"PROLFTARBT JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV tfcDERA TIC ¿ i s*. % wX^ubobLOVANSKt SOCIALISTIČNE ZVEZE j ST. — NO. 1247^ m <•!»— wtUr DtfWwr t. If ij »t t K« po»t nftu* » Oktoap». 111.. «a«l«r tha At af C»i>t— »f M»r»h trd CHICAGO, ILL., 6. AUGUSTA,j(AUGUSTJ,) 1931. W. M* St. LETO—VOL. XXVL OBLJUBLJENO "BLAGOSTANJE" DALEČ OD VRAČANJA ZNI2AVANJE DIVD IN DRUGIH VEL P02AR V ZAVETIŠČU IN "VOLJA BOŽJA" Ukiniena lavna dela Zdaj, ko bi morale občine, okraji, državne in zvezna vlada pričeti z javnimi deli, govore o "ekonomiziranju". Znižujejo plače, reducirajo službe in preklicujejo dela, ki »o jih že imeli v načrtu. Brezbrižnost zakonodaj za delavce ..I w Sramota ža kongres, legislature držav in za občine je» da niso v skoro dveh letih, od kar traja kriza, planirali ničesar, kar bi omililo brezposelnost in bedo. ^Vsakdo naj plava zase kakor najboljše more", je njihovo pravilo. Medtem, ko se obljubljene javne gradnje ne uresničujejo, se z odstavljanjem delavcev v industriji nadaljuje. Fordove tovarne so obrat skoro popolnoma ustavile. Western Electric v Chicagu je spet odslovila par tisoč delavcev in tega odpuščanja še ni konec. Vsi veliki obrati zaposlujejo v tem poletju mnogo manj delavcev kakor pro-ilo leto. Obljube v kapitalističnem časopisju o boljših časih so bile le pena. Takozvano blagostanje je daleč od vračanja. Pravzaprav se celo oddaljuje. Kaj stori zvezna vlada v tej krizi? Za zdaj še ničesar ne obeta. Hoover-jeva administracija zastopa stališče, da je rešitev ekonomskega problema v tej deželi stvar "privatne iniciative'9, f Vlada odločno nasprotuje državni podpori za brezposelne, češ, da je v tej deželi privatna dobrodelnost dovolj jaka zadostiti tudi potrebam gladnih nezaposljenih delavcev. Skrahiranje "privatne iniciative99 Jf, FiJ | 1 • V ^ | i 9 privatno iniciativo ameriških ekonomskih genijev pa mora biti nekaj narobe, kajti namesto da bi poiskali izgubljeno prosperiteto ter jo magari šiloma pritirali nazaj, izkazujejo njihova poročila stalno nezadovanje produkcije in prometa. Prošlega januarja so še skoro vse korporacije plačale enako visoke in nekatere celo višje dividende nego v prejšnjem letu "prosperitete". Letos pa je obrat in promet nazadoval že toliko, da so začele naznanjati zniževanje dividend največje in najbogatejše korporacije. Jeklarski trust jih je znižal okrog dve petini, in nekaj dni pozneje je naznanila znižanje dividend tudi druga največja jeklarska korporacija v tej deželi, Bethlehem Steel. Jeklarski trust ima še nad $4100,000,000 nerazdeljenega dobička iz prejšnjih let, toda ker se ne zanaša na izboljšanje ekonomskih razmer v tem ali v prihodnjem letu, namerava obdržati to rezervo za slučaj še večje krize. Male plače še bolj zmanjšujejo Zaeno z nižanjem dividend so začele v časopisju krožiti vesti o ''nameravanem" zmanjšanjam plač delavcem v tovarnah jeklarskega trusta. V normalnih časih jih zaposluje nad dve sto tisoč, zdaj pa jih ima mnogo manj. Ako zniža plače jeklarski trust—in to bo nedvomno storil, jih bo znižala tudi Bethlehem Steel ter druge jeklarne, v kolikor to že niso storile, kar bo pomenilo milijone dolarjev manj zaslužka na mesec in toliko manjšo nakupno moč ameriških delavcev. Mnoge korporacije so letos napravile izgubo. Bankroti se množe. Bančna situacija ni še iz krize. Premogovniška industrija je popolnoma iz reda. Kongresnifci (Nadaljevanje na 3. strani.) PROGRAM KONGRESA DEL.-S0C. INTERNA-CI0NALE NA DUNAJU VISOKI STROŠKI LEGALNE VOJNE PROTI CAPflNEJU Komedija ▼ "preganjanju" Ca-poneja povzročila vladi čert milijona stroškov. V zavetišču sa ostarele zvan "Home for th* Agad of the Littfta SUters of the Poor" v PitUburghu, Pa., m ja 26. julija dogodil požar, ▼ katerem je bila rešitev mnogim onemogočena. Več starčkov m žensk je zgorelo, veliko pa je bilo nevarno obžganih. Na sliki je spalnica, ki so jo objemali plameni m je bilo v nji nekaj oseb zadušenih. Nad sto ljudi so gasilci rešili. — Značilno je, da so duhovniki katoliške cerkve v pittsburskem okrožju to nesrečo označevali kot voljo božjo. f* Na kongresu delavsko-socia-listične internacionale. ki se je vršil prošli mesec na Dunaju, je bilo zastopanih 34 socialističnih in delavskih strank raznih dežel po svetu z okrog 600 delegati. Otvoril ga je njen predsednik Emil Vandervelde, Nič manj kot Thomas Edison ki je dejal, da ak0 izbruhne ali Charles Chaplin je ameri-vojna, se bo končala s civilno škemu ljudstvu znan Al Capo-vojno in revolucijo. Ine, takozvani "kralj" organizi- Delegaciji francoskih in nem-'ranega kriminalstva v Chicagu. ških socialistov sta iziavili. da K bogastvu se je prikopal na je njun program gojiti prijate-'račun prohibicije. "Postavo-Ijstvo obeh narodov. Dokler silijuhni" ljudje so si ga izbrali ne bo8t&\zai*pala. ni pričako- za Určo in po zaslugi zvezne vati pomirjenja. Izjavo' soli- vlade oziroma njenih distrikt-darnosti francoskega in nem-1 nih uradnikov bo Caponejeva škega proletarijata je kongres karijera bržkone uničena. Ob- 4 ENOTNA FRONTA" PROTI SOCIALISTOM V READINGU, PA. V Readingu, Pa., imajo upravo mesta socialisti. V jeseni se vrše občinske volitve. Vse tri stranke so no-minirale kandidate. Vsled ojačanja socialistične stranke in popularnosti, ki jo ima socialistični župan ter njegova administracija, so se med republikanci in demokrati vršila več tednov pogajanja za enotno listo proti socialistom. Poseben odbor je sestavil tiket, na katerem js nekaj demokratov in nekaj republikancev, ter ga predložil odboroma kapitalistične dvojčice z argumentom, da bodo socialisti poraženi le, če nastopita proti njim obe stranki skupno. Republikanska - demokratska sta ena stranka, kar nam sedaj potrjuje tudi Reading. BORBA MEB UNIJAMI NA POUfll MEHKEGA PREMOGA POOSTRI Provizorični predsednik argentinske republike general U-riburu je spravil v ječo štiri vodilne socialiste in ustavil dva njihova lista. Aprila to D , leto je pri volitvah v Buenos Kazen delavstva v Ameriških ko kmalu. Mnogi poznavalci Airesu socialistična stranka Štiri organizarije radarjev. Krhanje Lewisovega-Walkerjevega sporazuma. N. M. U. za splošno stavko sprejel z velikimi ovacijami. Najvažnejši problem, ki ga ima delavstvo pred seboj, je borba proti militarizmu in nevarnosti vojne ter proti brezposelnosti. Intemacionala ji bo posvetila vse svoje sile. O sklepih in razpravah na kongresu >omo še poročali. Diktatura v Argentini zatira socialiste tožen je bil. da ni plačeval dohodninskega davka. Zbiranje dokazov proti njemu stane Ze-dinjene države jokrog Četrt milijona dolarjev, toda komedija ni še končana. Ni čudno, ako ljudstvo ne more imeti spoštovanje v zakone in v one. ki jih "protektira-jo". Med varuhi Dostav jih je mnogo, ki niso nič manjši kriminalci kakor je Capone. V namenu, da obvarujejo sebe, bodo njega vrgli preko plota. Stavka krojacev v New Yorku ugodno poteka Amalgamated Clothing Work- .. . . ..-----nT" ------7* :——.-------Duuaiioiiviitt sirMiiKa ers unija je koncem julija pro- tkahucah so premogarji v naj.¡domnevajo, da bo zgrajena iz pomnožila svoje zastopstvo s Oglasila v New Yorku splošno siabse^m položaju. V mnogih raznih delov močna unija pri- na 9, toda predsednik je sklica- stavko delavcev v tovarnah za mli? J ,tJ° fevd1a,ne1niz- ^J*211?? aTh na P°mlad nje zbornice odgodil do no- moške obleke, katere se je u-mere. Naselbine so last kom- 1932. N. M. U. oglaša svojo vembra. Med prebivalstvom deležilo do 35,000 oseb. Ene panij in delavci smejo kupo- konvencijo, katera naj bi po-! vlada velika nezadovoljnost, vati le tam kjer jim kompanija menila uvod v generalno stav-dovoli, čitati samo tiste liste in ko premogarjev, ki se bo priče-občevati s takimi ljudmi, ki la bodočo zimo. imajo odobrenje kompanijske-ga urada. Na Lewisov apel je Hoover-jeva administracija skušala s tovarne so se kmalu podale, druge pa misli unija prisiliti z Nasibtva v premogovniških krajih Milwaukee — bela vrana med velikimi mesti Med tem. ko so skoro vsa a-meriška mesta zadolžena tako, da so napol bankrotirana, ima mesto Milwaukee v svoji blagajni nad pet milijonov dolarjev. Druga imajo ne le prazne blagajne nego stotine milijonov dolga. Dotični, ki trdijo, da so "vse stranke enake" in da je vsem le za graft, imajo dokaz svojim 7 mota m v administraciji meat Milwaukee ter Reading* Bruce Crawford, urednik tednika v Nortonu, Virginia, je bil v Harlanu od koropanijskih bi-ričev ustreljen iz zasede v nogo. V svojem listu se je vedno boril za premogarje. Allan Keedy, eden organizatorjev socialistične pomožne akcije, je bil aretiran in vržen v ječo v Harlanu. Potem so ga izpustili in šiloma izgnali iz mesta. Rudar Vincent Bilotta in kongregacijski duhovnik sta bila aretirana vsled svojih ak«-tivnosti v pomožni in obrambni akciji za rudarje. — Neki agent v službi kompa-nije je v pijanosti ustrelil petdesetletno Mrs. Martho Stanley in ob enem skušal ubiti Cal Bel-laverja na unijskem shodu. Vsled teh nasilstev je bil aretiran in kompanija je položila zanj $3,000 poroštva. Mrs. Stanley so odpeljali 34 milj daleč v bolnišnico v kritičnem stanju. V WaTdu, W. Va., so šiloma iztiraji-iz kompanijskih hiš o~ krog sto premogarskih družin. Enaka nasilstva se dogajajo nad premogarji v Kentuckyju, Penni in Ohiu. To so vzroki, čemu so premo- V°m0ii0 delavskega in trgov-garji v toliko krajih vzlic ne- skeK» tajnika pridobiti premo-pripravljenosii in takorekoč tfovniške kompanije za skupno biez unije šli v stavko. konferenco z zastopniki U. M. Hiba pa je njihova neorga- w» oziroma z zastopniki vla-niziranost. V sedanji borbi za de» da se ugotovi, ako je sode-pridobitev rudarjev so štiri u- l°vanJe med kompanijami za ni je, namreč stara United Mine kontroliranje produkcije mogo-Workers. National Miners U- če in v koliko 80 pri v°Ui imeti nion s svojim komunističnim 8 8Vojimi delavci kolektivno po-vodstvom, West Virginia MineKodbo- Kompanije so večinoma Workers unija in I. W. W. (In-!8P°ročil,e. da bi bila konfer€n-dustrial Workers of the 'ca brez Pomena in da jih prav World). Rasen teh je U. M. W. v Illinosu spet razdeljena na dvoje. Velik del il|inoiskih pre-mogarjtev je rebeliral preti Le-wisovemu-Walkerjevemu sporazumu m na svoji "rank and file" konvenciji sklenil nadaljevati boj za «trmoglavljenje obeh in reorganizacijo U. M. W. Tudi na antracitu se jača opozicija «proti Lewisu. Na nekem shodu v Illinoisu so rudarji Lewisa izžvižgali, ko je napadel "rank and file" gibanje. Na konvenciji rudarjev na poljih trdega premoga so se dogodili izredi, v katerih so padale bombe za solzenje. nič ne mika kako pogajanje z U. M. W., "ker ni potrebno." V pomožnih akcijah za premogarje so tokrat posebno aktivni socialisti, ki so v raznih mestih organizirali pomožne odbore. Odmevi vseh pomožnih akcij pa so zdaj slabši kakor v prošli stavki ,ker je tisoče onih delavcev, ki so preje prispevali, brez zaslužka. Podražitev cigaret Štiri največje tobačne firme v Zed. državah so zvišale sporazumno cene cigaretam in drugim tobačnim izdelkom. Sku- Znani pisatelj in socialist George Bernard Shaw se izraža v intervjuvih o svojem obisku v Rusiji zelo povoljno in pravi, George Bernard Shaw O 'dolgotrajno Stavko na preda- svojih vtisih v Rusiji Nezadovanje rojstev v * Nemčiji in Franciji .i. Pi«vi V Franciji so patriotje strada je velikiF»ovj^tski eksperi- homa ugotavljali, da je število ment vreden posnemanja. porodov po odstotkih v Nemčiji veliko višje nego v Franciji. Zdaj* je padlo tudi v Nemčiji na isto nižino kakor v Franci-Dne 2. avgusta so imeli so- ji. Vzrok so mizerne razmere. Demonstracija proti vojni cialisti v Berlinu demonstrativni shod proti militarizmu in vojni, katerega se je udeležilo $0,000 ljudi. V prošlem letu je bilo v Nemčiji 17.5 porodov na vsakih tisoč prebivalcev in v Franciji 18.1. tc NAPETOST MED PREMOGARJI ov jmurtic uuimuc z.« suizenje. "— ---- Bil jih je deležen tudi bivši ša,e 80 dru*a drugtoinom miprMMajiBa Starka j« p an «k od U Arta, na pa volja aa odpor. V«4ko mdarjor jo tudi i^rrtik. Mnoga loomponijo ao poatalo nokkmjana U M. W., kar aa bojo, da na ki aa raiarriaak konaorratimoga maionisana ooatala radikalna «a¡ja, a kal no ko mogoJo igrati. Na »liki ja Minoiiea promogar jor na *ui% o. , Našega (gibanja ni zapopadel, krivdo pa j« zvr-gel na — prevod! Johna Kravanjo poznam še iz starega kraja. Rad čita povesti. VČasi pride v sitno razpoloženje, da kritizira, ne da __bi vedel kaj in ¿emu. Tako je jirauanc, * nam tratil čas ter povzročil ne- 6. sept. bomo imel, v zapadm trenotkov na prošli Penm redko ^¿^J^ArAodno^^ konferenci. - "Delavci danes In intri» Kan Molek bo prodava! v Canonsburgu. Str aba ne, Pa. — V nedeljo te". Predavanje je aranžirano pod avspicijo kluba št. 118 JSZ. Vršilo se bo v dvorani druš. "Postojnska Jama" št. 138 SNPJ. Predmet: "Delavci danes in jutri." Potrebno je za vsakega delavca, da čuje taka predavanja in se poglobuje v probleme, ki rov in še bolj škoda, ker se bi ga ne prijeli, da bi mu koristili. On ve, da ni v starem kraju nikoli čital knjige o Karlu Marxu kakor jo je izdala Prosvetna matica. Konstatiral je, da ni naročnik "Proletarca", toda dovolil si je pravico kritizirati ga, "ker tu ** p^iuuujc v - fc*kršnt go ljudje so zanj življenskega pomena. . " > J Ob tej priliki zapoje nekaj Y delavskih pesmi nas zbor "Ilirija". Delavstvo v tej naselbini in v zapadni Pennsylvaniji je vab- Proletarec" je priobčil že mnogo povesti. Izmed teh je izšla v obliki knjige znamenita povest Upton Sinclairja "Jun- SUKA FINANČNE KRIZE V NEMČIJI v Ijeno, d. pride na to predava- zbirka ruskih povesti pod • A v o naslovom "Beg »z teme in ne- «je. Pnine se ob 2. popoldne. ^ ^Jg*^ predavanj. "Proletarec" je priobčil precej originalnih povesti, katere ni ponatisnil v knjigah. In če bi jih, ne bi bilo v tem ničesar napačnega. Mnogim ta ali ona A Jk 1 i povest tako ugaja, da bi jo ra- rnstasi dvojne me* di potem, ko so jo brali v listu, kupili še v knjigi. Kdor pa knjige noče, nima nikake pravice, da se bi togotil nad listom, ki To bo prvi Molekov nastop v tem delu države Pennsylva-nije. John Teroelj, organizator kluba št. 118 JS£. rev kritiki Pmey Fork, O. — O dvojni . meri mnogo pišejo. Dvojna a nom in šerifom iz svojih vrst, ki verujejo in se bore za enak program in res delujejo za judstvo. Ako bi bil Benson šerif v Allegheny ali v Belmont County, bi premogarji gotovo ne občutili pesti deputijev in "Iron Police". Zato pa se kapitalisti toliko prizadevajo, da 'demokratje in republikanci o-itanejo v političnih uradih. Frank Barbie. * V Nemčiji jm prenehalo » pošlovarjom nekaj bank» kateri se »daj nahaja, so ljudje t bančnih polomil izgubili | pa v Zed. državah ,kjer je samo v Chicagu bi bliinji okolici . »liki je množica vlagateljev t Berlinu, Id obdajo Danatovo s pojlorvanjom. Vlada je obljubila garantirati vloge. toda Talk ogromni krizi, v ovpracno mnogo manj kakor jmpadlo nad 60 bank. Na banko, katera je prenehala mera pomeni, da si človek lasti sase drugačno pravico kakor pa bi jo dovolil drugim. Dvoj- John Kravanja verjame v pravilo dvojne mere. On je naročnik "Glasa Naroda", v je z drugimi ženskami, smatra pa za največji prestopek, ako bi storila isto tudi njegova žena. Kričači, ki prizadevajo u-redništvu "Prosvete" velike ne-prilike 's svojimi „ napadi, ob na mera npr. je, če si moški za- katerem čita povesti najrajše^ se lasti pravico imeti razmer- Sund-romani so mu posebno všeč. "Glas Naroda je ponatisnil že precej takih romanov v, knjigah. John Kravanja jih je naročal, četudi jih je prej bral v listu. Toda to, kar dovolju-( je "Glasu Naroda", prepove- moč zgražati. Ker pa vem, da je več tisoč čitateljev, ki te zanimive knjige niso brali, in mnogo takih, ki jo bodo z zanimanjem čitali tudi diugič, me veseli, da gre tako čtivo med delavstvo v eni ali drugi obliki. Enim ljudem je silno težko skriti mržnje ,ki jih goje do delavskega lisia _ in resničnega napredka. Prežeti predsodkov se radi izpostavijo blamiranju. Tega nisem napisal, da bi Johna Kravanjo žalil kakor je on nas na konferenci, nego da javnosti pokažem, kako je človek lahko v zmotah in krivičen ne da bi se tega zavedal. Nace Žlemberger. enem pa zahtevajo, da bi dru- duJe z gražanjem in robanta- njem "Proletarcu . "Glas Naroda" torej sme iz- 'Proletarec" jih gi ne smeli dobiti pravice odgovarjati in se braniti, veruje- . , jo v dvojno mero. idajatl knJ!fe- Na prošli vzhodno-ohijski n* blJ8m*L! , . „ . .. konferenci JSZ. v Glencoe se je1 pnobčuje dobil rojak John Kravanja, ki zgodovino delavskega gibanja je jako izrazito pokazal, da je na Slovenskem. Jaz sem knji- pristaš dvojne mere. Zdaj. ko dobl1 še od Antona Knstf-imam ¿as. bom nekoliko opisal ,la "V,0 z zan.manjem preči- usto afero. V zapisniku, kate-^ ,A,ko vL° rega sem pisal, je bila samo o- roletarcu Sodruga Svoboda in Ben menjena. Naj ljudje zdaj izvedo bolj točno, kaj je bilo na stvari. John Kravanja, ki ni naročnik "Proletarca" in ne član soc. stranke, kakor je sam poudarjal, je dobil besedo ter o-siro in z nedopustnimi izrazi kritiziral "Proletarca". Navajal je, da ni prav, ker "Proletarec" naj prvo povest priobči, potem pa jo izda v knjigi. "Kaj nam hoče knjiga, če pa smo njeno vsebino že čitali v listu," je dejal. Zgražal se je posebno nad knjigo "Kari Mar*", ki je izšla v založbi Prosvetne matice in je bila preje priobčevana v "Proletarcu". Dejal je, da jo je čital še v starem kraju. Kritiziral je prevod, češ, da je zanič, ter delal vtis, kakor da ga je napravil urednik "Proletarca", ki je tudi zanič.> Kako pa je mogel potem to knjigo čitati v starem kraju, ako je bila tu prevedena ? «j Prijatelj John Kravanja se ni slovnice nikoli učil kakor se je jaz nisem in dvomim, da jo boljše razume. Vzrok, da se mu je xdel prevod slab je, ker je skušal knjigo bržkone čitati, pa je predmet zanj pretežak, da ga kakor John Kravanja, bi se zdaj moral na vso Listu v podporo VII. Girard, O.: John Koain $1, po 50c: Andrew Krvina in Anton Dobrovolc; Anton Dežman 30c, po 26c: John Kovan, John Krašovec in John Urbančič; Joseph Cikyta 20c, po 15c: Neimenovan in Frank Gantar, skupaj $3.55 (poslal John Kosin). Akron, at Frank Bavdek 70c, Joseph Jereb 50c, Leo Bregar 25c, po 15c: Louis Shober in Martin Bolks, skupaj $1.75 (poslal Jos. Snoy). o* Indianapolis, Ind.j Louis Sasek $1, Valentin Stroj 50c, skupaj $1.50 (poslal Frank Skufca). Springf»«Id, 111 : John Gorfek $1. DarracJi, Pa.: Andy Berti $1, (poslal Anton Zidaniek). DotroM, Micti.i Joseph Menton $1, Joseph Kos 50c, skupaj $1^50 . -. Point Marioa, Pa « Po 25c: Jacob Kotar, Jacob Oblak in Tony Zupančič, skupaj 75c, (poslal Tony Zupan ČIČ). WMard, Wis.i Mike Krufts 60c. R«P»a, Colo.t Blai Strovas 60c. Clovoland, a* Frank Barbich 40c. N oko« is, IH.I Frank Kmet 85c. La Sali«, I IL j J. Streli 25c; Anton Derzich 10c, skupaj 85c. ' Äowand, H. Y.i Frank Llpar 80r. Ckicago, I M. i Neimenovan 25c. Mullan, I d ako: Andrew O rasen 25c. •Skupaj ▼ tem iskasu $14.05. Prej-ftnjl iskas $185.65. Skupaj $149.70. son v Clevelandu Cleveland, O. — Dne 26. julija je bil Gospodov dan in moj tudi. Njegov ukaz je počivati na njegov dan. Pa nisem počival. S sinom sva šla po Waterloo Kd. mimo Trebčeve čistilnice ot>lek. Kar pokuka Mrs. Trebeč: "Kam pa ? V Newburg na socialistični piknik?" * Da. Imate prostor za naju?' • "Seveda." Frank je pripravil 'samodrč' in ga porinil iz "Stale", pa smo zdrčali po "Bullyardu", kakor pravijo naši ljudje East Boule-vardu. Pri lesi nas ustavita financar-ja Jos. Jauch in Louis Zorko ter nas vprašata za pasoše. Ko smo se legitimirali, vstopimo v Kyback Grove, kjer smo dobili že mnogo članov kluba št. 27. Brez njih bi bilo nekam žalostno. Aranžmo piknika so vodili na glavnem stanu Soc. Party of Ohio. Klub št. 27 bi bil stvar veliko boljše pripravil, ker ima mnogo prakse v takih stvareh. Namen piknika je bil uradno pričeti s kampanjo za jesenske volitve, ko bomo odločevali med koncilmanskimi kandidati. Eden teh je tudi Jos. Sisko-vich, ki kandidira v 4. distrik-tu. Radi tega namena je stranka pozvala dva govornik'% iz Wisconsina, namreč šerifa mil-wauškega okraja Al Bensona ter i&cinskega župana s. Wm. Svobodo. Na tako prireditev bi pričakovali več ljudi. Ampak živimo v Clevelandu. Rečeno je bilo, da nastopijo govorniki 1 KLUBOM IN DRUŠTVOM [ Al u f teilte svojim priredbam čimveč | L moralnega In gmotnega uspeha? I 1 IdT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ' \ ob 5. Začeli so v resnici pol ure pozneje. Prvi je bil predstavljen Jos. Martinek, urednik češkega soc. tednika "Americke Delnicke Listy". Martinek je kandidat za koncilmana v II. distriktu. Dejal je med drugim: "Čaka nas težko delo. Jaz se skoro bojim med tiste ljudi v mestno hišo, če se pomisli, kakšna je ta družba. Dva koncilmana (republikanca) sta prišla za omrežje, eden pa je mrtev. Delati med takimi tipi je nemikavno, zato apeliram, da pošljete v mestno zbornico z mano tudi sodruge Siskoviča, Wohla in Willarda. — Depresija je tukaj za stalno, kakor na Angleškem. Tam dobivajo nezaposljeni delavci zavarovalnino, tukaj pa nič, razen če gredo v krušno vrsto in čakajo na sandvič. Če ne prej se bodo ljudje prebudili, kadar bodo želodci dovolj prazni. Zdaj še gre. — Imamo takozvani community fund, ki pa je bolj "bunk" kot pa pomožna ustanova. Aiko hočemo storiti kaj zase, moramo imeti svojo reprezentacijo v mestni zbornici. V Racine, Wis., so imeli samo eno soc. postojanko. a ta je šla energično v boj in izvolili so župana. Kako to, da bi mi ne mogli štiri koncil-mane?" Ko je bil predstavljen Al Benson, je v šali povabil ljudi bliže govorniške tribune, češ, jeprav sem šerif, nimam pri sebi ne zvezde, niti revolverja. "V MilwaukeejiT imamo mnogo bojev," je izvajal, "imamo pa tudi bojevnike." O sedanji krizi je dejal: "Že dve leti traja depresija, a delavci se še niso prebudili in pripravili za boj. Se pes, ako mu hočeš vzeti kost, bo pokazal bojevitost. Delavec pa, kateremu kapitalist vse vzame, je miren." I Benson je bil tu pred dvajsetimi leti v delavskih bojih skoro ubit. V borbah in volilnih kampanjah je veteran. "Položaj v Ameriki bi bil veliko boljši, če. bi bili organizirani v soc. stranki," je konstati-¡ral. "Pomoč ne pride od zgoraj. Denarni mogotci se nas ne bodo usmilili. Država poseduje 300,000,000 bušljev pšenice in ne vem kam z njo, družine premogarjev in drugih nezapo-sljenih delavcev pa stradajo. Na mizah delavcev ni sadja — tpda ker ga je preveč, so v Ca-liforniji uničili 144,000 ton breskev, da se obdrži zadosti visoko ceno. V Braziliji in na Kubi uničujejo zaloge kave, da ji cene ne padejo "prenizko". Tak je narobe svet pod kapitalizmom. Ko je Woodrow Wilson prišel z mirovne konference, je v svojem govoru v St. Louisu izjavil, da so bili vzrok vojne denarni mogotci in vojni "lordi". Debs je dejal isto preje nego Wilson in ker je povedal resnico o klanju, so ga obsodili radi "vcleiidaje" in ga poslali v federalno kaznilnico. O sebi je Benson dejal, da je norvežkega pokolenja in da je bil svoječasno v "trucking" biznisu (prevoznik) in daje bil tudi on truck-driver. Govoril je o akcijah soc. ¿tränke v Wisconsinu, ki se zdaj dobro utrjuje. Njena or-ganizatorična kampanja je poslednje čase koncentrirana na Kenosho, ki je važno industri-alno mesto. Treba je trdo in vztrajno delati, pa so uspehi, je dejal. Tudi nekaj fanatizma r.e škoduje. Župan Svoboda je najprej pohvalil Jenny Harvey, strankino tajnico, ki je delala na to, da sta on in Benson prišla na ta piknik. (Sodružica Harvey je priletna, prijazna ženska.) S. Svoboda je nam povedal več dogodščin iz njegove volilne kampanje. Ima prodajalno zelenjave skupuo /. ¿.ekim Židom. V kampanji so ga strašili, da bo njegova trgovina u-ničena, a odvračal je, da jo bo v socializmu razširil, v kapitalizmu pa jo bo izgubil, kakor jih izgubljajo mnogi drugi trgovci. Dejal je, da sta z Bensonom bila v Pittsburghu in posetila tudi neko kempo premogarjev, kateri pravi Sudy. Meni je to ime tuje, dasi so mi znane skoro vse maj ne v bližini Pitts-burgha. Dejal je, da bo očrnil Pittsburgh. (Jaz sem mu že pred shodom omenil, da mu bo to nemogoče, ker je Mellonova metropola že zdaj prečrna, on pa se je smejal tej opazki.) Izjavil je, da ko se vrne v Racine, začne zbirati pomožni fond za premogarje, kajti sramota za to deželo je, da morajo stradati ne le odraščeni, nego tudi mali otroci. V Wisconsinu ima živina boljše hleve, kakor pa so kom-panijska standvanja rudarjev v Pennsylvaniji, je rekel Svoboda. Dobil je tudi plačilne izkaznice premogarjev, da jih bo pokazal doma. Iz njih je razvidno, da mnogi premogarji vzlic zaposljenosti ne dobiva-Ijo nikake plače, nego imajo v kumpanijskih prodajalnah večen dolg. Če pa kaj preostane, jih plačajo s "čipsi" ali "scrips ' —denar iz pleha z luknjico v sredi, ki je dober samo v kom-panijskih štacunah. Apeliral je na delavce, da se organizirajo v soc. stranki, kajti brez nje bodo šibki in brezpravni. Dejal je, da je on češkega rodu in da so v Racinu vsi Čehi v soc. stranki. Lahko bi še pisal, toda poročilo se je zavleklo. Moram pa nehati, da dobe prostor tudi drugi naši znanci, kot so Nace, Snoy, Pečarič Vičič itd. Kako dobro se počutil, kadar lahko pokramljaä z župa- Mizerija, tarnanje, obup Cleveland, O. — Pri srečava-ii ju ljudi sreča vaš v teh časih tudi mizerijo, tarnanje in obup. To je vsakdanja slika, ki te spremlja povsod. Drugačna je med posedujočimi sloji, kajti tam ni še krize. Pot tja gor pa je nam zaprta. Pravilo je, da naj bo delavec med delavci, gospodar med gospodarji in bogataš med bogatini. Le v volilnih kampanjah pošljejo gospodarji in bogatini svoje ljudi med delavce, da agitirajo za rfiranki posedujočega razreda in se laskajo delavcem, kajti gospodarji bi brez pomoči delavskih glasov ne mogli imeti vlade. "Ako čitate radikalne liste, ste pod vtisom, da se delavcem slabo godi, v resnici pa imajo prosperiteto kakor v nobeni drugi deželi," so trdili v vodilni kampanji 1928 kapitalistični agitatorji. Danes ni treba čitati v listih, da se delavcem slabo godi, kajti vsak delavec to čuti na sebi. Ali vzlic temu je potrebno, da se zavzame za svoje liste, namesto da bere take, katerih gospodarji so ljudskim koristim nasprotni in prodajajo svoj vpliv korumpiranim republikanskim in demokratskim političarjem. Veliko nam pripovedujejo o pomoči, ki pride. Kapitalistični tisk tolaži. Mar ne vedo, da potrebujejo delavci pomoči takoj, ne pa šele kadar jo prinese smrt? Žene proletarcev so največ prizadete. Otroci bi radi zdrave in zadostne hrane, obleko potrebujejo, mati bi jim rada kupila to in ono. Otrok vprašuje, čemu imajo otroci tega in tega tako lepe obleke, igrač in dobrih jedil, pa še kvodre dobe kadar hočejo od staršev. Delavska mati lahko poljudno pojasni, da je to zato, ker je oče dotičnih otrok bogat, njihov pa je že mesece brez dela in ako nima službe, nima plače. V krizi tovarnar odslovi odvišne delavce, toda njemu se vseeno dobro godi, ker so mu delavci skozi dolgoletno garanje spravili skupaj velika bogastva, a sami so prejemali le toliko, da je bilo za hrano, obleke in da so odplačevali dolg na hišo. Zdaj pa je revščina, ker oče za iskanje dela ne prejema nobs. ne plače, četudi ga to še bolj utruja nego ga je preje delo v tovarni. Matere, učite se tolmačiti razmere svojim otrokom pravil-no, pa vam bodo za tako vzgo» jo potem ko dorastejo jako hvaležni. Pomagali jim boste spoznati resnico in šele ko jo bo spoznalo dovolj delavcey, bodo razmere predrugačene. Primimo se gesla, "proč z zavistjo in sebičnostjo in v boj za delavske interese 1" V našo korist je, da se zanimamo za delavsko organizacijo, da obiskujemo njihove prireditve in da pomagamo zraven. Kot je bilo že poročano, je klub št. 27 začel v tej naselbini s pomožno akcijo za premogarje. Prispevke se sprejema bodisi v denarju ali blagu. Vsak dar bo hvaležno sprejet ter odposlan na pravo mesto. Na seji ženskega odseka kluba št. 27 je bilo sklenjeno, da bo vsaka druga naša seja skupna s klubom št. 27, ker bomo s tem imele priliko videti kako vodijo zborovanja moški in ob enem se bomo bolje poučile iz njihovih razprav o naših nalogah in ciljih. Prihodnja skupna seja bo v petek 7. avgusta ob 8. zvečer v klubovih prostorih. Udeležite se je vse in privedite tudi svoje prijateljice. Anna Pengov, tajnica ženskega odseka. Kaj bo 6, sept. v ^ Nevvburghu Cleveland, O. — Tudi v tem delu Clevelanda, zvan New-burgh, ni brez življenja. Klub št. 28 JSZ. priredi v nedeljo 6-sept, v Slov. delavski dvorani jesensko veselico z bogatim sporedom, ki vključuje med drugim pevske točke zborov "Zarja" in "Cvet", predstavo in govore. Po sporedu bo prosta in plesna zabava. Prireditev se prične ob 6. zvečer. Vstopnice so po 50c. Dobe se pri članih kluba št. 28, v prostorih kluba št. 27 in v klubu št. 49 v Collinwoodu. Klub št. 28 apelira na cenjeno občinstvo, da seže po vstopnicah, kajti gre se za prireditev delavske organizacije, katere smoter je borba za delavske interese. Časi so resni, zato je čas, da pustimo osebnosti na stran in delujemo za skupnost. Znano je, da "sloga jači in nesloga tlači." Joseph Le ver. Vpliv slabih časov Statistični podatki zvezne vlade beležijo v prošlem letu 11,280,180 porok, ali 104,361 i manj kot leta 1929. Vzrok, slabi časi. i' -t' V NEDELJO 6. SEPTEMBRA V VVAUKEGAN, ILL., kjer bo Izlet našega delavstva Iz naselbin VVAUK.EGAN — NO. CHICAGO. MILWAUKEE — WEST ALLIS CHICAGO — SHEBOYGAN — KENOSHA, RACINE in dmgih. Prirede ga soc. klubi in društva Prosvetne matice. Slovenski in angleški govori. Igre. Plesna in prosta zabava. Vrši se v Možino-vem parku. Čitajte naznanila o tej priredbi. .. .t Z agitacije v Illinoisu in St. Louisu, Mo. PISE ANTON VlClC. traj je naju Sueinov sin Joseph vzel v avto in hajd na pot. O-biskali smo mnogo rojakov, toda uspeha mkakega. Nabregoj, Susin, Kern in Mrs. Kern torej niso pretiravali, ko so iz- Zdaj pa v St. Louis, Mo., sem rekel po končanem delu v Nokomisu in okolici. Dne 18. julija me je spremila na bus postajo Mrs. Hak, ki mi je pomagala pri agitaciji. V St. Louis sem dospel ob pol ražali dvom v uspeh moje mi-devetih zjutraj in se takoj po- 8*je- dal k Josipu Kernu, kjer sem | Povedali so mi, da se v Slo-bik prijazno sprejet. Dal mi venskem domu vrši delničarska je nekaj informacij, toda z ma- seja. Dan je zapravljen za-no ni mogel ladi. bolezni. Pri-jaf0?j» morda bo tu kaj boljše, poročil mi je, naj se obrnem do mislim, in Nebregoj me od-grocerista Louisa Suaina, o ka- vede lJa- S sejo so že konča-terem je dejal, da je prijazen'U* Družba je bila zbrana pri dečko ter rad pomaga dobri b*1"* v živahnem pomenku. stvari. "Ne bo ti odrekel sode- Skušal sem jih pridobiti, da bi lovanja," me je zagotavljal ^ft naroČili v Dom, a so odklo-Kern, "kajti če ne bo on mo- nili. Tudi Prosvete ne marajo v gel, ti bo pa njegov sin na u- domu. Tone je napravil opaz-slugo." Tako se je tudi zgodi- ko: P* 4Ave Marijo'?" lo. "Tudi te nočemo," se ogla- Rojak Susin me je prijazno ne>Jcdo* sprejel in k0 mu izročim po-,??1'' . zdrav Kravsove družine iz Chi-' N*"1^*" sem se v naselbini, caga, pri kateri stanujem me kjer Je naše i^anje brez or-je takoj vprašal, kaj lahko sto-' *anizaciJe in brez kake večje ri zame. Razložim mu namen ™oraIn* opore. Noben izvod prihoda, on pa je izrazil dvom '^folet*rca" ni prihajal sem. v uspeh radi skrajno slabih raz- Kal^r 80 mi pripovedovali, ima mer. Obljubil mi je, da me bo "Glas Naroda" tu 7 naročni-vozil okrog z avtom njegov sin kov» dnevnik "Prosveta" 10, naslednji dan, ko bo imel čas.( boIJ raztoJ«na Pa Je "Ave Ma-Ker še nisem imel stanovanja na - v takem položaju pač za te dni, je dejal, da se bo pri ni8€m mogel naleteti na navdu-njemu našel kak prostor, ako šeno °P°ro 2a razširjenje našega drugje ne dobim. ' tiaka- "Amerikanskega Slo- 2e v soboto sem vandral od venca" nisem opazil nikjer. Ko-rojaka do rojaka, od katerih liko PJ*aJ» «em, mi ni zna-sem imel naslove, v družbi z no» ako ®P1<>h Josip Uochevarjem. Zvečer! Ni toreJ čudno, če s0 ljudje sem dospel do primorskega ro-,°b takih prilikah dali duška jaka Antona Nabregoja, ki svojim neprijaznim PROHIBI CI J SKA FARSA ISNOYEVI OBISKI I' V West VirginijL — Druge vesti Pišs JOSEPH SNOY. Dne 26. julija sem obiskal naselbino Windsor Heights v W Virginiji. Leži visoko na hribu. Vsa stanovanja so last Windsor Power kompanije. Naših rojakov tu ni dosti. Delajo v premogovniku prej omejene družbe 8—4 dni na teden. So zelo napredni, vsi člani SN-jPJ. "Proletarec" je med njimi doma. Oglasil sem se pri Viktorju Hribarju, toda družino sem dobi! v žalostnem razpoloženju. Ravno v tem času so namreč od-j peljali starejšo hčerko Jose-¡phine v bolnišnico, kjer je bila Suhmiki mg—tj. uničijo volil» ulo|« piva. kajpada kadar ga U- °Perlrana na slepiču. Naj Še jo. V hobok«nu, N. J., m» p« aa» 2,300 «odčkor. Venca »o unUiii. °memm, da je njena mati so-Nobenega lista v j Nekdo »i j« ob tej priliki v oaadju i« jo • pnaporadano pijano. rodnica s. Antona Gard na. Jo- — -_--- ^sephine je zelo agitirala za u- se in par rojakov me je pova- tako soprog slednje, dalje Fr. stanovitev angleško poslujoče-bilo, naj jih obiščem. Roseman, Jos. Susin itd. Dober K» društva SNPJ. Pri tem de- Sla sva spet k J. Kernu, ka- vtis name je napravil Anton lu jo je zalotila bolezen. Upam. teremu sem povedal svoje do- Petrovich. Upam, da bo pri ak- da kmalu okreva, življaje. "Pravil sem ti, da bo ciji za ustanovitev kluba mar- Rojaki v tej naselbini se med težko," je dejal. Ce dobiš tri ljivo sodeloval, ker ima zmož- seboj dobro razumejo, česar štiri naročnine v tem kraju, boš nosti. Somišljeniki, od vas pri- človek ne najde povsod. V dobro opravil. Zapiši mene, čakujemo, da se aktivno pri- marsikaterem kraju se pridno kar pomeni eno. Se par, pa boš družite delavskemu gibanju in klestijo — za prazen n'Č, četu-dokončal." ustanovite klub, ki bolnaša po- di vsi skupaj vedo, da je mnogo "Ne vrnem se v Chicago, ako stojanka v Missouriju na meji lepše živeti v slogi, jih ne dobim več," sem odvrnil, Illinoisa. Zgradite trdnjavo, ki i a "Bilo bi me sram, če bi moral bo pomenila delavski "Spirit of Vzhodno-ohijska konferenca priznati, da je St. Louis edina bt. Louis . Pojdite naprej z snc. klubov in diušte/ Prosv»t-naselbina, v kateri nisem mogel začetim delom — nikoli nazaj |ne matice je na svoiem pro-ničesar dosečL" in videli boste, da pride tu- ¿ifem zborovanju sklenila od- Z Antonom Nabregojem »va di vaša naselbina v seznam na-dati lepo žepno uro imetniku bila potem ¿talno na delu. Obi- ših najaktivnejših kolonij srečne umare. Kdo jo ima, se _ _ ___________ _ _ . dovtipom skovala sva rojake ponovno, a ,Zed. državah. |bo videlo na prih0dnji konfe- ima skupno z nekim nemškim P™ti 'Proletarcu". Storili so to!še ni kazalo na uspeh. Skoro' tovarišem "bečlarijo". Tu sem Upd vplivom delavskemu grba-tudi ostal. On je v mestu zelo nju sovražne propagande, ne znan ne le med Slovenci, nego da bi se tega zavedali. bila trda. Predno sem odšel, . .. „ .. tudi med Hrvati. V agitaciji | Delavski list zanje nič ne sem imel na listi že lepo število J^™ ima skušnje. Bil je tudi sprem- pomeni, ker niso imeli prilike, novih naročnikov. Vztrajali * ' Ki kii uMkil »««ni- I Agitacija v St. Louisu me je renci 20- «eP*- Kdor ima te bi bil že sam izgubil upanje, ij k utrudila ne ,e V8led ' številke, je prošen, da naj stvar kar «¿v moj^naturi._Udlna je,Jker J# iahte;a|a 'yeč čimprej izravna. ZNI2AVANJE DIVIDEND JEKLARSKE IN DRUGIH VELIKIH KORPORACU (Nadaljevanje s 1. strani.) E^a so na j)očitnicah in mogočni industrialni knezi se vozijo v jahtah. Kriza ni ameriški pojav in brezposelnost ni omejena e na delavce v Zed. državah. Nikjer pa ni zanjo tako malo vzroka kakor tukaj. S pametnimi naredbami bi zvezna in državne vlade lahkb zelo omejile število nezaposlje-nih, regulirale premogovniško industrijo in z državnim zavarovanjem brezposelnih delavcev preprečile gladova-nje v delavskih družinah. Načrt! reakcije proti delavcem Namesto tega pa se oblast le trudi, kako bi zadušil« odpore delavcev proti neznosnim razmeram v tovarnah in v majnah in proti zniževanju plač. Ječe se polnijo z delavci kakor Že dolgo ne. Kapitalizem se pripravlja na izvajanje reakcionarnih naredb, v poskusih, da zaduši glas delavske nejevolje. Marsikakšna kroglja iz policijskih pušk je že padla v delavce v teh časih. Hujše še pride. Tak je položaj danes in varali bi se, če bi prerokovali izboljšanja v bližnji bodočnosti. Delavci si jih bodo morali priboriti. Socialistična stranka jih vabi v svoje vrste za organizirano akcijo. , naročnikov. Ijevalec Antona Žagarja, kate- da se bi poučili o njegovi važ- smo in šlo je. Pomenki so po- ri je bil tu pred leti na enaki nosti. Nekdo je v domu argu-agitaciji. Ta moj novi znanec mentiral, da je on vse kar kdo mi je jako ugajal. 2al, da so hoče. Voli le za dobrega člo-ga sedanje slabe razmere zelo veka, pa naj bo demokrat ali prizadele. Brez dela je že dol- republikanec. Po strankarstvu go. Pred nekaj tedni je dobil je sicer republikanec, glasuje zaslužek pri neki stavbi, a delal pa tudi za demokrata, ako se je le par dni, ko ga je udarila mu kandidat dopade. solnčnarica. Ozdravil je, ni pa Ta pogovor ,katerega sem se dobil dela. |le malo udeleževal, pač pa več Pomagal mi je kolikor je bi- moj spremljevalec, je pretrgalo v njegovi moči in prevzel tu- la pesem, "Zapojmo na glas, ji. i_____* si___ i t J.K. .in Moriii no Amt" Pnclnvilo a v c stajali prijaznejši in zaupnejši. Začeli smo se že poglabljati v Mary Kern, kjer sem bil vselej gostoljubno posirežen in pred odhodom sem bil zopet njun gost. Hvalo izrekam istotako vprašanje ustanovitve kluba in Louisu g^ ^ iknLi barbertonskega kluba bo na Lavkoto-vi farmi nu in tudi v Clevelandu ter o-stalih sosednih naselbinah so vabljeni da nas posetijo. Vsi ste nam dobrodošli. Res, da so slabi časi, toda kot že rečeno, vstopnine pri nas ni, nekaj stroškov pa bi imeli tudi če ste do-m- lj0 16. avgusta na Joe Lavko- agitirala posebno Nabregoj in J tori farmi, po domače pri 2a- Kern. V St. Louisu bi bil klub V dnevih mojega bivanja v garčku, v Kenmore, O. Prične nega izleta <4Save" tistim, ki so JSZ. zelo potreben. Zaslombo St. Louisu sva z A. Nabregojem se ob 9. dopoldne, da boste lah- ___ bi imel tudi med ženstvom, o obdelavala tudi okolico. Bila ko v prosti naravi ves dan in čemur sta me uverila med dru- sva v East St. Louisu, 111., v Ma- še pozno v večer. Imeli bomo Springsu. Ni potrebno omenjati privlačnosti tega letnega večer- gimi Frances Pucel in Mrs. disonu, Granite Cityju itd., kjer primerno plešišče in dobro god-di zastopništvo. V nedeljo zju- Mariji na čast". Poslovila svaSpeck. Naš somišljenik je isto- so nekoč živeli naši ljudje, a bo, da si bo vsakdo lahko pri- zdaj so zelo redki, veliko pa je trdil podplate in pete k obuva- POSLEDICA AGITACIJE Dvesto «nainieitdeset naročnin so poslali agitatorji ▼ teku štirih tednov, kar jo sa poletne mesece ▼ teh ¿asih zelo dober odmev. V St. Louisu, kjer "Proletarec" re dolgo ni imel nobenega naročnika, si je po zaslugi A. Vičiča zopet pridobil tal. Uspeh n>egove agitacije je bil večji nego amo si upali pričakovati.____ Charles Pogorelec je dobil precej novih med premojfarji v južnem Coloradu in nekaj v Den ver ju ter par drugih naselbinah. Ako bi utegnil ostati tam dalj časa, bi bil rezultat še veliko boljši. Joseph Snoj je naš stari znanec v teh seznamih. Zastopan je s 46 naročninami.. Z dvema števHkoma je označen v seznamu John Zornik v Detroit u. Dasi so v detroitaki naselbini skrajno slabe delavne razmere, šanjk» vseeno dobre rezultate v agitaciji. , Mike Kraltsrjih je dobil med farmarji v Willardu šest in enako Število J./ Rožič v Milwaukee ju ter A. Dobrovolc v Girardu. "Večni popotnik" Anton Jankovich j& je poslal ia Clevelanda 26. MMi Jetp Rak v Chicagu jih js dobil 6, in Mary Nagel, Midway, Pa. , 5. Po štiri naročnine so v tam času dobili John Jankovich (Barbarton), Francek Zakoviek (Waukegan), Anton Zi-. danšok na agitaciji v Penna in Jos. Lever v Clevelandu. I Oglasil se je zopet Fr. Skufca iz Indiana-polisa. dalje Abton Zornik iz Herminie, John Tancek iz Girarda, Leo Zevnik iz LaSalla, Mary Rom iz Indianapoilisa, A. Vidrich iz Johnatowna, Cikaš an Frank Aledh, F. 2e-rovec iz Kenoshe, J. Koplenik iz Mt. Oliver, Pa., James Dekleva iz Gowande, N. Y., John Koain iz Girarda, razen teh pa tudi naši stari znanci Geo Smrekar, Louis Bartol h» Anton Sular. Časi so slabi, toda naši agitatorji ne dopuste, da bi vsled njih moral delavski list propadati. Nikoli niso bili dobri delavski listi tako potrebni kakor baš v teh časih. Zanašamo se, da to v prihodnjem seznamu zastopanih še več agitatorjev. Nobenega vzroka ni, čemu ne bi število naročnikov "Proletarca" raslo. List jib ima sdaj par tisoč. Nedvomno je zaposljenih ro-i^kov mnogo več, zato je polje v agitaciji sa "Proletarca" tudi v slabih časih veliko. Naročniki in čitatelji, sodelujte pri agitaciji sa razširjenje "Proletarca" I AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". Hrvatov, Macedoncev, Polja- lom. Iger in tekem bo v izobi-kov, Rusov, Nemcev in drugih, lju za vse. Industrija ne obratuje ali pa Na ražnju bomo pekli mlade zelo omejeno, že celih 18 mese- prašičke in jance. Pijač bo na Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki m drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Poslali so: Anton Vičič, na agitaciji v južnem Illinoisu in St. Louisu, Mo.........71 Joseph Snoy, Bridgeport, O........ . 46Vs Chas. Pogorelec, na agitaciji v Colo. .. 32 Anton Jankovich, Cleveland, 0.......26 ......... ....... ........ ............ ........ ...... .. .. . .. .. ...... ...... 13 • 8 4 4 4 4 3 3 3 3 5 S 3 2 Frank Žerovec, Kenosha, Wis....... 2 2 1 John Kaein, Girard, 0............. 1 1 John Zornik, Detroit, Mich. , Mike Krultz, Willard, Wis. Jacob Rozic, Milwawkee, Wis. Anton Dobrovolc, Girard, O. John Rak, Chicago, Hl. Mary Hagel, Midway, Pa. Franc»* Zakovaek, No. Chicago, HL Jctm Jankovich, Barberton, O. Anton Zidaniek, PitUburgh, Pa. Joseph Lever, Cleveland, O. .. Anton Zornik, Henninie, Pa. Frank Skufca, Indianapolis, Ind. John Tanoek, Girard, O. Leo Zevnik, La Salle, III. Frank Zaitz, Chicago, Hl. Mary Rom, Indianapolis, Ind. .. . Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Frank Aleah, Chicago, Ell. cev. Dela nikjer, pa ga delavci vendarle iščejo! Videl sem trume brezposelnih Hrvatov, izbero. Vstopnina prosta za vse. Rojaki v Barbertonu, Akro- Milwaukee Leader Največji ameriiki aociaii*!-Ini dnevnik.—Naročnina» $6.00 na leto, $3.00 ia pol l«*a, $l-*0 sa tri meaeea. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. ............ ..... .......... ..... John Koplenik, Mt Oliver, Pa. James Dekleva, Go wand a, N. Y. ...... George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. Louis Bartol, Strabane, Pa. .. Anton Sular, Arma, Kana. . Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 261 Vi pol-; letnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 199. "Proletarec" je socialističen list, in zato ker je list načel, je ob sovražen! Ako bi "Proletarca" hvalili ljudje, ki ga danes so» vražijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski Ust. ÉJC-. se pomešal mednje in jih vpra- nu, Kenmoru, Rittmanu, Canto-ševal o tem in onem. Reveži so. Povedal sem jim kdo sem in kaj delam. Čudno, nobenega sovraštva do "Proletarca" ni bilo med njimi. Dasi jih nisem silil — bilo bi brez smisla — so mi zatrjevali, da se bi naročili na tak list samo če bi imeli novcev. Obiskala sva nekaj uradnikov ter uradnic podpornih društev. Vsi so nama bili prijazni in povsod eno in isto tarnanje o brezposelnosti in bedi. Dne 26. julija sem odpotoval iz St. Louis a v Mascoutah, III. Nabregoj me je spremil na postajo. V Mascoutahu sem obiskal našega zaupnika Proletarca John Biskarja, kjer sem se okrepčal, nato pa sva napravila nekaj obiskov. Ljudje so brez zaslužka a vzlic temu sva dobila nekaj naročnin. Eni sicer delajo dva do tri dni na mesec in zaslužijo do $20 na štiri tedne. Z J. Biskarjevo družino sem se nato odpeljal k Joe Klešniku v Freeburg. Slovencev tam ni. Naročil pa se je na list Jože in prenočil sem pri njemu, drugi dan pa me je njegov sin odpeljal nazaj v St. Louis, od kjer sem nadaljeval svojo pot z busom proti Springfieldu. V Springfieldu sem z John Goiškom ml. in Kermeljem o-biskal nekaj rojakov; ker pa smo z njimi to naselbino že prej dobro obdelali, liste naročnikov to pot nismo povečali. Iz Springfielda sem se napotil v Lincoln, nato v Peorijo in okolico ter v La Salle in sosedne naselbine. O teh več prihodnjič. f? Prbtaeajta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL Naročilo «i "PROSVETA" Stano sa eolo loto SS.OS, pol lata $3.00. Ustanavljajte nova druftva. Deset članov (ic) Ja traba ia novo društvo. Naslov sa liat la sa tajništva le: 2657 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. bili na našem "moonlight" pikniku zadnji dve leti. Bilo je imenitno kot se le redko dogodi. Vse v finem razpoloženju. Tako bo tudi letos. Torej kdor se hoče imenitno zabavati — in kdo bi si tega ne želel?—, naj ne pozabi priti na letošnji "Savin" izlet v soboto večer 16. avg. na Keglov vrt v Willow Springs. Kdor nima svojega v<*> žila, se bo lahko peljal z avto-trukom ob 6:30 ali 7:30 zvečer izpred dvorane SNPJ. Vstopnice v pred prodaji so samo 25 centov, pri vhodu bodo 10 centov več. Zabeležite si torej t* večerni izlet "Save". Odbor. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldan, v torek, četrtek in petek nd 1. pop. do 8. svečer. « "jrei, LAWNDALE 4«71. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ad t. da 10. dopoldan nt tsifc*, četrtkih in eobetak. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. TeL 6524. Goapodinje, sahtevajte v trgovinah kruh k naše pekarna. ijjfrffff'fff*i*""*********** Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK Crawford Ogdsn Ave. (OfSna Rank RIS«.) ; Uradne ure: Od de IS. dep., ; ell. d* t. pepeMselaedS.de ». rr«|tr Ob sredah ed t. de It. dep., tai ad S. da ». sveler. ; Tet Crawford MU ; Tnl. an dmmm Reehwell 28IS. ......................... Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN nnd SURGEON Office hours at S724 W. 2$tk Street Tel. Crmwferd 2212. 1:39 __ |:80 — S:80 — 8:8S DaSty at Hlavaty's Drug Stars 18SS WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only bj appointmefrts. -leek!teice Tel.: Crawford 8440 »we«««««««**«*»*** »*♦♦♦*! e ! "New Leader" •itfloiki »oeUlietičnl todnlk I shaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leU. Najboljše urejevan angle»! ee-cialiatičnl liet ▼ AmeHki Mea-go slovenskih delavcev ga «ta. Naročite ai ga tudi vi. Narataš-no sanj «P»*^ "Proletarae". Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" sa dva dolarja. Naroči U jih, kadar imate večjo sejo, veaelico, shod, predstavo- aH kako druge priredbo, in jih razdelile med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo prave-čaano! t v* « » t • , t t t « t • t t • • » • • » f t » » i Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostav^ ljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2$80-62 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 mmmMMmMmrm NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. . Slnronskonn, Hrvalknn, Slovaikom, čolhenu, Poljekos, ladl v Anfloikom la NoonikoM jonikn. Mi Nafta pnonbnnet — tiskorioo aa draft^a la trffovoo. ^PJVUWVW■ R ■■■ PROLETAREC GNEZDA ZA POKVARJANJE MLADINE V AMERIŠKIH MESTIH m in 1 adaja Uhaja vsak četrtek. Dolavsk« TUkr« Dnilb«, Ckioas«, IU. Glasilo JufMltvantk« Social Utiin« Zvoao NAROČNINA sa Zedinjene drUrt ta Kanado ta c«W lato M M; m pol 1 eU «1.76; M četrt leta $1.00. — lnossiMtv»: la osk> leto $8.60; «a pol leta $2.00. ^ Ym rokoptei la «glssi morajo biti v našem uradu naj-poanojo do pondeljka popoldne m priobčite* v številki tekočega tedna.___ PROLETAREC «teiy Tkuraday by tho Ju*oslsv Wsrkmoa's Pubifahing Co., lac. Ebtabltehed 190«.__ .. Frank Zalta Charles Poforelec United •175; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $3.00; SU Mentha Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $1.50; SU Months $2.00. Addrosa. PROLETAREC Ml» W. 26th St., Ckicaco, 111. »< Rockwell 2864. 546 Lojalnosti v Italiji Fašistični poglavar Mussolimi pravi, da ne bo z nikomur delil lojalnosti prebivalcev Italije. Papeževim ljudem je dejal, da naj se odločijo ali za zvestobo Piju, ali pa Italiji. Iti Italija kajpada je zdaj Mussolini. Mussolini zoper cerkev. Pripravljen ji je dati koncesije in jih je že dal, kakršnih ni imela še nikoli od kar obstoji zedinjena Italija. Ali v povračilo zahteva, da cerkev brezpogojno služi fašizmu. Papež pa bi rad tudi sam kaj veljal in zato si prizadeva, da ne bi zdrsnil na stopnjo navadnega pečata v rokah diktatorja, kakor se je primerilo italijanskemu kralju, ki ga ima Mussolini samo še za okrasek. Zniževanje plač V Zed. državah so znižali delavcem plače zato, ker so plače delavcev v Nemčiji, v Italiji, Angliji itd. tako nizke, da je ameriški industriji težko konkurirati z evropskimi produkti. Zdaj znižujejo v evropskih deželah delavcem plače, ker so jih znižali ameriškim delavcem, pa je Evropi silno težko konkurirati a-meriškim produktom. Tako sem in tam, kakor val. Toda kdo bo kupoval, če delavcem plače znižajo do stopnje, na kateri ne bo česa več znižati? Ze zdaj dela milijone ljudi za plačo, ki je to le po imenu, ne pa po vrednosti. Alfonz se le "upokojil" Bivši španski kralj Alfonso je veliko upal od volitev v konstituanto, toda republikanske stranke so dobile skoro vse mandate. Uvidel je, da se monarhija zdaj ne povrne. Mogoče kdaj pozneje, ako se bodo republikanske stranke prepirale med seboj in v svoji neslogi in pomanjkanju "konstruktivnega programa izzvale civilno vojno in anarhijo. Bivši kralj upa, da se to zgodi. Toda on se ne bo več ukvarjal z nadami o povratku monarhije, zato se je formalno odpovedal prestolu in imenoval svojega tretjega sina Juana Burbonskega za prestolonaslednika. Don Juan je s tem dobil dostop na dvore in ker je čeden fant, bo zaposljen tudi z dvorjenjem gospodičnam, s katerimi pride skupaj v družbi denarne in druge aristokracije. Alfonso pa bo užival "zasluženi" mir. Pravijo, da ima milijone, katere je vlagal v inozemstvu za take slučaje. A/ifonzova abdikacija je v resnici zadnje dejanje v tragikomediji burbonske-habsbur-ške dinastije, ki je do nedavna vladala Španijo in pred leti tudi več drugih držav v Evropi Pogoji za srečo v zakona En pogoj za srečo v družini je zadosten dohodek za vsakdanji kruh. Take sigumoeti pa je čezdalje manj, in ne izgleda, da se kaj kmalu obrne na bolje. To je vzrok, da je ■bilo v prošlem letu v Zed. državah osem od-atotkov manj porok, kakor pa leto prej. V prvi polovici tega leta so še bolj nazadovale. Mnogo družin pa se je razbilo vsled nastale mizerije. Število razporok je sorazmerno s številom porok naraslo. Včasi je kapitalistična propaganda trdila, da bo socializem razbil družino. Kes je, da ji bo socializem šele dal pogoje za srečno življenje, kakrinih pod kapitalizmom še nikoli ni imela in jih nikoli ne bo. Kaj je razlika med članom In socialistom Kdor pride enkrat do stopnje prepričanega socialista, ostane socialiat do konca svojih dni, tudi ako zamemja socialistično s komuni-itično firmo. Kdor pa pravi—tudi jaz sem bil enkrat socialist, zdaj pa nisem več, in je pri tem monarhiat ali klerikalec, ali demokrat, ali republikanec, vara druge in sebe Bil je le Član socialistične stranke ,toda brez prepričanja. Človek brez prepričanja pa ne more biti aocialitt. Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN V ameriških mestih so nastalo po prahibiciji organizirane gane* aločincev, katero imajo za seboj 4Vplivne odvetnike" m ▼olik "politični vpliv". Pečajo s« z vsakojakimi prepovedanimi obrati, kot z razpečevanjem alkoholnih pijač, s igralnicami, bordeli in s ropi. Vežbanje za "gangsterstvo" ae prične v malih "gankih", • ki jih tvorijo napol otroci v posameznih no-seščinah. ICar je "nadarjenih*9, pridejo s časoma naprej med "višje plasti zločincev", ostali pa se drže v nižinah in se ukvarjajo z navadnimi "hold-upi" in vlomi. Na aliki je sk**>iaa fantov, eni izmed njih stari pod 20 let, ki so priznali nad 200 ropov in na vesti imajo tudi par roparskih umorov. Bili ao z asa ¿eni po naključju. Tvorijo jo otroci priseljencev. Njibo- ANNAP. KRASNA) Naša mladina in mi va imena ao, Borowč»k. K«4>čik, Bofeowski, Martini Kroll, Bor* nik itd. največ sinovi Poljakov. Fantov ki poskušajo z ropanji, je v Chicagu veliko stotin. V qpme z&očinotev jih vodi •'aiba družba, environment, brezposelnost m pa nagon "lepo" živeti, kakor žive gangsterji v filmih in v povestih. Te vrste pokvarjenci so umorili dne 19. julija v Chicagu Slovenca Franka Kutina 1 2026 W. 22nd Pl. Delal je blizu doma v garaži na nočnem iihtu. Star je bil 18 let. Našli so ga ubitega v Forest Preaerve. Domnevajo, da so prišli roparji ponoči v garažo, bržkone kaki fantje iz soseščine, katero je Kutin spoznal, pa so ga odvedli in ubili da mu zapečatijo usta. ker bi poznali oba jezika. To bi zelo koristilo našim organizacijam v bližnji bodočnosti, ko bodo naši mladi ljudje postali glavni faktor v njih. Tudi bi imela naša mladina veliko več Pred desetimi leti, ko sem svoje mnenje o domovini svojih ne zavzame za gotovo idejo je spoštovanja do svoje narodno- ftf Vili0 ? k ' Semfredk°- ftanfev-. ol^e niso imeh to kot se Jih more v socialnem Ce se ozrem do na$i številni bogastva naše literature, na Prilike naučiti. To je koncem delovanju te ali one vrste. Túcese ozrem po nasi steviim • . .. . vsega otrokom več škodovalo di se pri mladih ljudeh človek mladini danes, po desetih letih «aierega m Din Drez avoma po- Voriatiln kpr niso notpm ^«^iiToi ««„a; bivania v tei deželi sem vese- nosni. Dosle> se ni storilo še konstll°» Ker niso potem marsikaj nauči, posebno pnse- la da nisem pokušala dobro- «koro nič, da bi seznanili znali nobenega jezika pravilno, Ijen človek, četudi misli, da je la aa nisem posiusaia aooro- ... ' . literarnimi ko 80 Sh v šol°- Ce Pa bl blh mladi svet potreben največ hotečih a slabo premišljenih ™ 0d starejših. V gotovih nasvetov in sem se raje neko- d^VC^ko.t Jl0Cz^kar Xakes tedaJ bi otroci v zamen0 »lučajih, v vsem pa ne. hk° rftporabüa iem^rilike"" ^ dru^ tu^^eSS- ^^ učiti pravilne angleščine,- (Nadaljevanje na 6. strani.) vini. se dobro seznanila z našo mla- že» Prav ma,o pa vedo da so dino in še prej z okolščinami in otl*oci naroda, ki je prispeval vplivi, ki začrtujejo pota živ- znaten del k svetovni kulturi, ljenja našemu mlademu življu. ki ima samo v poeziji število Od vseh resnih vprašanj, ki umotvorov, kateri se morejo Jih imamo pred seboj, je pro- ko8atl ^najbolj priznanimi de- blem naše mladine naj resnejši,!11 narodov. ..... potreben največje pozornosti! Marsikdo bi ugovarjal, "Saj poleg vprašanja kako zainte- !marao. taka Ldela v knjižnicah resirati v naše delovanje naše Jn knjigarnah, pa naj čitajo. ženstvo. Mladina je dostopna imamo J18te. kJer lahko vi-ali obenem tudi skoro nedo- dlJ® našo besedo v Priprostem stopna, ker vzlic temu da živi- lr} finem izrazu. Vse to je res mo z njo v isti deželi — je nam a!1 š? PreJ Pa mora b,ti navaja. odtujena. Kje leži vzrok temu? V nas samih. Mlade ljudi se je pustilo oziroma popolnoma nje k temu, navajanje izza o troških let. Naše kulturne skupine bi morale skrbeti da bi pri- prepustilo ameriški vzgoji, ki te*mle mlade ljudi v svoj krog nam je to mladino takorekoč:v mno*o večji meri kot doslej iztrgala iz naše srede. Doma1 ln. skrbele bl naj da pridejo na so videli mladi ljudje eno živ- ode*> bodi8i v ali dram> Ijen je, v šoli so jim kazali dru-|n,\jbolj4A dela' ker 8 tem Je že go in v ameriških domovih ako v®1,ko, «torjenega za seznanja-so imeli priliko priti v dotiko!nje mladme z našo literarno u-z njimi so videli zopet povsem "letnostjo Poskrbeti pa bi drugačno življenje. Tako so ™orfh tudl da 8e P°da od časa mnogi mladi ljudje pričeli sma- dox iafa P<>Uubne razprave o trati sv*je priseljene starše za našlh 1,teramih delih, modernih manj vredne ljudj, zaostale in JJ Prejšnjih. Povsod med na-podobno, in v šoli so jim to mi- 8I™! Rudmi »e dobe posamezniki, ki bi mogli nekaj storiti v tem oziru, Če bi se jih k temu spodbudilo in se jih podprlo moralno. Ako se kaj podobnega ne bo pričelo vršiti med nami v večjem obsegu kot se, tedaj bo težavno korakati z mladino po isti poti, Zavedam se, da se bo zdela moja misel mnogim ZARADI SENTIMENTALNOSTI sel celo utrjevali, ker je že navada, da se v ameriških šolah silno goji patriotizem in se visoko povzdiguje ameriške šege in navade. Kdor tega ne verjame, naj čitn šolske knjige svojih malih in odraslih otrok. To, da so premnogi naši rojaki govorili poniževalno o naši stari domovini in nesmiselno (Nadaljevanje.) Proletarske zavesti ni bilo. Na Dunaju je sicer v 1. 1834 in 1835 živel komunist Wil-helm VVeitling, ali ni zapustil nikakih vidnih sledov. Brata Šestag, ki sta bila pozneje radi veleizdaje obsojena na smrt, pa tudi kmalu pomiloščena na 1 leto ozir. 8 mesecev ječe, sta pač občevala ž njim in bila sta tudi člana "Zveze pravičnih". Med množicami pa ni bilo opaziti nikakega gibanja. Dr. K. -Renner piše (Zur politisehen und sozialen Geschichte 1848—1870; na str. 49): "Svet kapitalizma je ves poln samih nasproti stev. Veleburžoazija je sodelovala v revoluciji 1. 1848. Ko pa vidi, da se postavljata na svoje noge malomeščanstvo in prolera-rijat, revolucijo takoj^izda. Vsak višji razred, ki bi mogel kaj izgubiti, se postavi takoj proti nižjim, ki nimajo ničesar drugega izgubiti kot oklepajoče jih verige. Pri majski buni na Dunaju je bila še večina naroda na strani delavcev, ki so zahtevali splošno volilno pravico; v avgustu pa, ko se je naJvno delavstvo počasi osamosvojilo glede lastnih koristi, začelo terjati tudi zase nekaj plodov skupne borbe, ko se je hotelo zagotoviti vsaj pred brezposelnostjo, so bili pripravljeni tako velemeščani kakor malomeščani pom-.gati birokraciji in vojaštvu, da strelja puutarje. V oktobru pa je izdal velemeščan tudi malo-meščana. Na koncu pa je seveda prevari! absolutizem buržujca. Tudi nacijonalui borbi se ni godilo drugače. Nemška buržoazija je z veseljem sledila bojem v Pragi in je s silno radostjo pozdravila zmago nad Prago, dokler niso armade Radeokija, Jelačiča in Windischgraetza premagale zgodovinskih narodov in seveda tudi potisnile državni narod v stran." Četudi se je po 1. 1848 vrnilo malone vse v stari tir, ipak je bila Avstrija povsem nekaj drugega kot ona v predmarčni dobi. Največji gospodarski razred tistih časov— kmetje so postali svobodni, oproščeni tlake in desetine, sodnijska moč nad njima jp bila odvzeta graščakom in podrejeni so bili državnim sodnikom. Sele sedaj je postala svobodna zasebna lastnina zemlje in posesti; šele odslej se more svobodno razvijati kapita. listično polje, pa tudi ono grajščine, ki ni več gosposka, ampak le kapitalistična veleprodu-kcija pridelkov, živine in lesa. Meščan je sicer še prav tako politično brezpraven kot poprej, ali ni več meja, vojnic, ki so ga preje ovirale pri razvoju. Absolutizem je bil prisiljen, da je izvršel gospodarski testament revolucije. Silvestrski patent ni le potrdil osvoboditve kmetov, marveč tudi je odstranil carinsko linijo med Avstrijo in Ogrsko, ki je doslej zadrževala gospodarski razvoj. L. 1859 pa je absolutistična birokracija uveljavila obrtni red in ž njim svobodo obr-tovanja in premikanja. Okovi cehov so od-jenjali in pokazala se je i podjetnikom i delavcem prosta razvojna pot. V revoluciji 1. 1848 je prelil seveda največ krvi proletarijat, delavsko ljudstvo delavnic in tovaren. Zel pa ni uspehov. - Absolutizem, ki je sledil toliko obetajoči revolucijonarni pomladi 1. 1848 je vršil svojo misijo v službi kapitalističnih izkoriščevalcev, velike buržo-azije. Zgodovina res ne dela skokov. Fevdalnemu plemstvu je bila dedinja buržoazija. Za proletarijat še ni bila zrela doba. s Razvoj političnih dogodkov je šel svojo pot. Absolutistični režim je po 18 letih s svojo modrostjo skrahiral. Izguba . Benečije, izgubljena vojna s Prusi, zmaga madžarske državne misli, kronanje Franca Josipa za o-grskega kralja 8. junija 1867 — vse to je skrajno neugodno vplivalo. V Avstriji je bilo vse skrajno ozlovoljeno, zlasti pa Slovani. Vodja Staročehov, Rieger, je zahteval enakopravnost Cehov in Madžarov. Hab-sburgovci pa so videli v Nemštvu vodilno moč. Cehi so demonstrativno priredili znano prvo romanje v Moskvo 1. 1867. Sprva so bili tudi Nemci nezadovoljni z nagodbo z Ogrsko. Ali duaJizem je bil tu, in Nemci so prav kmalu razdelitev Avstrije in Ogrske proglašali za uspeh dveh zgodovinskih narodov, ki sta postala državna naroda. ~ (Dalje prihodnjič.) |OUI Iroaskles, star* am«riika fregeta Constitution, ki jo Hi na sliki, >• utopična, •«•hso "patrioetfaa ▼rodnosti". Proslavil* M j« T vojni I. 1812. Radi sta- tolmačili našo kulturo, kolikor Morda tudi je do gotove meje. ro*ti i* biU rmmpmth», »od« »«triotttn« *rVani«*cijo so saiolo širi- jo že imamo, tudi ni brez slabih i Opiram pa se na skušnje z mla- ^ ^^ ^ * ~ Moč Individnallzma Kapitalizem obožuje individualizem. Sovraži kolektivnost ter jo imenuje coklja napredku. Tudi ameriški delavci so se zelo navzeli tega nauka. Ce bi si malo potrkali na čelo ter razmišljali, bi v par minutah spoznali, da z individualizmom delavec nikamor ne pride. Njegova moč je samo v delavski organizaciji, ki mu bo priborila kolektivno po-seet produktivnih in distributivnih sredstev. posledic. K»r íudim .e vi^ih, dimi ljudmi in predvsem na tT^^^t^t^ZT^ALZ, ko mi kak mlad človek pove, lastne izkuinje. Ce se ¿lovek i Tndl to )e "napredek" V državnih ječah v New Yorku je nad 6,000 jetnikov, ali največ v zgodovini države. Pa tudi zločinov se čezdalje več dogaja. To je slab napredek. Ako bi bila družba bolj pametna, bi skušala odpraviti vzroke, ki vodijo v zločinutva. Zdaj vzroke puati in polovi nekaj zločincev/ seveda šele ko prestopke že store in so jim z dragimi sodnimi procesi tudi dokazanL IV. VUKi Skozi okno vlaka (Mimobežni vtUi in epizode z mojega potovanja.) II ti-" m (Nadaljevanje). leg mene se premetava in otre-.prekletstva. A življenje je te- "Spal? ... Pa tu, ko smo se sa Matevž in zmerja. ¿ko in polno muke. Zakaj trd vozili skozi tako zanimive kraje?" "In tako strašne," je do^al Ivan Krški. Videl sem se v njem res kavalir. AEROPLAN1 SEJALCI SMRTI Hudimana ... kaj ti je pri- je kamen .. . šlo na misel." Zdravko te je osvežil?" "Osvežil? . . . Ves sem moker. Pasja noga, .ali si mese- "Kakšne strašne," je vpra- čen? šala. j Opravičujem se, ali smeh me "Prepadi, sami prepadi . . . sili. eden strašnejši od drugega." | Ivan Krški pa dvigne glavo. "O škoda," je rekla. "Pa "Vstanimo ... Os se je vnela, bi me poklicali. O, vi ste tu- £lišite, kako cvili?" di... " Pa se je obrnila in šla v ku- Matevž se je že odobrovoljil. 'Vuk pa je že tudi gasil. Sa pe. Slišali smo, ko je govorila, mo mislil je, da sem tista os "France, zakaj me nisi zbu-'jaz." dil?" | "Sanjalo se mi je, da so du- "Saj še ne izstopamo," je bil šice ... saj veš, tiste, ki letajo odgovor.: in jim pravimo movje." "Ali gospodje pravijo, da "Saj si ti tudi dušica . . . " ste se vozili mimo lepih prepa-. Os cvili Čedalje bolj. Lepa dov . . . Jaz bi pa tako rada reč. Sredi noči pa še ta smo-videla." la. Spogledali smo se. { Na prihodnji postaji se mo- "Evo ti, ženske . . . Lepih ramo izseliti. Zaspani iščemo prepadov," se je nasmejal prostore, ki jih ni. Z Matevžem Zdravko. "Saj jih jaz tudi nisem," je odgovoril France. Kvartala sta namreč z Dr. J .... in se za vse drugo nista zmenila. — V postaji Konjice so naši o-brazi pri vinu in slatini dobili zopet svojo naravno barvo. Kolena so bila zopet trdna. "Nazaj pa ne grem tod," je rekel Ivan Krški. Tudi Matevž in Zdravko sta bila irftega mnenja, jaz pa tudi. Ivan Celjski je pa pristavil, da če ne bo drugače, gre tudi nazaj, samo peš. Drugi dan smo pa bili že drugačnega mnenja. Znamenje, koliko velja človekov kes. Prvi četrt prijaznega meseca je pokukaval izza oblakov. zlezeva v tretji razred. Bolje je trda klop, kakor mehko stojišče. Gospa Marija dobi kupe prvega razreda, ker je ženska. Ona edina je imela korirfti od tiste vnete osi. Taka je usoda moških. Od postaje Gabele se začenja Kras. Kakor da je na-deževalo kamenja, toliko ga je. Velike in majhne kaplje in vse goste, goste . . . Vasi — samo kamenje . . . Nizko, siromašno grmičevje sili tu in tam izpod kamenja. Pri hišicah je očiščeno ali morda zdrobljeno kamenje. Rdeča zemlja se vidi, za rjuho velikosti in skrbno ograjena. Tu šele znajo ceniti, kaj je zemlja. Rodovitna je zelo, ker je je ma- Okrog grmičja ao poletavale lo in ker Je 8 krvavim znojem kresnice in pozdravljale sami- napojena. Zato je tako rdeča. ce ki so se iskrile v grmovju. jz ljubeznijo so obdelani takšni Ozrl sem se še enkrat na koščki- Ječmen zon m pšeni- planino, sedaj v. noč zavito in ca ®lh v kla*Je- Tobak Je P08*" se spomnil cicerona iz Saraje-!^ čebul? lnJ Zramenito Popovo polje se va. Nevarnost, to je slast in °dP,e Pred. na™- Največje v stran tukajšnjih ljudi. V njej He.ccgovm. Dol,a oaza zelo uživajo prijetnost." rodov.tna sred. kamn.tih sten ' , . . -r T. .. bregov. Po sredi teče reka — Ali sedaj smo tu. V Konji-;Nn lega polja __ ki vsako ,eto cah, na meji Bosne. Tod je le- poplavlja in gnoji p^vo polje ta 1446. moralo iz Bosne zbe-)Pravijo Trebinjšnica. Lepo žati v Hercegovino 40.000 bo- je obdeiano polje. Raznovr- gomilov na ukaz deželnega zbora bosanskega. Tudi mi smo v Hercegovini. Utrujeni. Reakcija po strahu sten posev, iz vlaka se vidi, ki drči po progi v reber vsekani, kakor mozaični tlak. Lepo v romboidih, četverokolih, kva- se je pojavila. Mišice so zaspa- dratih, trapecih, trapecoidih so ne. Po drugih kupejih so že ozna^ene poševne parcelo ... . zastrli luč in vsak spi, kakor se Hercegovaški tobak raste tu. da. Nas pa je petero, a kupe Koruza je posajena, fižoi, zelje je samo za štiri osebe. Ali za- trta. Štiri je ura, a Herce-to smo Slovenci, brihtni ljudje. g0vke so že na polju. Sedeže položimo povpre na socialistični radio po. is the men who could deliver ^ sem K°vonl! .Nl P*™*-the goods", si je mislil gene- da se }e v 8V?JeBn »P^ ralni konzul Kolombatovič v upravi postaje Ugal. Ni ji Chicagu. Svoje mnenje o An- razložil, da je agent kraljeva-dreju je že zelo spremenil in *ke propagande, ne pa literar-v privatni družbi pri rujnemu «i inštruktor. Ni ji pojasnil, da rad priznava, da je dozdaj Je lani 30- nov- Poslal 8 vzlic svoji zvijačnosti in hinav- mi pajdaši na stroške jugoslo-stvu prav malo dosegel. Razen vanske vlade kralju Aleksandru svojih osebnih prijateljev okrog brzojav, v katerem mu zago-"Svobode" ni še nikogar di- tavljajo v imenu ameriških Ju-rektno upregel v jarem kralje- goslovanov globoko podaniško vaške agitacije. Toda gospodje, ki trošijo žanj denar, še niso obupali, najmanj pa Andrej. Njemu se to izplača, kajti s plezanjem na Pikes' Peak za Navdušujejo se pri vsaki malenkosti, pri velikih rečeh pa so spet neznansko malenkostni. Notorični Andrej Kobal si je s pomočjo konzulskega in Pu-pinovega vpliva dobil titel "inštruktorja" ali kar že v Slavonic dept., Columbia University, Extension, v jugoslovanskem oddelku, kjer bo predaval o srbsko-hrvatski in slovenski književnosti, kakor se hvali v svojih naznanilih. Naši prijatelji narodnjaki v Clevelandu bi lahko razumeli, da ako bi šlo po pravici, bi za takega predavatelja izbrali človeka, ki o jugoslovanski literaturi kaj razume in ki v jugoslovanski kulturi tudi sam kaj "Inteligenca odpovedala" Robert Maynard Hutchins, predsednik čikaške univerze, je v predavanju na univerzi dejal, da je svet, ki smo ga zgradili, za nas pretežak problem, pri katerem je človekova inteli-genca.odpovedala. "Ena polovica sveta strada 'blaga in druga polovica strada, ker ne ve kam bi z blagom, katerega potrebuje druga polovica", je dejal. "Mi ne vidimo še nobenega izhoda, ki bi privedel ti dve polovici skupaj." V tem pa je učeni profesor v zmoti. Izhod je viden in tudi težak ni, toda «ljudje, ki vzdržujejo čikaško in druge univerze, ga nočejo videti. Človekova inteligenca ni odpovedala delovati v tej krizi, pač pa je odpovedal razum kapitalističnega razreda in posebno še kapitalistični sistem, ki je svet pritiral v mlako depresije in zdaj si ne zna pomagati ven. Alkoholni naliv pod prohi- i • •• t biajo Ameriško ljudstvo popije povprečno za osem milijonov dolarjev alkoholnih pijač na dan, zatrjuje statistika, ki jo je izdala Association Against the Prohibition Amendment. "Ilegalna produkcija opojnih pijač je postala ena največjih ameriških industrij," pravi njeno poročilo. Letno popijejo A-merikanci za $2,848,000,000 alkoholnih pijač, dokazuje njena statistika, ki bazira na raznih zanesljivih virih. Milijone od te vsote gre seveda graftar-jem za protekcijo. Martin Baretincic & Sor POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tal. 147». JOHNSTOWN, PA IZREDNA PRILIKA. MM»MMMMa 300 kofcott. blisa Ckicaga, «o proda po colo Biitlani eani sa $7,000. —Polovico takoj ,ostalo na odpU&f». Za podrobnosti so okrnita na Josopk Stoblay, 2552 So. Control Park Avo., Phono Crawford 8200. Chicago, 111. —(Adv.) Jason jo najbolj sala doba v stari domovini Tukaj s« vam nudi prilika, da okiičito sorodnika s tam, da sa pridružita VELIKEMU JESENSKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO P« salo sniianih conah aa tja in nasaj na najbitrajJam oksprasnam parnik u Ciunard Lina MAURETANIA KI ODPLUJE IZ NEW YORKA ^ CVDT1TUR1I A prekj CHERBOURGA v srodo, * HHUmA pod ošabnim vodstvom Mr. M. S. EKEROViCHA, člana nawyor-ikaga Cunardovaga urada, ki tamaljito posna sahtsva potnikov tokom potovanja tor bo skrbol za vsa njihova potreba. Zagotovljen« vam jo vesola vožnja v družbi vaših rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu i« New Yorka do Ljubljane in nazaj $175.— VRNETE SE LAHKO TEKOM DVEH LET Za nadaljna informacija vpralajta svojagi lokalnega aganta ali CUNARD LINE 34S N. MICHIGAN AVE. CHICAGO, ILL. * *, j 11 — SODRUGOM IN S1MPAT1ČARJEM Sajo kluba it. 27 JSZ. so vria ^ak prvi paa* v m^cu ob Jh30 ^ ^ „ m.,.cu oh ,0. «v^or. Ženskega oA*ka prv, ,orok ^ ^ ¿„„„i «Dom- SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sajo kluba it. 232 JSZ. sa vris v septsmbru m novembra, 4ruga¿e pa skupaj s klubom v avgust«, oktobru m deoemblii. Ure Ute. Mladinski dopoJdi vina" na 14. oesti. jajte redno na sejo klubu nanrli članov, S od rugi, priha-in pridobivajte da na ta saiis angleiki odeek veak ^>etek laven prvo- , « ■ a T ga ob S. rveior, v- v klubovib pro- kvarimo močno postojanko J. S. Z štorih v S. N. D. Sod rugi i» »odru- Somiiljenike vab.mo, da se nam pri- gin jo, agitirajte in pridobivaj* vih članov In ¿lanic klubu ter novih naročnikov naiemu glasilu Proletar-cu. V organizaciji in isobmabt }e na-ia mol. Park View Wet Wash Lanndry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwjrnu in dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21* St Chicngo, IU. Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST } Florist Cvetlice i« venci aa vse »lučaje. S134 W. 25TH ST, CICERO, ILL. Tel. : Cicero 6S. Na demu Cicero 2148. L druiijo. Socialistična stranka Jo v tej deieli edina delavska stranka s konstruktivnim programom, s kate-im si delavstvo lahlso pribori fcaljlo bodočnost in končno osvoboditev it mesdne suinosti. TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. » Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preds. — J. P. Korecky taj. V naii tiskarni se tlaka "Proletarec* Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE H RA« NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. STEVAN GALOGAŽAi Agent-provokator (Prevedel Mil« IClopcič). Dvigalo se je spuščalo z ropotom in cviljenje žage se je raztezalo v brezkončnost. Ni slišal Njegov tovariš, Dragutin Beran je ustavil svoje kladivo sredi zamaha in se obrnil, Sunil je Ivana: _Tebe kliče. — Naj kliče. , t, t . Ivan je nekaj zamrmral in nadaljeval svoje delo. Dragutin se mu je nasmejal in rekel, da ima prav. Ali klic je bilo slišati vse močneje : — *van 1 To kliče poslovodja Ivana Novaka, poslovodja, ki ima glavo za razbijanje kamenja in mačje oči. Novak je delal dalje in se ni zmenil. Sovražil je tega poslovodjo že od poprej kot stavkokaza. Z denunciacijami svojih delavskih tovarišev se je priril do poslovodje. Svojega sovraštva Novak pred njim ni kazal. Nfti govoriti o njem ni maral. Dočim so se mnogi drugi delavci medsebojno utrujevali s psovanjem poslovodje, je Novak molčal in delal. Ko so to opazili in ga vprašali za vzrok, je rekel — Vprašanje, za katerega gre, ni ta pošlo- vodja. ^ Kratko je odgovarjal, a njegove besede so bile zmerom težje od besede drugih. Njihove besede so bile frfotave in podobne ventilom, a Novakove so bile kot škrge. Čvrsto so držale, in mnogim je bilo skrivnost, kako to, da imajo njegove besede določeno mesto in jih je nemogoče prekladati. Potftal je uganka ne le za poslovodjo in ravnatelja fabrike Antiča, marveč tudi za mnoge delavce, ki so delali z njim ¿kopaj. Z njim je najmanj govoril Dragutin Beran, a ta ga je mogoče izmed vseh najbolj ljubil. Ta ga je tudi opozoril, da prihaja poslovodja. — Novak? — Izvolite? — Kličem vas. Kaj ne slišite? — Ne slišim. _Novega delavca imamo. Durta, stopi sem. On je dodeljen semkaj. Uvedite ga v delo. Tako. Ste razumeli? Poslovodja se je obrnil in odšel. Videti je bilo, da je bil Beran razpoložen za intimnejši razgovor. Obrnil se je k Durti: — "Alo, tovariš, poprimi." Novak je odtro pogledal Berana, in Beran je utihnil. Nadaljevali so delo, a nihče ni •ničesar govoril. Durta je molčal in zamahoval. Ko je sirena žalostno zacvilila, je nastala v fabriki tišina. Vse te fabriške sirene 1-majo žalosten glas. Ne zato, da bi bil res žalosten, marveč-ker človeka tiati hip še vse bolj zaskeli misel. Ko ¿ta Novak in Beran odšla skozi vhod in se oddaljila od fabrike, je Novak obstal.* Oči so mu žatele kot dva oglja žerjavice: — Paziti se je treba. — Misliš? — Nimam dokazov, ali . . . Pazi, evo ga . . . Durta, kam ? — V Radnički Dol.*). — Stanuješ tamkaj? Si oženjen? — Nisem.__ — Hajd, zdravo. — Zdravo, sodrug. Novak se je čudno namrgodil in zobje so se mu zablesketali iz mrkega obraza: • — Si ga slišal ? Kako mu sladko teče ta 'sodrug' ... Dnevi so tekli. Kako tečejo dnevi mezdnih delavcev, to je že dobro znano. Tega zdaj ne bom opisoval. Ne zato, ker to ne bi spadalo sem, marveč zato, ker vedo to prav dobro tudi brez mene tisti, ki se jih to tiče. Oni vedo to bolje od mene, a Čemu bi pisal za tiste, ki se jim dobro godi? Da bi pij njih izlival sentimentalnost? Ali da se jim izmisli primer dobrega stila? Zaradi artistične u-spavanke? Nekega jutra je stala / pred fabriko o-gTomna množica delavcev* Ko se je Novak bliiafl množici, je vse jssneje slišal vik in raz-paljene vzklike. Durta je imel glavno besedo. 8 svojimi besedami je vlekel Berana vedno bolj iz molčečnosti. Novak je šele sedaj opa-sil, da ima Durta oči, ki igrajo bolj kot kogarkoli oči, in da ima svoje plave lase na prečo. Med govorom neprestano maha z rokami in prav nobene zveze ni med temi kretnjami in njegovimi besedami. Durta je kričal: — Jaz pa vam pravim, da je to najhujša fabrika od vseh, kjer sem do zdaj delal. — Jasneje! pravi Beran in se mu smeje v lice. — Tebi ni nič jasno in vse bi rad, da se ti obesi na nos. Evo ti: videti je, kot bi tu delalo dve sto volov, ne pa dvo sto delavcev. Gorje vas ubija, vse nas izkoriščajo do kože, a nikogar ni, ki bi začel borbo za boljše življenje .... — Saj smo, pa veš, kaj je bilo, ce je oglasil nekdo. — Vem, kaj je bilo. A prenehati se ne sme. — Kar začni! so zakričali mnogi glasovi. — Sodrugi, je dvignil Durta svoj glas. Danes, ko je delavski razred . . . *) Delavski dol — predmestna, delavska naselbina. Stoj! je zagrmel Beran. Vse vemo. Vse to vedo na vsej zemeljski obli. Rad imaš govore, kakor je videti . . . — Jaz, sodrugi, mislim . . . Novak se je preril: — Potrpi no malo. Ne vem, kaj misliš, ali če mislih dobro, zakaj potem tako mnogo blebečeš? — Strahopetec! je kriknil Durta, a glas mu je zazvenel prazno. Misliš, da se tudi jaz bojim, kot se bojiš ti? Novaku so zažarele oči v čudnem blesku. Ves je nabreknil od ene same težke besede, a je ni izrekel. Zadržal jo je in mirno odgovoril : — Ne gre zdaj za to, sodrug, kdo je strahopetec. Rekel sem samo, da si v besedah preveč pogumen. In za tvoj posel je to pie-cej . .. Nekam mudi se ti, kakor da bi bila ta borba, o kateri govoriš, tvoj osebni posel . . . Ničesar niso vedeli, a vsi so čutili, da ta čas med Novakom in Durto nekaj ni v redu. Oba sta govorila domače a vsem se je zdelo, kakor da govori vsakdo od njiju drug jezik. Novak je delal mirno, z ognjem v očeh. Durta se je dajal zdaj s tem zdaj z onim, napravil je v fabriki celo zmedo in nervozo. Mnogi so potem prihajali k Novaku in zahtevali od njega, naj pove svoje. Novak je molčal in delal, sikajoč skozi zobe počasi: Y*Jaz nisem za puilovo borbo." Ko so delavci naslednjega dne odhajali ponoči domov skozi snežno burjo, je Novaka razgreval nekak ogenj. Potegnil je Berana v stran: — Pojdi k mojim domov in reci, da bom prišel nocoj nekoliko kesneje. — Kam greš ? — Ne izprašuj, stori, kar sem ti rekel. Ivan je odšel nekam v noč. Razmišljal je spotoma o štrajku, ki je bil v fabriki pred šestimi leti. Pripravljen ni bil, pa je propadel, in delodajalci so pritisnili še močneje. Prišlo je do spopadov. Njeg* so aretirali. Odvedoi ga je špijon Pužar Tisti s kljukastim n m in veliko br «zgotino na desnem licu. IVi dni zapora. Zaslišan in izpuščen. Ničesar ri zakrivil. Dobro se spominja: takrat je bila prav taka zima kot zdaj. Za časa štrajka je govoril ognjene govore, svop k*i je gnetel v besede, in besede so ¿rale kot žerjavica. Potem se je pop<,lnoma iz preminil. Nič več ni gnetel krvi v besede, marveč v dejanja. A kadar govorijo dejanja, tedaj so bes' de redke in nagle. Fabriški direktor Antič je pogosto vpraševal poslovodjo: "Kaj počne tisti kričač?", in ni bil prav nič zadovoljen, ko je slišal, da ta kričač mirno dela in ničesar ne govori. Ce kdo nima čiste vesti, potem je molčanje znak, da je ta vest dobro vidna. Ker ni šlo samo za Antiča, je bilo molčanje globlje, kot pa je to mislil gospod direktor. Hladnokrvnost in odločnost sta postali Novakovi dobri lastnosti po vseh izkušnjah, ki jih je bil doživel. Dolgo časa je bil pod nadzorom konfidenta-poslovodje, a niso ničesar izvohali. Novak je molčal in videti je bilo, kot bi bil Novak prenehal misliti o vseh stvareh. O tem, kaj misli do dna in kaj stvarno dela, je redkokdaj govoril. Niti svoji ženi. Nikoli! Ce je človek pošten m pameten, ga tepci vedno zalotijo. A če je še pametnejši, potem nezaželeno uho ni nevarno: nezaposleno je, ker še pametnejši ne nosi srca svojega na razstave. Tako je pogosto prišlo do prepira z ženo. To je bilo zelo smešno: — Zakaj si prišel tako pozno? — Bil sem v krčmi. — Si pil f , . Da. — S kom si bil ? — Sam. Žena se je jezila, on se je smejal. Ni bil on v krčmi! Razen tega, tak-le Novak se ne opije. Ničesar ni razlagal. A nekega dne je postala žepa ljubosumna. Tega Novak ni maral in to niso dobre stvari. A ji je rekel, naj ga nikoli več ne vprašuje kaj takega, če želi, da ji ostane dober in zvest mož. Nikoli več ga ni vprašala. Namesto teh razgovorov, sta se pogovarjala o drugih zadevah. Žena se mu je tedaj še bolj približala, postala mu je več kot žena: prijatelj in sodrug. Slutila je, ali izpraševala ni ničesar, če se je kdaj zakesnil. On tega ni maral. To niso družinske zadeve. A ena sama beseda je včasi hujša od meča. Kaj je mar Novak njo puščal v temi? Tega ne. Dolgo je z njo govoril o stvareh, ob katere se je žena vsak dan spotikala. Delal je to od tistega dne, ko je prenehala biti služkinja pri nekem profesorju. Otirajoč snežinke z obrvi se je spomnil tistega časa, ko je žena delala in stanovala v "sobi za služkinjo". Nekega dne je slučajno rekla Novaku : — Sobica je tesna in brez peči. — In potem? — Kaj potem? Anka ni mislila dalje. Novak ji je podaljšal pogled in razširil zavest. . Razlagal ji je, da ni dovolj reči, da je sobica tesna in brez peči. (Konec prihodnjič.) AKCIJA ZA BREZPOSELNE V DETROITU V mestu avtomobilske industrije je tisoče brezposelnih. Tisoče jih j« prišlo od drugod. Meetna občina je izdala v pomoč neaaposljeoih do dvajset milijonov, toda ja bita vsled naraščajočega deficita ter pritiska bankirjev prisiljena podpore omejiti. Na sliki ja dal notranjščine Cosmic templa, kjer je kuhinja m brazpcealne. Za obed vsakega posameznika plačuje mesto 15c. Na vrbu j« "bread lina". Spodaj družinska skupina pri obedu. Na desni "poetelje" aesap osi jen®» v Cosmic ttoplu. Naša mladina in mi (Nadaljevanje s 4. strani), se bodo mogli posamezni naro-Navadno je naša mladina do- di resnično dvigati šele takrat, vzetna za sodelovanje, če se jo ko bo nastopilo mednarodno navaja k temu na pravi način, bratstvo. V tej veliki družini Saj se nam je svojčas zdelo ce- svetovnega sodelovanja se bo-lo preveč pričakovati, da bi gojilo v slehernem narodu vse mogli naše mlade ljudi prido- kar je vrednega in dobrega v biti za aktivnosti v delavskem njemu in uničilo škodljiv, preti-gibanju. Danes jih imamo že ran patriotizem, ki nas peha v lepo število med nami in s traj- vojne in mizerijo. Učimo mla-nim delovanjem med mladino dino in učimo se sami spoštova-jih bomo pridobili čedalje več. ■ ti to kar je našega, kar smo do-Da stvar dobro razumevajo pri- j segli in ustvarili sami, ne po-čajo njih članki v naših listih zabimo pa, da naš obstoj zavisi in pred vsem vztrajnost tistih, j tudi od vseh drugih narodov, ki jih nič ne straši majhno šte- Zato je potrebno, da se z njimi vilo skupine h kateri pripadajo. | poznamo in pobratimo, da bo-Ti mladi ljudje so bodoči vodi- mo enkrat postali RES medna-telji in naša dolžnost je, da jih rodni, v toliki meri, da ne bo podpremo moralno in vpotrebi najti mladega človeka, ki bi bil kolikor mogoče tudi gmotno, i pri volji dvigniti bajonet na-Oni bodo največ storili za pri- pram "sovražniku", ki ga ni dobivanje naše mladine v naše nikdar z ničemur nadlegoval, vrste. Mi jim moramo seveda pač mu je bil vsiljen kot tak po dati dober zgled in ne jim ka- MEDNARODNIH koristolov-zati malodušnosti, kot se često cih! zgodi. — Ko so v vojnem času - iTmlm navduševal D»« M. septembra nlrm„Vo S^S 1,0 ^Z so šli v klavnico vriskajoč! — y BridSCPOftll Nekoliko navdušenja torej ne o r more škodovati, saj mi ne gre- mo v vojno, pač pa hočemo več Soc. klubi in društva Pro- pravic in boljšega življenja za svetne mitice, katera spadajo trpeče ljudstvo. Mar to ni P°d delokrog vzhodno-ohijske vredno navdušeVanja, posebno Konference so pozvana, da iz- če je človek mlad in ima še vse volijo zastopnike za prihodnje življenje pred seboj? zborovanje, ki se vrši v nede- „ . . , » j• , j. . ljo 20. sept. ob 10. dop. v dru-potrebno je tudi mladini po- ¿veii dvorani na Boydsvilhi. kazah, da ji neiejno krstiti no-, Po k6hf€renci bomo imeH «Tli*1 Viknik9 katerega prebitek se pak da ji želimo le dobro in ji £ • jenih izdftt_ hočemo pomoči do boljše bo- £ 7a airitacijo dofc^i ter jo^iti sa ^Vv^ffiiastopiiikov. samostojno mišljenje, ^o go dobFrodoSli nekega dne lahko zaeno z osta- " . . lim delavskim syetom jedrnato vsi sodrugi in^onušljen ki in inteligentno zahtevala .vo-' . J3HPJAi je pravice. Dokažimo ji, da je * konferenco in piknik tudi naša ideja izvedljiva ako se dobrega govornika. O tem več delavstvo neprestano opominja pozneje nanjo in poučuje o socialnih Na članstvo tistih klubov, ki so prenehali z aktivnostmi, a-peliramo, da naj skličejo reor-ganizacijske seje ter postanejo 7opet delavni v socialističnem gibanju. Upamo, da pridete na konferenco in piknik v velikem številu. Dnevni red bo zelo važen. Med drugimi bomo razpravljali o možnostih za nominiranje socialistične liste pri prihodnjih volitvah, o položaju ired premogarji, o naši agitaciji kulturnem delu itd. V nedeljo 20. septembra naj se zbeTe delavstvo iz naselbin vzhodnega Ohio ter W. Va. na Boydsvillu (Bridgeportu), da manifestira v složnosti za svoje pravice. Josepth Snoy, tajnik Konference. — Frank Matlu*. Louis Gorenc, Matt Tusek, John Mer-zel, Valentin Kobler, Frank Blatnik, Nace Žlemberger, odborniki. tu iz naselbin Waukegan, North Chicago, Milwaukee, Sheboygan, Chicago, Kenosha, Racine in drugih na vnanifestacijsko zborovanje na katerem nastopijo slovenski, hrvatski in angleški govorniki. Povabljena sta pevska zbora "Naprej" iu "Sava". Imeli bomo razne igre, plesalcem pa bo igral prvovrsten orkester. Vstopnice so razposlane in se dobe pri članih klubov in somišljenikih v vseh imenovanih naselbinah. To bo prva skupna prireditev te vrste pod okriljem okrožne Prosvetne matice. Vse naselbine, ki sodelujejo v nji, so obljubile sodelovati za čimvečji uspeh, najbolj pa seveda še v Waukeganu-North Chicagu. Pazite na naša nadaljna sporočila o sporedu in drugem. Na vas pa apeliramo, da aranžirate skupna potovanja bodisi z avtobusi ali z električno železnico. V tem slučaju boste v stanju dobi1 i voznino po zelo znižanih cenah.—P. O. Priredbe klubov J. S. Z. In drugih soc. organizad] Manifestacija v VVaukeganu 6. sept. Skupna priredba našega delavstva pod okriljem Prosvetne matice. -t V nedeljo 6. septembra se zbere slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo pod okriljem klubov in društev Prosvetne matice v Možinovem vr- IMMMMMMMMMMMM» SOBO V NAJEM odda ! Martin Janeiič 2460 S. AVERS AVE., CHICAGO, ILL. »......s.................. Ako se vam zdi Proletarec vreden, da ga ljudje čitajo» ga jim priporočita. resnicah, kakšne so pred delavstvom vedno skrivajo in o-malovažujejo po raznih plačanih hlapcih sedanjega sistema. Končno, vcepimo tej naši mladini čut zavesti, da prihaja iz naroda, ki ni med zadnjimi, bodisi v umetnosti ali v borbi za pravice zatiranih. Predstavimo ji kadar mogoče, naše vrle mlade delavce, ki delajo na polju delavske literature v domovini, prav s tako vnemo, kot se to dela med drugimi, večjimi narodi. Naj se naš mladi živelj zaveda, da tudi mi pripadamo tisti veliki družini, ki se ji rado očita, da je zgolj mednarodna, a je kljub temu ona edina, tista sila, katera bo dovedls svet do spoznanjs, da Anton Zomik HERMINIE, PA. Trfcvina ■ maianun Wlogoo». Poéi in pralni stroji naée posebnost. Tel. HermIHe *221. Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, _ lastnika. 4047 W. 26th Street Se prfporoio SUvmmsi e poocft VINKO ARB AN AS 1S2S W. IStk St., Cklcoge, tU. Telefon Casal 4S4S. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC StoSo «▼etil«« so piece, luAi, Mfwfc» H* AUGUST G1RARD, O. — Pikmik Idbba It. 222 JSZ *se*S. «v|OU m ■Hlsjnsi pikniikses proctor*. CHICAGO, ILL. — Moon-lifkl piknik soc. pov. sbora "Sot»" f »©koto 15. ovgucto ao Kogloroan ?rts v Willow Springs*. BARBERTON, O. — Piknik klubo it 232 JSZ * nodoljo IS. a*gotta na Lorkotori form! . DETROIT, MICH. — Pilniik klubo it. 114 v nodoljo 16. anrgnsta no Travnikarjevi formi. PARKHILL, Pa. — Velik pikmik in shod klubo fe S JSZ. * nedeljo 23. avgnsta no piknilkom proetorn an ParkklUn. SEPTEMBER. STRABANE, PA — Prodavanjo v kin bo it. 118 JSZ. * nedeljo 6. sept. ▼ dvoranl dasi ao akojUlUtičnega sistema, pa naj .ni- V Mount) PWnt, Midi., M j* ri««l oljni ml«, ki h *ov*roii\ no U gmotno ¿kodo nofo vsol noti do«« iivljonjl Voč «Ulovcor jo dobilo toiko opoklino. f 10 milijonov dolarjev za nove ro vgi ameriški časopiai polni cerkve in samostane .. ) člankov v katerih 8e izraža Mesečnik • The Nation je neomejeno priznanje velikih u-pnobcil strašne podrobnosti o spehov> katere se je doaeglo v razmerah med premogarji v teh kratkih letih. Posebno so ti Penm. Tisoče ljudi strada o- skeptiki smeáni, kadar se piše o trocí pa umirajo lakote. Slič- naseljevanju v delavsko drža-ne m še strašnejše razmere Vendar pa se to naseljeva-vladajo v West Virginiji, Ken-'nje dv¡ vsakim dnem Qnim ki tuckjrju in drugod. Javnost se 15 000 ameriških delavcev, zgraža liberalni časopisi prina-,^ ^ odpotovaIi v Rusijo, ae šajo dolge članke, toda pomoči|pridružuje vsak teden stotine od nikoder. - | drugih# A^torg korporacija Znanec, ki potuje kot glavni dobiva vsaki dan več prošenj za zastopnik velike korporacije naseljevanje. Petsto jekiarekih križem države mi je pripovedo-' delavcev bo odpotovalo te dni, val te dni o svojih doživljajih njim pa bo sledilo tisoč premo-na zadnjem potovanju: "Ceste, garjev in rokodelcev. Oni, posebno po južnih državah so ki so odpotovali, vabijo sedaj polne sestradanih, obupanih in svoje prijatelje in sorodnike, razcapanih beguncev. Farmar- Veliki jezovi na reki Dnjeper ji, delavci, celo mali trgovci be- bodo gotovi v enem letu, kar bo žijo v druge kraje, samo, da pomenilo velikanski napredek najdejo povsod isto bedo. Dol- Za celo Ukrajino, kjer se dviga ge vrste starih Fordov sem sre- iz tal stotine novih tovaren. čal; otroci in žene so stali za; Nova železnica iz Leningra-cesto in beračili za košček kru- da do sibirske obali bo otvorila ha. V cestnih jarkih vidiš stare neizmerne pokrajine za nase-avtomobile kateri so odpoveda- ljevanje in položila temelj sil-li službo in katerih lastniki so ni, novi industriji v teh krajih, nadaljevali svojo križevo pot Ta železnica bo vezala s stran-peš. Velike skupine ljudi naj- skimi progami, jezovi, cestami deš zvečer ob cestah, kjer pre- in električnimi progami števil-nočujejo. Nekateri lovijo ribe, ne kraje, ki s0 polni neizmer-drugi skušajo ustreliti kako di- nega bogastva. In v desetih vjačino, zopet drugi prosjačijo letih bo v sovjetski Rusiji nase-pri turistih in farmarjih. Po- ljenih več Jugoslovanov, kakor vsod vidi človek zapuščene far- jih je danes v Ameriki. Toda me, napol podrta poslopja, po- nikogar se ne vabi. Gospodje vsod obup in grozno bedo. Far- skeptiki naj le ostanejo kjer so, marjem se ponujejo mladi čvr- kajti delavska država jih ne sti moški in tudi ženske za de- potrebuje. Kdor ljubi ameri-lo samo za hrano, toda tudi ško ^udobnost" naj se je prid-pod takimi pogoji jih ne more- no poslužuje, kdor pa želi ime- NOVA LADJE SPUŠČENA V VODO V lodjodolnici * Qnfecy, r*, ki ko «Milo ladjo "Mart- sli na izseljevanje. Kadar bo Rusija na vrhuncu svoje produktivnosti, bodo de-delvci delali po štiri ure na dan, delali bodo, da bodo živeli, ne pa živeli zato, da delajo — za druge. Tako je pisala te dni Moskovska Pravda. Spartak. ima prostora za nad 4,000 ljudi. Predsednik te luksuriozne glasbene ustanove je znani uti-liČni magnat ter multimilijonar Samuel Insull. During the summer season, attendance at meetings falls of quite a bit It ia a difficult task to induce a young boy or girl to attend when there are •o many other places to go where it is much cooler and enjoy more fun. Perhaps in the future, as the group grows older and more experienced, there will be more interest taken in the welfare of life. Money, too, takes a leading part, it is scarce now and promises to be more so in time to come. One new member was admiticd at the last English Division meeting o 1 branch No. 114 JSF, namely, Muthew Klarich, Jr. He was more of l*ss a volunteer, needing no one to coax him to join. It is members of this type that we need. One .that knows why he joins and why it is necessary to familiarize himself with the working class movement. We invite and urge elder commd* s to attend our meetings. Wnen a group of young folks get together a: such occasion it often turns to be an unsuccessful meeting. But with your presence, more serious thinking will be done and you can become more familiar on how meetings are held in English. | While all this is going on among the laboring clans, President Green of the American Federation of Labor is making predictions. His _foretdli?jg includes a lot of "ifs". Why doesn't he do something instead of bally-hooing the American people all the time? Perhaps he too is waiting for a "God's Act" somewhere. It would be a "God's Act and Calamity" if the capitalists of America lost those 3 billion dollars in Germany. Pertiaps the great engineer with his highly efficient secretaries will see to it that they won't. Getting back to the city of Detroit it will be well to bear in mind that people are starving right along. The city's indebtness is 380 million dollars, with unemployment expected to double this fall. Last winter there were 45,000 families taken care of at a cost of 20 million dollars.—Now the budget is cut down not to exceed 7 million per year. Here is the point: the 300,000 taxpayers will be unable to carry on the welfare work by themselves. The city is in debt to the limit The federal and state governments refuse to aid or even speak of relief. CHICAGO YPSILS AT _10ML_; City Offico Aid» Minors. The City Office has arranged a Concert and Program at the Cafe Royale, 3854 Roosevelt Rd., Friday, August 14, for the Miners Relief Fund. All comrades should call Seeley 2555 or write for ticket« at once. The Socialist vouth league must aid the striking n^ners! Affair for Minors R«liof Fund. Circle 2, with the cooperation of the City Office is arranging an affair Sunday, August 16, at Lincoln Center, 700 E. Oakwood Blvd. for the striking miners. One of the committeemen in charge is: Harry Weinberg, 6158 Carpenter, Engle^od 8327. Want to Bocom* o Go<>d Soapboxer? Every Saturday at 7:30 P. M. a study and public »peaking class will be held at 2653 Washington Blvd. under the auspices of Circle 1. Instructor Jack Rosen has informed the City Office that ALL are welcome to attend. Tom Mooney's Message From Prison Draga opera. Milijon deficita pri 89. predstavah V začetku julija to leto je objavila uprava čikaške Civic opera kompanije finančni re-port, iz katerega je razvidno, da je napravila v prošli sezoni opernih predstav, ki traja 13 tednov, $1,079,473 deficita. O-lpana. Policija in svoboda govora v Milwaukeeju Komunisti v svojem boju proti socialistom radi pripovedujejo, kako "socialistična" policija v Milaukeeju razganja poulične shode radikalcev in v teh poročilih delajo vtis, da se to vrši po nalogu socialistov v metftni upravi. Fakt je, da enaka usoda, kakor tu in tam kak komunističen pouličen shod, zadeva tudi socialistične shode, ako je policija mnenja, da ovirajo-pouličen promet. Policijski načelnik mesta Milwaukee ni imenovan od žu-To pravico mu je vzel Petitions for Unemployment Insur* Entering upon the fifteenth anni- ance are being circulated by the versary of his incarceration today, Socialist Party of Michigan. One Tom Mooney issued a statement hundred thousand signatures must be through his Defense Committee. The obtained within one year so that it statement is as follows: will go to a referendum vote. Comrade "On this, the fifteenth anniversary Smerdu is the only Slovene that is of my imprisonment, I extend my —.«y.v.» canvassing from home $o home. He t|.ianks to the many thousands of \ California. I call upon those who reports that most people are in favor people in these United States and i *>eii«ve in human freedom and that of such insurance. Any worker who throughout the civilized world who better w°rld based on the brotherhood has his hewi on the right vertebrae have expressed faith in my Innocence of n*"1 t° continue their determined will urge the need of such insurance, 'and assisted in the movement to bring' and persistent agitation throughout Many young men are out of work about an unconditional pardon. *** country. Especially do I call of my incarceration, I wonder how many more such anniversaries will the world charge against the State of California? "Let-it be remembered that my fifteen years of unjust imprisonment signify fifteen years of reproach for permanently, many more just temporarily. If you have any ambition it will be well spent if you get some of these petitions for a canvass of your neighborhood. You need not be a high pressure salesman to obtain «ignatures. When you are working for such a cause you will benefit others as well as yourself. Get in country. Especially upon the workers of the United walks of life have cooperated with ?tates 10 voice * gtron* and my Defense Committee to Ifcen the demand ior a P™™* P*rd<>n-" "The knowledge that people of all my Defense Committee to It'ep the Mooney case alive in the public mind hs* made my unjust imprisonment easier to endure. "Small wonder that so many people the world over believe in my innocence when that same faith had been krog pol milijona ga pokrije subvencija, za ostalo polovico pa bo družba iskala druge vire. mestni svet, v katerem imajo večino "nestrankarski" (republikanski) mestni odborniki. exprewwd by Honorable Franklin A. Griffin, the judge who presided at my trial, William MacNevin, who served as foreman of the Mooney jury, and the living jurors. Great impetus has been added to Roster of English Divisions of Branches JSF. Branch No. 1, Chicago, 111. — Secretary John Rak, 3639 W. 26th St Meets ervery second Thursday of the month at the lower SNPJ Halt. Branck No. &, Johnstown, Pa. — verrai impetus nas oeen aaaed to a 7 ---------» • — — my efforts to secure a pardon by 7??*1* France" Langeiholc, 518 the report of the Wickeraham Com- Í!nde" Av®' v Meets every fourth mission to the Presiden- of the United „ « ÄyJ>f ^ month * ^ Frank* - lin Boro Hall. toliko zborovalne svobode kot v kateremkoli ameriškem me- Njeni stroški v prošli sezoni | Vsekakor pa je v Milawukeeju so bili $2,573,434.21, dohodki pa $1,493,961. Njene predstave je posetilo I 208,077 ljudi, ali skoro 100,000 ! manj kakor v prejšnjem letuj Vseh predstav je bilo 89. Vsake se je udeležilo ALI IMATE KLUB J. S. Z.? ni- Ako v vaši naselbini še povprečno mate socialističnega kluba, je 2,338 oseb, leto poprej pa sko- potrebno, da ga čimprej usta-ro tisoč oseb več. Gledališče novite. _ Branch No. 27, Clmlaad Ohio. — If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the firrft consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six months $3.00—Three Months 1.50 >MMtMMMMMMMMMMM»MHMMM>MMMMM»H Sodrugi in sodružice! Zda), ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jačanje svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ. povsod kjer Jih še ni in pojačajte obstoječe. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ touch with any Socialist secretary and j get these petitions. # A few weeks ago, comrade Kisovec secretary of branch No. 114 JSF reported that the treasury was as bare as the food cabinets of 20,000 families in Detroit Immediately comrade {Benedict suggested a moonlight picnic in the woods. The members ap- States. The straightforward assert (Proved this suggestion and also do- ion that the law which compels my , -------------vmio. — nated caah, drinks and foodstuffs. (A prolonged imp. isonment is "shocking Secretary Rose Sumrada, 1261 E. list of those donating will be published to ones sense of justice" has brought 5»th St Meets every second Thurs-in rolwtarec later.) The picnic took forth thousands of similar pronounce- !at were exactly alike; days of hard work, unpleasant living conditions and insufficient recreation. When the sameness of "working, working all the time" can drive an attractive young girl to suicide one gets a damning picture of the lives which some wage earners in modern cities have to live. There are those who are "working, working, working all the time", for a bare living; and then there are those who have no work, but are plodding, plodding, plodding all the time, looking for a chance to earn a bare living. Do we need Socialism ? —The Milwaukee Leader. Turn About A Warning of Coming Winter The Russell Sage foundation has just finished an unemployment survey of New Haven, Conn., showing that 12,000 persons, or 18 per cent of those able and willing to work are unemployed. That is more than twice the number of jobless workers found in April, 1930, by the federal unemployment census. Surely, such a report should shock the authorities of this country into prompt and vigorous action to prepare for the coming of winter. Making all possible allowances, unemployment is clearly much worse than it was at this time last year, and there is no chance of improvement before another spring. Instead of 6,000,000 jobless workers, as last winter, the chances sre that the country must care for 7,000,000 or 8,000,000 through the cold aeason. Savings are exhausted. Private charity is tired out. State and more especially municipal governments are approaching the limit of their borrowing and tsxing power. Only the federal government still hss almost limitless borrowing capacity, and tsxing powers which reach the wealth of the entire nation. If the unemployed are to be cared for next winter, the federal government must do its share. The resources of this country are ample to care for all within its borders; but only Uncle Sam can marshal 1 those resources, ft is high time that he started the work. —Labor. THE CONCERT OF NATIONS Teachers Fed The Children a fiat record of public spiritedness and unselfishness hss been set by Cleveland's elementary public sehool teachers during the recently completed school term. During that time the teachers contributed more than $20,000 of their salaries to buy food and clothing for pupils whose parents were unable to provide them with such necessities. Teachers employed in the more prosperous districts of the city generously offered financial aid to pupils in lesi fortunate neighborhoods. Breakfasts and lunches by the hundreds were financed and served, and scores of pairs of shoes were given away to children whose parents were suffering from adversities and unemployment In view of present prospects, it is becoming increasingly likely that the coming school year may bring additional nerd for cuch relief. Public and private organised relief agencies m'my not be able to meet fully the emergency. If this regrettable situation should develop, what a fine example have these Cleveland teachers set I Of course, there ought not to be any necessity for them to do it There ought not to be sny horn«« where there Is not enough to eat and wear. But—due to the ignorance of the people and their consequent lack of Insistence upon the necessary social changes— multitude« of homes do exist where there Is net sufficient food and clothiag, We hope the teachers and the parents alike will woit and vote for a better social system, that such terrible conditions may be abolished.—Milwaukee Leader. The semi-annual meeting of the Supreme Board of the SNPJ was held July 30—31, and Aug. 1. All of Vhe members except Mr. John Vogrich were present Mr. Vogrich was absent because of a recent operation for appendicitis. The Supreme Board worked in harmony thruout KV*'/" As near as we can express it, capitalism is the dope of the world and Socialism is the hope of the world. Where He Gets It Where does the farmer get the honey? From the hive I Where does the magnate get the money? Man alive I From you and me and all of us, The grime and sweat and thrall of us, That toil and moil and dig and delve and dive I —Franklin Kent Gifford. Several good singers have been added to Sava recently. Under the tutorship of Mr. Muha we are progressing rapidly and the coming concert should be a mfuch improved one. Sava has tried to keep, within MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7