PRIMO: SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	„	n	A	1 *
Abb postale X gruppo “ V^Clltl OU IlF
Leto XVI. - St. 154 (4617)
TRST, torek 28. junija 1960
SZ zapustila razorožitveno konferenco v Ženevi in zahteva, naj o zadevi nujno razpravlja OZN
Pismo Hruščeva Eisenhoiverju in predsednikom ostalih štirih zahodnih vlad - SZ obtožuje zahodne države, da niso pokazale nobene želje do sporazuma in poudarja, da bi zadevo lahko plodneje obravnavali pred OZN - Zahodne delegacije se mislijo še dalje sestajati
mogoče dopuščati, da se videz pogajanj izkorišča kot krinka za politiko vojaških priprav in za pospešeno oboroževanje, ki jo vodijo militaristični krogi nekaterih zahodnih držav. Sovjetska vlada ne more dopuščati, da bi razorožitvem odbor služil v ta namen, m zato je prekinila svoje sodelovanje pri delu v Ženevi. Vedno pa je pripravljena udeležiti se pogajanj, če bodo ta koristila praktičnemu in plodnemu proučevanju razoro-žitvenega vprašanja in ne samo brezplodnim pogajanjem. Zahodne države si niso zadale za nalogo »razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom, temveč nadzorstvo nad oborožitvijo«. Zaradi tega je delo odbora desetorice v Ženevi postalo nekoristno.
Poročilo, ki so ga delegati petih zahodnih držav objavili, pravi, da je 47. seja odbora desetorice bila pod predsedstvom poljskega delegata, pozneje pa britanskega, in dodaja, da so predstavniki SZ, Poljske, CSR, Bolgarije in Romunije sporočili namen svojih
ŽENEVA, 27. — Sovjetska delegacija je davi sporočila, da se ne bo več udeleževala sej odbora desetorice c razorožitvi v Ženevi in je zapustila današnjo sejo. I-sto so storile ostale štiri vzhodne delegacije. Toda pet zahodnih delegacij je sejo nadaljevalo in objavilo celo poročilo v imenu odbora desetorice. Sporočile so, da bodo nadaljevale jutri svoje delo.
Voditelj sovjetske delegacije Zorin je izjavil, da je na konferenci nastal nedopusten položaj, ker zahodne delegacije še vedno odgovarjajo na sovjetske predloge z argumenti postranske važnosti. Zorin je dodal, da bi to vprašanje lahko plodne j e obravnavali pred Združenimi narodi, ter je poudaril, da se pred to organizacijo lahko udeležijo razgovorov tudi druge države.
Dalje je Zorin izjavil, da zahodne delegacije niso pokazale nobene želje, da bi izvajale resolucijo skupščine OZN, ki poziva na splošno in popolno razorožitev.
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je poslal v zvezi s tem vprašanjem pismo predsedniku Eisenhoiverju, Mac Millanu in drugim predsednikom vlad. VsoHina pisma ni bila še objavljena.
Agencija Tass je nocoj javila, da je sovjetski predstavnik v OZN Sovoljev zahteval od tajnika Hammar-skjoelda, naj vpiše razorožitveno vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine OZN. Izročil je Ham-marskjoeldu pismo, v katerem zunanji minister Gromi-ko zahteva, naj dnevni red 15. zasedanja glavne skupščine OZN vsebuje kot važno in nujno razorožitveno vprašanje in položaj, ki je nastal v zvezi z resolucijami, ki jih je odobrila skupščina 20. novembra 1959.
V zvezi z delom razoroži-tvene konference v Ženevi poudarja Tass, da so zahodni delegati nadaljevali sejo tudi po odhodu vzhodnih delegatov, kakor de se ne bi bilo nič zgodilo. Razen tega so zahodni delegati objavili poročilo,
«ki je očitno nezakonito«, v imenu odbora desetorice in so napovedali datum prihodnje seje.
V spomenici, ki spremlja zahtevo za vpis razorožitve-nega vprašanja na dnevni red OZN, kritizira sovjetska vlada zahodne države in poudarja, da ne kažejo nobene želje do pogajanj o razorožitvi ter hočejo razpravljati samo o nadzorstvu nad oborožitvijo. Spomenica obtožuje ZDA in njih zaveznike, da se na vse načine trudijo, da ovirajo sleherno praktično diskusijo o novih sovjetskih predlogih, in dodaja, da je očitno, da so zahodne države imele namen torpedirati razorožitveno konferenco.
Zatem pravi spomenica, da se postavlja vprašanje, ali je
vlad, da se ne bodo več u-deleževali pogajanj in so zapustili konferenčno dvorano.
Poročilo dodaja, da so zahodne delegacije soglasno dopustile navzočnost predstavnikov tiska na seji, ki se je nadaljevala pod predsedstvom britanskega delegata. Na seji so govorili predstavniki ZDA, Francije, Kanade, Italije in Velike Britanije. Delegat ZDA je predložil «program splošne in popolne razorožitve«. Ponovno se bodo sestali jutri zjutraj.
Ko so vzhodne delegacije odšle, so zahodne delegacije nadaljevale sejo pod predsedstvom britanskega delegata. Prvi je govoril ameriški delegat Eaton, ki je dejal, da je Sovjetska zveza razbila konferenco. Dodal je, da je Sovjetska zveza s svojim sklepom pokazala, da hoče razbiti delo konference in je «s tem pokazala svoj pravi o-braz, ki ne more biti obraz tistega, ki zagovarja razorožitev«. Eaton je dodal, aa je hotela Sovjetska zveza s svojo udeležbo na konferenci samo izvršiti dejanje propagande med množicami, in da so vsi tisti, ki so verjeli v sovjetsko iskrenost, slabo ravnali. Dodal je, da so ZDA pripravljene nadaljevati pogajanja.
Govoril je nato o poteku razprave v zadnjih dneh in trdil, da so ZDA bile pripravljene skrbno proučiti zadnje sovjetske predloge ter da so ravnale v realističnem duhu Dalje je Eaton izjavil, da je pred dnevi obvestil Zorina, da bo odpotoval v Washington, kjer bo poročal o stališču SZ in ostalih vzhodnih delegacij ter o stališču zahodnih delegacij. Davi pa je v privatnem razgovoru pred sejo sporočil Zorinu, da bo prihodnje dni predložen konferenci nov a-meriški načrt, sestavljen sporazumno z ostalimi zahodnimi delegacijami.
Francoski delegat Moch je trdil, da gre za sovjetsko propagandno potezo in je pripomnil, da pade vsa odgovornost za neuspeh na Hruščeva, ki je dal Zorinu navodila.
Novi ameriški načrt o «sploš-ni in popolni razorožitvi pod dejanskim mednarodnim nadzorstvom«, ki ga je obrazložil ameriški delegat ostalim zahodnim delegacijam, vsebuje tri razdobja, toda še vedno ne določa nobenega roka za izvršitev predlaganih ukrepov.
Prvo razdobje ameriškega načrta predvideva: 1. Ustanovitev mednarodne nadzorstvene organizacije v okviru ZN. Ta organizacija bi se razvijala sproti, kakor bi se izvajala
razorožitev. 2. Prepoved izstre- krilju Združenih narodov, ljevanja vozil, ki prenašajo Tretja stopnja pa bi vsebo-
orožje za množično uničevanje. 3. Skupnost ukrepov, ki naj preprečijo sleherni izne-nadni napad, zlasti z izmenjavo vojaških opazovalcev med Vzhodom in Zahodom. 4. Mednarodne inšpekcije vsakovrstnih vojaških oporišč na o-zemlju držav podpisnic. 5. Zmanjšanje števila vojaštva ZDA in SZ na 2 milijona 500 tisoč mož in primerno zmanj šanje števila vojaštva v ostalih državah. 6. Nekatere vrste orožja, o katerih se bodo morali sporazumeti, bodo morali vskladiščiti pod mednarodnim nadzorstvom. 7. Prekinitev proizvajanja atomskega materiala v vojaške namene, takoj ko bo nadzorstveni sistem razpolaga) s sredstvi, da se prepreči sleherna sleparija glede tega. 8. Sporazum med pod' Pisniki o proračunih in o vojaških izdatkih.
Drugo razdobje bi moralo vsebovati: 1. Zmanjšanje števila vojaštva ZDA in SZ na 1.700.000 mož. 2. Zmanjšanje atomskega, kemijskega, biološkega in drugega orožja na količino, ki bi se sporazumno določila. 3. Novo skrčenje vojaških sporazumov sorazmerno z zmanjšanjem vojaštva in vojaškega materiala. 4. Ustano. vitev mednarodne sile v o-
  Milinim  .....................................
Pojutrišnjem splošna stavka v Genovi in provinci
Vse antifašistične sile proti temu da bi se v Genovi vršil kongres MSI
V Palermu proglasili splošno stavko zaradi kritičnega gospodarskega stanja - PSDI nadaljuje z diskusijo - Nov rimski tednik v podporo centrizma - Hruščev piše Tambroniju
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Preteklo nedeljo je prišlo v Genovi do hudih spopadov med demonstranti in policijo, ki jih je skušala razgnati. Mladina vseh političnih strank ter demokratičnih, političnih in kulturnih združenj pokrajine je namreč demonstrirala proti dejstvu, da MSI namerava prihodnjo soboto imeti svoj kongres v tem mestu- To dejstvo je povzročilo izredno veliko ogorčenje med vso antifašistično javnostjo, da ni moč pričakovati, da bi se moglo poleči. Na področju Genove so se namreč vršile velike borbe z Nemci in fašisti, in za te svoje protifašistične zasluge je bila Genova odlikovana z zlato kolajno.
Za jutri je napovedano veliko protestno javno zbo-
rovanje na Trgu Vittoria, na katerem bodo govorili predstavniki PSDI, PSI, KPI, PRI in radikalne stranke; prihodnjega 30. junija bodo proglasili splošno stavko v vsej pokrajini, do konca meseca pa bo vrsta ma-
niiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Eisenhovverjevi običajni izgovori za neuspehe ameriške politike
Kakor običajno se je skliceval na ^mednarodni komunizem*, o katerem je dejal, da je doživel poraz z ratifikacijo pogodbe z Japonsko - Za sestanke državnih in vladnih poglavarjev «na neformalni podlagi*
WASHINGTON, 27. — Predsednik Eisenhovver je govoril nocoj po radiu in televiziji o svojin nedavnih potovanjih v tujino. Trdil je, da so ta potovanja ustvarila «bolj prijateljsko ozračje za medsebojno zaupanje med narodi». Dejal je, da so se po njegovem potovanju na Daljni vzhod od-nosi med ZDA. Filipini, For-mozo, Južno Korejo in Okinavo okrepili.	. .	..
Dalje je Eisenhower izjavil, da so prejšnji mesec v Pnn-zu »komunisti privlekli na dan lažne in pripravljene izgovore da razveljavijo vabilo za njegov obisk v Sovjetsko zve-
Z* Nadaljeval je:	«S svojimi
pekinškimi družabniki so se zelo trudili, aa povzročijo v Tokiu nerede, ki so japonsko vlado, da na a‘ gi nastalih pogojev Prel“'<:® svoje vabilo, ki mi je bilo že zdavnaj poslano, naj o -ščem tisto sestrsko demokracijo. Teh neredov,« je nadaljeval Eisenhovver, «ni povzročila Amerika. Mi v ZDA smemo storiti napake, da di grajali same sebe za tisto, kar delajo komunisti.«
Kakor običajno, je Eisenno-wer tudi to pot, kakor vidimo, obtoževal «komuniste« za neuspehe ameriške politike. Nadaljeval je: «Jasen d°ka?’ ki ga za nas imajo ti obiski, je močna opozicija, ki so jo komunisti razvili proti njim. Kar se tiče Japonske, mi je bilo kljub žaljivemu obnašanju nasilne in neorganizirane
manjšine zagotovljeno, da mi japonsko ljudstvo v ogromni večini želi izreči dobrodošlico
kot predsedniku države, s katero želi sodelovati in imeti prijateljske odnose.«
Predsednik je dodal, da je bil glavni smoter neredov v Tokiu doseči zavrnitev japon-sko-ameriške vojaške pogodbe. Dejal je: »Dejstvo, da so bili komunisti poraženi pri njihovih naporih, da preprečijo ratifikacijo pogodbe, govori v prid prihodnosti japonsko-a-meriških odnosov. Očitno ta Poraz mednarodnega komuniz. ma_ v veliki meri prekaša po važnosti blokiranje mojega predvidevanega obiska.«
Večino svojega govora je Eisenhower posvetil svojim potovanjem po Daljnem vzhodu. Dejal je, da »dokler svobodnemu svetu grozi komunistična dominacija«, je on mnenja, da bo vsak prihodnji a-meriški predsednik mnenja, da bodo medsebojni obisiki Predsednikov vlad prijatelj.
w ,dr*av velike vrednosti, V ..j 'kor bodo prispevali k solidarnosti «svobodnega sveta«. Dodal je, da pred koncem svojega mandata ne misli več obiskati tujine. Pripomnil pa je, da bi se vsekakor odpravil na pot, če bi v bližnji prihod-
koHščin^1816 nePredvidene o.
V zvezi z ženevsko konferenco o razorožitvi je predsed. ?	ie	za	Ameriko
ji v,	Potrebno stalno in
odločno poudarjati, da želi mir in da «še dalje žeh s4> sti za konferenčno mizo in se razgovarjati o specifičnih vprašanjih z vsakomer ki je prav tako pripravljen pogajati
da je mnenja, da se državni in vladni poglavarji lahko od časa do časa sestanejo, in sicer rajši na neformalni podlagi ter razpravljajo o širših vprašanjih in načelih. Lahko se tudi sporazumejo, da svečano odobrijo sporazume, ki bi jih prej pripravili po redni diplomatski poti. «Toda se. stanki predsednikov vlad niso učinkovit mehanizem za razvoj podrobnih določb mednarodnih pogodb in naša vlada jih ni nikoli imela za take.«
Predsednik je dodal, da na drugi strani videz dobre volje z obiskom nekega vladnega poglavarja lahko pogosfo-ma pripelje do ugodnih rezultatov, ki v veliki meri prekašajo rezultate normalnih diplomatskih konferenc. Pripomnil je: »Ti obiski so se pokazali učinkoviti pri okrepitvi vezi med državami, ki spoštu. jejo človeško dostojanstvo in ljubijo svobodo.«
Zatem je predsednik dejal, da bi vse, kar se je pridobilo s preteklimi obiski in kar se da pridobiti z vsemi prihodnjimi obiski, bilo naglo zgubljeno, če bi ZDA opustile svo. jo dosedanjo politiko v mednarodnih odnosih ali če bi zmanjšale svoje napore v pro. gramih za sodelovanje s svojimi prijatelji. Na koncu je izjavil, da je potrebno biti močni, toda »ne smemo pozabiti, da mir se ne da pridobiti samo z orožjem« »Biti moramo odločni, toda nikoli arogantni. Biti moramo lojalni, toda ne bojazljivi, vedno moramo razširiti prijateljstvo
se	v	dobri	veri«.	I	povsod, kjer se nam prijatelj-
Bredseanik je dalje izjavil, 1 stvo pošteno ponudi.:
nifestacij proti temu, da bi se kongres fašistov vršil v mestu, ki je s svojo krvavo borbo dokazalo, da jih ni trpelo niti takrat, ko so imeli v rokah oblast in orožje.
V Palermu pa je bila danes splošna stavka, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije, da bi podčrtale — kakor pravi njihovo sporočilo — «resnost gospodarskega položaja, ki vlada v mestu in na podeželju’. Začela se je danes zjutraj in se končala opolnoči. Med stavko je prišlo do hujših spopadov med stavkajočimi in policijo, pri čemer je bilo večje število huje ranjenih tako med stavkajočimi kakor med policisti. Policija je priprla večje število stavkajočih.
Na zasedanju centralnega odbora PSDI so danes nadaljevali z diskusijo na poročilo generalnega tajnika stranke Saragata. Vsi govorniki so se v glavnem strinjali s Saraga-tom glede politike levega centra, ki da mora ostati temeljni kamen politične dejavnosti social-demokratske stranke. Tudi glede odnosa do PSI so govorniki v bistvu ponavljali stališče Saragata, ki PSI sicer priznava določen razvoj v smeri »demokracije«, hkrati pa poudarjali, da je še precej oddaljen od pozicij PSDI, ki so baje edino zveličavne in neka nenadomestljiva legitimacija pravovernega socializma. Mnogi govorniki so tudi poudarjali, da je treba dati bližnji predvolilni kampanji izključno upravni značaj in se omejiti na konkretne programe, ki jih je moč uresničiti.
Nekoliko bolj zanimiv je bil govor namestnika tajnika PSDI Tanassija, ki je dejal, da bi glavno vprašanje diskusije ne smelo biti to, kar naj bi moral PSDI storiti nasproti drugim strankam, ampak to, kar mora PSDI biti in kakšno dejavnost mora razviti, da bi dosegel svojo okrepitev, kajti vse druge stranke naj bi hotele uničiti PSDI. Tanassi je podčrtal, da obstaja velika nejasnost glede politike levega centra in vlade levega centra. »Izbrali smo politiko levega centra, ki zatrdno ni lahka,« je dejal, »ker se je izkazalo, da s politiko demokratične solidarnosti ni moč rešiti niti vprašanja brezposelnosti niti razširiti demokratične osnove države.« Glede PSI je Tanassi dejal, da so mu dali nekatera priznanja, da pa še ni »prehodil vse poti, ki ga loči od demokracije«. Ob zaključku svojega govora pa je Tanassi dejal, da je naloga PSDI delati za »enotnost delavskega razreda v demokraciji in svobodi«, in samozavestno poudaril, da brez zmage socialdemokratskih idej »Italija in svet ne bosta mogla biti nikoli demokratična in ne bosta mogla rešiti najvažnejših
gospodarskih in socialnih vprašanj«.
Diskusija se bo nadaljevala jutri dopoldne, nakar bo Sa-ragat odgovoril na nekatere kritike, za popoldne pa je predviden zaključek zasedanja.
Jutri izide prva številka novega tednika »I giorni«. Izhajal bo v Rimu, njegov glavni urednik pa je Antonio Calvi. Prva številka prinaša članke Scelbe, Paola Rossija, Gaeta-na Martina in Micheleja Cif-farellija, odločnih zagovornikov centristične politike v vrstah KD, PSDI, PLI in PRI. Njen namen je torej jasen: pripraviti teren za vrnitev k centristični vladni koaliciji med temi strankami, kar tudi v svojih člankih odkrito zagovarjajo, češ da je to edino možna politika. Z namenom, da bi ublažili odpor proti centristični vladi, v kateri naj bi sodelovali tudi liberalci, Martino zatrjuje celo, da so li. beralci naklonjeni »zmernemu« programu socialnih reform.
Proti večeru je predsednik vlade Tambroni sprejel sovjetskega veleposlanika Kozireva, ki mu je izročil osebno posla, nico Hruščeva. Vsebina te poslanice še ni znana; verjetno pa gre za sovjetsko stališče v zvezi z odpoklicem sovjetskega delegata Zorina iz Ženeve, kjer predstavniki desetih dr žav razpravljajo o razorožitvi.
A. P.
vala izvedbo splošne in pO' polne razorožitve in določa: 1. Vojaštvo in vojaške naprave se morajo znižati na raven, ki je potrebna za vzdrževanje reda v posameznih državah. 2. Orožje, ki bi še ostalo, vštevši tudi orožje za množično uničevanje in zadevna vozila, bo uničeno ali spremenjeno v miroljubne namene. Mednarodna sila bo razpolagala z vrstami in količino orožja, ki ga bo treba določiti. 3. Vojaški proračuni bodo ponovno skrčeni sorazmerno z orožjem, ki bo še ostalo. 4. Izdelovanje orožja bo popolnoma ukinjeno, razen za potrebe mednarodnih kontingentov v okviru mednarodnih policijskih sil.
Popoldne so se delegacije petih zahodnih držav ponovno sestale, da pregledajo nastali položaj. Po njihovem mnenju, odbor desetorice še vedno obstaja in bo lahko samo odložil svoje delo na poznejši čas. Zahodne delegacije pčhvijo, da današnja prekinitev konference ne more pomeniti, da je odbor desetorice razpuščen. Pravijo tudi, da današnja prekinitev ni v skladu z resolucijo OZN od 29. novembra 1959, ki poziva odbor desetorice, naj predloži skupščini svoje poročilo.
Ameriški državni departma je objavil izjavo, ki pravi: »Današnji odhod sovjetskega bloka kaže željo, da se prepreči sleherna prihodnja diskusij* o vprašanju nadzorovane razorožitve v okviru konference desetih. To dejanje komunističnih delegacij je obsojanja vredno in razočarajo-če. Obsojanja vredno je, ker meče senco na upanje vseh norodov, ki iskreno gredo po poti miru. Razočarajoče je, ker dopušča resne dvome o iskrenosti komunistične želje za rešitev razorožitvenega vprašanja. Kakor je sovjetski blok vedel, so se zahodni zavezniki pripravljali, da predložijo desetim nekatere spremembe zahodnega načrta od 16. marca. Ta pobuda, ki temelji na naporih, da pride do sporazuma o nekaterih straneh sovjetskih predlogov od 2. junija, je bila storjena, da se najde skupna točka, na kateri bi pogajanja lahko napredovala. Razbitje spričo te volje zahodnih držav očitno kaže željo sovjetskega bloka, da pogajanja zaidejo v popoln neuspeh. Pet zavezniških držav vsekakor namerava ostati ob
I
Tako se je policija Tambronijeve vlade, ki jo podpirajo fašisti, zakadila v miroljubne proti, fašiste, ki so v Genovi javno protestirali proti temu, da se kongres MSI namerava
vršiti v tem mestu
UlMUlllllUšlllllllllllllllllllllllllllllIllIllIlIlllMUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllUIIIIIIIIIMIII
Včeraj v Beogradu
Prvi dan VI. zasedanja jug.-ital. mešanega odbora
Danes je na vrsti vprašanje šolstva - Italijanski parlamentarci v Zagrebu
nanašali na vse področje, kjer konferenčni”miši” 'če “so"'s k£ živi italijanska manjšina in ne munistične strani pripravljeni na rešitev razorožitvenega vprašanja, je pot še vedno odprta. Iskreno upamo, da bo sovjetski blok razmislil o svoji neodgovorni akciji in se spet pridružil zahodnim delegacijam v jasnem in trajnem iskanju pravičnega in trajnega miru. To bi pomenilo samo izpolnitev odgovornosti, ki jo imata obe strani do vsega človeštva«.
V pismu Eisenhowerju pravi Hruščev, da je sovjetska vlada prišla do zaključka, da je potrebno prekiniti njeno udeležbo pri pogajanjih v Ženevi in je sklenila sprožiti vprašanje razorožitve na prihodnjem zasedanju skupščine OZN. Jasno, da se bo v tem primeru postavilo tudi vprašanje sestave odbora o razorožitvi. Hruščev dodaja, da so zahodne delegacije, predvsem pa ameriška, zavzele takšno stališče, ki onemogoča napredovanje. Pripominja, da so si te delegacije »očitno zastavile nalogo storiti vse, da preprečijo sporazum o razorožitvi*. Zatem omenja Hruščev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — V Beogradu se je danes začelo VI. zasedanje mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma. Kot je znano, se odbor, ki je bil ustanovljen na osnovi člena 8 Posebnega statuta spomenice o soglasnosti, sestaja izmenoma v Rimu in Beogradu in razpravlja o vprašanjih, ki se nanašajo na narodne skupine na obeh področjih bivšega Tržaškega ozemlja da bi priporočil potrebne ukrepe obema vladama v smislu Posebnega statuta- Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve, Berislav Žulj, i-talijansko delegacijo načelnik Urada za zvezo italijanskega zunanjega ministrstva v Trstu, veleposlanik Confalonieri.
Na današnjem prvem plenarnem sestanku sta delegaciji po predhodnem sestanku vodij obeh delegacij, Žulja in Confalonierija, sprejeli dnevni red in podali poročilo o izvršenih obveznostih med V. in VI rednim zasedanjem.
Iz izčrpnega poročila jugoslovanske delegacije je razvidno, da so se ukrepi, ki so bili storjeni za nadaljnje izboljšanje položaja italijanske manjšine,
samo na področje bivše cone B.
Na dnevnem redu sedanjega zasedanja je: vprašanje šolstva, raba jezika narodnih skupin, vprašanje javnih napisov in vprašanje pravične zaposlitve pripadnikov narodnostnih skupin v javnih službah.
Poleg tega bo jugoslovanska itrlijanski odbor razpravljal o predpisih Posebnega statuta, ki se še ne izvajajo in o nekaterih pritožbah. Odbor bo jutri dopoldne pričel z razpravo prve točke dnevnega reda: o vprašanju šolstva na obeh področjih.
Člani jugoslovanske delega cije soglašajo z izjavo, ki jo je dal vodja italijanske delegacije Confalonieri tiskovni agenciji Ansa pred odhodom iz Rima, da je dolžnost obeh delegacij, da »iskreno proučita razna vprašanja, ki so v njuni pristojnosti, z željo, da se poiščejo najbolj prikladne rešitve, da se še bolj izboljšajo odnosi med obema državama*.
 ______________.	Medtem pa so člani italijan-
(Nadaljevanje na S. strani) ske parlamentarne delegacije,
      ...............................................
V Melunu se nadaljujejo razgovori
za pripravo prihoda Ferhata Abasa
Alžirci bi hoteli, da bi francosko delegacijo vodil Debr6 ali kak član vlade in da ne bi bili v njej samo vojaki - Številna posvetovanja v Kairu
PARIZ, 27. — Predstavniki alžirske vlade in predstavniki francoske vlade so imeli danes tretji sestanek v Melunu. Nov razgovor bo jutri popoldne. V poučenih krogih pravijo, da so danes govorili o sestavu francoske delegacije pri prihodnjih pogajanjih za usta-vitev sovražnosti. Danes sta bili dve seji: ena zjutraj, druga pa popoldne, ker so razgovore prekinili za kosilo.
V francoskih poluradnih krogih izjavljajo samo, da so pogajanja »zelo pritiskajoča«, voda potekajo v pomirjevalnem in konstruktivnem ozračju. Alžirski delegati uporabljajo telefon in teleprinter, ki sta neposredno povezana s predstavniki alžirske vlade v Tunisu. Pri tem seveda uporabljajo poseben kodeks.
Jasno je, da čeprav so po-
gajanja omejena na »tehnična« vprašanja o prihodu alžirske delegacije v Pariz, ki naj bi jo vodil predsednik alžirske vlade Ferhat Abas, nastajajo tudi važna politična vprašanja, ki jih obe delegaciji ne moreta sami rešiti in se morata pogostoma posvetovati s svojima vladama.
Kakor so se bili sporazumeli, potekajo pogajanja v največji tajnosti. Zato časopisje samo ugiba m poudarja, da prav gotovo govorijo o naslednjem; 1. Sestava obeh delegacij. Alžirci bi hoteli vključiti v svojo delegacijo tudi Ben Belo, ki je zaprt v Franciji. Toda Francija vztraja, naj bo namesto Ben Bele v delegaciji predstavnik alžirskih borcev, ker da gre za sklenitev premirja. Razen tega se Fer-hat Abas ne bi hotel pogajati
s francosko delegacijo, ki bi jo sestavljali izključno vojaki. Zeli, naj bi francosko delegacijo vodil predsednik vlade Debre ali pa vsaj kak član vlade. Razen tega bi hotel dobiti zagotovilo, da se bo lahko vsaj enkrat sestal z generalom de Gaullom.
V Tunisu izjavljajo v krogih blizu alžirske vlade, da so bili prvi stiki med predstavniki francoske in alžirske vlade «korektni». V istih krogih kažejo zadovoljstvo zaradi ukrepov francoske vlade, ki naj olajšajo uspeh naloge Bu-mendžela. Prav tako se strinjajo o absolutni tajnosti raz. govorov. V krogih alžirske vlade so mnenja, da se bo po povratku alžirske delegacije sestala vlada, kateri bo
(Nadaljevanje na 5. strani)
ki so gosti zvezne skupščine Jugoslavije, danes dopoldne obiskali tovarno traktorjev in strojev, kjer so se ^zanimali za razvoj delavske samouprave, zatem pa zvezno skupščino, kjer so se seznanili z delom skupščine in jugoslovanskim volilnim sistemom.
Popoldne .je italijanska parlamentarna delegačija odpotovala z letalom v Zagreb, kjer so člane delegacije pozdravili predsednik republiškega sveta Sabora Hrvaške dr. Zlatan Sremec, skupina poslancev in zastopniki italijanskega generalnega konzulata. Nocoj so bili člani italijanske delega cije, ki bodo jutri obiskali Reko in Opatijo, gostje na večerji ki jo je priredil podpredsednik Sabora Hrvaške Mrazovič.
Včeraj je italijanska delegacija obiskala kmetijski kombinat «Beograd», Petrovaradin-sko trdnjavo in Fruško goro, popoldne pa razstavo kemične industrije. Vodja delegacije, Al-disio, je po obisku razstave izjavil, da je na člane delegacije napravil velik vtis razvoj Jugoslavije. »Mi smo v kratkem času obiskali nekatere kraje in kmetijske organizacije, je dejal Aldisio, in smo ugotovili zelo vidne rezultate v kmetijstvu. Ta razstava govori o velikem napredku kemične industrije v Jugoslaviji, Trdno smo prepričani, da bo Jugoslavija v bodoči dobi ar.segla velike rezultate v gospodarskem razvoju. Sicer pa je to edino mogoče pričakovati cd ljudstva, ki s polnim
IHIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllUHIHIHinmi,,,,,!,,,,,,,,,!,!,,,,!,,,litim
Skupna izjava KP Vzhoda
srcem sodeluje v izgradnji in ki lako zelo ljubi svojo deželo.*
Na obisku v Jugoslaviji so v teh dneh tudi člani delegacije okraja mesta Modene. »i so se danes po osemdnevnem obisku v raznih krajih okraia Novi Sad sestali z odgovornim funkcionarjem novosadskega kraja, s katerim so se razgo-varjali o raznih problem n. Clan delegacije, predsednik občine Sassuolo, Umberto Ba-schieri, je izjavil, da so se člani delegacije v razgovorih z zastopniki posameznih občin seznanili z načeli komunalnega sistema in njegovim delovanjem v praksi. Dodal je, ia je izmenjava delegacij med obema okrajema zelo koristna. Delegacija okraja Novi Sad no avgusta vrnila obisk italijanski delegaciji.
Danes so se v Beogradu končali holandsko-jugoslcvan-ski razgovori, v katerih so v prisrčnem ozračju izmenjali mišljenje o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. V razgovorih med holandskim zunanjim ministrom dr. Georgesom Lun-som in državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovi-čem, so sodelovali tudi drugi ugledni holandski i,n jugoslovanski funkcionarji. Uradno sporočilo o razgovorih bo objavljeno po končanem obisku ho'andskega zunanjega ministra, ki bo jutri zvečer odpotoval v Zagreb, nato pa na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike maršal Tito.
Danes opoldne je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj priredil kosilo na čast holandskega zunanjega ministra, zvečer pa e Koča Popovič priredil sprejem v prostorih zveznega izvršnega sveta.
B. B02IC
MOSKVA, 27. — Agencija TASS javlja, da so komunistične partije, ki so se udeležile kongresa romunske delavske stranke, izrabile to priliko, da so si izmenjale misli o mednarodnem položaju in da bi potegnile iz tega ustrezne zaključke. Komunistične partije SZ, LR Kitajske in ljudskih demokracij so potrdile utemeljenost izjave iz leta 1957 in s tem veljavnost načela o miroljubni koeksistenci, da se je moč ogniti novi vojni in da je nujno o-hraniti budnost pred nevarnostjo vojne.
Tudi «Pravda» potrjuje v današnjem članku, da bo zunanja politika SZ in ostalih socialističnih dežel še nadalje temeljila na miroljubni koeksistenci in na zmagi komunizma brez vojne. «Pravda» dodaja, da je tudi kongres romunske delavske stranke potrdil stališče Hruščeva o miroljubni koeksistenci in o zmagi nad kapitalizmom z miroljubnimi sredstvi.
Na sprejemu, ki ga je priredila romunska delavska stranka v Bukarešti, je moral biti Hruščev izredno dobre volje, ko je med drugim predlagal bojevitim imperialistom starorimski recept hladne kopeli; povedal je, da mu je Bulganin (ki pripada proti-partijski skupini) nekoč dejal: «Nas je sedem, vi ste le štirje,« na kar naj bi mu Hruščev dejal: «V matematiki je to točno, v politiki pa je drugače«; da je ob priliki obiska v Angliji Selwynu Lloydu, ki ga je vprašal, če je res, da pošilja SZ Jemenu orožje, odgovoril: »Ali je res, g. Lloyd, da pošiljate orožje Iraku in Turčiji? Na vprašanje nekega novinarja, ki ie hotel veddfi, kakšno vlogo bi mogla Francija igrati med Vzhodom in Zahodom, naj bi Hruščev odgovoril, aa ne more igrati no-
bene vloge, ker de Gaulle skuša prevzeti vodilno vlogo v zapadnem svetu.
Tudi Mikojan, ki je sedaj na obisku na Norveškem, je na vprašanje nekega novinarja izjavil, da je tudi KP Kitajske ponovno potrdila skupno izjavo KP vzhodnih dežel iz leta 1957, v kateri je govora o miroljubni koeksistenci in o tem, da v sedanjih pogojih vojna ni neizbežna.
V izjavi se hkrati poudarja, d* je za komunistične partije borba za mir njihova glavna naloga in da bodo storili vse, da se ognemo novi vojni. Ko govori o prehodu iz kapitalizma v socializem v drugih deželah, skupna izjava poudarja, da »more v sedanjih pogojih delavski razred in njegova avantgarda premagati odpor reakcionarnih sil in u-resničiti miroljubno socialistično revolucijo, da pa je treba hkrati upoštevati možnost, da delavski razred zmaga v socialistični revoluciji po nemiroljubni poti«.
Skupno izjavo so podpisale Kp Albanije, Bolgarije, Madžarske, Sev. Vietnama, Vzh. Nemčije, LR Kitajske, Romunije, Sev. Koreje, Poljske, SZ in Češkoslovaške.
 «» ------
Černej izročil protest Couve de Miirvillu
PARIZ, 27, — Jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Darko Cernej je obiskal danes francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla, kateremu je izročil protest jugoslovanske vlade zaradi napada in zadržanja jugoslovanske trgovske ladje »Srbija* od strani francoske vojne ladje »Le Gascogne* 16. junija na odprtem morju v Sredozemlju.
Vreme včeraj: najviiSja temperatura 26.5, najnizja 19.4 stopinj«, zračni tlak 1015.3 se dviga, veter 5 ton jugozahodnik, vlage 61 od-stotkov, nebo 2 desetini poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 2*. junija
Zorama
Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 8.25 in zatone ob 22.22
Seja tržaškega občinskega sveta
Izvolitev novega odbornika Sprejeta resolucija o pokojninah
Zvišanje občinskega deleža pri veiesejemski ustanovi - 56 milijonov lir za osnovno šolo na Kolonkovcu ■ Danes zadnja seja pred počitnicami
Na včerajšnji seji tržaškega 'občinskega sveta so s prvim glasovanjem izvolili svetovalca KD Puppija za odobrnika za ekonomat namesto inž. Spac-cmija, ki je iz znanih razlogov odstopil. Občinski svet je nadalje z izjemo samega svetovalca dr. Zanettija izglasoval kompromisno resolucijo za izboljšanje pokojnin socialnega zavarovanja in odobril tudi vrsto sklepov.
Zupan je dejal, da predlaga odbor kot kandidata za odbor-niško mesto za ekonomat svetovalca KD Puppija, ki je že večkrat nadomestoval odsto-pivšega odbornika inž. Spacci-nija, kadar je bil po svoji službeni dolžnosti odsoten, ter da se zato že razume na posle tega oddelka. Nato je orisal postopek glasovanja, po katerem mora odbornik prejeti večino glasov navzočih svetovalcev; če ne, se mora glasovanje ponoviti in šele tretjič je izvoljen za odbornika svetovalec, ki dobi največ glasov. Vse to pa je bilo odveč, ker je Puppj prejel 27 glasov od skup. nega števila 52 navzočih svetovalcev. Tov. dr. Dekleva, socialisti in komunisti so se glasovanja vzdržali, ker je pač odbor domena običajne relativne večine. Glasovalo je torej 38 svetovalcev, od katerih so trije oddalj bele glasovnice, miisovci (8 glasov) pa so glasovali za svojega načelnika dr. Morellija.
V razprav; o vprašanju pokojnin INPS se je prvi oglasil dr. Zanetti (KD), ki je dejal, da se zaveda, da se oo pač zameril vsem, da pa bo glasoval proti resoluciji, češ da je treba »nekako pogledati stvarem v oči* in upoštevati dejansko stanje, kajti statistika pravi, da je bilo za leto 1958 v pokojninskem skladu 44 milijard primanjkljaja, letos pa ga bo najbrž še več. Po njegovem je treba ločiti med socialnim zavarovanjem in navadnim skrbstvom. Zavarovanje da je stvar delavcev, ki plačujejo prispevke, socialno skrbstvo pa da je stvar ur-žave oziroma vse skupnosti. Zato naj država najprej izpolni tudi svoje obveznosti do pokojninskega sklad?, kateremu dolguje okrog 240 milijard lir, s čimer krši tudi zakon.
S takšnim stališčem se ni atrinjal odbornik Gasparro, tudi demokristjan, ki je najprej
prebral kompromisno resoluci-ve (KPI) in Babillejeve (KD)
sad spojitve Radiche-
resolucije. Ta enotna resolucija poudarja v uvodu, da ;e večina pokojnin INPS nezadostna ter da je tudi precej delavcev, ki sploh ne prejemajo pokojnine in živijo v hudi stiski. Nadalje omenja, da so delavci iz pokrajin Trst, Gorica, Bočen in Trident še mnogo na slabšem od ostalih delavcev, in sicer zato, ker se je v teh pokrajinah uveljavil odlok št. 603 z dne 21. aprila 1919, s katerim se je v Italiji uvedel sedanji sistem socialnega zavarovanja, z veliko zamudo.
Zato izraža občinski svet željo, naj se pohiti s preureditvijo zavarovalnega sistema, naj se zagotovi zvišanje minimalnih pokojnin in naj se prizna stalna pokojnina tudi starim delavcem, ki nimajo sedaj do nje pravice. Svet tudi zahteva, naj parlament čimprej odobri zakonske predloge v korist delavcem v tržaški, goriški, tridentinski in bocenski pokrajini; zakonske predloge, ki o-mogočajo delavcem, da doplačajo pokojninske prispevke za čas od 1. julija 1920 do 1. marca 1926, in ki priznavajo pri obračunavanju pokojnin vojaško službo v bivši avstroogrski voiski za prve svetovne vojne.
Gasparro je zatem v odgovoru svetovalcu Zanettiju dejal, da se ni mogoče zadovoljiti z ločitvijo pojmov socialnega zavarovanja in skrbstva
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCH1 MI. TELEFON 93-808 IN «4-888 Poštni predal 569
PODRUŽNICA GORICA Ulic« 8. Peltlco 1-n. — Tel. 33-81
UPRAVA
TRST - UL. SV. FRANCI-SKA M. 20 - Tel. M. tf-3S8
OGLASI Cena oglasov: Z« vsak mm
v širini enega etolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnic« 00 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi »e naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna «90 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4000 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska letno 1440, polletno 720, črtrt-letno 360 din — Pogtnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trat U-5374 — Za FLRJ; ADIT. DZS, Ljubljana, «rl-tairjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 900-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat
^  '
ter da je tudi mnogo delavcev, ki so sicer redno delali, pa niso gospodarji redno plačevali zanje socialnih prispevkov. Tem delavcem pa je treba vsekakor tudi zagotoviti pokojnino. Za sodobna načela je značilna težnja, da se vsem državljanom zagotovi pokojnina, in sicer iz družbene solidarnosti. Od 5.600.000 oseb v Italiji, ki so presegle upokojitveno starost, dobiva pokojnino le 3.690.000 oseb, 1.910.000 pa jih je brez pokojnine. Kur se tiče višine pokojnine INPS, je treba upoštevati, da državno povprečje ne presega 12.000 lir na mesec, čeprav je treba priznati, da so se pred dvema letoma minimalne pokojnine zvišale od 3.500 na 6.500 lir za upokojence pod 65 leti jn od 5.000 na 9.500 lir za upokojence nad 65 leti. Ne glede na to pa je treba premostiti ločevanje med socialnim zavarovanjem in socialnim skrbstvom z vzvišenejšim pojmom socialne varnosti.
Zatem je med drugimi na kratko spregovoril tudi svetovalec Radich (KPI), ki je že na predzadnji seji orisal svojo resolucijo. Dejal je, da je občinski svet že decembra 1956 soglasno izglasoval podobno resolucijo ter da gre za socialno vprašanje, do katerega bi morali pokazati vsi človeško solidarnost in občutljivost. Sledilo je glasovanje z rezultatom, ki smo ga omenili že zgoraj.
Občinski svet je odobril tudi šest sklepov. S prvim sklepom se zviša občinski delež pri začetni glavnici tržaškega vele-
sejma na 15.000.000 lir, medtem ko je znašala doslej vsa glavnica samo 6 milijonov lir. Drug sklep se je tikal gradnje osnovne šole pri Kolonkovcu. Za to šolo sta bili razpisani že dve dražbi, h katerima pa se ni priglasilo nobeno gradbeno podjetje. Zato se je občina začela pogajati s podjetji, med katerimi se je podjetje Mottoni ponudilo, da zgradi šolo za 56.277.000 lir.
Svetovalci so odobrili tudi načrt za razširitev in podaljšanje Ulice Mauroner pri Kja-dinu, kjer ne morejo sedaj niti voziti vozila. Drugi odobreni sklepi so bili naslednji:	po-
pravilo bazoviške cerkve „a 1.580.000 lir, popravilo streh občinskih poslopij za 5 milijonov lir in nakup parcele družine Svetina pri Spodnji Magdaleni za 6.040.000 lir. Čez to parcelo bodo namreč napeljali priključke Acegata k naselju San Giorgio. Občinski svetovalci so postavili tudi več vprašanj, h katerim se bomo povrnili.
Na koncu seje je župan predlagal, naj se ustanovi komisija predstavnikov vseh skupin, ki bo proučila vprašanje občinskih upokojencev, za katere so predložili resolucijo nekateri demokristjanski svetovalci. Sporazumeli so se, da bo komisija proučevala to vprašan ie tudi poleti in da bo nato seznanila občinski svet s svojimi izsledki takoj v začetku prihodnjega zasedanja po počitnicah. Danes ob 19. uri bo zadnja seja občinskega sveta pred počitnicami.
Urnik trgovin 29. junija
Na praznik sv. Petra in Pavia bodo zaprte vse trgovine z naslednjimi izjemami:	mlekarne in
pekarne bodo odprte od 7. do 12., ribarnice od 8. do 12., mesnice od 6. do
11., cvetličarne od 8. do
13., slaščičarne pa od 8. do 21.30.
Brivnice bodo odprte do 13. ure, fotografi pa bodo delali ves dan, ker je birma.
Dr. Ž. Vodušek in A.Oluic na obisku v Vidmu
Včeraj dopoldne je generalni konzul FLRJ iz Trsta, dr. Ziga Vodušek, obiskal v Vidmu prefekta videmske pokrajine dr. Francesca Vecchija, videmskega kvestorja dr. Ni-cola Niccolisa in videmskega župana dr. Giacoma Centazza in jim predstavil novega konzula pri generalnem konzulatu FLRJ v Trstu, Aleksandra Oluiča. Kot smo že poročali, je prvi konzul A. Oluič nadomestil v Beograd premeščenega dosedanjega konzula Nikolo Kožula.
Skupščina Združenja pomorskih agentov
Zvišanje	pristaniš
bo prizadelo tranzitni promet
Polovica rednih pomorskih zvez t tržaškim pristaniščem odpade na tuje družbe
V soboto je bila skupščina združenja pomorskih agentov, na kateri je predsednik dr. Malazzi poročal o delovanju združenja za obrambo tržaškega pristanišča in okrepitev pomorskih uslug.
Predsednik je z zadovoljstvom ugotovil, da se počasi in postopoma veča število rednih pomorskih zvez, ki pa je še vedno nezadostno. Omenil je, da pristane v Trstu približno po sto ladij povprečno na mesec, od česar odpade okoli 25 odst. na državne pomorske družile, isti odstotek na privatne italijanske družbe, polovica pa na tuje družbe Iz teh podatkov je razvidna velika vloga tujih pomorskih družb v tržaškem pristanišču. K tem odhodom je treba prišteti še domače in tuje ladje svobodne plovbe, tako da se z njimi število odhodov poveča za približno 25 odstotkov.
Obširno je predsednik nato govoril o Javnih skladiščih in zlasti ostro obsodil predvideno povečanje pristaniških
V nedeljo 3. julija ob 9. uri bo na LOKVAH pri CEPOVANU
VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA poziva vse svoje člane ter vse bivše partizane, Iri so se borili na Trnovski planoti, (ki posedujejo obmejno propustnico), naj se udeležijo tega zborovanja.
tarif, ki bo stopilo v veljavo L julija. Združenje je naredilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi do tega negativnega ukrepa ne prišlo. Združenje je mnenja, da bo ta ukrep izključno negativen in da bo zavrl postopno izboljšanje, ki so ga zabeležili v zadnjih mesecih v pristaniški dejavnosti. To dokazuje tudi stališče združenja špediterjev, ki je sprejelo podoono stališče in ki je v prvi vrsti kritiziralo povišanje tarif za določene vrste blaga, katerega promet skozi Trst je najbolj ogrožen. V zaključku je predsednik navedel še vrsto konkretnih ukrepov za hitrejše in boljše odvijanje prometa v pristanišču.
Na skupščini so izvolili nov odbor in potrdili za predsednika dr. Malazzija, podpredsednika bosta Umberto Maraš ir. Marco Starcich, sv iki pa: E. Audoly, dr. G. t (a-rini, kap. C. Gerolimich, O. Penso in dr. E. Sperco, zakladnik pa G. Volpi. V nadzorni odbor so izvoljeni O. Guina, za predsednika, R. An-zillutti in S. Pietro.
Solidarnost ZDŽ z genovskim ljudstvom
Odbor Zveze demokratičnih žena je poklal Vsedržavnemu združenju italijanskih partizanov v Genovi pismo, v katerem pravi: «Odtoor naše zveze vas prosi, da izrazite genovskim ženam vso našo solidar-nost, ko vse genovsko ljudstvo skupno z ženami z upravičeno ogorčenostjo zavrača vse poskuse obnavljanja fašizma.
Naše mesto, ki je tudi odli-
Včeraj na velesejmu dan Brazilije
Brazilija namerava ustanoviti v Trstu tudi skladišče lesa
Sestanki brazilskega veleposlanika z oblastmi, gospodarskimi krogi in tiskom - Zasedanje načelnikov in inštruktorjev tečajev za strokovno usposobljenost
Del brazilskega paviljona
Danes bo na tržaškem velesejmu «dan Brazilije., torej države, ki uradno sodeluje na velesejmu s posebnim paviljonom v pritličju Palače narodov. Brazilsko razstavo je organiziral »Instituto Brasileiro do Cafe. iz Rio da Janeira, ki pa ima v gosteh še tri brazilske proizvodne inštitute. Med njimi je najvažnejši «In-stituto Nacional do Pinho«, ki se ukvarja z gozdnim gospodarstvom in notranjo ter zunanjo lesno trgovino. Zaradi tega je v brazilskem paviljonu videti poleg tradicionalnih vreč kave tudi vzorce eksotičnega lesa, kakao in druge proizvode, ki so namenjeni za izvoz.
Kot je znano, je brazilski inštitut za kavo v lanskem avgustu ustanovil v Trstu stalno skladišče za kavo, ki je plasiralo • na italijanski trg že več kot 250.000 vreč kave (vsaka vreča ima po 60 kg kf ve).
Že predsinočnjim je v naše mesto prispel brazilski veleposlanik v Rimu Hugo Gou-thier de Oliveira Goudin, ki sj bo danes ogledal velesejem. Veleposlanik je včeraj obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro in tržaškega župana dr. Franzila. popoldne pa je imel dveurni razgovor s predstavniki tržaške trgovinske zbornice in za-stopniki pomorske družbe «1-taha«. Takoj po teh razgovorih se je sestal s predstavniki tržaškega tiska, katerim je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je lahko obiskal simpatični Trst.
Glede razgovorov na trgovinski zbornici je brazilski veleposlanik dejal, da so raz-piavljali o raznih problemih, ki zadevajo razširitev trgovine med Italijo in Brazilijo, s posebnim poudarkom na Trst, ki predstavlja odskočno desko za razširitev trgovine tudi na druge države. Tako je ijied drugim omenil, da se iščejo r.ačini, po katerih bi kavo iz tržaškega sklad šča lahko neposredno izvažali tudi v druge države, zlasti v Srednjo
Evropo. To vprašanje sedaj proučujejo v Braziliji, vendar še ne bo tako kmalu rešeno, ker gre tu za razne težave fiskalnega in valutnega značaja.
Sinočnji razgovori so zadevali tudi vprašanje ustanovit-ve stalnega lesnega skladišča v Trstu, ki bi posredovalo eksotični les ne samo italijanskemu trgu, temveč tudi tujim tržiščem. Toda rešitev tega vprašanja je v glavnem cdvisna od brodnine, ki je danes absolutno previsoka. Brazilski veleposlanik je pri tem omenil, da bi bilo treba brodnino znižati od 38 na 24 dolarjev, kajti v nasprotnem primeru bi bil les v tržaškem skladišču predrag. Vso zadevo, ki so jo načeli v Trstu, bodo obravnavali še v Rimu in Rio de Janeiru, tako da pred tremi meseci prav gotovo ne bo rešena.
Končno je veleposlanik še poudaril, da bi lahko Trst postal izhodišče za izvoz, brazil-
skega kakaa v Avstrijo ter da obstajajo še druge možnosti za povečanje trgovine med obema državama.
Po ogledu velesejma bo brazilski veleposlanik imel dants ob 12. uri tiskovno konferenco, potem pa se bo udeležil kcsila, ki ga bo priredila ve-lesejemska uprava. Zvečer bo brazilski konzulat v sodelovanju z IBC priredil sprejem v llesljanu, in sicer za predstavnike lokalnih oblasti in gcsDOdarskih krogov.
Včeraj je bilo v sejni dvorani tržaškega velesejma tudi I. pokrajinsko zasedanje načelnikov in inštruktorjev tečajev za strokovno usposobljenost. Dopoldansko zasedanje je otvoril poslanec Narciso Sciolis, ki je predvsem prikazal in obrazložil nov zakonski osnutek o strokovni usposobljenosti, potem pa je govoril ravnatelj ENAIP o • vlogi inštruktorja in njegovih odnosih do učencev«. Dr. Sbuelz je nato razvil vprašanje vajeništva, potem pa je bila živahna razprava, v katero so posegli številni na zasedanju prisotni člani, ki so si kasneje tudi ogledali paviljon .F«.
Popoldne se je zasedanje nadaljevalo, in sicer s poročilom ravnatelja tržaškega ura' dn za delo dr. Luigija Taren-tini-Trojanija, medtem ko je zvečer ob 21. uri govoril Mr. Johnson z ameriškega veleposlaništva v Rimu o temi «Va-jeništvo — prvenstvena osnova modernih industrijskih procezjv«.
Za zaključek naj še omenimo, da oo nocoj ob 21. uri v sejni dvorani tržaškega velesejma prikaz pričesk, ki jih bodo p-.pravile učenke tečaja za frizerke pod okriljem EN ALC.
Jutri pa se bo začel vse-dižavni festival reklamnega filma.
O Včeraj popoldne se je 9-letni Sergio Rovatti iz Ul. Or-landini 42 igral s svojimi sovrstniki, pa mu je neki deček podstavil nogo in Sergio je padel na tla ter si zlomil desno roko. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dober mesec.
V nedeljo na velesejmu zasedanje o pohištvu
Ustvariti je treba italijanski stil in se izogniti severnim vplivom
V nedeljo je bilo v okviru velesejma pomembno tretje zasedanje posvečeno pohištvu, na katerem so obširno razpravljali o perečih vprašanjih, ki tarejo obrtnike in industrij-ce-proizvajalce pohištva. Velika večina govornikov je podčrtala, da je najbolj resno vprašanje kakovosti izdelkov, kar je tako uvodoma podčrtal predsednik zasedanja poslanec Dcsi. Treba je ustvariti pohištvo italijanskega tipa, ki se bo znalo izogniti severnim vplivom. Ta vprašanja so obravnavali skoro vsi govorniki, ki so podčrtali, da za sedaj ne obstaja vrsta domačega pohištva, ker tudi proučevanje lesa, njegove obdelave ni na taki ravni kot v severnih državah.
V tej zv 3zl so bila zlasti zanimiva izvajanja dr. Bergon-zonija, predsednika fedeiacije trgovcev s pohištvom, ki je kritiziral slabo pohištvo, ki se meče na hitro na trg, se proizvaja preveč in slabo, ker se posnema tuje izdelke. Potrošnja pohištva v Italiji dosega okoli 800 milijard lir na leto in je pri tej dejavnosti zaposlenih okoli 350 tisoč oseb.
Znani arhitekt Emesto N Rogers je priznal, da obstaja kriza tako pri arhitektih kot pri proizvajalcih. Potrebno je sodelovanje in da vsi delajo skupaj, da bi ustvarili italijanski stil. Po mnenju arhitekta naj bi ta stil odražal kulturne vrednosti italijanske družbe. Na vsak način pa je treba prenehati s starinskim pohištvom, ki je v bistvu laž, saj pomeni, da se ne zna narediti nekaj boljšega. Kot primer je arhitekt navedel tržaške tehnike in delavce, ki so vzorno opremili razne ladje in na primer motorno ladjo »Victo-ria* Tržaškega Lloyda.
Na zasedanju so bili prisotni vidni predstavniki tržaških oblasti in številni proizvajalci in trgovci s pohištvom iz Severne Italije.
Izžrebani dobitki na velesejmu
Prvi dobitek: Krasna postelja: dobil jo je Dino Italo Ltvi, Ul. Torricelli 9.
Drugi	dobitek:	Garnitura
ogledal;	dobila jo	je Marija
Luisa Velli, Ul. Giuliani 6.
Tretji	dobitek:	Lestenec;
dobila ga je Laura de Man-zin, Ul. Rossetti 8.
Četrti	dobitek:	Lepotilni
predmeti; dobila jih je Ma-riella Pugliese, Istrska ulica 44.
Peti dobitek: Lepotilni predmeti; dobil jih je Nicolo Tes sari, Ul Ghirlandaio 14.
kovano z zlato kolajno odporniškega gibanja, je na lastni koži poskusilo, kaj pomeni fašizem. Zato vam je naša zveza, ki se je ustanovila na odločno antifašističnih temeljih, tesno ob strani ter ponovno izpričuje odločno voljo, zavrniti vsak napad na demokracijo in mir. Prejmite naše najbolj prisrčne pozdrave.*
 « »
Brazilski veleposlanik župana dr. Franzila
Včeraj je župan dr. Franzil sprejel brazilskega poslanika v Rimu Huga Gauthiera de Oliveira Gondina. Brazilskega gosta je spremljal brazilski konzul v Trstu, g.a Margarida G. Nogeira.
Župan Franzil se je prisrčno razgovarjal z gostom ter mu daroval dragoceno zbirko zgodovinskih tržaških spomenikov.
Poskus samomora ali nesreča?
Ko se je včeraj zjutraj ob 3. uri 29-letni Ennio Monfag-gio vrnil na svoj dom v Ulici Cancellieri 12, je zavohal duh po plinu. Naglo je odprl vrata in pogledal v kuhinjo. Tu je zagledal nezavestnega na postelji svojega 25-letnega brata Giorgia. Ennio je odprl vsa okna, nato pa takoj poklical rešilni avto, s katerim si Giorgia odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli zaradi zastrupitve s plinom na II. medicinski oddelek s pridržano prognozo.
Ennio je povedal, da je njegov brat običajno spal v kuhinji in da ni zapiral glavne plinske cevi. Ne ve se, če gre za poskus samomora ali za nesrečen slučaj. Ennio je prišel domov prav v zadnjem trenutku, sicer bi našel brata Giorgia že mrtvega.
Koristni naslovi in tel. številke
Nov predsednik Acegata na obisku pri županu
Včeraj popoldne je župar, Franzil sprejel odv. Nina Faz-zinija, ki je novi predsednik upravnega odbora Acegata. Razgovoru so prisostvovali inž. Raimondo Visintin in računovodja Carlo Tivoli, ki je vcdil upravo Acegata po smrti bivšega predsednika upravnega odbora, dr. Lina Vlado-vicha.
Obnovitev delovne pogodbe pleskarjev
Danes se prično pogajanja za obnovitev delovne pogodba pleskarjev. Jutri pa bo oo 18.30 prva skupščina pleskarjev na sedežu v Ul. Ponda-res, kjer bodo razpravljali o rezultatih tega prvega sestanka z delodajalci. Sklepali bodo o morebitni stavki, v kolikor med razgovori z delodajalci ne bo izhajalo, da obstajajo stvarne možnosti za sklenitev delovne pogodbe.
PROSVETNO DRUŠTVO LONJER - KATINARA
priredi jutri 29. junija ob 20.30 v LONJERJU «pri županovih* vaško šalo v treh dejanjih
«VOZEL
»
PETRA PETROVIČA
Vljudno vabljeni
Občinski davčni urad: Ulica
Noj-dio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25-27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12.
( BAZNA OHVKNIHa)
Vodstvo Združenja Italija-ZSSR obvešča vse prijatelje, ki so obnovili člansko izkaznico za leto 1960, da je bilo dne 18. junija žrebanje brezplačnega potovanja v Sovjetsko zvezo med vsemi razdeljenimi in poravnanimi izkaznicami.
Nagrajena izkaznica ima štev. 10045 in je bila izdana v mestu Lueca.
MALI OGLASI
BRUS1N1 CARLO, Trst, Ul. Bat tisti 20. tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT ATLAN TIC in druge znamke. Plačllivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stro-je, kovinsko kuhinjsko opremo.
Občinski trošarinski urad:
Ul. del Teatrr 4 — tel. 35-520. * * #
Gasilci — 22-22
Rdeči križ — Trg V. Veneto
24-024
Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACFGAT (za okvare): 24-151
Redna letna skupščina »Assicurazioni Generali*
Poročilo o obračunu za 31.12.1959 - Povečan družbeni kapital
Pohištvo je na letošnjem velesejmu dobro zastopano. Na sliki vidimo eno od številnih jedilnic, ki jih razstavljajo industrijska in obrtniška mizarska podjetja v novem paviljonu »F*
Včeraj je bila v Trstu redna letna skupščina zavarovalnice «Assicurazioni Generali«, na kateri so govorili o obračunu za 31.12.1959. Iz poročila je razvidno, da se je delovanje zaključilo s kosmatimi dohodki v višini 1.729.402 lir, pri čemer predstavljajo življenjska zavarovanja 719 milijonov 587.332 lir. Pri prvi razdelitvi odpade na delnice 963 milijonov 640.300 lir (4 odst. na 12 milijard), sklenili pa so razdeliti še drugo dividendo v znesku 920 milijonov lir V celoti znaša dividenda 700 lir na akcijo od 4. julija dalje. Sklenili so tudi povečati družbeni kapital od 12 milijard na 13,2 milijarde z dodelitvijo akcij od 1. januarja 1960.
Glede poslovanja pa izhaja iz podatkov, da so inkasirali 1959 leta premij in drugih prispevkov v višini 74,88 milijarde lir in torej 4,78 milijarde več kot prejšnje leto. Povečala so se življenjska zavarovanja, težave pa obstajajo pri prometu.
 «»--------
Otrok izpil nekaj varekine
Otrokom pride vse pod roko in nikdar starši niso brez skrbi. Tako je včeraj popoldne 22 mesecev stari Nino Ko-sta, ki stanuje s svojimi starši v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, našel na tleh steklenico, jo odprl in popil nekaj varekine. Njegova 19-letna mati Sabina je naglo pritekla, ke,- je otrok jokal in poklicala rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico za dojenčke v Ulico Manzoni. O-trok bo okreval v treh dneh.
m » - ■ —•
Našli so tatu, ki je okradel bencinsko črpalko v Barkovljah
Agenti komisariata javne varnosti v Barkovljah so pred kratkim vodili preiskavo, da bi našli krivce raznih tatvin na tem področju. Med preiskavo so močno sumili, da je imel prste vmes tudi 21-letni Sergio Starc iz Ul. Lavareto 7U. ki je že v zaporu zaradi drugih stvari. Ko so dobili potrebno dovoljenje sodne ob-
lasti, so agenti prišli v zapor
in zaslišali Starca. Ta je takoj priznal, da je med aprilom in majem okradel 51-let-r.ega Egona De Baseggia, lastnika bencinske črpalke Aqui-ia v Mirnmaskem drevoredu. Nekega večera je Starec dvignil rolo ter odnesel iz blagajne 6.000 lir.
Ker je nekdo v istem drevoredu na enak način odnesel nekaj denarja drugemu prodajalcu bencina, so agenti začeli spraševati Starca tudi o tej zadevi, Starc sicer ni priznal te tatvine, pač pa je rekel, da se ne spominja več 'e zadeve.
( IZLETI )
IZLETI SPDT
V nedeljo dne 10. julija izlet v Kranjsko goro z izleti v Tamar, Krnico itd., tudi z žičnico. Vpisovanje v Rimski ulici 15-11. Za izlet zadostuje propustmea. Povratek čez Vršič, Trento tn Bovec in čez blok ob Nadiži v Čedad.
(DAROVI IN PKI»PKVIt|)
Namesto cvetja na grob pok Uršule Kuret daruje družina A. Pertot 2000 lir za Dijaško Matico.
IIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiihii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 26. In 27. junija s« je rodilo v Trstu 17 otrok umrlo Je 12 oseb, poroke so bile 4.
POROČILI SO SE; tesar Mario Felluga in šivilja Onorlna A-pollorvio, pek Virgllio Codiglia in prodajalka Andreina Climich, težak Ottavio Bianco in delavka Anna Giordano, železničar Otta vio Mattionu in podjetnica Artea Ba&sl.
UMRLI SO:	78-letna	Amelia
Hoereigmann vd. Lussl, 83-letnl Gabriele Adam, 63-letn! Gugliel-mo Longarolli, 49-letni Emesto Wojnaz, 48-letnj Mario Pozzarl,
72-letna Giovanna Hrvatin por. Rekar, 69-letna Regina VaTen-zhlzh por.__Lassini, 63-ietml Luigi
Smerdu, 63-letna Anna Slatich vd Botssi, 94-letna Anna Tomašiči) vd. Vitri, 67-letnt Giuseppe Lionelli in en dan stara Des de-rata Mascia.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
B.asoletto, Ul. Roma 16: Man zoni, Ut. Settefonlane 2; Marchiu, Ul. Gi inastica 44; Rovis i rg Goldoni 8 in dr, Rossetti, Ulica Combi 19.
PREDEN GRESTE
NA DOPUST
se naročite na
PRIMORSKI ONEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 — d n e v n a naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
( GLEDALIŠČA |
Slovensko gledališče v trstu
PREDSTAVI NA OBČINSKEM NOGOMETNEM IGRIŠČU V BOLJUNCU
J u t r i 29. t. m ob 20.30 Goodrich-Hackett
»DNEVNIK ANE FRANK«,
v četrtek 30. t. m. ob 20.30 Danilo Gorinšek
»SILNI BIČ*
KINO
Fenice 16.00 «Zemlja peče*.
Excelsior 16.00 «Tujec», Gregory Peck. Tecnraieolor.
Filodrammatico 16.30 «Mumija je oživela«, Steve Grant.
Grattacielo 16.00 icSissi, carjeva izvoljenka*. Rcmy Scbneider, J. C. Pascal.
Supercinema 16.00 «Pekel v sebi* A. Contrera Luparini.
ArcObaleno 16.00 ((Latinski mož*, Deborah Kerr, Rossano Brazzi, Maurice Chevalter.
Aurora 16.00 «Kartagena v pila-menih*.
Alabarda 16.00	«Amer i kan ec v
Parizu*, Gene Kelly in Leslie Caron.
Capitol 16.30 «Anketa na prvi strani*, Rita Hayworth, Antho-ny Franciosa.
Cristallo 16.30 «Krvniik», Robert Taylor.
Garibaldi 16.00 «Preko usode*, Glen Ford, Eleonor Parker.
Impero 16.30 »Geremiija, pes in vohun*.
Italia 16.30 «Crne nogavice tople noči*. Prepovedano mladoletnim.
Moderno 16.00 ((Bliski v soncu*, Susan Hayworth, Jeff Chand-ler.
Massimo 16.30 «SOS Pacific*, E-dy Constantine.
Vittorio Veneto 16.00 »Lepa nevesta*, Ava Gardner, Joseph Cotten.
Ideale 16.30 ((Začaran Zombiesov otok*, Boris Karloff, Beverly Tyler.
Marconi 16.30 ((Indijski grob*, Debra Paget. W. Reyer.
Savona 16.OO «Divji zahod*, Vic-tor Mature, Etaine 9tewart.
Odeon 16.00 »Tajno orožje 3. Reicha*, Kurd Kondrad.
Astra 16.30 ((Vražja misija*.
LETNI KINO
Skedenj 20.15 »Mož rikša*.
Marconi 20.15 ((Indijski grob*.
Garibaldi 20.15—22.00 »Preko usode*.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 28. t. m. ob 19.45 in ob 20.15 na prostem film:
Mož rikša
(L’uomo del rikscič)
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 28. t. m. ob 17. uri barvni film:
NAJDENKA
IZ POMPEJEV
(Latrovatella di Pompe.) Igrata:	MASSIMO Gl-
ROTTI in ALESSANDRA PANARO
Kinena
umna*
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem barvni film:
Korak pred smrtjo
(Ad un passo dalla morte)
Igrata: ŠTEVEN MARLO in LUANA BATTEN
Danes	vARC0BA LEN0»
DEBORAH KERR.
ROSSANO BRAZZI MAURICE CHEVAUER,
Latinski mož
i
TOM HELMORE Režija	Producent
JEAN NESULESCO-KARI. TUNBER6
CiNIMAScOPE
metrocolor
PRAVKAR JE IZŠEL DOLGO PRIČAKOVANI ANTON BAJEC — PAVLE KALAN
IH
-
Obsega 800 strani, cena je 1.400 lir DOBITE GA V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI
Po hudi bolezni i.as je za vedno zapustil naš dragi
IGNACIJ NOVAK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 28. t. i ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališ v Dolini.
ŽALUJOČA ZENA KRISTIN IN OSTALO SORODSTVO
Dolina, 28 VI.1960.
Ob jubileju deluvskegu samoupravljanja v Jugoslaviji
Deset let zelo uspešne šole za strokovno usposabljanje
800.000 delavcev in nameščencev je šlo skozi organe samouprave ■ Prihodnji petletni načrt zahteva nadaljnjih 900.000 strokovnih delavcev in tehnikov
Te dni slave v Jugoslaviji pomembno obletnico. Deset let je namreč tega, odkar je zvezna ljudska skupščina izglasovala zakon o delavskem samoupravljanju, kar je bilo pomemben dogodek ne le v jugoslovanskem merilu, pač pa v merilu vsega delavskega gibanja v svetu. S tem zakonom je bilo namreč uresničeno staro geslo delavskega gibanja «To-varne delavcem»J
Ko ob desetletnici izglasovanja tega zakona delajo v Jugoslaviji obračun, smejo s ponosom reči, da so dosegli velike uspehe. Trenutno je v jugoslovanski industriji in v lažnih podjetjih ter ustanovah 220.000 delavcev in nameščencev, ki so vključeni v raznih organih samouprave. V vseh desetih letih, ki so minila od zgodovinskega sklepa zvezne ljudske skupščine do danes pa je skozi organe samouprave šlo nad 800.000 delavcev in nameščencev. Ce vzamemo v poštev število delavcev in nameščencev, ki jih zaposluje jugoslovanska industrija, je število ogromno. Vendar je treba k temu dodati, da se je družbena samouprava iz podjetij razširila tudi v razne druge ustanove, nato preko svetov proizvajalcev celo v občinske odbore, okrajne ljudske odbore, republiške ljudske skupščine in v zvezno ljudsko skupščino, skratka v vso družbeno upravo.
Pomembnost delavskih svetov in družbene samouprave pride še bolj do izraza, če povemo, da delavski kolektivi v Jugoslaviji sodelujejo pri razdelitvi okoli 46 odstotkov sredstev družbene proizvodnje in pri razdelitvi oko -li 40 odstotkov nacionalnega dohoka.
Samo ob sebi se razume, da ta razvoj ni šel povsem gladko, Zamislimo si le razmere v letu 1950. ko je jugoslovansko ljudstvo komaj komaj zacelilo glavne rane vojne in revolucije. Ogromne investicije so terjale izredne žrtve in odrekanja. Družbena proizvodnja je v tem začetku intenzivne industrializacije naraščala komaj za 2,4 odst. na leto. Delovna sila v tovarnah, mislimo na strokovno delovno silo, je bila pičla, skromna, kajti znano je. da je predvojna Jugoslavija imela kaj malo srednje in višje kvalificirane delovne sile in še te je v času vojne veliko padlo. Da bi se to pomanjkanje nadoknadilo in da bi stalno nove in nove tovarne in podjetja dobile dovolj delovne sile, se je rekrutirala kakršnakoli delovna sila, prvenstveno nestrokovna ali slabo kvalificirana delovna sila, ki je komaj zapustila podeželje. Zato se je v prvih letih delavskega samoupravljanja močno čutil vpliv nove delovne sile. Neredki tovarniški delavec je v tej dobi stal tako rekoč z eno nogo v tovarni, z drugo pa še na svoji njivi. Se do pred kakim letom je to predstavljalo problem mnogih podjetij. posebno v manj razvitih predelih. O tem je jugoslovanski tisk mnogo pisal, o tem se je veliko govorilo in trdi danes se ne da še reči, da je to vprašanje v Jugoslaviji likvidirano, pa čeprav niti od daleč ni več tako, kot pred nekaj leti. V teh ljudeh, v novi delovni sili, je prišlo do močne, rekli bi kakovostno preobrazbe, ki se prvenstveno odraža v naglem naraščanju družbene proizvodnje, ki v zadnjih letih znaša kar 10,4 odstotka na leto in spada med najvišje naraščanje družbene proizvodnje v svetu. Del tega naglega naraščanja odpade seveda na vedno nova in nova podjetja, ki stopajo v obratovanje, toda del tega odpade tudi na večjo storilnost delavcev, ki so se strokovno usposobili in v novem sistemu — v sistemu delavske samouprave — zadobili novo miselnost.
Najmočnejši element vsega tega procesa je prav gotovo že nekakšno množična težnja Po višji kvalifikaciji, težnja Po večji usposobljenosti, želja po šoli in izpopolnjevanju. Vedno več je namreč ljudi, ki obiskujejo tečaje, strokovne šole in delavske univerze. Značilno pri tem je še to, da gre ta proces brez vsakega Pritiska, pa naj bi šlo za ekonomski ali upravni pritisk. Zamislimo si na primer, koliko mladeničev in deklet o-Pravi na raznih mladinskih akcijah šoferske tečaje, tečaje traktoristov in podobno. De-settisoči, stotisoči mladih delavcev, ki so pred kakim le-tom zapustili brez vsake stroke podeželje, opravlja danes srednje ali celo visoko kvalificirano delo v podjetjih, tovarnah. In vse to svoje znanje so si mladi delavci pridobili na tečajih in v tovarnah, torej ne v rednih strokovnih šolah.
Ce pa so mnogi delavci sko-2* leta in leta prihajali v to-v>me brez stroke in so se svoje strokovnosti priučevali gornji način, je ta sistem skoraj že mimo. Posebno v bodoče ta način ne bo več
prišel v poštev. 2e v zadnjih letih je bilo vedno manj delavcev, ki so prihajali neposredno s podeželja brez kvalifikacije in znanja, in vedno več onih, ki so s podeželja šli v industrijsko šolo ah na strokovni tečaj in šele od tod v tovarno. Zmogljivost jugoslovanskih strokovnih šol je že tolikšna, da se more v njih vsako leto izučiti raznih strok najmanj 70 tisoč mladih delavcev. To pa še vedno ni dovolj. Zato je šolanje in višje strokovno u-
sposabljanje delavskega razreda še vedno eno osrednjih vDrašanj dinamičnega družbenega razvoja Jugoslavije. Ta naloga je tako važna, da se ne glede na dosedanje uspehe v Jugoslaviji ne more reševati po klasičnih oblikah šolanja. Zato so tudi na tem področju napravili vrsto odločnih ukrepov in eden takih je tudi ta, da je delavcu, po opravljenem sprejemnem izpitu omogočen vpis na najvišje šole — na razne fakultete.
Drug način širšega usposabljanja je sistem delavskih ali ljudskih univerz in strokovnih centrov, ki postajajo vedno bolj važni. V minulem letu je razne tečaje na delavskih univerzah obiskovalo 960 tisoč tečajnikov. Ponekod se je dejavnost delavskih ali
ljudskih univerz tako razčlenila in razvila, da so ljudske univerze prevzele glavno kulturno dejavnost področij.
Za konev bomo navedli še en podatek, ki je glede tega značilen. Z letošnjim letom se zaključi petletni načrt, ki pa bo izpolnjen v samih štirih letih. Nato se začne prihodnji petletni načrt. Po predvidevanjih bo v prihodnjih petih letih jugoslovansko gospodarstvo potrebovalo nadaljnjih 900.000 novih nižjih in višjih strokovnih delavcev in tehnikov. Vsi ti ljudje bodo morali zato skozi nižje in višje strokovne šole. Ko bo jugoslovansko gospodarstvo, predvsem industrija, imelo toliko in tako kvalificirano delovno silo, bo delavsko samoupravljanje še veliko več pomenilo.
Na festivalu jugoslovanskega umetniškega filma v Puiju bo »Triglav film* sodeloval z novim pravkar dokončanim mom »Akcija*. Levo član SG v Trstu Jožko Lukeš kot partizanski komandant, desno Lojze Rozman kot Ciril
liiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pereč problem modernizacija italijanskega cestnega omrežja
Visoka cestnina na Sončni avtocesti odvrača od nje kamioniste in turiste
Cestnina za Fiat 1100 je enaka ceni voznega listka drugega razreda na državnih železnicah - Ob nedeljah je cestnina dvojna
Avtomobil drvi na vso moč po lepi in široki avtocesti pro. ti Bologni. Pred nami je le malo avtomobilov in nobenega kamiona, tako da lahko brzimo z vso silo. Na naši desni je ozek zeleni pas in na drugi strani tečejo avtomobili v nam nasprotni smeri. Po določenem času zagledamo v daljavi stekleno stavbo, ki je postavljena nad cesto. To je »avtogrill*. okrepčevalnica, ki jo je družba Pavesi postavila v bližini Fiorenzuole d’Arda. Na obeh straneh ceste so široki parkirni prostori in stop. nice vodijo v restavracijo, ki je zelo moderno opremljena in s katere si lahko ogledamo za sedaj še skromen promet na spodaj tekoči avtocesti E-dina hiba te restavracije je... v previsokih cenah. A kaj ho-
čemo, edine restavracije na! strijsko razvite pokrajine s
trasi so te in ako se kdo hoče okrepčati mora tudi globoko seči v žep.
Treba pa je tudi plačati za vstop na avtocesto, oziroma takrat ko se oddaljimo od nje, ko ugotovijo uslužbenci na izstopni postaji koliko kilometrov smo vozili po tej moderni cesti. In tudi tu moramo globoko seči v žep. Pomislite: za vožnjo s Fiatom 1100 mo-roma plačati na «Sončni avtocesti* cestnino, ki je enaka ceni voznega listka drugega faz. reda na državnih železnicah. Cestnina se seveda ne menja ako so v avtomobilu ena ali štiri osebe.
Država, ki je izdala milijarde za gradnjo te ceste, je predvsem nameravala povezati s hitro cesto severne, indu-
prestolnico in z Neapljem. Seveda bo morala avtocesta služiti tudi turističnemu prometu. Na prvem delu trase, ki je že nad loto dni v prometu, in sicer na delu od Milana do Bologne, je bilo sicer število vozil visoko in se dviga iz dneva v dan, vendarle pa niso dosegli namena razbremeniti starodavno vzporedno «Via Emilia*, na kateri je promet' še vedno kaotičen. To bi se sicer lahko izpremenilo, toda cestnina na Sončni avtocesti je previsoka in vsakdo ki ima kaj opravka s kamionisti ve, da je vsak tisočak težko zaslužen in da za mnoge pomeni ta tisočak plačilo obroka kamiona. Zaradi tega raje porabijo nekaj časa več za vožnjo, raje vozijo po nevarnej-
lilliimilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiilliiiHiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiilimHiHiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiimiiim
Uvajanje novih praznovanj in novih običajev v SZ
Tudi sovjetska mladina hoče živeti	m
4 Praznik polnoletnosti in cPoletni dnevi» - Več pozornosti družinskim dogajanjem
MOSKVA, junija — Sovjet, skc psihologe in družbene delavce vse pogosteje zaposluje vprašan je, kateremu dolgo časa iti bila posvečena potrebna pozornost. V bistvu gre za zelo preprosto vprašanje: mnogi stari običaji so bili zavrženi: mnoge navade in praznovanja so se spremenila, novih pa še ni dovolj ali pa še nimajo svojega določenega posebnega lepega in — zunaj ne ceremonialnega značaja.
Nekoč se je to morda zdelo malo važno. Važnejša je bila delavska dimenzija človeka, medtem ko drobne male radosti, beli cvetovi češenj, drage pozornosti, skromni dogodek osebnega uživanja, povsem človeške proslave, dnevi, ki ostajajo v prijetnem spominu, tako rekoč niso prihajali na dnevni red ali pa so bili na njegovem skrajnem koncu.
Toda mladi so se zganili. Lepota je potrebna njihovim letom, ki so že sama po sebi edinstveno lepa. Da bi se o-krasilo suho čitanje poročnega protokola pri poročni registraciji, da bi ostal bolj lep spomin na ta dan velikega preobrata t> življenju vsakega posameznika, so bile uvedene «komsomolske svatben, ki imajo celo svoj preprosti obred in ki so nekaj novega in lepšega v primerjavi z včerajšnjim. V Leningradu so odprli zelo bogat in razkošen «poroč. ni dvorec». Najvažnejše pa je to, da je sklepanje zakonskih zvez postalo bolj svečano, da je povezano s ceremonialom in da je kot dogodek povsem izdvojen iz vsakodnevnosti.
Toda na severu države so šli v tem pogledu še dalje. Postopno so uvajali nove in posebne stvari, za katere se zdi, da danes najbolj odgovarjajo potrebam, željam in okusu sovjetskega člotieka.
POVORKA MLADIH
V neki vasi padejskega rajona Estonije so se leta 1957 16-lefni mladinci in mladinke odločili, da prvič v svojem kraju ustvarijo zase nov praznik, praznik njihove skupne polnoletnosti. Priljubljenost te pobude se je hitro razširila. Ze naslednje leto se je tako imenovani «poletni dan», katerega praznujejo vsi oni, ki za sebe ne mislijo, da so še
otroci, razširili na 27 rajonov, i PREDAJA ALBUMOV v lanskem letu pa so ga pra-1 Program proslav dneva pol-znovali že v 68 estonskih me- j noletnosti vsebuje tudi svečano predajo, v prisotnosti ro-
stih.
Komsomolske organizacije so se lotile organizacije teh praznovanj tudi v letošnjem letu in pripravile so zelo obsežen program za proslavanje praznika polnoletnosti in »poletnih dni*. «Poletni dneoi* se izkoriščajo za poučne ure mladini o Oktobru, Partiji, Komsomol u in morali. Prav tako ji razlagajo kako se je treba vesti na delu, obnašati doma in na javnem prostoru. Dajejo ji tudi nasvete o okus. nem oblačenju.
Sele polnoletni lahko sprejemajo tudi goste. Z njimi se razgovorjajo uradniki in no-vatorji, veterani revolucije, pisci, umetniki in komponisti. Velika pozornost je posvečena tudi športu m izletom. Predvideni so tudi skupni odhodi na taborjenja. Organizirajo karnevale na vodi ter nočne sprehode v povorkah z baklami. Višek proslave je na zadnji dan »poletnih dni*. Tedaj vsi tisti, ki jih družba prizna, da so od tega leta dalje polnoletni, defilirajo v sla ts nostni obleki skozi svoje mesto ali vas. Kot piše »Pravda«, jim tega dne čestitajo partijski voditelji, delavci, prijatelji in sorodnik i.
diteljeo, prijateljev in tovari. šev, posebnih albumov za to priložnost. Na tisoče estonskih deklet in mladeničev bo sprejelo to darilo s posvetilom: »Dragi prijatelj, postal si polnoleten. Sedaj imaš vse pravice sovjetskega državljana in prevzemaš prve obveze pred domovino in narodom...«.
Tudi v Letoniji so sprejeli ukrepe za vzpostavljanje novih praznikov, za razvijanje in afirmacijo novih običajev in obredov. Poleg dneva polnoletnosti praznujejo tudi «dan novorojenih«, sklenili pa so, da bodo uvedli tudi #dan spomina na umrle«.
Doživljaji v družini postajajo vse bolj predmet zanimanja in naporov, da se zaznamujejo na poseben način. O-čitna je želja, da se praznina v tem smislu kar najprisrč-neje zapolni. Zanimivo je tudi, da se diskusije in predlogi ne nanašajo samo na vzpostavljanje novih običajev in obredov, pač pa, da se na širokem področju razpravlja o splošnih vprašanjih, ki se tičejo človeka, njegove vzgoje, o-kusa, skratka intenzivnega oblikovanja njegovega lika za bodočnost.
ši cesti, kot da bi, zapravili I ceste iz Turina v Milan in iz tisifih nekaj tisočakov za cest. Milana v Brescio, nino. Družba ki upravlja J Zelo važno središče italijan-
Sončno cesto, je sicer skušala na razne načine privesti kamioniste na to cesto, lani novembra z desetdnevno brezplačno vožnjo, nato z znižanimi cenami in z obročnim odplačevanjem. A če je bila v «desetdnevnici kamionista* Sončna avtocesta polna kamionov, jih je sedaj na njej le malo. In za Vio Emilio se dandanes država skoro več ne zmeni, tako da je v mnogih krajih cestni tlak zelo slabo oskrbovan in nevaren za pro- , met.
S cestnino na Sončni avto- j cesti je križ. Ob nedeljah ko velja na vlakih doplačilo za zimsiko pomoč brezposelnim, je treba tu plačati dvojno voznino. Le v zadnjem času so oprostili tujce plačila tega posebnega davka in v teh dneh gre tudi zelo malo italijanskih avtomobilov nanjo. Plačilu voznine se ni mogoče izogniti, kajti ob cesti je razpredena dva metra visoka mreža, ki ne dovoljuje bega s trase.
Sončno avtocesto nadaljuje, jo proti Firencam in verjetno bo že letos tudi trakt Bolo-gna-Firence izročen prometu. Ze v redu je tudi trakt Rim-Neapelj, na trasi Rim-Firence pa niso niti pričeli z deli ker niso še rešili polemike med raznimi mesti, ki se potegujejo, da bi cesta tekla mimo n:ih.
V pristojnih krogih nameravajo v prihodnjih letih podaljšati Sončno avtocesto do Reg-gio Calabria; tako bi valorizirali tudi lepo kalabreško obalo, ki je danes daleč od vseh modernih zvez, kar seveda ne privablja turistov, ki bi lahko prinesli precej denarja v te zapuščene kraje. Tudi na Siciliji gradijo dve avtocesti in sicer od Palerma do Cata-nie in od Catanie do Messine.
Seveda pa je treba dati večjo važnost vprašanju avtocest v severni Italiji, kjer je promet zavzel tak obseg, da je skoro nemogoče voziti po starih cestah, ki so jih zgradili pred petindvajsetimi leti in ki so bile moderne za tiste čase, ne pa za današnje. Tako so pred kratkim izročili prometu celotno traso avtoceste Milan-Genova, ki je po gradnji slična Sončni avtocesti. Gradijo tudi traso avtoceste Brescia-Padova in ko se vozimo z vlakom po teh krajih vidimo celo vrsto mostov, nadvozov in podvozov, ki so že dokončani ali ki jih aokon. čujejo. V številnih krajih je tudi trasa že asfaltirana, tako da ni več daleč dan ko bodo otvonli vsaj posamezne dele te ceste. Istočasno modernizirajo tudi predvojne avto-
skega prometa je Bologna, ki bo po predvidenih načrtih postala središče sistema italijanskih avtocest. Sončna avtocesta jo bo vezala z Milanom in s Firencami. Jadranska avtocesta jo bo vezala z Ancono in kar se te tiče je . bila že ustanovljena družba, v kateri imajo svoje deleže država, zainteresirane občinske in pokrajinske uprave ter nekateri bančni zavodi; druga avtocesta bo vezala Bologno z Ra-venno, ki je v zadnjih letih razvila svojo industrijo in svo. je pristanišče, ki že močno konkurira beneškemu in tudi za to cesto so že pripravljeni načrti. Končno bo Bologna povezana z avtocesto s Padovo, od koder bo moč priti do Trsta in Vidma na eni strani in do Milana po drugi. Nemški in avstrijski krogi so zelo zainteresirani na gradnji avtoceste Brenner-Verona, posebno če pomislimo, da je podaljšek te ceste na avstrijskem in nemškem ozemlju že popolnoma moderniziran.
Na drugi strani pa se lokalne oblasti zavzemajo tudi za gradnjo avtoceste Turin-Pia. eenza-Mantova-Padova, ki bi služila bodisi za promet iz pristanišča v Genovi proti severovzhodnim pokrajinam, bodisi za povezavo med turinski-mi podjetji in trgom v srednji Italiji.
Seveda so za to potrebne številne milijarde in kar tako jih ni mogoče dobiti. Vlade so spale do pred nekaj leti in le po številnih protestih so se lotile obširnega načrta. Kdaj bo ie najnujnejše dokončano ne vemo, toda promet zahteva čim krajši termin.
m. v.
Jedilni list rasnih narodov
Želite želodec mladega mroža?
V nekaterih delih Sahare cenijo omako is pepela posušenih miši, na Javi pa pečene kuščarje
Kar se tiče hrane, so prav gotovo Eskimi najbolj štedlji-vi. Kitovo olje jim služi za gretje kolib (ki niso nič drugega kot kupi snega), za razsvetljavo in zabelo. Pri Laponcih ni svečanega kosila brez predhodne zakuske, ki sestoji iz surove zmrznjene ribe, ki roma iz roke v roko vsakega povabljenca, tako da jo vsak izmed njih nekoliko odgrizne. Temu sledi puding, narejen iz mroževe masti. Glavni specialiteti pa sta želodec mladega mroža, napolnjen z mlekom, in želodec severnega jelena. Poudariti pa moramo, da želodec ni očiščen ter je poln trave in mahu, kar jelenov želodec še ni prebavil.
Na Javi se nahaja posebna prsta zemlje, iz katere delajo jirebivalci raznovrstno pecivo. V teh krajih so posebna poslastica pblži-slinavci, pripravljeni s sadnim sokom. Veliki, na ražnju pečeni kuščarji, ki jih posujejo s papriko, so za Ma-lajce izvrstna specialiteta. Tudi Spanci trdijo, da so kuščarice izredna poslastica.
Največji sladokusci so brez dvoma Kitajci. Pri velikih jedilnih svečanostih se poslužujejo izredno majhnih krožnikov in skodelic, ki bi bile bolj primerne za palčke kot pa za odrasle ljudi. Razumljivo je zato, da se na Kitajskem servira pri svečanih pojedinah 60 do 70 najrazličnejših jedi. Med stotinami specialitet kitajske kuhinje, je najbolj priljubljena lakirana tačka s hrapavo kožo.
Priljubljena jed so tudi gnezda lastovic, jeziki papig ter posebna vrsta kač, ki ima-
jo baje bolj okusno meso kot je kuretina.
Crna Afrika nima bogate
kuhinje, je pa zanimiva. Najbolj tečna hrana nekaterih črncev je ječmen, kuhan v žarkem maslu. Cim bolj je maslo žarko, tem boljša je jed. Zamorci jedo krokodilovo, nosorogovo in slonovo meso. Izredno priljubljena je slonova noga, slonovo mast pa uživajo surovo. Mast ovijejo v velik list, ki ga pokrijejo z zemljo ter dajo na žerjavico za dve uri. V nekaterih delih Sahare posebno cenijo posebne vrste omako, ki ji pravijo agoinbo«. Sestavni del le omake je iz posušenih miši narejen pepel.
V Iranu je posebno priljubljena kurja juha, v kateri so zakuhani mandeljni, žafran in sladkor. V Iraku jedo pri vsakem kosilu dateljne kot pri nas kruh.
V največjih svetovnih hote-'ih je najdražja hrana morska kornjača, medtem ko se ne bi noben hotel upal ponuditi gostom navadno želvo.
Medtem ko zatrjujejo Arne-rikanci, da znajo pripraviti piščance na šestdeset različnih načinov, se Italijani ponašajo, da prirejajo «pašto šuto« na 67 načinov. Francija je, po pravici ali ne, znana po svoji najboljši kuhinji na svetu, toda francoski rezanci tn riž so podobni lepilu. Sicer pa slava neke kuhinje počiva na lovorikah druge. Znana dunajska kuhinja je na primer tesno povezana z grško, od katere je prevzela pripravljanje slaščic in cmokov. Za pripravljanje cmokov so pa spet Cehi neprekosljivi.
iiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKiitiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiimmnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiHiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
V poklicnih zadevah bo precej napetosti. Vsako večjo odločitev preložite raje na poz-
nejši čas. Popoldan bo zabaven,	le	da	ne boste	preveč
razpoloženi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Naj vas preveč vabljiva ponudba ne zavede. Preveč na-lahko jemljete razne sklepe, kot ste	tudi	preveč sprejem-
ljivi za nova prijateljstva. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Osebni uspeh, ki bo prišel do izraza pri važni zadevi, kjer	boste	pokazali	odlično
organizacijsko sposobnost. Pri tem	pa	naj	se vam	v glavi
preveč ne zavrti.
RAK, (od 23. 6. do 22. 7.) Možno je, da se vam bo kak prijatelj odtujil. Gre za trenutno nerazumevanje, kateremu pa ste sami krivi, ker ste računali, da vam bodo vsi sledili.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.)
HOROSKOP
J. k DANES.
Ni priporočljivo iti na pot, v kolikor ni nujno. V čustvenih zadevah boste pokazali vso svojo zrelost in vdanost, ker ne boste nasedli govoricam.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan bo minil brez večjih dogodkov. Povečini ga boste prebili pri delu ali v družbi s starimi prijatelji. Ne vznemirjajte se preveč. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V družini ostrejši spor. Ne rešujte ga v slabem razpoloženju. Odložite tudi težja vprašanja, ki jih boste reševali, ko bo spet zavladal mir.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prepustite se svojemu
čutu in intuiciji in vse se bo prav izteklo. Razmere vas bodo privedle na sled neke o-sebe, ki jo boste vzljubili.
■STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Prečeč ste egocentrični in s tem odbijate tudi ljudi, ki bi jih bilo vredno imeti za prijatelje. Reševati boste morali delikatno zadevo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nove odgovornosti boste morali prevzeti, verjetno tudi z večjimi dobički. Pri nekem srečanju se bodo obnovila stara čustva.
VODNAR (od 21, 1. do 19. 2.) Preden se ne posvetujete s strokovnjakom, ne sprejemajte nobenega sklepa. Med novimi znanci boste zavladali. Vaša simpatična pojava jih bo osvojila.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Držite se tal in ne letajte v oblakih, kajti sicer ne boste nastradali le vi, pač pa tudi vsi tisti, ki z vami delaio in živijo. Pismo.
IfV
• 9
1211 f S
Torek, 2H. junija l»tt»
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Drobiž od vsepovsod in... Zena in dom; 12,10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkestra Dmitri Tiomkin in Jo Bouillon; 17.20:	Pesem in ples; 18.00:
Tone F e oko: »Strupene gobe«; 18.10: Beethoven: Simfonija št. 5- 18.45: Vokalni kvartet »Večernica*; 19.00:	Ivan Theuer-
schuh: «Naše šolske razstave*; 19.20: Skladbe Roussela, Char-pentiera in Dukasa; 20.: Šport; 20.30: Večer z Douglasom, Ce-ragtolijem in Colomber, 21.00: Saša Martelanc: S popevko o-krog sveta; 22.00: Miran Pavlin: «Nagraj«ici XXX. bienale*; 22.15: Grbčevi, Boštjančičev! in Merkujevi samospevi; 22.45: Harlem ponoči; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
12.10: «Tretja stran*; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.15: Lirika Riccarda Cambera:	«Wač-
ke, sta.ci, otroci*; 15.30: Carlo Pacchiori in njegov orkester; 20.10: ((Aktualnosti*.
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Kmetijski nasveti: «Skropimo sadno drevje*; 13.45; Odlomki iz oper; 14.30; Mladinski zbori na celjskem festivalu: 14.50: Glasbena medigra; 15.30:	Melodije	iz
filmov; 16.00: Orkestri Ferrari, Martin in PaMomeni; 16.30: »Tretja stran*; 16.45: Pevci s plošč; 17.25:	Lahka glasba:
17.30:	Glasbeni mozaik; 17.50:
»Drugi o nas*; 18.00: Prenos
RL; 19.00: Poje Olivera Markovič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Oktet Don Frontiere; 22.35: Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
11.00:	Neposreden pienos o
tvoritve »III. razstave hišne o-preme*; 1145; Folklorna glasba; 12.10: Pojo Bonfiglioli, Cuc-chiara, Torielli; 13.10: XLVII. Tour de France; 13.30: Operno gledališče; 14.15:	XLVI1.
Tour de France; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00-XLVII. Tour de France; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.: Pesnik Umberto Saba; 18.30: Poljska mazurka; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00: Trodejanka G. Rossa in C. Sin-gera: ((Slučajnosti na dnevnem redu*.
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Gospod izpred toliko let; 1100: Glasba za vas, ki delate: 11.40: Pesmi in Angelini; 13.45: »Severnica* — moda, 14.00: «Su-perstar*; 16.00: Miniaturni koncert: pianist R. Caporali; 16.20: Fantazija motivov; 17.00: Pregled opečnega gledališča; 17.30: «11 Biuttafuori*; 18.35: Plešite z nami:	19.25:	Glasbeni vrtiljak; 20.10:	XLVI1. Tour de
France; 20.35:	»Hranilnik* z
M. Bor« lomom; 2150: Glasba z Broadwaya.
///. program
17.00: Baletna glasba: S. Prokofjev, 1. Strawinsky; 18.00: Srednjeveško zgodovinopisje; 18.30:	Filmski pregled; 18.45:
Dve skladbi Cesara Francka; 20.00:	Vsakovečerni koncert:
Haydn, Liszt, Strauss; 21.30: Lirika F. G. Lorce; 22.00: Skladbe Roberta Schumanna; 23.10: Za radio prevedena dela; 23.30: Beethovnova sonata št. 9.
Slovenija
8.05: Jutranji spored solistične glasbe; 8 55:	Zenski zbor
Svobode Laš p; 9.15:	Elgar:
Koncert za violino in orkester; 10.10:	Izberite melodijo tedna;
11.05:	Z lokom po strunah;
11.30: Ocdaja za otroke; 12.00: Iz gorenjskih folklornih zapiskov; 12.15: Krnc rski nasveti; 12.25: Pet pevcev — pet popevk; 12.40: Pisani voki; 13.30: Z našimi opernimi pevci; 14.10: Pesmi s Hrvatskega Primorja; 15.40: Lepe melodije; 16.00: List:	iz domače književnosti,
16.20: Predstavljamo vam znamenite orkestre; 17.20: Parada plošč; 18.00: Iz znanosti in tehnike; 18.15:	V tričetrtinskem
taktu; 20.00; Pevski zbor Ukrajinske SSR; 20.30: Radijska i-gra — Slavvomir Mrožek: Policaji; 21.30: Demetrij Zebre: Vizija št. 3; 21.40: F*evec Nat King Cole; 22.15: Kvartet «The modem jazz*; 23.10: Nočni komorni koncert.
Ital. televizija
11.00: Otvoritev III. razstave hišne opreme; 17.00:	TV za
mladino: TV šport, Praporščak; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	TV
pošta; 19.00: Simfonični koncert; 19.45: Zgodbe velikih u-motvorov; 20.30: TV dnevnik; 21.00: Ugo Palmerini: «Zob modrosti*, sodeluje Gilberto Govi.
Jug. televizija
Gospodarstvo v svetu
Od 20.50 dalje prenos reda italijanske TV.
spo-
ITALIJA PRIČAKUJE SLABO ŽETEV
Po poročilih iz različnih italijanskih pokrajin se letošnja žetev pšenice ocenjuje na oikrog 75 do 80 milijonov stotov, medtem ko ■ je lanska žetev dosegla 84,7 milijona stotov. Skupne italijanske potrebe po pšenici se ocenjujejo na 88 milijonov stotov. SOVJETSKA ZUNANJA TRGOVINA L. 1959 Skupna vrednost sovjetsko zunanje trgovinske izmenjave je preteklo leto znašala 42,1 milijarde rubljev, od česar odpadejo tri četrtine na izmenjavo z deželami socialističnega tabora. Edina industrijska država s katero SZ nima dejanske izmenjave so ZDA. JAPONSKA KORPORACIJA ZA ELEKTRONIKO Na Japonskem pripravljajo načrt za ustanovitev poluradne korporacije za proizvodnjo avtomatskih elektronskih strojev, kateri bi bila poverjena gradnja velikih, srednjih in malih atomskih strojev z« domače potrebe in izvoz na nekatera prekomorska tržišča.
NAMAKANJE V TURKMENIJI Leta 1965 bodo v Turkmeniji namakali okrog 250.000 ha obdelovalne površine, tako da se bo setev povečala na novih 170 milijardah ha. Namakoval-ne površine v Turkmeniji bodo čez 20 let dosegle 410.000 ha. Za namakanje je zelo važen Karakumski kanal, katerega prvi del v dolžini 400 km že deluje. Sedaj gradijo drugi del tega kanala, ki bo dovajal vodo iz reke Amur Dar na področje Murgaba.
UPADANJE JUŽNOAFRIŠKIH ZLATIH REZERV Južnoafriške zlate in deviz, ne rezerve stalno padajo od začetka nedavnih nemirov, ki jih je povzročila rasna diskriminacija. V zadnjem času so se zmanjšale še za eno milijardo funtov.
KEMIČNA INDUSTRIJA
V SZ
Novozgrajene kapacitete kemične industrije v SZ so lani povečale proizvodnjo sintetičnih vlaken za petkrat v primerjavi z letom 1958, proizvodnjo kavstične sode za šestkrat, sintetičnega amoniaka za petkrat, avtomobilskih gum za dvakrat, polietilina in pro-filina pa za petkrat.
PREDLOG ZA REŠITEV SPORA
NA KUBI Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da so zahodnoevropske države zahtevale od vlade ZDA, da začne razgovor s Kubo za rešitev spora v zvezi s petrolejem. Spor med ameriškimi čistilnicami nafte na Kubi in kubansko vlado je nastal v začetku letošnjega leta, ko je Kuba na osnovi trgovinskega sporazuma kupila od SZ 300.000 ton surove nafte v zameno za sladkor, katere rafinerije no. če j o predelovati.
ODKRITJE FOSFATA
V JORDANU Se ta mesec bodo začeli z velikimi raziskovalnimi deli za odkritje fosfata na področju Hase na jugovzhodnem delu Jordana. Strokovnjaki trdijo, da je področje zelo bogato s fosfati in da bodo raziskovanja zajela 500 lev. km površine.
NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE Po pisanju lista «A1 Saleh* so v bližini sudansko-eritrej-ske meje odkrili znatne količine nafte. Raziskovalna dela vodi neko italijansko podjetje na račun Sudana.
DVIG ŽIVLJENJSKIH STROSKOV V NEMČIJI Na osnovi podatkov zveznega inštituta za statistiko se je pokazatelj življenjskih stro-škov v Nemčiji povečal na 122,9 v polovici maja (glede na bazo 100 v letu 1950) s poviškom 0,1 odst. v primerjavi s 15. aprilom. To povišanje pripisujejo v glavnem sezonskemu povišanju cen v prehrambenem sektorju. Predvsem so se podražila jajca, sveže morske ribe, sadje, južno sadje. Znižale pa so se cene maslu, mesu, svinjski masti jn zelenjavi.
NOVO NAHAJALIŠČE CINKA V TAJLANDIJI V severni Tajlandiji so odkrili nova nahajališča cinka, ki so komercialno zelo donosna. Njihovo izkoriščanje pa je tajlandska vlada rezervirala samo za državna podjetja. Z novimi nahajališči zavzema Tajlandija kot producent cinka peto mesto na svetu. Malezija, Indonezija, Birmanija in Tajlandija so glavni producenti v jugovzhodni Aziji, od koder prihaja približno 60 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.
POVEČANJE AVTOMOBILSKE PROIZV.
V NEMČIJI Nemška avtomobilska industrija je v maju izdelala 185 tisoč 731 avtomobilov in cestnih traktorjev, kar je za 45.7 odst. več kot maja lani. Skupno je v prvih petih mesecih letošnjega leta, izdelala nemška industrija 873.830 avtomobilov, v primerjavi s 679.846 v istem obdobju lanskega leta. Povečal se je tudi izvoi avtomobilov, ki Je letos d oso-gel že 409.702 avtomobila. NOV SOVJETSKI AVTO Sovjetska tovarna avtomo-bilov «Komunar» iz Zaporož-ja na Dnjepru bo julija začela proizvajati novo vrsto utilitarnega avtomobila «Za-porožec*. Avto bo imel štiri cilindre z zadaj vdelanim motorjem, jakosti 23 HP. Na 100 kilometrov po porabil 5,5 litra bencina.
uorlško-benešbi dnevnik
Konec spomladanskega zasedanja goriškega občinskega sveta
2,8 milijona bodo potrošili na leto za vzdrževanje makadamskih cest v severnem delu mesta
Včeraj je bila zadnja seja spomladanskega zasedanja go. riškega občinskega sveta, ki je zaradi malega števila točk dnevnega reda trajala samo e-no uro in pol.
Na začetku seje je župan sporočil, da je država izročila občini vojašnico v Ulici della Barca; zemljišče bodo prodali obrtnikom, ki bi bili na tem prostoru pripravljeni zgraditi svoje delavnice.
Občinska uprava je dala v zakup družbi »Calcisonzo« vzdrževanje nekaterih makadamskih cest v severnem delu mesta. V poštev pridejo med drugimi naslednje ceste; Uli-
ca Levada, Čampi, Balladio, stu potrebna, da ne bi prebi-
Scogli in Cappellari. Občina bo družbi plačala za to delo 2,8 milijona lir na leito.
Odobrili so nakup zemljišča, na katerem bodo zgradili osnovno šolo v UKci Ci-priani. Kvadratni meter bo stal okoli 2800 lir. Dalj časa so razpravljali o podaritvi občinskega zemljišča in o de-klasaciji cestišča v gradbeno parcelo na vogalu nasproti pevmskega mosta fari Sacro Cuore, da bi zgradila cerkev za novo naselje v Ulici Ponte del Torrione. Odbornik za javna dela dr. Terenzio je rekel, da je cerkev na tem me-
•iiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiHfiliiiTiiiiiiiiiiMiiiiniifiiliiiiiiiiifiitiiiiililiiliMiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
V nedeljo v županskem parku
150 razstavljavcev je pripeljalo 220 psov na 3. razstavo v Gorici
Zastopali so Nemčijo, Holandsko, Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo
Tale pes dalmatinske pasme, ki ga Je pripeljal na razstavo neki Jugoslovan, Je vzbudil veliko zanimanje občinstva
V nedeljo je bila v parku goriškega županstva tretja mednarodna razstava psov, na katero so pripeljali svoje zveste prijatelje razstavljavci iz Nemčije, Holandske, Avstrije, Jugoslavije in Italije. Ti razstavljavci, 155 po številu, so pripeljali s seboj 220 psov, ki so okoli 8. ure zjutraj prišli na ta zmenek in s tem o-tvorili precej svojevrsten, prav nič harmoničen koncert, ki se je zaključil šele okoli 18. ure, ko so jih lastniki, skupno s premijami odvedli iz parka v svoje avtomobile, s katerimi so jih pripeljali na razstavo kot prvovrstno blago. V tem je tudi precej resnice, da so psi neke vrste blago, kajti nekateri jih vozijo na razstavo zaradi tega, da se lahko podržijo s spričevali, mnogi pa delajo to ker redijo pse in je njihova vrednost toliko večja, kolikor boljše ocene so dobili na takšnih razstavah.
Seveda pa velika večina obiskovalcev nanje ni gledala s tega, da rečemo utilitarističnega zornega kota; če so že prišli na razstavo, so prišli zaradi tega, da bi videli te aristokrate živalskega sveta, ki obkroža človeka. Sprehajali so se po ozkih poteh hladnega parka, ob katerih so bile razmeščene kletke s psi, razdeljenimi po pasmah. Občudovali so jih in ugotavljali, da je ta pes lep, drugi velik, tretji hudoben, spet četrti prijazen itd.; ta bi bil koristen za čuvaja, spet oni za okras v hiši. Zares jih je bilo toliko, da so zadostili prav vsem okusom in potrebam.
immiiniiiiiHiiiiiiinimniiiiiiiiintiniiiiiiiiK
Izlet SPD na Lokve
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 3. julija avtobusni izlet v Trnovski gozd. Izletniki se bodo povzpeli tudi na Borov vrh in se udeležili velikega partizanskega zborovanja na Lokvah.
Vožnja stane za člane 400, za nečlane 450 lir. Kosilo iz nahrbtnika.
Odhod avtobusa iz Podgore ob 5. uri zjutraj, iz Gorice pa ob 5.15. Vpisovanje v kavarni Bratuš.
Padec motociklista zaradi mokre ceste
Pred glavno pošto je včeraj kmalu po polnoči padel motornega vozila 25-letni Josip Drufouka iz Ul. Pasubio št. 9. Zaradi mokre ce3te se je fantu vozilo zdrsnilo. Ker se je pri padcu ranil v glavo in odrgnil po obrazu, so ga z avtomobilom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh, seveda če ne nastanejo komplikacija
V ogradah, kjer so bila razsodišča, so strokovnjaki za posamezne pasme delili točke. Lastniki so morali živali voditi na vrvici, jih postaviti stoje, skratka, morali so jih razkazati sodniku, da jim je lahko izdal spričevalo. Ob 18. uri pa so razdelili nagrade; bilo jih je toliko, da skoraj ni bilo razstavljavca, ki bi se ga organizatorji ne spomnili. Vsi so odnesli iz Gorice, če ne že najboljšega spričevala za svojega psa, pa vsaj maj hen spomin na Gorico in na tretjo mednarodno razstavo, ki je tako postala v svetu že priznana tovrstna manifestacija.
valci novega naselja hodili v Pevmo ali Podgoro. Odv. Pe-droni pa je odločno poudaril, da naj se nova cerkev ne priključi niti podgorski niti pevmski fari, ampak naj bo od samega začetka podrejena fari Sacro Cuore, dokler ne bo postala samostojna. Zemljišče meri okrog 4500 kv. m in se razprostira, kakor smo že rekli, na vogalu med cestama, ki peljetta v Podgoro in Pevmo.
Odobrili so nakup 300 cin-kastih posod za pobiranje smeti v znesku 1,9 milijona lir, izplačilo prispevka 50.000 lir folklorni skupini iz Ločni-ka ter nakup 610 kv. m zemljišča poleg železniške čuvajnice na koncu Ulice sv. Mihaela v Standrežu, last Ivana Plesničarja, za 549.000 lir.
Jutrišnji urnik trgovin
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo jutri 29. junija na praznik Petra in Pavla trgovine odprte po naslednjem urniku; mesnice: od 6.30 do 11. ure; pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30;
trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan.
Danes lahko vse trgovine zaprejo ob 20. uri.
V nedeljo zvečer je v civilni bolnišnici umrl zaradi poškodb, ki jih je zadobil pri prometni nesreči, ki se je pripetila v petek zvečer na Korzu Italia, 52-letni France-sco Cavalieri (Konjedic) iz U-lice Ascoli št. 10. Kot smo v našem listu pisali, je France-sco Cavalieri (Konjedic) bil žrtev trčenja, medtem ko se je peljal na zadnjem sedežu motornega vozila prijatelja Miroslava Nardina iz Standreža. Do trčenja je prišlo pred garažo Aguzzoni.
 «»--------
Gasilci rešili z drevesa mlado mačko
Včeraj ob deseti uri so poklicali gasilce na Verdijev korzo, kjer je licej, da so spravili z drevesa mlado mačko. Preden so jo spravili na varno, so imeli tri četrt ure dela, kajti mačka je bila zelo visoko, tako da je moral gasL lec plezati po drevesu, preden jo je spravil v vrečo in jo prinesel na tla. Prva skrb gasilcev, ko so žival rešili, je bila ta, da so ji prinesli skodelico mleka, ki jo je v du-šku izpila. Kdo bi ga ne? Saj je bila revica na drevesu skoraj dva dni.
Mačka je še zelo mlada in je bila pri prvih plezalnih poskusih.
 «»--------
V mizarski zadrugi v Ulici Leoni se je včeraj ob 15. uri rani) v sredinec desne roke 23-
letni Silvio Ballaben iz Fare. Fant je včeraj popoldne žagal kos leisa, ko mu je zašel prst med stroj in mu odnesel noht. Fant je iskal potrebno pomoč na sedežu Zelenega križa, toda uslužbenci so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno po. moč. Ozdravel bo v 20 dneh.
Iz koprskega okraja
Velika prireditev ob zaključku zleta tabornikov koprskega okraja
Splavitev vlačilca v ladjedelnici v Piranu . V Kopru bodo gradili novo moderno bolnišnico - Razstava izdelkov učencev industrijsko-kovinarske šole v Kopru
Tretji zlet tabornikov koprskega okraja je bil brez dvoma ena najbolj uspelih prireditev te vrste na Primor-
ljava telefonske zveze. Pri tem naj omenimo, da so tržaški taborniki nastopili v skupni ekipi s Koprom in zase-
skem v zadnjih letih. Prire-|dli prvo mesto
ditve so se začele že v četrtek, ko so taborniki organizirali pohod po partizanskih poteh koprske, ilirskobistriške, sežanske in postojnske občine. Tabornikom so se priključili člani drugih organizacij, zlasti Zveze borcev, na njihovih zborovanjih pa so bili prisotni pripadniki JLA. Vsepovsod so bili deležni toplega sprejema med prebivalstvom.
Zaključna slovesnost je bila v nedeljo dopoldne v Divači. Na zbornem mestu se je zbralo okrog 300 tabornikov, med njimi tudi člani Modrega vala iz Trsta, ki so nastopili kot gostje. Tabornike in prebivalstvo je pozdravil v imenu pokrovitelja, predsednika OLO Albina Dujca, podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič. Čestital je taborniški organizaciji k uspelemu zletu ter naglasil, kako pomembno je za mladino obiskovati partizanske kraje, obujati spomine na slavne strani osvobodilnega boja in hkrati spoznavati pridobitve povojne izgradnje. Naglasil je tudi, kako koristno je za mladino pridobivanje raznih spretnosti in veščin, ki jih sistematično gojijo v taborniških organizacijah.
Na zletu smo občudovali tudi kulturno delo tabornikov, ki so prav uspelo recitirali več literarnih odlomkov. Navdušilo pa je tudi prikazovanje posameznih spretnosti, kakor na primer «lov na lisico* ali iskanje skritega radijskega oddajnika ter nape-
umiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimuMiiiiimitiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiMmtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiHiiuimi
Načrti za modernizacijo kmetijstva v jugoslovanskih Brdih
Štiri ali pet majhnih jezer
za namakanje briških vinogradov
Posebne komisije strokovnjakov proučujejo razloge, ki so v prid ali proti tej zamisli - Bližnja bodočnost bo dala dokončen odgovor
V neposredni bližini naših krajev — na Krasu, na Vipavskem, v goriških Brdih in drugod — se kmetijstvo iz leta v leto bolj razvija, bolj modernizira. Na poljih je vse več strojev, kmetje obdelujejo zemljo načrtno in izkoriščajo predvsem one kulture, ki so za določeno zemljo in določene podnebne pogoje najbolj primerne oziroma donosne.
Vesrt, ki jo je pred dnevi prinesel slovenski strokovni list »Kmečki glas« o namakanju vinogradov v Brdih, pa presega vsa pričakovanja. Zna. no je, da sta največja sovražnika briških kmetov toča in
suša. Medtem ko so se proti i seveda, da je v posameznih toči začeli uspešno boriti s po-1 letih padavin dovolj in je na.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimtiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiia
Uspel izlet Doberdobcev čez Vršič v Kranjsko goro
V Trenti so s svojim petjem navdušili Holandce, ki so v Sloveniji na počitnicah
V nedeljo v zgodnjih urah, ko je odpeljal iz Doberdoba poln avtobus članov in prijateljev pevskega moškega zbora «Jezero», je že vladalo v njem veselo razpoloženje, čeprav vreme ni obetalo nič dobrega. Avtobus je odpeljal izletnike čez Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec, Trento in Vršič v Kranjsko goro. V Tolminu in Trenti so si ogledali tamkajšnje muzeje. Omenimo, da je v Trenti v hotelu »Planinski orel* zbor zapel nekaj pesmi, katere so takoj vžgale in privabile Trentarje in goste; posebno so bili navdušeni za slovensko petje gostje iz Holandske, ki tam preživljajo počitnice. Zapeli so tudi v Kobaridu, Bovcu in v Kranjski gori, posebno še pri skupnem kosilu v hotelu Erika, Na Vršiču so se pošteno nakepali s snegom; nekateri so bili prvič na poti čez Vršič in jim je bilo zelo žal, da so bile lepote gora zakrite z gosto meglo. Razpoloženje je bilo ves čas zelo dobro kljub vremenskim neprl-likam. V poznih večernih u-rah so se izletniki zadovoljni vračali na svoje domove in si želeli ponoven izlet v prelepo Soško, Trentarsko in zgornjo Savsko dolino.
 «»-------
Dobrodošli dež
V noči od nedelje na ponedeljek je na Goriškem padlo precej dežja. Prišel je z bliskom in gromom. Bilo ga je ravno prava mera. Tudi vinogradniki so bili z njim zadovoljni, čeprav so morali ta. koj naslednje jutro trte poškropiti, Kakor vedno, tako tu.
di tokrat ni prizanesel štever-janskim občinskim cestam, ki jih je dodobra razril, tako da so zlasrti za lažja vozila, kolesa in motocikle precej nevarne in jih bo treba čimprej popraviti.
 «»-------
Včeraj je podlegel poškodbam 29-letni Luigi De Carli iz Ulice Ascoli 10, ki je v soboto 25. junija ob 7.30 padel na delu v tovarni in se močno udaril v glavo. V bolnišnici so ga zaradi poškodbe obdržali s prognozo okrevanja v 5 dneh, če ne bi nastopile komplikacije. Včeraj se mu je zdravstveno stanje močno poslabšalo in je ob 17.40 nenadoma umrl.
sebnimi raketami in kot se čuje, bodo v kratkem uporabi, li tudi radarje, proti suši ni bilo pomoči. «Kmečki glas« pravi o namakanju briških vinogradov naslednje:
#Ob tujih izkušnjah se je strokovnjakom Zadružnega vinarstva v Brdih in Kmetijskega inštituta Slovenije porodila misel o namakanju briških vinogradov in breskovih nasadov. Zamisel prihaja iz neposrednega sosedstva, iz Italije, kjer so si nekateri posestniki začeli urejati vodne bazene, da lahko škropijo nasade. Škropljenje se jim, kot pravijo, odlično obnese. Preprečujejo spomladansko sušo, ki bi sicer zavirala rast in poma. gajo rastlinam takrat, ko zore njihovi plodovi. V severni Italiji je že okrog 1000 takih jezerc, o katerih vedo, da ne smejo biti prevelika in ne Več kot' 15 m globoka.
Urejanje jezerc ne povzroča velikih težav. Največkrat zajeze zanje majhne doline in z buldozeri izravnajo lovilne ploskve za vodo. Prostor za 1 kubični meter vode stane komaj 100-150 lir, investicije torej niso velike. Nasade zalivajo z namakalnimi napravami, torej v obliki dežja, ker je to najprimernejši način dovajanja vode rastlinam. Voda pa je za življenje rastlin zelo pomembna, saj je sestavni del njihove prehrane, če ne pa vsaj njen dovodnik. Skozi veliko drevo se pretoči na dan tudi na hektolitre vode. Za 1 ha vinograda računajo, da potrebujejo do 2000 kubičnih metrov vode, kar bi ustrezalo 200 mm padavin.
Namakanje je pomemben u-krep proti suši in vpliva ne samo na količino, marveč tudi na kakovost pridelka. Zgodi se
makanje odveč. Nastane vprašanje, ali so jezera za namakanje vedno rentabilna. So pa še drugi pomisleki. Jezera lahko tudi neugodno vplivajo na bližnjo okolico, ker spreminjajo podnebje. Presoditi je treba, ali je večja njihova korist ali škoda. Zato pravijo v Brdih, da je uvedba namakanja vinogradov še stvar proučevanja.
V Brdih je bilo že nekaj komisij, ki se skupaj z domačimi strokovnjaki sprašujejo o naslednjem: Ali je namakanje nujno, ali so dolinice primerne za napravo jezerc in kakšna dela bi bila potrebna za njihovo ureditev. Brž ko bodo dobili odgovore na ta vprašanja, bo prišlo do uresničitve
Na zletu so bila tudi tekmovanja v taborniškem mnogoboju. Pri medvedkih in čebelicah je imel največ uspehov divaški odred Janka Premrla - Vojka, ki je tudi prejel častno priznanje republiške zveze — naziv partizanskega odreda. Pri starejših tabornikih pa je zasedla prvo mesto Postojna. Taborniki Modrega vala so nastopili le v eni točki — orientacijskem teku in osvojili 28 točk.
* * •
Konec tedna so v piranski ladjedelnici splavili vlačilec «Bioikovo». Gre za prvi vlačilec z lastnim pogonom, ki so ga izdelali v Jugoslaviji. Vlačilec ima tri motorje z jakostjo po 600 konjskih sil, vleče pa lahko tovor do 10 tisoč ton. Slovesne splavitve se je udeležil ves kolektiv piranske ladjedelnice in predstavniki oblasti. Prisoten je bil tudi predsednik Donavskega Lloyda Mihajlo Malek, to je podjetja, za katerega so vlačilec zgradili. Steklenico šampanjca pa je vrgel ob bok vlačilca predsednik ljudskega odbora v Makarski I-van Bače. Botra so namreč izbrali iz M«karske, ker nosi vlačilec ime po makarski plae nini Biokovo.
Ob splavitvi je govoril tudi direktor ladjedelnice Tone Sturm. Naglasil je uspeh kolektiva, ki je bU kos obsežnim tehničnim nalogam gradnje. Med drugim je odlika vlačilca tudi v tem, ker je sestavljen iz večjih železnih konstrukcij.
e • #
Okrajni ljudski 0dDor v Kopru je sprejel priporočilo o pospešitvi priprav za gradnjo moderne bolnišnice v Kopru. Prvo etapo bolnišnice bodo zgradili v prihodnjem petletnem perspektivnem planu. Poslopje, v katerem bo prostora za 550 bolnikov, bodo zgradili v Škocjanu pri Kopru. Bolnišnica bo najmoderneje urejena, v njej pa bo tudi poliklinika s specialističnimi ambulantami, higienski zavod in šola za srednje zdravstvene kadre.
V Kopru so pripravili zanimivo analizo o gospodarjenju v šestdesetih gospodarskih organizacijah okraja. Na tej analizi so delali več mesecev. Podrobno so obdelali zlasti delavsko samoupravljanje, nagrajevanje po učinku, strokovno izobraževanje, investicijsko politiko, organizacijo dela in skrb za delovnega človeka. Sklepi na osnovi zbranih podatkov bodo brez dvoma dragoceno napotilo delovnim kolektivom v prihodnjem delu.
* * *
V Kopru so odprli zanimivo razstavo izdelkov učencev industrijsko - kovinarske šole iz Kopra. Razstavljajo mladi ključavničarji, orodjarji, strugarji, rezkalci, avtomehaniki in kovači. Izdelki so vsekakor dokaz visoke kvalitete šole, pa tudi pridnega učenja gojencev. Naj omenimo samo stl
ali zavrnitve zamisli o nama kanju. Ce bo zamisel sprejeta, ] skalnice, vrtalne stroje in me-bodo dobila Brda 4 ali 5 ma- rilne ure, to se pravi izdel-lih jezerc, v katerih se bo zbiral «dež» za vinograde in bre.
skove nasade«.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: »Zeleni pašniki«, A. Hepburn.
VERDI. 17.30: «Od tu do večnosti«.
VITTORIA. 17.00: »Ljubezenska igra«, D. Reynold, P. Douglas, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Scaramou-che«, E. Parker in S. Gran-ger, v barvah.
MODERNO. 17.00: »V službi cesarja«, M. Noel, R. Risso.
««
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 24.4 stopinje ob 14. uri, najnižja 15,4 stopinje ob 4.30. Vlage 76 odstotkov. Včeraj je padlo 4 mm dežja.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
k
E
Novi stanovanjski bloki v Gorici v Ulici Ponte del Torriou*
ke, ki zahtevajo veliko natančnost.
Tri osebe v bolnišnici zaradi neprevidnosti šoferja
Na Trgu Carlo Alberto so se predvčerajšnjim ponesrečile 4 osebe pri trčenju med dvema osebnima avtomobiloma. Malo pred 16. uro se je peljal s svojim avtom proti središču mesta dr. Cesare de Stradi s Furlanske ceste 177. Z njim je bil v avtu tudi 30-letni e-lektrotehnik Franco Berbar-don iz Uil. Svevo 36. Na križišču med Ul. Franca in Ul. Guido Reni je trčil v zadnjo desno stran de Stradijevega vczila 19-letni Adriano Brisco Svetojakobskega trga 9, ki je vozil s svojim avtom tudi 20-letno Lucio Pitacco iz Ul. Negi elli 20 in 18-letno Savinio Buri, stanujočo ravno tam kot njena prijateljica. Zaradi incidenta so se poškodovali zdravnik, elektrotehnik in o-be dekleti. Prepeljali so jih v bolnišnico, kjer so jim ugotovili razne lažje poškodbe. Zdraviti se bodo morali nekaj dni.
Z avtom v motor pri nevarnem prehitevanju
Hujšo prometno nesrečo je doživel v nedeljo popoldne 27-letni pek Ottavio Zacchigna iz Drevoreda 20. septembra, ki se je peljal na motorju s svojim prijateljem Aldom Redo-nijem, starim 20 let, iz Ulice Rossetti 115, po Miramarskem drevoredu.
V bližini železničarskega kopališča sta trčila v avto, ki ga je šofiral 46-letni Giorgio Fogassi iz Ul. dei Porta 4. Zacchigna se je peljal proti mestu, a Fogassi v nasprotno smer. Ker je slednji hotel prehiteti neki drug avto, se je premaknil preveč na levo ter je zato trčil v motorista, ki sta se prevrnila po tleh. Pre-
peljali so ju v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Redoni verjetno zlomil desno stopalo. Zdraviti se bo moral približno 40 dni.
Trčenje dveh motorjev
Pri hujši nesreči v Ul. Fa-bio Severo so se ponesrečile v nedeljo zvečer 4 osebe, ki so se vozile z dvema motorjema. Na prvem skuterju sta bila 24-letni Ferdinand Kuret-Coretti iz Ricmanj in 20-letna Jolanda Gardina, stanujoča prav tam. Na drugem pa sta se vozila Sergio Vadnial, star 21 let, iz Ul. Vigneti 33 in Vittorio Spech, star 22 let od Spodnje Magdalene 768, ki služi vojaški rok na torpedovki «Artigliere», ki je sedaj v Benetkah. Na ovinku blizu trgovine Mase sta vozili trčili in vsi štirje mladeniči so se prevrnili na tla. Specha so odpeljali v vojaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti teden dni zaradi raznih poškodb po o-brazu. Kureta pa so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki menili, da bo moral ostati tam približno 35 dni zaradi poškodb na nogah. Ostala dva potnika sta bila laže ranjena.
Nezgoda na deiu
Pri gradnji novega gasome-tra na Broletu se je včeraj popoldne ponesrečil 27-letni Alfredo Mlekuš iz Ul. Ginna-stica 67, ki se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni na I. kirurškem oddelku.
Mlekuš se je namreč oprijel za neko kovinsko ploščo, ki pa ni bila še zadostno pritrjena. Padla mu je na desno roko ter mu jo poškodovala, zaradi česar so ga z avtom delodajalca odpeljali v bolnišnico.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
O volilnih kvocientih (količnikih)
VPRAŠANJE: Bližamo se zopet volitvam in mi ni popolnoma jasno, kaj pomeni ra primer kvocient plus ena, kvocient plus dve Ud., ko se govori o volilnih okrožjih. A-li se ne skriva za tem kakšna dejanska sleparija in ali o-staja pri tem še pri čistem proporcionalnem sistemu, tako da se dodeljujejo strankam poslanska mesta, upoštevajoč število glasov, ki jih dobijo na volitvah?
ODGOVOR: Predvsem se bližamo sedaj kvečjemu občinskim volitvam, ki pridejo pri nas v poštev le za podeželske občine, pokrajinskim volitvam in za naše področje še dopolnilnim volitvam treh senatorjev. Zato vprašanje o dodelitvi poslanskih mest trenutno ni pereče, čeprav se zaradi težkoč pri sestavljanju vlad lahko pripeti, da bodo morali predčasno razpustiti parlament ii* razpisati tudi parlamentarne volitve.
Gornji popravljeni kvocient se nanaša na posamezna volilna okrožja. Za izvolitev poslancev v posameznih okrožjih je določenih nekaj sedežev, ki jih dodelijo na podlagi števila prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1951. Postavimo, da je nekemu volilnemu okrožju predpisanih 17 poslanskih mest od skupnega števila 596 poslancev, ki sedijo v poslanski zbornici.
Po volitvah bi morali vsoto glasov raznih list v okrožju razdeliti s številom dodeljenih sedežev, v tem primeru 17, kar nam da tako imenovani volilni kvocient (količnik). Zatem bi morali vsoto glasov posameznih list razdeliti z volilnim kvocientom in na podlagi tega dodeliti poslanska mesta. Postavimo dalje, da je lista A dosegla sto tisoč glasov in da je kvocient 40.000. V tem primeru dobi lista A dva poslanca, ostane pa ji še 20.000 glasov, ki gredo v
skupni «kotel». Prav tako ravnajo za druge liste. Jasno je, da nobena lista (čeprav v teoriji to ni izključeno) ne dobi števila, ki bi bilo točno deljivo s kvocientom (v našem primeru 40.000, 80.000, 120.000 glasov itd.). Zaradi tega ostanejo pri številu glasov vseh list ostanki in ostane zato tudi nekaj poslanskih mest, ki niso dodeljena. Da bi nekoliko ublažili ta nevšečni učinek, to je, da bi zmanjšali ostanke (ki se seveda izkoristijo v vsedržavnem obsegu iz tako imenovanega »kotla«) in s tem dodelili čimvečje število poslanskih mest domačim kandidatom, so se zatekli k popravku, ki omogoča zmanjšanje volilnega kvocienta. V ta namen delijo vsoto glasov vseh list v okrožju s številom določenih poslanskih mest plus dve, kakor predpisuje zakon št. 361 od 30. marca 1957. V primeru, ki smo ga omenili, se torej številu 17 prišteje število 2, tako da dobimo število 19. Ko razdelimo torej skupno število glasov v okrožju, to je deljenec (dividend) z večjim deliteljem (19 namesto 17), se volilni kvocient (količnik) pač nujno zmanjša. Ko pa se količnik zmanjša, je mnogo več možnosti, da bo tudi večkrat zapopaden v številu glasov, ki jih dobijo posamezne liste, ter da bodo dodeljena vsa razpoložljiva poslanska mesta kandidatom :z okrožja. Ne gre torej za nobeno sleparijo, marveč za to, da se izkoristi čimveč oddanih glasov v okrožju samem ter da se zmanjšajo ostanki posameznih list na minimum.
Kot smo že dejali, se potem ostanki list seštejejo v vsedržavnem obsegu. Vsoto razdelijo potem s številom nedo-deljenih poslanskih mest ter se tako dobi vsedržavni kvocient (količnik). Do te razdelitve ima pravico vsaka lista, ki doseže v državi 300.000 glasov, in sicer na podlagi rezultata delitve dosežene vsote ostankov z vsedržavnim količnikom.
•iitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiitsiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiinniiiiiiiiiiuiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Iz sodnih dvoran
Zaupal jima je 4 milijone lir
na račun Acegatove odpravnine
Dejansko pa so goljufama drugi upniki že zasegli odpravnino Zato mu je preostala samo še pot na sodišče, da dobi svoj denar
Na kazenskem sodišču, ki
mu predseduje dr. Rossi, sta se morala zagovarjati dva bivša uslužbenca Acegata, in sicer Tullio Saffiotti, star 35 let, iz Ul. Settefontane 54, in Roberto Visintin, iz Ul. Bat-tera 18, star 57 let, ki sta bila obtožena sodelovanja pri goljufiji. Poleg njiju sta sedeli na obtožni klopi tudi dve ženski, in sicer Giovanna Maria Beccari in Italia Beccari-Saffiotti, teta, odnosno mati prvega obtoženca.
Leta 1957 sta se Saffiotti in Visintin izdajala po krivem za upravnika neke privatne posojilnice za delavce in u-radnike podjetja Acegat. Slo jima je zato, da bi našla neko osebo, ki bi bila pripravljena, da jima posodi večjo vsoto denarja, češ da jo potrebujeta, ker je zelo naraslo število delavcev in uslužbencev pri Acegatu, ki so zaprosili za posojilo. In res! Sreča jima je bila mila (ali pa nemila, če se gleda na posledice); našla sta nekega Silvia Castrija, ki jima je po-
sodil 4 milijone lir, toda pod pogojem, da mu zajamčita posojeno vsoto s svojimi odpravninami pri Acegatu, ki je znašala za vsakega 6 milijonov lir. Ko so podpisali menice, so govorili tudi o nekem stanovanju, ki naj bi bilo last tele in matere prvega obtoženca. Obresti na posojilo so bile vsekakor zelo visoke: menda 45 odstotkov.
Kasneje se je obtožencema posrečilo, da sta izvlekla iz Castrijeve denarnice še 200.000 lir, ker bi bilo menda mogoče vzeti s to vzoto v najem tudi bar v podjetju.
Od junija 1957. leta do februarja 1958 je Castri prejemal 150.000 lir mesečno. Potem pa je usahnil vsak denarni vir. Sel je seveda takoj na ravnateljstvo Acegata, kjer je zvedel, da Saffiotti in Visintin sploh ne delata več pri podjetju in da so njune odpravnine že zaplenili na zahtevo drugih upnikov. Castri-ju ni preostalo več drugega, kakor da toži oba zaradi goljufije. Tako je prišlo tudi
iiittiiiatiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMitiiiimiiiiiiiiniiiiiaitf iiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii mn umu mil mil mlinu
»Karolina Reška‘v Piranu
f i iMH
V piranskem pristanišču že nekaj dni vzbuja pozornost ter zanimanje domačinov in turistov gradnja čudnega o-grodja na eni izmed piranskih starih bark za prevažanje peska. Kakor vidite na sliki, gradijo sreunjeveško galejo. Za kaj jo bodo vendar rabili? Morda za «Portoroško noč«? Ne. Srednjeveško ladjo bodo uporabili pri snemanju filma #I<arolina Reška«. Tudi v filmskem studiu v Piranu se pripravljajo na snemanje tega filma, ki se bo začelo verjet-
no že v prvi polovici julija.
Film, ki bo posnet v cine-mascopu in barvah, bo režiral Vladimir Pogačič za podjetje «Avala film« iz Beograda. Tehnične usluge bo nudilo podjetje «Film servis« iz Ljubljane. Scenarij je po delu pokojnega pesnika in dramaturga Draga Gervaisa napisal Zvonimir Berkovič. Vse glavne vloge bodo imeli angleški filmski igralci, med njimi Ann Au-brey, ki bo imela glavno vlogo-
na dan, da Saffiottijeva teta
in mati sploh nista bili lastnici kakega stanovanja, temveč navadni najemnici.
Včeraj so se vsi štirje obtoženci krčevito branili vsake krivde. Državni tožilec pa je bil neizprosen ter je zahteval, da sodišče obsodi oba moška na 2 leti zapora in 40 tisoč lir globe.
Sodišče je spoznalo Saffiot-tija in Visintina za kriva ter ju obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora ter 16.000 lir globe. Kazni sta popolnoma pomiloščeni. Sodišče pa ni sklepalo v pogledu žensk zaradi amnestije.
* # *
Lanskega leta, in sicer 22. ncvembra, se ga je 49-letni Roaolfo Ozlich pošteno navlekel. Možakar, ki stanuje v Ui. della Tesa 28, se je ravno vračal s svetoivanskega športnega igrišča in ker je bila zmagala njegova priljubljena nogometna ekipa, je zvrnil 8 ali 10 kozarčkov. Ko je šel iz gostilne, je bil seveda precej neuravnovešen. Malo pred osmo uro zvečer je v Ul. Giulia blizu Rossettijeve-ga spomenika telebnil na tla.
Ker se je Ozlich že nekoč pregrešil v podobnem primeru (leta 1933 se je tudi napil ter je potem pretepel nekega neznanca je bil za to tudi kaznovan) je obstajala nevarnost, da mu sodišče odmeri precej višjo kazen. Njegov branilec pa je dokazal, da so mu prejšnjo kazen že zbrisali in zato bo moral plačati samo 2.000 lir denarne kazni. **#
Včeraj se je moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, 41-letni Ambrogio Birtig iz Brišč pri Podbonescu.
6. aprila letos se je Birtig zagovarjal pred videmskim kazenskim sodiščem zaradi 7 obtožb (med drugim žaljenja dveh karabinjerjev, telesnih poškodb enemu izmed njiju, pijanosti, preklinjanja itd.).
Videmsko sodišče je obsodilo Birtiga na 8 mesecev in 15 dni zapora, 3 mesece zaporne kazni in 4.000 lir denarne kazni. Nekaterih obtožb pa je bil oproščen, ali zaradi pcmanjkanja dokazov, ali pa ker dejanja ni zagrešil. Včeraj je prizivno sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo.
Inkriminirana dejanja je B.rtig zagrešil 11. marca letos v neki gostilni in zunaj nje.
Z motorjem je podrl priletno žensko
Maria Lissia iz Ul. Marghe-rita 21 je v nedeljo ob eni popoldne zapustila cerkev sv Antona ter šla čez istoimenski trg. Nenadoma jo je podrl s svojim motorjem Elio Sergi, star 32 Ifct, iz Rojana-Verniel-lis 9. Maria Lissia, ki je že starejša ženska, si je zlomila levo nogo.
PRIMORSKI DNEVNIK
28. junija 1S50
Dvojna mera za manjšine
Medtem, ko je izšel dekret predsednika republike o rabi nemščine na Južnem Tirolskem že 8. 3. t. L, se o rabi slovenščine na Tržaškem šele ponovno razpravlja na zasedanju jugoslovansko-ita-lijanske mešane komisije za Posebni statut
Zdi se nam umestno kar danes objaviti besedilo odloka predsednika republike o rabi nemščine na sodiščih, katastrskih uradih, matičnih uradih, v notarskih spisih ter pri preiskovalni in davčni komisiji na Južnem Tirolskem. Odlok je bil objavljen v »Gazzetta Ufficiale della R. I.», štev. 58 od 8.3.1960 na strani 814. Ta odlok je samo eden izmed do kazov, kako različno ravna italijanska vlada s svojimi manjšinami. Tisto, kar je že uzakonjeno za Nemce na Južnem Tirolskem, moramo za našo slovensko narodno skupnost v isti državi trošiti že leta in leta nešteto stolpcev tiskarskega svinca, pošiljati spomenice, odgovarjati vsem mogočim šovinističnim napadom na pravice, ki so nam bile svečano zagotovljene, medtem ko se <o vprašanje vedno znova pojavlja na zasedanju mešanega odbora, ki pravkar zaseda v Beogradu.
»Dekret predsednika republike od 3. januarja 1960, št. 103» — Izvršilni predpisi Posebnega statuta za Deželo Trenti.no - Zgornje Poadižje glede uporabe nemščine v sodnih postopkih, v katastrskih uradih, v matičnih uradih, v notarskih spisih in v dejavnosti preiskovalne in davčne policije.
Predsednik republike na temelju čl. 87, odst. 5,
D stave,
na temelju čl. 84, 95 ustavnega zakona od 26. II. 1948 št. 5.
poslušavši ministrski svet, na predlog predsednika ministrskega sveta, notranjega ministra in pravosodnega ministra sporazumno z ministri financ, zaklada in obrambe.
ODLOČBA:
I. POGLAVJE Obča odredba
Clen 1
V Bocenski pokrajini je v smislu predpisov oddelka X Posebnega statuta za Trentino Zgorje Poadižje, pravica državljanov nemškega jezika, da rabijo na osnovi enakosti svojo materinščino v pravosodnih postopkih, v katastrskih uradih, v matičnih uradih, v notarskih spisih in v dejavnosti preiskovalne in davčne policije, orejena z naslednjimi določili.
il. POGLAVJE Pravosodni postopki
Clen 2
Državljani nemškega jezika, ki imajo kakršne koli odnose s pravosodnimi uslužbenci, so upravičeni do rabe nemščine pri vseh dotičnih 6pisih.
Spisi in listine kakor koli objavljeni na prošnjo stranke morajo biti prevedeni v italijanščino ali nemščino po zahtevi naslovnika, ki mora v osmih dneh po prejemu zahtevati prevod po sodnem u-službencu. Prevod spisov in listin se dostavi v naslednjih osmih dneh, na način in v o-bliki predpisanimi za izvirnik.
Roki za primembo zakona teko od dne priobčitve prevoda.
Prevod je oproščen takse.
Spisi, ki se odnašajo na postopke v pristojnosti sodnih oblastev nastanjenih izven Bo censke pokrajine ter se dostavijo izven te pokrajine, morajo imeti zraven se italijanski prevod, če so napisani v nemščini. Prevod je oproščen takse.
Clen 3
Uslužbenci sodnih uradov u-porabljajo nemščino v odnosih z državljani nemškega jezika.
Spisi se sestavljajo v italijanščini in nemščini, kadar ni zadostnih podatkov glede jezika osebe, na katero se spisi llanašajo.
Clen 4
Zapisniki se napišejo v italijanščini.
Ustne izjave v nemščini se zapisujejo tudi v nemščini.
Zapisniki se sestavljajo tu-^i v nemščini, kadar državni pravdnik ali ena izmed strank to zahteva.
Izjave v razpravi se dob?-sedno prevajajo v italijanščino ali nemščino, ako eden branilcev to zahteva. Enako se postopa po zahtevi enega bra-nilcev, glede vsebine v raz-Pravj uporabljenih listin.
Clen 5
N kazenskih razpravah se P^tem, ko sodnik prebere diapozitiv sodbe, takoj prebere tudi nemški prevod, kadar so obtoženec, civilno odgovorna oseba, ali civilna stranka prisotni in so uporabljali nemščino.
Clen 8
Na zahtevo stranke, ki je Pred sodiščem rabila nemšč'-no, se brezplačno izda, skupaj 5 prepisom italijanskega izvirnika nemški prevod bilo civilno bilo kazenske sodbe, izrečene po sodni oblasti. Pre-v°d je takse prost.
Ostali ukrepi sodnika v civilni tvarini se predajajo v nemščino, ako ena strank rabi nemščino.
Izvajajo se določila člena 7, 2, odstavka.
Clen 7
Pri prizivih zoper kak u-krep, vloženih pri sodiščih izven Bocenske pokrajine, je treba prestaviti vse spise postopka napisane v nemščini.
Prevod oskrbi, če je treba, tudi s pomočjo prevajaica, sodišče pred izročitvijo spisov. Sef pisarne potrjuje, da je pisarna ali njen prevajalec napravil prevod.
V postopkih pred Trentskim apelacijskim sodiščem se pri-menjajo, kolikor je to združljivo, določila iz predhodnih členov.
Prav tako se ravna s spisi sestavljenimi na zahtevo sodnih oblastev izven Bocenske pokrajine.
Clen 8
Za sodne pisarne ostane veljaven predpis, da se vpisi sodnega registra sestavijo v italijanščini. Kazenska spričevala se izdajajo z nemškim prevodom, če dotičnik to želi tudi samo ustno.
Clen 9
Sodnim oblastvom je dodeliti osebje s primernim znanjem ne samo italijanščine, ampak tudi nemščine, v primernem številu za potrebe v smislu tegale Dekreta.
Dokler se ne bo moglo u-kreniti po predhodnem odstavku, bodo lahko imenovani na predlog šefov omenjenih pisarn in v smislu veljavnih določil glede takih nalog, tolmači za začasno funkcijo. I-menovanje mora biti potrjeno z dekretom prvega predsednika apelacijskega sodišča.
Tolmači služijo pri sodnih pisarnah ter izpolnjujejo zaporedoma naloge po temle Dekretu. Ko sprejmejo dolžnost pred šefom sodnega urada prisežejo, da bodo zvesto opravljali svoje dolžnosti, i,n to prisego ne ponavljajo pred izvršitvijo svojih opravil v posameznih primerih.
Pravosodni minister vsakoletno določa število tolmačev ustrezno potrebam raznih sodnih uradov. Njih nagrado določa z uredbo Pravosodni minister sporazumno z Zakladnim ministrom.
Clen 10
Predpisi tegale poglavja se primenjajo kolikor možno tudi na postopek pred upravnimi sodišči.
Prevajalno službo opravljajo tolmači predvideni v predhodnih členih.
III. POGLAVJE
Krtastrski uradi, matični
uradi in nottrski spisi
Clen 11
V katastrskih uradih izvajajo vpise i v italijanščini i v nemščini.
Izvlečki in potrdila se izdajajo tudi v nemščini, ako dotičnik to želi tudi le ustno.
Clen 12
Matični izpisi in ustrezna potidila se izdajajo v italijanščini in nemščini.
Clen 13
Notar ki spisi so v nemščini, če stranke to zahtevajo in če priče in notar, ne samo stranke, znajo nemški. V tem primeru mora biti nemškemu izvirniku priključen italijan-
ski prevod, potrjen po istem notarju. Prevod je takse prost.
IV. POGLAVJE Preiskovalna in davčna policija Clen 14
Državljani nemškega jezika lahko rabijo ta jezik tudi v odnosih z uradi in organi preiskovalne in davčne policije. Primenjajo se 1. in 2. odstavek člena 4.
Vsi postopki preiskovalne in davčne policije v odnosu do italijanskih državljanov nemške materinščine se izvajajo, kadar aotični uslužbenec ne zna nemški, s pomočjo tolmačev.
Vendar ne sme biti ovirano izvajanje oblasti pripadajoče častnikom in agentom preisko. valne in davčne policije v primerih očitnosti (flagrance).
Na dejanja preiskovalne in davčne policije se primenja določilo člena 3, 2. odstavek. Clen 15
Naslednjim uradom in poveljstvom v Bocenski pokrajini je dodeliti osebje s primernim znanjem ne le italijanščine. temveč tudi nemščine, v primernem številu za potrebe v smislu tegale Dekreta: Kvestura: ločeni in sek-cijski uradi javne varnosti; uradi obmejne in železniške policije; sekcijska in oddelčna poveljstva cestne policije; postaje karabinjerjev; poveljstva davčne policije, četna in brigadna poveljstva finančne straže.
Dokler ti uradi ne bodo mogli ukreniti po zgornjih določilih. je imenovati tolmače z začasno funkcijo, v smislu veljavnih predpisov glede takih nalog.
Vladni komisariat dežele Trentino - Zgornje Poadižje imenuje tolmače po uradih in poveljstvih iz 1. odstavka.
Ministri o notranjih zadevah in financ, sporazumno z ministrom zaklada, z dekreti letno določijo največja števila tolmačev iz predhodnega odstavka in nagrade, ki jim gredo pri raznih uradih in poveljstvih.
KONČNO DOLOČILO
Kršitev jamstev, danih državljanom nemškega jezika s temle Dekretom glede rabe nemščine, povzroča ničnost v smislu P. čl. 184.
Dejanja preiskovalne in davčne policije izvršena brez ozira na jamstva iz tegale Dekreta so neveljavna, razen v primerih očitnosti (flagrance) ali nujnosti.
Le-ta Dekret stopi v veljavo tri mesece po objavi v «Gazzetta Ufficiale«. Dekret je opremljen z državnim pečatom in se uvršča v uradno zbirko zakoncv in uredb I. R. Kogar koli se tiče. je dolžan se po njem ravnati in povzročati, da se po njem ravnajo.
Gronchi 1. r.
Rim, 3. januarja 1960.
Segni, Gonella, Taviani,
Tambroni, Andreotti.
Ni dlani je primerjava tega odloka predsednika republike tudi z avstrijskim zakonom od 19. marca 1999, ki ureja uporabo slovenščine v treh sodnih okrajih na Koroškem. Predsednikov dekret za rabo nemščine na Južnem Tirolskem je sorazmerno bolj UberaU n od avstrijskega zakona, zlasti ker predvideva namestitev osebja na sodiščih in drugod, kjer se sedaj izvaja ta zakon, s primernim znanjem nemščine. To se pravi, da gre tu za ves državni aparat (sodnike, pravne in druge uslužbence), medtem ko avstrijski zakon lega izrecno ne predvideva in se v glavnem zanaša na tolmača. Foleg tega pa zajema italijanski odlok širše področje: pravosodne ustanove, katastrske urade, matične urade in notariat, medtem ko je avstrijski zakon glede tega bistveno ožji.
V:
Včeraj v Opatiji
Limrl	je	s
i
ji. Matelič • ■
I REKA, 27. — V bolnišnici v Lovrani je danes umrl j znani hrvaški istrski skladatelj Ivan Matetič Ronjgov j v starosti 80 let. V preteklem aprilu, ko je slavil svojo | osemdesetletnico rojstva in šestdesetletnico umetniške-I ga ustvarjanja je bil odlikovan z visokim odlikova-| njem, z Redom dela I. stopnje. Njegovo delovanje je j tesno povezano z borbo in življenjem vseh istrskih Hr-i vatov in primorskih Slovencev. Ljudski odbor okraja Reke je organiziral poseben odbor, ki bo skrbel za pogreb posmrtnih ostankov velikega istrskega skladatelja. Pogreb bo v sredo v Opatiji.
Rodil se je 10. aprila 1880
Alžirski delegati v Parizu, kjer vodijo pripravljalne razgovore za pogajanja med alžirsko in francosko vlado: odv. Ahmed Bumendžel (desno) in njegova mlada sodelavca Mohamed
Ben Jahija in dr. Hakiki
v majhnem naselju Ronjgi pri Kastvu. Po siromašnih otroških letih v krogu zelo siromašne istrske družine je mladi Matetič prišel v Koper, kjer je končal učiteljišče. Ze tu se je začel uveljavljati v glasbi in njegove prve skladbice datirajo že iz te dobe. Nato je kot učitelj služboval v majhni istrski vasi, dokler se mu ni posrečilo priti v Opatijo. Toda ta njegova «smola», da je moral službovati po zakotnih vaseh, mu je nudila možnost, da je zbiral izredno zanimivo istrsko folklorno boga-
liiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiillliiiiiilliitliiilHiiHiniiiiiifiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHiliilliliiiiiifiiiiiiililililliiiiililililliiiniiiiiiMiliiiilillilltiiiiiTiiiiuiiiilliiiiilliiiitiiliiiiiniiiliiiitilliiiiilililii*
Tajfun «01ive» razsaja na Filipinih 116 mrtvih, 10.000 ljudi brez strehe
Verjetno bodo v valovih izgubili življenje tudi ribiči iz dveh vasi severnega dela Filipinov, ki jih skušajo rešiti s helikopterji in letali
MANILA (Filipini), 27. — Tajfun «01ive» je razsajal danes Had severnim delom Filipinov s hudimi vetrovi in nalivi. ki so po prvih vesteh povzročili najmanj 116 mrtvih m izgubljenih. Streho nad glavo je izgubilo najmanj 10.000 ljudi. Tajfun je prizadejal o-gromno škodo na njivah in pridelkih. Promet je bil prekinjen v šestih pokrajinah.
Najbolj prizadeta pokrajina je Luzon. Najbolj v skrbeh pa so ljudje za ribiče, ki so včeraj odšli iz dveh vasi pokrajine Luzon v smeri Manile. Predpostavlja se, da je tajfun zajel na odprtem morju najmanj 18 teh ribičev, ki so gotovo izgubili življenje v valovih. Oblastveni organi so opazili neko ribiško ladjo, na kateri se je 16 ribičev držalo za glavni jarbol. Filipinska in ameriška letala so jih poskušala rešiti z rešilnimi čolni.
Tajfun «01ive» je že drugi tajfun v enem mesecu, ki pustoši Filipine. Prvi tajfun. «Lucille», je povzročil ogromne poplave v Manili in njeni
okolici konec maja. Takrat je izgubilo življenje 175 ljudi in tudi škoda je bila zelo velika.
Požar v skladišču NATO v Neaplju
NEAPELJ, 27. — Danes zjutraj ob 6.30 je izbruhnil požar v ameriškem skladišču trgovin «Ship’s Store«, ki služijo zavezniškim silam atlantskega pakta in v katerih prodajajo živila, oblačila in druge predmete. Skladišča so podrejena poveljstvu južnega sektorja NATO. Zdi se, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika v mesnici.
Po telefonu rešen samomorilec
MILANO, 27. — V milanski Ulici Canonica si je hotel v svojem stanovanju 19-letni Giovanni Susanni zaradi nesrečne ljubezni vzeti življenje.
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlitlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIHItllllllllllllllt
UMRL JE HARRY POLI YTT
Od leta 1029 je biI voditelj XP Anglije
S1DNEY, 27.	— Na čez-
oceanski ladji «Orion», ki je plula iz Adelaide v Free-mantle, je danes umrl predsednik Komunistične partije Velike Britanije, Harry Pol-]ytt. Vračal se je v Anglijo po obisku Avstralije in Nove Zelandije.
Harry Pollytt je bil s’.ar 69 let in je KP Anglije predsedoval od leta 1956, pred tem pa je bi! njen tajnik od leta 1929 do 1956. Umrl je zaradi sične kapi.
Rodil se je v Landshiru, kjei je obiskoval osnovno šolo, nato je postal kotlar in je zelo mlad vstopil v komunistično partijo. Po oktobrski revoluciji je postal sekretar gibanja «Hands Off Rus. sia- («Roko proč od Rusije*'. Let? 1925 je bil obsojen r.a dvanajst mesecev zapora, leta 1929 je postal voditelj KP Anglije, v katero se je vpisal ob njenem nastanku leta 1921. Odločno se je boril za ohranitev miru in proti fašizmu. Pomagal je organizirati angle-
18 milijonov na «Enalo(to» bo ostal neznan
ftiM, 27. — Dobitnik 18 mi-Uonov na nedeljski Enalotto 1 i® bil doslej anonimen, se is javil. Padovanska podružm Cri »danca Nazionale del Lavo-‘°* Je zahtevala v imenu ne-tga klienta, ki hoče obdrža*
1 snonimnost, izplačilo zina-Sn.vite srečke. Doslej se je ja-p‘‘ *a zmagovalca neki Lino 1 'anco, toda ne da bi poka-*** odrezek svoje srečke, z ’2govorom, da ga je izgubil, -sradi tega bo le sodišče lah-0 Prepovedalo izplačilo za-'«v»ne vsote omenjeni banki.
ški bataljon za mednarodne brigade v španski vojni proti Francu. Od leta 1923 do 1943 je bil član izvršnega odbora IH. Internacionale. Zapušča ženo in dva sinova.
Novo sovjetsko trojno* orožje?
«
NEW YORK, 27. — Ameriški tednik «Newsweek» piše v svoji zadnji številki, da ima Sovjetska zveza novo orožje. «Ali se spominjate, kolikokrat je Hruščev izjavil, da ima novo krasno orožje? Zadnje vesti informacijske službe atlantskega pakta kažejo, da bodo Kusi kmalu izdelali neko orožje, ki je sestavljeno iz treh orožij — to je orožje, ki je hkrati kemično, biološko in radiološko. To orožje bi moglo odigrati isto vlogo, ki jo je odigral znameniti trojanski
podpredsednik in zunanji minister Krim Belkasem je imel več razgovorov z ostalimi člani vlade, ki so v Kairu, zlasti s finančnim ministrom in z alžirskim stalnim delegatom v Arabski ligi.
Istočasno je bil tudi sestanek med alžirskimi predstavniki v Rimu, Bonnu, Londonu, Madridu in Stockholmu, ki so jih nujno poklicali v Kairo. ——«» —-
«Tricste» dosegel
globino 2.580 m
GUAM, 27. — Batiskaf »Trie-ste« je blizu otoka Guam na Tihem oceanu v soboto dosegel globino 2.580 metrov. Na
tej globini znaša temperatura 2,2 stopinje. V batiskafu sta bila dr. A. Rechnidzer in poročnik Donald Walsh. Ugotovila sta obstoj neke struje na dnu oceana.
,	.	.	uu [<oii iiv-uu ni uijjiuinaiang
konj: uničiti branitelje, ne da delovanje tudi v Kariu v kro-bi pri tem uničili mesto. gjh alžirske vlade. Ministrski
ii mitiiiiiMiiiai it iiiniiHiiiiiiiiiiiiigiiiimiiiiin umni,ammmuiiiiii,,iiimaini,■■,|llll|lll||l|||||
Gradovi in gozdovi
za Otona Habsburškega
Odprl je plinsko pipo in že je vdihoval smrtonosni plin. V tistem trenutku je policiji telefoniral neki Susannijev prijatelj, ki je povedal, da je zaskrbljen zaradi svojega tovariša, za katerega je vedel, da ima samomorilne namene. Policijski leteči oddelek se je takoj odpravil na Susannijevo stanovanje. Istočasno pa je neki brigadir mladeniču telefoniral tako prepričljivo, da ga je nagovoril, naj policijskim agentom odpre vrata. Ze sko-iaj nezavestnega Susannija so nato policaji odpeljali v bolnišnico. kjer so ga zdravniki pridržali na opazovanju.
 «»-------
Pogajanja v Melunu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bumendžel poročal, ter bodo nato določili člane delegacije, ki bodo spremljali Ferhata A-basa v Pariz. Vsekakor pa domnevajo, da Ferhat Abas ne bo mogel odpotovati v Pariz pred enim tednom.
V Nancyju je predsednik francoske vlade govoril na kosilu, ki so ga priredili njemu na čast, predvsem o Afriki in Alžiriji. Pri tem je izjavil, da je «navzočnost in avtoriteta Francije ter povezava med Alžirijo in Francijo
višja nujnost«	■	CACLIARi	27.	—	V	tukajš-
«Pot,» je nadaljeval Debre, !	..	.1	.	.	.
«je začrtal državni poglavar, i n-1 . porodnišnici je in je pot, ki smo jo izbrali j Regina Cabiddu, zena kmeta ter je ne bomo zapustili. Ko i Fietra Ibba, rodila trojčke bodo prenehale sovražnosti, I ženskega spola, se bo za Alžirijo začelo raz- j dobje pomirjenja. Po tem raz. ! dobju bo samoodločba omogo- j čila zagotoviti vrednost naših zakonitih pravic, spoštovanje interesov in skupnosti, ki živijo v Alžiriji. Izven te tesne povezave ni mogoča prihodnost ne za Afriko ne za Alžirijo.«
V zvezi s črnsko Afriko je Debre izjavili «Ta kontinent, ki ni bil do sedaj pod nobenim vplivom, postaja cilj vseh mednarodnih konkurenc, ki si skušajo zagotoviti strateške in gospodarske položaje. Ta konkurenca obvezuje Francijo, če hoče ohraniti bistvo svoje kolonialne tradicije, da spremeni politiko svoje navzočnosti.’
Zatem je Debre govoril o evropski skupnosti in o notra. njih vprašanjih Francije.
Vzporedno s tajnimi razgovori v Melunu in s posvetovanji v Tunisu se vodi živahno politično in diplomatsko
Še en voliunski polet letala ZDA
MOSKVA, 27. — Tass poroča, da je neko letalo ameriške mornarice 24. junija letos izvršilo več izzivalnih poletov nad sovjetsko znanstveno ladjo «Lomonosov», ki pluje po Atlantskem oceanu.
stvo, ki mu je ustvarilo kapital za njegovo poznejše delo.
V času prve svetovne vojne se je vpisal v glasbeno šolo na Dunaju in nato po sili oblekel avstrijsko uniformo, da bi jo čimprej slekel in se nato ob razpadu Avstroogrske vpisal na zagrebški konservatorij. Kolikor je bil srečen, da je mogel sleči avstrijsko uniformo, ga je konec prve svetovne vojne razočaral, kajti njegova Istra je prišla pod oblast Italije in z nastopom fašizma mu je bila zaprta pot v kraje, ki jih je tako ljubil in katerih ljudje so mu obe-roč nudili ogromno bogastvo, ki ga je obdeloval v svojih teoretičnih študijih in skladbah. Da pa bi bil blizu svojemu domu in tem virom, se je zaposlil kot profesor petja na Krku. Pozneje je bil imenovan za tajnika glasbene a-kademije v Zagrebu, kjer je ostal do leta 1938, ko je na lastno željo stopil v pokoj. Preselil se je nato za nekaj časa v Beograd. Takoj po koncu druge svetovne vojne pa se vrnil v svojo Istro, kjer še naprej dela in ustvarja.
Ko govorimo o Matetiču -Ronjgovu, bi morali napisati dolgo študijo o njegovih teoretskih delih. Toda ta študija bi terjala strokovno obravnavanje glasbe. Istrska ljudska pesem in glasba namreč temelji na glasbenih lestvicah, ki so svojstvene samo njej. To je bilo že dolgo znano in mnogi strokovnjaki so se že prej s tem ukvarjali, vendar je le Matetiču-Ronjgovu uspelo fiksirati štiri istrske skale, ki so postale predmet študija številnih glasbenikov doma in v svetu. Kar se pa tiče njegovega, če smemo tako reči, praktičnega dela, bomo navedli, da je zbral skoraj vse istrsko folklorno glasbeno bogastvo, da šteje med svoje plodno delo več sto skladb, med katerimi tudi naše skladbe, kot so na pr. «Cače moj«, «Ro-ženice«, «Galeotova pesem«. »Malo montinjade v Rike na Palade« in še mnogo, mnogo drugih.
2e v dobi, ko je kot mlad siromašen istrski študent živel v Kopru, je prišel v spor z italijanskimi šovinisti, ki so ga zmerjali s «Cičo» in «Scia-vo». Ni bil I. Matetič-Ronjgov užaljen zaradi tega, ker so žalili njega, pač pa ker so v njem žalili vse Hrvate. Tedanji profesor petja na koprskem učiteljišču je mlade šoviniste opozoril, naj mladeniča pustijo pri miru, «ker bo veliko pokazal«. In res je tedanji mladi študent veliko pokazal.
iiiiniumiiiiiuiinimiimiiimnmimMmimmmimiMiiiiiiiiiiiiiiiiHMMiMHiMHMMHiimiiHii
Konferenca v Ženevi
Vredni so 18 milijard lir
Eiscnhovver. ki se je včeraj vrnil iz Honoluluja po neuspelem potov-niu n„- Dailnem vzhodu, v VVashington, se ob prihodu pozdravlja z državnim tajnikom Herterjem, poleg katerega je tudi podpredsednik Nikon
DUNAJ, 27. — Vse kaže, da se bo Oton Habsburški vrnil v Avstrijo v prvih dneh letošnjega oktobra. Poročajo, da ga bo okrog 800 občin, ki so mu leta 1938 podelile častno občanstvo pričakalo z bakla-do. Baje neki tajni odbor ministrskih funkcionarjev pripravlja ves ta paradni sprejem. Predvsem pripravlja vse, kar je potrebno, da bi Otonu Habsburškemu vrnili poleg grada Eckardsau na Nižjem Avstrijskem, tudi druge gradove in gozdove, ki jih cenijo na 700 do 800 milijonov šilingov ali 18 milijard lir in ki prinašajo 15 milijonov šilingov letnega dohodka.
Časopis »Kronen Zeitung« piše v tej zvezi, da so njegovi uredniki opravili med prebivalstvom posebno anketo in ugotovili, da sicer večina ljudi nima nič proti povratku bivšega cesarja brez cesar-
stva, toda ogromna večina odločno nasprotuje, da bi mu vrnili gozdove in gradove,
Eksplozija v Havani
HAVANA, 27. - V nedeljo je v Havani eksplodiralo skladišče streliva. Do sedaj so ugotovili dva mrtva in več ranjenih. P0 nepotrjenih vesteh je policija aretirala sedem oseb pod sumom sabotaže. Baje je nekemu tovornemu avtomobilu mestne čistoče iz Havane uspelo pripeljati v skladišče eksploziv. Toda ministrstvo za obrambo je izjavilo, da je sleherni komentar o vzrokih eksplozije prezgodnji, ker je potrebno najprej opraviti temeljito preiskavo.
(Nadaljevanje s 1- strani)
sevjelski načrt in poudarja, da je SZ izrekla pripravljenost proučiti sleherni konstruktivni predlog. Toda zahodne delegacije so predložile tak načrt, ki se lahko označi za načrt za legalizirano vojaško vohunstvo. »Nekateri v ZDA ne bi nasprotovali uporabljanju tega načrta za nadzorstvo brez razorožitve aot dodatek k praksi prodiranja v zračni prostor drugih držav z vohunskimi nameni, kakršno je nedavno razglasila ameriška vlada kot politiko EDA.*
V zvezi s sovjetskim sklepom, da ne bo več sodelovala na ženevski konferenci, poudarja Hruščev, da so zaradi staiišča, ki so ga zavzele zahodne države, pogajanja zašla v slepo ulico in so se spremenila v brezplodne diskusije. Odbor za razorožitev je postal vse drugo razen organizem, ki naj omogoči razorožitev in je tej razorožitvi celo škodoval, ker je vodil na stranpoti narode in ustvarjal iluzijo, da se na področju razorožitve nekaj dela. Za-hodne države skušajo ustvariti v odboru samo videz diskusije in sovjetska vlada ne more tega dopuščati.
V pismu, ki ga je poslal de Gaullu v zvezi s stališčem, ki ga je zavzela Francija glede razorožitve, izraža Nikita Hruščev «svojo zaprepadenost spričo vsebine odgovora, ki ga je dal de Gaullov predstavnik na zadnje sovjetske predloge u razorožitvi«.
Hruščev poudarja, da je program, ki ga je predložila sovjetska vlada, upošteval francoski predlog, naj bi se razorožitev začela zuničenjem sredstev za prevažanje jedrskega orožja in z ukinitvijo vojaških oporišč.
Hruščev očita zatem gen. de Gaullu, da sploh ni omenil v svojem pismu od 1. junija uničenja sredstev za prevažanje jedrskega orožja in ukinitve oporišč, temveč da je vztrajal pri ((nadzorstvu nad temi sredstvi in oporišči«.
«Ni potrebno reči, dodaja Hruščev, da ta oddaljitev od duha naših razgovorov o raz-
orožitvi lahko samo zapre pot razorožitvi, ki se je zdela priprta«. Hruščev dodaja, da je to potrjeno tudi s stališčem, ki ga je zavzel francoski predstavnik v odboru desetorice Zato prihaja Hruščev do zaključka, da je »Francija popustila svojim zahodnim zaveznikom sporazumno s tistimi, ki so pripeljali konferenco v slepo ulico«.
Kar se tiče načrta, ki so ga predložile zahodne delegacije ga Hruščev označuje za «načrt za uzakonjeno vojaško vohunstvo«, ki služi načrtom tistih, ki imajo napadalne namene
Tudi v pismu Mac Millanu našteva Hruščev argumente, ki jih omenja v ostalih pismih in pripominja, da SZ • resno dvomi* glede namenov britanske vlade, kar se tiče razorožitve. Pri tem dodaja. da nedavni razgovori britanskega obrambnega mint. stra v ZDA o dobavah raketnih izstrelkov ter informacije o ameriški in britanski skupni organizaciji neprestanih poletov bombnih letal z atomskim orožjem nikakor ne morejo izboljšati ozračja za razgovore o razorožitvi.
Dolgotrajna pogajanja v Ženevi so pokazala, da odbor desetorice ni sposoben najti niti začetne rešitve razorožitve-nega vprašanja. Zadnji sovjetski predlogi so vsebovali številne pozitivne elemente in so v veliki meri prišli naproti stališču zahodnih delegacij. Toda ponovno se je pokazalo, da ta organizem ni najbolj primeren za reševanje tega tako važnega vprašanja, ki se tiče vsega sveta in ne samo velesil. Zato je vsekakor pozitivno, da je sovjetska vlada zahtevala, naj se vprašanje kot važno in nujno vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine OZN, kjer bodo lahko k reševanju konstruktivno prispevale številne druge države, predvsem pa izvenblo-kovske.
Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, pa je britanski delegat izrekel danes v imenu svoje vlade upanje, da bo pogodba o prekinitvi poizkusov lahko odobrena še letos.
Revija
«od Havajev do Opatije*
Na Heki pripravljajo revijo sod Havajev do Opatije». To bo prva turistična atrakcija te vrste na Jadranu, ki jo pripravlja reško narodno gledališče Ivan Zajc. Revija bo izpolnila devet večerov v Opatiji, enega na Reki, nato pa še dva v drugih krajih Severnega Jadrana.
Stroški bodo znašali 7 milijonov dinarjev. Samo kostumi stanejo 4 milijone dinarjev. Za revijo so zgradili poseben gibljivi oder, ki je težak dve toni, tako da bo odporen proti burji. O-der ima štiri loke in je visok 6,5 metra. Podoben je mostu in trdnjavi hkrati.
50 milijonov za «Nel blu dipinto di blu>
Pred rimskim sodiščem je Antonio De Marco tožil Domenica Modugna za plagiat znamenite Nel blu dipinto di blu. To-žitelj trdi, da je Modu-gno plagiral njegovo kompozicijo, ki nosi naslov 11 castello dei so-gni, katere partituro je izgubil leta 195i6, medtem ko jo je nosil »Združenju avtorjev in založnikov«, da bi jo tam deponiral. Na včerajšnji razpravi je De Marcov odvetnik zahteval od sodišča, naj Modugna obsodi za odškodnino stroškov, ki znašajo 50 milijonov lir. Predložil je tudi, naj sodišče zasliši 19 prič, ki bodo dokazale, da gre res za plagiat. Modugnov odvetnik De Gasperis pa je izjavil, da De Marco še vedno ni dokazal svoje trditve, da gre za plagiat.
Triumf Tebaldijeve Corellija in Bastianinija
Na Dunaju so v nedeljo predvajali premiero opere Umberta Giordana Andre Chenier. Peli so: Renata Tebaldi, Franco Corelli in Ettore Ba-stianini. Neki časopis je zapisal:	«Aplavz se je
spremenil v nenehno manifestacijo, ki je trajala ves večer. To je bil velik, mogočen, sijajen triumf treh italijanskih u-metnikov«. Ostali časopi-si pišejo o ((čudovitih glasovih«; Franco Corelli se je izkazal za idealnega tenorista, njegov glas je tako močan, da se tresejo stene«. ((Najlepši trenutki so bili, ko je pel duete z Renato Tebaldi; v tistih trenutkih sta bila oba umetnika v resnici eno srce in ena duša. Za Renato se je že vedelo, da bo odlična Magdalena, toda tudi tretji pevec — Ettore Bastianini — ki ga je poslala Italija, se je odlično izkazal«. Opero je dirigiral hrvatski dirigent Lcvro Matačič.
Ura na
«večni pogon*
Neka švicarska tovarna bo začela izdelovati popolnoma novo vrsto ur, ki jo je izumil belgijski strokovnjak Jean Bourguignon. Ura je taka, da bo «večno tekla«. Funkcionirala bo na o-snovi «fotonov» (valovne energije), ki jo nabi-rajo ploščice selenija, ki proizvajajo elektronski tok, ki deluje tako na kolesje ure — uro avtomatično dirigirajo sprejemne celice, obrnjene v smeri najmočnejše svetlobe — kakor tudi na gibanje kot tako, od ka. terega je odvisno delovanje ure.
Popolna novost tega mehanizma je v tem, da ne vsebuje niti enega e-lementa, ki bi se obrabil, kakršna bi bila na primer električna baterija. Predvideva se, da bodo uro »na večni pogon« izdelali v kratkem času v najpnnravnejši obliki tako, da bodo mogli nato organizirati proizvodnjo za trgovino.
Mednarodni sestanek narodnih noš
Na Liparih je bil pred dnevi mednarodni sestanek narodnih noš. Poleg folklorističnih skupin iz Francije, Švice in Italije (Bressanone, Nea. pelj in Messina) je sodelovala tudi folklorna skupina iz Jugoslavije.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6
28. junija 1960
REZULTATI
Poka1 prijateljstva
Sp»l-*Le Havre
Lazio-*Sedan
*Brescia-Troyes
Torino-*Nanci
•Juventus-Heiras
3:2
4:2
3:1
2:1
2:1
•Racing Parigi-Fiorentina 3:3 *Bologna-Nimes	2:2
•Reggiana-Grenoble	2:2
Alpski pokal
•Triestina-Lucema	2:1
•Napoli-Bienne	3:3
•Palermo-Zurigo	2:2
•Catania-Friburgo	7:2
*Young Boys-Roma	2:2
Chaux de Fonds-Ales-sandria	3:1
*Young Fellows-Verona	1:1
•Bruhl St. Gallen-Ca-tanzaro	0:0
V
Športne stave
TOTOCALCIO
Juventus-Reims	1
Bologna-Nimes	X
Racing parigi-Fiorentina X Le Havre-Spal	2
Sedan-Lazio	2
Nancy-Torino	2
Brescia-Troyes	1
Young Boys-Roma	X
Napoli-Bienne	X
Chaux d. Fonds-Alessandria 1 Palermo-Zurigo	X
Catania-Friburgo	1
Young-Fellows-Verona	X
Kvote:	13 — 43.302.00«
12 — 1.603.000 lir
TOT1P
1	Gordon	X
Denise	1
2	Acasto	1
Cronaca Nera 1
3	Ozzero	1
Metalora	X
4	Formentor	1
Pupa	X
3	Ebe	1
Jina Mimille 2
•	Henribote	X
Dulia	X
Kvote: 12 — 2.946.101 11 —	105.217
10 —	6.206	Ur
Povratno kolo italjjansko-švicarskega turnirja za <Alpski pokal>
Tri e s t i n a -Luzern 2:1
Turnir se je zaključil z zmago italijanskih moštev z 19:13
STRELCI: Luescher (L) vlS’, Taccola (T) v 16’ prvega polčasa; Taccola (T ) v 31’ drugega polčasa
TRIESTINA: De Min; Frigeri, Brach; Szoke (Rocco), Var-glien, Degrassi; Fortunato, Puia, Secchi (Szoke), Taccola, Del Negro.
LUZERN: Kunz; Schumacher, Glaus; Arn, Hofmann, Her-tle, Luescher, Hahn, Wolfsberg, Frey, Moscatelli.
SODNIK: Gulde (Švica).
Tudi igralci Triestine bodo -----------------
lahko šli na počitnice svesti
si, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči v prvenstvu B lige in v zadnjih dveh tekmah za »Alpski pokal«. V prvi tekmi so morali Tržačani prepustiti za pičlo razliko ene same točke zmago domačinom :z Luzerna, v nedeljo pa so prisilili goste na obraten rezultat.
Od gostov smo pričakovali več. Sicer imajo nekaj olajševalnih okolnosti, predvsem zaradi vročine, pa čeprav so pokazali, da se v borbenosti lan-ko kosajo z marsikatero ekipo. Niso Pa v višini Triestine, vsaj s tehnične plati ne in to pomanjkljivost nadoknadijo z e-lanom, ki ga imajp lahko le diletanti kot so Švicarji. Njih nihče ne plačuje in podplaču-je, temveč jim samo vrnejo znesek, ki so ga zaradi nogometnega delovanja izgubili.
Tržačani so takoj v začetku igre šli v napad in prisilili goste v obrambo. Tu pa tam so se Švicarji izmuznili iz obroča Tržačanov in s protinapadi navalili na vrata De Mina, vendar dolgo jim sreča ni bila mila. Nasprotno pa so imeli domačini obilo priložnosti za dosego golov, toda iz enega ali drugega razloga žoga ni hotela v vrata. Posebno sta »e v tem delu igre izkazala Taccola in Secchi, ki sta se, kot še nikolj do sedaj, naravnost odlično razumela. Kljub temu pa so prvi gol dosegli prav Švi. carii.
Po nekaj neuspelih strelov, ! Luescher z ostrim strelom presenetil De Mina, ki ni mogel
preprečiti, da bi žoga našla poti v mrežo. Bliskovita akcija z nenadnim golom je presenetila tako igralce Triestine kot maloštevilne gledalce, toda strah pred porazom domačinov je trajal manj kot ena minuta. Po dveh podajanjih je Puia prisebno poslal žogo v prost hodnik, kjer je bil Taccola ž« pripravljen. Ta je streljal in žoga je s silo topovske krogle šla mimo švicarskega vratarja v mrežo. Vse do konca prvega polčasa se stanje ni več spremenilo.
V .drugem delu igre je moral Secchi ostati v slačilnici in :o zaradi udarca, ki mu ni dovoljeval, da bi se nemoteno gibal po igrišču. Njegovo mesto je na smolo prevzel Szoke, ki je dober koordinator v krilski vrsti, a je popolnoma nemogoč v napadu. Še posebno ko se znajde pred zogo, ki prosi, da se pošlje v gol. Da je tako, se je kaj kmalu pokazalo. Szo. ke je večkrat prav iz strahu pred blamažo banalno zgrešil cilj in ko je imel najlepšo priliko dneva, ni žoge poslal v prazen gol, temveč jo je podal svojemu soigralcu, kar pa je zadostovalo Švicarjem, da so praznino izpolnili. Namesto Szokeja pa sta bila Puia in Taccola precej živahna in tudi nevarna. Imela sta precej priložnosti, a marsikatero sta zapravila zaradi hitrice in tudi zaradi odpora obrambe gostov. Ne smemo pozabiti švicarskega vratarja Kunza, ki ima precej zaslug, da niso njegova vrata klonila pred ostrimi in presenetljivimi streli tržaških napadalcev.
Zadnje kolo francosko ■ italijanskega nogometnega turnirja
Italija si je z zmago nad Francijo z 41:23 osvojila pokal prijateljstva
Italijanske enajstorlce so nadmočno premagale francoske
Kvalifikacija diletantov
S. Dona-Ponziana 1:0
V tekmah za pokal francosko • italijanskega prijateljstva si je Italija zagotovila že v prvem kolu dovolj visok naskok v točkah, katerega je obdržala in si s tem osvojila zmago z 41 točkami proti 23, ki so pripadle Franciji.
Nedeljske tekme za pokal so bile polne presenetljivih re-cultatov. Ce izvzamemo že predvideno zmago Juventusa, nad francoskim prvakom iz Reimsa, bi morali našteti celo vrsto italijanskih moštev, ki »o si šli po zmago na tuja igrišča.
Juventus je igral brez Si-
vorija, toda turinsko moštvo je našlo Charlesa v odličnem dnevu in ta igralec je znal dvakrat presenetiti francoskega vratarja, kar je zadostovalo, da so si domačini priborili zmago.
Med nepričakovane uspehe spada predvsem zmaga Lazia v Sedanu in Torina v Nancy-ju. Igralci rimske enajsterice so morali prepustiti vajeti igre v prvem polčasu domačinom, toda njihova obramba je dobro delala, medtem ko so napadalci skušali s hitrimi protinapadi presenetili moštvo Sedana. To se jim je tudi posrečilo z Visentinom, ki je dosegel edini gol prvega polčasa. V drugem so gostje še trikrat zvišali rezultat in šele proti koncu igre se je domačinom posrečilo doseči dva gola, ki pa jim nista zadosto-vala.
Torino je imel težje delo z Nancyjem, vendar si gostje niso pustili izmuzniti ugodne prilike iz rok in so spravili v mrežo Nancyja dva gola. Domačini so sicer enkrat presenetili obrambo in vratarja Italijanov, a več niso mogli storiti.	,	.
Malo je manjkalo, da ne bi tudi Fiorentina prinesla zmago domov. V prvem polčasu srečanja s pariškim Racingom
so florentinski igralci prvi pri. šli v vodstvo in so nato rezultat še povečali. Francozom se je sicer posrečilo znižati rezultat, vendar se je prvi del igre končal v korist gosiov.
V drugem polčasu so Francozi silovito navalili na vrata Italijanov in so dosegli najprej izenačenje in nato še vodstvo. Njihovo veselje pa je trajalo le malo, ker je Mon-tuori z močnim diagonalnim strelom dosegel tretja gol za Fiorentino in s tem tudi izenačenje.
Moštvo Spal je gostovalo v Le Havru in čeprav m nihče pričakoval, se je vrnilo domov z zmago. Ta je sicer pičla vendar zadostna in je rezultat boljše igre in premoči Italijanov na igrišču.
Ostale tekme pa so bile odigrane v Italiji. V teh je samo Brescia z lahkoto odpravila nedeljske nasprotnike, medtem ko sta se morala Bologna in Reggiana zadovoljiti z neodločenim rezultatom. I-gralci Brescie so bili brez dvoma boljši od njihovih nasprotnikov moštva Troyers, ki niso mogli nuditi hitrim Italijanom nobenega resnega odpora. Nasprotno pa so bili igralci Ni; mesa v Bologni zelo borbeni in so, kot je storilo moštvo iz Grenobla v Reggiu, izsilili delitev točk.
SAN DONA', 27. — Čeprav je domače moštvo premagalo Ponziano iz Trsta, se ni moglo plasirati za nadaljnje tekmovanje v državnem finalu diletantov. Domačini so odpravili goste s pičlo razliko enega gola, kar pa ni zadostovalo, da bi si zagotovili boljši količnik. Pred tednom dni je Ponziana premagala v Trstu moštvo S. Dona s 4:2 in ker je v nedeljo izgubila samo z 1:0, se je to dvojno srečanje končalo v korist tržaške enajsterice. S tem si je Ponziana zagotovila naslov pokrajinskega prvaka, sedaj pa jo čakajo težje tekme v državnem me-rilu.
2e v začetku igre so domačini takoj prešli v napad, ki jim je v 6’ prinesel enajstmetrovko, Katero je Guerrato spremenil v gol. Domačini so nadaljevali s pritiskom, ven dar je tržaška obramba bud-
Nekako na sredi polčasa so se igralci obeh moštev večkrat spozabili in na igrišču je začela prevladovati grobost. Seve. da je obema enajstericama šlo za zmago in medtem ko so ie ljudje spraševali, komu se bo nasmejala, je Taccola prekinil vsakršno diskusijo. Szoke je poslal žolo Puii, ta jo je z glavo predložil Taccoli, ki jo je z močnim strelom poslal Kunzu za hrbet. Se nekaj priložnosti za Triestino in tekme je bito konec s pičlo, toda zadostno zmago domačinov, ki so se tako oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v Luzernu.
# * *
Italija si je tudi v povratnem kolu nogometnega turnirja za «Alpski pokal« zagotovila nekaj zmag, ki so ji pripomogle, da si je nabrala 19 toča. proti 13 Švice. V 16 srečanjih je Italija dosegla 7 zmag, 5 neodločenih rezultatov, medtem ko so njena moštva 4 tekme izgubila.
Brez dvoma je najboljši u-speh v drugem kolu dosegla Catania, ki je nadmočno premagala enajsterico Fribourga. Že v prvem polčasu so domačini vodili s 7:0 in ker jih je rezultat zadovoljil, se v drugem delu igre niso več potrudili, s čimer so dali možnost gostom, da so dosegli dva gola.
Za Švico pa je moštvo Bien-ne pripravilo v Neaplju prijetno presenečenje. Gostje so namreč prisilili domačine na neodločen rezultat, kar so gledalci sprejeli z žvižganjem.
Gostje so uporabili taktiko nepričakovanih protinapadov, ki so popolnoma zmedli napolitanske igralce.
Nič bolje ni bilo za Palermo, ki je morda podcenjeval vrednost enajštorice iz Zuericha. Domačini so mislili, da bodo odpravili nasprotnika z lahkoto, kot bi šli na sprehod. V prvem polčasu so res prevladovali in spravili v gol Zuericha dva gola, toda v drugem so popustili ,kar so izrabili gostje, ki so najprej znižali rezultat in nato še izenačili
V Bernu pa je malo manjkalo, da ni Roma, ki je gostovala na igrišču Young Boysa,
6rišla do nepričakovane zmage, omačinom se je namreč posrečilo izenačiti rezultat šele v zadnjih minutah zelo živahne in tu pa tam tudi lepe igre.
V Zuerichu in sicer na igrišču Young Fellovvsa je gostovala Verona, ki je znala prisiliti domačine na delitev točk. Igra je bila monotona in domačini so prvi prišli v vodstvo. Pa uspešnih protinapadih pa so Italijani dosegli gol. ki jim je prinesel izenačenje
Bruehl St. Gali se je v nedeljo oddolži; za poraz, ki mu ga je zadal Catanzaro. Domača enajsterica je prisilila živahne in napadalne goste za neodločen izid. Švicarji so zaradi netočnosti napada zapravili štr vilne priložnosti, ki bi jim pr nesle zmago.
V za-dinji tekmi tega turnirja je moštvo iz Chaux de F on ds brez posebnih težkoč odpravilo Alessandrio s 3:1. Igra ie oi-la zelo medla in to zaradi dežja, ki je naravnost poplavil l-grišče. Le tu pa tam so se lahko igralci izkazali in zmaga se je zasluženo nasmejala domač:-nom, ki so bili pač bolj vajeni igrišča.
 «»-------
TELOVADBA
Romunija 371,65 Italija 369,30 točke
MILAN, 27. — V nedeljo se je zaključil mednarodni dvoboj v ženski orodni telovadbi
PLAVANJE V AMERIKI
Trije novi svetovni rekordi
LOS ANGELES, 27.	— V
zadnjem dnevu plavalnega mitinga so ameriški plavalci dosegli tri nove svetovne rekorde. Gre za dva moška in en ženski rekord.
Charles Bittick Je preplaval 200 m hrbtno s časom 2’17”6 in Je s tem odvzel rekord sonarodnjaku Franku Mac Kin-neyu, ki ga Je branil s časom 2’17”8 od 1959. leta.
Lance Larson je zmagal na 100 m metuljčka v 59” in tako izboljšal svetovni rekord Japonca Ishimite (1'01”1).
Med ženskami pa je Lynn Burke preplavala 100 m hrbtno v času 1’11”2,
TENIS V TRSTU
Facchini med moškimi Rozzo pa med ženskami
Po šestih dneh teniških dvobojev na igriščih v Ul. Guido Reni, se je končal v nedeljo turnir z mednarodno udeležbo Jugoslovanov in Avstrijcev.
Vse zmage so šle domačinom in sicer Facchiniju med moškimi, Rozzojevi med ženskami, Facchiniju in De Ebnerju v moškem doublu ter Rozzojevi in Bardorfu v igri mešanih parov.
Prijateljsko športno srečanje na stadionu 4tPrvi maj»
Zmaga novogoriškega Partizana v namiznem tenisu in odbojki
Tržaški Bor si je zagotovil zmago samo v moškem srečanju v odbojki - Prihodnjo nedeljo povratni dvoboj v Novi Gorici
V nedeljo je bilo v dvorani stadiona «Prvi maj* ponovno živahno. Po gostovanju Partizana iz Izole so tokrat prišli na obisk v Trst člani in članice Partizana iz Nove Gorice. Tudi to, kot že prejšnje srečanje, je bilo trojno: v moški in ženski odbojki, ter v namiznem tenisu.
Gostje so se izkazali zelo dobro v namiznem tenisu in so dosegli nepričakovano visoke zmago. Prav tako uspešne so bile igralke v odbojki, ki so prisilile Tržačanke, da so klonile v treh setih. Gostitelji so se tako morali zadovoljiti z edino zmago, ki so jo dosegli v moški odbojki. Goričani so se torej vrnili domov s pozitivnim rezultatom dveh zmag proti enemu porazu.
Na sporedu je bilo najprej
srečanje v namiznem tenisu. Borove barve so zastopali Grbec, Sosič in Kovačič. Poudariti moramo, da so vsi trije igrali zelo negotovo in se jim je očitno poznalo, do jun primanjkuje treninga. Zato bodo morali ta teden resno
vaditi, če bodo hoteli doseči povoljen rezultat v povratnem srečanju, ki bo prihodnjo nedeljo v Novi Gorici. Nasprotno pa so imeli gostje po močeh zelo izenačeno ekipo, ki je bila tehnično bolje pripravljena. Zato je zmaga realen rezultat odnosa sil. Naj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinniiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
no pazila in je zaviralai za . med Italijo jn R0munijo. Zrna oko orijetne akcije napadal-1 u so Romunke 371,65:369,30
_	C*___člnla <r Hrti.	  •
cev iz San Dona. Sele v drugem polčasu se je domačinom nudila izredna priložnost za dosego drugega gola, toda odlični Cernivani ni dovolil, da bi nasprotniki še enkrat pretresli njegovo mrežo.
Igralci Ponziane so Imeli precej priložnosti za izenačenje, vendar so vse ugodne žoge zastreljali. V drugem polčasu, ko so Tržačani prevladovali na igrišču, je Tauceri izenačil, toda sodnik je gol, katerega je spočetka priznal, takoj zatem razveljavil.
Po dveh etapah kolesarske dirke
Italijan Gastone Nencini prva rumena majica Toura
Prva odstopa: Bahamontes (Španija) in Trepp (Švica)
DUNKERQUE, 27, — Bolje se Tour ni mogel začeti za Italijane. V nedeljo se je znal Nencini vriniti v bežečo skupino in čeprav je moral Italijan prepustiti zmago v Bruslju Belgijcu Schepensu, je pa vendar zasedel tretje mesto. V drugem delu prve etape, ko so se morali kolesarji boriti s časom na progi na kronometer, je Nencini zabeležil odličen uspeh z drugim mestom za svetovnim rekorderjem v enourni vožnii Rivierom. S tem uspehom je Nencini zasedel prvo mesto v splošni lestvici in oblekel rumeno majico.
Zanimivo je, da je Baldini
zaostal za Nencinijem v lestvici za 3’50”, Massignan pa celo 5’24”. Vsekakor je Nencini postavil resno hipoteko na končno zmago, vendar je treba pripomniti, da bo obramba rumene majice trda in predvsem nevarna, ker bodo vsi napadi osredotočeni na nosilca. Vprašgnje je kako bodo Italijani odbijali napade na-
VRSTNI RED II. ETAPE BRUXELLES — DUNKERQUE (206 km):
1.Privat (Fr.) v 5 urah 12’28”, z odbitkom 5.11’08”
2. Graczyk (Fr.) S.12’08”, z odbitkom 5.11’38”
3. Simpson (VB)
4. Bolzan (Sv.-Luks)
5. Milesi (ESE)
6. Mastrotto (Fr.)
7. Graf (Sv.-Luks) 5.12'32’
8. Anastasi (ESE) 5.12’43”
9. Strehler (Sv.-Luks.) 5.12’46”
10. Donicke (Nem.) 5.12’47”, 11. Janssens (Bel.) 5.12’S2”, 12. Darrigade (Fr.), 13. Sabbadini (CM), 14. Van Den Borgh (Hol), 15. Everaert (Fr.), '6. Hoevenaers (Bel.).
SPLOSNA LESTVICA PO
11. ETAPI:
1. Nencini (It.) 8.40'51”
2. Simpson (VB) z zaost. 22”
3. Anglade (Fr.) 31”
4. W. Van Est (Hol.) 51”
5. Adriaenssens (Bel.) 1’24'
6 Riviere (Fr.) 1’32”
7. Pianckaert (Bel.) 1’55”
8. Hoevenaers (Bel.) 2’03”
9. Van Deu Borgh (Hol.) 2’07”
10. Groussard (O.) 2’42”, 11. Pambiauco (It.) z zaost. 3’08”,
12. Mahe (Fr.), 13. Foucher (O ), 14. Baldini z zaost. 3’50”, 15. Strehler (Sv.-Lux.),	16. Janssens (Bel.). 17. Brankart (Bel.), 18. Junkermann (Nem.) 19. Bolzan (Sv.-Lux.) 4’20”, 20. Milesi (ESE) itd.
EKIPNA LESTVICA:
1. Francija 26.02’41"; 2. Belgija 26.05’U”;	3. Holandska
26.07’35”; 4. Italija 26.08’54"; 5. Ovest 26.12'48”;	6. Svica-Lu-
ksemburg 26.13'57”; 7. Vel. Britanija 2b.l4’41”; 8. ESE 26.15* in 46”; 9. Nemčija 26.16’46'; 10. Pariš Nord 26.18’36”; tl. Spanja 26.21 08";	12. lnter
26.25’55”;	13. Centre Midi
26.48 11”.
sprotnikov. Od tega bo tudi odvisna končna zmaga. V drugi etapi, ki so jo tekli od Bruslja do Dunkerqua, je zmagal Francoz Privat. Takoj po startu so se člani italijanske ekipe postavili na čelu kolone z jasnim namenom, da preprečijo vsakršen beg in na-pad. Kljub temu poskusov m manjkalo, a ti so pripomogli le, da se je nekoliko povečala hitrost. Po poskusu bega Biu-nija in Beuffeila, ki se je kasneje razblinil v nič, sta. poskusila srečo Bolzan in Simpson. Ta dva sta potegnila za seboj tudi druge kolesarje, ki so si nabrali nekaj naskoka. Dolgo pa nista ostala sama: medtem ko sta Bahamontes in Trepp odstopila, je skupina, v kateri so bili Nencini, Riviere, Anglade in drugi, sprožila napad, s katerim se jim je posrečilo približati se bežečima za nekaj sekund. Nencini je večkrat poskusil zapustiti družbo, vendar zaman. Tik pred ciljem si je Privat nabral nekaj metrov naskoka.
lico in v metu diska sta zmagala Poljaka Kraszowski s 4,55 m in Piatkowski z 56,27 m. Med ženskami je v metu diska zmagala Kuznecova (SZ) znamko 54,01 m.
Poljak Krzyszkowiak je v teku na 3000 metrov čez zapreke izboljšal s časom 8’31"4 sve. tovni rekord, medtem ko je sovjetska atletinja Rima Koše-leva izenačila najboljši svetovni čas v teku na 80 m čez zapreke z 10”6.
bolj uspešen med njimi je bil Lužnik, ki je premagal vse nasprotnike. Visoko zmago je dosegel tudi Jug, Boškin je sicer premagal v treh setih Grbca, vendar je moral klonit; pred Sosičem.
Goričani so začeli naravnost odlično. Lužnik, Jug in Boškin so si v prvih treh srečanjih zagotovili kar^ tri zaporedne točke. Sele Grbec je z zmago nad Jugom prekinil ta negativni potek dvoboja, toda Lužnik je takoj za tem engovorii z zmago nad Kovačičem in vzpostavil stanje 4:1. Sosič je z zmago nad Bo-škinom ponovno popravil rezultat, a Goričani so bili nevzdržni ravno takrat, ko smo mislili, da se bodo domačini opomogli. Kovačič, Grbec in Sosič so morali, pa čeprav z mečnim odporom, prepustiti zmago Jugu, Boškinu in Lužniku, ki so si tako nabrali bogato žetev, morda celo bolj bogato kot so sami pričakovali.
V začetku ženske odbojkarske tekme je že kazalo, da se bodo domačinke oddolžile za poraz namiznoteniških igralcev. V prvem nizu so dobro začele in so si naglo nabrale nekaj točk naskoka, kar je dalo upati na zmago. Nasprotnic pa to ni motilo, temveč so polagoma uredile svoje vrste, začele so bolje kriti m so kmalu nadoknadile pet točk razlike. Ko sta se ekipi znašli v izenačenem položaju, se je začela borba za vsako točko, ki se je skoraj vedno končala v korist Goričank, ki so si zagotovile zmago v prvi igri s 15:9. Ta prvi set je bil najbolj negotov in obenem tudi najbolj borben; igra je bila bolj izenačena. Proti koncu je prišla celo do veljave premoč novogoriških predstav, nic. V drugem in tretjem ni-
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllll
V Sarajevu z mednarodno udeležbo
Nov jugoslovanski rekord Gerejeve v skoku v višino
Mitinga so se udeležili lahkcatleti Jugoslavije, Italije, Bolgarije in Grčije
SARAJEVO, 27. — V prisotnosti 10.000 gledalcev je bil v nedeljo na stadionu Koševo največji predolimpijski lahkoatletski miting v Jugoslaviji, katerega se je udeležilo preko 180 najboljših atletov iz Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Poljske in Italije.
Udeležbo pa so odpovedali	*
atleti Vzhodne in Zahodne
zu so Gončanke stalno vodile, medtem ko domačinke niso mogle nikoli resno ogrožati njihove premoči. Res je, da so Tržačanke nastopale z nepopolno postavo, vendar menimo, da bi morale v nedeljo tudi z najboljšimi močmi kloniti pred odličnimi nasprotnicami. Razveselilo pa nas je dejstvo, da je tudi Sir-čeva začela napadati, a se je ponovno videlo, da je v tej vlogi še v strahu. Zaradi pomanjkanja podajačic žal ni prišla do izraza napadalna igra Pavletičeve in Hmelja-kove.
Na drugi strani mreže pa so Goričanke pokazale /elo vigrano moštvo, ki se je zavedalo svoje premoči in je zato bolj umirjeno igralo, kar je pozitivno vplivalo na ce-oten potek njihovega uaste-pa. V njihovem moštvu so se izkazale Mojca Ferjančič in Milena Zupan kot tolka-čiče, Elza Spacapanova pa kot podajačica. Odlična je bila tudi Magda Birsa, ki je, ko je imela ugodno priložnost, prešla tudi v napad in je žela za svojo borbenost aplavze maloštevilnih gledalcev.
Moško srečanje v odbojki je pokazalo pravzaprav, v kolikšni meri si dandanes v Jugoslaviji košarka utira pot na račun odbojke. Videli smo že, da ne Izola ne Koper ne Sežana in sedaj tudi Nova Gorica, ne zmorejo odbojkarske ekipe, ki bi bila vredna tega imena.
Goričani so se predstavili z moštvom dobrih posameznikov, ki pa niso tvorili enotne ekipe. Kljub temu pa so proti vsakemu pričakovanju ’Z-rgali domačinom prvi set, medtem ko so morali v naslednjih dveh prepustiti zmago moštvu Bora, kateremu so se skušali žilavo protiviti. Rezultati dvoboja:
Namizni tenis: PARTIZAN-(NOVA GORICA) - BOR -(TRST) 7:2.
Luznik-Grbec 2:1 (21:17, 19: 21	21:19).
Jug-Sosič 2:1	(21:7,	16:21,
21:5).
Boškin - Kovačič 2:1	(19:21,
21 13, 21:14).
Jug-Grbec 0:2 (15:21, 14: 21).
Lužnik - Kovačič 2:0 (21:19, 21:14).
Boškin-Sosič 1:2 (21:14, 17; 21	17:21).
Jug-Kovačič 2:0 (22:20, 21: 17).
Boškin-Grbec 2:1 (20:22, 21: 15, 21:15),
Luznik-Sosič 2:1 (21:15, 22: 24 21:16).
Zenska odbojka:	PART1-
ZAN-BOR 3:0 (15:9, 15:9, 15: 10).
PARTIZAN: Špacapan, Birsa, 2uljant Ferjančič, Ferlu-ga, Možetic, Plestenjak.
BOR: Hmeljak A., Hmeljak P., Pavletič, Sirca, Batista, Mijot, Svab, Bandi.
Moška odbojka: BOR-PAK-TIZAN 3:1 (10:15, 15:1, 15:10, 15:10).
PARTIZAN:	Černigoj M.,
Jug M., Boškin M., Mlakov J . Kohelj V., Tomažič B.
BOR:	Pavlica, Jurkič, Po-
sega, Jurinčič, Šušteršič, Cesar, Dovgan. Grbec.
SKOKI V VODO
Zmaga Italije nad Jugoslavijo
,	.	,	Nemčije ter Romunije, zaradi
kar mu je zadostovalo za zrna-1 fesar je jzosta, najbolj prita.
kovan dvoboj v teku na 110 m čez ovire med domačinom Lorgerjem in svetovnim prvakom Lauerjzm.
Na mitingu je Jugoslovanka Olga Gere dosegla s skokom 1.70 m nov državni rekord .v višini. Od italijanskih atletov ie Bonaiuto zmagal v metu
go pred sonarodnjakom Gra czykom.
NA DVOBOJU SZ—POLJSKA
Nov svetovni rekord Pressove v peteroboju
TULA, 27. — Med lahkoatletskim dvobojem SZ—Poljska je kopja z 72.75 pred Jugoalov«-sovjelska atletinja Irina Prev|nnm Miletičem. Bertonijeva pa sova izboljšala lastni svetovni |se je plasirala na tretje mesto rekord v peteroboju, kjer je i v t?ku na 100 m in na drugem dosegla 4.959 točk.	I v teku na 80 m čez ovire.
Pressova je skočila v višino! RezultaU nedeljskega mitin-1,50 m. kroglo je vrgla 15,18 m,! ga so sledeči: v teku na 200 metrov je do-| MOSK1 — 101 m ovire: Lor-segla čas 24”5, progo 80 m čez i ger (KI) 14.5, Petrusic (CZ) zapreke je pretekla v čaisu 14.6, Marselos (Gr) 14 8, z.am-10”9, v daljino pa je skočila boni (I) 14.8
6,17 m. Prejšnji rekord s 4.902 točkama je tudi pripadel Pree-sovi in ga je bila dosegla 22. maja letos.
V teku nad 5000 m je Poljak Krzyszkowiak gladko premagal evropskega prvaka Bo-lotnika s časom 13’5”6, katerega je pustil za seboj za 3”. V teku na 110 metrov čez zapreke je zmagal Mihajlov (SZ) s časom 13"8. V skoku v višino je bil najboljši Bolhov (SZ) z 2,07 m, v skoku s pa-
Po prvem dnevu, ko so bile na sporedu obvezne vaje, -o vodile Romunke, ki so si prednost obdržale tudi v drugem dnevu po prostih sestavah.
Med posameznicami pa je rezultat sledeč:
1. Jovan (R.) 75,80 točk, 2. Leusteanu (R.) 75,40, 3. Cico-gnani Rosella in Miranda (I.) 74,55, 5. Fagherazzi (I.) 74,25, 6. Litza (R ) 73,55, 7. Porecea-nu (R.) 73,20, 8. Lagorara (I ) in Santarelli (I.) 72,60, 10. Costa (I.) 71,75, 11. Niculescu n Scortea (R ) 71.60.
400 m: Grujič (Part) 48.1. Snajder (Ml) 48.2, Savič (CZ)
48.8. Matič (Part) 50.0. Krogla: gkiljevič (Part) 16.05,
Jocovič (CZ) 15.94, Tomaševič (Part.) 15.64.
Kladivo:	Towpik (Polj.)
58.64, Koprivica (Part.) 56.04, Stepišnik (Lj) 53.76.
100 m: Georgopulos (Gr.)
10.8, Lorger (KI) 10.9, Gluk (Mrb) 11.0.
800 m: Ingolič (Ol) 1:52,5, Morajemos (Grč) 1:52.6, Mar-
getič (Ml) 1:55.5.
?090 m: Papavasilijev (Grč. 8:55.8, Hafner (Lj) 8:57.3, Jo vanovič (Part) 9:21.0 Disk: Radoševič (Sar) 49.38, Rakič (Part) 48.17, Sekulič (Osk) 46.64.
1500 m:	Važič	(KI) 3:48.4,
Ciara (Pol) 3:51.9, Konstanti-nidis (Grč) 3:52.0.
Palica: Hristov (Bolg) 4.30, Lukman (CZ) 4.20, Kuzmano-vic (CZ) 4.20.
Troskok: Jocič 15.54, Stanišič ZENSKE — 100 m: Salacin-ZENSKE — 100 m: Satacin-ska (Polj) 12.2, Sikovec (KI) 12.2. Benom (I) 12.3.
200 m: Sikovec (KI) 25.2, Lu_ bej (Br) 25.8, Lane (Ml) 26.0.
80 m ovire:	Stamejčič (O)
11.4, Bertoni (I) 11.6, Babovič (Mi) 12.3.
Krogla: Usenik (O) 14.95, Radosavljevič (Part) 12.97, Bilič (D) 12.44, Celesnik (O) 12.40.
Višina: Gere (Voj) 170, Jug (MD 155, Urbančič (KI) 155.
Daljina: Sunarič (Mrb) 5.37, Kušec (Ml) 5.35, Škerjanc (O) 5.24
800 m: Slamnik (KI) 2:196,
VOGHERA, 27. — V nedelj, skem mednarodnem dvoboju v skokih v vodo je Italija premagala Jugoslavijo s 25 točkami proti 18. Dvoboj je trajal dva dni. V drugem dnevu tekmovanja je Italijan Sbordone zmagal v skokih s stolpa, Jugoslovanka Ibrisova pa s treh metrov visoke odskočne deske.
Presenetljiva zmaga Nicole Pietrangelija
LONDON, 27. — Prav gotovo je Italijan Pietrangeli pripravil danes največje presenečenje mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu. Premagal je namreč Barryja Mac Kaya in s tem izločil iz turnirja zadnjega predstavnika Amerike.
Rezultati srečanj v osmini in četrtfinala so sledeči:
Emerson (Avstral.) - Llamas (Meh.) 2:6, 6:0, 6:2, 9:7;
Ayala (Cile) - Lundqulst (Šved.) 9:11, 0;6, 6:1, 10:8, 6:4: Fraser (Avstral.) - Buchholz (ZDA) 4:6, 6:3, 4:6, 15:15, (za-
radi poškodbe na gležnju desne
■ -	-	‘	Iz
Karkaš (Voj) 2:22.1, Belaj (Ki)
2:26.5.	noge	je	moral	Buchholz	odsto-
Disk: Celesnik (O) 41.81, Hu-.piti). dobivnik (O) 39.73, Jenuš (Mrb) Pietrangeli (It.) - Mac Kay 35.07.	|	(ZDA)	18:14,	6:2,	3:6,	3:6,	6:4.
14.
____________  MATEVŽ	HACE	------------------
'KOMISARJEVI ZAPISKI
tPrva knjiga
«Večje falote bomo pobesili»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOO
Namršila je čelo. »Komisar si, pa ne veš, kaj je ljubezen. V trideseto greš po svetu si hodil, sem slišala. Kako nerodni ste nekateri komisarji, samopolltiko nam kor da bi bila politika vse. Se vidi, ni te ^ pretresla ljubezen, takšna, ki te vsega prevzame.« Umolknila je.
«JaSveš kajk^vseni tem se kar z Luko pomeni, z ljubez-
striVrsfMTT ^ sak v as
ljonce. Potrpi malo s srcem, ne morem ^ pomagatu«
«A tako? Vsi ste enaki, ne poznate ženskega srca.»
V jezi so se Ji zabliskale oči, obrnila se je in odšla iz ba-
'-ŠJTSZ2N	»■»»“ °“™
ta dogodek. Molčal Je, nato pa je mračno m osorno odvrinL «že tako se štirje pari ližejo, zdaj naj bi se se jaz. Ne, tega pa ne' Potem bi vedno visela pri meni: Luka, pazi se, Luka skloni se, Luka, nisi sam! Ne, Luka se ne bo zatreskal,
veš- Ne bo se!«
Potegnil je iz čutarice.
šercerjeva brigada se je vedno tolkla na Bloški planoti, na sektorju okrog Lašč in 2 el imel j do Loškega potoka ter Loške in Cerkniške doline. Imela je Mokre za bazo in odskočno desko. Ves januar so bili boji na področju Bloške planote in drugod. Po vsakem boju pa, ko se je vračala Sercer-
jeva brigada na Mokre, je stal pred bolnišnico zdravnik Tine in zaskrbljeno gledal, ko so mu nosili številne ranjence. Lažje ranjence smo cxllagali na Mokrcu v Tinetovi bolnišnici, težke ranjence pa smo nosili dalje v skrite bolnišnice. Nekoč sem prinesel v bolnišnico poln nahrbtnik knjig, ki bi drugače zgorele v postojanki.
»Fantje, knjig sem vam prinesel, ne bo vam dolgčas.«
»Tako, tako, tovariš komisar,« so kričali bolniki in ranjenci ter se dvigali s svojih pogradov in stegovali roke po knjigah. Ne vem, kaj je bilo v meni, da sem imel še posebno nagnjenje do ranjencev. Rad sem jih obiskoval in se razgo-varjal z njimi. Dosti doživetij sem zvedel od ranjencev. Nekateri so bili sitni in zadirčni, drugi so bili pa tihi in so vdano prenašali bolečine. Vsi pa so bili zelo radovedni, kaj se dogaja po svetu, posebno pa so radi poslušali podrobnosti o opera cijah šercerjeve brigade.
V ambulanti je bilo kakih dvajset lažjih bolnikov, ki pa niso bili sposobni za borbo. Počasi so hodili okrog ambulante in opravljali lažja dela; lupili so krompir, pripravljali so drva, nosili vodo in drugo. Bili so jezljivi, kričali so drug na drugega. Tine jim je pravil krompirjeva četa. Luka se je zelo zanimal kako se zdravijo njegovi ranjenci. Pograbil je Tineta in ga vprašal: »Hej, Tine, kako je z Janezom, pa z Andrejem? Ali	ju	boš kmalu poslal v bataljon?« Ce je Tine povedal	slabo	se	je Luka razjezil in zavpil:	»Hudiča, slab zdravnik	si'
Kaj pa delaš da se tako počasi zdravijo? Borcev potrebujem, razumeš? Bogve kako fantje trpijo, tebe pa srce nič ne zaboli. Strela jasna, zakaj si pa v šolo hodil?» Zaman se je Tine izgovarjal, da ne gre tako, kakor bi Luka rad, ker ranjen je človek hitro, ozdravi pa počasi. Ali Luka s takim ni bil zadovoljen. Največ ranjencev je imel naš bataljon, od vseh bataljonov se je največkrat in najbolj tolkel.
6	januar. Bili smo na Bloški	planoti pri Sv. Trojici.	Boj
je	bil	kratek. Ker je bila maša, je	šel pevski kvartet v cerkev
in zapel na koru. Po maši sta dva pevca zaostala in povaso-vala po hišah. V vas so vdrli Italijani in beli ter oba pobili. Kako je bilo škoda Marka z Rakeka! Radi smo ga imeli, vse
leto nam je prepeval ob tabornem ognju. Bil je črnolas in vedno nasmejan; še dolgo smo se spominjali veselega pevca ob tabornih ognjih.
V bataljonu je bilo nasploh veliko tovarištvo, delili so si zadnjo cigareto. Nekoč, ko smo bili v boju nekje okrog Roba, je za skednjem dvajset partizanov delilo zadnjo cigareto. A tudi na položaju smo se znali obdržati, štab brigade ni imel skrbi za sektorje, koder je bil Lukov bataljon. Lukov bataljon, tako so namreč vsi pravili bataljonu; nihče ni rekel: grem v prvi bataljon, marveč: grem v Lukov bataljon, iz Lukovega bataljona sem. Tudi med vso veliko ofenzivo na Notranjskem je Luka držal ves bataljon skupaj. Kadar je grmelo — avgusta in septembra — na Bloški planoti ali v Begunjski kotlini, smo vedno govorili: Luka se tolče. Partizani iz Lukovega bataljona so bili veseli. Ob vsaki uri so bili pripravljeni na boj. Vsako, še tako težko akcijo, Je Lukov bataljon izvršil. Luka je tudi precej skrbel, da so bile politične ure redno. Tudi jaz sem imel precej ur. Bil sem kratek pri govorjenju, pač pa smo potem razpravljali tudi po več ur.
»Tako bo, tovariši, po vojski bomo pognali vse župane, okrajne glavarje in bane- Ljudstvo bo izvolilo svojo oblast iin naši najboljši borci in terenci bodo izvoljeni v ljudske odbore.«
Mitraljezec Mršek, črnikast partizan, je vstal, se udaril po stegnih ter zakričal: «Ali je mogoče, da bomo te hudiče v zadnjice suvali? Oh, to bodo leteli! Rekli jim bomo: gospoda, dosti ste se pasli od naših žuljev. Krave in ovce pojdite past! Večje falote bomo pa pobesili.«
Se bolj živahne in razgibane so bile diskusije. Kadar me je srečal brigadni komisar Hribar, me Je vedno vprašal, kako je s Partijo v bataljonu. To je bilo vselej njegovo prvo vprašanje.
V januarju je bil na Mokrcu štab Dolenjske operativne cone. Komisar je bil Franc Popit-Jokl, komandant pa Zdravko, doma iz črne gore, hraber in okreten oficir. V Jugoslaviji je bil podoficir. Partiji Je bil zelo predan. Zelo rad se je raz-
govarjal z borci in jih opominjal, naj se uče.
8. januarja smo imeli brigadno konferenco. Na tej me
je Hribarjev namestnik Florijan kriitizaral, da premalo predavam partijski organizaciji o VKP/b in da se vse preveč ukvarjam z drobnimi stvarmi, kakor je na primer disciplina, skratka, zgolj z vojaškimi stvarmi. Pa tudi je kritiziral, da preveč govorim o zgodovini Slovencev in o kmečkih uporih-Obljubil sem, da se bom poboljšal, vedel pa sem, da so borci, posebno s kmetov doma, radi poslušali o kmečkih puntih. Partizani s kmetov doma so dosti raje poslušali o slovenski zgodovini, kulturni in gospodarski, kakor pa razlage iz VKP/b.
14. januarja sem bil imenovan za komisarja Notranjskega odreda, Stane-Krt je šel pa za pomočnika komisarja šercerjeve brigade. Notranjski odred je štel komaj dve četi s 110 partizani. Ko sem se pojavil v odTedu, ki se je nahajal v šoli na Golem grabnu, je rekel komandant odreda Gregor: »Lej ga hudirja, zopet si prišel sem, zopet se bova dajala.«
Gregorju so po stari navadi viseli obujki izza čevljev, na glavi pa je imel rjav obnošen klobuk, še bolj se je posušil. Ležal je na odeji in naglas diskutiral z načelnikom štaba Zdravkom o vojaški taktiki in strategiji. Gregor se je navduševal za male, po petnajst mož velike odrede z dvema mitraljezoma, ki bi se vsak dan premikali za 20 do 30 km. Menil je, da bi imeli na ta način več uspeha. Zdravko pa je zagovarjal močne brigade, ki se tolčejo in manevrirajo na večjem ozemlju kombinirano z odrednimi enotami. Zdravko je imel precej izkušenj iz Srbije in Bosne.
Popoldne so me nekateri partizani naprosili, naj Jim povem, zakaj se nekateri Slovenci imenujejo beneški Slovenoi in zakaj so ti leta 1866 glasovali za Italijo.
Med najbolj simpatičnimi borci je bil mitraljezec Tomaž, doma izpod Peči, mlad, velik, rdečeličen, oblečen je bil v trpežno športno obleko, na glavi pa je nosil žametovo kapo. Zelo rad je hodil v zasede, tudi prostovoljno se Je javljal. Vsi smo ga imeli radi. Četni komisar je bil Vojko-Stane Petelin, še pred vojno je naredil šest razredov gimnazije. Bil je bister fant, ali brez življenjskih izkušenj in zelo dolgovezen v političnih urah.
(Nadaljevanje sledi)