosti. Že sam včerajšnji pogreb, ki se ga je udeležila velika množica domačega prebivalstva ter dr. Hojnikovih stanovskih ter ostalih tovarišev, je pokazala, kako je- bil pokojnik 'priljubljen in. spoštovan. Tako so se udeležili poleg pogreba domačih, dalje sodnikov in sodnijskega osebja tudi sošolci pokojnikovega sina. Ob odprtem grobu pa so se od svojega tovariša poslovili -s toplimi besedami pol-skavski župnik g. Orel, pokojnikov šef g. dr. Zorjan in sodnik g. dr. Juhart v imenu UdruŽenja sodnikov. • m. Nevihta nad Mariborom- poldne je divjala nad Mariboro® kraji11.,' | - ■ alivnm. Na nekateri? s silnim nalivom. Na okolici je udarila strela; ki pa nl nobene škode. ie • Pevski zbor Glasbene mance rednimi vajami. Torej il«t vaja! Nove pevke in pevci Načelnik. i. v pd * ,,Zveza gospodinj-' sestan _ 22. septembra,. ob 20. uri v-, , jg. m. Nočna lekarniška služb sV As-vključno 22. t. m.): Lekarna P1^ rfl, tonu, Frankopanova ulica 7 ieiiesek 200 din za ožičniče na obmejnih- šolah. Ta plemeniti Čin zasluži gotovo največje priznanje. Naj najde mnogo posnemalcev! m. Žid s ponarejenim potnim listom. V nekem tukajšnjem hotelu je policija legitimirala moža, ki je židovskega pokolenja in je prišel iz Češke. Legitimiral se je s ponarejenim potnim listom, za katerega je dal 25.000 frankov. Zida so odpravili nazaj preko meje. m. Vlomilec Rogan zopet na delu. Te dni je zagrešil zloglasni vlomilec Rogan, ki ga oblasti že dolgo zaman iščejo, zopet več vlomov na meji« Bil 3e ce?0 v Mari- Pri Sv. Duhu na. meji so se,. " sestnika Franca Igričnikadgr3^ hcanii na seniku. Po neprevidu^ reča vžigalica padla v se,n-°\ rsk W je o%al& muvmbKl HM ° vr;,. ju* J! -p« n. n P5 liste na debelo izdajaaj * ageDt r6 jak p: kaj za tem pa mu 1 h^e _ ol^ja ^ kaj za tem pa mu c domovinski list m n0^eti%t'si UJC’ -da *ma med tamkajšnjim jg^.^činstvom še vedno veliko m oboževalcev. Prav tako jSo bile tudi vse kritike, ki so njeSovih režijah in kreaci-aJska »Pravda« je pisala P 2tlane drugim> da je Skrbinšek vli^va C i? skopske publike. Venu -d’^eveSa učenca« je pri-& nad v, število gledalcev in so bili * sreč»f 2ad°volini. Uprava gledali-3tv d obrala za začetek svojega 3 _ eJa to igro, uspeh je pa v 4cfr®%iia a gosta- Tokrat je imela a SJlSCene °benem z dramatičnim čen sprejem in velik obisk kljub sedanji psihozi. Ta vprizorjtev je bila od vseh Shawjevih del najuspešnejša, tako po scenski kakor po igralski obdelavi. Dne 16. t, m. je pa objavilo poročilo še »V r e-m e«. »V skopskem gledališču je bil sedaj prvič igran Shawjev »Hudičev učenec«, delo, ki ga je beograjska publika videla pred 15 leti v režiji pokojnega Mihajla Isajloviča. V Skoplju ga je postavil g. Vladimir Skrbinšek, režiser ma-riborsega gledališča, ki se mudi tu na enomesečnem režiserskem in igralskem gostovanju. Delo je po svoji vsebini in po scenski formi doseglo najlepši uspeh, k čemer je v polni meri pripomogla režija in sorazmerno nad vse dobra zasedba ter izdelava posameznih vlog.« -r. ti*. .osebnosti v svojih odnosih ‘stvih ter karakterizaciji eno-•Cen slog, kar vse je ustvarilo dV°*yo atmosero. V igri se je %kh' ^bhr or smo ^di pričaikovali &iiM ^ 1) j v Vlogi revolucionarja tiar v«e |j?ecma> okoli katerega se je U ni bil. aeianje, celo tudi takrat, ka-odru’ tu smo ga le občutili 1 „ ?a‘ Skrbinškovo gostova- °dru, tu smo ga le občutili % istega. ------ |to v°2irom na to premiero ostalo k« sP°tnmu gledališki publiki v Št iA t ™ • li .le Poročala o Skrbinške-■- žr' v »Hudičevem učenca« nad W PuaVi’ da 36 lep Benia^ i lepim uspehom znano ' Wld,a „S!lawja »Hudičev uče-u živela pri občinstvu odli- ZMAGOSLAVNA POT HRVATSKE GLASBE Med južnoslovanskimi narodi se je edino Hrvatom posrečilo, da so si s svojo umetniško tvornostjo že lepo utrli pot v tuji svet. Hrvatska likovna umetnost, zlasti z. njenim največjim predstavnikom, kiparjem Ivanom Meštrovieeni, hrvatska dramska produkcija z nekaj odličnimi dramatiki in komediografi ter posebno še hrvatska glasba, postaja vedno bolj upoštevana tudi izven mej hrvatske domovine. Gotovčeva opera »Eros z onega sveta« se igra že po vseh velikih evropskih gledališčih, a Gotovac si osvaja svet tudi z ostalimi svojimi skladbami. Zanimivo je, da je njegovo »Simfonično kolo« prišlo celo na Japonsko, kjer so ga v kratkem razdobju igrali v Tokiu že tretjič, in vselej z največjim uspehom. Pri zadnjem izvajanju v okrilju Novega simfoničnega orkestra pred 6000 poslušalci. Ocene so objavili vsi tamkajšnji listi, in to brez izjeme navdušene. Pri tem na-glašajo kot posebno vrlino folkloristično podlago simfonije. »The Japan Times« pišejo, da predstavlja folkloristični element več kakor samo predmet in- spiracije: tu je folklora program, tendenca in nacionalna manifestacija internacionalne struje, ki jo je mogoče opaziti v glasbeni produkciji več ali manj vseh dežel v zadnjih dve desetletjih... Tako si osvaja svet hrvatska glasba prav zaradi tega, ker gradi na elementih svoje svojske narodne glasbe. In pri nas Slovencih? Mi hočemo biti za vsako ceno internacionalni. Gorje mu, ki bi hotel hoditi po zgledih Hrvatov! Zato pa tudi naša glasba ne pomeni v sodobnem svetu več kakor eksperiment za ljubitelje ku-riozitet. -r. k Književno-umetniški kongres v Osijeku. Kakor v Mariboru Umetniški klub, deluje v Osijeku Klub hrvatskih književnikov, ki pa ima več sekcij in širši delokrog, kakor bi bilo mogoče sklepati iz samega imena. Za prihodnji mesec pripravlja kljub književno-umetniški kongres, katerega se bodo udeležili razni kulturni delavci z njegovega področja. Glavne referate bodo imeli predsednik um. kluba Franjo Sudarevič, P. F. Ma-gjer, H. Dubnički, Kosta Čutufcovič itd. Kongres bo uvod v proslavo 30-letnice obstoja kluba. Drugi akt proslave bo odkritje spominske plošče pesniku in zgodovinarju Mladenu Barbariču v Iloku, tretji pa. proslava 60-letnice klubovega predsednika F. Sudareviča z njegovo igro »Svatbene neprilike« v gledališču in posebno akademijo. Razen tega bo izdal klub posebno jubilejno publikacijo. k Nova hrvatska lirika v prozi. Pod naslovom s Dani nemira« je izdala hrvatska pesnica in pisateljica Zdenka Jušič-Seunik zbirko 50 izbranih pesmi v prozi. Jušič-Seunikova je bila znana doslej po dveh romanih, več novelah, črticah in pesmih, od katerih so mnoge prevedene tudi že v tuje jezike. k Nemška gledališča igrajo 'kljub vojni nemoteno dalje in tudi obisk ni nič manjši kakor v mirnem času. Tudi v Franciji in Angliji se gledališko življenje neovirano dadaljiije. k Nov latinski besednjak. Predsednfk rimskega zavoda za latinske študije je predložil italijanskemu prosvetnemu ministrstvu predlog za izdajo italijansko-latinsikega in latinsko-italijanskega besed njaka do petega stoletja. Besednjak bo obsegal okoli 60.000 besed in 15.000 imen. Soorf ATLETI SK ŽELEZNIČARJA V M-GREBU V nedeljo bo gostovala atletska ekipa SK Železničarja v Zagrebu proti SK Maratonu. Nastopilo bo 15 atletov. Na sporedu je: 100 m, 400 m, 800 m, 5000 m, skok v daljine, višino in ob palici, krogla, kladivo in štafeta 4x100 m. s. Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). K tekmam 24. IX. so delegirani sledeči gg. sodniki: Amater—Celje Kopič, Železničar—Rapid, str. Grošelj in Murko, Železničar—Rapid (rez.) Munko, Slavija —Drava Nemec, Slavija—Maribor (jun;) Grošelj, Ptuj—‘Lendava Jenko, Gradjan-ski—ČŠK Konič, str. Mayercsak in Sela-nac, Mura—Maribor, str. Turk in Hojer. DRUGOD LISTI Z OPOMINJEVANJEM NAROČNIKOV SPLOH NIMAJO NITI POSLA NITI STROŠKOV, KER VELJA VSEPOVSOD PO SVETU NAČELO, DA SE AVTOMATIČNO IN NE GLEDE NA TO, KDO JE NAROČNIK, USTAVI POŠILJANJE LISTA Z DNEM, KO IZTEČE PLAČANA NAROČNINA. KER NAM JE V DANAŠNJIH IZJEMNIH ČASIH SILNO OTEŽKO* CENO IN SKORAJ ONEMOGOČENO, DA BI NEPRESTANO PISMENO OPOMINJALI NA REDNO PLAČEVANJE NAROČNINE, CENJENE NAROČNIKE NAJLEPŠE PROSIMO, DA ONI SAMI PAZIJO, DA BO NJIHOVA NAROČNINA PRAVOČASNO NAKAZANA. NAROČNINO JE TREBA PLAČATI ZA VSAK TEKOČI MESEC VSAJ DO 8. ®r*-Staepoole ljubezen mornaria ericssona % Sj.. D?vedal?* ROM esa. ne! Njej povedal! " Sf,v&da vse Preveč ljubil, u ra««,, e»a sDloh ne razumeš, Hi J**? človek - k V resnfe^TVDR za neK0 aelcle’ ‘Ali -Hoč.« 0 h Pošteno. Toda zdaj Da?«Sai ^izkusiti?« ^ Iu Jp to katliizpred nosa debelemu Su7ko - s! ^0ro5iti- Povem ti či-‘ sa,^. e ^ga ti ^ n' mislil ^ Sfteda«, kako Mag- ne storiš, se resno. Bilo bi ^3 ■ Wen INie ?'e” Prav3!-61”11 Gudmundssonu ‘mel« sam1”6? nosa’ in ni^ve H’ £ namen- da bi t^dužen. ' Magnus je ne boš uilwli storil.« je de-> Posoben, izdati svojega ^ ^ da h|Sta’ toda bil pre Ptavj. Ud bi motrel •u^gel kaj reči. Po- A N 21 »Kaj bi ne bil vesel, če bi kdo drug izpodrinil Gudmundssooa, če bi ti sam tega ne mogel?« Magnus sprva ni odgovoril. Stvar je bila za čudo namreč taka, da bi prenesel, če bi videl ŠvaJo v naročju starega, zoprnega Gudmundssona, misel pa, da bi si jo osvojil kak mlajši mož. ga je navdajala z blaznostjo. Gudmundsson ni bil nikak človek, temveč usoda. Zdelo se mu je, kakor da je Švali zaradi neke strašne nesreče, na kateri je tudi sama deloma kriva, nemogoče poročiti Magnusa.^Sicer ni bil več zaljubljen vanjo, kajti Švala, ki je obstajala v njegovi domišljiji, ni živela več, pred novo Švalo ga je bilo pa strah. Zato je izgrgral: »Ne gre nikakor za to, da izpodrinemo Gudmundssona. Zakonito je z njo zaročen. Izbrala si je njega. Prav nikakega pomena nima, govoriti še o tem. Kdaj misliš začeti z delom?« »Jutri.« »Jutri misliš izplačati denar? No, tega tl ne morem braniti; toda zdi se mi, da se ti malo preveč mudi.« »Seveda.« »Toda naglica iti nikoli prida.« »Zato pa tudi hodijo ljudje tukaj tako počasi, kakor bi napol spali. Toda pojdiva zdaj spat. Zjutraj morava zgodaj na noge.« * Gudmundssonova »pisarna« je ležala na morski strani vasi. Na stenah so viseli zemljevidi in vozni redi ter nekaj fotografij, Sem je prišel Lursson, da bi plačal tri tisoč kron za »Helgo«. Tiran je bil na udarec pripravljen. — Gundnarsson mu je sinoči povedal, da namerava Ericsson kupiti čoln, in da ima ta kapital za seboj. Skril je divjost; 110 tako: namesto dveh delovnih sil je dobil dva konkurenta! Molče je vzel denar, in šele ko je izročil Surssonu pobotnico, je dejal smehljaje se: »Zdaj torej služiš tem novim?« Sursson je molče preganil papir in gladil robove. Navdajal ga je še vedno strah reveža pred bogatinom, sužnja pred gospodom. »No, želim ti srečo,« pravi Gudmundsson, »samo zdi se mi, da si se slabo odločil. Mislim, da se ta Ericsson ne razume mnogo na posel. In kako naj potem napreduje? No, obilo uspeha! In ooln si mu prodal za tri tisoč kron? Na ta način si jih izgubil tisoč — pri vsej tej zadevi-!« »Dal mi jih je štiri!« pravi Sursson. »Štiri! Potem je norec, in kdor se druži z norcem, je tudi norec, Zbogom.« Toda na tihem je vedel, da Ericsso ni nikak norec, in stisnil je ustnice. Toda misel na to ga je motila le kratek čas. —* Zaupanje v lastno moč je bilo neomajno- Brejdifjord je bil sinji kakor žensko oko, ko sta odrinila oba tovariša in. Sursson; galebi so čepeli v belih jatah na otočkih, in na obzorju sta se morje in nebo spajala v modrikasto meglo. Islandska pomlad ne prinaša drugega kakor nekaj divjih rož. Roj galebov jim je sledil, jih prehitevaj letal vstran. Visoki, rezki glasovi beliH ptic so rezali ozračje. Peljali so se mimo Fulmlrja, ki je bil napol otok, napol skalna čer, najsamotj neiSi kraj na morju. Njegove bazaitne skale so se dvigale visoko in tvorile rahlo izvalovano, s; smaragdno zeleno travo pokrito ravnini 00. Njegovo vznožje je bilo polno vkv tlin, vidnih samo ob oseki, in na južni strani je vodil majhen zaliv v votlino, H se je morje sploh nikoli ni dotaknilo. (Dalje jutri.) Zanimivosti V braziljskih pragozdovih med neznanimi Indijanci Indijansko pleme, ki je šele pred 12 leti videlo prve belce in je zelo vljudno Profesor antropologije na kolumbijski univerzi, dr. Charles YVagley se mudi že več mesecev v osrčju Južne Amerike, v pragozdovih Brazilije, oddaljenih 1600 km od morske obale, Kjer preučuje doslej neznano indijansko pleme Taplrape-sov. V pismu, ki je potrebovalo tri mesece, da je prispelo v Rio de Janeiro, sporoča Wag!ey, da živi v že popolnoma »©preiskani pokrajini teritorija Matto Grosso, v kateri žive Tapirajpesi, govoreči docela posebno indijansko narečje. Pri njih namerava ostati 10 mesecev in Študirati njihov jezik, vero, navade in pbičaje. Ti Indijanci so šele pred 12 leti videli prve belce. Bili so to misionarji, ki tih od tedaj obiskujejo vsako leto en-fcrat. K njim prihajajo s svoje misionske postaje v Conceicao de Araguaya. Profesor pravi, da ni ■ še nikoli videl | čajev. tako prijaznih ljudi, kakor so ti Indijanci. Wagley jim je prinesel oblačila, da bi jih zamenjal za njihovo orožje, orodje in druge predmete, ki bi jih potem izročil brazilskemu državnemu muzeju, toda Ta-pirapesi so jih razobesili po svojih kočah, naokoli pa tekajo še dalje popolnoma nagi. Celo ženske se nič ne oblačijo. Posebna zanimivost plemena so njegove pesmi. Profesor je posnel dosiej na gramofonske plošče že 60 njihovih pesmi, pa jih znajo še veliko več. Prevladujejo obredne pesmi, ki jih pojejo ob najrazličnejših prilikah: pri lovu, nabiranji' sadežev, spremembah letnih časov itd. Napevi so sicer svojevrstni in komplicirani, pa vendar prijetni. Njihov jezik je narečje tupijskih Guaranov, s katerimi imajo Tapiraposi tudi več sorodnih obi- MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih »*ano vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oslase ie din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ienitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oztase ie din 10 Debelo tiskane besede se ra2nnajo dvojno. Oglasni davek »a enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačale takoj ori naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismn skupaj z naročilom ali pa po ooštnl položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Najbolj občudujejo Indijanci profesorjev pisalni stroj, ki se jim zdi največje čudo. Njihovo zanimanje zanj je tako veliko, da hočejo vsi nanj tipkati in ga mora pred njimi skrivati ter se ga zato še sam ne more posluževati. Sicer se pa sučejo ti ljudje ves dan okoli njega, radovedni na vsako malenkost, otipavajo njegovo obleko, posodo in sploh vse, kar ima s seboj. Najtežje vprašanje je pa bila pot do njih. Ker ni hotel čakati več tednov na motorni čoln, ki vozi po reki Araguaya kvečjemu štirikrat na leto do gorenjega toka, je odpotoval iz Sante Leapoldine z lastnim čolnom in dvema domačima veslačema indijanskega rodu. Enajst dni je potreboval do naselbine, imenovane Furo de Pedra, na meji Matta Grosaa in Goyaza. Od tam Je ,fl -t. dalj njih pet dni po reki Tapirape ^ dijanskega pristanišča ter dva ai ^ hove naselbine sredi pragozda. ^ govih računih je sedaj oddaljen ^ metrov severnozahodno od u • Tapirapes. _ . n0 \tr Indijanci so mu zgradili P°s ^ čo ,v kateri sedaj prebiva, Pje pa omogoča zelo mnogoštevilna j na, kakor tudi zelenjava, ki 1° ^ spretno goje v svojih nasadih. ^ eden izmed indijanskih spredi j ki ju je vzel s seboj kot veslača _ ^ ča. Sicer pa živi na robu zloK ^ krajine Rio dos Mortes _ (R® ^ znane po izredno divjih indijans ^ menih, ki so pred 12 leti un,on"L o & raziskovalca polkovnika Fawoett ^ terega tragični usodi je takrat pi t sopisje vsega sveta. Wagley ^ y napraviti še kratko potovanje da tranjost pragozdov k sorodniKj^.^ rapesov, od koder se bo vrnil maja prihodnje leto v Rio de Ali bo Zemlja zarjavela ZANIMIVO PREROKOVANJE NEKEGA AMERIŠKEGA UČENJAKA, Razno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - Derilo. blaeo za ženske obleke itd. dobite Ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 GOSTILNIČARJI visokokvalitetno »Laško pivo«, marčno in termalno v sodčkih in zabojih dobavite pri glavni zalogi hotel »Orek. Maribor. 8951—1 LAŠKO PIVO marčno in termalno varjeno na plzenski način toči odprto in v steklenicah, hotel »Orel« 8952—1 DR. KOFFLERJEV ZDRAVILNI KRUH dobite v pekarni Rakuša, Ko-roška c. 24.__________9028—1 Vsak četrtek in petek velika izbira vseh vrst MORSKIH RIB Abonenti se sprejmejo na hra ro. Kapitanovih Jakov. 9030—1 Posest ZEMLJIŠČE r ali brez hiše na Pobrežju, Teznu. Radvanju ali v Studen cih kupim. Natančne oonudbe na upravo »Večernika« pod »20—25.000«. 9029—2 HIŠA 2 -kuhinji, 5 sob, 1000 mJ vrta. za 48.000 din takoj naprodaj. Vprašati: Tezenska 15. Pobrežje. 9032—2 Prodam IZBOREN CVETLIČNI MED po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meliska c. 12, tel. 20-83. 8910—4 POHIŠTVO naprodaj. Naslov v upravi. 9016-4 POSODE lesene in železne, pocem naprodaj. Vprašati v gostilni Spatzek. hišnik. 9017—4 VINSKE SODE 6000 1, proda sodar Sulzer, Vojašniška 7. 9018—4 KONJSKO MESO in klobase od sobote oo nizkih cenah naprodaj. Vojašniška 11, Copetti. 9020—4 So ho ISie MIRNO SOBO opremljeno. v bližini Zrinjske ga trga. Ponudbe pod »Profesor« na upravo »Večernika« 9037—8 Službo dobs KUHARICO privatno sprejme Plauc, Koroška c. 3. 8038—9 ZANESLJIV MOŠKI za vsa kmečka dela na moderno urejeni kmetiji. Predpo goji: Pošten, ukaželien in ubogljiv. Plača po dogovoru, zaposlitev za dobo 1 leta. nastop službe 1. oktobra 1939. Naslov v upravi. 8908—9 HARMONIKA hromatična. naprodaj. Vpraša ti: Studenci, Kralja Petra cesta 132a. 9022—4 ZIMSKO SUKNJO temno, novejšo, za srednjo moško postavo, poceni prodam. Vprašati Petek. Maribor, Cankarjeva 27. 9023—4 Kupim KUPIM večji bakreni kotel za žganjekuho. Natančne ponudbe pod »Gotovina« na upravo lista. 9027—3 MODERNA SOBA in kuhinja, nova. najceneje naprodaj. Mizarstvo. Miklošičeva 6. Slovenska 35. 9025—4 PRODAM čistokrvno, 3-mesečno psičko Bernhardinko. Trafenik, Gosposka ul. 26. 9026—4 TRANSPORTNE-pbLbv~ NJAKE proda Gnilšek, Razlagova 25. 9040-4 Stanovanje in kuhinjo SOBO takoj oddam. Tr-5 žaška c. 82. 9035 Sobo odda OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnico se takoj odda Kralja Petra trg 9-1, vrata 6. 9019—7 OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice se odda s 1. oktobrom. Kolodvorska 6, vrata 10. 9036—7 Catopitni papir zek> ugodno na prodaj uoravi ..Večernika' SOBARICO za prenoščišče spreime Plauc Koroška c. 3. 8988—9 POSTREŽNICO sprejmem za takoj. Erjavčeva 12, Melje. 9031—9 BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega in dobrega delavca, v stalno službo sprejme takoj Fran Novak, Maribor. 9033-9 Službo Išia SLUŽBO išče trezen, mlad poklicni šofer. Ponudbe pod »Šofer« na upravo lista. 9039—10 Zgubljeno MLAD PES rjav, kratkodlak, ki sliši na ime »Lumpi«, se ie zatekel. Izročiti v gos tri ni Meierseidl. 9024-11 V nalem GOSTILNO ali bife v Mariboru ali predmestju, dobroidočo. vzamem takoj ali pozneje v najem. — Naslov v uPravi »Večernika« 8995—15 Rja je silno nevšečna zadeva. Ogorčeno se jezijo nanjo gospodinje, ko jim ob preveliki gospodinjski vnetosti na priliko zarjavijo noži, žlice itd. Tolažijo se zadnji čas z jedilnim priborom, ki več ne zarjavi, vendar pa je za večino gospodinj ta dragii pribor še nedosegljiv in zaradi tega tudi jeze vsled rje še ne bo tako kmalu konec. Rja pomeni kemično prav za prav razpadanje nekaterih kovin, zato je borba proti rji obenem borba proti propadanju. Strokovnjaki so izračunali, da je od 1890 do 1923 uničila rja več kakor 40 odst. vseh kovinskih izdelkov. Spričo tega uničevalnega dela rje se je pojavilo teoretično vprašanje, ali morda ta uničevalni proces ne bo nekega dne zajel vse naše zemlje, uničujoč kovine. Ameriški učenjak dr. Henry Moris Russel je na to vprašanje odgovoril pritrdilno. V nekem svojem predavanju je napovedal, da je zemlja obsojena na počasno zarjavenje. Ker velja dr. Russel po svetu za uglednega znanstvenika, je ta njegova napoved našJa po vsem sve- tu velik odmev. Po njegovem s je planet Mars že popolnoma zari% pomočjo spektralne analize so P miki, fiziki, geologi, biologi in * y jr proučevati atmosferione pri1®* s0 šem sončnem sistemu. Nekateri ^ tovili zelo neprijetna dejstva,^ jejo domnevo ameriškega po* da bo zemlja polagoma zarjave ditvah dr. Russela se količina atmosferi sicer ne izprejniflik ^ več tisoč let je mogoče usotov _ ^ t neopazno izpremembo. Veni«. ^ male količine neprestano sPa^je, k zom in kovinami v razne o*® i' tem oksadiranju se polagoma ^ mosferičmi kisik. Dr. Russel ^ ta proces dokazuje, da mora z s# lagoma zarjaveti. Kot dokaz za potrditev navaja, da je tudi Mar ^ polnoma zarjavel, kar pri03 rdečkasta barva. Fantastične so te trditve, z mi dokazi le šibko podprte je bilo nekoč fantazija, kar je la resničnost. Teža in umrljivost žensk Neka ameriška zavarovalna družba objavlja rezultat preiskovanj, ki jih je napravila glede na razmerje med telesno težo ženstk dn njihovo umrljivostjo. Dosežena dognanja se lahko smatrajo kot merodajna, ker temeljijo na nič manj kot 308.228 preiskavah. Pri ženskah izpod 40 let so ugotovili najvišjo umrljivost pri tistih, ki so tehtale 5 do 24% nad normalno težo. Med 40 dn 50 let je bila urrrr-iljivost največja pri ženskah, ki so imele 5 do 14% izipod normalne teže. Dočim izpod 30 let umrje največ srednjeveških, izpod 40 let pa velikih ženslk, se to pri majhnih ženskah pojavlja šele v poznejših letih. KaT zadeva odpornost proti boleznim, je umrljivost na jetiki, vnetju pljuč in hripi pri žensfkah s premalo težo za 60% večja kaikor pri drugiih, vendar je v gotovih primerih vnetja pljuč tudi znatno večja teža nevarna. Prevelika teža zvišuje tudi umrljivost na boleznih trebuha in ledvic, dočim so srčne bolezni bolj pogoste in težje pri prelahkih žen- skah. Nobenega odnošaja dalo ifgotoviti pri sladkorni se zvišuje umrljivost zgolj z r rostjo. POVODNI MURNI Brazilski prirodoslovec Bla^ pl^v je odkril na ozemlju severno ( Mato Grosso v doslej skoraj nih gozdnih močvirjih nmrn7V vodi. Sprva je menil, da ste povodne hrošče, pri natan^ y . vi je pa ugotovil, da so & (3 tesnejšem sorodstvu z tia^in1 murni. Povodni murni ot> gladino tudi čvrče. CEHI DOBE DVOJEi^^ Poštna uprava češkega Pf° iene ča, da bodo v kratkem umaknjeni() vse poštne znamke vseh P*) n2pis> novih znamkah bo dvojezjcn ns na prvem mestu nernšldI ® ^ češki: »Bbhmen und MShre Morava.< za vedno 7-3" Naš ljuibi in dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Franc Majer upokojeni železničar in posestnik je danes dne 21. septembra, ob 17.25. uri, v 80. letu svoje starosti tisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega bo v soboto dne 23. septembra, ob 16. uri, iz mestne mrtvašnice na inagdalensko pokopališče v Pobrežju. Maribor, Novo mesto, Brežice, Šoštanj, Brezovica, Cleveland, Ohio» septembra 1039. Rodbini Majer in Živko- 21. pl*1. _____________________________________pokop' Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru.' Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA * Moriboru. — Oglasi po cenik« ~ f, 0' oe vru&ijo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni rač**®