Št. 45. V Gorici, dne 16. aprila 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ^jutranje lz-danje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ........ 13 K SO h, ali gld. 6-60 pol leta........q , 60 , , , 3-30 četrt leta . . '.". ;",r,>- S'^iOv^^-1 "l'I0----- Posamične številko stanejo 10 vin.: Narodnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 1J r Gorici vcGoriški Jiskarni» A. Gabršcek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na »aroSila brez doposlime naročnin« se ne oziramo. f,PRIMORE€«izbaj& nejdvnmo od «So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «SoSa» in « Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; •— t Trsta v tobakami LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA ( Večerno i zda nje.) Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govori vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UoravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvi«. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu. _____ ; Oglasi In poslanica ie računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kra. 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je ulnčatl loco Gorica. „GorI5ka TIskarna« A. Gabršcek ti«ka in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se ^Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Tretji shod slov. avstro-ogerskib v a. Po sv. maši, katero je odglagolal (odslužil v starostov, glagoljici) o. Ivančič, je počel pravi shod v gledališču. Pravi člani shoda so zborovali v parterju, a vse lože so bile polne odličnega občinstva. Shod je dvoril dr. Širne Mazurra ter presrčno pozdravil zborovale«. Govoril je o slavni prostosti Dubrovnika, ki nas je te dni bratski stisnil na* svoje slovanske prsi, Spomnil se je tudi umrlih tovarišev prvih dveh shodov, ki so: dr, Hubaček, Jos, Tur-novsky, Bronislav Grabowski in Pt«plawski, ki je bil glavni tajnik drugega shoda v Krakovu. Na to se je oglasil častiti starina župan dr. Čingria, ki je pozdravil shod v imenu mesta Dubrovnika. Krasno sestavljeni govor je žel vseobče navdušenje in viharno pohvalo. Dr. Mazurra predlaga, naj se pošljejo v imenu shoda pozdravne brzojavke (glej jih niže; le ona grofu Tolstemu je bila sklenjena na banketu), kar se je soglasno odobrilo. » Na to pravi; Preidemo k sestavi vodstva natega shoda, o čemur po dosedanjem običaju ni debate. Predlagam po vsestranskem sporazumu: predsednikom go.poda Michala C.hvlinskega, glavnega urednika .Cz a s a* iz Krakova, I. podpreds. gosp. Hurbana-Vajenskega, urednika .Narodnie Navinv* v TurC, Sv. Martinu, U. podpreds. g. Andr. Gabrščcka, lastnika »Soče" iz Gorice. Predlog soglasno sprejet. — Na io prevzame predsedstvo g. Chy-linski, ki naglasa v* zahvalnem govoru ljubezen, istino, pravičnost med slovanskimi narodi. Zvest svoji domovini in idejalom želi slogo, ki se more doseči po geslu: avtonomija in jeunakopravnost! Složni Slovani se bodo vspeSno borili proti vsem sovražnikom. Čim manjši je kateri slovanski narod, toliko večjo pažnjo mu morajo posvečevati večji slov. narodi. Gosp. Svetozar Hurban Vajanskv se zahvali v imenu slovaškega naroda. Pravi, da vsi gremo za istim ciljem. V.si iščemo islino, ali ne bodimo kakor oni trije bratje, ki so iskali istino. Prvi je rekel: istina je gora visoka, — drugi: istina je morje globoko, — tretji: istina \c nebo široko. Niso se mogli ? Zapomni pa si pri tem, da jo je Popeja videle v •palači in da ji ne bo pretežavno, domisliti si, radi koga odbijaš njeno vzvišeno ljubezen. In takrat jo poišče, najsi bi bila tudi pod zemljo. In tako ugonobiš ne le samega sebe, marveč tudi Ligijo, ali razumeš?* Vinicij jo posiušal, kakor bi mislil na nekaj drugega, naposled reče: »Jaz jo moram videti.* »Koga? Ligijo?« ^Ligijo ?« »Ali veš, *je je?« >Ne.« ¦ . »Začneš jo torej znovič iskati po starih pokopališčih za Tibero?« . »Ne vem, toda moram jo videti.« »Prav, ako je kristijanka, pa bo nemara pametnejša irego ti, in gotovo se pokaže, ako noče tvojega pogina.« Vinicij skomigne z rameni. »Ona me je rešila iz Ursovih rok.« Ako hočeš to storiti, pa se požuri, ker Rudeče-bradec ne bo odlašal odhoda. Obsodbe k smrti more oošiljati tudi iz Ancija.« Vinicij ga ni ooslušal. Vicvarjal se je samo z jed no mislijo: videti Ligijo, torej je jel premišljevati, kako naj to doseže. . Med tem se je pripetilo nekaj, kar je lahko moglo odstraniti vse ovire. Drugega dne" zarano je prišel k njemu povsem iznenadoma Kilon. • . Prišel je ves postaran, oguljen, s sledovi gladu na licii ter v capasteim plašču, toda služabništvo, kateremu je bilo ukazano, naj ga spusti vsaki čas, po dnevu in po noči, ga ni smelo ovirati, radi česar je prišel v atrij, stopil pred Vinicij a ter spregovoril: »Naj ti bogovi podare" neumrljivost in naj raz-dele* s teboj oblast nad zemljo!« (Dalje pride.! cerkvami, v procesijah, pri novačenju in videl boš, kak Ijud še imaš doma! Primi kmetskega fanta za gorenjd roko! Nič muskulature 1 Še tepsti se nečejd več! Repa, zelje, krompir! Napihnjeni trebuhi 1 Nase kmetsko ženstvo! Idi v kraje, kjer so bivali nekdaj menihi, kjer je znano najlepši kmetski in dragi Ijud! Nič več lepote, ni krepkega fanta, dekleta I In du-¦ ševne vrline hodijo nizdol. Seveda slaba hrana in špirit! In hudo, hudo delo 1 — In doma ženska s par otroki l Živino j proda. »Kaj bom ž njo »ceremonila*. Polje slabo obdelano, gnoja ni. Zemlja prihaja ob rodovitnost. Roparsko obdelovanje. Nekaj krompirja, nekaj mož iz Amerike pošlje, šta-cuna — (in to stran našega kmetskega gospodarstva so naši duhovniki izvohali) — konsumne štacunske zadruge in božje poti! Na potih, po dalekih božjih potih, se tudi lahko zaplodi človeška družba. — Mož pride domu in najde več otrok in tudi nosove iz druge žlahte. Včash iz bližnjega kraja, v katerem je kažipot v nebesa. — Reva doma. Ženstvo iz Amerike poslane mu denarje neumno zapravlja za škofove konvikte, za »odrešenje duše" daje. Hiše, hlevi razpadajo. — Mož pokaže figo tej razdrtij!, ko pride domu, in gre zopet daleč stran. Pravde zaradi nezakonitosti otrok dajejo odvetnikom nekaj zaslužka. Zaradi točenja ne toliko, ker si naš izseljenec misli: vse prodam, baba, ti se-pa ravnaj, kakor hočeš 1 — V Ameriki se sklepajo drugi zakoni. Je že bilo dosti kazenskih pravd zaradi bigamije na Slovenskem v poslednjem času. Otroci rastejo, kakor divjaščina in zrastejo do tega, kar naši du-h,ivenski žurnalisti imenujejo: .naše dobro ljudstvo*. * Predenj gre k sodišču, gre k spovedi, k maši in potem lahko prisega. Juj, kaj je zdaj krivičnega priseganja! Pa vsaj je Bog sv. Li-guorija dal; vse se odpusti. Misijon! Redimo nebroj raznoterih snedežev; naši za to plačani posvetni duhovniki pa korajžno snujejo »gospodarsko organizacijo* z bajtarji ali Ženskami. Nič moštva tam, ko bi tudi revnejši gospodar, kakor ubogi soc. demokratični tovarniški delavec, nastopal za koristi svojega stanu, jekleno, možato! — Deska pred čelom! — Vsak kmetski ali meščanski delavec, ki je spolail 20. leto, stane stariše, stane obč-nostv narodovo gospodarstvo vsaj, če še toliko kot otrok dela, 1500 gld. Ko se izseli, vzame sebo najmanj 200 gld. Računimo, koliko odide narodovemu, našemu majhnemu gospodarstvu ! Pa koliko je to vredno, ako naš kmet doma redi in lepo pametno vzgaja 6—8 "otrok in ima pošteno ženo! Koliko je vredna sploh njegova produktivnost doma, v našem gospodarstvu, katero je do f/3 kmetijsko! — Meščanstvo naše javka. Zidalo je velike hiše, skladnice, učilo se je obrti, naš fconsument, od katerega le more živeti meščan, naš kmet pa dela v tujini.. Le zidajte velika poslopja, morebiti se vam plačajo enkrat vogelni kamni! Zato to grabljenje; iz uboge, še doma ostale izžete limone stiska raznoteri zadnji sok. To je gospodarstvo, to je res to , dobro ljudstvo* ! Tam, kjer je kako umirajoče bitje, se zbirajo gavrani. Vse polno jih je v Italiji, v Španiji.. Že prihajajo tudi v naše kraje. Ve-leposestva nakupujejo. Na Francozkem so jim nastavili nekaj zanjk. V Avstrijo idimo in na Slovensko! Mesto da bi se razkosala veleposestva in d?h pridnim kmetskim rokam v delo, ?li delavskim kmetskim zadrugam, (o katerih prihodnjič enkrat kaj (Prosimo. Ur. »Soče".) pridejo ljudje, ki bodo bogu čas krali in lepo zemljo kmetiji. No, morebiti bo vsaj iz tega nekaj lepšega človeka, kakor nekdaj, vsaj ženstva za razne »hiše*. H koncu še to. Čudno je to, da vzlic izseljevanju v številu prebivalstva ne zaostajamo za časom pred 10 leti. Po kaki . vojski se množijo porodi in posebno se rodijo fantje. V. človeškem organizmu niste hitro, kar je pohabljenega. To je naravni zakon, ki tudi za narod velja. Ali raste iz reve število, kakovost človeka pa ne. Tovarniški delavec, revnejši človek velikih rmlst, se čudno pomnoževa, dasi mu bolezen, glad, neredno življenje, alkohol strašno kosi mladino. To je bolezen dotične družbe, ne zdravjo. Po več otrok najdejo izseljenci, *domu prišedši. ,Ce bi ostal doma, bili bi pa tvoji*, dobijo za odgovor na kako delikatno vprašanje. Tim več'reve, tira več zaplodenja. »To je za revne »pečenka*. To zrasle v slabih odnošajih in komaj je 20 let staro, hajd čez Madjarsko kam ven brez potnega lista! — Torej tovarna za kalijo! Lepša dekleta zvabijo izseljenci s seboj. Volne liste' pošljejo in pišejo prijateljem v domovini: »če moja ljuba neče, pa mi pošlji drugo. Pa pod 70 kil težke ne, tukaj ne maramo suhih žensk.* In gredo. Včasih se že na ladji z drugim seznanijo in potem z istim naprej odpotujejo. Fant pa čaka in je ob vozni list in denar. Krščanska vzgoja! Zlodej, toliko redimo doma teh verskih učiteljev! —* Dopisi. Z Vipavskega. — Minuli so žalostni dnevi velikega tedna, a tudi veseli in krasni velikonočni prazniki. Vreme je bilo res krasno. Toplo solnce je oživilo vso naravo in spravilo marsikoga iz domače vasi pogledet, kako se godi bližjim in dalnjim sosedom. Tudi jaz nisem ostal doma, ker sem vajen hoditi, šel sem tudi jaz, poveselit se. Kam sem Sel, kako sem se veselil, kaj sem zvedel na tej poti, povem pa o prihodnji priložnosti. Sedaj treba, da spolnim obljubo, t. j. povedati moram, kaj sem zvedel pri Štornažu, kamor sem dne 26. marca srečno ušel sitni burji iz .Platen*. Štomaženi so dobro ljudstvo, klerikalci od nog do glave, in to po komandi g. nunca. In kaj bi ne bili! Nekatere ima on v krempljih, nekateri so v drugih tem »sorodnih* krempljih, a oni, ki niso še v krempljih, morajo (hote ali nehote, tega ne vem) obračati plašč po burji, ako hočejo imeti mir. To je pač žalostno! Tako dobri ljudje, a brez svojega prepričanja, brez energije. Ker pa pozna g. nune prav dobro to ljudstvo, valja ga kakor mehek vosek po svojih rokah ter kroji po svojem ukusu. — Za volitve v drž. zbor je obljubil g. nune, ako volijo po njegovi komandi, 1 hI vina in uro v stolp. 1 hI vina je res dal, in prišli so celo nekateri podrepniki iz Skrilj ter pili so vsi tako, da si je še jeden Skriljan pohabil jedno roko. No, je bil pač »štrbunk*. — Ure v stolpu še ni, a bo gotovo. Plača jo g. nune, kakor je obljubil, a denar mu daste gotovo vi, tako pa, da sami ne veste, kako in kedaj! O »bandirni* gre g. nune na tirjatev. Hočeš ali nočeš, njegovi in cerkveni dolžniki mu morajo plačati obresti v grozdju ali v moštu in sicer po 12 do 14 gl. (Le čudno, da že ne po fasi j i, o kateri tudi o priložnosti kaj porečem.) On spravi svoje in cerkveno vino v hram, cerkvi se ve plača delež, kakor je kupil, po letu pa prodaja vino po 20 do 22 gl. hI. Torej, preljubi Štomaženi, prosim, povejte, s čegavim denarjem Vam g. nune kaj kupi? — Potem se še hvali, da vam pomaga. Se ve, vi ste pa tako dobri in usmiljeni, da ko vas spred aitarja prosi ali prav za prav berači (revež) za jerbaščke grozdja, v napravo malo pikolita za svoje prijatelje (?), mu vrh vsega drugega daste še to. Jojmene, to ste vendar dobri ljudje, a pametni pa vendar le niste. Kedaj se vam odpro oči?! Pot me je peljala dalje skozi Kamnje, a ker se je že precej zmračilo, nisem mogel iti pogledat one imenitne kose, kojo je dobil tamošnji g. nune v dar, da bo mogel pokositi svoje senožeti, niti nisem mogel obiskati tamošnjega imenitnega župana, ki se je na dan shoda narodno-napredne stranke na Gesti trudil nekje golorok dokazati, kako velik grešnik je dr. Turna, in ko je v poto svojega obraza žel mnogo smeha ter videl, da pada ves pot in znoj z njegovega čela na nerodovitna tla, je odšel zmirjajoč nav-zočnike z .liberalci*. — Ti šment, kako so se zagnali v Vas, g. urednik, radi mojega prvega dopisa! — Dr. Pepe pravi, da smešite učitelje. — Hm, menda hoče meriti »Prismojenec* brae po sebi. Dr. Pepe dobro ve, da je da! Bog g. P. srečo in um, da si je mogel kaj prihraniti — brez 8 služb! ter poleg tega še ne le dober, ampak izvrsten pikolit, kojega sem tudi jaz pokušal v njegovi gostoljubni, vsakemu na stežaj odprti hiši, a on- hoče iskati diakico v jajcu, zato menda ne ve, kaj je smešno in kaj resno-častno. — Druge zopet miče zvedeti za mojo malenkost; je pač že tako. Da iažem, mi ne morejo reči, resnice pa nočejo pripoznati, ker oči kolje, zato stikajo, kdo je ta »Antiklerikalec*. Iz kranjske dežele. (Stare policijske postave in naši politikujoči duhovniki.) — Kako se bojuje naše po-litikujoče duhovenstvo proti slobodnejšemu gibanju mej našim narodom, to presega vse meje dostojnosti, isto je tudi proti vsemu razumu stranke, ki hoče zastopati maso ljud« stva. Tožbe zaradi žaljenja časti povzročuje ta naš učitelj verskega nauka, ki ni bil dan za kanibale, ampak za človeštvo, ko se je ž njim začelo obračati proti vzhajajočemu solnca kulture. Ker svoje advokate lahko drugače redč, se ne more reči, da gojijo to denuncijanstvo politikujoči duhovniki iz razloga boljše reje teh pomagačev; maščevalnost je glavni nagon tega grdobnega vedenja rojakov proti rojakom. V drugem omi-kanejšem svetu je pobotanje najgrših žaljenj brez sodišča običajno. Drugod se širi apatija proti temu, da bi se gmotno ali z zapori škodovalovrojaku, če so le malenkosti predmeti žalitve. To nastopanje politikujočega du-hovenstva povzročuje, da se zbija klin s klinom. Občno policijstvo se razvija! Nič gršega na svetu, kakor narod s tako napako! Zakoni o ureditvi društev, shodov, Jiska in razširjatve tiskovin so otroci najslabše dobe evropejskih držav, absolutističnih, poli* cijskih držav. Vse stranke jih kotijo vsaki dan; nobeden pameten človek jih ne upošteva in kko se obrabljajo. Vse ljudske stranke sveta se imajo bojevati s starimi zakoni, ki jim branijo prosto besedo, prosto shajanje, zborovanje, drustvovanje, prosti tisk. V vsem tem imajo sredstva, da se široke plasti narodov izobražujejo, organizujejo za gospodarske, socijalne politične boje. Naš čas železnic, cenenega tiska, naš čas velikega vse-svetskega gospodarstva nujno potrebuje ta sredstva in jih zahteva. In vse moči zastarelih paragrafov ne morejo nič proti temu toku. Vsakdo izmej boriteljev za večjo slo-bodo mase greši torej proti duhu časa, proti vitalnim koristim mase narodov, ako se v strankarskem boju poslužuje ovaduštva, brisoč prah od dotičnih zastarelih zakonov policijske državne dobe! Tudi vladajoče, gospodujoče stranke so drugodi že prepričane, da se ne da gibanja mas zatreti. Pametnejši, omika-nejši istih mej omikanimi narodi imajo do-padenje nad tem, da se zavest v nižjih slojih vzdiguje, da se človek mase hoče učiti, izobraziti, in da se brani, če se mu na noge stopi. Omikanemu človeku ni ljubo, če mej ljudmi živi, ki se ne zavedajo svojega človeštva. Je malo ljudij, ki bi še resno mislili, da se da razvoj kulture, gospodarstva tako utesniti, da bi ostajala masa nezavedna, trpeča "reva. Jerobstvu, bodi državno, bodi družbeno, cerkveno, so šteti dnovi povsod, ker se zdaj nobeden narod ne da s kitajskim zidom obdati. Na Slovenskem je večina du-hovenstva, ki še nema pojma o vsem tem. Orožniki so nekega župnika ovadili sodišču, ker je mej volitvami neko brošuro, ali kaj že, brez dovoljenja oblasti razdeljeval, razširjal mej šolsko deco. Dobil je majhno denarno kazen. Na to reagira s politiko se preveč daveče naše duhovenstvo z ovadbami proti pol. nasprotniku zaradi razširjenja »Rodoljuba« etc. Koliko »Domoljubov*, »Slovencev* naše duhovensko razdeli, koliko masnih knjig in knjig druge vsebine razširja nepostavnim potom, na to ne misli. Torej krščanstvo proti krščanstvu, kakor glede mej volitvami storjenih žalitev! Pri teh ovadbah pa, žal, v službi duhovenstva stoječi advokati ne zaslužijo več kakor, kar se jim iz duhovenske omare pkča. Zato gredo duhovniki sami k sodiščem take stvari ovajat. Manj stane. Dozdaj se še nobeni stranki na Slovenskem ni sanjalo, nastopati s takimi sredstvi maščevanja. Našemu duhovenstvu, kar ga misli le na politiko, gre ta lovorov venec ! Zabilježimo ga, da morda zasledi bodoči zgodovinar našega kulturnega razvoja tudi to krasno stran prizadetega dela duhovenstva. Ce drugega dobrega naš boj z našim duhovenstvom nema zabeležiti, je to dobro, da vemo, komu smo v časih sprave dali roko, komu jo damo, če se zopet spravimo. — Bodi najindiferentnejši deželan, ob takih do-godjajih moraš postati nejevoljen. Ce se slovanska narodnost našega naroda ne da rešiti drugače, kakor po objemajih s takim j duhovenstvom, potem je težko zahtevati, da ' se boljše narave posvetnjaštva uvrstijo v narodno delo. — Ce bi naši narodni nasprotniki pa?Ijivejše naš boj z duhovenstvom opazovali, menda bi odnehali s svojim teženjem po naših deželah, ker pridobitev ljudstva, koje kvarijo na tako ostudne načine, vendar ni pridobitev, ako mislijo enkrat v potujencu dobiti sorojaka. Na socijalne demokrate se gleda na Slovenskem zaničcvalno. Nemški so kavalirji proti tem »duhovenskim zaničevaicem* istih, in naši še majhni lahko roko. odtegnejo, če jo jim kak naš zdsvjanec ponudi. Malo ali nič splošne, nič srčne omike ni v teh ljudeh, in celibatarji še v Avstriji mogočne hierarhije, napihjenci so, ki mislijo, da je tonzura najvišje na svetu! — Človek bi sodil milejše, če bi mogel misliti, da se to vse le dogaja zaradi tega, ker si mislijo ti ljudje, da iz-polnevajo s tem dela absolutističnega policijskega uradništva! Ali tako neumnih ne moremo misliti, ker toliko vendar vidijo, da je absolutizem policijske države roinolih časov tudi v Avstriji sploh nemogoč. — Trpek boj ima naše pošteno domoljubje! Čuditi se je res, da nekateri, kojih časti in gmotnega izhajanja se lotevajo naše harpije vsaki dan, Še vstrajajo v boju. (Navadne narave že sklepajo premirje.) Skoda, da še nemarno tal za rast pravega socija-lizma. Ta bi jih onemogočil, kakor jih onemogoči drugod, če mu je količkaj mila usoda! Oimafie ii rune lavice. Poroka. — Včeraj se je poročil gospod Ernest Sirca, učitelj in znani naš vrli glas* benik in pevovodja, z gospodično Marijo Čebularjevo, hčerjo g. prof. Cebularja v Gorici. Na mnoga letal Eojlge »Matice Slovenske* so došle ter se dobe pri čitalniikem slugi, g. Korsiču, kateremu je pri prejemu knjig treba plačali ob jednem naročnino za prihodnje leto. Srn rtu a kosa. — V četrtek zjutraj so pokopali na Livku g. Marijane Se ki i, roj. Hrast, soprogo tamošnjega posestnika in trgovca. Umrla je v 49. letu svoje starosti. Naj počiva v miru! »Slovensko bralno ia podporno društvo r-dorlel* je imelo v npdeljo ob J. popoldne svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je 63 članov, kar je precej veliko število, ako ga primerjamo s prejšnjimi leti. Predsedoval je dr. Anton Gregorčič, — O poročilu odborovem ni vredno pisati niti besede. — Predloženi računi upravnega zaloga kažejo: dokodkov K 807*16 (med temi: obresti glavnice K 160*28, gotovina od prejšnjega leta 244*66); izdatkov pa je bilo K 553*87 (med temi na obresti naloženih K 260-28) in v blagajni je še ostalo K 253-29. — Reservni zalog tega od» delka znaša K 4370.17. Domači bolniški zalog kaže: dohodke K L087-17 (od teh so: doneski podporničarjev K 1760*78, obresti glavnice 194*43), izdatki pa so znašali K 20fi6i9 (upravni trt ' > T 581*51, podpora bolnikom 649*36, zdr om K 282, zdravita 191*64, naložili K 194*3) in v blagajni K 31*08 — Reservni zalog tega oddelka znaša K 5111*85. Zunanji bolniški zalog (t. j. podružnice v Biljah, Mirnu in Solkanu) pa kaže: dohodkov K 7556*53, izdatkov K 6809*86, v gotovini 746*67, rezervni zalog pa K 4274*29 (v Biljah 71*22, v Mirnu 1524*91, v Solkanu 2678*15). Ti računi, ki so bili hladnokrvno sprejeti na znanje, kažejo jasno, kako lepo delujejo podružnice, ki so v par letih prišle do izdatnega reservnega zaloga, — in kako neizmerno životari jedro društva v Gorici. Kje so vzroki? — Dr. Turna je tudi vpraša! po vzrokih, povedal svoje misli, tako, da mu je mora! pritrditi sam dr* Gregorčič. — Dr. Pavlica ima tudi neko katoliško delavsko društvo, seveda z drugačnimi nameni, in hvali se, da ima nad 600 članov 1 Zakaj ima to »Slov. bral. in podp. dr,*, ki tudi ni neka-toliško (saj mu je stal na čelu dr. Gregorčič!), le ubomih 133 članov ? Biti bi jih moralo vsaj 300! Delavcem treba dati tudi duševne hrane, privoščiti poštene zabave, posebno o pustnem času! Ali naj se zabava res edino le gospoda ? Ali naj bo naš delavec vedno le potiskan na stran, k večjemu, da se mu privošči skupna božja pot na Sv. Goro? — Vzrokov je veliko, zakaj je to društvo hiralo, in nič čudnega ni, da je bila nejevolja jako razširjena med člani. Tudi ona bedasta gonja proti »Soči* in »Primorcu* društvu ni bita v korist. Pred volitvijo novega odbora je dr. Gregorčič razdelil tiskane glasovnice take vsebine: Predsednik: dr. An m Gr&gorčič; Odborniki: Bajt Janez, Cvetrtlnik Miha, Fon Anton, Jug Ferdinand, Kopač Jernej, Obidič Anton, Pavliček Franc, dr. Aleksij Rojic, Suligoj Valentin, Tomairč Josip; Namestniki: Cufer Franc, Dugar Luka, KnavsMatija; Pregledovale! računov: dr. Franc Koš, dr. Franc Oblak, Sivec Franc; Razsodniki: Ferflla Franjo, Jakončič Anton, Musič Anton, Musič Josip, dr. Josip Pavlica. Predno je pretrgal zborovanje, kakor je običaj, predno se volitev izvrši, je dr. Gregorčič še povedal, da člani tudi kako ime lahko prečrtajo in z drugim nadomeste, ako jih je volja. — In te pravice so se člani tudi poslužiti, kajti to Gregorčičevo glasovnico je oddalo le 20 članov, — 43 članov pa je volilo in izvolilo ta-le odbor: Predsednik: dr. Turna Henrik; Odborniki: Krusič Anton Gvetrežnik Miha, Fon Anton, Žagar Ferdinand, Reja Ivan, Obidič Anton, Pavliček Franc, Meljavec Ivan, Suligoj Valentin, Tomažič Josip ; Namestniki: Knavs Matej, slikar, Cufer Franc, MlekužTomaž; Pregledovale! računov: Bajec Alojzij, dr. Oblak Franc, Delak Anton ; ¦¦¦') Razsodniki: Ferfila Franjo, JakonCič Anton, Musič Anton, Musič Josip, Drobnič Ivan. Dr. Gregorčič je vidno razburjen proglasil izid, pograbil cilinder, dal duška svoji užaljeni duši ter odšel, dr. Turna pa se je zahvalil za izvolitev ter prosil izvoljene odbornike, naj ga krepko podpirajo, da se društvo zgane k čilejšemu delovanju. — In .to bo tudi I Stara (etargjja, naj se umakne — napredku! Delavci šb^aolraraH **in~ vol>tvjjo, da hočejo napredovati'! Čast jim! — Več utegnemo povedati ob kaki drugi priliki. ' * V poštnem tožb. — Pišejo nam: Ni dolgo tega, odkar se je peljal neki pater ka-pucin po VipavskP^oKni *r poštnem vozu z neko gospo. Med njima je nastal tak-le pogovor: Gospa: Gotovo se peljete v Sv. Križ, g. pater? Pater: Da, in Vi? Gospa: Do Ajdovščine. Pater: Tam so gotovo .liberalci". Kako ste volili? Gospa: Z napredno stranko, ali radi tega se še ne da sklepati, da smo „Iiberalci\ Pater: Kako to da ne? Gospa: Glejte, gospod! Jaz poznam več njih, ki drže z napredno stranko, ali so najboljši krislijani, nasprotno pa jih tudi poznani, ki držo s klerikalno stranko, pa so najhujši brezverci! Pater: Žal i bog, da je res tako! Komarji. Okoli 1. ure po noči na nedeljo je pripeljal romarski vlak iz Ljubljane v Gorico 932 oseb, po večini ženske. Od tam so odšli romarji na Sv. Goro, deloma z vozom do Solkana, večji del pa peš skozi in skozi. V Solkanu jim je bral ljubljanski škof Jeglič, kateri je vodil romarje, mašo, potem pa so šli na goro. Nazaj grede so se ustavili nekateri na Kostanjevici, drugi pa so hodili okoli po mestu. Kakor se je dalo soditi, je bilo med jijimi večina Gorenjcev. Ljubljanski škof se je gostil pri kardinalu v njegovi palači, med tem ko so po-starne ženice, celo ob palicah, tavale vtrujene po mestu proti kolodvoru, kamor se je pripeljal na večer škof, ter je vlak odrinil ob 7,40 nazaj v Ljubljano. — Homarji so bili po večini kmetskega stanu, Ljubljančanov je bilo le malo. Ali izmed teh je morala hiti popolutlne družba v hotelu .Pri treh kronah", ki je pridno netnšk utarila, kakor da bi se bali ti ljudje govoriti slovenski v Gorici. Nekega moža iz Ljubljane, ki živi že dolgo med nami, je to razjezilo tako, da je bil ves m-v olj on na svoje rojake, češ, kakor da mu ti Škofovi pohožnjaki ponemčijo snovno meslo Slovenije. — Romanje na sploh ^a ji« pokazalo, kako imajo klerikalci na Kranjskem ljudstvo še na uzdi! .Komedijanti'. — »Gorita* jo še .pogrunta*. Sedaj očita .Soči* komedijaiudvo, H% da smo pozvali v članku .Slovenska trobojnica in c. kr. deželni šolski svet* drž. pravdniSlvov naj zapleni članek, potem pa, ko sta bila res zaplenjena dva odstavka, pa nismo storili svoje obljube, namreč, da pride potom interpelacije v državni zbor. — Smešno, prav komedijantsko! Državno prav-dnislvo je zaplenilo res dva stavka (ne odstavka) vpletena vmes med članek, ki pa se ne dotikata bitstva istega, ali članka, kakor smo pisali mi, ni zaplenilo. Zakaj torej bev-skajo s .komedijanstvom"?! Po stari navadi, ker so sami komedijantje, kar so pokazali tu znovič 1 Strela Je Ubila dne 10. t. m. po noči okoli 11. ure 4 goveda v Svetem (Bate) posestniku Valentinu Itadinji (Hubclj), ne pa v Kalu, kakor smo zadnjič pomotno poročali. V Dornbcrcu je umrla po zimi vsled opeklin deklica stariSev Jos. in Ant. Mozetič. Stvar je prišla pred sodnijo, katera je obsodila stariše radi nepazljivosti na 8 dnij zapora. Pravijo, da vsled tega je obolela žena tako, da so jo morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, mož pa da je ves iz sebe. Tatvin« t železnici. - V nedeljo v jutro se je pripeljal iz Benetk v Gorico g. Hans Detlelbach, načelnik tvrdke .Greinitz Neflen*. Na kolodvoru je sporočil, da mu je bilo med potjo ukradenih iz prtljage več vrednostnih predmetov tako za 1000 K. Tatu še nimajo. las občinskega sveta r Gorici je i/.stopil za Lenassijem še Ivan Bramo, in to radi sklepa starašinstva v sobotni seji glede na javno razsvetljavo, kar omenjamo na drugem mestu. Vprašanje o razsvetljavi r Gorici bi bilo torej rešeno. V sobotni seji občinskega sveta so sklenili stopiti v zvezo z dunajsko tvrdko .VViener Gas Industrie Gesellschaft Ganz & Compagnie", katera je zvezana z neko veliko angleško enako tvrdko. Imenovana tvrdka kupi staro plinarno na svojo roko tako, da ostane magistrat pri tem popolnoma v strani, ter se obveže tekom dveh let od podpisa pogodbe postaviti elektrarno, ki bo preskrbovala mesto z električno lučjo; dotle pa bo svetila Auerjeva luč. — Goriško meščanstvo je pri tem različnega mnenja, ki se suče v glavnem okoli tega, ali je pametno ali ne, da je prepustil magistrat plinarno imenovani tvrdki, katera jo kupi za 251.890 K. Nepotrebna skrb. — Po novi metodi v dopisu iz Gorice piše znani naš prijatelj glede na naše .Pevsko in glasbeno društvo": .Zato je treba prvič nekaj drobiža, potem dobrega in izurjenega pevovodje, tretjič primernih prostorov in dober' glasovir in četrtič — pevcev. Z obžalovanjem smo prolzvedeli, da jim manjkajo v to svrho skoro vse točke*. i-------Le počasi po klancu! Novo .Pevsko j in glasbeno društvo" ima že potrebni .drobiž*, ima dobre in izurjene pevovodje ter dobi prostore, glasovir in še kar treba, zato je že prav lepo preskrbljeno. Kar se tiče pevcev in pevk, pa naj se blagovoli potruditi g. dopisnik k pevskim vajam. Tam bo videl, da jih prav nič manjkal Torej vsestransko stoji društvo na dobrih in trdnih nogah! Le | ne nepotrebnih *škrbij! Te, gospodje, se prav j HaWw>-znebH«f»-ker je docela nepotrebna — saj imate drugih dovolj 1 — Pa še nekaj drugega je, kar se nam j zdi vredno omeniti. To je: Doslej smo, z malimi izjemami, v marsikaterem pogledu, tudi kar zadava petje, tičali preveč v .tesnih J zidovih; kakor bi se bali — ven I Ali prišel je novi duh, nova doba, ki hrepeni po J prostem vzletu — ven iz ozkih prostorov v življenje! Lepa pesem naj oživlja in bodri ljudstvo ne le na koncertih v dvoranah, ampak tudi zunaj istih. — Tu ni nikakega cepljenja in separiranja pevskih močij, ampak — napredek. .Hitro obrača se časa okoli* — in kdor ne gre za njim, tisti zaostaja, ne napreduje — mora torej lotiti se kdo drugi zaostalega napredka. Tako je prt nas tudi z glasbo in petjem! Govoriti pri tem o kaki .zaroti*, o kakih .osebnih namenih*, je naravnost smešno, in nikak rodoljub, na katere se tako rad sklicuje dopisnik v .Gorici", ne more videti kaj takega v »Pevskem in glasbenem društvu*. To so le znane klerikalne .fiavze", s katerimi hočejo prikriti svoje nelepo r o vanje proti temu društvu! V Gorici se je mudil te dni baron Ghlumeckv, ki je prišel z Lošinja. V Gorico je prišel obiskat svojo sestro, ki se zdravi tu v penzijonalu .Wienerhoim*. Listnica. — Gg. dopisnike, kateri so nam poslali zadnje dni dopise, prosimo, da malce potrpi*; že porabimo tekom tedna. Imamo toliko drugega gradiva, da navadno ne moremo vstrezati sproti tako, kakor bi radi. Razgled po svetu. Novoluicnovaiii čltMit gospodske zbornice so: Čehu dr. Anton Ihvofak, sirom sveta znani glasbenik in profesor na kon-servaloriju v Pragi, in dr. Emil Prida, sloveči pisatelj in pesnik, znan pod psevdonimom Jaroslav Vrhlickv; Poljak dr. Stanislav Smolka, sin bivšega nepozabnega predsednika zbornice in zaslužen zgodovinar; profesorja ua dunajskem vseučilišču: Biolog dr. Teodor Gomperz in matematik dr. Erntt Mach; Gašpar vitez Zumbusch, profesor na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju ter ustanovitelj mnogih monumentalnih spomenikov na Dunaju, tako n. pr. tudi spomenika Marije Terezije; in slednjič dr. Herman Zsthokke, kustos stolne cerkve pri sv. Štefanu na Dunaju in sloveč pisatelj. Shod dr. Tavčarja v Mestnem domu v Ljubljani v nedeljo je bil kaj dobro obiskan. Govora je bilo o izstopu iz hrvatskosloven-skega kluba. Izstop je bil splošno odobravan, klerikalna gonja pa obsojena. Sprejeli so resolucijo, s katero izražajo na shodu navzoči volilci zaupanje dr. Tavčarju. Tržaške vesti. — C. in kr. dvorni kobilarni urad v Lipici je prepovedal do na-daljnega preklica vozovni in bicikliški promet skozi Lipico. Do tega so pripravili urad laški kolesarji iz Trsta s svojim surovim Obnašanjem. — V Rojanu so pokopali gospo Antonijo Bole, mpter znane rodoljubne rodbine. Potomcev je Ohiavila: 8 sinov, 3 hčere in 41 vnukov. — V Bazovici so pričele vojaške vaje, katere bodo trajale 52 dnij, — Mini-sterstvo za notranje posle je zaukazalo na-mestništvu v Trstu, da prične z gradbo nove namcslniške palače. Tehniškim ravnateljem v to svrho je imenovan inženir Emil Artman. Na Dunaju se mudi te dni nemški prestolonaslednik, ki je bil sprejet z vsemi č&stmi, kakor pristojajo prestolonasledniku velike države. Vršili so se običajni dinerji z običajnimi govori, obiski in predstavljanja, gledališke predstave itd. Nekateri sodijo, da obisk nemškega cesarjeviča na Dunaju je brez vsakega politiškega pomena, drugi pa mu pripisujejo tak pomen. Volitve - upravni svet ˇ Klani so se vršile min. ' torek in je narodna hrvatska stranka zmagata sijajno na vsej črti. Krsti-čevei so ujeli borih 15 glasov v vseh treh razredih. Sedaj žugajo seveda, da bodo »re-kurirali". Rekurirati, to je že prav, ali v to treba imeti temelja, fundamenta — če pa tega ni, vsi rekurzi nič ne pomagajo. Tako bo tudi v tem slučaju prav gotovo, Ht so se volitve vršile povsem zakonito, kar je tudi vladni zastopnik potrdil na zapisnik. Ministerska posvetovanja glede na končno sestavo skupnega proračuna so pričela včeraj pod predsedstvom grofa Goluhov-skega. Na ta posvetovanja sta prišla iz Ogerske ministerski predsednik Szell in finančni minister Lukacs. Glas o Italiji t trozvezi. — Italija se v oficijelnih listih navidezno brani nadalje ostali v trozvezi, ker ima baje od nje več škode, nego koristi, in hrepeni po zvezi s Francijo. Seveda je taka *«žba le navidezna, ker kralj iz dobro zi.anih razlogov noče pretrgati te zveze, dokler bodo tudi drugi faktorji to hoteli. Vendar se pa dobi ludi mej laškimi politiki še nekaj mož, ki so proti trozvezi. Tak mož je Emile Ollivier. Ta mož piše v j.Gafifarp": .Italija, moja druga domo- | vina, kako grozno trpiš v trozvezi. Rad bi te videl v italijansko-francoskem prijateljstvu. Toda rešitev tega vprašanja je zavisna samo od kralja. Še bolj nego njegov oče je ostal kralj .savojski princ«, hrepeneč po novih pridobitvah, a brez zvestobe in vere. Bojim se, da bo Italija še le tedaj naš prijatelj, ko bo oproščena sedanje nezveste dinastije in postala republika po vzgledu švicarske'federativne steze.'"* Kaj neki poreče k temu ofi-cijelna Italija? Sicer je pa Zanardelli že dobil zagotovilo grofa Bulow*, da se trozveza 1 obnovi. i Na Španskem. — Volitve v španski parlament se bodo vršile dne 12. maja. Dela se z vso intenzivnostjo na to, da pridejo v parlament mo.žje, ki bodo znali pomiriti po pravici razburjeno ljudstvo ter spraviti v pravi tir zanemarjeno gospodarstvo Španije tako, da ubogikmetnebo le molža za nekatere posvečence in privržence, kakor doslej. — V Sevili stavka 3000 delavcev. Na Ituakcm. — V Odessi so areto-vali baje 1560 oseb, ker se ruske oblasti boje izgredov povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov. — Čuje se, da car pomi-| losti vse radi nemirov obsojene dijake, da proglasi splošno amnestijo, naučni minister Wanowski pa dobi nalog, reformovati vseučilišča v naprednem smislu, i katerim odpadejo vse dosedanje ostre odredbe, ki so bile povod nemirom. Na Portugalskem so hoteli demon-strantje v kraju Aveiro zažgati jezuvitski konvikt. Vrata so namazali s katranom ter jih vžgali. Ogenj je pogasilo pravočasno došlo redarstvo s pomočniki. Krivcev niso dobili. Na Kitajskem. — Rusi ne odnehajo od svojih žalitev po Mandžuriji. Tako poročajo tudi včerajšnji listi, da ruski poslanik Giers neprestano upliva na Lihungčanga glede pogodbe v zadevi Mandžurije. Raznotero, — Kranjska hranilnica je naklonila po sklepu svojega letošnjega občnega zbora raznih podpor v znesku 134.131 K 19 v, za nemško gledališče v Ljubljani je dala 40.000 K. — Kopališče v Slatini na Sta-jerskem obhaja letos 100-lelnico, odkar je v ' posesti štajerske dežele, Lani je imelo obiskovalcev 3000; prvi seznam jih je izkazoval 654. — V Oseku v Slavoniji bo koncem maja velika slavnost pevskega društva .Lipa", katero bo takrat blagoslovilo svojo zastavo, — V Odesi na Ruskem so otvorili zavetišče za časnikarje in za stavce, uslužbene' pri listih. Zavetišče ima Puškinovo ime. — Na Nemškem so patentirali električni stroj, s katerim je mogoče prodajali pivo na vago. Tako jo prodajajo že po nekaterih krajih na pol kile in na deke! — Srbija šteje po zadnji štetvi 2,535.066 dul. Belgrad ima 75.161 prebivalcev. — Z Grškega je bii ušel neki na smrl obsojeni Tarissi. Bil je nekaj časa po svetu, sedaj pa se je vrnil sam domu ter je stopil pred sodnijo s pozivom, naj ga usmrte! Pač čudno! — V Ameriki živi neki Nosk Raby, ki je star že 129 let. Poznal je še VVashingtona. — V Črnem morju je treščila ladija .Svietljana" ob skalovje ter se potopila. 76 potnikov je izginilo v valovih, samo 11 se jih je rešilo. — Iz Budimpešte poročajo, da sla se v Hermanstadtu dvo-bojevala dva Častnika, katerih eden je bil ranjen s samokresom tako, da je kar na bojišču umrl. — V Italiji so prepovedali na • meravane shode proti trozvezi. — V Mek-siki v Querretaro so posvetili 11. t. m. kapelo, sezidano v spomin nepozabnega cesarja Maksimiljana. — Narodno gospodarstvo. .Goriška ljudska posojilnica' je imela v nedeljo ob 10. predpoldne redni letni občni zbor: ob pričetku je bilo navzočih 18, tekom zborovanja pa nad 50 članov. Vse deležne glavnice je 168.800 K; od te je bilo zastopane 61.500 s 1703 glasovi. Za sklepčnost je dovoljna le ena dcs&Una. Udeležba je bila torej prav obilna. — Predsedoval je g, dr. H. Tu m a, ki je po kratkem nagovoru (med katerim je dr. Franc Kos ušel iz dvorane) razložil račune za 1. 1900. Račune so dobili vsi člani tiskane *v roke. — Glavne številke smo že objavili v .Soči" in »Primorcu*. Opozarjamo pa še na celo bilanco, katero priobčimo na 4. strani. — Blagajna je imela prometa K 2,221.748 03. — Čistega dobička je bilo 18.908 K 15 v., t. j. toliko, kolikor še nobeno leto doslej. Temu treba pa še opomniti to-le: V reservni zalog naravnost je bilo pripisanih 749 K vstopnine, kar je tudi čisti dobiček. — Od vrednosti hiš se je odpisalo 716 K 80 v., dasi so v resnici mnogo več vredne nego po kupni ceni. Ali odpisalo se je po pravilu Vt%i.m zato je na papirju čisti dobiček za toliko manjši. Za popravke hiš, da so za toliko gotovo več vredne, se je izdalo nad 3000 K, ali niso se prištele vrednosti, marveč plačale iz navadnih dohodkov. Na tak način je čisti dobiček na papirju mnogo manjši nego je v resnici. In vendar je še večji nego vsako leto doslej I To kaže, kako lepo napreduje ta naš prvi zavod v deželi! — Reservni zalog znaša na papirju zdaj K 58.833-85; v resnici je mnogo višji. Tudi je na razpolago še posebe okoli 8000 K za morebitne žgube. — In rekli smo že prej, da sta obe posojilnični hiši v Gosposki ulici vredni najmanj 20.0QOKve6negosl;a ^jent-v bilanci. — (Vsi računi so bili soglasno odobreni.) Z ozirom na tako ugodno staiije in napredovanje naše ,Gor. ljud. pos.* bo mogoče vsako leto razdeliti v dobrodelne namene vedno večjo svoto. — Na tem občnem zboru so se dovolile te podpore: 1. Ravnateljstvu, da jih razdeli po svoji volji, 600 K, .Pevskemu in glasbenemu društvu* v Gorici 600 K (za nakup harmonija, glasovirja itd.), .Šolskemu Domu* v Gorici 500 K, visoko-šolcsm na Dunaju 200 K, visokošolcem v Gradcu 200 K, dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu 50 K. — V reservi zalog je šlo 7161 K 19 v. — Letos je šlo torej v dobrodelne namene 2150 K. Drugo leto razdeli lahko še več v obče koristne naprave v Gorici in na deželi, ker je popolnoma dovolj, ako se pripisuje v reservni zalog do 6000 K. Na tak način ostane v razdelitev po vec tisočakov. Narod potrebuje zdaj pomoči, a reservni zalog se lahko polagoma nabira, ko je itak že precej velik. V ravnateljstvo so bili izvoljeni z vsklikom vsi dosedanji gospodje, namreč: dr. H. Turna, prof. Ferd. Seidl, velepos. Anton. Pečenko, posest. Andr, Kopač in dr. Rudolf Gruntar; v nadzorstvo pa: Fran Blažon, želez, uradnik, And. Ga-bršček, veleposestniki: Maks Ličen, Jos, Pavletič in (na novo) Fran Kocjancic. • Iz teh vrstic je razvidno, kako lepo prihodnost ima pred seboj .Gor. ljud, pos," in kako lepih koristij more pričakovati od nje naše ljudstvo. Da, tudi rovnim občinam priskoči lahko na pomofi ob mnogoterih prilikah. Zato se mora veseliti tega napredka vsak resničen rodoljub. — Ravnateljstvo in nadzorstvo pa je v rokah izkušenih mož, ki se opirajo ob izurjene in vestne uradnike, zato je vse poslovanje tako uzorno in obeta za bodočnost velikih vspehov v vsoobči blagor goriških Slovencev. Kongres proti Rlkoltolltuiu, ki so je vršil pretekli teden na Dunaju, je »končan. Golovo ga ni kmalu zla, katero bt se bilo zajedlo v gospodarsko stran prebivalstva na sploh, nego je alkoholizem. Radi tega je ludi pievažno, da se pretresajo od časa do časa vprašanja, kako odpomoči temu zlu. Vsak človekoljub je sledil % zanimanjem zborovanju na Dunaju, katero je pokazalo marsikaj, kam zavede ljudstvo alkoholizem, Dr. Lčffler je sestavil statistiko, po kateri je dognano, da je pripisati večji ali manjši pijanosti: 55% progreškov radi razžaljenja Veličanstva, 77'7 % radi zoperstavljanja redarjem in redurstvenim uradnikom, 63** radi hudobnih poSkoclob, 56$ radi nevarnih pretenj, 35% radi omejitve telesne prostosti in 37% radi pohotnosti; polovico težkih telesnih poškodeb je pripisali pijanstvu, odstotki glede tatvine so majhni, Največ hudodelstev provzroči alkoholizem pri možkih v starosti od 20—30. leta. Ženskih pregreškov vsled pijanosti, s katerimi se ima baviti sodnija, je komaj 2%. Na Dunaju se je prisodilo tekom dveh let radi alkoholizma 294 let zapora. Kritični dnevi na lo stran so nedelje in ponedeljki. Govorilo se je obširno tudi o zdrav-ljanju alkoholistov; avstrijski udeleženci so ob tej priliki zahtevali uveljavljenje splošnega zakona proti pijanosti na podlagi načrta, kateri je izdelal sekcijski načelnik dr. Klein, avtor novega sodnijskega civilnega postopanja. Koliko stane vlakova lokomotiva ? — Marsikedo je premišljeval, ko se je vozil z vlakom, koliko stane stroj, kateri goni vlak s tako hitrostjo po svetu. Tak parni stroj z vozom za oglje (tendrem) stane, kakor je obsežen, 40—60.000 K. Streljanje proti toči. — Pred kratkim sem šel skozi Skopo na Krasu. Na potu sem dobil prijaznega in razumnega človeka; Govorila sva o gospodarskih vprašanjih in med tem tudi o streljanju proti toči. Pravil mi je, kako imajo stvar vrejeno na Krasu in trdil mi je, da je streljanje pri njih vedno pomagalo. —- Čudim se, da se v naši vipavski dolini nihče ne briga za to stvar. Letine so slabe, revščina pritiska, — naj nam še toča potiva, — kam vendar pridemo?! Morda je marsikomu upadlo srce radi lanske katastrofe, kojo je prizadela toča v Brdih, in to .kljub temu, da seje streljalo«, — ali dragi Vipavci, vzemite v roke letošnji koledar družbe sv. Mohora! Na str. 53. dob;te vse natančno popisano, k? iO se mora streljati, da pomaga. i — Ali je v Brdih tako uravnano, kakor za-I hteva stvar? So-li Brici tudi tako ravnali, I kakor se mora delati ? — Ne in zopet ne l Sami Brici so mi pravili, da ponekod celo smodnika niso imeli, kedar bi bilo treba najbolj pokati! No, potem se ni čuditi, ako se je pripetila nesreča. — Ljubi Vipavci, še' enkrat vas nujno prosim, preberite s pre-vdarkom spis o toči v letošnjem koledaru, potem pa organizujte se od Sovodenj gori do Lozic ter povsod napravite strelne postaje* po strokovnjaških predpisih. Za stvar naj bi: se v prvi vrsti zavzela naša županstva a 'temu gibanju naj bi kot požrtvovalni gospodje stopili na čelo za Goriško n. pr. g. Rubija z Vogrskega in g. Križman iz Dornber^ — za Kranjsko pa g. Iv. Božič iz Podrage in g. Punčuh iz Vipave. — Naši Brici pa naj gredo po začeti poti naprej! Strelne postaje naj zgostijo in streljanje naj spopolhijo. — Zadnji čas je, maj je uže na vratih, zato pa le hitro na delo, da se obranimo nesreče in mizerije! — Aide — toi, le ciel t' aidera 1 Koliko stane »oboroženi mir'? — Evropo stane vojaštvo lepe novce. Vsako leto stanejo vojaki evropske države 8 tisoč milijonov kron. Pri tem na milijone ljudi ne dela. Koliko je tu neproduktivnega imetka 1 Koliko bede bi bilo manj na svetu, ako bi se porabile te 4 milijarde za utešenje so-cijalne bedel l_ barija Sehutar* (brnesf Sirca poročena §otka, IS. aprila BOL Naznanilo. Podpisana si dovoljujem naznanjati tim potom slavn. občinstvu ter gg. odjemalcem veletrgovine z vinom ranjkega mojega soproga Ivana Da-kleva v Goric" da sem prevzela vodstvo trgovine sama ter da ostane tvrdka nespremenjena. Naznanjam tudi, da bodem skrbela pred vsem za izvrstno blago, s kojim mi bode čast postreči gg. odjemalce kakor doslej. V nadeji, da ostane slavno občinstvo v bodoče tudi meni naklonjeno, zagotavljam točno in kulantno postrežbo spoštovanjem udana Ivanka vd. Dekleva. Trgov.-obrfna registrovana zadruga 7. neomejenim jamstvom. V tiORICI, semeniška nI. št. I, I. mulstr. ----------.jjj.............._ Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47»% >n vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na. poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih iri drugih nervoznih boleznih, naj zahteva-knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franke v Selnv nunen - Apoteke, Franklin* A. M. Anton Pečenko Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič k Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Zahvala. Ob prebr^dki izgubi naše s > proge, ozlr. matere gospe Marijane Šekli izrekamo najsrčnejšo zahvalo I vsem sorodnikom, prečastiti duhovščini, gg. postrežnicam na I smrtni postelji in vsem onim, j ki so se spomnili na katerikoli način pokoj niče ter izkazali ji zadnjo čast in pozdrav. Jla Zivku, dne 11. aprila t90i. Žalujoča rodbina. ! Vrtna ulica 8 - pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom - Via Giardino 8 briških, dal fmatinskih in isterskih vinogradov. razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od S6 liu-ov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana --------------po dr# Zoltan-u (Zoltanovo mazilo). Že mnogo let znano, fgpešno učlnknjoco sredstvo, katero s e najbolje v orani pri p roti nu in rev-nmtizmii. Olajša in od-strm. i po kratki vpuiabi (kar dok-zujejn mnoga Vri« znalna in zahvalim pisma) celo mnogo let brez vspeha se zdravečo bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri «poSiljatvi znesku 2 K 80 vin. razpošilja franko le arnar Bela Zoltan, Budimpešta. Zaloga na Dunaj u, lekarna pri »Črnem medTedu" I, LiiRcck 3, Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. t Važ • i Važno za vsakega! Izvrstno sredsl I gr DURATOR 8 Podplati, s om namnzani (vi-ake Z tcdio <>nkr.it)j>ostimejo trpc/.niji, iiepreiuo • h elastični, (''evlj! oslancj • tudi po dolgi z v iinjlinljSem slatin. S Duralor se tloluo vpora lja pri vojaštvu i • in različni ¦ korjio aeijah. katerim se jo cddal j J v rabo komaj po dobri pret>kii>iiji istega. 5 Cana: 1 kovinska steklenica z nav. dilom J 1 in 2 kroni; po pošti fra- ko proti vposiljntvi j a) 1 krono 20 vin. S Dobiva se v vseh mirodilnicah J (drogerijah). • G I a v n a z a 1 o g a : 5 Dmug, 31. Goltlsteiii. I., Schuler-8 strassc 7. Budimpešta, Julius S Dobo, V. Lipo?: konit 1/b. J DobFe ure in po ceni! s 3-lelniin pismenim jamstvom -razpošilja na zasebnike Hanns Konrad. tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Kem. iz niklja fl. 3*75; ' srebrna ura It -m. fl. 5*80; srebrna verižic a fl. I 20; budilmk iz niklja H. t-9r>. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — llustrovan cenik zastonj! DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI, tvarirta je najboljša cikorija. 2A*UO'GiV IV.JEMČMll V LJUBLJANI, Cenjena gospodinja I Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov cikirij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kart, to je cikorija ali: „%ava družbe sv. Cirila in Metodu v Ljubljani'! wF&** Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANO JEBADlNU v Ljubljani. i (nasproti minski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovaJntco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene poirebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Na dež. jubiL razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo TI—TT Trama umit telmhib priprav JOS. YINDY6-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehov) Vinobrad-ka ulice !\A<> Klfi. se priporoča k popolnemu uzornernu prirej*© vanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča« jočih sprKal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jfavadne priprave so redno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnim« prosto. -3 Poprave IzvrSnJe po najnižjih cenah. Riccardo Brass GoFiea zaloga vin in špirita na debelo. Ulica VeUurinl štev. 11. DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prvo vrsto po nizkih cenah. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par m tvornice slada T. Frihlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan v Gorici — Rabatišče št. 20 — v Gorici. Priporoča se p. n. fiastitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 V3 litrov ter v plombovanih steklenicah po % litra. Tvrdka j& bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselj«, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z kdom preskrbljene 'podružne zaloge imata: g. Frane Furlan, gostilničar in posestnik na Goridiei pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani ____________Josip Rovan. V^arol prašči^ pekovski mojster in .sladčioar v Gorici na Komu št, S. Priporoča vsakovrstno pocivo, icolnCo za iiirui;iiic(». torte i. t. d. Priporoča s« slavnemu občinstvu za mnoKohrojna naročila ter obljublja solidno poslrefcbn po jako zmernih cenah. Fran Melinek zidarski mojster v Vlšnjovlku itev. 67 (v Brdih) so priporoča za vgnkorrstiiti zidarska del« bodisi novo zgradbe ali poprave po ugodnih conah. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulicit M. i Vin Strettn 1. P"iporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbijo iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrsto. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega /.doza, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vcnnorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. ©p* Postrežba točna. ¦— Ceno zmerno. -%« J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že »ce »It* Klet j pc.vscul r.iz^irj'tic. in m:U»> ihu/. o je. Ijrr h ii:aojk:tl > U\ lahko ii: milo -.s«'ia-kti.ofe •lonuu'«* sredstvo, k» fin \n\'ti to',i »ln"in tu nm (»m s »trav i« v j.ri z'ili n.i.elkih Hlaboira pn-liavljanju intrlpsnrtra x:i|trptj». Tth lr«)/i;ii*. Ii s» t.i-li h»kI in'<*ii..i-i lNernofer-jeT« kruvljtro ali Pfiprhorpr-jcvp krirfvtiliip kro^ljlcp maii!-. htani* škiitljica s 1,"» kro?ljirami 21 kr., 1 zavitek s 6 skatijirami 1 cM- •"» kr., p i naju1«-; ».jMi.i.mt-ia 2in->ku .-tam* s |.,.-,«n.u»' p <^\« pr>-•Jiljatvijo: 1 /autek 1 jrl«l. i'» kr.. _* zavitka 2 trM. 30 kr.. » zavitki « «rl«l. 35 kr., 10 zavitkov '.» irld. 25 kr. Navnd uporabe Je prilo?,t*n Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasso it. 15. Prosi se izrecno, f,J. Pserhofcr-Jeve edrajslne ItroslJIee** i na to paziti, da n pod|>i vsake Ska lji--p na navodila o uporabi stojcCi er z radoiinil >'rkan». zdravilo, dralilnept in krtpčojocepa učinka na želodec pri oviranem prenavljanju. 1 stekleni«« iS kr., 1 dvanajslorica steklenic i gld, J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, t •teklenic«'« 50 kr. rast la-e, 1 puSica 2 gld. najboljše 5reJst Zdravilni obliž za rane ^»ldtroria Balzam zoper ozeblino tSSS^fJ; poStnine prosto pt »iljn vijo 65 kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca razlnuj e, i -teklenica al) kr. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, I steklenica 40 kr. s poš'ninepr slo poSiljat-vijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparafiirMdreef!n Vivce, t liter koja-vina ali eliksirja 3 gld. V, litra 1 gld. «0 kr., '/¦ Htra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (l,r"Je življec»?ka esenea imeno* lllllllUia »ana). — Lahko razst pljujoce Razen tu mrnoranih preparatom so v zalogi Še vse v avstrijskih* »asnikih oglaene tu- in inoze ske farmaee ti ke speeijalitete ter se p eskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi lil v za ogi, * a zahtevanje točno i i i ajceneje. PoSiljatvo po poŠti izvršujejo se najhitreje, ako se denar prej vpošlje; vet^je naroebo tudi proti potzetju znesku. gH^* C'« m preje vpošlje denar (najboljše s postno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, negro pri poSlljatvah proti povzetju. 'ek 50 kr., s poštnin« . I Ion-pro-to poSiljatvijo Univerzalna Čistilna sol JiftS •edslvo