Pmumxm Hmrfll» stem® 30 », TSisc 19 fmlHa 1918 ** ?jr Stai»»* . 4§«to ,. K !2'- Isisorail all osttsiilfe? se računajo po 18 od čredne petitvratsi ffc večkratnih oznanüffin^p; — popust. „Straža“ izhaja v jaS£ deljek in petek pepali^ Rokopisi se ne vtfs^N v'Jg,t«5f- i&fatàaàttv* iti s*p»ev«S8tv« KaHbor ***—“*1...s. •- ^stéfes'itim Hmdvison poliilCm Itili Cu 6e?t'8vp tri j s ki. di žavmik. V svojem govoru v 83ji avstrijske /drž. zbornice v torek, 16. julija, je ministrski predsednik Seidler notranjo politiko sedanje avstrijske vlade tafco-le raztolmačil: ,„V politiki se niso dogodile nebistvene spremembe. lio njih; jie prišlo zavoljo .tega, ker se je vladi zdelo potrebno stopiti iz dosedanje politične rezerve. Dia se je moraljo to zgoditi, je za mene dahe s travno tako evidentno, kakor pred 6 tedni. Od prvega dne mojega uradnega poslovanja se Je. vlada oklepala misli, da v sredi med svetovno vojno in pri popolni nesigurnosti zunanjega položaja mora stremiti notranja politika, samo za tem, gospodarsko in politično situacijo držati, da tako prispeva svoje k olajšanju vojevanja. Bil je to program političnega premirja. Cim dalje se je zavlekla popolai a raizjasmiijtev zu n ah j ega položaja, tem težavnejše je bilo se trdno držati te metode. V upanju na večje narodne ugodnosti, ki bi mogle, slediti iz mirovnih pogojev, so odpovedale posamezne stranke dosledno svoje sodelovanje pri delu notranjega političnega sporazuma. Ministrski predsednik spominja na zadržanje Češkega Svaza na-pram načrtu, da se naj razpravlja o ustavnih vprašanjih, d.asiravno so posebno nemške stranke pokazale svojo skrajno prijenljivost s tetti, da so se izjavil« pripravljenim, brez vsakih nadaljnih predpogojev vstopiti v pogajanja, vsled česar bi torej lahko prišel vsak načrt do razlage in razprave, kajpada le samo tak, ki bi ne j postavil v nevarnost integritete in trdnosti avstrijske državnosti v okviru habsburške monarhije. Ako se vlada ni hotela izpostaviti opravičenemu očjitku politične pasivnosti, ni smela dalje odlašati storiti to, kar je mogla storiti, namreč izvesti svoj program, program narodne avtonomijo, v kolikor je bil» to v stanu z ozirom na ustavna pooblastila, ki so ji na, razpolago. Tako je nastala naredba o razdelitvi okrožij na Češkem, Ako se vidi ' v tem, da je vlada končno opustila tako dolgo in tako potrpežljivo zaželjeni sporazunf med narodi, znamenje nemškega kurza, mi ne pride na misel, da bi temu ugovarjal. Zakaj, ako je v Avstriji sploh kak političen kurz, more biti le tak, ki za si gura popolno varstvo upravičenim interesom nemškega naroda! (Živahno ploskanje Nemcev in Heil-klici,) Staro in resnično reklo je, da v Avstriji ni mogoče vladati — proti Nemcem in tudi ne brez Nemcev. To ne velja samo za to vlado, ampak za vsako vlado, in to tembolj. ker bi bila težko umljiva zmota, ako bi se mno-gokje smatralo, da bi združenje n e n eniški h strank moglo tvoriti večino v zbornici. Hrbtenica te Mnogo- jezične države je in ostane nemški narod. (Gromoviti Heil-klici.) Vlada ne bo odjenjala še nadalje zasledovati kurza, katerega se je oprijela. V tem duhu zajedno govori, če izjavlja, da so za stranke, ki stoje 'danes ob strani, še nadalje vrata odprta za sporazum. Vsaki stranki je dana popolna pravica, da zahteva to , Česar potr etnije, da uspeva narodno, kulturelno in materijelno. Nad vrati ra, ki vodijo do sporazumlje-nja, Je zapisano z velikimi črkami : Dobrodošli vsi , ki se zvesto drže dinastije in države, To stališče pa samoumevno ne vsebuje niti najmanjšega sovraštva napram drugim n.arodostim. Bedasta in frivolna bi bila vsaka vlada, ki bi zakrivila tako sovraštvo, bedasta tem bolj, ker bi bilo tako naziranje popolnoma nenemško, Politična bajka je tuoi mnenje, čei, avstrijski Nemci hočejo zatirati dpu-go narodnosti. Kar zahtevajo avstrijski Nemci in s-meje po pravici zahtevati, je samo priznanje temelj-nfig« načela, da se zajamči v državi enakopravnih narodov nemškemu narodu tisto stališče, ki mu gre vsled njegove zgodovine in kulture. Avstrijski Nemci ne zahtevajo za-se nič več, kakor to, kar morajo zahtevati, da ta od nekdaj vlsled narodnih bojev prizadeta država ne bo omajana v svojih temeljih. Sicer pa po mojem mnenju Nemci ne zahtevajo ničesar drugega, kakor živeti v miru in se mirno razvijati.“ (Viharno ploskanje Nemcev, kakor pri predstavi v j cirkusu.) i Kakor Seidler pretekli torek, tako še ni govo- f ril nobeden avstrijski ministrski predsednik., Doslej i «g tako govorili kak Wichtl in Wolf, Seidler pa se je j drznil vsenemška gesla in rekla, proglasiti kot vlad- j no načelo avstrijske vlade. iNemškonacionaljne fraze j o nemškem narodu kot o hrbtenici avstrijske države, j c stališču, ki pristoja, Nemicem med drugimi narodi j vsled zgodovine in kulture, o zgolj obrambnem zna^g čaju nemŠkpnacionalne politike, ki noče nobenega na- j roda zatirati, temveč samo str mi, za tem, da Nemci | v miru živijo ter se mirno razvijajo, to in vse dre- P go, kar piše kak N. Jahn v „Marburger Zeitung“ in \ kak Ambrožič trobi v svet skozi trobljo nemškega J Volksrata, vse to je z Seidlerjem postalo 'vladni pro-1 gram v 'državi, kjer prebiva nad 18 milijonov Slova- j nov in niti ne 10 milijonov Nemcev. Človek ne ve, ali bi se bolj čudil. Seidlerjevii j popolni politični nesposobnosti Oe bi Seidler imel v glavi lé količkaj politične ; soli. bi vendar moral vsaj nekoliko slutiti, da s tak- j Šnimi besedami, kakor jih je govoril pretekli torek , i odbija vise slovanske narode, torej večino avstrijske- ? ga prebivalstva tira na »tališče napram državi, ki j državi ni v korist. Kakor g» njegova politična nes- BES38SBKWB K posebnost dela škodljivca avstrijske 'držajvne misli , tako to škodljivost še povečuje njegova doslej nezaslišana s vatero podtika slovanskim stran- kam, da niso zveste dinastiji in državi. To Seidler složiti v času, ko je dokazano, da ^ in radikalci in njim sorodni ljudje širijo o naši cesarici in o cesarski hiši besramne in gorostasne laži, ki nosijo na sebi pečat in krivdo veleiz-dajalstva. In ti ljudje spadajo k nemškonacionalni skupini, ki jo je Seidler imenoval hrbtenico avstrijske države! Frivolna in neumna, tako je Seidler označil vlado, ki M bila sovražna slovanskim narodom. S tem je najboljše označil in obsodil sebe in svojo vlado. Preverjeni smo, da se ta frivolnost in nespametnost ne bo 'dolgo več šopirila na sedežu avstrijskega ministrskega predsednika. Seidler je hoiel imeti teatraličen odhod in si zasigurati prostor v vsenemški Walhall!. Ta svoj namen je dosegel, avstrijsko državno misel pa Je oškodoval. PregAfljft.pffe Jllgroši V torkovi seji državne zbornice, — dne 16, jul. -- je stavil načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec in tovariši glede političnega preganjanja Jugoslovanov po državnih in vojaških oblastih sledečo nujno interpelacijo: Že od meseca aprila t. 1. je vlada zelo poostrila persekucije ali preganjanja Jugoslovanov. Vse oblasti tekmujejo v tem, da s težkimi udarci ali pa z bodljaji s šivanko vselej znova predočuiejo naštemu ljudstvu njegovo odvisnost in da ga vedno znova žalijo in razburjajo. ‘Glavni pritisk je naperjen proti jngoslovanške-ti,.a Časopisju.: šT.cenzorji, sodnijski, polstiöhljmvo- jaški, delajo dogovorno na to, da odvzamejo časop kjsju vsako svobodno izjavo in pisavo. Pri teta. pa postopajo naravnost šikanozno, le da bi škodovali časopisju1. Kar je n. pr., v Gradcu dovoljeno, se ne sme ' objaviti v Ljubljani, čeprav so graški listi v Ljubija, ni; močno razširjeni, Proti tem' šikanom ni dopustna nobena polemika. Onemogočena, je Še celo kaka ro-, polnjoma nepristranska, infermolila Ijud^. a.. |fvy i- G važnih političnih dogodkih, n. pr. o avdijen-ef renegjatov pni cesarju, se je smelo le, toliko poročati, kolikor Je tozadevno priobčil korespondenčni u-rad Se vedno s silo vrivajo od raznih j,mest1 'en-i dencijozne notice. Časopis pa, ki naznanja, odkod jc prejel te notice, se enostavno ustavi. (Tako se. Je z-godilo z „HrivatsMm listom“ v Poli.) V Ljubljani je . bil ustavljen ilustrovani list „Tedenske slike“, isto- LISTEK. Grad Ojstrica y Savinjski .f' & ‘ ' T5Ì . 'Nekaj ooazk k tej razpravi v „Časopisu“ 1918, str. 76-90. 1. Krvavica. Ime je Janje dobila po grozo- vitostih izza časa cel iških grofov. (Str. 76 in podobno str. 83.) - Baje. Kdor pa je ta hrib videl, bode rekel, da ima ime j o krvavordečem kamenju na strmi strani. .. . 2. Na vrhu Krvavice je stala stara grajščina Ojstrica. (Str. 76.) — Ne na vrhu, ampak ob pobočju na stožcu proti zdajnemu gospodarskemu poslopju, kjer so sledovi ceste in razvalin. 3. P oče tek imena Ojstrica je nejasen, (Str. 80J Nato sledi razlaga za germanski izvor tega imena s slovensko končnico. (— Neumevno ]e, zakaj nali znanstveniki pni domačih, tudi oči vidno slovenskih imenih iščejo tujega izvora. K sreči je v Časopisu urednik rešil Ojstrico germjn slko-f r anko vjske g a pokol,enja z opombo: „Graščina je dobila ime po gori, gora pa po obliki. “ Morebiti vendar ne bi škodilo, Če bi naši geografski jezikoslovci pregledali malo zaničevano Martin Žunko vačevo knjigjo „Die Slaven •ein Urvolk Europas", kjer te razložen tudi ost- ast-, potem ne bodo več povsod videli nemškega straha. 4. Gustav baron W i 11 e In b a c h je kupil graščino leta 1846 in prodaj laškemu trgovcu. (Str. 90.) — Ne. prodal jo je dedič, podpolkovnik Friderik baron Wittenbach, in sicer leta 1908 (za 360.000 K). Pripomnim Še to: Celjska kronika poroča, o Veroniki Desenišfei, da so jo po ukazu grofa Hermana in einer pottijgen Lessen trencketn. (Str. 84 Časopisa). Torej Te napačno n. pr. v Grudnovi Zgodovini da je bila utopljena v ribniku pod gradom. — Tudi piše Gruden dosledno Ostrovec, a ljudstvo pravi dosledno 'Ojstrica (in 'Ojstriška vas), kar ima tudi Časopis. . Marsikaj zajjemljivepfa se bere o oj stri siki graščini in njenih uradnikih v župnijski kroniki v S*t. Juriju ob Taboru, ki jo je pred 100 leti pisal takratni župnik Frane Krabat, poznejši gubernijski svetnik v Gradcu. J. L. - Fotcp-tth (Januš Goleč.) Ta vojna je vsekala nebroj dušnih in telesnih ran vsej Evropi. Povsod, od kmetske zibe1!,o do cesarskega prestola se čuti nekaka zavora, ki skuša življenjski voz ustaviti ali ga prevrnili v brezdno propada, iz katerega se bo moral izkopavali človeški rod desetletja in desetletja z nanovo preusirojenimi mol mi in cilji. Z mrzlično roko neusmiljcc^n je uremia! a ta borba pred vojno že preče’ v ospredje porinjeni razvoj ženskega vprašanja m pravic. Vzor in cilj našega Ženstva je bila ter ostane od Stvarnika mu odkazana hribovita steza zakonskega živi jen ja. Prirejale so se veselice, plesi, predstavo in zar bave, katerih postranski namen je bil : ponuditi nežnemu spolu priliko, đa se oprime ta ali ona vprege življenja, skrbi, dela in materinskih dolžnosti. Zatrobil je bojni rog po širni Evropi. Fantovske in moške roke so se navdušeno oprijele merilnega orožja: ženske ročice so zečele z vso sočutno nežnostjo povij ati ter lečiti rane bojevnikov. Vojaško moška roka še drži danes po preteku skoro štirih let za ročaj smrtne kose ; ženska navdušenost za lek kr-vavečih ran je odcvetela in usahnila v teku eunega leta svetovbega klanja. Eve in Evioe so odužile — piostovoljni rdeči križ, se potegnile razočarane v senco oskrbe svojih roditeljev v srčni kletvi na vojno, ki je zaprla za tako nedogledno 'dobo rajska vrata Veselic in zabav, tfge in sejmišča z baranlijo in mešetarijo ter prodajo samskega s'nu. Na tisoče nekdaj nadebudnih samic vzdiha, se rrisiljcno vadi in vica v prebridkem prepričanju: Tudi ti boš okopavala in oplov,ala zakotni — samski vrtec. Skoraj vsi naši fantje so razkropljeni pio bojnih poljanah , tistemu pa, katerega Še niso obrlizgavale do sedaj krogle, Šrapneli in granate, se nikamur ne mudi, da bi se lotil zgradbe družinskega gnezda. Kratko in malo, vojna je ustavila promet za obstanek človeštva, izkopala globok prepad med najtesnejšo vezjo družinskega Življenja. Ko so tudi meni prepilili lanskega lete vojaške okovie in me poslali v zapeček očetove hiše, me je povabil za nekaj časa bogat stric pod svoj gostoljubni krov, da se oddahnem in pozabim na bojnih poljan trnje in osati. Stričeva hiša me je sprejela z odprtimi roEami, me privil« na sočutno usmiljeno srce, vTüa“. ki je T^o'4'Ljubljani izhajajoči, tedi;__________ ______ baje „eiitenteiTeundlich“, k!ar ife'fäZ^fA'tno -iz tedenskega vojnega i. oroči la, nad_ katerim se ni s odttoaia ne trojna, zagrebška in tudi ne ljubljanska, cenzura. Ko so i.rigb s li ljubljanski dnevniki in sicer kot. i rvi „Slovenski Narod“, da bodo po gotovem ten t u izhajali kot jutranji listi, je to prepovedala, polici, a . baje’ vsled pomanjkanja osobja tèr časopisu naznanila,' d.i se naj pritoži potom instance. x- Armad o \ rhovno poveljstvo *D/prepovedr.lo po-šiljaute mariborskega „'Slov. Gos; oda,rja.“ vojakom na fronto. Kateri zakon daje to pravico vrhtivnemh armadnemu poveljstvu ? Z drugimi juglosiovar s :imi in mniogümi češMlmi tier nemSko-dcic’ia^ist&qtulmi čefioiisi se postopa bolj enostavno : Mornariški vojni poštni urad in glavna voijini poštni uradi so prejeli povelje, da morajo Viste te časopise enostavno sežgati. ^ Na. glavnem vogt&ičem poštnem uradu v Trstu sežgejo vsak dan cele kupe časopisov, namenjenih vojakom d a fronti. Namesto domačih čašo,) i so v se vsiljuje našun vojakom ogabni renega,tski „Stajerc,“, kateri skuša v slovanski pisavi odvračati vojake od' svojega, naroda, ,Sfc&i.ercaT so razdeli brezplačno v desettisočerih izvodili. zlasti ono številko, v kateri je bila priobčena avdijenca renegjstov pri cesarju. G, kr. naredbenim listom za, armado le bil v začetku junija priložen — „Statere“, ki je priobčil zelo polemičen članek proti Slovencem. ‘ Pri .strelskem polkii št. 3 službeno raz-delu.je.'o'’ ..'Štajerca'“, torej nemško-radikialni strankarski list p Vn laško oveljstvo v Gradcu je zapovedalo vo nškim duhovnikom,,da morajo. delovati za ta huj-š kujoči Tisi, čeprav deluje ža gibalo je „prdč od Rini a.“ y. ° »Poü“CmÜ pe J ) g*- * ga rabto sama za otrofee in za_se. Poprej s6m biia da v državi. \ «lesedilo interpelacije je cenzura tako zmrcva- s bolehna, Šibka, dia sem le z veliko težavo delala. A Zagrebške »Novine« pišejo: »Kad Čovjek Cita j rila in razmesarila, da je nezaplenjeni del j odkar pa po malem vsak dan uživam med, sem spet govor ministarskoga predsjednika dra. Seidlera u | interpelacije sploh nerazumljiv. Včeraišnji „Slov. ! čvrsta, močna in zdrava, da z lahkoto opravljam vsa carevinskom vijeća, onda mu sama od sebe dolazi [ -vr • . . ,• i* n «moli nrìnoaU ! dela' Med mi ‘ie zdravlie in moč, Kaj bi jaz rena um rečenica• difficile est satvram non seribere' i ‘ d 0(1 m dru§s llstl Pa 80 sme“ Prinestl va počela pri tej strašni draginji in lakoti, alko nebi Y ‘ ’ interpelacijo dobesedno. Sploh opažamo, da j imela medu? Zaklati sem morala oba prašiča,, ker Doista nije Amo državnička neopreznost, pomaej- „ ---- — --------f , ----, . nnlitična ir, vninfilra. con/nra radnii čas 1 iima nisem imela ve'č kal dati- Dobila sero »amo 8 kanje diplomatskoga takta nego i ljuta ironija sa j »am politična m vojaška cenzura zaanji cas j slanin6i ki Jo moram hraniti za poletno delo.“ - „S držana u ovim Seidlerovim riječima« (Na to citira i zapleni vsako besedico, v kateri bi se čutilo jj ßjm pa zabelite jedila?“ jo vpraša čebelar list znani odstavek o nemškem kurzu). Dunajska „Arbeiter Zeitung" od srede poroča med drugim sledeče: Dr, Seidler 'se je popolnoma vdihi al nemškemu Nation al verbandu, Iz njegovega govora v torkovi seji je razvidno, da noče storiti niti poskusa, kako si pridobiti nenemške narode in sicer niti enega. Njegov govor preveva izključna želja, da bi si pridobil Bamo nemški N ation al verband., [To, kar. je hotel povedati, bi bil dr, Seidler lahko povedal drugače in sicer v obliki spravljivosti, ne pa z besedami, ki žalijo, torej z besedami, ki bi bile sicer zadovoljile — nemške meščanske stranke, ki pa bi Slovence ne bile užalile., Skratka povedano: Govoril bi naj* bil ta-ko, kakor mora govoriti avstrijski ministrski predsednik ter upoštevati dejstvo, da je Avstrija, država, v kateri tvorijo nenemški narodi precejšnjo večino. Toda namenoma in s prav dobrim prevdarkom je govpril skrajno osorno-odbijajoče» Alko (bi bil rekel , da je delitev Češke v okrožja odredba, ki bi naj nudila obema narodoma v deželi neko gotovo samostoj- j nosi ter da je namen te odredbe zboljšati upravo Če- j ške, bi bil Nemce, zadovoljil in Cehov ne žalil. Toda j ne, tega ni storil, marveč :ie raje Cehe žalil in jih j zasmehoval, Češ, delitev Češke v okrožja je začetek j novega nemškega kurza v Avstriji ter da, je splošno l kak drug kurz v Avstriji nemogoč! Seidler hoče ža- j liti avstrijske nenemške narodnosti z namenom, da I si le pridobi slavospev nemških nacionalcev, pri čemer pa ne pomisli, da Je njegova politična teorija — popolnoma pogrešena. Izjavil je namreč, da, je staro in resnično reklo, ki pravi, da se v Avstriji ne more vladati brez Nemcev ali celo proti Nemcem. To je vjendar nekaj samoumevnega, kajti nihče ne trdi kaj nasprotnega. Toda ravnotako je tudi res, da samo z Nemci ni mogoče vladati, ker so ,v manjšini, kar je ravno sedaj najbolj dokazano, ker Seidler nima nobene večine. Dr, Seidler je postal n emškonaeionalni minis-sM predsednik, ker ne more več biti avstrijski ministrski predsednik. Naravnost ogabno je pa, Kako nastopa v pozi velikega vsenemca s svojimi pretiranimi nemškonacibnailnimi frazami. Akjo bi bij vse-nemški radikalni poslanec Wolf avstrijski ministrski predsednik, bi bil govoril kot tak bolj obzirno in pa bolj zmernio, kakor dr. Seidler, ld Woì-a le samo posnema. Kar je dr. Seidler nameraval s svojim govorom, o tem pač ni nobenega dvoma. Dil je to govor moža, ki nima nobene večine in od tega dejstva, ki ni ničesar drugega, nego purlamentarična smrt, bi rad živel. Govoril je tako, kakor če bi hotel proglasiti svojo osebio kot nemško posestno stanje z namenom dovesti nemške meščanske stranke tako daleč da bi napravile iz njegove osebe krizo kabineta ter jih dovesti tako daleč, da M na noben način ne dovolile njegove demisije. S svojim vsenemškim gr.vo-rom je hotel dr. Seidler doseči, da bi naj smatrale edina zabela zia jedila je med. Na kuhan krompir in nemštvo, vsenemci, ali politikujoči c. k. nem- j xU. _____Jt>.u , j ‘ ___ . j_________x f žganjce, celo na kuhano zelje in na vsako jed denem ški uradniki ali vlada užaljene in drugače prizadete. Do čim pada bič mariborske cenzure neusmiljeno in kruto po naših listih, pa smeta „Marburger Ztng,“ in- „Deutscher Montag“ ostudno in nesramno napadati Slovence, (glej : naš članek „Vojna posojila in nemški denun cijanti“) nas sramotiti in groziti. Da bije srce mariborskih gg. cenzorjev prav vroče za naše nasprotnike, smo vedeli že davno, a da se istočasno, ko se boža vsenemška-lutrovska glasila, nastopa takorekoč s pasjim bičem proti slovenskim listom, proti glasilom ljudstva, ki je v sedanji krvavi vojski potrpežljivo doprineslo ogromnih in takih žrtev, kakor malokateri narod, proti takemu postopanju c. in kr. cenzure najodločneje protestiramo, Poskr beli bomo, da bodo na naj višjih mestih poučeni o teh persekucijah mariborskih slovenskih listov. Dr. Seidler in idealna vdanost ssa namene državne ukupnosti. žlica ali drve v kozici segretega medu in pojemo vse z največjio slastjo. Poglejte moje tri otroke, kako so rdeči, rejeni in zdravi,; Ali se jim kaj pozna, da sedaj vlada draginja in lakota?“ Te vrstice sem posnel zato iz „Slov, Čebelarja“, ker hi mogoče bile sedaj marsikateri družini v korist. Kako bo družina, ki Še za-se pripravi premalo živeža, pitala še svinje? Pa kje in kakio si bo kupila začimbo za celo leto? Veliko je družin, katerim se godi enako, pa ve« liko je tudi med temi takih, ki gojijo tiste pridne in marljive živalioe (čebelice), in jim nabirajo tiste zlato rumene kapljice sladke strdi. Torej si lahko slaj-šajo svoja jedila z medom kakor omenjena, žena, če ga imajo 'doma. (Sicer Je sedaj tudi med dobil visoko ceno. Pa kako tudi ne, saj nam služi kot hrana in zdravilo. Med se spremeni najhitreje v kri in je zelo redilen. Dokazano je, da je med bolj redilen, kakor goveje meso. Znano je pa tudi, da je dobro domače z-dravilo za mnoge manjše bolezni, zato se tudi toplo priporoča slabokrvnim in bolnim na pljučah. Vsipri-čo vsemu temu pač zasluži častnega mesta in večje pozornosti, posebno v teh časih. Sai čebelarstvo je najiejpša podoba kmetijstva, je najpfriijetinejša: ini tudi n a (nedolžne j ša zabava. Kranjska, Štajersku, Koroška, ki po vsem svetu slovijo zaradi izvrstne čebele, so večjidel čebelarstvu ugodne. Kajklaj ti zanemarjali to izvrstno in občudovanja vredno živalico , ki je Vzor pridnosti, varčnosti, snage in redu ? Le opazuj vse te njene lastnosti! Občuduj nad njo in iše pdsebno v njenem bivališču modrost Vsemogočnega! x.. , •... _ Nobena Človeška roka ne naredi tako krasne, pravil- \ uradnem poročilu o ekspozeju, ki ga je go- n0 g^vbe, kot je izdeluje umna čebela. Kako lepa je voril ministrski predsednik dr, Seidler o priliki ot-1 vsaka posamezna celica., kako krasen celi sat. Cebe- voritve državnega zbora dne 16. t. m. v poslanski z-bornici, se nahaja tudi sledeči odstavek: Glede pritožb o obsežni tihotapski trgovini u-gotoivi ministrski predsednik, da vzrok temu razmerju ni v nemairndlsti upravne oblasti, temveč v obžalovanja vrednem pomainjkjainju idealov, brezpogojne vdanosti za namene državne vkupnosti. Sicer se pa pomen pomanjkljivosti, ki jih ima naiš vojno-giospo -barski sistem, precenjuje. Nikakor ne branim onih, ki nočejo verovati, da morajo, tudi oni prenašati težave vojne in ki znajo z denarno mošnjo v roki do- j seči, da v vojni ne žive mnogo slabši kakor v miru, ! dočim so stotisoči izročeni lakoti in bedi. Tu se gre j za zločin, ki se mora z mor uličnega stališča rrtnoigo j strožje obstojati, nego se je to godilo 'dosedaj." | Tako je govoril isti dr. Seidler, ki dobiva iz grajŠČine Chotyöni pri Taboru vsak dan 5 1 mleka in 8 kg svežega masla. To vse seveda iz samega i dealnega. brezpogojnega navdušenja za namene dr-nemške meščanske stranke Seidlerjevo zmago za svo- j žaVne vkupnosti. To mleko in maslo seveda ni v ni- fe so vrle domoljubikinje in med, ki ga z velikim trudom nanesejo in vosek, ki ga izr otijo, j,e dragocena reč. Najdeš pa lì člloveka, ki bi oboje znal zadostno ceniti? Kristijan, ali ti ni znano, da, ko odpiraš svoje srce Bogu med sv. mašo, gore čehelno-vo-ščene Sveče na oltarju? Ali ti ni znano, rda je brez luči čebelniOvoščene svjejče prepovedano maševati ? To za zdaj v spodbudo slovenskemu ljudstvu, da bi se v večji meri oprijelo umnega, čebelarstva. F. Z,, čebelar. jo zmago, njegov poraz pa za poraz nemških mesS strank ter da bi naj temu primerno tudi postopale, f Dr. Seidler se je vdinjal nemškemu Nationalverban- j du z namenom, da se Nationalverband vdinja njemu. } To je misel, katero je rodil ta njegov: nentom govor in ki ni nič drugega nego politična špekulacija zelo dvomljive kakovosti. T,oda ta zvijača se je Seidler-ju, kakor je razvidno iz govora dr. Waidnerja, „i je govoril v imenu nemškega NationalVerbinda, po- , srečjla precej dobro, kajti nemški Nationalverband ■ se sedaj oklepa Seidlerja trdno kot skala in bi raje žrtvoval parlament, nego plemenitega moža, ki je imel tak vsenemški govor. Dr. Seidler je sedaj vsled tega tako ojunačen, da bi raje žrtvoval vso ustavo, nego samega sebe. Tak je avstrijski ministrski načelnik, ki si drzne se predstaviti začudenemu sveta kot prijatelj parlamenta. Vedno bolj je jasno, da je dr, Seidler iz lastnega prepričanja že davno opustil upauje, najti v zbornici večino, kajti ako bi jo bil sploh hotel iskati, bi gotovo ne bil govoril tako, da se morajo čutiti užaljeni vsi nenemški avstrijski narodi, Po„ njegovem mnenju je dolžnost državne zbornice, da mu preskrbi večino, če pa tega ne stori, zagreši zločin kršenja svoje dolžnosti in se naj obsodi na smrt, V Seidlerjevi glavi gre pač vfee narobe.* kaki zvezi s polno denarno mošnjo in stotisoči onih, ki so izročeni lakoti in bedi, ,rYo tudi ni nikak zločin, ki bi ®e moral obsojati z morafičnega stališča strožje nego.se je to godilo doslej, ker so to stvari, ki pomagajo dr. Seidlerju, da lažje zdrži na stolcu ministrskega predsednika kot eksponent vsenemških Šovinistov. USURI f® Položaj na bojiščih Dne 15. julija so začeli Nemci ma zapadu z novo ofenzivo in sicer na črti Chateau-Thiery — Eperney ob reki Marni, kjer se jim je posrečilo prekorakati to reko. Nemci so dosedaj vjeli 18.000 ententinih mož. Nemška ofenziva je po soglasnih angleških in francoskih pritiskih baje že ustavljena. Hodih bojev se udeležujejo tudi številne ameriške čete. — V Italiji in Albaniji položaj neizpre-rnenjen. Politične vesti. Državni zbor. V torek dne 16. julija se je po štirimesečnem odmoru zopet vršila prva seja zbornice. Poslanci so bili zbrani skoro polnoštevilno. Ko je stopil v zbornico dr. pl. Seidler v spremstvu ostalih ministrov, je nastal v vr?h rstab čeških in jugoslovanskih poslancev vt is hrup in klici: »Ven z Seidlerjem!« »Minister visito!«, »Minister po Teuflovi milosti!« i. t. d. Ko se je hrup nekoliko polegel, je kot prvi govoril dr. Seidler. Glede zunanje politike je rekel, da se nima k zunanji izjavi zunanjega ministra grofa. Buriana ničesar dostaviti, glede notranje politike je pa govoril tako, kakor bi bil govoril vsenemški radikalec Wolf, ako bi bil ministrski predsednik. Njegov govor priob eimo v izvlečku na drugem mestu. Za Seidlerjem je govoril Čeh Tušar, ki je naglašal, da bo Seid-lerjev govor znova razpalil narodnostna naspret-stva v Avstriji. Naslednji govornik vsenemcev dr. Waldner ni imel k Seidlerjevim izvajanjem pravza prav ničesar dodati. Govoril je nato poslanec dr. Verstovšek, ki je ostro obsojal preganjanje Jugoslovanov ter delovanje sedanje vlade.. Tudi njegov govor priobčimo na drugem mestu. Nemški socialni demokrat dr. Ellenbogen je protestiral proti sklenjenemu miru v Brestu-Litovskem ter očital vladi, da še dosedaj ni predložila zbornici sklenjenega miru. — V torkovi seji zbornice se je pričelo prvo čitanje državnega proračuna. Načelnik Poljskega 18. julija 1918, STRAŽA. Stran 5. kluba poslanec dr. Tertil je izjavil, da bo odvisno glasovanje Poljakov o državnem proračunu od zaupanja do tiste vlade, ki bo takrat na krmilu, ko se bo vršilo glasovanje. NemSki poslanec dr. Ofner je podal izjavo, da bo njegova stranka le s težkim srcem glasovala za državni proračun, ker nima do Seidlerjeve vlade nobenega zaupanja Italijanski poslanec dr. Conci je izjavil, da bo glasoval proti državnemu proraračunu, pač pa bo glasoval za to, da se spravi dr Seidler na zatožno klop. Posebno ostro je govoril proti vladi Poljak Daszynski. Dr. Seidler nima večine. Na vso moč se trudi da bi prioobil še par poslancev. Doslej ima žago tovljenih 210 glasov in sicer 179 Nemcev (brez socialnih demokratov), 28 Ukrajincev, 5 Romunov, 4 Italijane (na čelu dr. Faidutija in dr. Bugatta) in 8 divjake. — Opozicija šteje 247 in sicer 95 Čehov 62 Jugoslovanov, 77 Poljakov, 39 nemških social demokratov, 4 Italijane. Prepričani smo, da bosta po Seidleijevem govoru tudi dr. Šušteršič in Jaklič glasovala z opozicijo, če le imata kaj narodnega čuta v sebi. Razlika znaša torej 37 glasov. Dr. Wichtl na Pohorja. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom se nam piše: Dne 11. t. m. je bilo tukaj v gostilni J. Novaka zborovanje nemškutarjev. Od glavarstva je bil ta shod prepovedan, a kdo bo pazil na tol Zdaj na vso moč tajijo, da niso zbo rovali in sleparijo, da poslanec Wichtl, ki bi imel govoriti, celo prišel ni; mi pa predobro vemo, koliko resnice se zve od nemčurjev. Ob 7*8- zvečer je bil začetek; zbralo se je okoli 25 lovrenčkih »Deutschgesinnten«, ki mislijo, da bodo ugonobili Jugoslavijo in celo Avstrijo preustvarili po svojem okusu. Nastopil je poslanec Wichtl kot govornik, menda ga je ravno v tistem trenutku veter prinesel in govoril je čez 1 uro. V prvi vrsti je obsipal Jugoslovane s podlimi in nedostojnimi priimki po fini nemški oliki (m asari ki, veleizdajalci i t. d.) potem se je spravil čez Čehe. Evo: Čehi so najkrutejši narod v Avstriji in zahtevajo celo svojo lastno državo, katera naj bi obsegala ne sa samo Češko, ampak tudi Moravsko, Ogrsko do Donave, Nižje-Avstrijsko do D. z mestom Dunaj in še en del Saškega. In kako bi se godilo v tej državi bivajočim Nemcem, si niti misliti ne moremo. Grozno bi bili preganjani, mogoče bi jih celo izgnali ali umorili. Na vso moč je povzdigoval Czernina in o Seidlerju je dejal: »Ne moremo reči, da je eden najboljših min. predsednikov, pa za nas se vendar dobro postavlja, zato mu bodimo zvesti.« Socialni demokrati so najnevarnejši avstrijski dinastiji; to ni drugo: kakor tolpa prostozidarjev in njih poglavar je papež v Rimu in on je kriv vojske in celega svetovnega gorja. (Hudobna laž in obrekovanje te protestantovske duše sv. Cerkve ne bo premagala.) Dalje je trdil: »Predvsem bodi omenjeno, da je Avstrija in naše edino upanje je, če se ozremo v Nemčijo; le od tam pričakujemo rešitve. Tam živita naša slavna moža Hindenburg in Ludendorf, ki nam obljubljata »Siegfrieden«, in tema pač smemo zaupati. Ko bo zasijala srečna zmaga za Nemčijo, bo padala senca tudi na Avstrijo, in tedaj bomo mi nemškonacionalci zopet lahko dvignili glave in zrli v presrečno bodočnost. Končno je še zadovoljno naglašal: Kakor Vam je že menda znano po časopisih, so zdaj v Prusiji aretirali mnogo Slovanov in mislim, da tam preiskave ne bodo trajale 1 7a le*a> da bi bil končno kdo oproš- j čen, ampak bodo menda kmalu prejeli zasluženo I plačilo. — Sledilo je še več neumnosti, a jih ni vredno popisati. Slednjič je zadonel »Heil« velikanske (!) množice, ploskati pa so pozabili. flotzendorfovi načrti. Cesar je odstop maršala Conrada Hötzendorfa sprejel in ga povzdignil v grofovski stan. Na njegovo mesto pride kot povelj- j nik tirolske armade skupine nadvojvoda Jožef, Za poveljnika neke druge (?) armadne skupine pa je imenovan grof Schönburg. — »N. Fr. Pr.« piše, da je maršal Hötzendorf mnogo deloval tudi izven-vojaško. Imel je v začetku vojske neomenjeno oblast nad celo državo. Conrad je protestant in velik Nemec po rojstvu in mišljenju. List piše potem: Feld-maršal je bil med onimi možmi, ki so v podcenjevanju zgodovinskega razvoja menili, da je vojna najboljša prilika, da se s kladivom, ki pada po sovražnikih, na mah in do temelja preustroji cela naonarhija (v nemškem duhu op. ur.). Kdo more povedati, če bi se mu to po sijajni zmagi ne posrečilo ? Te sreče pa feldmaršal ni dočakal. Seidlerjeva tajna pogodba z Ukrajinci. Krako- se sporoči pravočasno. S starim pozdravom: »Bog vski list „Nova Reforma“ objavila besedilo tajjne po- j m narod!« — Uredništvo. godbe, M jo je baje sklenil avstrijski ministrski pred- j Poročnik Šturm padel? »Slov. Narodu« poro-sednik dr, Seidler z Ukrajinci. V tej pogodbi se pra- j ,ajo z bojišča: »V zadnjin težkih bojih zapadno 5Ä Ät ÄÄ j '* "»*>■" je padel vrli domoljub p«*dk n e.jo avtonomijo, izjavljamo tudi mi, da zagotovimo \ Jaicob Šturm, doma iz Sl jv. B. strice. Ogenj in pia kulturni in nacionalni razvoj onih delov ukrajinske- j men sta bila vse za njega, a sedaj mu je prere ga naroda, ki žive na avstrijskem ozemlju in v svr- ! zaia sovražna kroglja nit mladega, nadebudnega Ho ožjega zbližan]a držalve, da se najdalje do dne življenja!« Naše uredništvo še ni dobilo urad- 31, julija t. 1. v parlamentu vloži zakonski načrt' o 1 stvoritvi posebne kronovine iz Bukovine in onega de- f - - . . , . ^ , la vzhodne Galicije, v katerem v pretežnem številu j ia ves7 fSi. Nar < resnica, tedaj pa ie^za^a a_ prebivajo Ukrajinci. Avstrijska vlada uporabi vsa ° j nega potrdila o smrti poročnika Šturma. Ge pa je _______ _____ ^ siovenski narod huda, težka izguba. G. Šturm je ustavna sredstva, ki so jfi na razpolago, da se uvel- j bil prepojen žive narodne zavesti, deloval je kot javi ta načrt potom parlamenta. dijak žilavo v katoliškonarodnih organizacijah, po-I sobno pri mariborskem Orla. Svetila junaku večna I luč! iUmrl ie dne 7. t m. v honvedni rezervni bolnici št, 8, vojna pošta 494, g. Bruno Flis, nadporočnik nekega topniškega polka, na ranah, ki jih je za-dobil na laškem bojišču ob Pijavi. |Pokjojni!k je bil blagega srca in trdnega značaja. Pri svojih tovariših jgimnazijskih kakor tudi bogoslovsMh let je bil vedno priljubljen. Naj Ti bo, dragi ©runo. tuja zemljica lahka! Na gostiji Roškar-Gornik na Maini pri Sv. Juriju v Slov. gor. so gostje darovali 247 K za arodne namene 147 K dobi Tiskovni dom 100 K pa slovenska šola v Mariboru. Hvala zavednim gostom! Narodnega greha so krivi oni, kateri so si s pomočjo gesla „Svoji k, svojim“ pridobili premoženja, sedaj pa„ ko bi tem lažje delovali za narod, se iz malomarnosti odtegujejo svojemu podjetju, sajmo da mirno uživajo bogastvo, do katerega jim je pripomoglo slovensko ljudstvo. Ni večje izdajice, nego je tisi, kateri zbeži od zastave, torej vstrajaj vsak do konca na svojelm mestu! Odlikovanja. Za pospeševanje vojnih posojil so bili s pohvalnim pismom odlikovani : Josip Jaklič, u-čitelj, Dolenjavas.; Jurij Klanjčnik, župan,l( Konjice ; Rudolf Kofer, učitelj, Vitanje; Ludovik Koželj, nadučitelj, Sv. Peter;, dr, Josip RronVoigel, višjesodni svetnik, Sv. Lenart v Slov, gor,; Marko Kropej, žu- Tedenske novice. Na znanje. Do sklepa uredništva (ob 11. uri) Se nismo dobili dunajske pošte, niti brzojavnih in telefoničnih poročil. Izostali so tudi dunajski in graški listi; tako da novejših dogodkov nismo mogli spraviti v list. ZlalomašnlM. Prihodnji petek, dne 19 julija, slayijo zlati mašnišjki jubilej nasljednjli vlč. gg. iz lavantske Škofije: Jianžek Edvard, vpokojeni župnik pn Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; Lenart Ivan, nadžupnik in kn,-šk. duhovni svetovalec v Smartinu pri Slov. Gradcu; Probst Jožef, vpokojeni župnik na Muti, sedaj živeč v pokoju v Gradcu; Slander Anton častni kalnonik, kn.-Šk. duhovni svetovalec, dekan, župnik, imejiitelj vojnega križca za civilne zasluge II. razreda, član okrajnega Šolskega sveta, v Staremtrga pri Slov|enjgrajdcu. Zlatomašnikoin želimo Še biserni jubilej! Tridesetletnica mašništva. Letos obhajajo 80 letnico mašništva naslednji gg. preč. g. Franc Moravec, slolni žapnik in kanonik v Maribora; vlč. gg. Boikovič Anton, župnik v Artičah, Cerjak Franc, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, Cinglak Jakob, kaplan v Vojniku, Kitak Jakob, župnik v Šmartinu za Dreto, Lekšč Franc, župnik v Lučah, Marinič j pan, Sv. Kungota na Pohorju ; Friderik Marinič, ills kob župnik v Majšpergu, Sušnik Ivan, računski ! gtelj, Sv. Bolfenk v Slov gor.; dr. Anton Medved „ • i , „ q ’uviri I duhovni svetovalec m profesor veronauka, Maribor, i-vuLnt v Mariboru, Svet Asfonz^dekanijski opra- § josip Mešiček, nadučitelj, Sevnica ob Savi; dr, M. viteli m župnik pri Sv. Vidu pri Ptuju, Vračun j Michl, vodJa ekspoziture, Mozirje; Franjo Matek, c. Franc, župnik v Šmiklavžu pri Slovenjem gradcu, f kr. poštni nadoficijal, Celje; Julij Ogrizek, nadučit., dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru, Vre- j Brežice ; Franc Planinc, župnik, Sv. Bolfenk na Koža Janez, c. kr. profesor v Mariboru in Zupančič ? Karel Preskar, župnik, Kapele; Matevž. Presker, žu-Douat, kapucinski provincijal v Celju, Želimo vsem I ban, Rajhenburg; Bogomir Pr« u^telj Velenje v v. č. gospodom, (la dočakajo 50 letnico mašništva! j Ramgaki ueitei.j, Sv. Urban; Jakob Ranter, župnik, Koroške novice. Zloglasni »bauernbund« zbo- j Pilštanj ; Anton RavM, župnik, Cirkovce ; I, Reich, ruje dne 21. t. m. v Labudu, torej prav ob jezi- I nadučitelj, Sv, Jianž na Drav. p. kovni meji. Po znanem recepta bosta hujskala dež. I , . Najdene relikvije v Pragi. V praški stolni corposi. Grössbauer in celovški urednik Lackner, eden kvl n SV- 1f,,obci’ s3,;. /Af' up0~ rf; “ * »T . j pravil ali oltar. Pn tem popravilu so našli pod obar- iš ajglasnejših vsenemških Hujskačev. Nemcem je j jem umetno izdelano in izrezlano škaitljico iz slonove dovoljeno vse, Slovenci se ne smejo niti braniti, j kosti, v njej pa dele zemeljskih ostankov sv,, žige in Kako dolgo še?! — Dvorni svetnik pl. Possauner ! potrdilo cesarja Karla IV.,, da so te relikvije žeje pri zadnji seji gospodarskega sveta izjavil, da t rae^ski ostanki sv. žige. zato ni bilo žita iz Ukrajine, ker se nismo držali .... T.Istri. inx.srfclsfce kfe\ ^ Kvarners- amošnjih Židov. Zid Kerz«mdockt da bi bil proti | jn slabotni ljudje umirajo lakote, zlasti na otoku Kr-primerni nagradi gotovo vse poskrbel. Tudi stališče, { ku. odkoder prihaja redno vsak dan parobrod na Re- — primerno naši vladi! — Na Beligori nad Etten- j ko in z njim uboge matere, da poiščejo za. drag de-dorfom je dne 7. t. m. na dopustu bivajoči vojak j nar najpotrebnejših živil za svojo d e co. Pred odlio-Filip Eberl vlprepiru prebodel kmetico Marijo Hub- I a°m pa< lih preišče reška državna poneija in jim od- man na Gundišu z bajone , a je mrtva oble- | ježavo nakupile. Avstrijske oblasti so zato poskrbele žala na mestu. Težko je ranil tudi njenega moža, ; y enajsti uri, Ha dobi otok Krk 220 'koz iz kraljevine ki je ženi prišel na pomoč in dva druga moška, | Srbije. Koze so srečno pripeljali v Trjst, kjer so jih ki sta mu hotela odvzeti bajonet. Morilec je ušel. I nalbžilfi, ne da bi jim dali kaj hra|ne, v železnji^ke — Svoji službi je odpovedal notar Janez Tsehebuil I v0Z0v,e in ph odposlali na Reko. Ko so tu odprli \o- . r>«j' ta ■ u« wAiin« « : zove, so našli 71 kcz mrtvih. Ostale so morale ostati v Beljaku. Rodom Slo j b vedno v vrsti j ge jri dni na Reki, kjer jih je poginilo še 44. Predno narodnih nasprotnikov Drznost čez mero, Župan občine Studenci pri Mariboru, advokat in hrvatski sin dr. Jurič, je dal pa so jih vkrcali na parobrod, < jih morali zaklati Še 21 vsled slabosti. Tako je prišlo le 84 srbskih koz na otok Krk. Pač čudne razmere, ki pričajo o skr- povelje, da morata občinski sluga in pisar sloven- j bi naše avstrijske ,„vlade“ za nr.Šo ubogo in lačno ski del plakatov in uradnih odlokov, ki jih pošilja I . ,.x . . . , . občim okr. glavarstvo, odrezati ali pr,grmti. Tose j Dre'dložil 'državni zbornici zakonsko predlogo, ki do-aogaja tudi v nekaterih drugih občinah. Kaj pravi k temu okrajno glavarstvo? Ge še bo Jurič naprej tako nastopal, zahtevamo, da ga politična ob last eksemplarično kaznuje in da se ga odstavi ter imennje na njegovo mesto Slovenca-komisarja. Starim sotrudaikom „Zore.“ Uredništvo se obrača do vseh starih sotrudnikov in vseh onih, ki mislijo sodelovati s svetom in dejanjem pri glasilu našega katoliškega dijaštva, naj pripravijo svo je rokopise z aktualno vsebino do srede avgusta. Leposlovna priloga bo odprta samo našim prijate ljem srednješolcem, zato naj tudi oni poiščejo med svojimi rokopisi najboljše. Tovariši, list bode tak, kakoršnega si boste sami napisali! Dolžnost in čast naših vrst in življenjske zahteve našega pokreta nas nujno in neizbežno silita, da posvetimo listu spet vso svojo skrb in ljubezen. Naslov uredništvu foča starostno mejo za sodnike. Sodniki, ki so dosegli starost 65 let, stopijo v pokoj. Za senatne predsednike naj višjega sodišča je starostna meja določena na 67 let. Za prvega in drugega predsednika naj-višjega 'sodnega dvora in za predsednike deželnih nadsedišč pa ni določena nobena starostna meja. Vojaške oprostitve. Glede provizorično do dn«. 15. ju®a t. 1. vojajšike službe oproščenlih učiteljev, za frontno službe nesposobnih, se opozarja z uradne strami,, da treba za nadaljnjo oprostitev predložiti službenim potom nove prošnje. Čakalno dovoljenje sme obsegati 10 tednov od dne T5, t. m. dalje. Štrel-fieur poroča, da se imajo po ukazu vojnega ministr-stra z dne 30. junija št, 135,341 deželnovladni uradniki in drugi or gabi javne varnostne službe oprostili vojaške in črnovjojniške službe, izvzemši letnike 1894 do 1900. Medjicinci z najmanj 8 efektivnimi se» mestri se imajo pridržati v zaledju, da morejo končati svoje študije. Tekom poletnih počitnic se imajo uporabljati v sanitetni pomožni službi. jugoslovanski klub in Češki Svsz za učiteljstvo. Poslanca dr ssorošee in Stanek sta peljala deputacijo slovanskih učiteljev k naučnemu min sro, kateremu so pred It? žili in obširno razložili uo e!j ske zahteve. Ministrove izjave in pa dejstvo, da je v najkrajšem času pričakovati tozadevnih sklepov obeh zbornic, utemeljujejo upanje, da P de zadva vendar že enkrat ugodno rešena. Koncert v Slov. Bistrici. 21.. 'dan t. m. obeta postati Sastni sestanek zavednih narodnjakov pri gledališki predstavi in velikem koncertu, katerega priredi slovenjebistriška Čitalnica s sodelovanjem mariborskega Dramatičnega društva v hotelu Avtetrija v Slov. Bistrici. Priglašajo se že tgostje od vseh štirih strani ki si želijo umetniškega užitka, petja in gledališča, ki si hočejo razodevati svoje želje in težnje ter velikodušno položiti mal dar na oltar ljubezni in usmiljenja za najrevnejše vseh revežev, to so naši slovenski junaki, ki so 'darovali za vero, dom, cesarja svoje najdražje posvetno blago: luč očesa — jNa častno svidenje ob pol petih popoldne prihodnjo nedeljo! — Odbor. KobjtP» zo r o n cuce. Nas « » s« s (*-. mtanovd no* tu vi tu kui.jü im Sictìr ko.ajmo za laujeuce. Prs.* vico do kolajne za ranjence imajo vse tiste vojaške osebe, ki so bile na katerikoli način ranjene, ali pa ki so vsled posledic vojne trpele škodo na zdravju in sicer na bojišču, terej vsi invalidi. Nova kolajna je okrogle oblike in iz sive kovine na tricglatem in zelenem traku, obrobljenim s 5 mm širokim rdečim robom. Dva nova vlaka. Iz Maribora vozi od 15 t. m, proti Gradcu osebni vlak ob 7 uri 4 minute zjutraj. Med Spielftddem in Mariborom pa vozi odslej drugi osebni večerni vlak. Iz Spielfelda o pelje zvečer cb 8. uri 30 minut, dohod v Maribor ob 9 uri 4 minute. Večerni vlak iz Ljutomera ima zvezo s tem vlakom. Obnovite naročnino. Kdor še ni obnovil naročnine ?.-• »Straže«, naj to nemudoma stori, ker mu bo sicer list ustavljen Naročnina znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K za četrt leta 3 K in se pošilja na naslov: Upravništvo »Straže«, Maribor. Popisa Maribor. Prihodnji leden bo naše mesto vse dni — brez kruha Dobili ga bodo samo težki delavci. Maribor. Mariborska policija se je pomnožila z 16 vojafci-podč&itoiki, # Hoče. Bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 21. julija, popoldne ob štirih in zvečer cb osmih pri g. 'Pfeiferju burko „Za letovišče.“ Kdo? se želi nasmejati in malo razvedriti, naj pride, K obilni udeležbi vabi odbori Jarenina. Ciril-Metodova slavnost v nedeljo, dne 14. t. m., je dobro uspela, posebno v gmotnem o-ziru. Čistega dobička, ki se bo razdelil v narodne namene, je nad 800 K, Cast in hvala radodarnim Ja-reninčanom, ki so z odprtimi rokami (iarovali za narodno stvar. Udeležba ni bila ravno majhna, a bila bi lahko veliko večja. Take ljudske slavnosti so najboljša prilika, kjer naj bi slovenska inteligenca in slovensko kmetsko ljudstvo prišlo v medsebojen stik, da bi 'drug drugega spóznali in bi se vzajemno navduševali za narodne ideale. Zato naj bi se zavedal vsak Slovenec, bodisi inteligent, bodisi kmet, da j» njegova narodna dolžnost podpirati, Isodelovati in obiskovati take prireditve in slavnosti, Hvala vsem solni'dniteom, posebno pa sosedoma g. Knupležu in g« 'Vanda, ki sta nam Jareninčanom požrtvovalno prihitela na pomoč s svojimi izbornimi močmi. Ruse. jüuAm zb.»v Poifvvsisp portftsžn'et? slov, ;i.Làiì n:?.*g-.i. d i tj a. Z’ it m 19 7 se vrši v nedeljo, dne 28 julija, v gostdni g Frica Glaserja na Smolniku ob 1 , oziroma 2 uri popoldne po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Po- ročilo tajnikovo 3 Poročilo bh gajDikovo 4 Nova društvena pravila 5. Predlogi Oziraje se posebno na 4 točko dnevnega reda, prosimo obilne udeležbe. — Načelništvo Ruše. Od Sv. Ar?ha bomo šli v nedeljo 21. t. m. popoldne v Slov. Bistrico. Skupen odhod od Arefca se bo odloč i v nedeljo vrh Pohorja. Gradec. Dne 17. t. m. je bila na tukajšnjem vseučilišču sponsifana (promovirana) za »magistro pharmaciae« gdč Milica Jezovšek z Vranskega. Imenovana je menda prva Slovenka na Štaierju, ki je v lekarski stroki dosegla to čast. Središče. Pred kratkim je bil odlikovan narednik Fran Dečko s srebrno hrabrestno kolajno. To je njegovo tretje odlikovanje. Nahaja se že od začetka vojne ^irapba/bojišču. Stročjavas pri Ljutomera. Unirla jo po daljši, mučni bolezni gdč. Ana Makuc, begunka iz Gorice. N. p. v m.! Leskovec pri Ptuju. Kmetijska podružnica za okolico Piuj je priredila v nedeljo, dne 14. t. m., pri nas gospodarsko uborovanje, na katerem je predaval potovalni učitelj Kmetijske družbe g M. Lešnik o prostovoljni oddaji zrnja in krompirja je tošnje žetve. Po zborovanju se je vršil v šoli sestanek vseh županov in obč. odbornikov okoliških občin. Vse občine so se izrekle za prostovoljno oddajo. Ä Sv. Urban pri Ptuju, U. Ivan Vojsk ]e podpisal 40.000 K 8. vojnega posojila. . Si s diva*, i.-v ,. /. ima v nedeljo dne 21. t- ili. j jpiiiU iit; J>U večernicah, svoj mesečni shod. Pridite v obilnem številu! Ptujska gora. Kmetijska podružnica za okolico Ptuj priredi v nedeljo 21. julija po jutranji maši pri g. Kiemetčiču gospodarsko zborovanje. Kmetovalci pridite! Svetinje pri Ormožu. V nedeljo, dne 21. t. m., se vrši po rani službi božji v svetinjski Šoli zborovanje vseh posestnikov iz občin Mihalovci, Veličane in Žerovinci, isti dan popoldne ob dveh pa v rnne-čki šoli za posestnike iz občin Lahonci in Runeč. — Na teh zborovanjih' bo poročal zastopnik Kmetijske družbe o novem načinu oddaje zrna ter se bo vršil o tem predmetu razgovor. Vsi posestniki in posestnice pridite polnoštevilno! Hai din. V Društvenem domu na Hajdinu bo v nedeljo, dne 21. t. m., popoldne po večernicah gospodarski shod Kmetijske dlružbe zaradi; pröstovjoljne oddaje zrnja. Ker jje ta shod velike važnosti za vas gospodarje, zato pridite vsi. Naj pridejo tudi gospodinje in mladina; lahko se še tudi o drugih za sedanje čase važnih in koristnih rečeh pogovorimo. Na shod pride zastopnik Kmetijske družbe. Svojo udeležbo je tudi obljubil znani veščak g. dr. Otmar Piriti-mai er c, kr. namestniški koncipist in vodja okrajnega gospodarskega urada v 'Ptuju. Ptuj. k* r if. a«; o PtniM.ni pr jel »o zvezo s Slov. B&liico, pozivamo Vise zavedne Slovence v mestu in okolici, da se udeleže narodne slavnosti v Slov. Bistrici prihodnjo nedeljo. Sp. Nova vas pii,Slov. Bistrici. Dne .15 t m. je med vožnjo padel z lokalnega vlaka sprevodnik Janžur iz Sp. Neve vasi. Ooležal je takoj neza. vesten in čez Dekaj »r umrl Pokojoi je bil odio čen in zaveden Sicv nec N. p v m! Slov Bistrica. Vroči julijski čas imenujejo humoristi tudi „pasji dnevi,“ Ker imajo v tem znamenitem č su sodnije takozvane sodnij ske počitnice, hoče tudi naša sodnija pokazati kljub vročini svojo duhovitost. Na sodnij-8kem hodniku so namreč razobesili tablico z napisom : „ Gerichts Ferien • Sodniški prazniki. “ Odločno izjavljamo, da ne trpimo takšnega mrcvarjenja in smešenja naše mile slovenščine! Poljčane. Prihodnjo nedeljo, dne 21. jul. vsi v Slov. Bistrico! Sv. Peter na Med edoveir selu. Pri nepozabni Ciril Metodovi slavnosti dne 7 t.m so dekleta De kliške Zveze med od ležem i nabrala 252 K za gladujoče jogoslovansk otroke, v cerkvi se je pri darovanju nabralo 60 K tako da smo v preblagi namen odposlali 3 2 K Sladka gora. V nedeljo," dne 21. julija popol dne pc večernicah obl aja naše Izobraževalno dru štvo svoj občni zbor na katerem bo imel poufini govor župnik Gomilšek. Teharje. Poučno zabavna prireditev našega izo braževalmga društva zadnjo nedeljo je nsd v?e lepo uspela. V krasno okinčanem salonu g. Sušte riča se je zbrala v obilnem številu osobito naša mladina ter pozorno sledila govoru svojega vodi telja g. dr. Hohnjeca, k je navdušeno govoril o veliki naši bodočnosti in v emal mlada s»ra za velike misli, ki bi se jih bai oklenila z vso močjo svoje duše ravno slovenska mladina. Domači pevski zbor pa je dal duška z dobro naštudirano skladbo »Jugoslavija prihaja« čustvom H so prevevala naša srca. Še en lep pojav te«a dneva mora zabeležili naše društvo, Slavno celjsko pevsko društvo se je odzvalo njegovemu povabilu v najobilnejšem številu, zapelo veliko krasnih skladb katere je občinstvo Z /,£ i, KiC-i OUULU U.V&JUjX- lii. i C < '-.i; ..fit Oj prihitelo si z veseljem na lepe slovenske Teharje, pomnožilo si v naših srcih ljubezen do slovenske pesmi in s tem ljubezen do našega naroda jp velike Jugoslavije, Hvala Ti! Sv. Martin pri Slovenjgradcn. V pondeljek. dne 22 julija, obhajamo za vso župnijo razveseljivo slavje, petdesetletnico mašništva velečastitega gospoda nadžupnika Ivana Lenart. Ta izredni jubilej vzornega duhovnika in blsgega rodoljuba nam bo dal priliko, da mu skažemo svoje spoštovanje in svojo hvaležnost. Naša iskrena želja je: Bog ga varuj in ohrani še dolgo, dolgo časa! Garnjigrad. Bralno društvo in narodna čitalnic*. ponovita na splošno željo v nedeljo dne 21. i m. igro »Deseti brat«. Uprozoritev se vrši v graščinski dvorani po večernicah ob 3. uri v dobrodelne namene. Se vabi k obilni udekžbi. Sv. Lenart nad Laškim. Pretekli torek ob 1 uri 52 minut popoldne smo čutili tukaj močen in par minut trajajoč bobneč potresni sunek. Vesti, došle ob sklepu uredništva* Nove interpelacije Jugoslovanskega kluba. Jugo slovanski kfeb je vložil že v prvi seji 6 nujnih in 62 drugih interpelacij. Nekatere bomo objavili v celoti. V seji državnega zbora dne 17. julija je bilo vloženih zopet več interpelacij, med drugimi nasledaje: 1. poslanec dr. Karel Verstovšek in tov. na domobranskega ministra 2. posl. dr, Verstovšek in tov. na justičnega ministra radi pristranskega postopanja posameznih nemškonacio nalnih sodnikov na slovenski zemlji. — Interpelacija se obrača posebno proti nedoslednosti, s katero se izvaja nareiba o nsvijanju cen. »Tatove se opušča, tatiče pa obeša«. Kmetica se radi par vinarjev, ki jih je prekoračila, zasleduje, vojne dobičkarje in navijalce cen pa radi osebnih stikov ne doseže roka pravice. Ornig in tov. so na primer predajali galico neverjetno drago, pa se jim na ovadbo ni nič zgodilo. V drugem slučaju se gre zot et za nasilnike nemške Südmarke, ki so bili oproščeni potem, ko se je stvar vlekla na dolgo. Zahteva se pojasnilo, zbkaj se je navedena zadeva vlekla toliko časa in zakaj državno pravdništvo v Mariboru ni skrbelo zato, da bi bila stvar pravo-časno procesualno izvedena, in zakaj -je pustil nalašč zadevo zastarati da so bili krivci potem oe-o-ščeni. 3. posl. dr. Verstovšek in tov. na trgovskega ministra v zadevi imenovanj in povišanj poštnih uslužbencev splošno in posebno pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu na Štajerskem 4 posl. dr. Verstovšek in tov. na domobranskega ministra radi odredbe, s katero se kazen navezaoja (obešanja) in poostriiev kazni z okovami zopet prakticira, Madtem ko je cesar te kazni odpravil. la jugoslovansko deklaracijo sta se minuli teden izjavili občini Oglenščak in Bukovec» sodni okraj Slov. Bistrica, tako da je sedaj jugoslovanski obroč okoli nemčurske Bistrice popolnoma sklenjen. Celo Pohorci so izvanredno odločni in zavedni, tako da čisto mirno pričakujemo našo slavno bodočnost. Ljudstvo stoji trdno za našimi cilji, Iskreno pozdravljamo odločne može, ki so se priglasili pod našo zastavo ravno v teh vročih dneh, ko sovražniki naše svobode tako divje besnijo proti našemu narodnemu Vstajenju! ustnice mmrnmrnmi Vojna pošta 440; Vprašajte v Ljubljani. Nam ni znano Tudi nam delajo velike težkoče. Jugoslovanski pozdrav! — Sv. Peter na M. s,: Dobili še le v torek dopoldne, %o je bil »Gospodar« že skoro dotiskan. Prihodnjo n del^o na slavnost v Slov. Bistrico! Gostilno boljšo iš etn ali v najem, ali na račun. Ponudbe pod »Gostilna“ na upr. lista. 152 Deklica 14—15 letna z dežele, ali pa taka brez starišev, se sprejme takoj v dobro službo in preskrbo. Naslov pove upravništvo lista. 151 Posestvo Kupim posestvo, tudi vinograd, z hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Ponudbe z navedb» cene do 15. avg-1.1. na upr. lista pod »Posestvo 15*. 163 Dopisi« Maribor. Za dne 27. jalija razgiašan licitacija konj v stabilni konjski bolnišnici v Maribora se ne bo vršita. Sv. Benedikt. Umrla je dne 11. t. m. vdova K. Rozman v 30. letu po dolgi mučni bolezni. Pred skoraj dvemi leti je poklicala Kruta smrt tudi njenega moža v prerani grob. Zapušča petletnega sinčka. Bila tie bralka „Straže“ in „Gospodarja.“ Naj počiva v miru! Gornja Radgona. Dne 4,. julija se je vršilo v Radgoni premiranje konj za okraja Radgona in G. Radgona.. Prostor, kjer sle je vršilo premiranje, Je bil prenapolnjen s konjerejci, ki so prignali s seboj množico krasne živine, kakor tudi z radovednimi ljudmi. 'Med temi radovedneži je bil tudi „Stajerčev"“ pristaš ... Ker so konjerejci prignali lepe živali, zato se je začel ta gospod nad njimi opotikati ter se je izrazil:) „Naj bi s,e par kmetov postrelilo, da ne bi veS zrnja skrivali in ga potem konjem poHadali.“ — Ali ni to zlodejska govforica? On se boglati samo 9 kmetsjkiin bljaigom; zaradi ktaetsklih žuljev se lahko potika doma in si polni svoje žepe. Talki ljudje /spadajo na fronto, kjer je že toliko kmetskih sinov žrtvovalo svoje življenje. Koliko pa. je konjerejcev v celem okraju, ki bi lahko Še sedaj pokladali Jim od države določeno množino zrnja? Gospdski konjerejci že kmetski pa ne. Vsak kmet je zadovoljen, da lahko le sebe in svojo družino vsaj pičlo preživi. Dotični Starker öijtan ec pa si naj zapomni, Ker dozdaj še tega ne zna, 'dja ravno svež zrajk, dobra paša ter dobro seno živini najbolj koristi in jih seveda najbolj razvije in primerno odebeli. Ljutomer. Pajdel je na laškem bojišču junaške smrti za dom in cesarja vrli mladenič, narednik 20. lovskega bataljona Prane Cagran iz Babinec v cvetu svoje mladosti, Šele 21 let star. Dne 15, junija je Eil hudo ranjen, a naslednji dan je že izdihnil svojo plemenito dušo. Bojeval se je neprestano tri leta § n« Vseh bojiščih, posebno pa proti verolomnemu La- f bu. Za svojo hrabrost je prejel šest odlikovanj. Po-j Kojni junak je zelo rad prebiral ‘„Gospodarja“, bil j ara je tudi poročevalec iz bojišč. Svoje tovariše je | smiraj navduševal za narodno našo svetinjo ter moč- \ no hrepenel po izpolnitvi naših narodnih nad in pra- I vic. Počivaj sladko v tuji zemlji ! „Rože tam ti naj v spomin cvetijo, pesem naj se v tvojo Čast prepeva!“ Potrtim staršem naše sožalje! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Neizprosna smr je utrgala nit življenja vrlemu mladeniču Krajnc Anto- I nu iz Vodola. Dve leti je bil v vojaški službi, v Ga- | liniji in na italijanski fronti. Padel je dne 3, aprila f 1917. pri Asiagu, star 23 let. Vzrok smrti je bila eks- | pložija dinamita, Anton Krajnc je bil zgleden fant, | zvest Član Marijine družbe. Težko prizadeti starši bo- f r,’o zelo pogrešali vdanega, ubogljivega Toneka. Pri- j poročamo ga v pobožno molitev njegovim tovarišem in § Knanccm. Naj počiva v božjem miru v daljni tuji ze- | tnlji! Dobri materi in potrtemu očetu pa naše odkri- j to sožalje! Slovenska Bistrica. Naša čitalnica priredi v ne- i deljo dne 21. t. m. s sodelovanjem mariborskega j Dram. društva v hotela Avstrija v Slov. Bistrici gleda- | liško predstavo in velik koncert. Začetek točno ob */$ 5 j/ ari popoldne. Čisti dobiček je namenjen slovenskim f oslepelim vojakom. Slovenci domači in od drugod, j pridite v obilnem števila, da pokažemo narodnim | nasprotnikom trdno jugoslovansko narodno prepri | Čanje. V nedeljo, vsi v Slov. Bistrico! Ponikva ob lužni žel. Dne 7, Junija je umrl v \ Tnomostu na iTiroißkem Franc Trboc, (kurjač južne * železnice, doma iz Ponikve, Ranjki, dasiravno ne po- \ polnoma vešč nemškega jezika, je zapustil nas ter je j vstopil v nam sovražni tabor. Poročen je bil šele na ] smrtni postelji. N. v m. p.I. Vojnik pri Celju. Na predvečer sv, Cirila in j Metoda so priredili vojniški fantje in dekleta krasen j 7 metrov visok električni kres v obliki križa, v ka- Ì terega sredini ste žareli Črki C, M. Vrh s cvetjem in \ kitami ovenčanega križa pa Je plapolala. velika slovenska zastava. Mnogobrojne električno .svetilke so čarobno razsvetljevale celo okolico, Velika množica zbranega ljudstva se Je s petjem, godbo, streljanjem, spuščanjem raket in navdušenimi govori razveseljevala pod milim nebom. Pozno v noč smo se vrnili veseli domov. Za slovensko šolo v Mariboru se je nabralo 30 K. Hvala vsemi Celje. Iz šolskega izvestia tukajšnjih samosloj-Bui gimnazijskih razredov z nemško-slovenskim uč- ! lim jezikom posnamemo, da je na tem zavodu pouče- j vaio 9 učnih moči, Koncem šolskega leta je bilo na j zavodu 163 dijakov, vsi slov. narodnosti in razen 2i j vsi katoliškega veroizpovddanja. Odličnjakov je štel j zavod 22. Vpisovanje dijakov v I. razred se ho vrši- | lo dne 16. septembra od 8. do 9. ure dopoldne, Vpi- f sovanje učencev za ostale razrede (Ja dne 17. septembra. Celle. Meseca aprila je bila zasebnica Frančiška Zaluta *ođj pokeijö izroöona tMjlšiču*, fer se je našlo pri nje) več hranilnih Knjižio in Je policija s-matrala, da si Frančiška Zaluta na te knjižice nalo Senega denarja ni mogla pridobiti na pošten način ■ dognala ničesar sumljivega, je bilo postopanje ustavljeno in Frančiška Zaluta izpuščena« St. Peter v Savinjski dolini« Utonil je dne 29. junija v Savinji ojb pol Štirih popoldne trgovski va-jeneh Stanko Šemrl v 16. letu svoje starosti. Usluž-ben je bal pri tvrdki Anton Cvenkel. Poizvedovanje za mrličem se je že vršilo, i Vodno nadzorstvo in žandarmerija no poročata nič. Prosi se prav uljudno c, občinska predstojništva v tamošnjem okraja in drugo prebivalstvo ob Savinji, naj blagovoli proti primerni nagradi pregledati in v slučaju, da se najde mrliča, ekspresno poročati njegovemu očetu Ivanu Šemrl, učitelj-voditelj, Lesce, Gorenjsko. Pameče pri S loven j gradcu. V nedeljo, dne 7, t m., so priredili tukajšnji diletantje petdejansko ljudsko igro „Andrej Hofer“, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela, Z igro je bil združen srecolov in Šaljiva pošta. Cisti dobiček se porabi za nakup Šolskega harmonija. — Podpisano šolsko vodstvo se tem potom javno zahvali v prvi vrsti vrlim igralkam in igralcem! za njih nastop, v drugi vršiti pa našemu gostilničarju g. Vrhnjaku, ki nam je brezplačno prepustil ves les za oder ter svoje prostore in je Še po C. kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko Gradec, dne 6. julija 1918. St. 218/35 191« 1 Vpogled v plačilne naloge o davku od vojnih dobičkov. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da so v smislu izvršilne naredbe k davka od vojnih dobičkov izvlečki iz plačilnih nalogov o davku od vojnih dobičkov razpoloženi v javni pogled pri štajerskih davčnih oblastih v času od 22. julija do 4. avgusta 1918. Plačilni nalogi za loto 1916 bodo še le pozneje razpoloženi v pogled. Vsakemu je prosto dano, da upogleda tekom zgoraj -snega roka v uradnih urah (to je v Gradcu od 8. do 2, ure in na deželi od 8. do 12. ure in od 2. do 6. ure) v aradnih prostorih davčne oblasti to je pri davčni administraciji Gradec in davčnih oddelkih okrajnih glavarstev. Izvlečki iz plačilnih nalogov o davka od vojnih dobičkov glode političnega okraja Gradec okolica in Voits- vrhu pogostil vse igralce, katerih je bilo nad 20, z j)erg g0 raZp0ioženi pri davčni administraciji v Gradcu, oni večerjo in pijačo. ,Na ta način je pač veliko pnpo- - - . - - mogel k temu, da ,bo ostalo čistega blizu 900 K. Nadalje se izreče zahvala višem, Id so pripomogli do tako lepega uspeha bodisi z obiskom, z darili za ere-lov ali na kak drug način. Hvala, vsem! Na zasebnem učilišču Legata ¥ Mariboru o- Dr. se začnejo s 1. oktobrom 1.1. sovi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje in računanje v zvezi s temeljnimi obrisi navadnega knjigovodstva, lepopisje, nemškega in slovenskega jezika. Priglasi se sprejemajo že sedaj. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legata, Maribor, Viktring-hofg. Št. 17., I. nadstr. glede političnega okraja Gröbming pri davčnem referatu v Liezen, oni glede političnega okraja Maran pri davčnem referatu v Judenburg, dalje oni glede političnega okraja Konjice pri davčnem referata v Maribora in oni glede polii okraja Brežice pri davnem referatu v Celju. V upogled razpoloženi izvlečki iz plačilnih nalogov o davku od vojnih dobičkov vsebujejo: ime davkoplačevalca, dohodek vojnega leta (1914 in 1915), dohodek mirovnega leta (1913), ki je merodajno za primerjanje, dalje davku podvrženi višji dohodek in znesek davka od vojnih dobičkov. Prihodnjič bodo izvlečki v vpogled razpoloženi tekom meseoa januarja 1919 glede onih do tadaj izvršenih odmeri tev. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti sv#* Ust v Novem mesta Dolenjske Movie© usi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske- Naprej plačana letna naročnina 5 K. ZAHVALA. Obitelj Bauman-ova se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so se od blizu in daleč v tako velikem števila udeležili pogreba naše iški enoljubijene soproge, matere, sestre, svakinje, tete i. t. d, gospe I E ije ì roj. veleposestniee v Št. Uju ? Slov.fgorieab. di v m Posebno se zahvaljujemo vlč. duhovščini, pe /cem. dekliški Mariini družbi, orožništvu in vsem drugim, ki so nas v t«=i težkih urah tolažili in nam pomagali prenašati hudo bol, ki nas je zadela ob prebridki izgubi. Vsem naj nebeški Plačnik poplača stotero! Priporočamo našo blago rajno v molitev in blag spomin. Št. Ilj v Slov. goricah, dne 16. julija 1918. Jane* Bauman, soprog. Mimica, Janko, Lizika, Jožef In Eduard, otrooi In vol oofall oerodnikb m Stran 8« S B H X E I. 19. Julija 1918. x*r Mala naznanila. JMM 6 mesecev star otrok ss da sa brano. Naslov : lvsna Novak, Maribor, Ka-serngasse 21. 115 Pri pomanjkanju moke je Dajboljši pripomoček „Mehlata“ — moka; je k v3em pekarijam, močr-atim jedilom, kruhu, juham za pridodati, ker potem lepo iz-gledajo, narastejo, hrauljivost, na sitnost, izdatnost pridobé; je sredstvo proti razi. boleznim, zdravniško priporočeno. Vsebuje 10% sladkobnih, 10% mastnih snovi. Dobi se najmanj 1 karton z 25 zavitki K 75-—; pri 5 kartonih še 10 odst. popust! (Mala prodaja 8'fO K) Za event, vprašanja znamko se prosi. Commission Meh-iata, Gradec, Steyrerg. 60/11. 130 Novo! Novo! Barva za oblekel Oble ka pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno I a barvo pobarva. — Vsak si sam lahko brez truda in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drago in naj si bode iz kakršnega koti že bla ?a. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt, in navodilom 10 20 K. Trgovci 100 zavitkov K 10—, 1000 zavit. K 35'—, — Cemmis-,Mehlata“, Gradec, Steyrerg. Kupujem knmno, jamsž, suhe gobe, »ter hmelj, »uho sadje i. t. d. pozneje želod in lešnik*. Ivan Kopušar, trg- in gost. Šoštanj. 148 Delavci n spravljanje lesa, moški ia ženske, za sekanje mehkega lesa za kurjavo se sprejmejo proti dobri plači in prosti «skrbi. Ako bodo sp« sobni, se jim da popolna hrana Tovarna za izdelovanje vžigalic, Ruše nad Mariborom. 147 „Kurent.“ V Ljnbljani se je ustanovil konzorcij, ki bo izdajal humoristično satiričen list „K urent.“ List bo izhajal po 2 krat na mesec ter izide prva Številka že koncem tega meseca. Kurenta se je posrečilo si pridobiti mnogo odličnih sotrndnikov, tako humorističnih pisateljev kot satiričnih risaijev in karikaturistov, tf-ko te bo glede vsebine in slik mogel uspešno kosati z najboljšimi podobnimi edicijami drugih narodov Ker se bo vsled pomanjkanja papirja določila nak-lsda po števlu naroča ikov, prosimo vse, ki nameravajo „Kurenta“ n s ročiti, da store to takoj. Naročnina znaša do konca tekočega leta 10 K ter se pošilja „Upravi Kurenta v Ljubljani, Stari trg št 19.“ Zvezna tLkarna. Rokopise sprejema uredništvo „Kurenta“, Križevoiška ulica 9, Ljubljana. Konzorcij „Kurenta“ je izdal humoristična alman h „Kurettov album“, ki vsebuje IB orginalnih risb Gasparija, Podrekarja in Smrekarja ter šaljive literarne prispevke znanih slovenskih pisateljev. Album stane 4 20 K. ter se dobi v vseh slovenskih knjigarnah in v upravi „Kurenta.“ ìu Za 2lfkg zaseke ali oj asti dam 2 postelji iz trdega lesa, 2 vložka, 2 omari in 1 divan. Maribor, Glavni trg 18, trgovina z viktualijami. 150 Žvepi o za »ode 1 zavoj 20 kosov K 7‘— Ima v zalogi A. Krepek, Maribor, BismarkBtr. 19. 129 60/11, 128 Sfece in sukanec dobavljam, toda le proti predpis i Čilu (vsaj V» ostalo pozneje) parafinske in voščene 1'60 — 2f 0 K komad, najmanjša pošiljate? 100 kosov v zabojčku. — Sukanec znamka „Silberstern“ na lesenem kolesu in znamka „kolo“ 1000 Yards det, K 400—, 500 Yards K 200 —, 225 m K 120 — 150 m K 90'—. Za event, vprašanja znamka se prosi. A, Postr-žin, Gradec, Steyrerg. 60/11, 129 PRODAM 3 konje in sicer 2 i letna žrebca 13 pesti visoka in eden 16-2 pesti visok. Cena po dogovern. Izve se pri g Ivam« Lampreht v Breznu pri Ribnici, Štajersko. 130 Barvi) za obleko črna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja na zunaj franko, če se posije naprej zucsek ali pa proti povzetju: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29. 116 Dežoik je nekdo pozabi v torek, dne 16 t. m. v mariborski glavni trafiki. Dobi se v u-pravi Straže. Roncipijen ta, ako mogoče s substitucijsko pravteo išče nujno pisarna odvetnika dr. Jankota Brejc v Celovcn. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se p- šljejo na naslov pisarne dr. Jankota Brejc v Celovcu. 4e NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nshaj »joče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12, —, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preproda jalci dobe popuBt pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rob ia finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18,—. Toaletno milo roza barve, 1 zavoj 2-s kosov K18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se polije polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3., lil,, telefon 23-27. Vfnfcur se sprejme in sicer mož in žena brei otrok ali tudi z enim otrokom, blizu mesta, pod zelo ugodnimi pogoji. Oglase pismene ali ustmeno na naslov: Otiiija Kova-«ič, Celje, Breg 33. 140 Ustanovitno ! 1893. Ustanovljeno I 1893. ossaacvar.*»-; društvo V LJUBLJANI Kislo vodo in vino razpošilja A. Oset, p. Olistani Koroško. 7C XXXXXXXXXX re ^tstròTona asadruga z ' tmejealm jamstvom Slovenci ! Naročajte in razširjajte Stražo! Dovoljuje članom p o s e» j i i ss prot i poroštvu, sastavi iivljenskih ps®iicf posestev, vreduostuih papirjev ali zaznambi na služben® prejemke.-, Vračaj« se posojila v W/„ 15 ali S*1/» letih v od» nekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrobil*. Eter želi posojilo, naj se olirne na pisarno t LJUBLJANI, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19, li fiaje vsa potrebna pojasnila, Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 41U°/0. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848-40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezen-tuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron. ^pr Editi» šiai@r®R» steklarska narodna trgov ixt# n« d«Mor k* t****** s®# e® e CEIj FRANC STRUPI Graška cesta p« «sinilJSk eestafc ssv@j® ì*©fgisl© satag® ffe «glassate pasetf«, svetilk» ©gledal» vsakovrstnih šip tat airabf** ,- — Prsvzsljs vseh steklarskih del psi* ssrfitvak $» Nafsolfditfefia to totea postraita Kot začetnik' ae toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče deio* Alitai flohnjec, « kipar in zlatar v Celju, Gliserji 18 (pri domobranski voj ) Wf vBP.......... «5* Muzej «54 Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. XXXXXIXXXXX to mvtUtbikte» Goričar & Leskovšek ■■ ■ Celie ■■ trgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča trgovcem in preprodajalcem velikanske? izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX Zm »estHmižarje: Papirnate servijeie vsled novih predpisov o&mestmje v Gradcu po zete nizkih eefŠ&h. wm 1MÄÄ aartftMbr m**** m i ' i it* « jm th* *jm ^a t^a m ■—•»imminriirniTT—irnim-iri—irnr i i> 4>i linica in posojilnica v Celju »ings m wrnwm* zawnz% m O' re tu e Manjin« vU<, sica ich [tfcCs irrst - !..