PRIMORSKI DNEVNIK ikk’n*na Plačana v gotovini Postaje J gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIL Št. 276 (8064) TRST, četrtek, 25. novembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _ ______«U°berdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. budi spopadi na indijsko-pakistanski meji »POKLIC REZERVISTOV V PAKISTANU Resolucija sindikatov INDIJSKI TANKI VDRLI ČEZ MEJO Napadi in protinapadi s tanki in letali WRlČI' 24- — Pove|inik pakl- dl, i oboroženih sil je danes . vPoklie pod orožje vseh .^isto « in ov kopenskih oboroženih kot 'Ha n,ornarice, ki imajo manj Drl. ***• Pakistan se dejansko ?ravlia na vojno z Indijo. ** bjmed lnd'i° 'n Pakistanom Prjy dneva v dan zaostruje. Četo Uradn° še ni bila napovedana kot 8-' P.rihaiaio tako iz Pakistana L. ? Indije «vojna poročila« o 0,1 ,lh >1 letalskih bitkah z mrtvi-' 'n ranjenimi. tj g^sednica indijske vlade Indi-šjavii1 ^ danes v parlamentu be j3’ da so pakistanske obtož->-• 04 je Indija v nenapovedani tesni/ Pakistanom, «popolnoma ne-7*®* in poudarila, da so indij- v°®a °^ene sile dobile str°6a na' "feje-' da ne prekoračiti ol^^azen ob priložnosti «samo- nato pa je predstavnik Vlade uradno priznal, da Pfjpdijski tanki pretel ter * meio Vzhodnega Pakistana bs*/aP?dli in uničili trinajst pa- ______ _ p^dijski "tanki preteklo nedeljo i. lile 1^ \/oUrwJn/\rVO D nlr i f.4 n n r» gnapac a askiU tankov. Vladni predstav-naglasil, da so indijske obo-vi ® sde sprožile napad na osno-OttOgV: Mnenjem h navodil, ki jim He/UCaj0* da lahko prekoračijo ia j’ d^ se branijo. Pojasnil je, iMj.. .~n to do sedaj edini vdor taj/r*1 oboroženih sil v Vzhodni jasnil j’ ^adni predstavnik je po-pehota da se te v nedeljo indijska ■ s Podporo tankov bojevala Pakistanskim oklepnim vozi-e polo-akciji» so iajj v S°- °8rožala indijske polo-je tej, tej «samoobrambni akciji«, tidiiu,•asd, vladni predstavnik, so deenjij Y°jaki vdrli na pakistansko ta n/--ln * P° nekaj urah vrnili \r ®Jsnjc položaje k°r,Jčilu indijske vlade je da-hiatvo Ceno’ da je pakistansko top-i nadaljevalo z bombardira-Asan, .“iškega ozemlja v državah dw ,n Zahodne Bengalije. Po tivoH steani pa pakistanski radio Padih 0 vedno novih indijskih na-ftk*. ^ SDornoa Ha sn tožene Sf!oro*a’ da 80 indijske danes dvakrat na- te,. Pakistanske položaje na pod-tla Sq “teajpura. Radio je dejal, Prav bdi napadalci zavrnjeni, če-«tva j50 naPadli s podporo letal-haj l? oklepnih vozil. Na bojišču Pal? ^ndijci pustili sto mrtvih, til, , stenski radio je tudi sporo-Vuiv.-f0 Pakistanska letala sino-kp1® 17 indijskih tankov na je i*.0 ' Pakistanski meji. Radio tetniida so Indijci z raketami Sesani zrak sovjetske proizvodnje bre /*’ dve pakistanski letali «sa-streij Obe letali sta bili se-sta 5n'’ kot je sporočil radio, ko itdj: /deloval, pri napadu na 48 teeintankov, ki so prodirali čez «cki V tej bitki, je dejal paki-k /te radio, so pakistanska leta-tik ^teelila inijski lovski bomb-*gnats>. dio a5*es dopoldne je pakistanski ra-te j^°čd, da so pakistanske če-Silhet °Z’le Prot>napad na področju ti) * a v Vzhodnem Pakistanu in Voj-j/a urah boja prisilile indijske 4o J’ da so se umaknili. Isti ra-Ij J® sporočil, da indijska vojska nwčno pritiska na pod-. agonga, kjer jo sproti o-taitjjel° indijska letala. Po vesteh boji. aaskega radia so bili danes hega udi na drugih področjih Vzhod-akistana. Tiskovna agencija «tn MILAN, 24. — Popolnoma neupravičen, zato Pa toliko bolj silovit poseg policije proti milanskim študentom je bil danes povod za prave poulične boje, ki so celo jutro paralizirali glavno mesto Lombardije. Obračun spopadov je zgovoren: enainšestdeset oseb se je moralo zateči v bolnišnice, ua teh so osem pridržali; štiristo študentov so ustavili in odvedli na policijske postaje, od teh so enajst aretirali. Materialna škoda je zelo velika, posebno na državni univerzi, ki so jo policijske sile dolgo oblegale. V milanskih srednjih šolah je bilo v zadnjih tednih vroče ozračje zaradj starih pomanjkljivosti italijanskega šolskega sistema; atmosfera se je že bolj segrela zaradi stainih fašističnih provokacij pred šolskimi poslopji, pa tudi zaradi nekaterih policijskih posegov, kot na liceju »Virgilio«, kjer je ravna- telj poklical agente, da bi izgnali dijake, ki so zasedli telovadnico. Zaradi stavke profesorjev ni bilo danes na številnih milanskih šolah pouka: dijaki so izkoristili priložnost ter nameravali prirediti povorko iz Piazza del Duomo na sedež šolskega skrbništva. Že zgodaj zjutraj pa so agenti zastražili trg pred stolnico, tako da so se študentje zbrali na bližnjem trgu Cor-dusio. Ko so mislili kreniti proti skrbništvu, je policija takoj posegla, češ da ovirajo promet ter da nimajo policijskega dovoljenja za demonstracijo. Poseg je bil izredno oster: policijska vozila so se zagnala proti mladeničem ter jim sledila celo na pločnikih: agenti so streljali s solzilcem ter s pendreki neusmiljeno tolkli. Nekateri očividci so opisali sramotne prizore, ko je po več agentov s palicami udrihalo po ranjenih in krvavečih demonstrantih. V kratkem je bila velika večina milanskih dijakov na cestah; v številnih predelih mesta je prišlo do hudih spopadov. Veliko dijakov se je umaknilo pred agenti v državno univerzo v Ulici Festa del Per-dono, kjer se je vnel pravi boj. študentje so se zabarikadirali v univerzi, policija pa je metala sol-zilne bombe skozi okna in v kleti. Agentom je končno uspelo, da so vdrli v vseučilišče, dijaki pa so se zaprli v slavnosto dvorano, kjer so imeli zborovanje. Prišlo je tudi do pogajanj med zastopniki študentov in kvesturo, nakar so sklenili, da dovolijo agentom vstop na univerzo s pogojem, da bodo demonstrante samo identificirali. Policijske oblasti so ta dogovor po svoje tolmačile: univerzitetne študente so res samo identificirali, srednješolce pa so naložili na kamione in jih odvedli na kvesturo. Tu so jih zaslišali, od 400 pa so jih aretirali osem. Ni še znano, koliko jih bodo prijavili sodnim oblastem, pod običajnimi obtožbami cestnih blokov in nedovoljenega združevanja. Kot smo omenili, je bilo po uradnih podatkih 61 ranjenih, ki v glavnem pripadajo policiji. Med njimi sta tudi dva vice-kvestorja. Treba pa je pripomniti, da se ranjeni študentje po večini niso zatekli v bolnišnice, pač pa k zasebnim zdravnikom, zaradi česar niso prišli v uradni seznam. Med demokratičnimi silami je seveda neupravičeni policijski poseg povzročil veliko razburjenja. Namestnik tajnika PSI Mosca je takoj odšel k podpredsedniku vlade De Martinu, da bi obvestil vlado in ministra Restiva. da je zatiralni poseg policije naletel na ostro obsodbo. Parlamentarci levičarskih strank so že vložili vladi vrsto vprašanj. Tudi ACLI in sindikati so protestirali. V znamenje protesta bo v torek splošna stavka delavcev in študentov. SPREVOD IN ZBOROVANJE NA GOLDONIJEVEM TRGU TRST DANES STAVKA ZA REŠITEV OSNOV SVOJEGA GOSPODARSTVA Stavkali bodo delavci kovinarske in pomorske stroke ter pristaniščniki Ob 10.30 bo na zborovanju na Trgu Goldoni govoril sindikalist Marinello V ostalih podjetjih bodo sklicali delavski sveti solidarnostne skupščine Kot napovedano bo danes za pol dneva prekinjena glavna gospodarska dejavnost v Trstu, ki ga prej ko slej ogrožajo samomorilski načrti rimskih voditeljev državnih pomorskih družb in kjer še vedno ni izgledov za obnovitev tradicionalne industrijske dejavnosti, ki je povezana z ladjedelnicami, pristaniščem in pomorstvom. Stavka, ki so jo, ob polni solidarnosti političnih strank in krajevnih uprav, proti vladnim načrtom oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in CCdL, se bo pričela ob začetku prve delovne izmene (8.30) v vseh kovinarskih industrijskih obratih, pristanišču in pomorskih podjetjih. Delavci bodo prekrižali roke v ladjedelnici in arzenalu, tovarni strojev in boljunški GMT, v miljski ladjedelnici, v tovarnah industrijskega področja v Žavljah, fiatovih podružnicah in do-praivljalnicah «Orion», »Durissini*, SMT, IRET, nadalje bodo zannstili svoja delovna mesta zanoslcni v pristaniških družbah, javnih skladiščih in ladjah ob pomolih. Stavkali bodo tudi delavci rn uradniki velikih pomorskih družb, predvsem pa najbolj prizadete, to ie, tržaškega «Lloyda», ki mu vladni ukrepi najhuje grozijo. Iz tavam In drugih obratov, pristanišča in uradov se bo človeška reka stavkajočih zlila na Trgu U-nitš. Tu je zbirno mesto za sore-vod po mestnih ulicah do Goldonijevega trga. Od tod bodo stavkajoči krenili ob 9 30, nato pa za eno uro preplavili ulice in z vzkliki in transparenti opozarjali nase ostali del prebivalstva, ki se stavki ne bo pridružil, a je v njej prav tako zainteresiran. Trgovine, javni lokali in uradi danes ne stavkajo. Pač pa jih delavci pozivajo, naj na ka kršenkoli način izrazijo svojo solidarnost. S svojimi delovnimi tovariši so solidarni tudi delavci drugih strok. Zidarji, kemiki, grafiki, lesni delavci in drugi bodo namreč ob uri, ko se bo pričelo enotno sindikalno zborovanje na Goldonijevem trgu, imeli svoje skupščine. Govorili bodo o nastalem položaju, predlogih sindikalnih zvez za oživitev tržaškega gospodarstva, ki mu grozi huda kriza, in o možnostih skupnega nastopa vseh slojev tržaškega prebivalstva .za njegovo zaščito. Sindikalisti oziroma člani delavskih svetov jim bodo orisali skupni dokument tajništev tržaških sindikatov, v katerem so do podrobnosti orisane zahteve Trsta rimski vladi in o katerih se bodo morali pogajati mestni odposlanci v torek, pri ministru Attaguileju v Rimu. Zborovanje na Goldonijevem trgu bo ob 10.30, ko bodo stavkajoči prišli z manifestacije po mestnih ulicah. Zbrane bo pozdravil predstavnik CCdL, na kar bo govor v imenu vseh treh sindikalnih zbornic imel član CISL Marinello, zaključil pa bo tajnik nove delavske zbornice CGIL Livio Saranz. Po zborovanju, ki bi predvidoma ne smel trajati dlje kot eno uro, se bodo stavkajoči vrnili na svoja delovna mesta. Stavka je bila namreč napovedana do 12.30. 17.30 pa profesor Mirko Lužnik, nam. sekret za kulturo in prosveto. šolnike. V petek, 9. decembra ob I avtobusi, kakor je bilo sporočeno 18. uri bo predaval pedagog Franc J včeraj. Munih, v petek, 17. decembra ob a prijave }n podfx)bne informaci. je naj se interesenti obrnejo na sedeže organizacij, ki so članice omenjenega protifašističnega odbora. (ANPI, Ul. Crispi 3, Slovenska prosvetna zveza. Ul. Geppa 9, Primor ski dnevnik, Ul. Montecchi 6 itd.) Pozivu protifašističnega odbora so se odzvali tudi občinski odbor v Miljah, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič, predsednik Obvestilo šolnikom nja CRES se nadaljujejo posvetovanja v zvezi s pripravami za novi deželni razvojni načrt 1971-75. Na vrsti so poročila in gledišča predstavnikov 8 sodalno-gospodar-skih področij, v katera je bila pred časom razdeljena naša dežela. Pretekli četrtek so spregovorili predstavniki petega področja (S. Vito - Codroipo) in prvega pod roč ja (gorati predeli). Gledišče poslovnih krogov s področja San Vito - Codroipo, je objasnil podpredsednik cone dr. Bian-ohini, ki je v svojem posegu pozdravil omenjeno porazdelitev de-V Kulturnem domu bosta v de- I želnega območja na socialno - go-oembru dve zanimivi predavanji za spodarske enote, katerih meje ne •UiMMiiiimnaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiHMuiuiiiuMitiiitiiiiiituiMiiiiuiiiMiniiiMiiiiHiiiiMUimM S SINOČNJEGA SESTANKA ŠENTJAKOBSKE K0NZULTE Župan Spaccini obrazložil dve urbanistični vprašanji Avtocesta bo povzročila nekaj škode, ki pa jo bo občina poravnala v mejah svojih možnosti Občni zbor Združenja staršev šole v Dolini V torek 23. novembra je imelo Združenje staršev dijakov srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini v okviru roditeljskega sestanka redni občni zbor združenja. Po pregledu dela v preteklem letu. ki sta ga podala predsednik Drago Žerjal in tajnica Vilma Noveilo, so starši v glavnem potrdili prejšnji odbor. Pri slučajnostih pa so se zlasti zadržali ob vprašanju zimskega letovanja dijakov, ki ga namerava organizirati vodstvo šole po navodilih šolskih oblasti sredi januarja v Kamiji. V soboto ob 22.20 Z vlakom v Rim na protifašistično manifestacijo Tržaški protifašistični odbor potrjuje svoj sklep, da organizira u-deležbo močne skupine s Tržaškega na vsedržavni protifašistični manifestaciji, ki bo v Rimu v nedeljo, 28. t.m. ter vabi vse tiste, ki se hočejo udeležiti te manifestacije, naj se čimprej prijavijo, da ne bodo imeli organizatorji težav zaradi prevoza itd. Omenjeni odbor sporoča, da se bo skupina udeležencev s Tržaške ga odpeljala v Rim z vlakom v soboto, 27. novembra, ob 22.20 s tržaške železniške postaje, ne pa z SINOČI V KULTURNEM DOMU Visoka orkestra izvajalska raven ljubljanske RTV Briljantna igra pianista Bertonclja v Griegovem koncertu ■ Mojstrsko vodstvo dirigenta Hubada - Navdušeni aplavzi številnega občinstva Ob tretjem rednem večeru prve koncertne sezone Glasbene matice nas misel najprej popelje k nekaterim splošnejšim ugotovitvam. No, če so po začetnih dveh koncertih sploh še koga obhajali dvomi v godnost letošnje pobude Glasbene matice, češ, ali bo pri občinstvu dovolj odziva in zanimanja, se je lahko sinoči dokončno prepričal, da so bili neutemeljeni. Število občinstva je vse zelo prijetno presenetilo; še posebej razveseljiv je bil tokrat obisk mladine, ki ji bo, vsaj to si toplo želimo, postala glasba koristen in prijeten običaj. Za tako uspešno vpeljano sezono Združenja bivših političnih deporti j gre seveda najprej zahvala dolgo-rancev dr. Emesto Arbanas itd. I letnemu in vztrajnemu prizadevanju naše poglavitne glasbene ustanove. Poleg tega pa je sinočnjemu spodbudnemu obisku nedvomno botroval tudi laskav glas, ki vseskozi spremlja nastope simfoničnega orkestra Radiotelevizije iz Ljubljane tako doma kot v tujini po eni strani, a po drugi spomin na takorekoč že tradicionalne tržaške nastope pianista Acija Bertonclja, ki mu naše občinstvo postaja čedalje bolj pozoren in občutljiv spremljevalec presenetljive umetniške rasti. Orkester in solist sta pričakovanje sinoči več kot opravičila. Ljubljanski glasbeniki so nam pod izkušenim vodstvom dirigenta Sama Hubada predstavili spored, ki bi ga lahko označili kar za popularnega, ko bi niiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinininifiiHinuiininniiiimiinniimifnniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiitiniiiiiiii NA POBUDO CGIL CISL IN CCdL Drevi v Miljah enoten shod za reformo prevozov Govorili bodo tajniki tržaških sindikatov - Osnovna zahteva je ustanovitev deželne prevozne službe in konec privatnih koncesij DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Morda ga je današnja velika stavka industrijskih in drugih strok v Trstu potisnila v ozadje, vendar je jasen pomen drevišnjega shoda za reformo prevozov, ki ga sindikati organizirajo v Miljah. Gre za prvo mogočno manifestacijo, na kateri bodo sindikati orisali svoje stališče o tako občutljivem sektogu družbene dejavnosti, kot so prevozi. Osnovna zahteva zborovalcev je ustanovitev deželne službe za prevoze. ki naj iztrže iz rok zasebnim koncesionarjem avtobusne proge špekulativnega značaja in uveljavi socialni značaj javnega prevoznega sredstva. Jasno je namreč, trdijo sindikati, da postaja danes javni prevoz delavca na delo in domov, dijaka v šolo, gospodinjo v mestno središče — social- no vprašanje, ki ga je treba obravnavati kot takega. Pri nas pomeni zahteva po reformi prevozov ureditev velikega prevoznega konzorcija, ki naj zajame ves trikotnik, v katerem se danes premika delovna sila: Milje - Trst - Tržič in v njem koordinira mrežo funkcionalnih avtobusov. To lahko uredi samo dežela, niti občine ne več. Zato pa morajo deželne oblasti spoznati nujo odvzema koncesij zasebnikom in popolne publicizacije vseh prevoznih družb. Shod za reformo prevozov bo v Miljah ob 18.30 v kinu »Verdi*. Prejšnje dni so nam sporočili, da se mu pridružujejo uslužbenci Sergasovega podjetja SAP, včeraj pa smo zabeležili pristanek uslužbencev podjetja «La Carsica*. Ni brez pomena, da so za javnost prevozov predvsem uslužbenci zasebnih podjetij, ki jih gospodarji izkoriščajo in že nekaj let vodijo oster boj za svoje sindikalne pravice. V tem boju so ti uslužbenci spoznali tudi solidarnost prizadetih potnikov. ..............................................iiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiHiiiiiiii,ii.. V OKVIRU PRIPRAV ZA DRUGI NAČRT Predstavniki socialno - gospodarskih področij objasnili svoja gledišča izvedencem CRES Na vrsti razprava o vprašanjih San Vita ■ Codroipo in hribovitih krajev V okviru deželnega odbora za | soupadajo z mejami drugih krajev socialna in gospodarska vpraša- nih uprav in zlasti pokrajin. Raz Sinoči se je sestala šentjakobska konzulta ob prisotnosti precejšnjega števila prebivalcev tega rajona, ki so pokazali veliko zanimanje za sestanke. Šlo je za dve vprašanji urbanističnega značaja: za avtocesto, ki bo povezovala novo pristanišče s celotnim sistemom hitrih cest tržaške okolice, ter za problem gradnje skladiščne hale na nekem dvorišču. Zanimanje je bilo precejšnje posebno zato, ker je o teh dveh problemih govoril sam župan Spaccini, katerega je spremljal odbornik za javna dela De Luca. Župan je na kratko obrazložil lazloge, ki so privedli občino do izvedbe spreminjevalnega načrta urbanističnemu načrtu: potreba, da se čimprej pripravijo ceste za povezavo pristanišča z evropsko mrežo cest. Seveda bo prišlo pri tem do nekaterih nevšečnosti za prebivalce prizadetih predelov, občina pa bo v mejah svojih možnosti poravnala vso škodo prizadetim, šentjakobski predel ne bo utrpel prehude škode zaradi te ceste, ki bo v veliki meri sledila trasi stare železnice, ki je peljala do Glinščice. Seveda bo treba to traso razširiti in pri tem bodo podrli nekaj hiš, ne pa toliko kot v manj srečnih predelih, kot so na primer Barkovlje, kjer ni nobene že speljane trase*. Vsekakor bodo poravnali škodo prizadetim, kot so jo v preteklih letih poravnali prizadetim zaradi razširitve pokopališča. i Prav ob tem vprašanju je prišlo do polemike, ker so ljudje hoteli točnih odgovorov, koliko odškodnine bodo prejeli in v kolikšnem času jim bo denar izplačan. Seveda župan ni mogel dati odgovorov, ki naj ne bi bili kaj več, kot generične obljube. Drugo vprašanje na dnevnem redu je bil problem velike skladiščne hale, ki so jo začeli graditi na dvorišču sredi poslopij ob ulicah S. Marco, Vespucci, Colombo in Con-cordia. Hala bo oddaljena le nekaj metrov od pritličnih stanovanj in tistih v prvem nadstropju in jim bo tako jemala luč in zrak. Župan je dejal, da je to posledica sedanjih zakonov, ki dovoljujejo tudi take zgradbe. Ko bi odbili prošnjo za gradnjo bi jih lahko tožili in bi prav gotovo dobili tožbo. Obstaja načrt za nov sistem reguliranja teh vprašanj, ni pa še izvršen, ker ga mora odobriti dežela. Po tem novem pravilniku, ne bodo smeli tega načrta odobriti, nasprotno, za vsako gradbeno dovoljenje bo morala občina vprašati mnenje pristojne konzulte. Vsekakor pa bo občinska uprava poskrbela za nov pregled tega dovoljenja in bo naf kasneje čez pet dni podala svoje mnenje. Župan Spaccini je pokazal veliko dobre volje za reševanje urbanističnih problemov šentj&kob-čanov, vendar mu sedanji zakoni ne dovoljujejo, da bi ta njegova dobra volja prinesla zaželene re zultate. delitev deželne površine na pokrajinske enote ni namreč najbolj primerna, pa tudi ne ustreza zahtevkom homogenosti in dejanskemu stanju posameznih področij Glede področja San Vito - Codroipo, je govornik dejal, da je zanj značilno postopno upadanje števila prisotnega prebivalstva. Razloge za ta pojav je treba iskati predvsem v gospodarski šibkosti področja, kjer prevladuje kmetijstvo. Kar zadeva prihodnost je govornik naglasil, da si področje mnogo obeta od industrijske cone »Ponte Rosso*. ki naj bi predstavljala prvi zametek za industrijski razvoj teh krajev. Predsednik prvega področja (hriboviti kraji), prof. Di Marco pa je dejal, da je prvi deželni načrt nakazal razne pobude za razvoj gospodarstva hribovitih krajev Furlanije - Julijske krajine. Cilji prvega načrta pa niso bili doseženi. Ljudje se iz teh krajev še vedno množično izseljujejo ter je prvi cilj, ki naj si ga dežela postavi v ok viru drugega razvojnega načrta, dejanska zajezitev tega izseljevanja. Seje, ki .jo je vodil predsednik CRES dr. Casolo, se je za sindikalno organizacijo CGIL udeležil A. Calabria, ki je nastopil namesto Burla. Ta je kakor znano pred kratkim odstopil. Začel se je tečaj za upravitelje zemljiških knjig V ponedeljek popoldne se je v Trstu začel deželni tečaj za upravitelje zemljiških knjig. Začetka tečaja se je udeležil odbornik za finance Tripa-ni, ki mu je poverjena tudi naloga da skrbi za zemljiške knjige. Tečaj poseča 75 slušateljev, med katerimi so tudi številni deželni in državni nameščenci. Na njem bodo predavali strokovnjaki prof. S. Bartole, dr. M. Bassi, dr. G. Gabrielli, dr. L. Gu-glielmucci in dr. V. Lamia. Do 21. decembra so na vrsti le lekcije iz teorije, po božiču pa bodo slušatelje tečaja seznanili tudi s praktičnim delom. Zaključni izpit bo predvidoma v začetku maja. Tečaj vodi ravnatelj G. Cesari. Jugoslovanski delavec včeraj zabodel podčastnika policije Včeraj malo pred 11. uro so pripeljali v bolnišnico 53-ietnega policijskega podčastnika — vodnika I. razreda — Danila Marchesija iz Goriške ulice, kateremu so ugotovili globoko rano, povzročeno z nožem, v desnem delu prsnega koša. Podčast- nika, ki bo okreval v 10 dneh, so po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Kot so javili iz kvesture, bi moral Marchesi spremiti čez mejo 39-letne-ga jugoslovanskega državljana Mladena Vuksiniča, o katerem so ugotovili, da je že 20 dni nezakonito delal na našem področju. Predsinoč-njim so Vuksiniča poslali v zbimi center begunskega taborišča pri Pa-dričah, kjer je prenočil, včeraj pa bi ga morali izgnati iz države. Ko pa je Vuksinič stopal proti policijskemu avtu, je bliskovito potegnil iz rokava nož in ga zasadil presenečenemu podčastniku v prsi. Nasilneža so pridržali in ga bodo prijavili sodnim organom, podčastnika pa so nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da na srečo rana ni nevarna. Nalezljive bolezni Tržaški občinski zdravnik je sporočil, da je od 15. novembra do 21. novembra zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrla-tinka 4, otroško črevesno vnetje 1, ošpice 11, norice 1, rdečke 2, srbečica 9, (2 primera izven tržaške občine); nalezljivo vnetje jeter 4. Predavanje o uresničevanju stanovanjske reforme Krožek za socialne študije «G. Salvemini* bo priredil v soboto, 27. novembra, ob 17. uri v dvora ni za sestanke trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolč 5, predavanje z naslovom »Problemi uresničevanja stanovanjske reforme*. Predavanje o tem zanimivem in predvsem zelo aktualnem vprašanju bo imel posl. arh. Michele Achilli, ki je bil v parlamentu poročevalec za večino o stanovanjski reformi. Velik uspeh mladega violinista Črta Šiškoviia na tekmovanju v Beogradu Črtomir Šiškovič, gojenec glasbene šole tržaške Glasbene matice, ki se je v septembru letos tako lepo uveljavil na vsedržavnem tekmovanju mladih glasbenikov v Vit-toriu Venetu, kjer je dosegel drugo mesto, se je prav tako lepe uveljavil tudi v Beogradu kjer je na tekne.vanju dijakov glasbenih šol v Jugoslaviji ponovno osvojil drugo mesto. Hkrati ko čestitimo mlademu in toliko obetajočemu glasbeniku Stškoiičt/ čestitamo tudi njegovemu učitelju Oskarju Kjudru. Podrobneje bomo o tem tekmovanju v tem izrazu ne bilo rahlo dvomljivega prizvoka. Pahorjeva Istrijan-ka, Griegov koncert za klavir in orkester v a-molu, Čajkovskega simfonija številka pet v e-mclu. Dejansko gre tu za glasbo, ki najde brez posebnih težav neposredno pot tudi do glasbeno neizbirčnega ušesa. No, ravno dirigentu pa gre zato pomembna zasluga, da se je gladko ognil nevarnosti takega glasbenega tolmačenja, ki bi se mudilo pri sentimentalističnih primeseh in lahkih učinkih, ki se jih taka glasba zlahka naleze spričo svoje široke priljubljenosti. To je posebno prišlo do izraza pri znamenitem Grie govem klavirskem koncertu, ko je nežna o hkrati natančna in odločna poteza Hubadove taktirke iz romantične skladbe evocirala najbolj pristno prvino - ljudsko treznost. Takemu tolmačenju se klavirska igra solista Acija Bertonclja neverjetno prilega s svojo briljantnost-jo in neposrednostjo, z učinkovitostjo svoje izpiljene klasične tehnike ter možatim muziciranjem. Pri peti simfoniji Čajkovskega ni bilo izvajanje nič manj prepričljivo, da-si smo, žal, morali prav pri tej skladbi ponovno ugotoviti akustično neustreznost naše največje dvorane za večjo simfonično dejavnost, saj je v določenih dramatičnih prehodih orkestrova zvočnost občutno prekipevala. Morda se bo temu mo goče v bodoče izogniti s pomak nitvijo orkestra v prostor za ku lisami. Vse to pa seveda nikakor ne kali visoke kakovosti sinočnje-pa koncerta in nepozabnega užitka, ki nam ga je nudil. Ravel Kodrič ROJAKI IN ROJAKINJE! Odbor za postavitev spomenika žrtvam narodnoosvobodilne borbe iz Skednja, Kolonkovca in Sv. Ane je začel zbirati sredstva za izvedbo lepe zamisli. Pubuda bo uspela le ob najširšem sodelovanju rojakov. Zato poziva odbor vse demokrate — Slovence in Italijane —, da prispevajo k tej akciji. Posebej pa vabimo vse bivše partizane, aktiviste in sorodnike žrtev, da sodelujejo pri organizaciji vsega potrebnega dela. Ker bomo morali v kratkem sprejeti važne odločitve, pri katerih želimo, da bi soodločali sorodniki padlih ter vsi nekdanji borci in aktivisti, vabimo vse imenovane, da se prijavijo podpisanemu odboru, kar lahko storijo osebno ali z dopisnico na naslov: Odbor za spomenik žrtvam NOB (pri P. d. Ivan Grbec) 34146 — Trst, škedenjska ulica 124. Na omenjenem sedežu bo na razpolago član odbora vsako sredo od 19. do 20.30. Odbor za postavitev spomenika žrtvam NOB Skedenj - Kolonkovec - S. Ana MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi v soboto, 27. t.m. ob 18. uri v Ul. Geppa 9/1. na srečanje s člani ansambla Slovenskega gledališča v Trstu Sledila bo prosta zabava s plesom. Prijatelje, ki bi se radi udejstvovali v Mladinskem krožku vabimo, da se udeleže sestankov, ki so ob torkih ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. v Beogradu poročali pozneje .................................................u.inmmmmimi... SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prireja VEČER JUGOSLOVANSKE POEZIJE Nastopili bodo vidnejši ustvarjalci poezije jugoslovanskih narodov: Matej Bor in Peter Levec — Slovenija: Slavko Mihalič — Hrvaška; Izet Sarajlič in Rajko Nogo — Bosna in Hercegovina: Karoly Acs — Vojvodina: Ste- van Raičkovič — Srbija; Rahman Dedaj — Kosovo; Ljnbislav Miličevič in Sretan Perovič — Črna gora; Bogomil Djnzel bi Atanas Vangelov — Makedonija. V TRSTU, danes, 25. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu. OB 65. OBLETNICI GREGORČIČEVE SMRTI Vstop prost! KROŽEK ZA POLITIČNE IN DRUŽBENE VEDE «PINKO TOMAŽIČ* Jutri ob 20. uri v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19.“ Boris Iskra predaval o tenu. POLITIČNA DEJAVNOST SLOVENCEV OD 1918 DO 1922. Sledi razprava. Vstop P10^ Gledališča ( VERDI Baletni večeri ... Pri blagajni gledališča Ver*^ 23988) so v prodaji izvenabom™ vstopnice za vse štiri baletn® ^ re, katerih prvi je na spored ^ zvečer ob 21. uri za red A prostorih. Ponovitve jutri m v ■ 21. uri ter v nedeljo ob 16- Kretot- PROSVETNO DRUŠTVO »V. VODNIK* bo predvajalo v društvenih prostorih v Dolini danes ob 16. uri za otroke v soboto ob 20.30 za odrasle v Prebenegu pa v petek ob 20.30 celovečerni barvni film »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA* ODBOR ZVEZE PARTIZANOV NA OPČINAH vabi vse bivše partizane, aktiviste in vse prebivalstvo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO v spomin padlim partizanom z Opčin. Priredilo jo bo Prosvetno društvo »Tabor*, v soboto, 27. nov. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V nedeljo, 28. nov. ob 15. uri pa bo v Narodni ulici odkritje spomenika padlim partizanom Program odkritja: pozdravni govor: Andrej Renar, slavnostna govornika Arturo Calabria in Dušan Furlan. Sodelovali bodo pevska zbora »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela in p.d. »Tabor* z Opčin ter godba na pihala s Proseka. Odbor Zveze partizanov - Opčine Na glasbo Adamsa, Dnga’. L in Čajkovskega, Debussyja, " p^. Albinonija ter v koreografu«" , pe. Bruyanskega, Corallijai" ^ ja, čabukianija in Uboldija stopili Tosso Beaumont, Ru"y homI Liliana Cosi, John Fletcher. ^ Miškovič, Andre Prokowsky> Samsova, Helen Starr, Delin® Yolk Yurosha, Leda Lojodice. 1 Tartara in Jorge Salavisa. Dirigent Daniel Štirn. POLITEAMA ROSSETTI Danes De Musset jutri Henrik IV. V Politeama Rossetti safn°«vupto|e I zvečer ob 21. uri gostovanje 0 Comčdie de l'Ouest z De Mu^ komedijo »I capricci di M v francoščini. Režija ^u5!_ffl4jsks Jutri zvečer prva izvenabonn^ predstava Pirandellove drame ^ rik IV.» s Tinom Carraro T vlogi ter z Dino Sassoli. Aid rijem in Ivano Staccioli. Razstave rfl!StoV' V galeriji »La * ljajo do 3. dec. slovenski metniki Riko Debenjak, jeI(c. | Maraž, Janez Bernik in Andre‘^l)tg}- V razstavni dvorani Pala~tolBp 3>. I zl je razstava z naslovom p ^jtel- ki jo prireja mestni muzej jjjj la. Razstavljena so dela. po je po zamislih Edvarda Z«"® Dt-programu programerja BrnelJ pravil elektronski stroj 1 I vseučilišča. cegtn> . V Italijanskem umetnostnem ^ v Ul. S. Nicolč 8 razstavlja 1 ,, slikar Ugo Vicic »Viugo*- tta*^ Ljudska prosveta je odprta do 30. t m. . n« V galeriji »Cesare Sofianopm«' ^ Trgu Papa Giovanni XXID $ prta kolektivna slikarska jjjp, parska razstava »Jesen* oV Razstavlja 31 umetnikov — ^ti deželnega sindikata lepih " ,0 31, CCdMJIL. Razstava je odprta ^ I t.m. Sindikat pripravlja tu1*1 ^ j»-tivno božično razstavo, ki se ^ čela 18. dec. in zaključila 9/t odprta vsak dan od 18. do 20. ure. Izleti PD »Kraški dom* — Repentabor V galeriji Mignon, Korzo - & , obvešča, da bo priredilo v prostorih (Pasaža Rossoni) razstavlja .jj občinske kopalnice v Repnu od 29. nov. tržaški slikar Ottone ^0 nov. do 5. dec. t. 1. razstavo bi pro- V galeriji Torbanden* raB dajo slovenske knjige. Razstava bo do 10. dec. Enrico Baj. jpp- V galeriji moderne umetn**8 jo so* v Pasaži Rossoni razsta 30. t.m. Sergio Cemecca. t V umetnostni galeriji «Terž ^ 7, SPDT priredi od 26. decembra do UL Battisti 23 bo od 27."« ^ 2. januarja ZIMOVANJE v KRANJ- dec; razstavljal mladi trza SKI GORI v domu Zrenjamn. Stevi- Civij Možina. mest omejeno. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, Cene bodo objavili v kratkem. . SPDT priredi v nedeljo. 5. decem- Naalonale Večer posvečen bra avtobusni izlet v Orni vrh nad Samo danes. chto' Idrijo. Vzpon na Javornik s križišča tenlc® *yCo"tinuav t0, pri Cenču s povratkom čez Lome. tnarlo Trinita*. [,arry C* Odhod ob 7.30 iz začetka Ul. F. Se- Spencer, Jessica Dublin, vero. Cene: otroci do 10. leta 800. _J*ey ^r* Barvni film. 0aJ^ člani 1.200, nečlani 1.500 Ur. Vpiso- Eden 1530 €il Decamerone- ^ vanje v Ul. Geppa 9/11. fUm Strogo prepovedan Prosvetno društvo »Prešeren* v Bo „ni P0** *etom' nJ cu0te’'. ljuncu priredi v sredo. 8. decembra Crattacielo 15.30: ‘Sofrio Ben«1 Barvni film. Lea Massan-^ 1971 enodnevni izlet v Ljubljano. Cena 3.000 Ur, vključno kosilo. Odhod Eerreuz. Režiser Louis ob 7 uri iz Boljunca Vpisovanje pri I E>Rce's‘or “;* ** Ad°^ \\c)^ Lavri v mlekarni do 1. decembra. Pohitite! Kako Restivo ščiti našo skupnost Pred nekaj meseci je senator Um-berto Terracini poslal vladi pismeno vprašanje v zvezi s popisom prebivalstva po narodnosti, želel je vedeti, čemu niso pristojne oblasti upoštevale predloga zveznega odbora jezikovnih skupnosti, naj bi v vsej državi povprašali po »jeziku ali dialektu, ki ga popisani poz-“1, poieg italijanščine*. Terracini je sedaj prejel odgovor. ki mu ga je v imenu predsedstva italijanske vlade dal no tranji minister Franco Restivo Priznan moramo, da je redkokdaj zbral tako odgovoren minister, kot je italijanski notranji minister, toliko grobih netočnosti, kolikor jih vsebuje njegov odgovor. V začetku trdi Restivo, da je sklep o popisu jezikormih skupin »v bocenski pokrajini in bivšem tržaškem ozemlju* sprejelo predsedstvo vlade »sporazumno z zainteresiranimi organizmi - notranjim in zunanjim ministrstvom ter ISTAT* in to zaradi »posebnega pravnega režima, ki je tam v veljavi na osnovi natančnih mednarodnih sporazumov*. Podrobno navaja nato Restivo razloge, zakaj so popisali jezikovne skupine v Bocnu: gre za nujno ugotovitev razmerja, ko gre za razdeljevanje stanovanj, javnih služb, šol na osnovi v paketu določenega proporca. »Isto formulo smo nato razširili na občine tržaškega ozemlja*, piše Restivo, »glede katerih velja čl. 3 posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, ki se tudi sklicuje na krajevne jezikovne skupnosti.* Končno pa še dodaja, da v skladu (?) s tem so bila v popisne po- le vnešena vprašanja: »za Gornje Poadižje: jezikovna skupina, kate ri pripada (italijanska — nemška — ladinska); za bivše Tržaško o-zemlje pa jezikovna skupina, ka teri pripada. Toda Restivu še ni dovolj. Zato dodaja še posebno razlago, čemu ni ISTAT popisala drugih jezikovnih skupin: »Pravn.. potreba, ki smo jo omenjali za pokrajine Bočen in Trst, ne pride v poštev za druge zeio omejene jezikovne skupine, ki so nastanjene že dalj časa na našem narodnem ozemlju, kajti gre za elemente, ki ne predstavljajo pravcatih jezikovnih rpanjšin, ali pa so že dalj časa nastanjene na našem ozemlju in popolnoma vključene v narodno življenje*. V zaključku izraža Restivo mne nje, da je nepotreben popis dialektov, češ da bi to bilo pretežko. Poslancu Francu Restivu bi radi ob takem odgovoru postavili nekaj dopolnilnih vprašanj: 1. Kdo mu je povedal, da določa londonski sporazum (mednarodne obveznosti, ki jih omenja) popis Slovencev v tbivšem Tržaškem o-zemlju»? Vemo, da tega londonski sporazum ne predvideva in da je le nekaj fašistov, ki bi radi iskali iz trte izvito sorazmerje «25 od sto*, češ da je to tplafond* za dodeljevanje narodnostnih pravic... 2. Kako si upa trditi, da je bila tista formula razširjena na občine Tržaškega ozemlja*, ko pa nekaj odstavkov niže jasno pove. da sta bili vprašanji različni? Da o razliki med dvojezičnimi popisnicami na Južnem Tirolskem in... kako nai ga imenujemo?... škandalom na Tržaškem sploh ne govorimo, kajne? • •• 3. Na kakšni osnovi si upa gospod minister trditi, da veljajo določila čl. 3 deželnega statuta samo za 'krajevno skupnost na Tržaškem'. Ali si upa celo varati senatorja Terracini ja, ki je podpisnik republiške ustave in dobro ve, da tranzitomi člen o naši deželi omenja prisotnost manjšine na njenem ozemlju, ne pa v coni A. ki takrat (leta 1948) sploh ni bila sestavni del Italije? Zanimivo bi tudi bilo vedeti, kdaj bo minister Restivo preklical oziroma označil za netočne podatke o Slovencih v pokrajinah Videm, Gorica in Trst, ki jih je objavilo leta 1954 glasilo ministrskega sveta, v imenu katerega je letos dal omenjeni odgovor senatorju Terra-ciniju. In še eno vprašanje; Ali si v duhu tega odgovora zares zamišlja izvajanje nedavnega dogovora Sa-ragat - Tito o zaščiti jezikovnih skupnosti v obeh državah? Morda bi morali s tem vprašanjem zaključiti polemiko. Toda znano je, da pripada poslanec Restivo albanski jezikovni skupnosti na Si čiliji, kateri je posvetil tudi nekaj svojih zakonov in med katero zbira dovoljšno število preferenc. Čudimo se zatorej, kako omalo-vaievalno se notranji minister izraža na račun svoje jezikovne skupnosti in sploh drugih jezikovnih skupnosti v Italiji. Ima jih za goste. ki so *dali časa nastanjeni na našem narodnem ozemlju* (naše je, in gorje mu, kdor nam ga vzame!?)... Zato še zadnje vprašanje: ali sodi minister Restivo tudi zase, da je le začasni gost na tnašem narodnostnem ozemlju*? Včeraj-danes Danes, četrtek, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27. — Dolžina dneva 9.10. — Luna vzide ob 12.36 in zatone ob 23.47. Jutri, petek, 26. novembra KONRAD Rock Hudson, Angie Tellv Savalas. .-jje d' Ritz 15.30 »Bella di giorno, n’°£gSte|-notte*. Eva Szemerys, Nin« ^ ^r-nuovo in Anna Miserocchi- j(. vah. Prepovedano mladini P* letom. jjfficile’' Ala barda 16.00 «L'amore N'' Zabavni film. Vittorio Cass ^8as. no Manfredi in Chaterin« Prepovedano mladini P«d 1 ' Zadnji dan. Anrora 16.00 »II merlo technicolor, prepovedan« pod 14. letom. Zadnji dan- Vreme včeraj: najvišja temperatu- _______________ _____ ______ ra 8 stopinj, najnižja 3.3. ob 19. uri I Impero 16.30 '"»Germania. sett* Mto10 6,5 stopinje, zračni pritisk 100,8 mb. a testa*. Barvni film. Prep0 rahlo narašča, veter 9 km na uro mladini pod 18. letom- ^čet' vzhodm, vlaga 58-odstotaa, nebo ob- Cristallo od 24.11 do 25.11- * lačno, morje razgibano, temperatura kom ob 2] 15; zabavna mnrin 19 tt ctoninlo I * . . morja 12,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 4 osebe. Umrli so: 66-letni Rodolfo Bensi, KRZNA SUPER KLEUANTNl MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I it s i Vlale XX 1’EL. 90-301 Set tem tire 10/111 »Zenski zdravnik* s Tamaro in Ric In Gian. , . Capltol 16.30 »Suspect*. MartL, Prep. mladini pod 18. pisf*-Moderno 16.30 »Boaniks*. "a, c it yev film v barvah. ZadnJ Vittorio Venelo 15.00 »Mori« a tfs* zia*. Dirk Bogard. Silva"8 Rano. Barvni film. . 0 Ideale 16.00 »Duello dl ,J«b. hana Juzo Kajama. v b,®| Astra Dvorana oddana skup"" forum*. Samo za danes-Abbazla 16.00 »Lo scudo di f. gjrto" Tony Curtis In Janet I-eM"1' film. 74-letna Maria Sain vd. Stipancich, 85-letni Ernest Jug, 82-letna Mirta Co-chino vd. Corio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba I: Grlgo-lon. Trg V. Giotti 1; Al due Mori, Trg Unltš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Son-cini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, UL Commerclale 26; Rossetti • Emili, Ul. Combl 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, UL Dante 7. KINO <|R|S» predvaja danes ob 19.30 Učni barvni film: IL COBRA Igrata Peter Martell Ekberg Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob p K**! Ernesta Juga daruje druiina 5.000 lir za Dijaško mati"0 Ur za Glasbeno maUco. ikem i bo li: rost i (td. najsi* vete danes violi soboto i. Ufi jein*-a * peti-srreli- !o n«' ilorad talina 'rjjbt OsO1 GORIŠKI DNEVNIK Levimi posegi svetovalcev Deželni svet nadaljuje razpravo ° proračunu za poslovno leto 1972 R'ZZl (PSIUP) o problemih Slovencev ■ Lovrihovo poročilo o deželnem obračunu za leto 1970 ■ Dežela preveč pasivna do slovenske man/šine Jane* upi0* etn«1 iima' riga*- iJ*« m lavni Sf i sttV- li «• jan« eflio- ita»' ,3». iltel- P ■P« o*- :ega & ava na & Id- n* nos osd 31. # 0 p i/® 30- fazt>ra Svet 3e v^eraJ nadaljeval ijT?®,0 proračunu za leto 1972 . 23 Pos'°'vno teto 1970. ®° št-Lrje svetovalci, in si-,®s‘° (KD), Coghetto in ®PI) ter Rizzi (PSIUP). naglasil, da se z novim pro- * zZ* “f^je vprašanje finanč-4j rTTrJtkfv. saj predvideni stro- hitreje kakor predvi-Itračin P°le8 tega opozarja te rf. aa željo deželnega vodit artviitbl ^ razpoložljiva finanč-i topp.. tva zalagala za daljši čas slej. g! 23 večje pobude kakor do-IfL 0raik je na koncu pohvalil tu ^ P°hude v kmetijstvu, kate-tj&iil, 2 _novem proračunu name- * ' %'jT F^teude v kmetijstvu, kate-*“ ■ 7 tavern proračunu kuPno 11 milijard lir. in Pascolat sta imela lila doji ora ‘n sta oba kritizi->o Mjin, 0 gospodarstvo in social-®ai .v preteklosti ter nagla- . :e "ovi proračun namen ^./Prave, da tudi v prihodnje je y J7.P° isti poti. Coghetto se Udu posegu zadržal pred- menda edino mesto, kjer živi več upokojencev kakor delavcev. V tržaškem pristanišču narašča samo promet s petrolejem, medtem ko promet s tradicionalnim blagom popušča. Pristaniške naprave so zastarele in nevarne za delavce, ki jim strežejo. Nobeno izmed večjih javnih del ni bilo doslej uspešno zaključeno: tako pomol VII, tako krožna železniška proga v predoru, tako cestne povezave s pomolom in industrijsko cono itd. Pomorske proge pretežnega državnega pomena pa so v zadnjem času v novi nevarnosti. V svojem poročilu se je Lovriha zadržal tudi pri vprašanju slovenske manjšine. Predvsem je poročevalec naglasil, da bi tudi novi zakonski posegi, ki bi povsem izenačili Slovence s pripadniki večinskega naroda, pomenili le prazen o-kvir, če bi jih ne spremljali kon- kretni posegli gospodarske in socialne narave. Posebno težak je položaj Slovencev v Beneški Sloveniji, od koder se domačini izseljujejo zaradi zaostalega kmetijstva, pomanjkanja industrij in nadležnih vojaških služnosti. Za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, o katerih se govori, da predstavljajo obogatitev za deželo in važen dejavnik za sodelovanje med tu živečima narodoma in s sosednimi republikami, ni v deželi or-ganičnega načrta, ki bi določal racionalno pahljačo ustreznih posegov. Predvsem pa ni dežela doslej nastopila s potrebno težo pri osrednji vladi, da bi ta sprejela ukrepe v zaščito slovenske manjšine. Dežela je nasprotno zavzela v tem pogledu povsem pasivno stališče tako v odnosu do osrednjih oblasti, kakor tudi v odnosu s krajevnimi upravami na našem področju. S SEJE OBČINSKEGA SVETA Nad tri milijarde naložb v Gorici v prihodnjih letih Zaprosili bodo za deželne prispevke za gradnjo pokopališča v Pevmi, za okrepitev plinskih in električnih naprav, za ceste, čistilne naprave odpadnih voda itd. Včeraj smo poročali o prvem delu ponedeljske seje občinskega sveta v Gorici, ko je moral župan Martina sejo prekiniti, potem ko je večina svetovalcev zapustila sejno dvorano, da je pripravil k molku fašističnega svetovalca Cohano. V drugem delu seje, ki se je potegnila precej pozno v noč, so svetovalci obravnavali le upravne zadeve, s posebnim ozirom na potrditev vrste sklepov občinskega od- rovanje o coni B. Tokrat bo na go- in fant podarila cvetje z narodnimi trakovi jugoslovanskim pesnikom. Goriško občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano pokrajinskega sveta, se je s toplim aplavzom zahvalilo pesnikom za prijeten in prelep večer. Spet ropotanje o coni B V nedeljo bo v Gorici Se eno zbo- iiniiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimnuimiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiimiumiiimiiiumiiiiiiintiii jbn u, . vPrašanju kmetijstva, med ki. 3® Pascolat obravnaval vpra-lP°slenosti, industrije in tr-'tknjT letovalec Rizzi se je do-<1 iaraX!šanja ^jaških služnosti lrle postavitve atomskih W8 Krasu, vprašanja zdrav S. y**'eoapove in deželnega Solit deiai s slovensko manjšino k prj L. dežela doslej ostala U J* uaittm W>n:resoziroma pri nepo-^ viti- Jftenanjih, kot je na pni-W*^tev nekaj Slovencev na »jo 3 toesta, medtem ko osta-k vortn'0vna vprašanja Slovencev betoe ?°dPrta. Zahteval je kon-,ege. v korist slovenske . z‘asti na Krasu, v okolici in v Nadiških dolinah. S!o-W,Pa naJ bi dežela predvsem tevo ,a ustrezno gospodarsko o-^ ^^jue'1 Rizzi, sicer bo jj voseg v njeno korist zaman. kto u*"a^Umi 7a pretekto poslovno Manjšino v deželnem sve-v svetovalec D. Lovriha ^ tej zvezi je govornik . iz dokumenta preveva Politika deželne vlade, f® je v letu 1970 povečal W)i|L lzdatek za razne socialne dpi te je to zgodilo le na pri- 2, ^vstva jj, sindikatov. l.: m 1970 se je zaključil prvi s. m vsp razvojni načrt. Ta je zamu-k (Wf a'7le drugi načrt pa ‘il»D if8 “i pripravljen. Nerazumni« j’ tekaj ni dežela doslej za-kjlteuega stališča do zahteve, » d^^fteicinja vlada priarrala na-®0 ftJ,.. faredno pomoč v višini 'kjj lir po členu 50 dežel- “tatuta, kakor je manjšina k. 1 tehtevala v deželnem sve- teetefc]?. ^“'ahSnlh zaostankov Iz ®-i a poslovnih let je Lovriha fkSjTa’ da so ti do leta 1970 na-jUje p3 136 milijard lir. To doka-kijj f^ften zastoj v ustroju de-* v Razloge za ta zastoj euki meri iskati v centrali-i.jah v okv»ru Furlanije-Jhoči v. krajine. Razne oblike do jih dežela podeljuje n*j Jtgain ai onemu področju, ne do-Sj:. testavijenih cdljev. Kljub kiip j . Posegom v prid gospodar-\ j. ^avnostim, se je skupen ob-' IjoZOalonosti v deželi zmanjšal na 436.000 enot. ketti 5am‘ Posegi na industrij-^Področju niso rodili napove-‘h j a UsPeha. Kot primer naj ve-SemStriiska unna v Trstu: v IkfcUi okviru je danes zaposlenih thgi^.00 8.000 delavcev. Na prvi 81 dniJ5' ta Podatek lahko imeli H* uspeh industrijske poli- ** v-c V resnici pa gre le fk v t tetitve delovne sile Iz me-?VCsv7Ustrljsko cono in zlasti de-VL, Tovarne strojev pri Sv. lyju v obrat Grandi Motori. ^ demografsko nazaduje in je DELO DEŽELNEGA ODBORA M 20 letih 2 za nove športne milijardi naprave Država nakazala bolnišnicam v Furlaniji-Julijski krajini 1 milijardo 200 milijonov lir V ponedeljek je ponovno zasedal i bliko. V tem smislu je bilo doslej deželni odbor. Na predlog odbornika Romana je odbor, ki mu je predsedoval podpredsednik Moro, sprejel vrsto ukrepov v korist športa na podlagi zakona štev. 26 iz leta 1969. V letu 1971 bo dežela nakazala za gradnjo, razširitev in izboljšanje športnih naprav skupno vsoto 100 milijonov lir. Podobna nakazila si bodo nato sledila leto za letom do vključno leta 1991. Gre torej za skupen znesek 2 milijard lir v 20 letih. Sredstva bodo prejemale občinske in pokrajinske uprave oziroma njihovi konzorciji. V letošnjem letu bo dežela nadalje izplačala 150 milijonov lir kot skupen prispevek «una tantum* v isti namen. Sredstva iz tega nakazila bodo poleg javnih uprav prejela tudi športna društva. Končno je deželni odbor sklenil nakazati v letošnjem letu še 50 milijonov lir ustanovam in društvom za nabavo nove športne opreme. Na predlog odbornika za zdravstvo Devetaga je odbor sprejel načrt o porazdelitvi vsote 1,203.864.000 lir, ki jo je dal za našo deželo na razpolago minister Mariotti po državnem zakonu štev. 304, in sicer med 23 bolnišnicami Furlanije-Julijske krajine. Tržaške bolnišnice bodo prejele skupno 370.5 milijona lir (192 milijonov Združene bolnišnice, 135,5 milijona otroška bolnišnica Burlo Garofo-lo, 27 milijonov pokrajinska bolnišnica za dolgotrajna zdravljenja in 16 milijonov pokrajinska nevrološka bolnišnica). Bolnišnica v Čedadu bo prejela 14 milijonov, v Krminu 19 milijonov, goriške bolnišnice pa skupno 119 milijonov lir. že marsikaj storjenega in tudi prosvetna društva so izrazila željo, da bi na čimbolj učinkovit način odpravili krivico, ki nam jo je po vzročil fašizem. V tej zvezi je tudi poudaril, da bi patronat, ki deluje v okviru Kmečke zveze, pripomogel k uspešnosti takšne pobude. V obsežni diskusiji je bilo vprašanje osvetljeno tako z administrativno - pravne kot tudi s politične strani. Pri tem je predsednik SKGZ Race, ki je sejo vodil, še prav posebej naglasil, da bi morali v po stopku za povrnitev slovenskega priimka doseči tudi to, da bi hkrati zagotovili spremembo priimka tudi za vse ostale dokumente. Veljati bi moral enak postopek, kot ga je prefektura uvedla pod fašizmom. V zvezi z mogočno protifašistično manifestacijo, ki jo pripravljajo odporniške organizacije v nedeljo, 28 novembra v Rimu, .je SKGZ napovedala svojo udeležbo tudi ket članica tržaškega protifašističnega odbora ter hkrati obljubila podporo pri organiziranju nabirke. Po obravnavi nekaterih specifičnih vprašanj, ki1 zadevajo Beneško Slovenijo in Goriško, se je izvršni odbor seznanil z neuradnimi govoricami, ki že več kot teden prihajajo iz različnih virov, po katerin naj bi predsednik Colombo sprejel zastopstvo Slovencev 1. oziroma 2. decembra. Seja izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila prejšnji večer na sedežu v Ul. Malta v Gorici, je tajnik dr. Darij Cupim obsežno govoril o pripravah za široko zasnovano akcijo, da bi s smotrno uporabo zloglasnih dekretov povrnili poitalijančene slovenske priimke v originalno, se pravi v slovensko o- 'a"11.................................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN tujem potnem listu I® zamenjal fotografijo P, riziv»i sodniki so mu potrdili prvotno kazen na 6 mesecev zapora Pt0.. It 3?! Večeru 17. decembra lani se Sergio Mirelli iz Ul. Ro-* 7g‘a8*1 na osrednjem komi-k Javne varnosti. Ves upehan t!«tt®dal agentom, da so malo prej avtomobilske miši vlomile v ‘lat 124 novejše tržaške regi-“* Umaknile is njega vrsto »I j. tetov, med katerimi tudi pot- »hann. 0 te nekaj mesecev, a o ne-‘terilcih in ukradenem potnem ki j ”* bilo ne duha ne sluha. Konfi-°dden, maJa letos oaebje letečega tržaške kvesture prejelo 'k j,' ° krajevnega urada za tujce, k v hotelu «Flore», v Ul. del-predstavil moški s potnim It bj. te ime Sergia Mirellija. Ker »tjj tetni Ust označen za ukrade-80 Se agenti takoj odpeljali v tfsdj. Vendar je moški, ki se je *s *vU z ukradenim potnim Ustom, Ateistom tako ni preostalo V 2* kot čakati, da jim bo nezna-lo Padel v mrežo. Res niso dol-1«ll te'1- že naslednji dan so zagle-V® v Pred sedežem tržaške kve-tel . |teškcga, ki je v vsem ustre- značilnostim neznanca, *tl1)'^'te dan prej predstavil v ho-k ijftere*. Sprehajal se je v druž-Gujrtea dekleta, turške državljanke Nazahat. Moškega so se- veda takoj ustaviU ln ga pospremili v policijski urad. Tu je moški, 31-letni Guido Bosi-glav s Stare istrske ceste 7, ki je že večkrat imel opraviti s pravico, mimo priznal, da je ponaredil potni list, naslovljen na Sergia Mirellija. in sicer tako. da je samo zamenjal lastnikovo sUko s svojo. Odločno pa se je branU obtožbe tatvine samega potnega lista. V ta namen je dejal, da mu ga je za 50 nemških mark (svojčas se Je zaposlil v Nemčiji) prodal v Monakovem neki Sardinec. Gianni po imenu. Preiskovalcem se je zdelo opravičilo dovolj verjetno in zato so ga prijavUi sodnim oblastem samo zaradi ponareditve osebnega dokumenta in odkupa ukradenega bla ga, v tem primeru potnega lista. Prvostopenjski sodniki so na raz pravi z dne 21. Junija letos obsodili Bosi glava na skupno 6 mesecev za pora. Proti tej razsodbi pa je moški vložil priziv tn tako so ga včeraj v odsotnosti sodili pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Marši, tož. PazcoU. zaps. Mosca). Javni tožilec dr. Pascoli je pred lagal za obtoženca potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Sferco pa se je potegoval za najnižjo kazen. Sod niki zo v coloti sprejeU tožilčev predlog. Za sodelovanje med šolo in športom Deželna odbornika za športne dejavnosti Romano in za šolstvo Giust sta se včeraj sestala z deželnim nadzornikom za šolstvo Angioletti-jem. Razpravljali so o športnih napravah v okviru posameznih šol in o sodelovanju šolskih ustanov pri raznih športnih dejavnostih. Načeli so tudi možnost, da bi šolske telovadnice uporabljala tudi izvenšol-ska športna društva. Prof. Angio-letti je dejal, da je pripravljen sodelovati v mejah svojih pristojnosti. Prometni ukrepi Ker bodo lahko krošnjarji izjemoma postavili svoje stojnice v Ul. Bellini od Nabrežja 3. novembra do Trga Ponterosso ter na samem Trgu Ponterosso od Ul. Bellini do mostu in to v dneh 27., 29. in 30. novembra, bo občina prepovedala v tistih dneh vožnjo in parkiranje vseh vozil na omenjenih cestiščih. Prepoved bo veljala od ure 0 do 24. ure dne 27. t. m., prav tako od ure 0 do 24. ure dne 29. in 30. novembra. Občina je poleg tega tudi stalno prepovedala parkiranje vseh vozil na Miramarskem drevoredu od poslopja št. 57 do poslopja št. 67, ker so na omenjenem delu drevoreda zožili pločnik in uvedli štiripasovno vožnjo. S tem občinskim odlokom so seveda ukinili vse prejšnje odloke o parkiranju na o-menjenem delu Miramarskega drevoreda. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje čla-ne vinogradnike, da je treba prijavit: pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil In oddal pri ja ve, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na nsmici. Po zaaonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave Je treba napisati na posebnih obrazcih Rok za njih odda jo zapade nepreklicno 27 novembra. NI torej moč računati na možnost prijave po tem roku Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim Izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ bora, ki se tičejo javnih del. Med temi naj omenimo sklep za gradnjo novega pokopališča v Pevmi, ki naj bi po načrtu stalo okrog 110 milijonov lir. Za modernizacijo in popravilo mestnega kopališča v Ul. Cadorna naj bi potrošili 175 milijonov lir; za popravilo številnih mestnih ulic skoro 300 milijonov; za mestno klavnico 140 milijonov; za izvedbo načrta o mestni tržnici 485 milijonov, za okrepitev javne razsvetljave 260 milijonov; za zgraditev nove sprejemne postaje za električni tok 480 milijonov; za okrepitev naprav za metan 368 milijonov, za naprave pri čiščenju odpadnih voda kanalizacije 982 milijonov itd. V celoti gre za nad tri milijarde lir stroškov za predvidena javna dela, ki pa ne bodo prišla tako hitro na vrsto. Gre za dolgoročni načrt in za pripravo birokratskega postopka tudi za dosego deželnega prispevka za njihovo realizacijo v prihodnjih letih. Odobrili so tudi poročilo kolav-dacijske komisije za nove športne naprave na Rojcah in odbornik za javna dela je s tem v zvezi zagotovil, da bodo s 1. januarjem dokončno izročili svojemu namenu novo nogometno igrišče in končno vrnili zemljišče v Ul. Baiamonti njegovemu lastniku za drugačno uporabo. Isti odbornik je nato poročal tudi o treh predlogih za lotizacijo zemljišč na vogalu ulic S. Chiara in Verdi, v Ul. IX agosto in na vogalu ulic Corsica in Formica, kjer bodo podrli nekatere dotrajane stavbe in zgradili nova poslopja. Vse tri načrte so odobrili z veliko večino. Odbornik Tomassich pa je s svoje strani govoril o novem socialnem središču, Id ga bodo u-redili na osnovi novih mestnih četrti s socialno asistenco po družinah. Na tajni seji so obravnavali številne zadeve občinskih uslužbencev. Prodoren uspeh jugoslovanskih pesnikov v Gorici V nabito polni dvorani goriškega pokrajinskega sveta so pesniki ’z raznih krajev Jugoslavije sinoči doživeli prodoren uspeh. Pesniki, ki so prišli v Gorico iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosovega, Srbije, Črne gore, iz daljne Makedonije in Slovenije, so Goričanom podali najlepše dosežke sodobne jugoslovanske poezije. Goriško občinstvo je najprej pozdravil naš primorski rojak Ciril Kosmač, nato je govoril predsednik zveze jugoslovanskih pisateljev Ivo Frankiš, ki je poudaril, da pesniški jezik povezuje in ne razdvaja narode. Tržaški pesnik Marko Kravos pa je povedal, da je Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju z zvezo jugoslovanskih pisateljev in društvom slovenskih pisateljev priredila ta večer v počastitev včerajšnje 55. obletnice smrii »goriškega slavčka* — Simona Gregorčiča. Pesniki so svoje pesmi podali v svojem jezi ku, tržaška radijska napovedovalka Savina Remec pa je nekatere pesmi prevajala v slovenščino. Ob zaključku večera sta goriško dekle vorniškem odru predsednik istrskega zdruienja odv. Sardos Albertini, kateremu prerokujejo desničarsko usmerjeni demokrščani in fašisti mesto župana v Trstu. Omenjeni odvetnik bo «odgovoril» tajniku socialdemokratske stranke Fer-riju, ki je v nedeljo zagovarjal ureditev meja med Italijo in Jugoslavijo. Govor bo seveda o coni B, o «odpadnikih», itd. Brez dvoma bo- mo videli na govorniškem odru tokrat tudi zastopnike Lege Nazio-nale, neofašistične stranke, Tnarsi-katere bojevniške organizacije in morda samega jokajočega Giannija Bartolija. Po Gorici so že včeraj nalepili plakate namenjene Istrar nom. Pričakovati moramo torej spet tak cirkus, kot smo ga videli v soboto popoldne, ko so fašisti z avtomobilom po mestu rjoveli proti Slovencem. Trgovci se upravičeno boje, da ne bi skupinica goričkih fašistov notila jugoslovanske kupce, ki jih bo v Gorici precej zaradi jugoslovanskega državnega praznika. Pri letalski družbi »Meteor*, uslužbenci nadaljujejo s stavko. Vodstvo je ponudilo nadaljevanje pogajanj. Nadaljevali naj bi jih še ta teden v Rimu ali pa prihodnji teden v Ron-kah. Sindikati preučujejo to ponudbo. RAZSTAVA BRIŠKEGA ROJAKA VLADIMIRA KLANJŠČKA V veži Katoliškega doma v Gorici razstavlja že drugi teden 18 svojih del najnovejše proizvodnje gorički, ali bolje števerjanski rojak Vladimir Klanjšček, ki je obenem tudi profesor na slovenski nižji srednji šoli v Gorici. Čeprav je še mlad, to ni njegova prva razstava in je že večkrat prikazal svoja dela tako, da lahko iz zapovrstjo njegovih razstav dobimo približno sliko njegove razvojne poti. Prvič je imel svojo samostojno razstavo pred dvema letoma v gorički galeriji *Pro loco», kjer je prikazal precej pestro in bogato proizvodnjo svojih dotakrat-nih izkušenj. Malo pozneje je razstavljal v Novi Gorici, nato v Tržaški knjigami v Trstu, v Sežani, pred kratkim pa še v tržaškem predmestju v Skednju. V kratki dobi dveh let je to kar lepa delavnost. Na sedanji gorički razstavi nam mladi umetnik prikazuje 18 svojih tipičnih del na tematiko goričkih Brd, s posebnim ozirom na trte. Slikarja nam je predstavil gorički umetnostni kritik Milko Rener, ki pravi o njem, da si je kot izrazno sredstvo poiskal nekako *kro-parsko tehniko*; zato dajejo vertikalni trtni izrezi vtis, da so o- niiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Urejanje obmejnih naprav pri Vrtojbi Lokomotiva sopiha Po novem nadvozu nad obvozno cesto ki bo povezovala Šetnpter z obmejno postajo pri Vrtojbi. Sliko smo posneli pred nekaj dnevi in je zgovoren dokaz, da so na jugoslovanski strani meje že precej naprej s pripravljalnimi deli za ureditev ob-' mejnega postajališča. V Gorici pa je občinski svet pred nekaj tedni odobril načrt za gradnjo obmejne postaje med železnico in pokopališčem. O gradnji povezovalne ceste smo poročali letos junija, ko so pričeli z deli. Cesto pri marketih v Šempetru bodo podaljšali do bodoče obmejne postaje. Ta cesta bo. ko no dograjena, služila najprej kot dovozna cesta za material prj gradnji obmejne postaje, pozneje pa bo služila za hitro povezavo med to postajo in Šempetrom oziroma Rdečo hišo in Novo Gorico. Z deli so Jugoslovani, kot nam dokazuje naša slika, že precej napredovali. Prejšnji teden so pričeli z asfaltiranjem prvega odseka te povezovalne ceste, v naslednjih mesecih pa bo ta gotova. Cesta bo dolga skoro kilometer in pol, Širc ka oa bo sedem metrov. Kot vidimo na sliki bodo lahko cesto v bodočnosti tudi razširili V Novi Gorici so nam povedali, da bodo pričeli z deli za gradnjo naprav na obmejni postaji pri Vrtojbi čim bo povezovalna casta dokončana. Za gradnjo teh naprav imajo že zagotovljena sredstva iz občinskih, republiških in zveznih skladov. V Novi Gorici pa pripravljajo podrobni načrt za av- KOT V DRUGIH OBČINAH Seznam doberdobskih otrok ki prejmejo šolsko nagrado Podpore daje deželna uprava dijakom višjih srednjih šol V Doberdobu so, upoštevajoč deželni zakon o podporah dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole, pripravili seznam tistih dijakov, ki bodo te podpore dejansko dobili. Vsakdo izmed njih bo dobil 40.000 lir letne študijske podpore, poleg tega pa bodo dobili še nakazilo za povračilo potnih stroškov, ki se giblje od 48.000 lir (za potovanje v Trst) do 12.000 lir (za potovanja v Tržič). Večina dijakov pa obiskuje šole v Gorici. Obe nagradi bodo dobdli naslednji dijaki: Marino Černič, Aldo Ger-golet. Nevio Millo, Armando Peric, Edi Ulian (vsi obiskujejo srednjo Industrijsko šolo v Tržiču), Elvija Marušič, Marija Marušič, Luiza Gergolet, Laura Laurenčič, Nadja Gergolet, Nadja Gergolet, Bogomila Antoni, Janez Heric, Livijana Gergolet, Klavdij Radetti, Marta Lavrenčič (vsi obiskujejo trgovsko šolo v Gorici), Marta Lavrenčič (obiskuje trgovsko šolo v Trstu), Armando Jarc, Nevio Pieri, Ros sella Pieri, Silvana Devetak. Bruno Šuligoj (vsi ti obiskujejo razne strokovne šole v Gorici), Marija Kristina Gergolet, Rozana Lavrenčič, Ladi Gergolet (obiskujejo goriško učiteljišče), Ticijana Pahor, Franco Bagon, Gabrijel FerfogUa, Klavdij Gerin, Viljem Gergolet (obiskujejo klasično gimnazijo v Gorici). Roditeljski sestanek za višje srednje šole Po sklepu profesorskega zbora, na zadnji seji z dne 15. t. m. je ravnatelj slovenskih višjih srednjih šol v Gorici naprosil odbor staršev iz prejšnjega šolskega leta, naj sporoči imena svojih predstavnikov za novo leto 1971-72. šolski odbor za leto 1970-71 sklicuje sestanek staršev gimnazije-liceja, ki se bo vršil v nedeljo, 28. novembra 1971 ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Croce. Dva psička na razpolago Ustanova za zaščito živali (ENPA) v Gorici, tel. 27-45, ima na razpolago dva psička in sicer: 1 majhnega mešanca starega 6 mesecev, samca, z belo in rdečkasto dlako; I mešan ca pasme curzer, starega 2 meseca, črne barve, šamca. Ustanova ie pripravljena prepustiti obe živali ljubi teljem psov. toporto, ki bo obsegal trinajst hektarjev. Na tem avtoportu bo prostora za trgovine, bare, bencinske črpalke, trgovine in druga podietja. Baje imajo več interesentov kot pa razpoložljivega prostora. Predvidevajo, da bodo dela tako na jugoslovanski kotr na italijanski strani končana v nekaj letih. Takrat bo Gorico dosegla tudi avtocesta, v Novi Gorici pa upajo, da bodo do takrat dobili sredstva za gradnjo avtoceste proti Razdrtemu in Ljubljani. Obisk pri šolskem skrbniku za šolo v Dolu Včeraj zjutraj sta se zastopnika doberdobske občine odbornik Stanko Ferletič in tajnik dr, Becria, v spremstvu pokrajinskega podpredsednika Waltritscha, zglasila pri šolskem skrbniku. Dr. Martuscelli-ju so prikazali stan.ie v katerem se nahaja šolsko poslopje v Dolu, o katerem je bil govor na seji občinskega sveta v Doberdobu prejšnji teden. Delegati občine so šolskega skrbnika obvesti'i o sklepu občinskega sveta, ki je zaprosil šolsko oblast za denarno podpo ro. Šola .je namreč potrebna popravil. Šolski skrbnik je obljubil svoje zanimanje, upoštevajoč seveda potrebe vseh šolskih poslopij v naši pokrajini. Stavka v tovarni v Zdravščini V tekstilni tovarni v Zdravščini delavke in delavci stavkajo že štiri tedne. Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo zahtevalo da bi se že pred pričetkom pogajanj delavstvo odpovedalo nekaterim zahtevam. Sindikati so to zahtevo ravnateljstva odbili. V komunikeju sindikatov je rečeno, da imajo v Zdrav-ščini plače, ki so za petnajst dvajset odstotkov manjše od plač v drugih tekstilnih tovarnah na Goriškem. Sindikati se zoperstavljajo tej nameri ravnateljstva in zahtevajo posredovanje deželne uprave, da bi se stvar uredila. V zvezi s tem so deželni svetovalci KPI Bergomas, Pellegrini in Bosarj poslali predsedniku deželnega sveta interpelacijo v kateri izražajo obžalovanje, da se nista odbornika za delo in za industrijo odzvala vabilu sindikatov, da bi posredovala v sporu med delavstvom ln ravnateljstvom tekstilne tovarne v Zdravščini. Goriška PSDI se strinja s Ferrijem V zvezi z nekaterimi časopisnimi vestmi, po katerih naj bi goriški socialdemokrati ne soglašali z izjavami svojega državnega tajnika posl-Ferrija glede cone B, je izvršni odbor PSDI imel sejo, s katere nam je poslal naslednje pojasnilo: »Politična linija PSDI, ki je bila soglasno odobrena na vsedržavnem kongresu stranke, je tista, ki jo je povedal in potrdil poslanec Mauro Ferri, tajnik stranke. To popolnoma odgovarja navodilom in mnenju so- riških socialdemokratov. Kakršno koli drugačno razlaganje je osebnega značaja m ne odgovarja jasnemu stališču goriške federacije te stranke.* IZ BENEŠKE SLOVENIJE Seja občinskega sveta v Grmeku V četrtek, 18. t.m. se je sestal v Grmeku občinski svet na svoji redni seji z zelo obširnim dnevnim redom. Tako so svetovalci ra mravljah o proračunu za leto 1972 in ga odobrili. Svetovalci so pooblastili župana Lucia Suferlija, da zaprosi hranilnico Cassa di Rispar-mio za posojilo za ureditev cen tratnega ogrevanja v občinskem sedežu in v osnovni šoli, ki sta v isti stavbi. Nato je občinski svet odobril načrt za napeljavo in oja-čenje javne električne razsvetljave tid vsem ozemlju grmiške ob*ine. Pooblastil je občinski odbor, da napravi vse potrebno za razlastitev nekaterih parcel, ki so potrebne za ureditev ceste, ki pelje iz Hlodiča preko Sevca v Topolovo. Poleg tega so sklenili, da bodo vozili brezplačno osnovnošolske otroke, ki o-biskujejo vrtec, iz oddaljenih vasi v Hlodič. Odobrili so načrt za razširitev domačega pokopališča. Vse pa kaže, da bodo zgradili novo pokopališče, ker je sedanje na neprimernem kraju. V ta namen bodo zaprosili deželo za potreben prispevek. Občinski svet ie sklenil tudi dati potrebna sredstva za popravilo in ojačenje vodovodne napeljave v Lesah. Na kraju je še odobril načrte za delovne centre v vaseh Podlak, Zverinac in Rukin ter sklenil oživeti babiški konzor-cid za občini Grmek in Dreko. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vinogradnike Goriških Brd, da morajo do 29. novembra prijaviti letošnji pridelek grozdja na pristojni občinski urad. Istega dne zapade tudi rok za prijavo letošnjega pridelka vina, Za pisanje prijav in vsa druga pojasnila se lahko prizadeti vinogradniki obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 Ker je rok še zelo kratek naj prizadeti pohitijo s prijavo. Občinska seja v Tržiču Danes zvečer ob 20.30 bo v Tržiču seja občinskega sveta. ' ' d drugim bodo razpravljali tudi o preosrtovi plač občinskih uslužbencev, ki naj bi se po novi uredbi zvišale za skupno 260 milijonov lir. Prejšnji večer se je s fiatom 500 peljal po cesti iz Cervignana proti Tržiču 53-letni Emilio Sgubin, doma iz Fiumicella. V bližini Ville Vi-centine pa je od zadaj ti č.' v ustavljen tovornjak b prikolico, ki ga je vozil 58-letni Ubero Grizančič iz Kopra, ki pa sedaj živi v Trstu. Sgubinov avto se je zaril med kolesje prikolice tovornjaka. Sgubina so odpeljali v tržiško bolnišmco, kjer so mu ugotovili številne poškodbe po glavi, obrazu, r-^ah >n rokah ter ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. jekleneli. Vendar so ponekod ti to-rezi v svoji goloti nabiti z življenjsko energijo in včasih celo sproščeni. Vsekakor je Klanjšček * te razstavo še bolj jasno pokazal na svojo popolnoma neodvisno in samosvojo umetniško pot močne ustvarjalne osebnosti, ki posreduje vtise s svoje rodne briške zemlje, iz katere je zrasel in s katero je slej ko prej trdno povezan. Razstava bo ostala odprta do vključno 28. t. m. po naslednjem urniku: ob delavnikih od 19. do 20.30. V nedeljo od 10.30 do 12. in od 16. do 19. ure. I. M. Proslava 30-letnice 0F v Doberdobu Prosvetno društvo »Jezero* v Doberdobu priredi v soboto, 27. t. m. proslavo 30. obletnice ustanovitve o-svobodilne fronte z naslednjim programom: 1. ob 20. uri polaganje vencev pred spomenik padlih borcev. 2. ob 20.30 bo v društveni dvorani govoril o nastanku, delu in pomenu OF dr. JOŽA VILFAN. 3. Danilo Turk - Joco, elan SG Iz Trsta, bo podal priložnostne recitacije. 4. sodelujeta tudi domača godba na pihala »Kras* in pevski zbor društva »Jezero*. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice Jovan Sterija Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini V nedeljo. 28. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek. 29. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni) v Katoliškem domu v GORICI Vozni red avtobusov na predstavo »Skopuh ali Kir Janja* v Gorici dne 28. novembra 1971 ob 16. uri. Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 15. gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 15. gostilna Peric, Doberdob ob 15.10 pred občino, Jam-ije ob 15.20 gostilna Pahor, Dol ob 15.30 Boneti, Palkišče, gostilna Peric Rupa-Peč, Gabrje ob 15.35 pri gostilni Ožbot. Avtobus št 2: Sovodnje odhod ob 14.55 pri občini, pri gostilni Tomšič, Podgora ob 15.10 pred vhodom v tovarno, števerjan ob 15.20 Bukovje, števerjan ob 15.25 Dvor, Oslavje ob 15.35 pri kostnici, Pevma - št. Maver 15.40 pri spomeniku. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Bertolt Brecht Bobni v noči ŠTIRI NAGRADE NA »BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1971» Danes, 25. t. m. v NOVI GORICI jutri, 26. t. m. v NOVI GORICI ob 20.15 ob 20.15 CORSO 17.00—22.00: »Lš dove volano i corvi*. Kinemaskopski film v barvah. MOUERN1SSIMO 17.15-22.00: «U mummia*, C. Lee in P. Cusking; angleški kinemaskopski film v barvah. VERDI 17.00—22.00: »Crescendo... con terrore*. S. Power in J. Olson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-21.30: »II federa-le», A. Sordi in S. Sandrelli; italijanski črnobeli film. VITTORIA 17.15-21.30: »Metello*. M. Ranieri in O. Piccolo; italijanski film v barvah. /rž/d AZZURRO ob 17.30: »Dossier prosti-tuzione*. Dokumentarec v barvah. Kinemaskop. EXCELS10R ob 16.00: »Un caso di Coscienza*, Lando Buzzanca. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30 »Le 24 ore di Le Mans», S. McQueen. Barvni film. »»>ra (,vrtcu SOČA (N. Gorica); »Pustolovščine Ali Babe*, italijansko-francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici): »Drago bom prodal svojo kožo*, italijanski barvni film — ob 18, in 20. PRVACINA: Prosto. RENČE: »Madam Bovari*. italijansko-nemški barvni film — ob 20. DESKLE: »Labirint zločina*, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Naj zver crkne*, francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v ( rici odprta lekarna ALESANI, Ul Carducci 12, tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je detui lekarna dott Rismondo, Ul. Toti tel. 72701. OB 30-LETNICI II. TRŽAŠKEGA PROCESA Prižgali so iskro upora proti fašizmu k pripovedovanja tov. Toneta Abrama m. ™HifrUb vsemu pa s™ “ pripadniki partije redno sestajali, zlasti voditelji, in sicer Adalbert Vrabec, Krajnik, Srečko Colja, Jožko Gruden, Peter Nardin in Alojz Pahor, ki je redno držal zvezo z italijansko KP. Gradivo smo dobivali po njem iz Tržiča v italijanščini m iz Gonce v slovenščini. 12 i^a Časa me veže "“nogo spominov na tovariša Alojza Budina. Bil je zelo previden. Vse propagandno gradivo je imel dobro shranjeno v raznih skrivališčih v za to nalašč pripravljeni« konservnih škatlah, skritih v kupih kamenja. Junija 1934 so fašisti prišli na sled našemu delovanju in nas ini 'Lt''žaške zapore. Takrat so zaprli okrog 180 ljudi. Celica jr v Dkr,blm„pa Je vseeno še dalje delovala, ker niso bili aretirani Pmko Tomažič, Alojzij Budin in nekateri drugi. Tudi ti-su ki smo bili aretirani, smo po osmih mesecih zaradi pomib-stitve ob rojstvu v kraljevi družini bili izpuščeni, ne da bi sploh pnsli pred sodišče. Takoj po prihodu iz zapora sem zopet navezal stike s Tomažičem in Budinom. Nadaljevali smo delo. it ^ ^a?°pii v slovenščini je bil »Delo*, v italijanščini pa «Umta*. Dobivali smo tudi razne druge brošure ter »Kapital* Kar-•a Marksa. Zelo pomemben dogodek je bil tedaj, ko je Alojz Pahor na- vezal redno partijsko zvezo za vse potrebne stike med Italijo in Jugoslavijo, sam pa se je umaknil v Sovjetsko zvezo. Kot sem pozneje zvedel, sta Pahor in Vrabec padla v španski državljanski vojni. Ko se je začela vojna v Abesiniji, se je Tomažič umaknil v Jugoslavijo, zaradi česar je politično delovanje nekoliko opešalo. Kmalu pa sem dobil nove stike po Tomažičevi sestri Danici. Tržaški komunisti so se tedaj sestajali v Ulici della Guardia 31 m sicer Peter Morgan, Rudolf Uršič, Boris Abram, Ruggero Spa-daro in drugi. Tam sem se seznanil z Morganom, ki je bil voditelj stranke. Tako sem povezal z njimi svojo skupino, tov. Besednjaka, ki je odgovarjal za Rihemberg (sedaj Branik), ter Nardina, ki je imel svojo skupino v okolici Gorice. Med špansko vojno so me poklicali na služenje vojaškega ro-ka. Skupina antifašistov je bila med nami močna. Jaz sem dobival ilegalno propagandno gradivo iz Trsta ter večkrat povabil zaupne antifašiste na sestanke. Včasih se nas je zbralo tudi do 15 Slovencev. Imel pa sem stike tudi z nekaterimi italijanskimi antifašisti. Ni bilo težko pridobiti teh ljudi. Na komandi regimenta je bil namreč za uradnika naš pokojni tovariš Adolf Uršič. Imel je dostop do vseh podatkov o posameznih vojakih, ker so vsi spisi sli skozi njegove roke. Tako je prebral tudi poročilo tržaške kvesture o meni. Fašistične oblasti so po raznih polkih zbirale prostovoljce za Španijo. Antifašisti smo proti temu reagirali in smo izvedli napisne akcije po zidovih. Uspeh je bil dober, saj sta se javila ie dva prostovoljca. V oficirski menzi je bil natakar Herman Spacal iz Kostanjevice na Krasu. Seznanjal nas je, kaj se oficirji med seboj pogovarjajo. Ko sem zaradi bolezni dobil bolniški dopust in prišel v Škrbino, sem se spet srečal s Tomažičem, ki se je vrnil iz Jugoslavije, od koder so ga bili izgnali kot nezaželenega. Nekega dne smo organizirali izlet na Trstelj blizu Škrbine. Navzoča sta bila tudi dva tovariša iz tržaškega vodstva KP, katerih imen nisem vedel; ni bilo namreč dovoljeno spraševati po imenih. S Pinkom sva bila ves dan skupaj; mnogo mi je pripovedoval o delovanju KP v Jugoslaviji. Stavke delavcev, borbe na ulicah proti policiji, to je bilo zame vse novo. Med drugim m; je pripovedoval, kako je delovalo društvo Nanos v Mariboru. Kmalu po vrnitvi iz Jugoslavije je moral Tomažič k vojakom. Ko sem jaz odslužil vojaščino, sem se zaposlil v Trstu v hotelu Savoia ter sem se spet povezal z Morganom in deloval vse do svoje aretacije 2. junija 1940. V času, ko je bil Tomažič pri vojakih, so bile v Trstu šte- vilne aretacije. Aretirali so skoraj vso Morganovo skupino. Podeželja aretacije niso zajele. Do vrnitve Tomažiča je bilo politična delovanje bolj revno, dokler nisem sam vzpostavil stikov z Ruki-nom, Besednjakom, Nardinom in Coljo. V hotelu Savoia sem ustanovil skupinico antifašistov skupaj z bratoma Marianom in Brunom Čebohin. Bruno je bil že prej ob- sojen na dve leti zapora zaradi komunizma. Se vedno sem imel zveze z Budinom, Besednjakom in seveda s Tomažičem. Nekoliko pa sem poznal tudi tovariše z Opčin, posebno Furlana, s katerim smo se včasih dobili na openskem tramvaju s Tomažičem. Nekoč sem potoval s Tomažičem v Osp na obisk k tovarišem, ki so bili z njim pri vojakih. V vasi smo imeli sestanek s pristaši KP, saj je bila ta vas dobro znana kot antifašistična vas. Nato sva šla s Tomažičem v Rodik k tovarišu Vladimiru Dujmo-viču, v Pliskovico k tovarišu Alojzu Šucu, v Trebče k tovarišu Stanku Kralju. V letu 1938-1939 in do polovice 1940 je naša partija v Julijski kraiini ustanovila nekakšno OF, čeprav še ne pod tem imenom. Pod vodstvom Pinka Tomažiča smo delovali za združitev vseh antifašističnih sil v boju za svobodo. Zadnji sestanek s tovarišem Tomažičem sem imel v bufetu pn njegovem stricu v Ulici Beccaria. Čez teden dni so me aretirali v hotelu Savoia, Tomažiča pa v Škrbini pri stari materi. V zaporu Coroneo smo bili strogo izolirani od ostalih zapor nikov v desetih celicah brez stranišč. Opazil sem Tomažiča, Malalana, Veglio in Budina. Takoj smo sklenili, da bomo zanikali vsako zvezo s Tomažičem. Na prvem zaslišanju sem bil šele okrog 20. julija. Od naše skupine sem bil zaslišan prav zadnji. Na končno zasliševanje so me poklicali 20. avgusta in sem ostal na policiji do 14. septembra. Prvih 14 dni so me brez prestanka izpraševali Prve tri dni mi niso dajali ne hrane ne vode ter so me hudo pretepali, tako da sem si izsušene in razpokane ustnice močil s samim urinom. Vprašanja med zasliševanjem so se nanašala predvsem na to, kake poznam Tomažiča, Budina, Dujmoviča, Uršiča in druge. Po končanem zaslišanju sem ostal sam na kvesturi še teden dni, dokler niso nekoliko izginili sledovi pretepanja, ker bi me drugače sploh ne sprejeli v zapor. Z menoj je bil pozneje v Coroneu Zoran Sosič z Opčin. Gd tam so me odpeljali v koprske zapore. Nekaj dni sem oil skupaj s kriminalci, ki pa so nas politične zelo spoštovali. Kasneje pa so me premestili v sobo 24, kjer sem dobil druge tovariše. Bilo nas je sedem: Srečko Colja, Milan Bol- čič, Tonček Požrl, Alojz Sosič, Bernard Daneu, jaz in še nekdo, ki se mu ne spominjam imena. (Nadaljevanje sledi) TOAIE N V ETI NA 213. Vil ASA ORUGA KNJIGA Kako nor je bil, da Je zapravil tako Imenitno dekle za tako majhno ceno. Zdaj, ko se počuti tako osamljen In ko je od vseh strani tako ogrožen, bi jo najbolj potreboval! Samo zato, da bi jo gledal in se pogovarjal z njo. Samo ona mu je vzbujala radost in dramila slo po življenju. Kar je lepo, je tudi presunljivo hkrati. Če je priprl oči, je videl njen spokojni obraz. Kakšna ironija: ljubile so ga ženske, ki mu ni bilo nič do njih, ni ga pa ljubilo edino dekle, ki mu je bilo kaj do nje! Spomnil se je, da mu je dejala, da se ga boji in ga spoštuje, da pa ne ve, če je to dovolj za ljubezen. Spomini nanjo so ga navdali z rahlo otožnostjo. Ko so zdrveli mimo mesta, kjer je samevalo pod cesto zmečkano ogrodje von Graffovega avtomobila, ga je prešinil rahel srh Končno dobi vsak to, kar Je iskal, Je pomislil. On pa je z enim zamahom ubil dve muhi: znebil se Je nasprotnika in odkril je kanal, po katerem prihajajo vesti k sovražniku. Zastran tega si ne bo belil glave. Vse bo ostalo vojna skrivnost, za katero ne bo vedel nihče razen njega. Avto je premagal strmino in se zapodil po ravni cesti. Wolf si je dejal: «če imam še kakšno vrlino, naj bi bdi to pogum, čeprav porojen iz strahu in ne iz veselja do življenja. Kadar bo šlo za obstoj, tudi v bodoče ne bom izbiral čustev.* Tega novega čustva se bo moral šele privaditi. IZ UMETNOSTNIH GAI.EH1J Griselli, Cernecca in Lucio Giordani IlBSKli «Spominki s Krasa* je naslov ene izmed slik, s katerimi se bo v soboto, 27. t. m. ob 18. uri predstavil v galeriji »Tergeste* mladi slovenski slikar Livio Možina. Razstava njegovih del bo odprta do 7. decembra Ottone Griselli se z novo razstavo v galeriji Mignon odločno postavlja na stran tistih, ki v nadaljevanju tradicij tržaških impresionistov vidijo večjo obstojnost umetniškega trajanja likovnih vrednot. Je pa Grisellijev impresionizem močno realistično prekva-šen. In morda prav zaradi tega je priljubljen pri tržaškem občinstvu, id se navdušuje za pokra-jinarsko slikanje. Čeprav tudi to pot zasledimo v teh pestrobarvnih oljih slikarju priljubljeno motiviko krajev s Krasa in iz Notranjskega, motive za reče kraške jeseni in zasneženih hribov nad Pivko, pa se med temi pričenjajo pojavljati nove podobe s slikovitimi razgledi starih okrajev Trsta. Vanje polaga Griselli mnogo ljubezni in kazno je, da bo tudi v tej zvrsti krajinarstva dosegel njemu lastno popolnost. Posebno u-spela sta tu slika starinske cerkvice sv. Silvestra in širši razgled preko tržaških streh in zvonikov. Na njegovih razstavah smo se sicer že srečavali s slikami ljudi, se pa sedaj menda prvič srečamo z ženskim aktom. Razumljivo, da je tu tudi velika slika morja z jadr- ................................................................................................................. DA BI BILA LEPA, JE ŽENSKA PRIPRAVLJENA NA ŽRTEV Preden se lotimo diete preverimo svoje zdravje Razne okrogline ne izginejo kar tako - Tudi ni res, da nam dieta «odvzame>> prav tam, kjer bi želele - Gibanje v prirodi je izredno važno Mnogo žensk je obupanih: moda zahteva vedno vitkejšo postavo, današnji način življenja, ki ne dopušča dovolj časa za gibanje v prosti naravi, za šport in zdrav način življenja, pa je prav gotovo največji nasprotnik takšne linije. Nič čudnega torej, če se ženske, pa tudi moški v tej nenehni borbi za ohranitev, ali pridobitev vitkejše linije poslužujejo vseh mogočih diet, ki jih predpisujejo strokovnjaki, pa tudi nestrokovnjaki. Vsakdo ima svoje ideje, svoje nasvete, a rezultati so mnogokrat kaj malo ohrabrujoči. Zdravniki in dietologi so mnenja, da je mogoče prikriti, pa tudi popraviti marsikatero telesno napako, da pa je glavni pogoj za vse to dobro zdravstveno stanje. Brez tega je težko govoriti o vitki liniji, o lepi postavi, lepi in sveži polti in mladostnem videzu. Zdravo telo pa po mnenju istih marsikaj dopušča in marsikaj uravnava. Zato priporočajo najprej temeljito zdravljenje in šele nato preizkušanje raznih diet in lepotnih kur. Ta vse večja želja žensk, da bi bile vitke, pa postavlja seveda v ospredje drugo vprašanje, ki ni z estetskega stališča nič manj važno, to je namreč vprašanje pojava tako imenovanega »celulitisa* ali kot bi po domače povedali neenakomernega nabiranja maščobe na raznih delih telesa, ki je dostikrat videti kot nagrbančena oranžna lupina. Če je mogoče to napako v zimskih mesecih še nekako prikriti, je v poletnih mesecih kaj takega skoraj nemogoče. Ženske se proti temu borijo z raznimi masažami, kremami in »čudežnimi* lotioni. Uspehi pa so majhni, če že ne ničevi. bodo ostale okrogline z vsemi povezanimi nevšečnostmi še bolj vidne in še bolj neestetske. Živčna napetost in pa razni manjvrednostni kompleksi, kot tudi nezaupanje v lastne zmogljivosti so mnogokrat povod za de-belenje. Ista živčna stanja pa lahko povzročijo tudi močno telesno izčrpanost in s tem v zvezi tudi pretirano suhoto. Niti prva, niti druga nista z estetskega stališča zaželeni, nista pa koristni niti za naše zdravstveno stanje. Kakšno shujševalno kuro bomo izbrale, kako Domo zdravile svoje živce in druge komplekse — to nam bo najbolje svetoval zdravnik. Me pa latiao s svoje strani marsikatere manjše napake svoje postave in ooraza pn-krijemo in s tem prispevamo k naši lepši in prijetnejši zunanjosti. Pravijo, da niso toliko važne obleke, kot oarve teh, da nas polepšajo, aii pa tucu ne. Ni res, da vsem vitkim pristajajo svetlejše Ul vsem okroglim temnejše barve. Res je, da zahteva vsaka postava, vsak obraz, pa tudi vsaka koža svojo barvo, oziroma barvni odtene*. So na primer ze- lo vitke ženske, ki morajo no- Zdravniki in dietologi so mnenja, da je za pojave takih »blazinic* odvečne maščobe kriva ne samo debelost, temveč tudi prenaglo hujšanje. Takšno hujšanje, brez zdravniške kontrole lahko povzroči, da bomo shujšale tam, kjer bi ne bilo potrebno in da siti obleke izključno temne barve, ki jim te najbolj odgovarjajo; so pa tudi manj vitke, ki s pridom in uspehom nosijo tudi svetlejša oblačila. Treba je samo izbrati prave barve in pri tem ne sme nobena pozabiti, da se tako postava, kot obraz, predvsem pa koža z leti močno spreminjajo. če so nam, kot mladim dekletom pristajale žive barve, ni rečeno, da se moramo teh držati tudi v bolj zrelih letih. Lahko se zgodi, da nam te barve kasneje sploh ne bodo več odgovarjale. Prav tako je tudi glede kroja oblek ter tudi glede izbire pričeske in seveda tudi glede izbire barve las. Vse zavisi od trenutnega fizičnega in duševnega stanja vsake posamezne ženske in temu primemo se mora znati tudi vsaka posebej ravnati. Rekle pa smo, da se da marsi- kaj prikriti in popraviti. To pa drži. Na primer vprašanje nogavic: prav nogavice so tiste, ki lahko naše noge močno polepšajo, pa tudi ne. Temne nogavice so že od nekdaj veljale za pravcato lepotno «kuro» za naše noge. Temne nogavice pristajajo skoraj vsem, razen tistim, ki i-majo presuhe noge. Toda vse o-stale napake temne nogavice močno ublažijo, razen tega pa dajejo vtis, da so noge daljše in bolj vitke. Kako pa naj izbirajo svojo garderobo majhne in ne tako vitke ženske? Modni eksperti pravijo, da ne smejo nikoli izbrati modelov, ki imajo močno poudarjene reze, predvsem pa ne v pasu. Prav tako ne smejo izbirati med tkaninami z velikimi in vpadljivimi vzorci, kot tudi ne maksi oblačil. Najbolj primerne bodo razne obleke v kroju chemisier, princes itd, z majhnimi ovratniki, nevsiljivimi gumbi, brez pasov in z dolžino nekaj centimetrov pod koleni. nicami, je pa vendar verjetno najboljše delo slika starega devinskega gradu. * • « Sergio Cernecca se je ponovno predstavil s 27 olji v galeriji Rus-so, torej tam, kjer smo ga prvič spoznali. Je pa od tedaj posebno v barvnem pogledu prijetno spremenjen. V podajanju ostrih podrobnosti gledanih pokrajin ostaja sicer vedno isti spretni risar, morda celo preveč spreten, kar gotovo ne koristi čisto umetniškemu dojemanju narave. Se pa Cernecca v nekaterih slikah, zlasti tistih preprečenih z rahlo jesensko za-meglenostjo, že rešuje nekdanje jarko zelene enobarvnosti. Le te so mehko pesniške, polne slikovito sivobarvnih odtenkov, ki ustvarjajo potrebno globino obzorij. Taki so razgledi nižjega toka Soče m kamnitega Krasa. Pričenja pa čutiti potrebo po novi barvni lestvici že slikar sam. Od tod vrsta podob z nočnimi prikazi krajev, v katerih mora Cernecca nujnostno zapostaviti svojo risarsko spretnost, ko prozorno pregrinja tako podrobnosti kot posamezne glavne sestavine slik z modrikastim mrakom noči, ki vse povezuje v celoto resnično umetniškega videza. Prav v tem, da se Sergio Cernecca more še uspešno vsebinsko in barvno prenavljati pa je gotovo dokaz, da v njem klije še močna skrita rast nadaljnjega umetniškega razvoja. Sedenje in premalo gibanja na svežem zraku sta po mnenju vseh, tako zdravnikov, kot modnih ekspertov, največja sovražnika ženske lepote. Zato ne bi smela nobena zapraviti niti ene proste minute, da si ne bi privoščila tudi kratek sprehod v naravo. Tak sprehod je baje najboljši zaveznik tako kože, kot tudi vitke linije. In sedaj priporočajo eksperti tudi uporabo koles, ki so bila. zaradi vse večje motorizacije vsaj v naših krajih (v severnih državah prav gotovo ne) potisnjena povsem v pozabo. Sprehod s kolesom poživi krvni obtok. razgiba vse mišice in pomaga tudi k pridobitvi lepe kože. Da je Lucio Giordani sin slikarja in slikarke Giordani — Rega, smo ugotavljali na mnogih skupnih razstavah. Bila pa so njegova do tedaj prikazana dela prav posebne vrste grafike, napredna v abstraktnih zasnovah in izve. bi barvnih foto povečav. Pri tem pa polna iskateljskega stremljenja po novih likovnih dosežkih, pač vzporedno usmerjenih s samim njegovim poklicem elektronskega fizika. Zato nas tembolj preseneča njegova razstava v galeriji Tergeste, ki je tudi njegova prva osebna razstava. Tam namreč razstavlja keramično poslikane krožnike in slike na malih ploščicah, ki jih skupinsko sestavlja v dela večje učinkovitosti. Če je tako Giordani posegel po tisočletja starem postopku slikanja, se ie morda prav zaradi tega tudi vsebinsko povrnil v tiste čase, ko slika krožnike po vzorcih onih starih Grkov in Etru-ščanov ter nadaljuje tovrstni razvoj tematike na ploščicah z verskimi in viteškimi prizori gotskega navdiha predrenesančne dobe. Priznati moramd. da mu povsod uspe, tako v dekorativnem kot tudi oblikovnem videzu, v to hoteno arhaičnost vsebine teh skoro miniaturnih sličic vdahniti čar pristnosti duha in likovnih sestavin že zdavnaj izginulih kultur kot nekak poklon neznanim ustvarjalcem v tej prvinski zvrsti slikarstva, ki sega daleč nazaj v razkošnost palač babilonskih kraljev. MILKO BAMBIČ S POPOTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI Bivši poštar šjor Bepi živa kronika Završja Vse področje pozna, ker je tod živel polnih petdeset Iet>n ker je prebrskal in prelistal vse, kar je o kraju napis8Df®s Giuseppe Castagna se je rodil v vasioi Kostajnica bhzu Grožnjana. Trideset let je bil po j tar v Završju, zadnja leta pa živi v Bujah kot upokojenec. Živi s svojo pretek lostjo in s spomini na Završje, kamor je bil prišel še kot otrok in živel vse do upokojitve. Giuseppe ali šjor Bepi, kot mu pravijo, ima že 80 let. Kljub temu pa ima dober vid in sluh, da ne govorimo o spominu, saj seže njegov spomin daleč, daleč nazaj in se spomni sleherne malenkosti, tako da je nekakšna živa zgodovina ali vsaj kronika svojega kraja in teh krajev nasploh, šjor Bepi je živa kronika Završja, ko je v vasi živelo še 400 prebivalcev, ko je vas imela štiri gostilne, mesnico, pošto in dve trgovini, celo kmečko posojilnico. Sedaj, ko je vse to zreducirano na eno gostilno in eno trgovino, ki pa vendarle zadoščata maloštevilnemu prebivalstvu, kar ga je ostalo v Završju, šjor Bepi obuja spomine na dobo, ko je malone otrok prišel v Završje in ostal v njem vse do 1950. leta, ko je stopil v pokoj. Tedaj, pred davnimi 50 ali 60 leti je kot poštar hodil okrog od hiše do hiše in od vasi do vasi. Za vse področje od Završja do Oprtlja so bili trije pošta-ji, ki so vsi skupaj imeli eno kolo, tako da je vsakdo moral opraviti najmanj 25 km poti na dan — peš. Seveda je tako dobro spoznal kraj, vsako drevo in vsak kamen ob cesti, in, seveda, vsako hišo in vse ljudi. Vse področje Završja mu je postalo prijateljsko: priljubil se je bil ljudem, ljudje pa so se priljubili njemu. In še v tisti dobi se je začel zanimati tu • za zgodovino kraja. To pa nič čudnega, če pomislimo, da je na malone vsaki hiši v Završju vzidan j®jj kamen, kak napis, P°nekodi grb ah vsaj kak renesančni’ vse okrog pa so ob cestah mfl kapelice in znamenja. V eni * lici je rimski mozaik, v dr vzidan neki kamen iz rimske ’ v tretji so še medli ostanki i fresk itd. itd. na- In Bepi Castagna, ki je P® ravi bister, je začel brskat‘J>ii preteklosti kraja in v., Hitije začel listati po starih doKun^ tih in listinah, ki jih je hilo se kat na bivšem občinskem Završju. Zanimalo ga je1.vse’njsa-je bilo kdajkoli in kjerkoli P o Završju. In tudi sedaj, » B na plečih že osem križev, f>8 minila- plemenita radovednost še ni -- . In če koga danes zanima, k družina Contrini prevzela v . Završje, če bi kdo rad ved . je ta ali oni beneški kapit® pravil v Završju, kdaj je h n* M jena ta ah ona cerkev, KQ jj0, prenehali delovati mlini na kaj pomeni ta ali oni napis v^ ^ nu, kje so najdišča iz rimsk sov itd., naj se obme na Bepija, ki mu bo znal odgo na vsako vprašanje, ^ Pred nedavnim pa je šjor ^ vzel v roko svinčnik in zaC ^ ^ pisati zgodovino tega krap- ^ mmiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiin NA FILMSKIH PLATNIH Roger Vadim: e dopo le uccido^ Originalni naslov; Pretty Maids AII in A Row. Igrajo; Rock Hudson, Angie Dickinson itd. Da Vadim ni velik režiser, to smo vedeli. Vedeli smo tudi, da so nas njegovi filmi zanimali, dokler se je posluževal zanimivih «mitov» kot so Brigitte Bardot in Jane Fonda. Nismo pa mislili, da bo Vadim režirat tako' prazen film kot je »...e dopo le uccido». Tako prazen, da se sploh ne splača govoriti o njem. ■ ..» V filmu vidimo dosti lepih in golih deklet. Zato pa film še ni erotičen, tako kot neki film ni političen le zato, ker obravnava politično temo. Bolj kot na erotični film nas spominja na najbolj osladne proizvode V/alta Disnepa. Sergij Grmek bel zvezek je začel nizati “Lje vendar čitljivo pisavo, ki v • kroniko Završja. In tega je Ko šjoru Bepiju postane d — in v dnevu 80-letnika, ki ^ kaj početi, je takih trenutk ^ hko — vzame v roko .zVL"'rejek-natakne očala, se zamisli v P j. lost in nato nadaljuje s svoj v sanjem. V takih trenutkih ^ starem gradu pridejo na o^/po- ri dogodki; pred njim se zop®^ javi Završje, kakršno je bito . pred davnimi desetletji, 80 J ^ kot otrok prišel iz majhne z8. niče v veliko vas, ki se mu ^J j zdela kot mesto. V Završj- . -70 leti prvič slišal, kako J® a piskala železnica, tista s po-železnica, ki je vezala Trst^j rečem in ki so jo v času abe ^ vojne ukinili. Spominja se, ^ se je nekoč on in gruča ® »j. otrok peljal od Završja do .e niče. Plačal je 20 stotink. « ;abi- pri to dogodek, ki se ne P«z' misli mu pride tudi gostij gornji cerkvi v Završju. K. ki je bila last njegovih s°m , r>ri katerih ie v mladih letih .c iiimni»iiiwuiiin»iiiiiiini»iiniiiiiii,uiiiim„„,ull|l,ii,imi„nlMIIII„„llllimi(||m|||ll||||1||||1||11||1||(||rt| HOROSKOP Nekaj nasvetov, ki smo jih zasledile tu in tam, smo vam nanizale. Na vas je, da se jih držite, ah ne. Toda, kot zatrjujejo eksperti, rezultati so prav gotovo ohrabrujoči in obetajoči — potrebna je le dobra volja in pa vztrajnost. N. L. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsak nepremišljen korak bi vam lahko škodil. Zaradi slabega mnenja o vaših namenih bo v domačem okolju ne kaj razburjenosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Denarni položaj se boljša. Pripomogel vam bo, da boste dosegli svoj cilj tudi ka- se ljubezni tiče. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pozabite na majhne nesporazume in nadaljujte po svoji poti. Ljubljena oseba vam bo dokazala navezanost. RAK (od 23.6. do 22 7.) Proučite spremembe na delu. Ne sledite drugim, temveč delajte po svoji vesti. LEV (od 23.7. do 22 8.) Vztrajajte pri svojih sklepih V družinskem krogu pokažite vso vztrajnost in resnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zaradi dobro izvedenega dela boste nepričakovano zasloveli. Družinski položaj na splošno zadovoljiv. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zadoščenje zaradi izmenjave mnenj z osebo, ki jo spoštujete. Nov pojav ljubezni do osebe, ki vam je bila nekoč pri srcu. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) P-emislite preden se vmešate v zadevo, Id vas le malo zanima. Ne znancem ni treba govoriti o težavah. STRELEC (od 23 11. do 20.12.) Poberite sad dela, preden bi postal last tistega, ki si ga ni zaslužil. Zatopite se v čitanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V jutranjih urah zanimive vesti. Pojavil se bo stari tekmec, katerega pa se ne smete bati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Previdnost pri razgovorih tudi s starimi kolegi in prijatelji, če boste popustili mladim, ne bo miru v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden boste kaj starih, obrnite se do predstojnika. Tako se boste izognili od govornosti. gosmim živo, seveaa i» w j. -jaMt in praznikih, ko so l judje odn ?8 od maše stopili v gostilno v kozarec črnega ali belega- ^jk® In šjor Bepi se spornim3-se je takrat živelo!* Z na,a(jo5t. obuja spomine na svojo ko je bilo veliko dela tako vind pri hiši, pa tudi na polju- ijk, gradih in še posebej o*10 j saj je bilo Završje znano k« ^ ki je dal veliko olja. Toda ^ Bepi, ki se sicer z nostaigti ^ minja na mladost, je 'skrfn' bil glede tega. Spominja se, da J je kljub tolikšnemu delu na '^ergi koruzni kruh, da je bila s dan na mizi polenta ali «m' . tudj Edino ob nedeljah je bil P°*e®yjŠ kos mesa, seveda ovčjeBa^jajalo edin > ovčje meso se j® PoTnis® v mesnici, saj takrat .‘elbij0 n> klali, goveje meso pa j« leto- ob razpolago le nekajkrat na velikih praznikih. ,rnin0v' Takšnih in podobnih SP". % * d”obne kronike iz preteklos mislih in zadnje čase tudi v lem zvezku šjora Bepija v®° gr® Ker pa je vsega tega v.ekja°]je J® njegova zgodovina počasi ge tudi ko bo debeli zvezek P® '^e, bo zapisano vse, še zdaleč uu zupisano vse, se j0 s— česar se šjor Bepi spomin)8^ tt bi moglo biti zanimivo P°st’,^an®-mlade ljudi, za mlade ______ .j___, mlade ki tako rekoč nimajo k° so njihovi dedje živeli v eS' t® so bili stari kot so oni da pfr se pravi, kako se jc živej!Letl®,7i' deželju še pred nekaj de^ pred dvema generacijama- p. Tik pred mostom čez reko so zagledali skozi zavese dežja sklonjenega človeka, ki Je preskočil cesto. «Kakšen nor kurir!# Je zavpil Wolf. Šofer je divje pritisnil na plin, vedno pripravljeni plavolasi spremljevalec pa je užgal skozi odprto okno z avtomatom. črna mercedes je švignil naprej. Tedaj je s cestnega nasipa odjeknil rafal. Steklo za Wolfovim hrbtom se je zvezdasto razpočilo. Skozi luknjo na strehi pa so začele padati težke, debele kaplje. Wolf je prebledel. Z mezincem Je otipal ostri rez luknje, ki Jo je napravila devetmilimetrska krogla v steklu za njegovim hrbtom. Samo za ped od njegove glave je švignila... Čez nekaj minut so zavozili v razsvetljeno naselje, med hotele in utrdbe ob obali. Wolf je pred poveljstvom izstopil. Sunek vetra in pljusk dežja sta ga skoraj zanesla. Zavihal je ovratnik usnjenega plašča. Preden Je vstopil v hotel, se Je ozrl, Nad Jezerom se je grmadilo težko, črno nebo, ki so ga šibali bliski. Grom je zabobnel med pobočji in zamrl v gozdovih. V drevju za hotelom Je šumel vihar in valovje jezera je divje pljuskalo ob obalo. TRETJA KNJIGA PRVI DEL OŽGANE TRAVE Kdor ne ljubi svojega naroda, ne more ljubiti drugih Tito Na smrt utrujen se Je major Wolf zleknil v posteljo. Zaprl je oči in skušal zaspati. Vedel Je, da mu to ne bo uspelo, pa se je skušal prisiliti k pozabljenju. Bilo mu Je, ko da ga boli vsaka živčna nit posebej in ko da kosti v njem niso njegove. Zunaj je še vedno hrumela viharna Jesenska noč z dežjem ln sunki piskajočega vetra. Od grmenja so podrhtevala okna, po steklu je polzel dež, odpadlo listje, ki ga Je veter v šopih trgal z dreves, se Je lepilo vsevprek po obrobju parka okrog vile. Kadar se je zabliskalo, je napolnila sobo rumeno vijoličasta svetloba, da ga Je zaskelelo v očeh in je oslepljen strmel v votlo praznino teme. Čeprav je hil vzel dvojno dozo uspavalnih tablet, so mu bile misli sveže. Boleča zavest se mu je odgrinjala kot vodovje kalne reke, ki Je razdrla nasip in se razlila čez bregove. V tej skeleči Jasnosti se mu Je zazdel njegov položaj skrajno nevaren. Na pragu goste in nepredirne noči neznanega se mu Je vračal pred oči ogabno ožgani obraz kapetana von Graffa. Glava brez las, prestreljena, počrnela od bencinskih hlapov In ostudne krvi, s praznimi votlinami, ker so se oči od silne vročine razpočile... Tako se Je ta lepi arijski obraz, zaznamovan z naduto vzvišenostjo, začel spreminjati v praznino... in ta praznina je sedaj prehajala vanj. Nenadoma Je doumel, zakaj ne mara gledati mrličev: ker so ga spominjali na lastno smrt. Kaj bo dejala Gretchen, če ga bo videla takšnega? Saj bo omedlela. Prav mogoče Je, da ga bo videla, saj so ga v posebni krsti odpeljali še ta dan v Berlin, čeprav ga Je na tihem sovražila, mu prav gotovo ni želela tako strašnega konca. Kako čudno se preobrača vse, karkoli zasnujemo! Tako je, kot Je dejal Schopenhauer: «Usoda meša karte, mi pa igramo in goljufamo drug drugega, dokler se le da, vendar se tudi to nekoč neha.# Kdove kako bo prenesla spoznanje, da ga je pravzaprav ona uničila... če namreč ne bi bilo šlo tudi zanjo, se von Graff gotovo ne bi bil izpostavljal do tako nerazumne meje, ko ga Je hotel spraviti s poti. Ob tem, da sta z njim umrla še dva človeka, ki nista imela nič opraviti zoper VVolfa, ga Je rahlo zapeWfl 5« Kakor vedno jo je skušal zadušiti, če pa se mu je ^ oglašala, Je skušal krivdo razumsko utemeljiti in se čiti pred samim seboj. «C’est la guerre.# )jot Izničenje von Graffa je vplivalo nanj nekako tak°> vpiiva na poveljnika med napadom pogled na glavh® ^ rišče, na katero pade granata težkega kalibra ter S8 v nutku zravna z zemljo. Z vsem tem se je prepletala še podoba čdčnimi očmi in shujšanimi rokami, ki so bile *- rfljn d» P krempljem ujede. Zdaj, ko naj bi ga odpeljali v d» kdove koliko časa, se je zavedel, da ga je imel ga je potreboval prav teko, kot ga je tudi sovražil. Op ^ znanju, da se bodo zdaj zganili vsi, ki bi njega, Wolf‘Lj f uničili, pa ga je navdala prav vročična tesnoba Geii®oJd' bdi njegov ščit in njegovo zaledje. Brez njega se bo P0^o kot želva brez oklepa. Kakor ga je že bil včasih sl*. ^ se mu je sedaj zasmilil, pa čeprav mu je privoščil, d8 ^ gova ohola prevzvišenost na lastni koži spozna ničevos* veškega bitja. Da, sedaj Je prav gotovo napočil čas, ko boste obra^,^ s komandantom varnostne policije in varnostne služb«; gp prav gotovo ne bo izbiral sredstev, zato Jih seveda ne bo. Ob misli, da se grizejo med seboj kot stekli jfi zdaj, ko gre za usodo naroda kot celote in morda usodo svete, za nekaj prihodnjih stoletij, pa je P°stal sten. Vendar na srečo še ni obupal. Kaj je že dejal .?e”v o ko sla st pogovarjala o pomenu Clausewltzevih raZp vojni? raz«1 -19»' Sredi noči so ga ob spominih na generalova ‘.""pr8' Ijanja prešinila nova spoznanja, kot ponavadi, kadar J® življal hudo uro. ^jji, General Je bil že davno prerasel načela klasičnih ki so se mu zdela povsem zastarela. Večkrat mu Je sred’ gal, kako s' zamišlja totalen spopad. Napadalec z vsem1 Jpi stvi skuša uničiti napadenega, ki pa se prav tako z ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠAŠKA TEDENSKI KOMENTAR Izkušenost prinesla zmago Boru v prvem kolu prvenstva D lige Prva Borovih članov. Na v mladinskih prijateljskih te- 5^4 D LIGA kolo in prva zmaga Boro-• Slanov v Padovi. Trener in so s tem uspehom seveda s prikazano igro pa go-tle- Kaj se je pravzaprav zgo- j|®slintt, pravi Rudes, oda smo j. faradi treme zgubili več dra-žog, ki so nas drago stale *®aeflVVem P°l*asu- ^e smo tokrat j?r~> smo imeli pač tudi srečo. UjJ®9 Mnenja je tudi Fabjan, ki u . • *2magali smo predvsem za-smo bolj izkušeni od na-°* V' Ti so si enostavno za-iasu 1 <^ve točki. V drugem pol-m .80 Jte vodili z osmimi točka-o' lahko strli naš odpor. »Pa so popustili*. pJ(j?'er Mari o nasprotniku: oCUS ij. ^ je skromna ekipa, ki pa sw.°~^en met od daleč. Pri pre-i^PJu odbitih žog in glede teh-pjgj^pa so igralci iz Padove poit teden so na seji, kate-iU, ®e udeležili predstavniki dru-u) določili urnik za treninge v 'vih». Po prvem porazu in tudi sedaj lahko ponovimo, da je Bor zgubil že drugo bitko s CUS Turin — SPEM 3:0 Cuneo — Olimpia 2:3 Alessandria — Bor 3:2 La Torre — Gritti 1:3 Perroni — Unipoi 3:1 Juventus: »plavi* v napadu LESTVICA CUS Turin in Alessandria 12 SPEM 1U oor in Gritti 8 Olimpia 6 Intrep.da, Peroni in La Torre 4 Ceiana in Umpoi 2 Cuneo 0 Prihodnje 7. kolo Olimpia — Gritti Čelana — CUS Turin Bor — Cuneo irurepida — Alessandria Unipoi — La Torre SPEM - Peroni Prvoligaš ARC-Linea je v soboto dosegla letošnjo drugo zmago, tem pa še ne vojne, ker je do konca | toda s 'gro, ki ni niti najmanj pie-prvenstva še 16 tekem. V ten 16 na- j pnčala.^ pa feprav^ je imela ^na stopih pa bo treba premagati vse J ‘ T’" nasprotnike tako doma kot zunaj. Seveda pa so možna tudi še kakšna morebitna presenečenja, ki pa bi marala biti odločno v korist slovenskih odbojkarjev. Veliko vprašanje pa je, če bo mogoče spraviti na kolena doma in v gosteh CUS Turin, v Faenzi SPEM ter sobotnega nasprotnika v Trstu. Ti trije nastopi bodo nedvomno odločali o končnem zmagovalcu in tudi o napredovanju v A ligo, V sobotnem kolu je bil na sporedu še drugi spopad »velikanov* te skupine. Odlični CUS iz Turina, ki igra po prihoau Bolgara Čolova kot prerojen, je odpravit SPEM s čistim rezultatom 3:0. Poleg tega pa so gostje izbojevali v posameznih setih tako malo točk (6, 7, ewitz je omenil kot teoretično možnost celo abso-ko je nasilje zunaj vsake izkušnje in nima •________________________________________________________________________________________________ - - t »*w J ----— ---- •* bleja. Totalna vojna pa ima še neke okvire. ^Ifii, « ^ibčnejši so vzroki, ki porode vojno, tem bližja bo srti 01 močnejši so vzroun, ki poroae vojno, uu Sv°ji absolutni obliki. To je v bistvu vojna vseh proti 2 ~~ in proti taki vojni so Je izrekel general, čeprav Je ‘o S jim vred zapleten v njene nevidne uničujoče mreže. ^ ® stanje popolnega nerazumevanja interesov posamez-celote, stanje, ko se trgajo vse vezi med ljudmi kot i Rtvčna,sle niti v jesenskem vetru. To Je vojna na življenje L Uhu? ^ le na frontah in s podjarmljenimi ljudstvi. To S vojna med poveljujočimi v lastnem taboru in Su p1 posameznimi interesnimi skupinami, med nadreje-111 Podrejenimi. To je stanje, v katerem ima zlo abso-k Ve!iavo, dobro pa Je le za primerjalni pojem, i Snlastne Skušnje je dobro vedel, da tudi med ljudmi ‘ll pj^m taboru kljub navideznemu soglasju leži vse glob-ki ga je vse teže premostiti. Hd^r^niljenost, s katero Je fUhrer uničil nekaj tisoč pri-v°jske z družinami vred, ki so le količkaj dišali ^ je plašila bolj kot naraščajoča moč osvobodil-Vu tkanja tn združenih zaveznikov. Ta senca Je kot Da-ne6 visela nad njim. Ko Jim ni uspelo, da bi ga Sitj ^ agenta Kominterne, ga bodo gotovo skušali na-N]8 Za zarotnika In nasprotnika stranke in vrhovnega ^ bo fal ljudem, ki so vajeni vsakovrstnega potvarjanja, t4&ko dokazati In naprtiti takšnega grehu tudi njemu. Delovanje sil, nenaklonjenih njegovemu obstoju, se Je razvilo do tolikšne mere, da bo moral s čimbolj prefinjenimi sredstvi uničiti vsakogar, ki bi mu zastavil pot, seveda, če se mu ne bo mogel ogniti. Prižgal je luč, vzel tableto proti glavobolu, ugasil in spet legel. Pa ni in ni mogel zaspati. Strmel je v votlo oko noči in si s teorijo o absolutni vojni miril napeto in vznemirjeno vest Pred prevotljenim obličjem negotovega je njegovo predvidevanje toka dogodkov dobivalo strahotne razsežnosti. Vojna bo proti koncu vse bolj neprizanesljiva in vse bolj grozna. Zato stran s predsodki, kajti za lastni obstoj bo treba opraviti še marsikatero zelo umazano delo. To spoznanje ga Je lahno pomirilo, a ga Istočasno tudi obremenilo. Med njegovimi predstavami o osvojitvi sveta, med ideali, v katere je verjel, in prakso, ki jo je vsak dan v bolj bedni obliki razgaljalo življenje, so nastale razpoke, skozi katere je polzelo vanj strupeno, razkrajajoče razočaranje nad vsem človeštvom. Boj ni več merjenje sil, ko bi slabši v trenutku spoznanja lahko odstopil. Ne. Vdan je v milost in nemilost uničenja, ki je povsem absurdno In hkrati slučajno. Spopad velikih množic ali posameznikov — vse to presega meje razuma. O, človeštvo, kako si bedno! Ali tvoj obstoj na Zemlji res ne more dobiti višjih oblik? Kje Je Nietzschejev nadčlovek? Ob tem propadanju množic in posameznikov Je povsem nemogoč. Kakor Iver se ziblje na valovih umazane reke, ki se steka v ocean teme ln nesmisla. Umri Je bog .. in z njegovo smrtjo umira tudi človek, namesto da bi se dvignil. Njegov krik po rešitvi se izgublja v megleni Somrak dvajsetega stoletja. Bolan in zastreljen umira v blatnih rovih, pod gosenicami tankov, raztrgan od granat, u-taplja se v oceanih, zadavljen z lastno zanko niha na vislicah ... Da, si je ponovil, vse, kar človek počne, se sprevrže v nekaj drugega, kot je hotel. Celo on sam ne more biti takšen, kakršen hoče biti. Tudi sam se nehote razkraja. On, ki Je človek volje, ki ima svoj cilj in smisel. V čem je smisel stvari in smisel obstoja? To je obod kjer se misel ustavi, kot bi izstrelil kroglo v jeklen oklep neznanske dimenzije. Hipoma ga je objela nemoč ln tesnobno razpoloženje se je sprevrglo v grozo. Zdaj ga m bilo strah sovražnega sveta. Zbal se Je zase. Bo dovolj močan? Ni več prenesel teme. Vstal je in prižgal zastrto svetilko na nočni omarici. Potem je odprl okno. V sobo je planil val vlažnega, svežega zraka; vedel je, da Je s spanjem konec. Izza grajske pečine se je že svitalo, dež ie prenehal, oblaki nad obronki gorovja pa so se razblinjali kakor ptice, ko jih posrka daljava. Drevje se je umirilo, nad jezerom se Je dvigala meglica, vsa prepojena s svečano tihoto Stopil je k omarici s pijačami. Zdaj, ko je šla noč k vragu, se bo napil. Nagnil je steklenico in pustil, da mu je žgoča tekočina klokotala v ustih in po grlu, dokler se mu ni uprlo. Kmalu se je počutil ves omamljen. Slike sveta so se mu zdaj vrtinčile v pisanih in nevezanih kolobarjih, dokler niso zabredle v mrak pozabljenja in utonile v temi. Naslednji dan mu Je kmalu po prihodu v urad telefoniral stotnik Vogt iz šole policijskih psov. Nekoč se mu je bil Wolf priporočil za policijskega psa, volčjaka, ki bi utrdil njegove občutke varnosti in opreznosti. Vogt mu je sporočal, da bodo v nekaj dneh razdelili izšolane pse po enotah in naj pride ponj, če noče dobiti izbirka. Seveda je takoj sedel v avto in se zapeljal v dvome garaže, kjer sta ga že ob vhodu v veliko, štirioglato zgradbo pozdravila stotnik in pasje lajanje. Segla sta si v roke. Vogt si je bil že opomogel od rane, ki Jo Je bil staknil v Baški grapi. Prav Wolfu je bil dolžan največ zahvale, ker je posredoval pri generalu, da so mu zaupali šolanje psov, zanimivo in nenevarno delo. Kaj je bilo to v primerjavi s poveljstvom čete Alpenianda, ki so jo dan na dan prevažali iz kraja v kraj, zmeraj tja, kjer so bih najhujši boji! Zato se je stotnik Vogt dobrohotno smehljal majorju, ko sta se napotila prek betonske ploščadi dvorišča k pasjim utam. Vdano je dejal: «Zelo hvaležen sem vam, gospod ihajor. želim, da bi dobili najlepšega in najboljšega psa. Vem, kako ljubite ži- vali.« «Res,» je odvrnil Wolf, «prav imate. Vsak dan bolj Je to res. Bolj ko spoznavam ljudi, ljubše so mi živali.« Veselo je pogledal Vogta. «Cedalje bolj ste mi všeč, stotnik. Vsestransko ste uporabljivi. Ne samo, da znate krmiti in loviti ribe vseh vrst. Največ je vredno, da se spomnite na človeka o pravem času. Kot bi brali moje misli. Ne veste, kako potrebujem psa. Kot kruh in zrak in vodo. Prav zdaj kot še nikoli.« «če je tako, me še posebej veseli, da sem vam ustre- gel,« je resnično zadovoljen odvrnil Vogt. «In veste, zakaj?« «Vzrokov je lahko mnogo!« «Da. Toda pri meni je samo eden. Tako prekleto sem se že naveličal ljudi, da moram imeti psa Kaj pravite, stotnik, je to dobro ali slabo znamenje?« «Dobro, gospod major. Kdor ne mara živali, ne razume ljudi. Pes pa je sploh idealen prijatelj. Osamljenemu človeku nadomesti stvari In ljudi. No, sicer pa je z vsemi živalmi tako. In veste, zakaj? Ne zastavljajo nam vprašanj in ne zahtevajo odgovorov. Zadovoljne so z vsem, kar dobe, in hvaležne. Ljudje pa smo takšni: čim več dobimo, tem več zahtevamo in več pričakujemo.« «Da,» ga Je dopolnil Wolf. «Tudi z državo Je tako. In več ko ji dajemo, manj nam vrača. Posebno pa so mi živali všeč zato, ker ne delajo revolucij in ne častijo bogov.« Stotnik je prikimal in dodal: «Pa še to, človek dobroto pozablja, žival nikoli.« «Tako je. Človek pozablja tudi zlo, pes nikdar.« (Nadaljevanje sledi) Urednlitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Monteechi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Monteechi 6/II Telefon 795 823 Narofnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK la SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3270/ «ADIT» ■ DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon u Oglasi Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 20(ž ^.ne^as|, upravni 300. legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali o« 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar°čaic' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblictta Stran 6 25. novembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska zn • t,s| V KAMBODŽI JE ŽE 45 TISOČ JUŽNOVIETNAMSKIH VOJAKOV Stopnjevanje sajgonskega posega ob podpori ameriških bombnikov Cuenlaj obsodil oboroženi vdor Sajgoncev v Kambodžo ■ Kritično stališče švedske vlado SAJGON, 24. — Število sajgonskih vojakov, ki so od ponedeljka vdrli v Kambodžo je doseglo 45 tisoč enot. Gre v glavnem za padalce, pehoto ter za oklepne čete. Sajgonske čete prodirajo v notranjost Kambodže po štirih smernicah: prva kolona sledi toku reke Mekong, druga prodira po cesti št. 1, tretja deluje v nasadih gumovcev, ki so ob kamboški meji 130 km od Sajgona, četrta pa se razvija ob obalah Tajskega zaliva. Prodiranje Sajgoncev podpirajo ameriški bombniki, ki so odmetali veliko število bomb na kamboško ozemlje. Cilj sedanje akcije sajgonske vojske je uničenje gverilcev, ki so v pokrajini Hamecon, ki meji na južno-vietnamsko pokrajino Taj Ninh. Ameriški glasnik je izjavil, da bodo ameriške čete dale Sajgoncem na razpolago letala in helikopterje, če bo to južnovietnamska vlada zahtevala. Obenem je dejal, da so ameriška letala, še zlasti bombniki B 52 nadaljevali z bombardiranjem prometnih zvez ter drugih objektov v Kambodži. V ameriških krogih v Sajgonu kroži vest, da Južnovietnamci pripravljajo ponovno ofenzivo proti Hošimin-hovi poti, vsaj proti tistemu delu, ki drifi skozi Laos. Gre v glavnem za nekoliko manjšo ofenzivo, podobno tisti, ki so jo izvedli prejšnjega februarja. PEKING, 24. — Ministrski predsednik Ljudske republike Kitajske čueniaj je zelo ostro obsodil oboro- žen nastop Sajgoncev v Kambodži. Po njegovem mnenju, so Američani sprožili to ofenzivo takoj po porazu, ki so ga doživeli izdajalci iz Phnom Penha ob cesti št. 6. STOCKHOLM, 24. — švedski zunanji minister Kriste Wickman je v svojem govoru v parlamentu izjavil, da švedska gleda z naklonjenostjo na umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. Kljub temu pa meni, da postopna vietnamizacija vojne ne bo doprinesla k njenemu koncu, temveč da se bo z njo vietnamska vojna še zavlekla, kar bo povzročilo še mnogo trpljenja indokitajskemu ljudstvu. Kritično stališče, ki ga ima švedska vlada do ameriških vojnih metod v Južnem Vietnamu, velja tudi za vojno v Laosu. švedski zunanji minister je dejal, da bo njegova vlada okrepila svojo miroljubno pomoč ljudstvu na ozemlju. ki ga nadzoruje Patet Lao. Ob koncu je dejal, da ameriško bombardiranje otežkoča politično rešitev krize med vlado v Vientianu ter Patet Laom. MIT.AN, 24. — Bivši odgovorni urednik tednika 0SP°‘ darskem načrtu - Tisk sledi z zanimanjem polemiki drugi glumač na tem govorniške® NEW YORK, 24. — Kaže, da se bo spor med predsednikom ZDA in največjo ameriško sindikalno organizacijo AFL-CIO vlekel do prihodnjih predsedniških volitev, ki bodo leta 1972. AFL-CIO, organizacija, ki šteje 13 milijonov članov, je imela pred kratkim kongres v Miami Beachu. Shod je pritegnil zanimanje javnosti zaradi posega predsednika Richarda Ni-xona, ki se je pretvoril v politični incident. Ob zaključku kongresa je predsednik AFL-CIO 77-letni George Meany, ki so ga znova potrdili za dveletno dobo izjavil, da Nixon ni dovolj inteligenten in sposoben ter da nima nobene tehnične priprave, da bi držal pod nadzorstvom ameriški gospodarski sistem. Meanyjeva izjava je odnose med Belo hišo in sindikalno organizacijo še bolj zaostrila, o čemer so obširno pisali vsi ameriški časopisi, ki sledijo razvoju dogodkov, ki so se pravzaprav začeli prejšnji petek, ko je bil Nixon po svojem govoru na kongresu AFL-CIO deležen le mlačnega aplavza ter lepega števila pikrih in ostrih pripomb. Ko je predsednik odhajal z govorniškega odra, je Meany rekel: «No, sedaj preidemo k drugemu dejanju,* kar naj bi bilo očitno namigovanje na «drugo fazo* Nixono-ve gospodarske preosnove. Znani ameriški filmski komik Jerry Le-wis, ki se je tudi udeležil kongresa, je začel svoj poseg z besedami: «Dovolite, da se zelo jasno izrazim (to je priljubljen Nixonov stavek). Nikakor mi ni všeč biti Poleg tega obtožujejo predstav® Id BS ££ da s; Reditelji kon- gresa dodelili Nixonu Pros^[n(}j. 5_____: ___________________a™; mizi sinul. drugi vrsti pri osrednji o®21,,3 ^ kalne skupščine ter da 6°” zaigrala njemu v čast am himne, skratka, da so se vi našali do njega zelo neolikan • Na te obtožbe je Meany odj$ , ril in rekel, da je Nixon sade e(je-no na istem mestu, kjer sta $ la pred njim predsednika K® ^ in .Tnhnsnn tpr da V dvorani na bilo godbe, ki bi lahko nie®n . čast zaigrala himno. Še vec. »® jn je izrazil mnenje, da so njegovi sodelavci izkoristili v ^ sednikov poseg na kongresu- ^ bi naprtili delovnemu ljudst ^ odgovornost za gotov propa ge faze gospodarskega načrta. Zagrebški študentje nadaljujejo s stavko BEOGRAD, 24. Zve« - PlemZ sinod študentov Hrvaške, ki se Je sestal v Zagrebu, da bi bojkotiranju predavanj na. pozi- kih šolah Hrvaške ni uposi va zastopnikov izvršnih °rl „e-družbeno političnih organizacij ^ ba, ki so na svojem sestanku ^ vili. da je akcija vodstva zas^ ^ve- študentov v nasprotju s P°'itik°0[jtj|;o ze komunistov Hrvaške in .^jente, in P«11 predsednika Tita ter pozval da prenehajo z začeto akcijo- TRST A 8.15, 11.30, 13 15, 7.15f 8.15, 11.30, 1315, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio, ki ga vodi Kjuder; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Gor in dol po sred’ vasi; 18.45 Glasbena beležnica; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Jazz; 20.00 Šport 20.35 Fran Šaleški Finžgar: «Raz valina življenja*; 21.35 Orkestri 21.55 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 22.15 Med deli naših skladaj v tujim: Ijev, ki delujejo v ' a). Literarni nokturno; 23.13 ^ pa burna izvajalcev jazza; 23. pevke na tekočem traku. ČETRTEK, 25. NOVEMBRA 1971 ITAL. TELEVIZIJA ,• 13.00 12.30 Kulturna oddaja; Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio FILODIFUZIJA da ja za potrošnike; 13.30 za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Ob 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.35 Pred tem svetom; 15.50 G. Rossini: »Italijanka v Alžiru*. stoletnici rojstva Luigija Sturza; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroška kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Italijanski kvartet; 19.30 Nove italijanske popevke; 20.20 Spored z Omello Vanoni; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 Neapeljske podoknice; 22.00 Koncert. 8.00 Koncert, za začetek: 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Sopranistka Maria Callas; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Haendlove senate; 14.15 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. 14.00 Tečaj francoščine; za najmlajše: Izključenec, ^eV Spoznavajmo živali; 1‘-olcanke, nik; 17.45 TV za otroke: SLOVENIJA 18.10 Povej svojo zg°db°’ gj. Odprto morje; 19.15 Kultu®1 daja: 19.45 šport in kromke’ jbu. Dnevnik: 21.00 Sindikalna .:eV na; 21.30 TV priredba: «R°3fn10 10.00 Koncert za začetek; 11.16 Skladbe za klavir; 12.20 Mojstri izvajalcev; 13.00 Medigra; 14.00 Tenorista Beniamino Gigli in Fran co Corelli; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Koncert; 16.10 Italijanska sodobna glasba; 18 45 Ping-pong; 21.30 Wagnerjeva opera «Leteči Holandec*. 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: 9.35 Pesmi in plesi iz hrvatskega Zagorja in Medjimurja: 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rado Simoniti: odlomki iz opere »Partizanka Ana*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Silva Štingla: 14.45 Med šolo. družino in delom; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 Schumann: Simfonične variacije za klavir; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 7. orkestrom Metropole; 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.10 Koncert po željah poslušalcev: 18.15 Z ansamblom Jožeta Priv-ška: 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana: 18.45 Kulturna kronika: 19.00 Lahko noč. otroci!; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Večer s sloveaskim pisateljem Filipom Ka lanom: 21.40 Glasbeni nokturno: II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 tutto*; 22.30 Kič. ^Riscl®3 JUG. televizija 9.35'TV v šoli: Pionir semjft3l) Bizet: Carmen, Legure. j j_o0 Nemščina: 10.45 Angleščina.^ Francoščina; 16.10 Osnove j, izob-azbe: Zrak v mestu. gjj Cankar: V gozdu; 18 00 K nCu Petrič: Rokec na drugem “l8_iS sveta, glasbena pravljica' Obzornik; 18.30 Svet, v tednu: živimo; 19.05 Enkrat ^ jo.OO 19.20 Vse življenje v letu dni. ^ TV dnevnik: 20.35 Četrtkom .„ TV dnevnik; 20.35 Oetnsu.. jte gledi; 21.35 F. Žižek: Nap mi to deželo spet nemsk > Poročila. KOPRSKA BARVNA nev0»’ 20.00 Risanke; 20.15 20.30 TV film: »Spomin na^ beto*; 21.20 Glasbena VSEHT^i^pritari«'0 nA 26- n°verft hra SEBNE PONUDBE^ notro6in'° mode a kolekci je »«>ske drop