PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 302 (6280) TRST, torek 21. decembra 1965 NA NEDELJSKIH OŽJIH VOLITVAH De Gaulle ponovno izvoljen za predsednika Izredno velik uspeh Francoisa Mitterranda De Gaulle 55,18 odst. Mitterrand 44,81 odst. - Ugotavlja se, da so Francozi izvolili «dva predsed-nika», ker je na jugu dobil večino Mitterrand - Komentarji in načrti za volitve leta 1967 PARIZ, 20. — Francosko notranje ministrstvo je objavilo danes uradne podatke o včerajšnjih predsedniških volitvah. Manj kajo še podatki iz Gvajane in Polinezije. Vpisanih volivcev je bilo 28.870.196 Glasovalo jih je 24.342.290, to je 84.31 odstotka Oddanih glasov: 23.672.878 De Gaulle je dobil 13.063.134, to je 55.18 odstotka Mitterrand je dobil 10.609.744, to je 44.81 odstotka. Politični opazovalci ugotavljajo, da so izidi v skladu s pred- videvanji tik pred volitvami. De Gaulle je zmagal predvsem, ker mnogi volivci, ki so pri prvem glasovanju podprli Lecanueta, nasprotujejo ljudski fronti. Vendar pa je razlika glasov majhna in nima nič opraviti s tistim mno4ričnlm glasom, ki ga je de Gaulle zahteval. Na podlagi statistike francoskega zavoda za javno mnenje je nad 60 odstotkov glasov, ki jih je 5. decembra dobil Lecanuet, sedaj dobil de Gaulle. Pri tem se vsiljujejo še druga razmišljanja: volivci centra niso oddali bele glasovnice kljub pozivom številnih osebnosti. Kakih 10 odst komunističnih volivcev je ae vedno glasovalo za de Gaulla. Predvsem pa se ugotavlja, da je Francija razdeljena na dve jasno začrtani področji, od katerih je vsako tako rekoč izvolilo lastnega predsednika: jug pod demarkacijsko črto, ki jo predstavlja Loira, je glasoval za Mitterranda, sever pa je potrdil mandat de Gaullu. Kar velja za Francijo v celoti, velja tudi za številčno najbolj močen departma, to je departma Sei-ne, ki obsega prestolnico in okolico. Pariz kot mesto je izvolil de Gaulla s 56.83 odst. glasov, pariška okolica s svojimi 80 občinami pa je dala Mitterrandu 51.31 odst. glasov. Ker je okolica bolj obljudena kakor središče mesta, je moč ugotoviti, da je de Gaulle v departmaju Seine kot celoti dobil zelo skromno večino: 52.51 odstotka glasov. Na podlogi objavljenih podatkov se lahko reče, da je 25 odst. volivcev, ki so se 5 decembra V'.-r^klj m » uh drugega od .štirih kandidatov, ki so bili pri' prvem glasovanju izločeni, sedaj razdelilo svoje glasove na dva kandidata. Mitterrand je dobil 13 odst. teh glasov, de Gaulle pa 12. Ce se odstotki pri predsedniških volitvah primerjajo z volilnimi rezultati v prejšnjih letih zlasti pa z referendumom, je odstotek, ki ga je dobil de Gaulle, mnogo manjši od prejšnjih. Opozicija to še zlasti poudarja in vidi v tem velik uspeh Mitterranda. Golisti Pa odgovarjajo, da v Franciji do sedaj sploh še niso volili predsednika na splošnih vjlitvah in zato ni mogoča nobena primerjava. Minister za informacije Peyrefitte je dejal, da je nesmiselno govoriti o »pičli večini* de Gaulla, zlasti »če se upošteva, da je bil ame riški popularni predsednik Kenne-dy izvoljen z večino nekaj sto tisoč glasov*. Bivši predsednik vlade Rene Pleven, ki je bil poztal volivce, naj glasujejo za de Gaulla, je Izjavil, da je treba tolmačiti izid volitev v smislu, da »Francija ni bo-tela predsednika republike, ki bi bil izvoljen s podporo komunistične stranke*. Po mnenju Blevena pa bi bili na vladi »slepi, če bi ob včerajšnjih izidih pozabili volitve od 5. decembra, ker glasovi, ki jih je general de Gaulle dobil med prvim in drugim glasovanjem ne morejo v nobenem primeru veljati kot izraz odobravanja glavne Politike državnega poglavarja* Glavni tajnik sindikalne organizacije OGT Benoit Frachon je izjavil, da »ožje volitve potrjujejo velike spremembe med ljudskimi množicami* in da «ni dvoma, da se bo kult osebnosti, kateremu smo priča, spremenil v okrepitev delavske dejavnosti, da zmagajo bistvene zahteve, ki so jih država in delodajalci do sedaj zavračali*. Glavni tajnik socialističnih sindikatov »CGT-Force Ouvriere* Andre Bergeron je izjavil med drugim: »Važen del javnega mne-nja je izrazil voljo, naj bi se temeljito menjala ne samo gospodarska in socialna politika in evropska orientacija, temveč tudi dosedanje metode, ki absolutno c.: nemogoča j o prava pogajanja*. Zahteval je, naj se takoj obnovijo Pogajanja v okviru šestih, in zaključil: »Stališče Force Ovriere bo ostalo, kakršno ie vedno bilo. niti podrejenosti niti sistematične opozicije; vlado bo sodila na podlagi njenih dejanj.* Enako stališče je zavzela francoska demokratična zveza dela JCFDT) Predsednik Georges Levavd Je med drugim izjavil, da je glavni svet te organizacije postavil pred drugimi volitvami nekatera jasna vprašanja tistim, ki so na oblasti m francoskim delodajalcem. Od odgovorov. predvsem pa od dejanj, bo v veliki meri odvisna prihodnost. Vodstvo francoske komunistične stranke je objavilo nocoj izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo nad ve-hkim številom glasov, ki jih je r.o-bil Mitterrand, kar pomeni velik Uspeh za demokratične sile. Izjava dodaja, da mora levica začeti veliko skupno akcijo v obrambo svojih zahtev in miru, da «prepreči nazadnjaško politiko, ki jo skuša izvajati de Gaulle«. «Gre predvsem, zaključuje izjava, za pripravo bitke za zakonodajne volitve leta 1967, kj morajo zapečatiti poraz golizma in ustih, ki ga podpirajo, ter zamenjati sedanio večino v narodni skupščini, ki jo je glasovanje obsodilo, z demokratično večino.« Glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet je objavil v tisku izjavo, v kateri pravi, da ((normalno predsednik ne bi mogel pozabi- glasov tistih, ki so obsodili njegovo politiko pri prvem glasovanju«. «Kar se nas tiče, je dodal Mollet, nismo čakali tega dne, da bi trdili, da so predsedniške volitve, pa naj bodo še tako važne, samo etapa v naši borbi. Sedaj moramo pripraviti zmago na prihodnjih zakonodajnih volitvah.« Francois Mitterrand je že včeraj sprejel časnikarje in je izjavil, da bo takoj nadaljeval svojo bitko. Pripomnil je, da je bil de Gaulle 5. decembra hudo poražen, in današnja zmaga je zelo pičla. Poudaril je, da je zadovoljen z zvezo levice, ki se je zbrala okoli njega, in da umiranju režima. Golizem z de Gaullom šepa. Brez de Gaulla ne bo mogel ostati pri življenju,« je dodal Mitterrand. Izjavil je, da namerava takoj začeti svojo akcijo za prihodnje zakonodajne volitve leta 1967. Minister za informacije Peyrecit-te pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo de Gaulle v svoji zunanji politiki dal prednost evropski politiki. Pripomnil je, da bi bil cie Gaulle v interesu svoje volilne kampanje mogel pokazati večjo spravo, kar se tiče njegovega stališča o evropskem kmetijskem tržišču. Dodal pa je: «De Gaulle pa je hotel iti do kraja v prepričanju o pravilnosti svoje teze, v interesu Francije in Evrope. De Gaulle hoče dokončno skupno tržišče. Uprl se bo sistemu večine, kar se tiče kmetijskega skupnega tržišča.« Z obnovitvijo sedemletnega mandata de Gaullu pa si opazovalci sedaj zastavljajo predvsem naslednje vprašanje: ali bo de Gaulle ne kampanje, s tem da je stopil s svojega «prestola»? Minister za informacije je na zadevno vprašanje odgovoril samo, da bo de Gaul. le čez nekaj dni nedvomno sporočil svoje namene, ko bo analiziral izide volitev. Vsekakor pa je goli-stični tisk v svojih komentarjih zelo zmeren. Značilen je komentar golistom naklonjenega lista «Paris-Jour«, ki pravi, da, če hoče de Gaulle zmagati pri zakonodajnih volitvah leta 1967 in če hoče razpolagati do leta 1971 z večino v narodni skupščini, «mora upoštevati deset milijonov glasov, ki jih je dobil Mitterrand, od katerih pripadata dve tretjini levici... Potrebno je v večji meri zanimati se za vsakodnevne probleme, truditi se, da se peta republika uskladi s tistimi, ki so se od nje oddaljili«. Socialistično glasilo «Le Populai-re de Pariš« in komunistično glasilo «Humanitd» poudarjata, da je močen pritisk levice zadal hud uda rec osebni oblasti. Listi, ki so se izrekli proti de Gaullu med volil-no kampanjo, soglasno poudarja- „ -7--1, 1: , J vpiasaiije: au do ae uaune je prepričan, da bodo prihodnilč i sprejel nadaljevanje dvogovora, ki dosegli popoln uspeh. «Priča smo I ga je bil začel v zadnji fazi volil- ......"""""""ulil!.....mn..............m............................... LETALSKI MOST ZA OSKRBOVANJE ZAMBIJE Britanska vlada odločno odklanja uporabo sile proti Rodeziji Wi!sonove izjave v spodnji zbornici - Danes sestanek zambijskega zunanjega ministra z VVilsonom LONDON, 20. — Predsednik britanske vlade Wilson v spodnji zbornici izjavil, da je ameriška vlada z naklonjenostjo sprejela britanski sklep o prepovedi izvoza petroleja v Rodezijo in da ga podpira. Pripomnil je, da ameriška vlada priznava oblast britanske vlade v Rodeziji ter svetuje vsem ameriškim državljanom, naj se prilagodijo odlokom kronskega sveta. Wiison je sporočil, da je po di---------------- plomatski poti zaprosil sodelovanje držav, ki izvažajo petrolej, in da je danes zvedel, da italijanska in francoska vlada v celoti sodelujeta glede tega Zatem je sporočil uvedbo letal-skega mostu za dobavljanje petroleja Zambiji in da ZDA to akcijo podpirajo. V prihodnjih tednih oo-do letalski most še povečali, toda njegov uspeh je odvisen od celotnega sodelovanja sosednih držav Zambije in drugih držav, ki lahko prispevajo za prevažanje osnovnih proizvodov v Zambijo. Izrazil je zatem zadovoljstvo, ker je kanadska vlada med njegovim obiskom v Ot-tawi sklenila preučiti možnost, da pošlje, prevozna letala za okrepitev angleškoameriškega letalskega mostu. Wilson je nato dejal, da hoče Velika Britanija s temi ukrepi preprečiti bližnjo zunanjo intervencijo, in da je med razgovori z državami Commomvealtha in z drugimi afriškimi državami ugotovil «to nevarnost«. Tudi v OZN se veča pritisk za še odločnejše ukrepe. Wil-son je tudi izjavil, da ne mislijo uvesti vojaške blokade, in je ugotovil, da bo kombiniran bojkot, ki ga izvajajo tudi nekatere države proizvajalke petroleja na Srednjem vzhodu zadostoval. Ce bi prišlo do kršitve «embarga», bi to lahko rešili s posvetovanji s prizadetimi vladami. Wilson je ponovil, da njegova vlada nasprotuje vojaški intervenciji, in je dodal, da bo stroške ameriškega prispevka pri letalskem mostu nosila ameriška vlada in ne britanska. Danes je prišel v London zambijski zunanji minister Kapvepve. Iz Londona bo odšel še v Washing-ton in v Moskvo. Na letališču jre izjavil, da je prišel v London, da opozori angleško vlado, da je stanje mnogo nevarnejše, kakor je bilo v preteklosti, in da so prišli do zaključka, da je uporaba sile sedaj neizbežna. Izjavil je dalje, da bi želel, da bi britanske čete zasedle rodezijski breg ob karibskem jezeru. Zanikal je, da gre v Sovjetsko zvezo, da bi dobil vojaško pomoč. Pripomnil je: «Namen mojega potovanja je mobilizirati največje države v zvezi s skupno akcijo v okviru ukrepov, ki jih predvideva sedmi člen listine OZN.« Sicer ne dvomi, da bo letalski most za Zambijo uspešen, mnenja pa je, da bo predrag in da bi z drugimi metodami mogli doseči večji uspeh. V poučenih krogih pravijo, da .e zambijska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Kapvepve, zahtevala, naj velika Britanija uporabi silo proti Rodeziji, in da je britanska vlada to zahtevo odbila. Jutri .se bo zambijska delegacija sestala z Wilsonom. Medtem je Smith povečal za šestkrat carino na premog, ki ga Zambija uvaža iz Rodezije za potrebe rudnikov bakra. Predstavnik zambijske vlade je izjavil, da to dejanje jasno kaže obupno stanje Smithovega režima In da je ta ukrep prvi primer neposrednega gospodarskega napada na Zambijo. Kairska agencija MEN poroča, da so sestanek komisije OAE v zvezi z Rodezijo odložili na januar. Te- Kot je bilo realistično napovedano, je na nedeljskih dokončnih volitvah de Gaulle zmagal s 55,18 odst. glasov, medtem ko je Mitterrand prejel 44,82 odst ob nad 84 odst. volilni udeležbi. Mitterrand je izjavil, da bo takoj nadaljeval svojo bitko, ter da je de Gaullova današnja zmaga zelo pičla in da «smo priča umiranju režima, kajti golizem z de Gaullom šepa in brez njega ne bi mogel ostati niti _ pri življenju«. Socialistični voditelj Mollet pa je poudaril, da de Gaulle ne sme pozabiti, da je bil izvoljen samo z glasovi tistih, ki so pri prvem glasovanju njegovo politiko obsodili. De Gaullov minister za informacije pa je v tolažbo de Gaulla dejal, da je nesmiselno govoriti o «pičli večini«, zlasti če se upošteva, da je bil popularni Kcn-nedy izvoljen z večino nekaj sto tisoč glasov. Vse kaže, da se bodo po nedeljskih volitvah ustvarile v Franciji tri glavne skupine: golisti, levica in center. Levica se bo verjetno strnila okrog ((demokratične socialistične zveze«, ki je podpirala Mitterranda. Demokristjan Jean Le-caunet, ki je prejel na prvih volitvah 16 odst. glasov, bo voditelj centra. Do prihodnjih političnih vo. litev, ki bodo leta 1967, si bodo te tri skupine skušale pridobiti čim večje število pristašev, in ni izključeno, da se bodo šele tik pred volitvami ustvarile koalicije, kajti šele na podlagi nadaljnjega razvoja se bo lahko videlo, ali ho prišlo do nove koalicije za zrušenjc golizma, ali pa bo temu uspelo pritegniti eno ali drugo skunino. V nedeljo je papež Pavel VI. pozval vse «odgovorne za vojno v Vietnamu«, naj sklenejo mir ali tii da je bil izvoljen samo zaradi vsaj premirje, kar je pri glavnem tajniku OZN naletelo na dober sprejem. Izrazil je upanje, da se bodo vse prizadete strani pozivu odzvale. «New York Times« pa piše, da bi se moral predsednik Johnson papeževemu pozivu odzvati in napovedati prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, medtem pa bi U Tant proučil možnost stalne prekinitve sovražnosti. Fanfani pa je glede svojega sondiranja za dosego miru v dopisovanju z Johnsonom izjavil, da se je z ameriško vlado obvezal, da bo o zadevi strogo molčal in zato ni obvestil niti italijanske vlade, ter je dejal, da ne more dati nobenega komentar-ja. Toda Ruskov predstavnik je izjavil včeraj, da se utegne Rusk v zvezi s tem sestati s Fanfanijem še ta teden. Agencija «Nova Kitajska« pa Fanfanijevo sondiranje ocenjuje negativno, češ da gre za ameriško izkoriščanje predsednika skupščine OZN, ki nima nobene pravice, da bi se vmešaval v vietnamske zadeve. Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je praznovala včeraj peto obletnico svoje ustanovitve in Cuen-laj je ob tej priliki ostro napadel sovjetske voditelje in jih obtožil ((neverjetnega izdajstva« in rekel, da «tisti», ki kujejo zaroto za kulisami z ameriškimi imperialisti ter nudijo površno pomoč vietnamskemu ljudstvu, se trudijo, da izkoriščajo revolucionarnost tega ljudstva v korist svojega umazanega sporazumevanja z ZDA«. Po VVilsonovem obisku v ZDA se je včeraj začel uraden obisk kanclerja Erharda, ki je z Johnsonom obravnaval: jedrsko silo NATO, skupno tržišče, carinska pogajanja v okviru Kennedyjcve runde, Vietnam, Latinsko Ameriko in Afriko. daj se bodo sestali zunanji ministri. Včeraj so se v Najrobiju posvetoval’. etiopski cesar Halle Sela-sie, Jomo Kenjata in Milton Obote. Predlagali so, naj bi se državni poglavarji OAE sestali na izredni seji in se posvetovali v zvezi z Rodezijo, da bi se sporazumeli o skupni akciji. Do sedaj niso Etiopija, nija in Uganda prekinile diplomatskih odnosov z Anglijo. Hudi spopadi v S. Domingu SANTO DOMINGO, 20. — V nedeljo je prišlo do neredov in streljanja v Santiagu, zaradi česar je zelo napeto. Danes je sledilo streljanje s spopadi tudi v S. Domingu. V nedeljo se je na pokopališču v Santiagu zbralo okoli BOO Caa-manovih pristašev na komemoraciji nekega njih padlega voditelja Ni še pojasnjeno, kako je prišlo do izgredov, in je samo znano, da je v nekem trenutku prišlo do streljanja. Caamanovi pristaši so se zatekli v hotel »Medun*, ki je v bližini mesta in kjer so jih obkolili oddelki letalstva oboroženi s strojnicami, topovi in tanki in ki so odprli ogenj Prišlo je do bitke, med katero je po vladnih vesteh izgubilo življenje 26 oseb, po neuradnih virih pa je bilo mrtvih 40 in med njimi tudi trije o-troci. Položaj se je še zlasti zaostril, ko se je razširila vest, da je bil ubit polkovnik Caamano. Nekateri njegovi pristaši so zažgali nekaj poslopij. Nastopila ie ameriška vojska, ki je s helikopterji prepeljala Caamanove pristaše iz hotela v prestolnico, radio pa je večkrat sporočil, da je Caamano zdrav in živ. Tudi v Santo Domingu je prišlo do izgredov, ko se je zvedelo za spopad v Santiagu. Po vsem mestu so se slišali streli, po neuradnih vesteh je bil ubit en policaj, en otrok pa ranjen. Začasni predsednik Hector Gar-cia-Godoy je obljubil nekaterim sindikalistom, da bodo kaznovali krivce za včerajšnjo bitko, nakar so mu zagrozili, da bodo v obratnem primeru proglasili »patriotič-no stavko*. Začasna vlada je imenovala preiskovalno komisijo. Neznanci so danes streljali proti hiši, v kateri prebiva Caamano, vendar ga niso zadeli. Kasneje se je Caamano sestal z začasnim predsednikom Tudi danes se slišijo streli v Santo Domingu. Tito de Gaullu BEOGRAD, 21. — Predsednik ] publike maršal Tito je brzojavno čestital predsedniku francoske republike de Gaullu ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika. V svoji čestitki je izrazil najboljše želje, da bi se prijateljsko sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo še nadalje razvijalo in krepilo. Tožilec zahteva dosmrtno ječo za Vcrbclcna DUNA^, 20. — Na procesu proti Verbelenu, bivšemu belgijskemu in sedaj avstrijskemu državljanu ter bivšemu majorju flamskih esesov-cev, je državni tožilec dr. Kovacs zahteval za obtoženca dosmrtno je. čo. Govoril bo še branilec, nakar pričakujejo razsodbo za jutri zve čer. jo, da stvari ne bodo mogle iti sedaj kakor pred volitvami. «Combat» piše, da je de Gaulle enostavno dobil ((podaljšanje« in da je njegova zmaga — zmaga druge stopnje. To zapadlost predstavljajo prihodnje zakonodajne volitve, na katerih se lahko kot resna možnost upošteva poraz golistične večine. Gospodarsko finančni dnevnik «Ies Echos« piše, da de Gaullle ne sme pozabiti, da ga je izvolila polovica Francozov in se lahko reče severna polovica, zaradi česar mora to res upoštevati. «Le Monde« ugotavlja, da bodo golisti prav gotovo ugotavljali, da so Mit.terrandovo strujo sestavljale levica, center in desnica, dodaja pa, da se ne bi smeli preveč veseliti zaradi tega, ker ta koalicija izraža v širokih slojih prebivalstva sovraštvo do sedanje oblasti, kar bi lah. ko s časom omajalo narodno enotnost in ustvarilo tako rekoč dve Franciji. List omenja nato zakonodajne volitve leta 1967 in pravi, da je nevarno, da bo politično življenje petnajst mesecev vezano na to zapadlost. Zato bi po njegovem mnenju bilo za de Gaulla najbolje, da revidira svoj način dela. Katoliški list «La Croix» ugotavlja med drugim, da bodo prihodnje volitve važne v zgodovini režima in dodaja: «Sedaj imamo predsednika republike, o katerem se bo vedelo — in to je slaba stran tega načina volitev — da je na nekaterih področjih ostal v manjšini (v velikem delu bivšega «neokupirane-ga področja«) in tudi v nekaterih mestih. Toda zaradi tega ne bo v manjši meri predsednik vseh, čeprav sedaj bolje razume, da navdušeno pozdravljanje množice med uradnim obiskom nima veljave volitev.« Po mnenju opazovalcev se bodo po sedanjih volitvah verjetno ustvarile tri glavne skupine: golisti, levica in center. Levica se bo verjetno strnila okrog ((demokratične in socialistične zveze«, ki je podpirala Mitterranda, Jean Lecanuet pa bo voditelj centra. Verjetno se bodo okrog njega zbrali številni nasprotniki demokrati«, lei nasprotujejo golizmu, vendar pa nočejo napraviti odločilnega koraka k levici. Za sedaj se lahko pričakuje borba med tremi skupinami, ki bodo skušale pridobiti čim večje število pristašev. Verjetno se bodo šele tik pred volitvami ustvarile koalicije. Na podlagi nadaljnjega razvoja bo moč videti, ali bo tedaj nastala nova koalicija za zrušitev golizma in ali bo golizmu uspelo pritegniti na svojo stran eno ali drugo skupino. De Gaulle se bo vrnil jutri v Pariz. Ne izključuje se, da bo podal ob tej priložnosti izjavo tisku. Prva njegova skrb bo imenovati novega predsednika vlade, ko bo 9. januarja začel svojo novo sedemletno predsedniško dobo. Govori se o spremembah v sedanji vladi. Pri 'včerajšnjih predsedniških volitvah je znana filmska igralka Bri-gitte Bardot dobila dva glasova. Obe glasovnici sta bili oddani na volilnem sedežu v Niortu, južno od Pariza. General de Gaulle s svojo ženo na volilnem sedežu v Colombey-les-deux-Eglises liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijHiiiimiiiiiiiiiiN PETA OBLETNICA USTANOVITVE FLN V VIETNAMU Vhshington je negativno odgovoril tudi na papežev poziv za premirje Pred novim sestankom med Fanfanijem in Ruskom? - Oster kitajski napad na Sovjetsko zvezo - Partizanski napad skoraj v središču Sajgona SAJGON, 20. — Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta praznuje danes peto obletnico svoje ustanovitve. S tem v zvezi so v Saj gonu sprejeli izredne varnostne ukrepe, ker se bojijo atentatov. Po ulicah krožijo močno oborožene patrulje. A-meriški vojaki so od včeraj v vojašnicah. Številne ulice so zaprli za promet, okoli ameriškega poslaništva in drugih ameriških poslopij pa so postavili bodečo žico. Predsednik kitajske vlade čuen-laj je na sprejemu, ki so ga orga- nizirali v Pekingu ob peti obletnici ustanovitve južnovietnamske osvobodilne fronte, ostro napadel sovjetske voditelje in jih obtožil ((neverjetnega Izdajstva ne samo do vietnamskega ljudstva, temveč tudi do ljudstva vseh socialističnih držav in narodov vsega sveta«. Dejal je, da «tisti, ki kujejo zaroto za kulisami z am« iškimi imperialisti in dajejo površno pomoč vietnamskemu ljudstvu, se trudijo, da izkoriščajo revolucionarnost tega ljudstva v korist svojega umazanega sporazumevanja z ZDA«. Predsednik prezidlja vrhovnega sovjeta SZ Podgorni, predsednik vlade Kosigln in prvi tajnik KP SZ Brežnjev so poslali brzojavko predsedniku CK osvobodilne fronte Južnega Vietnama, v kateri poudarjajo, da je ta fronta edina zakonita predstavnica južnovietnamskega ljudstva, in dodajajo, da bo sovjetsko ljudstvo še dalje pomagalo juž-novietnamskemu ljudstvu ter so a meriški imperialisti obsojeni na poraz. Agencija Nova Kitajska je v zvezi z dopisovanjem med Fanfanijem in Johnsonom objavila komentar, v katerem pravi, da je imel Johnson «svoje posebne namene« poslu-žiti se predsednika glavne skupščine OZN za sondiranje v Severnem Vietnamu. Agencija dodaja, da skušajo ZDA že dolgo časa doseči, da iimiiimiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii V OZRAČJU BLIŽNJIH POČITNIC V sredo sestanek vlade o financiranju šolstva Pričetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev - Stavka zdravnikov - Izjave ob izvolitvi de Gaulla - Saragatove čestitke de Gaullu RIM, 20. — V sredo se bo sestal ministrski svet, nato pa bo šla tudi vlada na božične počitnice, kot sta pretekli teden šla poslanska zbornica in parlament. Vlada bo razpravljala predvsem o financiranju šolstva, za kar se bodo ponovno sestali pristojni ministri. Edino politično vprašanje, ki razburja predvsem desničarske kroge, pa je nastalo v zvezi z izjavami La Pire po obisku v Vietnamu, da so tamkajšnji voditelji pripravljeni na pogajanja o miru z ZDA. Malagodi je v tej zvezi v imenu liberalcev zahteval nujno sklicanje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, češ da gre za manever Fanfa-nija za zmedo v vladni politiki. Položaj se bo verjetno nekoliko razčistil, ko se bo čez nekaj .\ni vrnil Fanfani v Rim. » V nedeljo se je zaključil prvi kongres PSIUP, ki je odobril zaključno resolucijo «o obnovitvi socialistične politike«. Resolucija se v zunanji politiki sklicuje na zaostritev stanja ter poziva na borbo proti imperializmu. Glede notranje politike pa govori predvsem o nevarnosti, da se vključi delavski razred v proces kapitalističnega u-trjevanja. Kongres Je soglasno izvolil za predsednika stranke Bas-sa. Danes se Je sestal centralni odbor, ki Je izvolil dva tajnika: Vecchiettija in Valorija. Izvoljeni so bili tudi naslednji člani izvršnega odbora: Ansanelli, Avollo, Ce-ravolo, Corallo, Fillppa, Boa, Gat-to, Giovannini, Lami, Libertini, Li-vigni, Lizzadri, Locoratolo, Luzzat-to, Menchtnelli in Panna. Danes so se sestali predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij kovinarjev s predstavniki združenja industrljcev in pričeli pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev. Današnja pogajanja so bila posvečena poročilu združenja industrljcev o gospodarskem položaju, pri čemer so stanje orisali dokaj črno in tudi perspektive neugodno. Sindikalni predstavniki niso hoteli dati o dosedanjem razvoju razgovorov nobenih izjav in so samo povedali, da se bodo pogajanja nadaljevala 18. januarja. Danes se je pričela tridnevna stavka zdravnikov bolnišnic, ki so jo proglasile sindikalne organizacije, ki vključujejo veliko večino prizadetih. Zdravniki zahtevajo sprejem zakona, s katerim naj se omogoči uveljavitev vsedržavne delovne pogodbe za zdravnike zaposlene v bolnišnicah in s tem popolna ureditev njih položaja. Danes se je sestala skupščina vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL), ki je razpravljala o zaključkih komisije o načrtu zakonskega načrta, ki ureja trgovske družbe. Predsednik republike Saragat je poslal de Gaullu ob izvolitvi pozdravno brzojavko, v kateri se sklicuje na prijateljska čustva med italijanskim in francoskim ljudstvom. V brzojavki je tudi izrečena želja za napredek Evrope. Namestnik tajnika PSI Brodoli-ni je v zvezi z izvolitvijo de Gaulla izjavil, da so izidi potrdili upadanje popularnosti de Gaulla, kar zahteva od vseh ljudskih in demokratičnih sil Franclje pospešene napore, da bodo lahko predložili na volitvah leta 1967 jasno alternativo francoskemu ljudstvu. Položaj v Franciji je ponovno zapleten, kar zanima vso Evropo ter še zlasti Italijo. Tajnik KPI Longo pa je poudaril predvsem velik pomen uspeha, ki ga je dosegel Mitterrand, in ki je poučen za vsa socialistična in napredna gibanja in to tudi v naši državi. Ta uspeh dokazuje veliko moč združenih levih sil in da ni težko doseči enotnega programa. bi se OZN ((vmešavala v vietnamsko vprašanje«. Pri tem dodaja, da je Fanfanljeva vloga spadala v načrt, ki je težil za tem, da bi OZN prispevala k izvajanju pritiska na vietnamsko ljudstvo, da bi položilo orožje, in zaključuje: ((Združeni narodi nimajo nobene pravice vmešavati se v vietnamske zadeve.« V zvezi s Fanfanijevim sondiranjem je ta izjavil danes na kosilu, na katero ga je povabil filipinski poslanik, da se Je bil obvezal z ameriško vlado, da bo o tej zadevi strogo molčal in zato ni obvestil nikogar in niti italijanske vlade. Pripomnil je, da ne more zadeve komentirati. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da bi se utegnil državni tajnik Dean Rusk sestati ta teden s Fanfanijem v zvezi z omenjenim sondiranjem. Domnevajo, da se bo Fanfani sestal z Ruskom v Washingtonu In da bosta ob tej priložnosti govorila tudi o odnosih med ZDA in Italijo. V krogih državnega departmaja trdijo, da je hanojska vlada zavzela protislovno stališče, zato da lahko manevrira za hrbtom Kitajske v iskanju pogajanj. Včeraj je tudi papež Pavel VI. poudaril, da odobrava vse tiste, ki sl res prizadevajo za konec vojne v Vietnamu, in je izrazil željo, naj bi prišlo do predlaganega premirja, če drugače ne vsaj za božič, ter upanje, da bi temu premirju sledilo razmišljanje, zatem pa pogajanja za mir. S tem v zvezi je predstavnik Bele hiše danes izjavil: «ZDA se strinjajo s skrbjo, ki jo je pokazal papež, in s smotri, ki jih je nakazal, kar se tiče konca vojne in njene tragedije. Delamo vse mogoče, da obnovimo mir v jugovzhodni Aziji, ker se zavedamo trpljenja, ki je posledica napada. Hočemo konec tega trpljenja in kakor papež, tako tudi predsednik Johnson upa, da bo moč spor rešiti.« Predstavnik pa ni hotel nič izjaviti glede možnosti božičnega premirja in je dejal samo: «Naše stališče je tisto, ki ga je predsednik že povedal, in bo ostalo nespremenjeno, t j. da smo pripravljeni pogajati se brez pogojev v istem trenutku, ko bo tudi nasprotna stran pripravljena.« Predstavnik tajnika OZN U Tan-ta je izjavil, da tajnik sprejema in podpira z vsem srcem papežev poziv za premirje v Vietnamu in da iskreno upa, da se bodo vse prizadete strani temu pozivu odzvale. Predstavnik je nato sporočil, da bo U Tant podal v začetku januarja na tiskovni konferenci izjavo o Vietnamu. Nocoj so skupine osvobodilne vojske napadle vladno postojanko samo šest kilometrov od središča Saj-gona. Napad Je trajal petnajst minut. Ameriška letala so spuščala rakete, da razsvetlijo področje spopada. V mestu samem je bilo nekaj bombnih atentatov. «New York Times« posveča uvodnik papeževemu pozivu za mir v Vietnamu in pravi, da bi bilo najboljše sredstvo, da se dokaže iskrenost ameriške želje za začetek pogajanj, da bi se predsednik Johnson odzval papeževemu pozivu in napovedal prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. Med tem bi mogli tajnik OZN U Tant ali drugi preučiti možnost stalne prekinitve sovražnosti. «Seveda, dodaja list, bi bilo pri takem premirju tudi tveganje, toda kakor je omenil papež, bi bilo tveganje še večje, če bi se vojna razširila.« ga. Za dan pred božičem je napovedana tudi večja pacifistična demonstracija. Od danes dalje ukinjeni vizumi med SFRJ in Avstrijo DUNAJ, 21. — Na Dunaju so danes podpisali sporazum o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je bil nedavno parafiran v Beogradu. Sporazym, ki sta ga podpisala jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prpič in avstrijski zunanji mini-ster Kreisky, bo stopil v veljavo jutri. S sporazumom se ukinejo vse vrste vizumov, razen vizumov, ki so še potrebni, kadar se potuje v drugo državo zaradi zaposlitve. Ukinitev vizumov bodo mnogi izkoristili za obisk druge države že med božičnimi prazniki. ■v Črnci bojkotirajo FAYETTE (Misisipi), 20. — Voditelji gibanj za državljanske pravice v Fayettu so napovedali za božični teden bojkot trgovin, ki so last belcev, da bi tako podprli zahteve za rasno integracijo črnske skupnosti. Črnskega prebivalstva je v tem mestecu trikrat več kot bele- 70-letnica Engeisove smrti Marksizem v sodobnosti Simpozij v Opatiji ZAGREB, 21. — Ob 165. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti Fridricha Engelsa je bil danes v Zagrebu sestanek, posvečen enemu od ustanoviteljev sodobne marksistične filozofije. Na sestanku, ki sta ga organizirala Inštitut za proučevanje delavskega gibanja in Inštitut družbenih ved v Beogradu in katerega se je u-deležil tudi politični tajnik CK ZK Hrvaška Vladimir Bakarič, so o pomenu Engelsovega dela govorili akademik prof. dr. Stankovič, prof. dr. Vranicki in prof. dr. Damjanovič. V okviru rednih .nanstvenih sestankov «Marksizem v sodobnosti» pa se bo jutri pričel v Opatiji tridnevni sestanek na temo .Marksizem in sodobne naravne, matematične in tehnične vede» Na seminarju bo okrog 50 referatov s področja matematike, fizike, filologije in filozofije. Erhardovi pogovori z Johnsonom WASHINGTON, 20. — Zahodno-nemški kancler Erhard je prišel danes v Washington. Zjutraj je imel svoj prvi pogovor s predsednikom Johnsonom, ki je trajal eno uro in petinštirideset minut. Najprej sta govorila eno uro in deset minut sama ob navzočnosti tolmačev, drugih trideset minut pa so bili navzoči zunanja ministra obeh držav, ameriški poslanik v Bonnu in bonski poslanik v Washingtonu ter ministra za obrambo obeh držav. Zjutraj se je Erhard pogovarjal z državnim tajnikom Deanom Ruskom o Vietnamu, o ponovni izvolitvi de Gaulla, o skupnem tržišču in o jedrski sili NATO. Popoldne so se ponovno sestali ministri za zunanje zadeve in za obrambo obeh držav. Zvečer pa je Johnson povabil Erharda na večerjo. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj. Bela hiša je nocoj javila, da je v načrtu še en pogovor med Er-hardom in Johnsonom po nocojšnji večerji. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da sta Erhard in Johnson govorila davi o plačilni bilanci, o nemški združitvi, o jedrski politiki, Vietnamu in o odnosih ZDA z evropskimi državami na splošno. Iz nemških krogov se je zvedelo, da sta Johnson in Erhard podrobno govorila o vlogi Zahodne Nemčije v jedrskem sistemu NATO. Penkovski in Lonsdale vohuna iz novejšega časa Sredi novemora Je sovjetski veleposlanik v Londonu Soldatov o-sebno protestiral pri državnem ministrstvu v Foreign Officeu Thomsonu zaradi knjige, ki Je nedavno izšla v Veliki Britaniji in nosi naslov »Listine Penkovskega«. O-leg Penkovski je bil polkovnik sovjetske vojaške obveščevalne službe, ki so ga maja 1963 obsodili na smrt in ustrelili, ker je vohunil za ameriško in britansko obveščevalno službo V petnajstih mesecih, kolikor je trajalo, da so ga odkrili, je baje poleg drugega vohunskega gradiva izročil Britancem in Američanom pet tisoč fotografij raznih zaupnih listin, risb, načrtov in podobnega. Njegov glavni posrednik je bil britanski poslovni človek Greville Wynne, ki ga je sovjetsko sodišče obsodilo na več let Ječe, a so ga kmalu zamenjali za sovjetskega vohuna Gordona Lonsdala, neprimerno »težjo ribo« od Grevilla Wynna, kakor pravijo v Britaniji. V izjavi sovjetskega veleposlaništva v Londonu ob izidu «Listin Penkovskega« je bilo rečeno, da ta knjiga ne zasluži resne analize in da je grob ponaredek tistih, ki jim je razkriti vohun služil. Omenjena knjiga je v skladu z najslabšo tradicijo hladne vojne. Toda najhujša obsodba velja trditvi Penkovskega, da sovjetska vlada verjame v tako Imenovano »preventivno vojno«. »Listine Penkovskega« lahko samo škodijo prijateljstvu med Britanijo in Sovjet-■ko zvezo — je bilo dalje rečeno v izjavi veleposlaništva. Vsi tisti, ki so posredno odgovorni za izid te knjige, so neiskreni, ko govorijo o zboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo. Ta izjava sovjetskega veleposlaništva je še bolj razvnela polemiko med britanskimi »strokovnjaki za komunistična vprašanja«. Nekateri so trdili in še trdijo, da je knjiga skoraj v celoti «prlstna», medtem ko drugi ugotavljajo, da je knjiga sicer napisana na temelju poročil Penkovskega, a da JI je pri rojstvu kumovala CIA (ameriška centralna obveščevalna agencija). Ta je prečistila listine Penkovskega in Jim — včasih vešče, včasih manj vešče — primešala čisto antisovjetsko propagando za poduk in Izobrazbo anglo-amerlške in druge zahodne javnosti. «Listlne Penkovskega« so izšle kot spomini Penkovskega, saj je on omenjen kot avtor. Vtis, da sloni knjiga Izključno na poročilih in zapiskih, ki jih Je Penkovski pretihotapil na zahod, naj bi okrepila tudi omemba prevajalca, ki naj bi to gradivo prevedel iz ruščine. Založnik celo trdi, da knjiga v glavnem ne sloni na vohunskih poročilih, ampak na zapiskih in komentarjih Penkovskega o sovjetskih vodilnih krogih. Odveč je pripomniti, da so tl komentarji zelo neugodni. Neki kritik jih je imenoval celo »histerične«. Knjiga vsebuje vse primesi napete vohunske zgodbe, vštevšl tehniko izročanja vohunskega materiala: «Nekega septembrskega popoldneva 1961 so se trije angleški o-trocl igrali na pločniku Cvetnoj bulvarja v Moskvi, medtem ko je njihova mati sedela na bližnji klopi in Jih opazovala. Ruski civilist se je za hip ustavil pri otrocih. Nekaj časa se je pogovarjal z njimi in nato ponudil enemu o-troku škatlo čokoladnih bonbonov, ki jo je vzel iz žepa. Otrok je vzel škatlo in neznanec je šel naprej. Potem je otrok prinesel bonbone materi. Tako je Oleg Penkovski izročil zelo pomemben svitek razvitega filma, skritega v škatli bonbonov gospe Janet Anne Chlsholm, ženi atašeja v britanskem veleposlaništvu v Moskvi...« Takih in podobnih opisov Je dosti v namišljenih vohunskih in pustolovskih zgodbah, toda v tem primeru je šlo zares, hudo zares. Kako pomemben je bil Oleg Penkovski za ameriško in angleško obveščevalno službo? Na zahodu trdijo, da Je bil njihov najpomembnejši vohun v zadnjih letih. Trdijo, da je Penkovski obvestil zahod o eksploziji sovjetskega raketnega izstrelka, pri kateri je bilo ubitih mnogo visokih sovjetskih oficirjev in strokovnjakov, da Je poročal o nesoglasjih v vodstvu glede prednosti raketnega ali klasičnega orožja, da Je pošiljal podatke o razmestitvi sovjetskih izstrelnih ramp, kar je Igralo pomembno vlogo med kubansko krizo. številni komentarji na zahodu trdijo, da Kennedy med kubansko krizo le ni tako na slepo igral »svojih kart«, kakor so domnevali, ampak da je imel po zaslugi Penkovskega v rokah dokaj zanesljive podatke o razmestitvi, številu ln moči sovjetskih Izstrelkov. Nekateri celo trdijo, da je na vrhuncu kubanske krize Kenne-dy zahteval dodatno poročilo od Penkovskega. Ker se Je zelo mudilo, ta baje ni mogel poslati poročila po posebnih, zanesljivih kanalih, ampak ga Je moral poslati #naravnost» To ga je pokopalo. Toda z druge strani je znano, da so več mesecev pred kubansko krizo Penkovski In njegovi zahodni gospodarji vedeli, da ga sovjetska protiobveščevalna služba budno nadzoruje. Potemtakem ni mogel ne dobiti ne poslati verodostojnih podatkov, od katerih naj bi bil odv.sen izhod ene izmed najnevarnejših »konfrontacij« med Vzhodom in Zahodom. Takih dvoumnosti je precej ln «človek na ulici« ne ve, kaj naj si o vsem tem misli. Težko je ugotavljati, kaj je res in kaj ni res, ker so »Listine Penkovskega« očitno napisane iz propagandnih, antisovjetskih razlogov in so gotovo temeljito »očl-ščene«, da ne bi širša Javnost zve- dela. kar ameriška in britanska obveščevalna služba nočeta, da bi zvedela. Vsa polemika, ves krik in vik zaradi omenjene knjige je bolj pomemben zato, ker «Listine» vnašajo v politični ln propagandni dvoboj med Vzhodom ln Zahodom nov element: spomine ali «listine» vohunov, primemo »osnažene« in «zasoljene». Malo pred izidom »Listin Penkovskega« je izšla v Londonu v prevodu iz sovjetskega originala tudi druga knjiga z zanimivim naslovom «Vohun: Dvajset let tajne službe. Spomini Gordona Lonsdala « Kdo je Gordon Lonsdale? Gordona Lonsdala so »nekega sivega jutra« maja 1964 zamenjali Britanci na mejnem prehodu v Berlinu za svojega vohuna, posrednika Penkovskega, Grevilla Wyn-na. Do zamenjave je prišlo po dolgih, zapletenih in skrivnostnih pogajanjih, na katerih Britanci — vsaj uradno — niso hoteli priznati, da Je Greville Wynne njihov vohun ali da Je sploh vohun. Uradno je bil Wynne žrtev sovjetskih intrig. Britance pa Je skelelo, da so morali zamenjati »lažjo ribo« za dosti «težjo ribo«.. V tem primeru je bil «težja riba« Gordon Lonsdale alias Konon Trofimovlč Molodi. Pri tej zamenjavi je igral pomembno vlogo ameriški odvetnik James B. Dono-van, ki je že prej posredoval pri zamenjavi enega najpomembnejših sovjetskih vohunov na zahodu Abela za sestreljenega ameriškega pilota izvidniškega letala U2 Ga-ryja Povversa. 2e Lonsdalova osebnost je sporna. Na Zahodu trdijo, da ni res, da bi se bil rodil kot Gordon Arthur Lonsdale v Ontariu v Kanadi leta 1924, da bi bil leta 1932 odpotoval iz Kanade s svojo finsko materjo in očimom na Finsko, da bi bil dospel na Poljsko v Lwow, da bi se bil pozneje pridružil polj skemu odporniškemu gibanju In podobno. Skratka, da Gordon Lonsdale ni bil nikoli Gordon Lonsdale. ampak čistokrvni Rus Konon Trofimovlč Molodi. Toda to ni tako zanimivo, kakor pisanje tega vohuna, nekdanjega pomočnika polkovnika Abela v ZDA, o razmerah na zahodu, predvsem o odnosih v krogih zahodnih obveščevalnih služb. Očitno je, pravijo zahodni komentatorji, da bi Lonsdale (oziroma tisti, ki so pri njegovih spominih botrovali) rad diskreditiral zahodne obveščevalne službe in zasejal razdor med Američani ir Britanci. Britanci in Nemci, Nemci ln Američani itd. Lonsdale zaničljivo piše o ameriški FBI (zvezni preiskovalni urad). Trdi, da sicer zna preganjati gangsterje ln tihotapce alkohola, da pa je brez moči, kadar se znajde pred dobro organizirano vohunsko mrežo. Tudi britanska obveščevalna n! dosti boljša. «Nikakor ni prvovrstna policijska organizacija in ni kos dobro izurjenemu in izkušenemu obveščevalnemu oficirju, ki ga navdihuje ljubezen do načel in domovine« In vendar je dejstvo, da Je britanska obveščevalna služba Lonsdala ujela. Toda to se ne bi zgodilo — trdi Lonsdale — ko ne bi bil izdan. Poleg knjige ameriških razmer je v knjigi tudi mnogo trditev,o korupciji v vrstah britanske policije, o neobjektivnosti britanskih so dlšč, o pomanjkljivostih britanskega kazenskega sistema in o položaju Britanije v svetu, ki je prav malenkosten v primerjavi z vplivom dveh velikanov — ZSSR ln ZDA. Na to knjigo je odgovorila ame riška (in verjetno tudi britanska) stran z objavo »Listin Penkovskega«, ki naj bi diskreditirale sovjet sko vodstvo in sovjetski sistem. Toda najbolj zanimivo v Lonscia-lovl knjigi je to, da vsebuje precej podatkov o Izdajalcih na zahodu, ki vohunijo za Sovjetsko zvezo. In to o ljudeh, ki delajo v zahodnih obveščevalnih službah Nekateri podatki o domnevnih izdajalcih so baje dovolj podrobni, da bi jih bilo mogoče na osnovi teh podatkov identificirati, medtem ko so podatki o drugih bolj megleni. To je seveda precej presenetilo zahodne kroge, ki si to razlagajo na razne načine. Nekateri menijo, da so ti podatki zato vneseni v spomine, da bi bili «poplačani stari računi« z dvojnimi agenti, to je s takimi ljudmi, ki so delali za obe strani in zdaj niso več koristni ne potrebni. Drugi si spet razlagajo te podatke tako, da je namen knjige zmesti zahodne obveščevalne službe, ki bodo morale vsako zadevo posebej preiskati. Tretji spet menijo, da so ti podatki namenjeni zahodni javnosti, ki bo ob njih pomislila, da utegne biti nekaj vendarle res Skratka: sejati razdor v nasprotnikovih vrstah. Toda to so zgojj domneve. Dejstvo je, da smo na pragu nove »literarne« dejavnosti, ko vohuni pišejo svoje spomine. Spomini vohunov in obveščevalcev niso nič novega. Toda v preteklosti so pisali spomine, ko so bili že upokojeni (če so učakali tako visoko starost). Navadno so tl spomini Izšli davno po dogodkih 'n niso neposredno vplivali na trenutno dogajanje. Predvsem pa so jih pisali vohuni sami. Zdaj vse kaže, da jih pišejo obveščevalne službe — ali če že ne naravnost pišejo, vsaj dosti prispevajo pri pisanju — s popolnoma določenim namenom: politično diskreditirati nasprotno stran. In kakor v vojni, tako je tudi v tem primeru verjetno prva žrtev — resnica. Težko Je reči, da bo takšna literatura prispevala k zboljšanju odnosov med vzhodom in zahodom. Preveč je enostranska in sovražna, Jutri premiera v Slovenskem gledališču da bi lahko blagodejno vplivala na te odnose. Marsikaj se Je že spremenilo v svetu mednarodne špijonaže. Danes obletavajo svet «vohunski» sateliti. Ce so ameriški astronavti povedali, da so s prostim očesom videli brazde, ki jih puščajo za seboj ladje na svetovnih oceanih, koliko lahko zabeležijo fotografske kamere v satelitih! Morda je bolje, da nasprotniki vedo drug o drugem člmveč, da se ne bi spozabili in storili kakega nepremišljenega koraka, ki bi pahnil svet v prepad. Morda Je bolje zamenjavati vohune kot jih streljati. Morda jih Je celo bolje odlikovati, kakor sta bila odlikovana polkovnik Abel v Sovjetski zvezi in sestreljeni pilot Gary Powers v ZDA. Toda nikakor ni bolje pisati »spominov«, katerih glavni cilj je čimbolj oblatiti nasprotno stran, da ne bi morda kdo pomislil, da se pri teh rečeh metode in sredstva nikjer v svetu bistveno ne razlikujejo. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SOBOTO V ŠPANIJI, VČERAJ NA PORTUGALSKEM Ansambel Slovenskega gledališča v Trstu se bo jutri predstavil z novo premiero «Marie-Octobre» treh francoskih avtorjev. Delo se to pot prvič izvaja v slovenščini in tudi prvič v Italiji sploh. Kot gostja nastopi Štefka Drolčeva, med moškimi igralci pa Laol Cigoj iz Kranja Pri Je trčenju dveh bilo ubitih 22 vlakov oseb v Nesreča se je dogodila približno 20 km od Lizbone - Število ubitih pri sobotni nesreči v Španiji pa je naraslo na 30 LISBONA, 20. — V bližini kraja Sintra, približno 20 km od Llsbo-ne, je prišlo do trčenja dveh vlakov. Pri nesreči je bilo večje število mrtvih ln ranjenih. Najprej se je omenjalo število 16, kmalu nato pa že 22. Do nesreče je prišlo ob 18,21 (po ital. času). Tovorni vlak je baje stal, ko se je vanj zaletel osebni vlak. To je že druga hujša železniška nesreča na Pirenejskem polotoku v zadnjih treh dneh. V soboto se je ekspresni vlak Pariz-Lisbona zaletel v tovorni vlak na španskem ozemlju, približno 80 km od portugalske meje. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 30 oseb, ranjenih pa je bilo 79. LAHORE (Pakistan), 20. Včeraj se je med filmsko predstavo podr’a i galerDa v kinu »Ritz« v Lahoreju. šesf oseb je bilo ubitih in 50 ranjenih. KARAČI, 20. — Ugledni predstavnik Rdečega križa je sporočil, da je bilo žrtev ciklona v Vzhodnem Pakistanu znatno manj, kot se je najprej govorilo, ko so namreč navajali število 25.000. Mrtvih je največ tisoč oseb, 35.000 do 50.'/J0 pa jih potrebuje takojšnjo pomoč. Neki predstavnik sindikata ribičev pa je dejal, da je bilo na ,.‘*5 ladjah okrog 3500 ribičev na morju | v Bengalskem zalivu in bojijo se, da jih je najmanj 3000 mrtvih. Uničenih ali poškodovanih je 25 odstotkov pridelkov. Po neki poznejši vesti je zahte-1 električnih gospodinjskih aparatov, vala nesreča na Portugalskem 21 mrtvih in prav toliko ranjenih, od katerih pa je stanje treh zelo kritično. Preiskava še ni dognala vzroka nesreče; mogoče je bila okvara na kretnicah. Trčenje je bilo zelo močno; lokomotiva in prvi trije vagoni so popolnoma razbiti. Srednje ugodne snežne razmere RIM, 20. — V zimsko športnih centrih so dopoldne ob 9. uri zabeležili: Sestriere: gosta megla, temperatura — 4, snega 70 cm. Cervinia: jasno, —6, 120 cm, malo vetra. Bondone: oblačno, — 1, 30-100 cm. Madonna di Campiglio: oblačno, — 1, 80 cm. Cortlna d’Ampezzo: oblačno, — 2, 30-80 cm Skoraj nikjer v Evropi ni posebnega mraza, razen na Švedskem, od koder javljajo, da je bilo zjutraj ob 7. uri v Stockholmu —16; v Moskvi je bilo — 3. radijskih aparatov in televizorjev. Obetajoča bodočnost ACQUI TERME, 20. - Za nekaj sto milijonov škode je povzročil požar, ki je ponoči zajel skladišča tovarne bratov Tacchella. Razen strojev je uničenih tudi na tisoče iiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHii 111111111111111 hii mil iiiiiiiii luni m m iiiiiiiiiiHiiiiii m n iiiiiiniiiiininn,,|,|,m Mnogo smrtnih žrtev prometnih nesreč BERGAMO, 20. — Na periferiji Bergama se je neki avto zaletol v obcestni spomenik ter se ustavil pri zidu za spomenikom. Prihiteti so morali gasilci, da so pomagali spraviti iz razbitin osebe v avtomobilu, ki so bile tedaj še žive. Toda že med prevozom v bolni 5ni- čin Hanu sta bila včeraj težko poškodovana dva grška državljana, ki sta bila pripeljana v bolnico v Vranju. V avtomobil grških dri žavljanov se je zaletel na spolzki cesti drugi avtomobil, ki je vozil za njim Na istem mestu se Je malo kasneje tovorni avtomobil beo- co je umrl 61-letni Giacomo Vagini, I grajskega transportnega podjetja zaletel v vojaški avtomobil, ki je malo pred tem udaril ob ograjo viadukta in se zaustavil. Pri trčenju je prednji del tovornega avtomobila zdrsnil prek ograje. Vozilo se je držalo na cestišču samo pod težo prikolice. Ljudskih žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda velika. Zaradi razčiščevalnih del so morali cestni promet usmeriti na staro cesto. ki je menda vozil, ter prav tako zakonca Brambilla, stara 48 in 44 let. V bolnišnici pa je močno ranjen 10-letni sin Sergio Brambilla. BENETKE, 20. — Neka «giuli=it-ta» je privozila s stranske poti na pokrajinsko cesto Caltana-Benetke. Pri tem pa je zavozila med neki tovornjak in njegovo prikolico. Veliko vozilo jo je zmečkalo. Iz uničenega avtomobila so potegnili trupli 58-letnega vozača ter neke 52-letne ženske, medtem ko so dve drugi ženski, stari 52 in 50 let, prepeljali v bolnišnico v Mirano. Tukaj pa je kmalu nato starejša ženska umrla, medtem ko se bo morala druga zdraviti 30 dni. NOCERA INFERIORE, 20. — Na periferiji Paganija se je preteklo noč neki avto, ki ga je vozil neki podčastnik, zaletel v «1100», ki je privozil iz Salerna v smeri proti Neaplju. V avtomobilu sta bila poleg podčastnika še dva zakonca, ki sta se pr: trčenju ubila. Stanje podčastnika, ki so ga prepeljali v ool-nišnlco, se je davi spet poslabšalo. (Poginil Je tudi njegov pes, ki je bil z njim v avtu.) Potniki v «1100» so ostali nepoškodovani. ŽENEVA, 20. — Neki italijanski delavec je vozil avto na cesti od Zuericha proti Winterthuru V avtu je bila še žena In dva otroka, stara 15 in 11 let, brat in neki 37-letm prijatelj. Zaradi ledu na ce ri je avto zaneslo in je trčil v drugi avtomobil, nakar ga je s ceste zagnalo v kanal ob cesti. Ženo in mlajšega sina je vrglo iz avtomobila na neki travnik, medtem ko so reševalci od ostalih štirih izvlekli iz razbitega avta starejšega sina ln omenjenega prijatelja že v zadnjih trenutkih življenja; ostala dva sta v bolnišnici. BEOGRAD, 21. — V prometni ne-i sreči na cesti Niš-Skopje pri Vladi- bakarskega bazena Z gradnjo bakarskega bazena sč bo reška luka močno povečala, že sedaj vlada v svetu zanimanje za prihodnost bodočih pristaniških kapacitet. Tako se sovjetski brodarji zelo zanimajo za gradnjo bakarskt.-ga bazena reške luke, ki bo specializirana za prekladanje razsutega tovora. Največje zanimanje za bakarski bazen pa je pokazal brodar Lemos, ki želi z rokom, ki je določen za dograditev bakarske luke. uskladiti gradnjo svojih ladij. Tudi posiOv-ni svet Evrope veliko pričakuje od te specializirane luke. Po svetu o tem več govorijo kot doma. tit posebej bodo to luko, ki bo preklada nje razsutega tovora petkrat pospešila, uporabljali Avstrijci in oeho-slovaki. Dela v Bakru normaino napredujejo. Prvo ladjo s tovorom železne iude pričakujejo v bakar-skem zalivu sredi prihodnjega leta. Omenili so tudi možnost za zgraditev peletarne v bližini bakarske-ga luškega bazena. Ta novi obrat za pripravljalno proizvodnjo jekla bi bil zelo ekonomičen. Po kalkulacijah bi dal 9 milijonov dolarjev čistega dohodka na leto. Po svetu je že zelo popularna gradnja teh naprav. ZDA in Kanada na primer gradijo peletarne za proizvodnjo okrog 100 milijonov peletov. Proizvodnja jekla na podlagi peletov bi veljala na primer v železarni Sisak 30 dinarjev kilogram manj, kot pa proizvodnja na sedanji klasični način. Ekonomičnost meji na večji koncentraciji železa v rudi, razen tega pa je mogoče uporabljati tudi slabši koks, ki bi bil za približno 20% cenejši. Tudi za te naprave se zanimata Češkoslovaška in Avstrija, že zdaj so naročila za- proizvodnjo približno 2 milijona ton na leto. Avstrija je pripravljena dobaviti naprave. Takšno peletarno gradijo v brazilski luki, iz katere- bodo vozili v Baker železno rudo. češkoslovaška bi verjetno naše naprave oskrbovala s koksom, s čimer bi dosegli dvojno korist. Vagoni namreč, ki bi iz bakarske luke odpeljali železno rudo, bi se vračali polni, pa tudi ladje bi lahko ob povratku iz bakarske luke marsikaj odpeljale v Brazilijo. Je tudi ideja, da bi do Madžarske zgradili naftovod. Po tej ideji bi naftovod v prvi fazi zgradili samo do Siska, računi pa kažejo, da bi bili gradbeni stroški že v dveh letih povrnjeni. Z dograditvijo tega naftovoda oi se skupni letni promet reške luke povečal na približno 30 milijonov ton. Več kot polovica prometa bi odpadla na tekoče tovore. Ce bi se ta predlog uresničil, potem bi Reka v luškem prometu posekala Genovo. Unlitfc vv qlprlnli&be glrtolSu ^ b lili triA tv n Palčičeve voščilnice Poleg Spacalovih in drugih voščilnic ima Tržaška knjigarna v prodaji tudi prav lepe voščilnice Klavdija Palčiča v svilotisku v treh barvah. Miško Kranjec dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti Na, izredni skupščini Srbske a-kademije znanosti in umetnosti so izvolili 22 novih dopisnih članov te kulturne institucije. Med izvoljenimi je tudi književnik in akademik Miško Kranjec. Nova vloga gledališča «La Fenice v Benetkah BENETKE, 20. — Beneško gledališče «La Fenice« bo postalo nekako pokroviteljsko gledališče za vsa gledališča beneških dežel: s svojim orkestrom, baletom in s svojimi strokovnjaki bo sodelovalo pri opernih prireditvah in simfoničnih koncertih v gledališčih Trenta, Vicenze, Padove, Ro-viga, Bassano del Grappa in vidne. Druga mesta so sporočila, da se pridružujejo tej pobudi. U-pravni in umetniški ravnatelji so se v Benetkah sestali z županom ing. Favarettom Fisca ter določili način tega sodelovanja. Svoje sodelovanje bodo nudili prof. Luigi Ammanati, superintendant gledališča «La Fenice», glasbenik Mario Labrocca, umetnostni ravnatelj, ter Andrea Mascagni, ravnatelj koncertnega društva «Haydn» iz Trenta in Bočna. Louis Huot: Puške za' Tita Pričevanjem tujcev o jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi se pridružuje tudi pričevanje ameriškega novinarja Louisa Huota, med vojno ameriškega majorja, v knjigi Puške za Tita. To knjigo, ki je nastala že med vojno, smo dvajset let pozneje dobili tudi v slovenščini (Zavod Borec, prevod Jože Rankel). Prav zaradi odnosa tujcev do Jugoslavije in njene .....................■■■»■Ulil.Illllllll.... Pri RAI spremembe na vodilnih mestih Stavros Niarhos, grški milijarder, lastnik ladij, in Charlotte, hčerka avtomobilskega tovarnarja Henryja Forda II, že spadata skupaj po — denarju; po letih pa bolj tako tako... ona jih ima 24 on pa 57. Sicer so tudi taki zakoni lahko srečni. (Mladoporočenca uživata medene tedne v St. Moritzu, v Švici, od koder je slika) RIM, 20. t£&dke$anaSn]im dnem so v RAI nastale sledeče spremembe v vq(jjif&u: Giulio Razzi postane z višji central- ni direktor' neposredni sodelavec delegiranega administratorja, generalnega ravnatelja ter namestnika generalnega ravnatelja. Za centralnega ravnatelja radiofonskih programov je imenovan dr. Leone Piccioni. s katerim bo sodeloval dr. Giuseppe Antonelli, ki bo postal namestnik centralnega direktorja: Dr. Luigi Beretta je imenovan za centralnega direktorja televizijskih programov, dr. Pieremilio Gennerini pa je v okviru centralnega ravnateljstva za televizijske programe imenovan za direktorja prireditev s stopnjo namestnika centralnega direktorja. Centralno ravnateljstvo časnikarske službe je poverjeno dr. An nihalu Maiiusardiju s stopnjo cen tratnega sodirektorja. Centralne mu sodiretorju dr. Massimu Ren dini je poverjena naloga, preučiti probleme glede uvedbe barvne televizije v Italiji; on potemta-. kem zapušča ravnateljstvo radiofonskih programov. Dr Giacomo Deuringer je imenovan za ravnatelja rimskega centra za proizvodnjo TV. Odv. Giulio Patrizi je imenovan za ravnatelja službe za angažmaje. «Bcstsellerji» prejšnjega tedna Navajamo naslove knjig, ki so bile v preteklem tednu najbolj prodane. Podatki so zbrani v knjigarnah večjih italijanskih mest. V oklepaju je poleg imena založbe navedeno število mesta, na katerem je bila knjiga v prejšnjem tednu. 1. Calvino: «Le cosmicomiche» (Einaudi, 1); 2. Barzini: «Gli ita-lianbt (Mondadori, 2); 3 Schuieit-zer: «'La mia vita» (Ed. Di Comu-•nitd); 4. Gilot: «Vita con Picassov (Garzanti, 3); 5 Hart: «L’antichis-simo mondo di B. C.» (Mondadori, 6); 6. Golon: «Angelica si ri-bella» (Garzanti); 7. Pasolini: «Al\ dagli occhi azzurriv (Garzanti, 5); 8. Montanelll-Gervaso: «L’I-talia dei secoli bui» (Rizzoli, 4); 9. IVallace: «Le sirene« (Rlzzoli); 10. Brecht: ((Teatrov (Einaudi). Brigitte Bardot v New Vorku na premieri filma«Viva Maria« V Neto Yorku je bil tak naval pred nekim kinematografom na Times Square, da so policaji, ki jih ni bilo posebno dosti, komaj omogočili igralki Brigitte Bardot prehod od avtomobila do dvorane. Igralka je prišla na premiero filma «Viva Mariav, ki ga je pred nedavnim snemala v Mehiki. V gneči je baje počila žarnica nekega flasha in igralko naj bi bil ranil v oko drobec stekla. Sicer je bilo takoj javljeno, da ni nič hudega, toda iz neke poznejše izjave igralke same je razvidno, da sploh ni šlo za nikake drobce stekla. Mednarodni natečaj Scale za simfonično skladbo Milanska občina ter avtonomna gledališka ustanova «Scala» razpisujeta četrti mednarodni natečaj (mesto Milanu za simfonično skladbo. Natečaja se lahko udeležijo glasbeniki katetra- -koli držav«. Vsak udeleženec lahko tekmuje z enim samim delom, ki; še ni bilo izdano, še nikoli javno izvajano in niti deloma registrirano ali prenašano po radiu. Skladba bo lahko dolga od 15 do 45 minut. Struktura skladbe ni predpisana, vendar mora biti taka, da jo lahko izvaja na vaden orkester; lahko je vključe no sodelovanje zbora, solistov oj recitatorjev. Skladbe morajo pri speti v milansko uScalov do 30 septembra 1966. Natečaj razpo laga z nagrado 3 milijonov lir Razen tega bo nagrajena skladba izvajana v Scali. borbe je zanimiva tudi za naše bralce in je prav, da jo je založba Borec uvrstila v svoj program. Huot se je kot oficir nahajal najprej v severni Afriki, nato pa v južni Italiji, kjer je imel nalogo organizirati pomoč jugoslovanskim partizanom. Medtem ko je bila pomoč iz severne Afrike bolj simbolična, je pomoč po kapitulaciji Italije dobila konkretne oblike. Po zaslugi Louisa Huota, ki je v začetku organiziral pomot, je postala ta pomoč tudi koristna in vedno uspešnejša. Posebno še, ko so po kapitulaciji fašizma jugoslovanske partizanske sile obdržale v svojih rokah otok Vis, do katerega so bile usmerjene prve zavezniške pošiljke orožja, sanitetnega materiala in druge o-preme. Seveda je bilo za začetek funkcioniranja pomoči potrebnih precej naporov, precej konferenc, prepričevanja, preslepitev in tudi organizacijske spretnosti naklonjenih oseb, čeprav so pri vsem tem tudi partizanski predstavniki v Italiji doprinesli ogromen delež. O vsem tem, o dogajanjih konec leta 1943 v južni Italiji in na morju med Italijo in Dalmacijo in o pomoči naši borbi, govori Huotova knjiga. Pripoveduje sicer sem pa tja nekoliko romantično zanesenjaško, marsikdaj precej netočno, včasih ob popolnem ne poznavanju jugoslovanskih razmer, toda odkrito, pošteno in Z najboljšimi nameni. Treba je vedeti, da je bila napisana leta 1944, da je izšla v Angliji in da je imela predvsem namen opozoriti na velike napore jugoslovanskih partizanov, na njihovo borbo in na nujnost zavezniške pomoči jugoslovanskim borcem za svobodo. Te svoje osnovne naloge je knjiga kljub raznim spodrsljajem prav gotovo izpolnila. In če jo prebiramo, ji tudi ne moremo odreči pomena. Ne samo zaradi propagandnega učinka, ne samo zaradi poštenega odnosa zavezniškega o-ficirja do borbe naših narodov, ki ni bila takrat niti dovolj znana niti pravilno ocenjena, temveč tudi zaradi zanimivega pisanja. Tako nam tudi še danes knjiga pripoveduje z vidika ameriškega oficirja še toliko bolj zanimiva dogajanja na drugi strani Jadrana. Ce pri tem ujpoštevamo še osebne zasluge pisca knjige za čim uspešnejšo pomoč, moramo biti hvaležni avtorju za vse njegovo prizadevanje. In zato je prav, da smo se mu oddolžili vsaj s prevodom njegove knjige. Prebiranja Huotove knjige ne bo nikomur žal, saj je zanimivo in napeto pripovedovana pa tudi vsebinsko zanimiva. Skoda le, da smo jo dobili tako pozno po ozidu originala. Sl. Ru. • • * Violinist Dejan Bravničar, ki je s prof. Marijanom Lipovškom prejšnji teden absolviral z velikim uspehom vrsto koncertov na Hrvaškem, je odpotoval na koncertno turnejo na Poljsko, kjer bo imel koncerte v spremljavi s klavirjem in orkestrom. KJE BOMO SILVESTROVALI? Hotel LEV LEV Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselu m prijetno suvesiro vanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555 V gostilni «PRI GROJNh Gorica — boste lepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi. Gostinsko podjetje «GALEB» KOPEK vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA «RIBA»-Rezervacije se prt,(lajajo od 15-t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra - GALEB tel 21605; RIBA tel 21182 Hotel «ILIRI JA Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih iz delkih - Cena Lit. 3.000 - Pred naročila do 20 decembra pri Sefu strežke odnosno v recepciji hotela V hotelu {ADRIA* Ankaran (San Nicolč) - Bogat menu — Igra znani orkester — Pravočasno rezervirajte na tel 74112 - Hotel je ogrevan. Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100 vabi na prijetno m veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba jn ples damska restavracija* Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel 68 Hotel «JAV0RNIKj> Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo ln plesom - Rezervacije tel. 84. Hotel {TRIGLAV} Koper prire- ja veliko silvestrovanj v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-~ Igrajo trije priznani orkestri — Cena silvestrovskega 5ncai£Uja 1 rezervacijo je 4.000,- do 4.5U0,— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav /2 v recepciji hotela Giusterna od 15. t. m. dalje. Hotel {MANTOVA} Vrhnika priredi veselo silvestrovanje s sil-vestrovsko večerjo. Igral bo pri-PleanJ orkester TONE STA-NOVNIK — Priporočamo rezervacije. Hotel {TRIGLAV} Sežana priredi tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko večerjo — Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija. PARK hotel - Gorica, Nova Gorica priredi veliko silvestrovanj v vseh prostorih - Silvestrovski menil din 6 000.—, kavarna din 2.000.— Pohitite z rezervacijami, ki Jih spre lema recepcija hotela, tel. 2)442 - 21462 Hotel {Sabotin} Gorica, N Gorica (Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB Hotel {BELLEVUE} Ljubljana vabi na prijetno silvestrovanje, Kj bo v vseh prostorih hotela Bogat silvestrovski menu. Zabavala vas bosta dva priznana ansambla Upoštevajo se vplačane rezervacije. Restavracija {URŠKA* Ljubljana Privoz St. 11, tel. 22260 priredi veliko silvestrovanje — bogat silvestrovski menu — igra priznani orkester «RONY» — Rezervacije sprejemamo do 25. t. m. Hotel {SLON} Ljubljana prireja veselo silvestrovanje v vseh prostorih hotela — Prijetno vas bodo zabavali štirje plesni ansambli BAR - KAVARNA - SilvestrovsKl menu — Sprejemamo rezervacije- {MARINELLA} Trst Miramarski drevored št. 323, tel. 36366. V prijetnem razpoloženju boste priča-kali novo leto. Bogat silvestrovski menu. Igra »CAROSEL QUARTET»-Priporočamo pravočasne rezervacije. P. z. «J. Gallus* — Trst 1*. d. »Vesna* — Križ . ...! Z3S BI Naša zborovsKa pesem! Slovenski B. B. B. profesorja -- • l^r __ 1 • 1 X T 1 m T T 1 •• ________ ne bo nikoli zamrla Združeni mešani pevski zbori Združeni Nedeljska revija pevskih zbo-T°v naših prosvetnih društev, Včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo, je nudila še eno priložnost, da smo se lahko prepričali, kako je zborovsko petje priljub-‘leno med našim ljudstvom, Uvo-Tana Kulturnega doma je bila polno, Pa tudi ploskanje po vsaki Pesmi je pričalo o zadovoljstvu Poslušalcev. Nastopilo je 10 zbo-z°i>, od katerih 8 s Tržaškega in ‘,iz Goriške, skupno pa so nusto-Pdi najprej mešani in nato posebej še moški zbori, vseh izvajanih pesmi je bilo 25, vseh pev-®cw pa okrog 250, kar je za današ-razmere v našem Ijudsko-pro-®l,efnem življenju kar lepo število. Večino zborov, ki so nastopili na tokratni reviji, smo videli in •“šali tudi na skoraj vseh prejšnjih revijah, prvič po dolgih le-‘di odsotnosti pa sta se nam pred-‘iavila tudi dva nova. ali bolje, obnovljena zbora in sicer meša-ha zbora društev algo Gruden» iz Nabrežine in aSlavko Škamperle« od Sv. Ivana. Kakor smo veseli, ?.a se nekateri zbori redno pojav-yaio na takih revijskih nastopih •n kot jim gre za to vse priznanje in pohvala, tako smo prav ‘eh dveh obnovljenih zborov še Posebej veseli, saj nam nudita dokaz, da se da z dobro voljo, s požrtvovalnostjo in zavzetostjo, mar-Vkaj narediti tudi tam, kjer se ze zdelo, da so vsa prosvetna Prizadevanja obsojena na ne-hspeh. Kam lepšega dokaza, da m tako! Oba zbora sta se nam fredstavila številna, posebno no-hrežinski, saj je bil s svojimi 40 Pevci sploh najmočnejši med na-Ropajočimi, polna mladih in sve-Rn glasov, povrhu vsega pa še •oho dobro pripravljena, kot da ?} Pela že vsa ta leta brez pre-Ronka. Brez dvoma pripada ve-'*• zasluga za vse to obema Pevovodjema, Ambrozetu in mla-“ernu Sancinu, katerega smo do-* ej poznali le kot odličnega pev-ja> prav gotovo Pa je tudi res, “® bi brez požrtvovalnosti pev-ne bila mogoča tako zadovo-nva raven petja. r Ve je bil pojav teh dveh zbo-op najbolj sončna stran te reti v’ nas mot^a odsotrtost j.ekaterih drugih zborov, ki smo J‘h bili vedno vajeni videti na eznamu nastopajočih. Mislim ori tem na zbore «Briški grič» iz ‘Overjana, »Lipa« iz Bazovice ter a zbor iz Velikega Repna. V o-eravičiio njihove odsotnosti, ki ^■kakor ne pomeni, da ti zbori ^e delujejo, pa moram navesti, bil zbor iz Steverjana na e prej dogovorjenem gostovanju “ Jesenicah, da je zbor «Lipa» t. “v sedaj v nekaki prehodni ja-Pomlajevanja in zato brez red-(,’o vaj ter da ima zbor iz Veli-Repna prav sedaj toliko o-‘elih ali drugače odsotnih čla-t°v, da samostojno ni mogel nu-n,,kkti in da so zato nekateri njenim' ®!an’ nastopili med združe-t,rni pevci. Manjkala sta tudi u0ra iz Doberdoba in Standreža, j* Pu sta se komaj ustanovila in e nista pripravljena za javen “st op. «nf Pr‘kazano kvaliteto zborov Če 0 na splošno lahko zadovoljni, v Prav bi ne mogli reči, da se je nmogočem izboljšala od zad-S[0, revije. Vendar pa je res, da čg : 1 zborov tokrat ni bilo in da pr- so nekateri prišli mogoče v ‘rnerjavi z drugimi manj do iz-veJ-0’ je bilo to odvisno bolj od p cJe ali manjše številčnosti in pjj tudi od značaja izvajanih pes-• Pri vseh p a je bilo opaziti p za čistočo petja in težnjo čustveni interpretaciji. j),, eveda pa zopet ne bi bilo v “?’• ce ne bi iz splošne ravni iz-|c e(i oba zbora, ki sta se tako j Po uveljavila na mednarodnem (okovanja «Seghizzi» v Gorici, zbora uJacobus Gallusi) pod »pdstoom Ubalda Vrabca in pa jJosek-Kontovel« pod vodstv vrjOcija Ote. Oba sta predvaj ZgOottsko petje, ki prav nič *(. st°ja za petjem profesionah J"°n. ali pa jih še presega. z0pOt že rečeno, je vsak zbor re ni P° ‘jve pesmi proste izbi-stg . °rda bi za drugič kazalo po-re !ti glede izbire pesmi nek ate-pp P°0oje in omejitve, da bi bile ‘zen'x Po zahtevnosti bolj pr ““cene in da bi celoten pro-zam" Podil tudi kaj novega. Po-Hjp*ni zbori so zapeli nasled-Pesmi: ((Srečko Kosovel« iz ^oJni evovodkinja Pavla Kome-'n ti Adamičevd «Završki fant jen Vp-^edvedovo »Na stražiti; «Slo-*o p “ ,'z Boršta (pevovodja Sve-diCgQ‘č) - omčevo tiTeče mi vo-htt o« in Bučarjeve «Dečva pa v tip ('< «Ifio Gruden« iz Nabre-Zpj. t pevovodja Frmlnij Ambro-r0:/_ t'rabčevo i-.ega niti tn na-tiiii -° fr-* troska . »Valentin Vod-Qt ,lz Doline 'pevovodja Ignacij • '■ Otovo «Temna noča in (iob- {•’*Vo ,( ki je mahala z zastavami miru in z robčki, prepojenimi s solzami veselja, puška prinesla svojo pesem smrti«. Nato pevea govorita o tem, da sta oba «Janeza sveta« zapustila zemeljsko življenje v razdalji le nekaj mesecev, «da bi odšla delat družbo Bogu«. Ce sta Janez Krstnik in Janez Evangelist prinesla svetu nauk, sta sedanja dva Janeza (papež Roncalli in John Kennedy) prišla na svet, da bi prinesla svetu ((kraljestvo miru in dobrote«. Pevca — guslarja s Sicilije Antonio Turchetti in Leonardo Strano sta s svojo zgodbo nastopala predvsem v predmestjih med pristaniščniki, obrtniki, delavci, kot tud; med kmeti in pastirji na podeželju. V mestih so se skupine zbirale in ju je občinstvo poslušalo in jima odobravalo. Zgodba «o dveh Janezih« pa se je rodila v nekem preprostem majhnem lokalu v središču Taormine, svetoval, da bi zbirko del za otroke obogatilo še s «Pričami iz davnine» Ivane Brlič-Mažuranič. Pet dni po objavi članka me je založniško podjetje C. E. Marzocco zaprosilo, naj bi mu poslal rokopis. V tem je ves čudež! Zamisel o prevodu «Alamuta», ki ga je bil dr. Vladimir Bartol napisal po dvajsetletnem študiju iranske zgodovine XI. stoletja, mi je prišla šele januarja l. 1964, ko mi je dr. C. M., docent za germanistiko na univerzi v Turinu in avtor pomembnega zgodovinskega dela o polomu avstro-ogrske monarhije, pisal, da je bil v «Meridiano di Roman prečrtal moj članek o Alamutu, kot tudi. da je v knjigami Borsati našel «Visoško kro-niko» («Cronaca di Visoko«) Ivana Tavčarja, ki da mu je izredno ugajala. In v kolikor je tedaj začel sodelovati pri nekem novem založniškem podjetju, ki je bilo ustanovljeno v Milanu, se je dr. C. M. odločil, da bo objavil ves Tavčarjev roman, katerega izredno ugodno oceno je bil Silvio Benco objavil v časopisu «Piccolo di Trie-sten; temu bi zatem sledili «Ala-muU, «Nečista kriv Borisava Stankoviča in nekateri drugi moji prevodi. Bilo je v lepem mesecu maju, ko mi je dr. C. M. nenadoma sporočil, da je založniško podjetje S.... umrlo še preden se je rodilo. Ni moj namen, da bi danes tu spregovoril o esejih Božidarja Borka «Na razpotjih časa«, ki so ;ih objavila mariborska «Obzorjav, zahvaljujoč se njihovemu ravnatelju prof. Jožetu Košarju, vtem ko jim je bil uvod napisal dr. Bratko Kreft. Pač pa se bom ustavil vsaj pri Italu Svevu in Hermanu Wend-lu, ki sodi, kot pravilno ugotavlja Božidar Borko, med najbolj popularne nemške avtorje v Jugoslaviji. Esej o Svevu označuje metodo, ki ji slovenski kritik sledi: le-ta, poleg pisateljevih del, pozna tudi vse, kar so o njem bili zapisali drugi, s čimer skuša svoja mnenja obogatiti z drugimi. Borko opisuje usodo epskega pripovednika starega Trsta, čigar ime se je pod fašizmom komaj smelo imenovati. Borku je tudi znano, da je ti «Lettere italiane del nostro se-colov, ki so v Milanu izšle leto dni po Svevovi smrti, Camillo Pel-lizzi očital Italijanom, da so povsem ignorirali tržaškega pisatelja, ki sta se zanj že prej zanimala Francoza Valčry Lerbaud in Ben:a-min Crčmieui. Zadnji je o Svevo-vih romanih pisal v «Panorame de la Litterature italienne contemoo-rainev (l. 1928), vendar je tržaškega pripovednika odkril avtor romana «Ulisse» James )oyce, v Italiji pa je prvi, ki je S veva pri-poznal za avantgardista modernega romana, bil Engenio Montale. Potem, ko nam prikaže Svevovo biografijo, navaja Božidar Borko tudi njegovega prvega biografa Giu-lia Cesarija, sklicujoč se obenem na Silvia Benca, nakar se ustavlja pri značilnostih njegovih del «Una vita», «Senilita.», «Zeno Cosiniii. m končno, potem ko se je dotaknil še freudizma ter realistične interpretacije življenja od strani tržaškega meščanstva, slovenski kritik zaključuje s trditvijo, da je Italo Svevo z uspehom stopil v aeropag svetovne književnosti. O uvaževanem nemškem slavistu in iskrenem prijatelju jugoslovanskih narodov Hermanu ' \Vandlu, nekdanjemu sodelavcu «Pragcr Presseu in avtorju «Suedslavischen Silhouettenu ter drugih dragocenih publikacij, bom navedel samo na- \ slednji odstavek Božidarja Borka: «Delo, ki ga je bil v teku dveh desetletij opravil ta demokratični nemški pisatelj, da bi prikazal Jugoslovane. ni moglo preprečiti strahotnih udarcev, ki jih je v letih velike imperialistične vojne nacistični režim v imenu german-stva bil zadal jugoslovanskim narodom. Tem težja je. potemtakem, krivda tistih, ki so bili napadli naše narode, zakaj prav iz del Hermanna Wendla bi bili Nemci lahko spoznali resnični položaj zgodovinskega procesa na Balkanu; in tako poučeni, bi nikdar ne mogli storiti toliko strašnih napak, ki so omadeževale ugled nemškega ljudstva in njegove kulturen Julija l. 1938 sva se z Borkom našla na XII. zletu Sokolov v Pragi. Ker se ne morem še dalje zadržati pri njegovem prejšnjem delu, bom omenil samo še to. da tudi spomini s potovanj od Pariza do Prage, Carigrada in Črnega morja, kot tudi dela, posvečena češki kulturi in vprašanjem malih narodov, odkrivajo izredne vrednote odličnega slovenskega pisatelja Božidarja Borka. UMBERTO URBANI Bogat plen milanskih kara bi nj er jev MILAN, 20. — V velikih mestih in njihovih okolicah se laže razvija kriminal kot v manjših centrih, kajti nadzorstvo v tolikšnih metropolah ni lahko. Se ni dolgo tega, ko smo mogli v dnevnem tisku brati o »lovu« na skupino mladih kriminalcev, ki jih je vodila mlada ženska in ki jo je policija zajela šele po dolgem iskanju in zasedah, ki jih je postavljala na zelo obsežnem področju. Morda je to dalo idejo za pobudo, ki se je je lotilo milansko poveljstvo karabinjerjev v teh dneh. Polkovnik Della Chiesa, nekaj njegovih častnikov ter nad 300 karabinjerjev in podčastnikov je z 80 vozili napravilo na področju Brianze »veliki lov«, ki je trajal 48 ur Pri tej ((raciji« so karabinjerji aretirali 71 oseb. Na nad 53 od teh je bil že izdan zaporni nalog. V 18 primerih pa so razne kriminalce zalotili kar na delu. Ob tej raciji so prijavili sodišču kar 197 oseb zaradi kršitev vai^ nosrnih predpisov, 27 oseb pa so aretirali zaradi indicev) zločinskih dejanj odnosno kršitev zakonov Pri tej akciji so policijski organi odkrili in zaplenili štiri brzostrelke, dve «machine-pistol«, osem samokresov, trinajst ročnih bomb, tri puške, 1269 nabojev, 31 saržerjev za brzostrelke in dva kilograma razstreliva. H gornjemu plenu, za katerega lahko rečemo, da je zelo bogat, je treba dodati še to, da je karabinjerjem uspelo staknili 181 oseb, ki bi morale v zapor, ker niso plačale naloženih glob Obračun te res velike poli cijske akcije s tem še ni kon čan. Pri raznih pregledih doku mentov vozil, ki so jih ustavljali m cestah, so karabinjerji našli 45 ukradenih avtomobilov. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodna priložnosti za vse posredovalce. Nekdo vas bo povprašal za mnenje o osebi, ki jo dobro poznate. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pokazali boste izredno dinamičnost v vseh zadevah, kjer Je potrebna fantazija. Sprejeli boste koristen ukrep v prid družine. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Imeli boste nekaj dobrih zamisli, ki pa jim bodo mnogi nasprotovali. Bodite bolj velikodušni do drage o-sebe. RAK (od 22.6. do 20.7.) Se enkrat premislite, preden se lotita posla, ki ni najbolj gotov. Vse čustveno življenje se bo nemoteno razvijalo. LEV (od 217. do 22.8.) Potrebna vam je samo nekal vztrajnosti, pa boste dosegli nadvse dobre rezultate. Ce hočete živeti v miru, se ogiba ite vseh razgovorov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čakajo vas nove odgovornosti in naloge. Ne navdušujte se zlahka za vsako stvar. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10 ) Nasveti nekega sorodnika, bi vam pri delu utegnili zelo koristiti. Popustljivost je najboljše orožje proti ljubosumnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce se boste bolj oprli na svojo domišljijo, sl boste zagotovili presenetljive rezultate. Udeležili se boste prijetne intimne zabave. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovili si boste dokalšnje gmotne koristi, vendar se pazite pred tistimi, ki vam bodo to zavidali. Ne spuščajte se v čustvene pustolov- KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V rokah imate vse najboljše karte, uporabite jih pravočasno. Ne govorite vsem o svojih težkočah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlično vam bo uspelo uresničiti neko zamisel, ki se je že zdela neuporabna. Nenadoma bo prišlo v družini do precejšnjega spora. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Manjša napetost v delovnem kolektivu vam ne bo onemogočila, da bi danes sreča bila na vaši strani. Ugodni pogoji za dosego nekega čustvenega cilja Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ansambla Flecsus in Condor; .2.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mando-llnskl ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; i8.30 Violist Belli in violončelist Ven-dramelli; 18.50 Elektronske orgle; 19.00 Plošče; 19.30 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slov. dramatike; 22.00 Plešite z nami; 23.00 Nova glasba. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 14.05 Nino Rota v občinskem gledališču; 14.40 Istrski književniki. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkester; 11.40 Melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 ženski zbor; 14.00 Za mlade poslušalce; 14.15 Poje Nada Kneževlč; 15.00 Operni almanah; 15.45 Domače viže; 16.20 Pisatelj Solohov; 16.35 Mali umotvori; 17.00 Pevci; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Brum. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- T0REK, 21. DECEMBRA 1965 ni iz albuma; 9.45 Pesmi; 10.05 Verdi in Puccini; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Melodije; 11.45 Godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Veliki teleskopi; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 A. Obey: »Tre colpl di mezzanotte«; 22.25 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.35 Tenorist J. Byoerling; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zbori; 16.45 Ital. narodne pesmi; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Odkritja ceste sonca; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Sodobna zgodovina; 18.45 Bergove skladbe; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Milhaudove skladbe; 22.15 Iz druge svetovne vojne. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Ljudska pravljica; 9.55 Zabavni orkestri; 10.15 Solisti ljubljanske Opere; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš predno- sti!; 12.05 Violinist Y. Menuhin; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel L. Slaka; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Vasco Da Gama; 14.35 D. Serajnik; Ptice pozimi; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Ansambel F. Puharja in M. Rijavca; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Učiteljski pevski zbor; 20.20 Radijska igra — V. Majakovski: Stenica; 21.33 Plesni orkester; 22.15 Jug. glasba; 2305 Popevke. Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Polinezijske selitve; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «11 ratto delle zitelle«; 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 športne vesti; 22.30 TV zgodba: «Prijetno presenečenje«. Jug. televizija 18.25 Risanke; 18.45 Torkov večer; 19,00 Svet na zaslonu: Razorožitev; 19.50 Obzornik; 20.00 Večerna šola — humorist, oddaja; 21.00 Kriminalistični laboratorij — film; 21.30 Koncert ob dnevu JLA; 22.40 Zadnja poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.9, najnižja 8.5, ob 19. uri 9.6; zračni tlak 1018.3 pada, vlaga 95 odst., veter jugovzhodni k 3 km na uro, nebo oblačno, 0.4 mm dežja, •morje mirno, temperatura morja 11.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 21. decembra Tomaž Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 15.13 Jutri, SREDA, 22. decembra Demetrij S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občinski proračun za 1.1966 izkazuje nad 3 milijarde in pol primanjkljaja V prihodnjem letu bodo morali Tržačani plačati nad pol milijarde lir davkov več kot lani ■ Najetje 500 milijonov lir posojila za nakup zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj ■ Potrditev trošarinskih tarif Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za finance dr. Verza predložil svetovalcem v razpravo in odobritev proračun občine za leto 1966. Tudi proračun za prihodnje leto beleži zelo visok primanjkljaj, ki znaša 3 milijarde 658 155.888 lir. Splošni dohodki, predvideni v proračunu, znašajo 22 milijard 375 milijonov 270.000 lir; tem je treba dodati še 191.178.112 lir poslovnega ostanka na dan 31. decembra leta 1964; splošni izdatki pa znašajo 26 milijard 224.604.000 lir. Za kritje predvidenega primanjkljaja v višini 3 milijard 658.155.888 lir bo ob čina zaprosila nadzorno oblast. Proračun za prihodnje leto predvideva najetje posojila za skupno vsoto 1 milijarde 450.000.000 lir, kar znaša 50 milijonov lir posojil manj kot letos. Tudi za prihodnje leto bodo naj rečjo postavko v izdatkih predstavljali stroški za osebje in za pokojnine, ki bodo znašali skupno 8 milijard 913.148.000 lir, ali 528 milijonov več kot letos. Samo za plače 3031 uslužbencev bodo v letu 1966 dali 6 milijard 307.726.000 lir. Bre me skupnih stroškov za osebje in pokojnine znaša 93,4 odstotka od celotnih občinskih dejanskih dohod-kov brez prispevka za kritje primanjkljaja. To stanje se sicer po lagoma Izboljšuje, saj je omenjeno breme leta 1964 znašalo kar 106,2 odstotka, lani pa 95,8 odstotka. DejansKl redni dohodki pa se bodo v prihodnjem letu povečali skupno za 357.306.000 lir; davki, pristojbine in dodatni davki pa kar za 548 milijonov 27.000 lir, kar pomeni, da bodo Tržačani v prihodnjem letu plačali nad pol milijarde lir več davkov kot v letošnjem letu. Ob predložitvi je odbornik za finance dr. Verza obširno obrazložil proračun za prihodnje leto. V začetku svojega poročila je poudaril pozitivno dejstvo, da Je odboru uspelo predložiti proračun za leto 1966 skoraj v roku, ki ga predpisuje zakon, s čimer je bila izpolnjena obveznost, ki sl jo je odbor prevzel preteklo leto. Nadalje je odbornik poudaril, da proračun za leto 1966 sloni predvsem na upravni previdnosti, ker so bila vanj vključena samo tista predvidevanja, ki bodo v sedanjem položaju in v skladu s triletnim načrtom skoraj gotovo uresničena. Odbornik je nadalje dejal, da imamo pred seboj zelo tog proračun, ker so dohodki dosegli skoraj najvišjo možno raven v sedanjem gospodarskem položaju mesta. Sicer se sedanji proračun ne razlikuje mnogo od lanskega, ker je predvsem sestavljen v skladu z uresničevanjem večletnega načrta, po drugi strani pa, ker nadaljuje po poti nižanja primanjkljaja. Potem ko je obrazložil posamezne postavke dohodkov in izdatkov, Je dr. Verza ugotovil: dejanski dohodki ne zadostujejo za kritje dejanskih rednih in tekočih izrednih izdatkov, za kar je treba zaprositi za kritje primanjkljaja; v primerjavi z letom 1964 je bil primanjkljaj za prihodnje poslovno leto znižan za 778 milijonov 359.112 lir, v primerjavi s proračunom leta 1965 pa za 106966.112 lir; za kritje izrednih netekočih izdatkov bo občina potrebovala 1 milijardo 491.178.112 lir, kar je za 19,86 odstotka manj kot 1. 1964 in 8 odst. manj kot leta 1965; letošnji primanjkljaj znaša okrog 30 odst. rednih izdatkov in 44,7 odstotka rednih dohodkov, lanski pa je znašal 33 odst. odnosno 45 odst. Na osnovi teh ugotovitev je odbornik poudaril, da Je jasno razvidno izboljšanje proračuna, ki priča, kako je sedanji odbor deloval predvsem na tem, da zniža izdatke in zviša dohodke, in sicer z znižanjem stroškov in povečanjem davčnega pritiska. V sedanjem položaju, je dejal odbornik, je bila to edina možnost, da se ob pomanjkanju ustreznih zakonodajnih instrumentov prepreči, da bi se postavil v nevarnost obstoj krajevnih ustanov. Po prečitanju poročila odbornika za finance je župan sporočil, da se bo razprava o proračunu začela na prvi seji novega zasedanja občinskega sveta po novem letu. Nato so prišli na vrsto predlogi sklepov občinskega odbora Odbornik za javna dela Mocchi je predložil v odobritev sklep o najetju 500 milijonov lir posojila pri Blagajni za naložbe in posojila za nakup zemljišč in za razna javna dela na stavbiščih v okviru zakona štev. 167. Sklep je bil soglasno sprejet, ker so predstavniki vseh skupin izrazili, čeprav nekateri z določenimi pripombami, zadovoljstvo, da se vendar začnejo uresničevati ukrepi v okviru omenjenega zakona, ki bodo omogočili zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Odbornik je pojasnil, da bodo z omenjeno vsoto kupili in uredili stav-bišča na Rocolu ter pri Sv. Ani, kjer so se nekatere zadruge in Zavod za ljudske hiše že začeli pripravljati, da bodo zidali stanovanja. Polovico posojila bodo porabili za nakup stavbišč, polovico pa za njihovo ureditev in razne napeljave in priključke. Obširna razprava se Je razvila ob predložitvi sklepov o potrditvi trošarinskih tarif za prihodnje leto, dodatnih trošarinskih tarif in dodatnih pristojbin na hiše in stav-bišča. Odbornik za finance prof. Lonza je pri obrazložitvi zadevnih petih sklepov poudaril, da občinski odbor predlaga potrditev letošnjih tarif, tako da se za prihodnje leto ne bodo zvišale te davčne o-bremenitve. Pojasnil je tudi, da so trošarinske tarife na potrošnlo blago določene na osnovi cene, ki je v Trstu povprečno za 30 odstotkov nižja od dejanske prodajne cene. tako da je obremenitev manjša kot bi bila, če bi jo naložili na cene v veljavi. Tega mnenja pa niso bili komunistični svetovalci. Naprej Calabria in nato Tonel sta poudarila, da je treba za prihodnje leto računati predvsem na naraščanje gospodarske krize in da ni vseeno, če bodo za leto 1966 delavci in ostali usluž- : popravki, ki jih je odbor vnesel na osnovi predlogov nadzorne o-blasti. Ob koncu je župan dr. Pranzil voščil vsem svetovalcem, časnikarjem in občinstvu v dvorani vesele praznike in srečno novo leto. benci plačali prav toliko trošarine na potrošno blago, kot letos, ker je število brezposelnih naraslo, zmanjšal se ,je delovni umik in s tem tudi zaslužek. Zato so glasovali proti sklepom o trošarinski o-bremenitvi. Hkrati pa so komunisti glasovali za dodatni davek na hiše in stavbišča. Socialistični svetovalec Pittoni pa je dejal, da se tudi on strinja s kolegi, ki so zahtevali čimprejšnjo odobritev zakona o krajevnih financah. Toda večina, ki upravlja občino, je dejal Pittoni, mora napraviti svojo dolžnost, mora potrditi to, kar je bilo letos v veljavi, saj je bilo že zagotovljeno, da potrošniki ne bodo plačali višje trošarine. Enako stališče so v glavnem zavze'1 tudi ostali predstavniki strank levega cer.tra, ki so vsi glasovali za predložene sklepe. Desnica pa je glasovala proti vsem tem sklepom. Svetovalci so sinoči soglasno o-dobrili nov pravilnik o osebju občinskega trošarinskega oddelka s krajinski svet. * Govornika Dušan Hreščak in Paolo Šema med nedeljsko komemoracijo ...."""HI""""««......"lil.......................................I..min...........................mm RESNIČNI ROPAR IZ BOLNIŠNICE NA KVESTURO IN V ZAPOR 28. t.m. izredna seja pokrajinskega sveta 28. t .m. ob 18.30 bo izredna seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki je nedavno potrdil ostavko pokrajinskega odbora. Na dnevnem redu je izvoltev predsednika in odbornikov. Seji bo predsededoval najstarejši svetovalec misovec prof. Angiolillo. Napovedana seja je le formalnega značaja in se bo gotovo končala brez izvolitve novega presednika in novih odbornikov, kar bo dalo povod prefektu dr. Mazzi, da z odlokom razpusti pokrajinski svet. V NEDELJO POPOLDNE NA OPENSKEM STRELIŠČU Žalna spominska svečanost za Tomažičem in tovariši O junaški borbi petih mladih slovenskih fantov in pomenu njihove žrtve sta govorila Dušan Hreščak in prof. Paolo Šema ■ 1 . Modolo je kontno moral priznati da si je roparski napad izmislil S tem je naivno hotel prikriti dejstvo, da je denar članov društvene blagajne med letom zapravil . Tudi poškodbe na glavi in prsih si je povzročil sam 33-letni tesar Bruno Modolo iz Ul. Grandi 13 je včeraj, po dolgem zasliševanju na kvesturi, priznal da si je izmislil roparski napad, ker je med letom potrošil denar, ki so mu ga izročali člani društvene blagajne v gostilni Nadal. Nepošteni blagajnik je tri dni ležal na bolniški postelji in si zdravil udarce in rane, ki si jih je sam povzročil. V nedeljo so ga odslovili in komaj je zapustil bolnišnico, so ga prevzeli v varstvo agenti letečega oddelka policije ter ga po. spremili na kvesturo. Trajalo je precej časa, predan je Modolo prjr znal. Venomer je ponavljal, da ga je neznanec v stanovanju napadel ter pobral nekaj nad milijon in 400 tisoč lir. iToda neznanec je pravzaprav živel samo v Modolovi do-mišljii, ker v resničnosti neznanega roparja ni nikoli bilo. Policisti so se morali precej truditi. Modolo je vztrajal, od utrujenosti pa je potem klonil. Zašel je v protislovja in končno mu ni pre-ostajalo drugega, kot priznati. Vsak teden je 59 članov društvene blagajne izročalo Modolu denarne kvote. Ta je imel nalogo, da je denar spravljal in v zadnjih dneh, ko se je bližal čas in je bilo treba denar razdeliti članom, se je znašel v škipcih. Med letom je več. krat segel v blagajno in ker denarja ni bilo več si je izmislil rop. Prejšnji petek je počakal, da je šla žena po otroke v šolo, nato je nekajkrat z glavo udaril v steno in se potem še ranil v prsi. Hlinil je nato roparski napad, odprl vrata stanovanja in legel na mostovž, kjer sta ga našli stanovalki ter poklicali rešilni avto. Ostalo je znano. Modola so odpeljali v bolnišni co, policisti pa so začeli zasliševa ti ljudi v neposredni bližini stano vanja, toda niso našli nobenih ele mentov, ki bi Jim pomagali pri izsleditvi dozdevnega neznanega roparja. Policisti so zato preusmerili svoja poizvedovanja in počakali, da je Modolo okreval. Na podlagi zasliševanja so včeraj sestavili zapisnik, aretirali Modola zaradi izmišljenega roparskega napada in ga odpeljali v zapor. Zaključen kongres tržaške federacije KPI Predvčerajšnjim, v nedeljo 19. tm., se je zaključil 3. pokrajinski kongres Tržaške avtonomne federacije KPI Kongres, ki se je začel pretekli četrtek, je zaključil predstavnik vsedržavnega vodstva KPI posl. Alessandro Natta. Delegati so potem izvolili nov federalni komite in delegate za 11. kongres komunistične partije v Rimu. Novi federalni komite sestavljajo: Bacicchi Silvano, Burlo Giuseppe, Burlo Jole, Calabria Artu-ro, Campagna Ermenegildo, Catto-nar Neli, Colli Mario, Crevatin Lino, Cuffaro Antonino, Fontanot Gino, Furlan Dušan, Gerbec Gabrijela, Jurissevich Mario, Kapelj Anton, Lenti Arturo, Lovriha Dušan, Lunardelli Walter, Mara-schiello Gino, Millo Gastone, Pe-rini Sergio, Raseni Andrea, Ron-celli Luciano, Rossetti Giorgio, Šema Paolo, šiškovič Karel, Tonei Claudio, Tosolini Silvano, Vidali Vittorio, IValderstein Giuseppe, WeisWHMrtiia|HWilhelm Adolf, Zobec Valentinis Armida in Zupan-cich Dario. Kontrolno komisijo pa sestavljajo: Borftolotti Massimilia-no, Bravin Sergio, Cattonar Antonio, Calia Pina, Del Vecchio Renzo, Gombač Franc, Guštin Josip, Lussi Umberto, Slavec Mario, Sorini Libera in Zambon Mario Za vsedržavni kongres KPI, ki bo v januarju, pa so izvolili naslednje delegate: senatorja Vitto-ria Vidalija, Silvana Baccicchija, prof. Paola Šemo in Armido Zo bec Valentinis. Delegati 3 pokrajinskega kongresa KRI so poslali državnemu sekretarju KPI Luigiju Longu brzojavko v kateri se zahvaljujejo za nrejete pozdrave ter se obvezujejo, da bodo nadalje razvijali politične smernice KPI ter mobilizirali partijo in množice v borbi za mir, demokracijo in socializem. Seja občinskega sveta v Miljah Ob začetku seje občinskega sveta, ki je bila sinoči v Miljah, je župan najprej omenil papežev poziv za mir na svetu in pomiritev v Vietnamu. Povedal je, da so se pred sejo sestali predstavniki vseh skupin v občinskem svetu ter sestavili enotno besedilo kratke resolucije V resoluciji, ki so jo občinski svetovalci soglasno odobrili, se občinski svet pridružuje papeževemu pozivu v upanju, da ga bodo na pristojnih in odgovornih mestih ugodno sprejeli ter ukrenili vse potrebno za pomiritev v Vietnamu in zagotovitev miru na svetu. Nato je odbornik Giordano Pac-co na kratko obrazložil vsebino in priprave za deželni natečaj o u- metnostni vzgoji v osnovnih in srednjih šolah, ki ga je razpisala miljska občina. Sledili so odgovori župana na vprašanja raznih svetovalcev. Med drugim je župan odgovoril tudi na vprašanje, ki ga je na zadnji seji postavil de-mokristjanski svetovalec Felluga glede nujnosti overovitve večine iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiniiHiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii NA POVABILO VLADNEGA KOMISARJA Na prefekturi sestanek komisije «sklada za Trst» Kot vsako leto je na razpolago 9,7 milijarde, katerih uporabo bodo določili v kratkem v občinski upravi po odstopu dveh komunističnih svetovalcev in prihodu psiupovskega svetovalca. Zupan je dejal, da ni potrebna nobena overovitev, ker ni prišlo do nobene spremembe v odnosih med strankami. Nato je občinski svet po dolgem razpravljanju odobril z večino glasov podaljšanje pogodbe zasebnim podjetjem za pobiranje trošarine; ob koncu seje pa .ie župan voščil vsem svetovalcem in njihovim družinam vesele praznike in srečno novo leto V nedeljo popoldne je bila na openskem strelišču komemorativ-na žalna svečanost ob 24. obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča, Ivana Vadnala, Vika Bobka, Ivana Ivančiča in Simona Kosa, ki jih je fašistično posebno sodišče leta 1941 na velikem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Komemoracijo je organiziral enotni odbor odporniških gibanj ANPPIA, ANPI, FI-AP in deportirancev. Malo pred začetkom svečanosti so pred spominsko ploščo položili vence Slovenske kulturno gospodarske zveze, openskih partizanov, openskih komunistov, enotnega odbora odporniških gibanj ter šopek nageljnov, ki so ga položili predstavniki PD «Ivan Cankar* ob 20-letnici dejavnosti društva. Komemoracijo je začel bivši partizanski poveljnik Andrej Rener. ki je najprej dal besedo občinskemu odborniku Dušanu Hreščaku. Dušan Hreščak je poudarit izredno velik delež slovenskega življa na Primorskem v času antifašističnega odpora in narodnot svo-bodilni borbi, na kar smo iahko ponosni. Tega dejstva, je nadalje val Hreščak, pa ne poudarjamo sedaj morda iz samoljubja, ampak le zato, ker hočemo s tem opozoriti na okoliščino, ki gre še danes, 20 let po zmagi nad fašizmom, tako težko v glavo tudi ljudem, ki jim sicer ni moč odrekati demokratičnega prepričanja, okohščin t. da je slovensko prebivalstvo v Julijski krajini imelo dvojen razlog za svoj odpor proti fašizmu, ker ni bilo zatirano le gospodarsko, socialno in politično, kot je bil primer pri italijanskem d-iluvne-m ljudstvu, temveč je bilo zatirano tudi nacionalno in se je zato borilo tudi za svoj obstoj kot narod. S skupno zmago nad fašizmom — je še rekel Dušan Hreščak — smo si sicer priborili svobodo, in to je nedvomno velika stvar, vendar se .................................................lin,m,Milin. DANES ZADNJA LETOŠNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalci bodo razpravljali o dveh zavrnjenih zakonih V začetku seje bodo na vrsti vprašanja in interpelacije svetovalcev - Danes izide 26. številka Uradnega vestnika NA KONGRESU PSIUP Ezio Martonc izvoljen v glavni odbor Na 1. vsedržavnem kongresu So cialistične stranke proletarske enotnosti, ki se je zaključil v nedeljo zvečer v Rimu, je bil za člana novega glavnega odbora izvoljen tudi sekretar tržaške federacije PSIUP Ezio Martone, katerega so za izvolitev predlagali delegati dežele Furlanija - Julijska krajina. določeni krogi pri nas še vedno ozirajo le nase in nočejo upoštevati načela nacionalne enaaoprav-nosti, konkretno nacionalnih pravic Slovencev. Zato je tem večji uspeh, ko je pred nedavnim, prvič v dosedanjih odnosih med Italijani in Slovenci, doživelo svojo praktično uveljavitev nače'o enakopravnosti, ki je vodilo tudi borce, ki so pred 24 leti omahnili pod fašističnimi streli. Za Hreščakom je spregovoril sekretar tržaške federacije KPI prof. Paolo Šema, ki se je z ganjenostjo spomnil padlih in nato borbe preživelih, da bi slovenski živelj v demokratični državi imel vse pravice, ki mu pripadajo Tudi prof. Šema je poudaril, da je malo narodov, ki bi bili v borbi proti fašizmu in nacizmu dali toliko žrtev, kot jih je dal slovenski narod. Tomažič in njegovi tovariši Pa so bili v dobi, ko se je zdelo, da sta Mussolini in Hitler nepremagljiva, svetel zgled, kako se je treba boriti. Ko se je nato ustavil pri Pinku Tomažiču kot zglednem komunistu, ki bi bil, če bi ne bil padel, prav gotovo vodilna osebnost v partizanski borbi in danes v KP, je pozval vse, še posebno mladino, naj se po njem in njegovih tovariših zgleduje v borbi za mir, za napredek in za nacionalne pravice Slovencev. NADJA BIRSA-DOLHAR je včeraj povila sinčka Prosvetno društvo Ivan Cankar iskreno čestita svoji članici in čeli novorojenčku obilo sreče. Dne 9. t. m. je član našega društva ALOJZ ABRAM opravil izpit za časnikarja. Prosvetno društvo Slavko Škamperle mu ob tej priliki iskreno čestita ter mu želi obilo uspeha v njegovem nadaljnjem delu. Prosvetno društvo Ivan Cankar se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k lepemu uspehu praznovanja dvajsetletnice obnovitve društva. Odbor Na povabilo generalnega vladnega komisarja za deželo Furlanijo-Julij-sko krajino se je sinoči na prefekturi sestala posebna komisija, ki soodloča pri porazdeljevanju finančnih sredstev iz »sklada za Trst» med najbolj zaslužne in potrebne ustanove gospodarskega značaja na Tržaškem. V komisiji, ki so jo ustanovili v smislu 3. odstavka člena 70 ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963, so predsednik tržaške pokrajine, tržaški župan ter pet predstavnikov poslovnih krogov in ustanov iz dežele Furlani je-Julijske krajine. Na sinočnjem sestanku, ki mu je predsedoval župan dr. Franzil, je de dr. Mazza orisal svoje gledišče glede porazdelitve razpoložljivih sredstev za prihodnje leto. Gre za vsoto 9 milijard 700 milijonov lir, ki je na razpolago za pomoč ustanovam, ki se udejstvujejo na gospodarskem področju, in ki se ne morejo razviti brez zunanjih podpor predvsem zaradi okrnitve, ki so jim jih prinesli dogodki iz zadnje vojne. Sinočnji sestanek Je bil prvi v vrsti strokovnih srečanj, na katerih bodo člani komisije razpravljali o najboljši porazdelitvi razpoložljivih sredstev. Ko se bodo zedinili glede tega, bodo člani komisije predložili dr. Mazzi svoj sklep, nakar bo vladni komisar odredil, da se sredstva dajo na razpolago navedenim ustanovam. Na prefekturi pričakujejo, da bo komisija izrekla svoje mnenje o tem vprašanju že v kratkem času, morda že čez nekaj dni. Danes ob 9.30 se prične zadnja letošnja seja deželnega sveta, ki bo v prvi uri posvečena vprašanjem in interpelacijam. Na dnevnem redu sta tudi dva zakona, ki jih je vlada zavrnila in poslala deželnemu svetu v ponovno razpravo. Ta zakona se tičeta strokovnega izobraževanja delavcev v naši deželi ter ukrepov ta pospeševanje gradnje, za razširjenje in modernizacijo civilnih bolnišnic, zdravstvenih domov, drugih zdravstvenih ustanov, toplic ter za izboljšanje zdravstvenih naprav sploh. O obeh zakonih bo poročal svetovalec Ramani. S prvim zakonom hoče deželna uprava prispevati k strokovnemu usposabljanju delavcev, s tem da dopolni razne dejavnosti in pobude javnih ustanov in zasebnikov. z drugim zakonom pa namerava deželna uprava naglo poseči vmes na sektorju gradnje bolnišnic, tako da se omogoči njih razširjenje ter da se hkrati tudi bolje opremijo z raznimi sodobnimi napravami. Poseg pa se tiče tudi ustanov, ki se ukvarjajo z zdravstveno higienskimi vprašanji, ter ustanov, ki skrbe za razvoj slatin in toplic. Prvi zakon, ki se tiče strokovnega izobraževanja, Je ponovno proučila tretja komisija dne 9. decembra, drugega o gradnji bolnišnic pa sta ponovno proučili tretja In peta komisija 17. t.m. Komisije so načelno pristale na vladne pripombe in so odobrile zakona z večino glasov. Vzdržali so se samo komunisti. * * * Danes Izide 26. številka deželnega Uradnega vestnika, ki vsebuje med drugim zakon o deželnem tehnično-posvetovalnem odboru za financo. Ta odbor bo dajal strokovne nasvete odborniku za finance. Poleg tega objavlja vestnik tudi odloke predsednika deželnega odbora o imenovanju predsednika upravnega sveta ter članov nadzornega sveta v ustanovi za razvoj obrti. Za predsednika upravnega sveta je predsednik Berzanti imenoval cav. uff. Diega Dl Nataleja, ki je znan voditelj obrtniških organizacij. Za člane upravnega sveta pa so bili imenovani gospodje Cinelli, Dilena, Francescato in Rossi, ki zastopajo Zvezo obrtnikov v Vidmu, Magna-ghi in Sprugnoli za tržaške obrtnike, Baliarš za goriške obtnike, Bu-setto za obrtnike iz pordenonskega okrožja, dr. Venier za CGIL, Moli-nari za CISL, Marchesan za UIL, Valmarin za tržaško trgovinsko zbornico, Carniello za videmsko zbornico in Boatoi za goriško trgovinsko zbornico. Člani nadzornega sveta pa so dr. Bernes, dr. Alesani in geom. Cencig; namestnika nadzornikov pa rag. Vascotto in rag. Tramontina. Prihodnji četrtek ob 9. uri bo predsednik Berzanti umestil upravni svet na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu. Seja občinskega sveta v Zgoniku V soboto zvečer je bila v Zgoniku redna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o nekaterih upravnih zadevah. Ob začetku seje je odbornik Vladimir Cibic prebral naslednjo izjavo v imenu socialistične skupine. »Dokler ne bo naš župan spoštoval sklepov občinskega sveta in ožjega odbora, menim, da naša stranka ne more v naprej sodelovati v pravnem odboru. Storili smo vse, kar je bilo možno, ampak ves naš trud je bil zaman. Ker smo si v svesti demokratičnega načela, ne moremo prenašati nobene sile, ki bi nam preprečila demokratično u-pravljanje naše občine V tem primeru ne nosimo mi nobene odgovornosti za posledice.« Po tej kratki izjavi, ki je presenetila župana in ostale svetovalce, sta odbornik Vladimir Cibic in svetovalec Karlo Grilanc zapustila sejo. Kmalu nato je odšel tudi svetovalec Boris Milič, da poišče Ci-bica in Grilanca, a nihče se ni vrnil. Zupan je dejal, da je presenečen in da ne more razpravljati o zadevi brez pojasnil in v odstotnosti svetovalcev, ki so zapustili sejo. Nato je občinski svet med drugim imenoval komisijo za razpis natečaja za občinski grb, odobril nekatere sklepe občinskega odbora in pravilnik za občinske otroške vrtce. Tajnik tržaške federacije PSI Pittoni je izjavil, da stranka nima nič skupnega z dogodkom, ki se je pripetil v soboto na seji zgoniškega občinskega sveta, ko so trije od borniki, člani PSI, zapustili sejo Pittoni meni, da je spor le oseb nega značaja med temi odbornik in županom, ter da odstop iz od bora članov PSI, ki so bili izvolje ni na skupni občinski demokratič ni listi, ne bo v nobenem primeru razbil sedanjega sodelovanja v sedanji obliki v zgoniški občini. Silvestrovanje na Opčinah Partizanska zveza na Opčinah priredi 31. t. m. silvestrovanje v Prosvetnem domu. Vstop z vabilom. igrala bo godba «Iskra» iz Sežane. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi dne 31. t.m. ob 21. uri v dvorani na stadionu I. maj Strada di Guardiella 7 tradicionalno SILVESTROVANJE IGRAL BO PRVOVRSTNI ORKESTER Rezervacija miz na sedežu društva 26. t. m. od 11. do 12. ure in naslednje dni vsak večer od 20.30 do 21.30 ure. Včeraj-danes Dne 20. decembra se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 17 oseb UMRLI SO: 70-letni Giovanm Sa ksida, 80-letnl Marcello Bonifaclo. 81-letna Maria Virginia Poianaz por Deiuri, 77-letna Caterina Luksich por Padovan, 59-letni Pietro Giraldi, 60 letni Carlo Schillam, 78-letna Orso-la Pertot por. Perco, 77-letni Mario Zennaro, 82-letna Emilia Bessl por Marši, 80-letna Emilia Sikirlca vd Costanzo, 64-letna Irma Turrlni vd Degrassi, 60-Ietni Romolo Bari, 79 letni Nazario Corrente, 73-letni Antonino Accaria, 75-letm Carlo Felice Ivich, 62-4etni Pietro Brecell! 55-let-na Emilia Polsach vd. Ghez, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20. 12. — 26. 12 ) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Ve-cetlio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Od 13. do 16. ure Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz Ul. Tor S. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr Gmeiner. Ul. Giulia 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi danes, 21. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNE GLASBE Mitja Gregorač Sodelujejo: MITJA GREGORAČ (tenor) MIHA GUNZEK (klarinet) MARIJAN LIPOVŠEK (klavir) PROGRAM: Karel Pahor: Pet skladb (klavir), Marij Kogoj: Malenkosti (klavir), Zlatan Vauda: Sonata brevis (za klarinet in klavir), Marjan Lipovšek: Verzi (6 pesmi za tenor) — Ob Bachu, še ob Bachu, Ob Tagoreju, Ob Litajpoju, Ob Beethovnu, V Martuljku, V mar-tuljskih kotlih. — Vilko Ukmar: Ekspresije (klavir), Primož Ramovš: Sarkazmi (klavir), Uroš Krek: Pet narodnih pesmi za tenor — Trikraljev-ska (Rezija), štiri Rožice (Rezija), Ivek se je ženil (Medji-murje), Bejži htiček (Prekmurje), Soldaška (Prekmurje). Prodaja vstopnic od sobote dalje od 12. do 14. ure, ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina 500 lir, za dijake 150 lir Slovensko gledališče v Trstu Jubilejna sezona 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU J. Robert J. Duvivier H. Jeanson c Marie - Octobre igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN V naslovni vlogi nastopa članica ljubljanske Drame Štefka Drolčeva V sredo, 22. decembra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V četrtek. 23. dec. ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) V soboto, 25. dec. ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V nedeljo, 26 dec. ob 16. url (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) V torek, 28. dec. ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V sredo, 29. dec. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V četrtek, 30. dec. ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. MLADINSKI KROŽEK OPČINE vabi danes, 21. t. m. ob 20.30 v dvorano Prosvetnega doma na predavanje Marija Magajne o FINSKI Dvorana bo zakurjena! Vabljeni vsi! MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK SEKCIJA BORŠT priredi v četrtek, 23. t. m. ob 20.30 v srenjski dvorani v Borštu predavanje O SLOVENSKEM ŠPORTU V ZAMEJSTVU Predaval bo prof. Bojan Pavletič Razstave V sredo 22. tm. ob 19. uri bo * foyerJu Kulturnega doma v Ul. ”e" tronio otvoritev slikarske razstave, ki jo pripravlja tržaški slovenski sle kar Silvester Godina. Gledališča VERDI Danes ob 20,30 za red C v vseh prostorih tretja predstava Verdijev opere «Ftligoletto» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Pri blagajni! gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic. Nazlonale 16.00 »Operazione Zanzibar« Technicolor. Steve Cochran. Hildegarde Neff. lt Arcobaleno 16.00 »Peter Pan« Vvou Disneyjeve risanke. Sledi «U ca” vallo tatuato«. Excelsior 16.00 »La Mandragola« sanna Schiaffino, fhilippe Leroj. Prepovedano mladini pod 18. le' tom. Fenice 14.30 ((Agente 007 - Thunder-ball (Operazione tuono)« Technicolor. Sean Connery. Grattacielo 15.30 «Tuttl insieme ap-passionatamente« Todd AO. Barv De Luxe. Juiie Andrevvs (Osca 1965). _. Alabarda 16.00 #M sole Scotta a Lj-pro» Technicolor. Dirk Bogarde. George Chakirls. Zadnji dan. , Filodraramatico 16.30 «U 570 contrat-tacco siiluri« Vojni film, Aurora 16.30 »La notte delle streghe* Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristalio 16.00 ((L'uItimo omicidlo* Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16,00 ((Veneri proibite« Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «11 terzo giorno« Tectv nicolor. George Peppard. Prepovedano mladini pod i4. letom. Impero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18 letom. , vittorio Veneto 16.00 «Le ultime 3» ore« James Garner, Eva Man Saint. Moderno 16.00 «La settlma alba« •“ Technicolor. VVilllam Hoiden, Capu-cine. Astra 16 30 «Passaggio dl notte«. Astoria 16.30 «Alessandro II Grande* Technicolor. R. Burton. Frank »' natra. Abbazia 15.30 «Colpo grosso« Techn -color. Dea i Martin, Angie Dickin-son. Ideale 16.00 «La mas-hera delia mor-te rossa« Technicolor prepovedano mladini pod 18. letom. SPDT sporoča udeležencem zim " vanja na Livku, da Je odhod v nedeljo 26 tm. ob 7.30 na začetku Uh F. Severo. V avtobusu Je na razP lago Se neka) prostih mest (prib-15). Kdor bi želel na enodnevni izlet na Livek, i.aj se čimprej vpiše Tržaški knjigarni; zaključek vpis°va' uja 24. tm. Udeleženci zimovanja morajo poravnati vpisnino nepreklicno danes, 21. Im.; kdor ne bo pravočasno plačal, ga bomo črtali. SPDT priredi ob priliki smučarskih tekem na Livku dne 2. Januarja Ujm« Izlet na Livek. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do vključno 29. tm. ELEGATNE MOŠKE IN ZENSKE ČEVLJE DOBITE V TRGOVINI ČEVLJEV: ALTA MODA ČEVLJI NAJBOLJŠIH TRST, Ul. G. Gallina, 3 - tel. 31822 ZNAMK — CENE UGODNE ZLATARNA IN URARNA SEDMAK SESLJAN in NABREŽINA NUDI LEPA ZLATA IN SREBRNA DARILA • Izredne cene za nakup ob božičnih praznikih • OBIŠČITE NAS! OTVORITEV DANES OB 12. URI MARKET SEŽANA n BAZOVIŠKA ULICA BOGATA ZALOGA IN IZBIRA • živila, delikatese, sveže meso, perutnina, divjačina, kruh, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, pijače, gospodinjske in osebne potrebščine, pripomočki in aparati, šolske potrebščine, steklenina, porcelan, keramika, perilo, pletenine in konfekcija, izdelki domače obrti, darila in spominki • BIFE: express kava, pijače, topla in hladna jedila • 10% POPUST NA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE PRI PLAČILU S TUJO VALUTO • MENJALNICA IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Čeprav je svoje grehe priznal oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Na nenavadno odločitev sodnikov je vplivalo dejstvo, da je bil mladenič že trikrat v umobolnici Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, obramba Aleffi) se je moral zagovarjati včeraj 26-letni Marziano Kocman iz škedenj-ske ceste 78, ki je bil obtožen, da je ukradel štiri skuterje v eni sami noči med 15. in 16. novembrom 1963. Kljub temu, da je obtoženec priznal svojo krivdo in da je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 1 leto in 1 mesec zapora ter 60.000 lir globe, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Vsekakor gre za zanimiv primer, kjer se prepletajo pravni in duše-slovni problemi, ki se večkrat križajo, in si nasprotujejo. Pri tem ne gre seveda pozabiti tudi, da vsaj nekateri sodniki skušajo poenostaviti sodni postopek, da bi se procesi ne zavlačevali v nedogled. Kocmanov primer je značilen. Mladenič je bil obtožen, kot smo dejali, da je ukradel štiri skuterje: enega Aldu Moresanu, drugega Brunu Giordanu, tretjega Ottavia-nu Pittaru in četrtega Domenicu Monteduru. Vse te tatvine je zagrešil v mestnem okolišu, ki gre od Ul. S. Nicolb do Ul. Donota, dve pa zadevata Korzo. Bilo je že pozno ponoči omenjenega dne, ko je neki nočni čuvaj opazil na Korzu nekega mladeniča, ki je imel opravka s skuterjem. Mladenič ga je še vprašal, če bi mu pomagal spraviti vozilo v tek. Nočni čuvaj pa mu je odvrnil, da se ne spozna na motorje. Kmalu potem je čuvaj na Borznem trgu srečal nekega neznanca, ki mu je dejal, da je videl v bližini mladeniča, ki je prevrnil neki skuter. Čuvaj se je napotil proti neznančevemu mestu in kmalu nato je zagledal isto osebo, ki je imela o-pravka z nekim drugim skuterjem. Tedaj Se je odločil in poklical agente letečega oddelka. Skupaj z njimi je potem pregledal ves okoliš in končno so v Ul. Roma izsledili osumljenega mladeniča. Slo je prav za Kocjana. Marsikdo bi pričakoval, da je Kocjan zanikal vsakršno odgovornost. Ne! Mladenič je ravnodušno Priznal, da je zagrešil vse štiri tatvine. Pri treh skuterjih mu je namen spodletel, ker motorji niso hoteli startati, pri četrtem (tisti, ki ga je našel v Ul. Donota) pa je odpeljal vozilo nizdol po klancu, toda tudi v tem primeru je imel smolo. «Zakaj pa ste kradli« — so ga spraševali policisti. «Niti sam ne vem, zakaj — je odgovoril Kocjan —. Trikrat sem že bil v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu, kjer so me zdravili zaradi duševnih motenj. Tisti večer sem bil ze. lo nerazpoložen. Obiskal sem številne lokale in po polnoči se me je polastila nebrzdana želja, da bi kradel skuterje. Zakaj sem to storil, si niti sam ne znan pojhsniti. Pripominjam, da delam v ladjedelnici, kjer zaslužim 90.000 lir na mesec in da sem si kupil nov skuter ter da imam šofersko izkaznico.« Tako se je začel kazenski postopek. Sodnijske oblasti so prejele Iz psihiatrske bolnišnice sporočilo, da je bil Kocjan v resnici tam že trikrat na zdravljenju. Nadalje so Ugotovili, da skuterji, ki so bili ukradeni (morda pa je šlo celo le za poskus tatvine), niso bili poškodovani (razen tistega, ki je bil Prevrnjen). Spričo teh ugotovitev so se sodniki znašli v precepu. Na eni strani so bili prepričani, da je Kocjan tisto noč res preživljal hudo živčno krizo, toda na drugi strani niso razpolagali z uradnim dokumentom psihiatrske bolnišnice, ki hi pričal o Kocjanovi nesposobnosti za presojanje in hotenje. Javni tožilec pa je s svoje strani zahteval precej hudo kazen, kar je popolnoma razumljivo, ker državna Prokura nastopa kot tožitelj na Podlagi določenih ugotovljenih dejstev. Zagovornik je s svoje strani Postavil dokaj pohlevne zahteve (med drugim je trdil, da ni šlo za tatvino, temveč le za poskus tatvine). Sodniki so s svojo razsodbo presenetili vse. Glede tatvin so mehih, da ne obstaja noben stvaren dokaz, da jih je Kocjan hotel zagrešiti. Spričo tega so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Vendar pa niso mogli mimo dejstva, da je bil prevrnjen neki skuter, ki bi utegnil ogražati varnost drugih. Omenili so torej ustrezni paragraf, toda baje ta ni spadal v njihovo pristojnost. Na koncu lahko torej rečemo, da Je šlo za razsodbo, ki je bila hkrati človeška in ekspeditivna. Tridnevna stavka zdravnikov v bolnišnicah Kot po vsej državi so tudi v Trstu zdravniki v bolnišnicah napovedali tridnevno stavko. Seveda ni govora o kakšni popolni stavki, kajti bolnikom je treba zagotoviti vsaj nujno zdravniško pomoč. Stavka se je začela včeraj zjutraj in se konča jutri opolnoči. Napovedovale so jo naslednje organizacije ANPO (Vsedržavno združenje bolnišniških primarijev), CIMO (Italijanska zveza bolnišniških,, zdravnikov), ANAAO (Vsedržavno združenje bolnišniških pomočnikov in asistentov), SIPO (Italijanski sindikat bolnišniških primarijev) in ANDO (Vsedržavno združenje ravnateljev bolnišnic). S stavko se ne strinja v celoti Vsedržavna zveza zdravniških zbornic, ki je izdala poročilo, v katerem pravi, da so nekaterim zahtevam bolnišniških zdravnikov že ugodili z ukrepi, za katere je pristojna ta zveza. Med drugim so se predstavniki bolnišniških zdravnikov že sporazumeli z zvezo glede razdelitve plačil zavarovalnih ustanov na podlagi zakonskih določil. Stavke se ne udeležuje drugi sindikat bolnišniških pomočnikov in asistentov, ki se imeiluie SNAAO. V Trstu je sprejel sklep o pri- družitvi k vsedržavni stavki med-sindikalni odbor bolnišniških zdravnikov, v katerem so zastopane vse omenjene organizacije, ki so napovedale stavko in v katerih so včlanjeni primariji, pomočniki in asistenti. V glavnem zahtevajo zdravniki vsedržavno delovno pogodbo, dodelitev vseh pristojnosti v zdravstvenih zadevah ministrstvu za zdravstvo, rešitev vprašanja delitve stalnih plačil zdravnikom, to je primarijem, pomočnikom, in asistentom na vsedržavni ravni, ureditev položaja poverjenih zdravnikov, ki niso v stalnem in rednem delovnem razmerju. Kot smo dejali v začetku, je poskrbljeno za nujno zdravstveno oskrbo ter bodo zdravniki ves čas na razpolago za nujne primere. Kardinal Beran v Trstu V nedeljo se je mudil v Trstu kardinal in praški nadškof Josip Beran, ki sicer živi v Rimu odkar je zapustil češkoslovaško. Kardinal se je udeležil blagoslovitve novih zvonov marijanskega svetišča na. Griži. Pred to cerkveno svečanostjo je kardinal Beran sprejel v škofijskem sedežu predsednika deželnega odbora Berzantija in župana dr. Franzila, udeležil pa se je tudi skupščine Katoliške akcije in imel govor v mali dvorani gledališča Verdi. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitimiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimii USODNI DAN NA TRŽAŠKIH CESTAH IN ULICAH Študent trčil z motorjem v avto in izdihnil zaradi prebitja lobanje Tragična nesreča se je dogodila na vogalu ulic Gat-teri in Foscolo - Z avtom v tovornjak in v zid Včeraj popoldne se je na vogalu Ul. Gatteri in Ul. Foscolo pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postal 28-letni u-niverzitetni študent Domenico DTngeo iz Ul. Conti 14. Bilo je okrog 15.30, ko se je DTngeo na lambreti TS 32534 peljal po Ul. Gatteri proti Ul. Al-fieri. Ko je privozil na prej omenjeni vogal, je silovito trčil v fiat 600 TS 80631, ki ga je navzgor po Ul. Foscolo vozil 22-letni mesar Italo Brun iz Ul. dei Porta 127. Trčenje je bilo neizbežno in DTngeo se je zaradi sunka prevrnil z vespe in nezavesten obležal. Pri padcu si je prebil lobanjo in se ranil po desni strani obraza. Na kraj hude nesreče so prihiteli bol ničarji RK in karabinjerji. DTn-gea so v hudem nezavestnem -stanju nemudoma .odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški ‘bddelek. Vse tttravnlšfee nege pa so za nesrečnega študehta bile zaman Ne da bi prišel k zavesti, je dve uri po sprejemu v bolnišnico izdihnil. Včeraj pa je bilo v mestu še več drugih prometnih nesreč. Ko je popoldne 36-letna Grazia Temporale vd. Cuk iz Ul. Catala-ni 5 vozila svoj avto TS 79370 navzgor po Ul. Pieta, je v bližini Centra za rakasta obolenja trčila v tovornjak, ki ga je iz omenjenega centra privozil Guido Jaco-belli. Ranjeno Temporalejevo so prenesli v bolnišnico, kjer se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti dva tedna zaradi u-darcev po zatilju. Pri prehitevanju motofurgona TS 56167, ki ga je navzgor po Ul Commerciale vozil 25-letni Vitalia no Scabar iz Ul, Vigneti 26, je 36 letna Renata Dorligo por. Mer chelli iz Ul. dell’Erica 7, ki je vo žila avto TS 21841, dregnila v stra nico motofurgona, izgubila nadzoi stvo nad avtom in -reščila v zid na levi. Pri nesreči se je poleg Dorligove ranil tudi njen 79-letni oče Guido, ki se je peljal v hčerinem avtu. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko pridržali na prvem knurškem očeta pa na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bosta morala od 8 do 10 dni. Trideset dni se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 58-let-nj železnica .• Salvatore Losole iz Ul. Solitro 13, ki je včeraj popoldne v Ul. F. Gioia z vespo TS 28339 trčil v avto TS 68155, ki ga je nasproti privozil 60-letni železničar Angelo Danieli iz Ul Pola 43. Ko se je včeraj popoldne na 14 I MO «1 HIS» PROSEK predvaja danes, 21.12.1965, z začetkom ob 19.30 pustolovski barvni Cinetnascope film: LA NAVE BEL DIAVOLO (VRAGOVA LADJA) Igrajo: CRISTOPHER LEE — ANDREW KEIR JOHN CAIRNEY KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO U)6I) prihrani 3.300 lir podari družini lepo darilo prejema! bo zastonj lisi ves mesec december prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na štev. 37-338 0 ali pa izročite vaš naslov raznašaleu £ PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 Sprehajališču sv. Andreja 18-letna delavka Maria Cadenaro iz Ul. San Lazzaro 9 podala čez cesto, je nenadoma trčila v levo stranico avta TS 72697, ki ga je proti središču vozil 19-letni Pier Fran-cesco Tortacollo s Trga Oberdan 4. Cadenarova se je pobila in ranila po zatilju in udih ter se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. Vespistka podrla pešca Ko je včeraj zjutraj okrog 11. ure 62-letni prodajalec Giulio Chersi iz Ul. Belosguardo 35 na zebrastem prehodu prečkal Korzo Italia blizu pasaže Rossoni, ga je z vespo TS 32476 podrla 21-letna Pierina Bernobi iz Ul. D’Azeglio 23, ki je vozila proti Trgu della Borsa. Pri padcu s« je Cfiersi pobil po zgornji sTnrnl hrbta in levi meči. Odpel^iltk^o ga v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na ortopedski oddelek V NEDELJO DOPOLDNE NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V Čedadu so počastili spomin osmih padlih partizanov Štirje so bili Slovenci in štirje Italijani ■ Med udeleženci tudi jugoslovanski konzul iz Trsta, delegacija bivših borcev iz Nove Gorice, predstavniki SKGZ in društva Ivan Trinko V nedeljo popoldne ob 10. uri solne krize v naših krajih. Obravnaval se na športnem igrišču v Čedadu oblasti in prebivalstvo poklonili spominu osmih padlih partizanov, ki so dne 18. decembra 1944 padli prav na tem športnem igrišču, ki sedaj nosi po njih ime «Martiri della libertk«. Bili so to štirje Slovenci in štirje Italijani. Slovenci so Anton Marinič z Dobrovega, Stojan Terpin iz Vipolž, Rudolf Bastjančič lz Krmi-na ter Franc Pahor iz Opatjega sela. Ob napovedani uri so se zbrali predstavniki oblasti, raznih organizacij, šolska mladina in ljudstvo pred županstvom v Čedadu, odkoder so odšli v povorki na mesto, kjer so padli junaki dali svoje življenje za svobodo. Tu so pred njihov spomenik položili dva venca; enega je poklonila čedadska občina, drugega pa Zveza borcev iz Nove Gorice, ki se je udeležila svečanosti s posebno delegacijo. Med predstavniki, ki so se udeležili svečanosti naj omenimo gene. rala Olivlerija, dalje geom. Namor ja, ki je zastopal deželno in občin sko upravo, jugoslovanskega kon zula Jožeta Gačnika iz Trsta, župa na iz Ogleja, društvo «Ivan Trin ko« je zastopal Marjan Kont, SKGZ pa Izidor Predan. Na proslavi je govoril predstavnik odporništva Bront o pomenu žrtve padlih. Govorili so še drugi predstavniki in med njimi tudi general Olivieri. je pogovor s katoliki, enotnost de mokratičnega gibanja, združevanje delavskega gibanja v enotno stranko itd. V diskusiji so obravnavali razmere v tekstilni tovarni, kjer so delavci oškodovani zaradi reorganlza clje proizvodnje, v trgovini (vele blagovnice), izkušnje levega cen tra v Gorici, problematike slovenske skupnosti in ugotovili potrebo po obravnavi kulturnih in ideoloških usmeritev z marksističnih zornih kotov. Pred Sem-Detroit danes sindikalno zborovanje Pokrajinski tajnik FlOM Renato Papals bo govoril danes ob 12.30 na sindikalnem zborovanju na trgu pred tovarno Sem — Detroit v Ga. lileijevi ulici o skupnih zahtevah treh sindikalnih organizacij v korist metalmehanikov na vsedržavnih pogajanjih za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Papais bo poročal tudi o prvem izidu pogajanj med predstavniki sindikatov in delodajalcev. Prošnje na INAM za zdraviliško zdravljenje Pokrajinska uprava bolniške blagajne INAM za Goriško sporoča vsem prizadetim, ki bi se radi zdravili po zdraviliščih v prihodnjem letu s pomočjo INAM. da moraio vložiti zadevno prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na uradih INAM v Gorici, Tržiču in Gradiški. Tam bodo lahko dobili tudi podrobnejša pojasnila. Prošnje morajo vložiti najkasneje do 31. tm DELO PODPORNEGA DRUŠTVA ZA GORIŠKO Pomoč šolam in revežem za božične praznike Iz svojih skromnih sredstev je društvo nakazalo nad 200 tisoč lir podpore Razne podporne ustanove in organizacije se ponavadi ob božičnih praznikih spomnijo najpotrebnej ših, da jim z denarjem ali blagom pomagajo premagati največje potrebe. Tudi podporno društvo za Goriško ni hotelo opustiti svoje dolgoletne tradicije, da ob tej priliki nudi pomoč lz svojih skromnih sredstev naši mladini 1n revežem. Glavni odbor je na svoji seji preteklo nedeljo proučil številne prošnje za pomoč in določil v ta namen nekaj nad 200 tisoč Ur. Od tega so namenili največ za podporo slovenskim otroškim vrtcem ln šolam. Vrtcu v Podgorl so nakazali 20 tisoč Ur ln prav toliko tudi tamkajšnji slovenski osnovni šoli; slovenskemu sirotišču so nakazali 30 tisoč in prav toliko tudi dijaške mu domu v Gorici. Otroški vrtec iz Pevme bo dobil 15 tisoč ter slovenska enotna srednja šola v Gorici 50 tisoč Ur. Drugo so določili za podpore najpotrebnejšim, ki so zaprosili za pomoč. S tem je društvo skoro Izčrpalo liiiiiimiitiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiimmimiiiHmimMiiiiiiiiimiimiimiinimnmmiiiiiimiimmiiiiMimmiimiHiuiiiiiiHiitimiiimiiiinmiiiimiiitiHiiitiitmnii POLICIJSKA KRONIKA Sprejeta zaključna resolucija na kongresu KPI v Gorici Z izvolitvijo novega odbora sekcije KPI, nadzorne komisije In delegatov za pokrajinski kongres, ki bo v prvi polovici- januarja, se je v nedeljo v Gorici zaključil kongres mestne sekcije. Sprejeli so tudi zaključno resolucijo, ki v svojih 5 točkah obravnava najvažnejša vprašanja s političnega, gospodarskega In narodnostnega področja. Na XI. kongresu je prebral glavno poročilo tajnik Chiarion, ki je nakazal ostalim dertiftkratičnim po liričnim silam izhod iz sedanjih slabih gospodarskih prilik in politič- iiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,im,m,,,,,,, NA DRŽAVNI CESTI POD K0NK0NEL0M Zaradi hitrosti in neprevidnosti avto zavozil v zid in se prevrnil Kljub slikoviti nesreči sta se oba potnika razmeroma malo poškodovala - Brez ran v prevrnjenem avtu po trčenju Na državni cesti pod Konkone-I okrog vespe TS 23795. Duscom je lom se je v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah pripetila slikovita prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. Bilo je o-krog 3. ure, ko je 18-letni delavec Giovanni Jerman z Lonierske ceste 173-5 z Opčin proti Sv. Ivanu vozil avto fiat «multipla» TS 59743, v katerem se je peljal tudi njegov prijatelj, 31-letni delavec Lui-gi Capotorto iz Ul. del Prato 1. Zdi se, da je bil Jerman nevešč šofiranja, bil pa je tako nepreviden, da je privozil na omenjeni ovinek s precejšnjo hitrostjo. Nenadoma je izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil v zid na desni strani ceste. Sunek je bil tako močan, da je avto vrglo nekaj metrov nazaj, kjer se je prevrnil na levo stranico. 2e prevrnjen, je nato avtomobil zdrsel še 11 metrov dalje, se nato obrnil okrog svoje osi in končno ustavil s prednjim delom obrnjenim proti Opčinam. Neki avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo je obema potnikoma pomagal iz razbitin prevrnjenega avta in na kraj nesreče poklical bolničarje RK. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so Jermana pridržali na nevrokirurškem oddelku, Capotorta pa na prvem kirurškem. Prvi se je pri nesreči pobil in ranil po obrazu in udih ter se hudo pobil po glavi, Capotorto pa se je udaril po hrbtu in se ranil po desni podlakti. Jerman se bo moral zdraviti dvajset dni, v dveh tednih pa bo okreval Capotorto. 22-letni Fabiano Squarcia iz Cer-vignana se mora zahvaliti svoji dobri zvezdi. Prevrnil se je s svojim avtom in se ni niti opraskal. Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim zvečer v Ui. Flavia pri tovarni Cotonificio San Giusto. Do omenjenega kraja je Maria Rosaz-zi vij. Nemac iz Domus Civiche 15 privozila svoj fiat 500 in se u-stavlla Nekaj trenutkov potem je začela obračati na levo, ker je nameravala obrniti smer. Ko je že privozila do sredine cestišča, pa se je pripetila nesreča. Rosaz-zijeva ni opazila, da je z desne prihajal avto «giardinetta» UD 113475, ki ga je proti Miljam vozil Squarcia. Ta je sicer videl žen skin avto, vendar mu ni uspelo da bi se izognil trčenju. Po trčenju je zavozil še nekaj metrov naprej, njegov avto se je zavrtel okrog svoje osi in se prevrnil. Iz prevrnjenega avta pa se je skobacal Squarcia popolnoma nepoškodovan. skušal vespo spraviti v pogon, vendar mu to ni uspelo in vidno jezen se je skušal oddaljiti, ko ie opazil karabinjerje. Ti so mu sledili, ga ustavili in povprašali za dokumente. Dusconi dokumentov seveda ni imel in se je najprej izgovoril, da se je hotel odpeljati z bratrančevo vespo. Potem pa je moral le priznati da je vespo hotel ukrasti. Dodal je še, da se je hotel odpeljati domov, ker se mu ni hotelo iti peš. Karabinjerji so Dusconija pospremili na poveljstvo, izpolnili zapisnik, in ga prijavili sodišču zaradi poskusa tatvine. Dusconija so aretirali in odpeljali v zapor. Avtomobilist podri vespista na Opčinah Na križišču Narodne in Proseške ulice na Opčinah se je predvčerajšnjim okrog 20. ure pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 41-letni delavec Italo Vigi ni z Opčin št. 1118. Vigini se je na «vespetti» pripeljal navzdol po Narodni ulici in je na omenjenem križišču začel obračati na levo, ker je nameraval zaviti v Proseško u-lico Prav tedaj se je s Fernetičev s fiatom 600 TS 39265 pripeljal 32-letni Eugenio Cortal iz Ul. dei Porta 121 in čeprav sta oba vozača skušala ustaviti svoja vozila, jima to ni uspelo in trčenje je bilo neizbežno. Zaradi sunka je Vigini padel z motornega kolesa in se ranil in pobil po čeljusti, ustih in nosu. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na stomatološkem oddelku zdraviti 20 dni. V smrt s plinom Hotel je ukrasti motor Predvčerajšnjim ponoči je pa trulja karabinjerjev opazila 30-let-nega delavca Rodolfa Dusconija iz Ul. Soncini 40, ki se je motal Niso znani razlogi, ki so včeraj popoldne 39-letno gospodinjo An-no Bartoli por. Brus* iz Ul. Pier della Francesca 9 privedli do tega, da se je odločila za usodni korak. Nesrečnica je v kuhinji stanovanja odprla plinsko pipico na gorilniku in sc zastrupila s pli' nom. Bartolijevo je ležečo v kuhinji naše) njen 47-letm mož Paolo, ki se je okrog 13.30 vrnil domov. Poklical je bolničarje RK, toda za ženo ni bilo več pomoči Odpeljali so jo v bolnišnico, vendar je med prevozom izdihnila. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem V svojem stanovanju je včeraj ponoči zaradi srčne kapi izdihnila 75-letna upokojenka Maria Bor tolotti vd Abate iz Ul. Mazzini 44. Njeno truplo so našli šele včeraj okrog poldne ter ga prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Po opravkih v Gorici izgubil denar in zadobil telesne poškodbe Policija iz Nove Gorice prijela tatu koles • Žalostna smrt 74-letne žene iz Gorice Goriška policija preiskuje malce zagonetno zadevo 30-letnega Gio-vannija Cigolottija iz Vidma Ulica Del Bon 32, ki se sedaj zdravi v bolnišnici v Vidmu zaradi poškodb, ki naj bi jih dobil v Gorici. Zdraviti se bo moral 40 dni zaradi poškodb na desnem oprsju, nalom hrbtenice in številnih udarcev po obrazu. Kot je Izjavil videmski policiji, ki ga je zaslišala v tamkajšnji civilni bolnišnici, se je odpeljal s poltovornjakom dne 17. t. m. proil Gorici. Spotoma se je ustavil v Kr-mlnu, Marianu in Podgori ter prodajal plastične predmete za podjetje Tardivello iz Vidma. Po opravljenih poslih se je zadržal v neki predmestni gostilni in od tam dalje se ne spominja ničesar več. Toliko je še vedel povedati, da je prišel k zavesti v soboto zjutraj v neki ulici v Gorici (menda Ul. Vittorio Veneto), odkoder se je potem odpeljal nazaj v Videm. Policiji Je še izjavil, da je ugotovil v listnici primanjkljaj 60.000 lir, vendar so našli pri njem še 90 tisoč lir. Ker ima njegovo vozilo spredaj poškodbo na karoseriji domnevajo, da se je morda pripetila prometna nesreča in da Je povzročitelj pobegnil. Lahko pa je tudi Cigolottl sam zadel ob kakšno oviro z vozilom. Leteči oddelek gorlške policije je dobil nalogo, naj vso zadevo bolj temeljito preišče. Jugoslovanska policija lz Nove Gorice je odkrila ln prijela tatu dveh koles, ki jih je ukradel v Gorici ln dobila pri njem tudi ukradeno blago. O zadevi Je obvestila leteči oddelek gorlške policije, kateri so izročili ukradeni kolesi, da bi jih vrnila zakonitim lastnikom. Eno od koles je bilo že 17. oktobra ukradeno 15-letnemu Severinu Hledeju lz Rupe št. 34 in sicer na dvorišču bivše industrijske šole na Korzu Verdi. Drugo pa je tat ukradel na trgu Cavour v bližini policije dne 4. novembra 16-letnemu Igi-niju Coprezu iz Ul. Corsica 21. Obe kolesi sta bili še novi ter vredni po 25 odnosno 30 tisoč lir. Goriška policija Je stopila v stik z jugoslovansko zaradi vrnitve koles obema okradenima. Imena tatu še niso sporočili. V nedeljo zvečer je umrla v go-riški civilni bolnišnici 74-letna Jo-sipina Rojc iz Ul. Duca d'Aosta št. 185, ki jo je policija tistega dne zjutraj našla bolno in vso premra-ženo v njenem stanovanju. Sosedje so ženo že dva dni pogrešali, ker je ni bilo na spregled In tudi okna ln vrata so bila zaprta. Zato so obvestili policijo, ki Je v nedeljo zjutraj šiloma odprla neko navojnico pri oknu in nato še okno. V stanovanju se je na njihovo Klicanje odzvala ženica s slabotnim stokanjem. Po daljšem iskanju so jo našli stisnjeno pod posteljo, od koder se ni mogla rešiti ter je bila že vsa sestradana in premražena. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer pa je niso mogli več rešiti ter Je žena pozno zvečer podlegla pljučnici. Rojčeva je živela sama ter je bila vdova po železniškem uradniku. V Pcvmi so pokopali Marijo Toroš Ob precejšnji udeležbi vaščanov so včeraj popoldne ob 15. uri pokopali na pokopališču v Pevmi 79-letno Marijo Toroš, ki Je že dalj časa živela v Pevmi. Pokojnica se je z možem priselila iz Medane v Pevmo. Po moževi smrti je morala trdo delati na kmetiji, da je lahko preživela petero otrok. Sin Ludvik je bil pri partizanih in Je kmalu po vojni podlegel bolezni, ki Jo je dobil med borbo. Bila je na splošno priljubljena in zavedna slovenska žena ter zvesta čitateljica Primorskega dnevnika. Pogreba so se udeležili tudi sorodniki in prijatelji lz Medane in Slovrenca. Vaščani izražajo družini sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. — Šolske počitnice do vključno 2. januarja šolsko skrbništvo iz Gorice je včeraj sporočilo, da bodo božične in novoletne počitnice trajale od 24. decembra do vključno 2. januarja 1966; tako je odredilo ministrstvo za javno vzgojo. S tem obvestilom, ki so ga preči-tali tudi na vseh šolah v naši pokrajini. šolski skrbnik demantira časopisno vest, da bodo kakor na Tržaškem in Videmskem tudi na Goriškem novoletne počitnice trajale do vključno 6. januarja ter da se šolski pouk prične 7. januarja. Božičnici v slovenskih vrtcih v Gorici Božičnica otrok slovenskih otroških vrtcev v Ul. Croce ln 171. Ran- iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiimmiiiii V NEDELJO PRI TRČENJU Z AVTOM \r Rudolf Černič z Vrha se je ubil z motorjem Nesreča se je pripetila pri Venturinijevi opekarni blizu Krmina Pokojni se je pred tremi leti preselil z Vrha v Ločnik V prometni nesreči, ki se Je pripetila v nedeljo ob 18. url pri Venturinijevi opekarni na državni cesti v bližini Krmina, je izgubil življenje motociklist Rudolf Cotič, ki se je rodil na Vrhu 10. junija 1930 ln se je po poroki z Adriano Vldoz preselil v Ločnik. Trčenje Je bilo tako hudo, da Je Černič dejansko s svojim telesom razbil sprednji desni del fiata 1100. ki ga je v nasprotni smeri, se pravi proti Krmlnu, vozil 25-letni Lu-ciano Fornasarl iz Butria. Takoj po nesreči so Černiča, ki se je hudo pobil po glavi, z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali pro-I ti gorlški civilni bolnišnici, vendar Je med potjo izdihnil zaradi hudih poškodb na glavi ln desni nogi, ki je bila zlomljena. Nekoliko se je poškodoval tudi avtomobilist Forna-sari, ki se bo zdravil 8 dni, in pa dva potnika osebnega avtomobila. V videmsko bolnišnico so jih odpeljali z zasebnim avtom. Černič je bil vojni invalid ter Je prejemal tudi pokojnino. Zaposlen je bil v CRDA v Tržiču. Po poroki se je 1962. leta preselil v Mocchet-to. Zapustil je ženo ln sinčka. Pogreb bo danes ob 15.30 na pokopališče v Ločnlku. Prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. dacclo v Gorici bo v četrtek 23. decembra ob 10. oziroma ob 11. uri. Ob tej priliki bodo otroci pokazali, kaj so se naučili, predstavniki oblasti pa jih bodo obdarili. S tovornjaka je padel Včeraj opoldne so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 41-letnega Bru na Orlanda, ki je padel s tovornjaka ter si pri tem zlomil desno roko v komolcu. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni, Orlando, ki je brezposeln šofer iz Novente pri Piavi, se je pripeljal s prijateljem na tovornjaku v Gorico. Ko je pomagal v Ul. S. Giovanni razkladati vreče fižola za neko goriško- podjetje, mu je med delom spodrsnilo in je padel s tovornjaka. svoja sredstva, ki so jih zbrali s članarino in prostovoljnimi prispevki. Ob tej priliki so odborniki pregledali tudi dosedanje delovanje ln nabrane članarine in prispevke, ki so glede na naše razmere še kar precejšnji, ter so tudi edini vir, iz katerega črpa društvo sredstva za svojo pomoč. Na seji so se pogovorili tudi o drugih upravnih zadevah. DANES NA ZBORNICI Pogovori o industrijskem sodelovanju Danes ob 11. uri bo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek strokovnjakov v Industriji in trgovini, da bodo proučili stvarne možnosti za razvoj industrijskega sodelovanja na goriškem območju. Zanj so se odločili na nedavnem sestanku na trgovinski zbornici, kjer je številnim operaterjem župspi Martina poročal o možnostih, ki jih nudijo prijateljski stiki med Italijo in Jugoslavijo, za okrepitev industrijske kooperacije. Ob tej priliki je župan poudaril, da obstajajo najrazličnejše možnosti takšnega sodelovanja zlasti na goriškem področju, kjer so razdalje med kooperanti izredno kratke, kar vse skupaj samo pospešuje razvo) takšne dejavnosti. 25. številka revije Iniziativa Isontina Izšla je 25. številka Iniziative Isontine, revije središča Rizzatti za proučevanje gospodarskih, kulturnih in družbenih vprašanj. V njej je objavljenih več zanimivih člankov, ki se nanašajo na poklicno vzgojo mladine, vprašanje beguncev v naši deželi, delovanja ustanove za mednarodno pomoč, urbanistične probleme Palmanove. Odvetnik Ale-aldo Ginaldi objavlja zanimivo študijo z naslovom: Dodatki h kazenskemu zakoniku za nacionalne manjšine. V njej obravnava predlog, predložen deželnemu svetu, naj se kaznuje podpihovanje nacionalnega sovraštva. Slikarski kritik prof. Fulvio Monai objavlja študijo O Tiepolovih osnutkih in risbah t Vidmu, medtem ko Amedeo Colella prikazuje profil slikarja Monaia. ■ iiMiiiiiiiHiiiiiiMiHiiMinMiiiiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiM INTERPELACIJA OBČINSKIH SVETOVALCEV KPI Ustanoviti stalne vaške posvetovalne organe Na takšen način bi se ustvaril bolj demokratičen odnos med občani m upravo v Gorici Ustanovitev stalnih posvetovalnih organov po vaseh ln večjih četrtih občine Gorica predlagajo občinski svetovalci KPI v svoji Interpelaciji, ki so Jo (Battello, Černe In Bon-nes) včeraj poslali županu Martini. Na sestanku teh posvetovalnih organov naj bi se obravnavali vsi problemi, ki zadevajo Javno upravo, ter se skušale poiskati organične rešitve, ki so sedaj podvržene stihijskemu reševanju. Z uresničitvijo te zamisli bi se na trajnejšo osnovo postavili stiki med občino ln okoliškimi področji ter se uresničil široko zasnovan demokratični odnos v našem mestu. Komunisti v svoji Interpelaciji ugotavljajo, da so svetovalci večine večkrat Izrazili željo po vzdrževanju tesnejših stikov z okoliškimi vasmi. Z ustanovitvijo vaških organizmov bi bilo mogoče odstranjevati razloge za nezadovoljstvo, ki se pojavlja po vaseh. Nekateri okoliški kraji so že v preteklosti bili deležni upravne samostojnosti kot na primer Ločnik, štandrež, Podgo-ra in Pevma. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. IZ TRŽIČA Seznam plačevalcev družinskega davka Davkoplačevalci iz Tržiča bodo plačali 69 milijonov Ur družinskega davka. Seznam davkoplačevalcev ter njihovo obdavčitev so odobrili na zadnji seji občinskega odbora v Tržiču. Davčna osnova vseh davkoplačevalcev znaša skoraj 2,2 milijarde lir. Občinska uprava bo prejela za pobiranje smeti 11,5 milijona, s pristojbinami na napise 2,8 milijona, z obrtnicami 2,7 milijona, s pristojbino na pse za 1,2 milijona. Z vsemi dajatvami bodo občani prispevali v občinsko blagajno 112,9 milijona lir. Odborniki so odobrili tudi drugi seznam občinskih dajatev za leto 1965, ki bo zagotovil občini nadaljnjih 14 milijonov lir. Pri delu si je zlomil prst Ko je včeraj nekaj po 13. uri 38-letni Giuseppe Di Lenardo iz Ul. Vicenza 22 delal pri gradbenem podjetju CISA iz Vidma na gradbišču v Gorici, si je z napravo za upogibanje stavbnega želez-ja zlomil sredinec na desni roki. V avtobusu za bolnišnico se je ponesrečil Prejšnji večer okrog 19.30 se ie 83-letni Luigi Teruglio iz Vidma, Ul S. Daniele 5 hotel odpeljati x mestnim avtobusom v bolnišnico. V vozilu pa mu je spodrsnilo; padel je in se pri tem ranil na levi strani čela. V civilni bolnišnici v Gorici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 8 dneh. KLUB SIMON GREGORČIČ Večeri ob sredah V klubskih prostorih na Verdijevem korzu št. 13, bo jutri, 22. t. m. ob 20.30 predaval prof. Emil Smole o temi istrske srednjeveške freske Vljudno vabljeni! Gorica CORSO. 17.00: «Jef Gnrdon spae-ca tutto«. E. Constantine in P. Viterbo; francoski črno-beli film. VERDI. 17.00: «Perchč uccidi anco-ra«, A. Steffen in E. Stewart; ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30: «Cole, 11 fuorilegge«, Frank Lovejoy in A. Dalton; ameriški črnobeli film. Vjttoria. 17 00: «La montagna del sette falehi«, Alan Ladd in Elizabeth Scott; ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: «Koclss, 1’eroe Indiano«, J. Chandler ln S. Ca-bot; ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 7,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 5,6 stopinje ob 6.40; povprečne dnevne vlage je bi. lo 98 odstotkov. — 6 — 21. decembra 1965 Aialil A B S{= -=■=-,£ SLIS JLa.2. MM. IZIDI IZIDI •Cagliari— Lazio 3-0 •Lecco—Alessandria 3-1 •Fiorentina—Napoli 0-0 •Mantova—Reggiana 1-1 *LR Vicenza—Foggia 0-0 •Modena -Trani 2-0 •Milan—Juventus 2-1 •Novara— -Potenza 3-0 •Roma—Brescia 1-1 Pro Patria—*Padova 2-0 •Inter—Sampdoria 5-0 •Piša—Genoa 1-1 •Spal—Atalanta 3-1 •Reggina- -Palermo 1-1 Bologna— •Torino 4-2 •Venezia- -Messina 2-1 Catania— •Varese 2-1 •Verona— -Livorno 0-0 LESTVICA LESTVICA Inter 13 8 4 1 27 10 20 Mantova 15 7 6 2 20 9 20 Napoli 13 7 5 1 22 11 19 Catanzaro 15 7 6 2 18 10 20 Milan 13 7 4 2 23 13 18 Venezia 15 8 4 3 17 11 20 Juventus 13 5 7 1 15 6 17 Potenza 15 8 3 4 18 13 19 Bologna 13 7 2 4 25 19 16 Lecco Novara 15 15 6 3 7 11 2 1 14 9 15 10 19 17 Fiorentina 13 5 5 3 17 11 15 Reggina 15 7 3 5 18 16 17 Vicenza 13 5 4 4 19 17 14 Palermo 15 5 6 4 15 10 16 Lazio 13 3 7 3 12 14 13 Messina 15 3 9 3 12 10 15 Cagliari 13 4 5 4 14 9 13 Livorno 15 5 5 5 16 15 15 Roma 13 4 5 4 11 12 13 Reggiana 15 5 5 5 13 13 15 Genoa 15 5 5 5 17 18 15 Torino 13 3 6 4 12 15 12 Verona 15 4 7 4 11 12 15 Spal 13 4 4 5 18 19 12 Monza 15 5 4 6 15 19 14 Brescia 13 5 2 6 13 15 12 Alessand. 15 2 8 5 8 13 12 Atalanta 13 3 5 5 11 16 11 Padova 15 4 3 8 19 22 n Foggia 13 4 3 6 11 12 n P. Patria 15 3 5 7 11 16 11 Catania 13 2 4 7 10 25 8 Piša 15 4 3 8 12 19 n Sampdoria 13 3 2 8 8 22 8 Modena 15 1 8 6 6 13 10 Varese 13 0 2 1 9 31 2I Trani 15 1 e 8 4 21 8 V III. AMATERSKI KATEGORIJI Težak poraz Brega v tekmi z Roianese Rezultat 4:1 ne odgovarja stanju na igrišču V nedeljo je bila enajsterica Brega gost Roianese na Igrišču pri Sv. Alojziju. Tekma se je odvijala v oblačnem vremenu in na zelo spolzkem igrišču. Moštvi sta se predstavili sodniku I v naslednjih postavah: BREG: Komar, Kozina. Zocchi, Petaros Z., Maver, Bertesina, Žerjal, Rodella, Raiča, Valentič, Petaros V. ROIANESE: Rossetti, De Iurco, Zollia, Millo M., Barnaba, Rozza, Smaldino G., Zampolli, Millo G., Monzoni, Smaldino E. Takoj po sodnikovem žvižgu so se Brežani pognali v napad in skušali vnesti zmedo v nasprotnikove vrste. Toda Roianese se je lepo branila in je prehajala preko svojih izredno hitrih kril v protinapade. Obramba Brega pa je z odličnima igralcema Maverjem In Zocchijem trdno vzdržala in preko Bertesine pošiljala žoge svojemu napadu. V 10’ je bil po lepem strelu Raiče z leve strani vratar Rossetti prisiljen dvigniti v kot. Roianese je takoj sprožila napad, ki ga je po lepi 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V 13. kolu A lige Prepričljive zmage Interja, Milana in odlične Bologne Prvi poraz Juventusa Milanski enajsterici sta se v nedeljo najbolj izkazali: Inter" Je brez truda spravil v mrežo Samp-dorie kar pet žog, Milan pa sl je z dvema goloma Sormanija privoščil Juventus, ki je tako Izgubil slavo nepremagljivega. Najbolj pa Je presenetila Bologna, ki Je na igrišču Torina dobesedno eksplodirala in pokazala izredno učinkovit nogomet. In to kljub temu, da se ni mogla poslužiti poškodovanega Fur-lanisa. ki Je ostal na Igrišču le zaradi števila. Tudi Napoli Je presenetil, ker se Je znal pošteno upirati, pa čeprav je moral praktično igrati zaradi poškodbe Nardina z desetimi, Fiorentini, katero Je prisilil na delitev točk. Medtem ko se je tudi Brescii posrečilo prisiliti na neodločen izid Romo, se Je Catania vrnila domov z dragocenima točkama. Zelo učinkovita sta bila tokrat tudi napada Cagllarija in Spala, ki sta spravila v mreži Lazia in Ata-lante po 3 žoge, medtem ko sta ostali prednji peterki Lanerossi in Foggle praznih rok. CREMONESE- TRIE S TINA 1:0 (0:0) Drago plačan strah Tržačanov Col domačinov 16 minut pred koncem STRELEC: v 29’ d.p. Zavaglio. CREMONESE: Michelin; VecchI, Tumiatl; Velmini, Bartolomei, Ravan!; Marchetti,, Tassi, Zavaglio, Bellonl, Del Blanco. TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Del Piccolo, Varglien, Pez; Mantovani, Dalio. Canzlan, Palcini. Gentili. SODNIK: Varnero iz Alessandrle. Trlestina se je v nedeljo pustila presenetiti prav v trenutku, ko so vsi, vključno igralci domačega moštva, že računali z neodločenim rezultatom. Tako Tržačani kot doma- čini so šli na igrišče s previdnostno taktiko, vendar se iahko reče, da so igralci Cremoneseja bolj tvegali in zato se Jim je tudi posrečilo v 29’ drugega dela igre priti z Zavagliom do zmagovitega gola. Domačini so se bali Triestlne, zaradi česar so tudi srednjemu napadalcu Zavagliu določili mesto bolj v ozadju, kamor sta se premaknila tudi oba skrajna napadalca De! Blanco in Marchetti. Tržačani so zaradi tega hoteli organizirat! igro na sredini igrišča, kjer naj bi tila odskočna deska za prodor, žal niso znali izrabiti terenske premoči, sicer šibke, ker v ospredju ni bilo nobenega, ki bi tvegal. V prvih 40' igre ni niti enkrat noben napadalec Triestlne poskusil s strelom, ki bi bil kolikor toliko nevaren. Nasprotno pa so domačini večkrat ostro napadli in še ostreje streljali, tako da je imel Colovatti precej dela. Domačini so namreč tehnične pomanjkljivosti nadomestili z vztrajnostjo in lahko se A SKUPINA IZIDI LESTVICA •CRDA—Piacenza 0-0 Treviso 14 9 3 2 17 8 21 •Como—Legnano 0-0 Biellese 14 8 3 3 27 20 19 •Cremonese—Triestina 1-0 Como 14 8 < 2 13 6 18 Biellese—*Entella 1-0 Piacenza 14 7 4 3 14 10 18 •Ivrea—Rapallo 3-1 Solbiatese 14 7 3 4 19 16 17 Treviso—•Marzotto 1-0 CRDA 14 5 6 3 15 10 16 •Mestrina—Savona 2-2 Marzotto 14 7 2 5 16 15 16 •Trevigliese—Parma 1-1 Udinese 14 5 5 4 21 13 15 •Udinese—Solbiatese 3-1 Rapallo 14 3 9 2 11 7 15 Legnano 14 • 4 5 10 10 14 Prihodnje tekme (2. jan. 1966) Savona 14 S 4 5 19 14 14 Triestina - Como; Biellese - Triestina 14 4 4 6 12 19 12 Mestrina; Legnano - Entella; Par- Entella 14 3 5 6 10 17 11 ma - Solbiatese; Piacenza - Udi- Cremonese 14 5 0 9 17 21 10 nese; Rapallo - CRDA; Savo- Mestrina 14 2 6 6 10 16 10 na - Marzotto; Trevigliese - Cre- Ivrea 14 3 4 7 11 20 10 monese; Treviso - Ivrea. Trevigliese 14 1 6 7 9 17 8 V nedeljo ne bo tekem C lige. Parma 14 1 6 7 7 17 8 reče, da je cel napad, posebno v drugem delu, še kar nevarno obstreljeval Colovattija. Od Tržačanov je samo Gentili skušal raniti nasprotnike, kar pa se mu ni posrečilo. V tržaških vrstah se je o-bramba dobro držala, pa čeprav Je prav Varglien, ki je bil sicer ves čas odličen, zakrivil prekršek, ki ga je sodnik kaznoval s kazenskim strelom. Posledica ie bila, da je Bellonl poslal žogo do Zavagiia, ki se je dvignil nad vsemi in jo usmeril mimo presenečenega Colovattija v mrežo.'Tržačani so takoj odgovorili in eno minuto kasneje je Palcini na predložek Del Piccola poslal silovito žogo na prečko. Kasneje je imel Canzian izredno priložnost, ki je ni izrabil in tako sta obe točki ostali domačinom. akciji zaključil .Barnaba z močnim strelom, ki ga je Petaros Z. odbil v kot. Le minuto kasneje je Roianese po nenevarni akciji prišla v vodstvo. Žoga je prišla do Monzo-nija, ki ni streljal močno, toda žoga se je izmuznila Komarju iz rok, ter se zakotalila v mrežo. Roianese je napadala še nekaj časa, dokler ni v 30’ podvojila rezultat. Žoga je bila v gneči pred vrati. Do nje se je prebil Zampolli, ki je streljal brez oklevanja. Komar je žogo sicer ujel, toda ponovno se mu je izmuznila iz rok in končala v mreži. Brežani so se besno pognali v napad in stisnili Roianese v obrambo. V 35’ je Petaros V. z lepo izmenjavo z Ralco, ki je privabila vratarja iz vrat, prišel do žoge in izredno močno streljal. Ostri strel je pa ustavil branilec na sami beli črti z nogo. Brežani so še nadalje napadali. V 40’ je Maver streljal kazenski strel kakih 25 m izven vrat. Z močnim strelom je prebil zid in zadel v drog. V drugem polčasu Je Breg neprestano napadal in Roianese je le kdaj pa kdaj prešla v protinapad. Toda prav ti protinapadi so bili zelo nevarni za Breg. že v 10’ je namreč Smaldino G., desno krilo Roianese, dobil lep podaljšek svoje obrambe, preigral Zocchija in se znašel sam pred Komarjem, streljal je brez oklevanja in neubranljivo ter tako povečal rezultat. Minuto kasneje je Komar dvignil žogo čez prečko v kot, na močan strel Monzonija. Brežani so neprestano napadali in njihov trud je bil končno poplačan v 21’, ko vratar ni ubranil močnega strela in se Je žoga zakotalila do Valentiča, ki jo je prisebno poslal v mrežo. Uspeh je spodbudil Brežane, ki so navalili na vrata Roianese v želji, da bi prišli do izenačenja. Toda hiter protinapad Roianese jih je spravil v zadrego. Na srečo je Monzonijev strel končal nad prečko. Breg se je spet pognal v napad in izsilil več kotov. Ves trud je bil zaman in tudi Ro-dellov strel je vratar ubranil. 1’ pred koncem pa je Roianese prešla v napad in žoga je prišla do Smal-dina E., ki je izredno močno streljal iz bližine in četrtič premagal Komarja Smola in slab dan vratarja Komarja sta spravila v nedeljo Breg na kolena. Obramba je bila nesigur-na, čeprav sta' Maver in Zocchi igrala lepo in se je tudi mladi Petaros Z. izkazal. V napadu je treba pohvaliti predvsem Rodeilo in Ralco, ki sta neutrudno gradila akcijo na akcijo. Žerjal pa je ponovno dokazal, da ni v formi. K. V. SINOČI OB ŠTEVILNI UDELEŽBI ČLANOV 6. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Vedno več udejstvovanja vedno več zanimanja javnosti Pohvale in obljube treh slovenskih izvoljenih predstavnikov Sinoči jc športno združenje Bor prikazalo na svojem 6. rednem občnem zboru delovanje enega leta, ki je bilo zelo pestro in polno uspehov. Žal zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti zanimivih poročil predsednika Dušana Košute in tajnika (kar bomo storili v prihodnjih dneh). Omeniti pa moramo, da so se letošnjega občnega zbora udeležili vidni predstavniki slovenskega političnega živ. ljenja. Prvi je zbor pozdravil v imenu fllllllllMimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Neodločeno Olimpije z vodečo Vojvodino Novosadčani jesenski prvaki I. zvezne lige Ljubljanska Olimpija Je tudi v nedeljo prijetno presenetila: prisilila je Vojvodino, ki vodi v lestvici I. lige, na delitev točk. Tudi Rijeka je uspešno zaključila jesenski del prvenstva s tem, da je s 5:2 odpravila Trešnjevko. Edino zunanjo zmago je v nedeljskem 15. za-vrtljaju zabeležila Crvena zvezda, medtem ko se je zagrebški derbi zaključil v korist Dinama. • * * V II. zvezni ligi je bil Maribor prisiljen prepustiti točko gostom iz Splita, medtem ko je ljubljanski Slovan končno le zabeležil po dolgem obdobju razočaranj zmago. I. ZVEZNA LIGA Zagreb—Dinamo 2:3 (1:2) Rijeka—Trešnjevka 5:2 (1:1) Radnički (B)—Sarajevo 2:2 (1:0) Partizan—Vardar 5:4 (4:1) Vojvodina—Olimpija 1:1 Velež—C. zvezda 1:2 žel jeznlčar—Beograd 1:1 Hajduk—Radnički (N) 1:0 II. LIGA (ZAHOD) Leotar—Famos 2:0 Istra—'Varteks 0:1 Bosna—Borac (BI) 1:0 Maribor—Split 1:1 Slovan—Rudar 3:1 Šibenik—Slavonija 4:2 Sloboda—Zadar 10:0 Čelik—Borovo 2:2 Lokomotiva—Segesta 3:1 (0:1) (0:2) (1:1) (1:0) (1:0) (0:0) (0:0) (0:1) (2:1) (2:1) (3:0) (1:0) (2:0) SKGZ in obolelega predsednika Samsa Bogo, ki je pohvalil delovanje Bora, mu čestital k uspehom in obljubil, da bo SKGZ vedno z zanimanjem spremljala udejstvovanje naše mladine, saj bo v ta namen ustanovila tudi komisijo za šport in mladino. K besedi so se oglasili tudi deželni svetovalec KPI dr. Karel Siškovič, deželni svetovalec SS dr. Jože Skerk, pokrajinski svetovalec PSI inž. Josip Pečenko. Vsi trije so se pohvalno izrazili o Boru in mu čestitali ter se obvezali, da bodo skušali dobiti pomoč tudi v okviru dežele in pokrajine. V okviru dežele že obstoja zakon št. 23, ki predvideva pomoč športnim društvom, vrhu tega bodo v kratkem razpravljali še o novem zakonu o dodelitvi podpor za grad. njo športnih objektov kot tudi za nabavo športne opreme itd. Občni zbor so še pozdravili Mario Magajna v imenu P.d. Cankar, Niko Škamperle v imenu P. d. Škamperle, Miran Kuret v imenu š. d. Breg, Stanko Pertot v imenu P. d. Barkovlje in Dušan Švab v imenu Mladinskega delavskega krožka. Po enominutnem molku v počastitev spomina pokojnega predsednika SPDT in po poročilu blagajnika, ki se je tudi letos zaradi večjega udejstvovanja večkrat znašel v zagati ter poročilu nadzorne- ga odbora je sledila živahna diskusija. Ob koncu so bile še volitve, iz katerih je izšel naslednji novi odbor. Predsednik — DUŠAN KOŠUTA Podpredsednk — ODO KALAN Tajnik — MILAN TAVČAR Blagajnik — BRUNO KRIŽMAN Zapisničarka — NADJA KRIŠČAK Gospodar — ANTON DOUGAN Odbornika — VOJKO CESAR STOJAN SANCIN Nadzorni odbor — JOŽE CESAR STANKO PERTOT FRANKO VITEZ ženski; za pokal f.-j.k. Goriška AGIB še brez poraza V nedeljo se je slovenska ženska odbojka preselila v Gorico, kjer je bilo na sporedu četrto kolo turnirja za pokal Furlanije-Ju-lijske krajine. Tekme so bile vse privlačne in ekipe so se izkazale. Razočaral je le videmski Porzio, ki je izgubil z odličnim AGI B, nato pa bi še kmalu podlegel Boru B. Pohvalno se moramo tokrat izraziti o predstavnicah Brega, ki so zaigrale bolje kot po navadi in Bor B se je moral krepko potruditi, da jih je spravil na kolena. AGI B in Porzio, ki sta otvorila tekme, sta nam takoj pripravila presenečenji. Prve so zaigrale zelo dobro in s sigurnostjo gradile igro in tudi dobro zaključevale akcije s tolčenimi žogami. Nasprotno je Porzio taval v prazno in njegove igralke so zgrešile skoro vsako žogo. S tem ne smemo pa odvzeti ničesar goriški ekipi, ki je že v naslednji tekmi proti najmlajšim predstavnicam Bora pokazala kaj zna. čeprav je v prvem setu gladko izgubila, drugega pa je že izgubljala z 12:7, ji je uspelo organizirati svoje vrste, zmagati set in nato gospodariti v tretjem setu, ko so se Borova dekleta neverjetno zmedla. Zmago je torej priborila le dru- ■iiiiniiMiininiiiiiiiii...........................................................■■■........ Italijanska prvenstva ZENSKA A LIGA Pejo Brescia — Fiat Torino 48-47 Zaiss Milano — Mivar Trst 54-48 Standa Mil. —Portorico Vic. 56-49 Bristot Trex. — S. Mobil! B. 47-32 Lanco Pes. — OMSA Faenza 47-35 MOŠKA A LIGA Simmenthal — *S. Azzurra 67-58 ♦Libertas Biella — Oransoda 58-52 Petrarca — ‘Alcisa 94-55 *Reyer — Partenope 83-61 •Ignis — Pesaro 108-66 Candy — *AH’OnestA 84-76 MOŠKA B LIGA Becchi — »Robur Ravenna 63-57 S.G. Trlestina — Safog 71-56 Goriziana — Snaidero 90-60 Brindisi — Recoaro 59-54 MOŠKA C LIGA •Castelfranco — V. Murano 78-61 •Italsider — CRDA Tržič 83-56 Hausbrandt — V. Moretti 78-63 G. Bassano — Don Bosco 66-54 •Leacril — A.P. Treviso 70-62 ga ekipa, ki je premagala uporne Brežanke. Te so končno stopile na igrišče z dobro ekipo in nudile Tržačankam dober odpor. Trener pa bo moral še mnogo piliti sistem in tudi tehnične prvine. Bor B je nato nastopil proti Porziu. Ta je sicer zmagal, a se je moral krepko spotiti, saj sta seta trajala kar 40 minut. Izidi AGI B — PORZIO 2:0 (15:19; 15:11) Bor B — Breg 2:0 (15:11; 15:2) AGI B—Bor C 2:1 (4:15; 15:12; 15:6) Porzio — Bor B 2:0 (15:6; 15:10) Postave Bor B: Kriščak, Bufon, Černe, Barej, Stegu, Lah in Racman. Bor C: Barej S., Rauber, Rogelja, Bandelj, Pernarčič, Pahor, Švab in Kenda. Breg: čuk, černeka, Slavec, Vodopivec, Salvi, Foraus in Česnik. AGI B: Leopardi, Aguzzoni, Bar-bieri, Giacomelli, Tomassia, Furlan, Mogorini in Peternel. Porzio: Rossato, Morino, Coras-so, Zamparutti, Baldisseri, Baron, Casalecci, La Chiusa in Bozzi. Sodili so dobro: Trei., Leotta, Canciani in Bresigar (vsi iz Gorice). f. v. Vesna 6 Libertas 1 Kriška Vesna je v nedeljo zabeležila visoko zmago nad prose-ško Libertas. Križani so zmagali 6:1 (4:0). Za Vesno so bili uspešni v 22’ p.p. Rener, v 30’ Husu Dino, v 33’ Sulčič Silvan, v 40’ Kozlovič, v 3’ d.p. Rener, v 7’ Košuta Renato. ll■lllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllll,lllll,lll,lll,lllll,lll,,l,,,lll,IM,l,IIH,ll,,ll,Mlllllll,llll,,,,l,l,,ll,ll,ll,,,llln„llll,l,,ll,ll,llllllll|lll|lllllllmllll,,l,llllllll V II. AMATERSKI KATEGORIJI V Gradiški dragocena zmaga proseškega moštva Tudi mladinci Primorja z dvema točkama več Proseško Primorje je v nedeljo prineslo iz Gradiške, kjer je bilo v gosteh Itale, celotni izkupiček. Domačini so hoteli takoj stisniti goste v obrambo, kar se jim je delno tudi posrečilo. Prosečani pa so večkrat presenetili Italo s hitrimi protinapadi, ki niso rodili sadov prav zaradi prenagljenosti napadal, cev. Zaradi tega se je prvi polčas, V NEDELJO V BOLJUNCU Rosandra Zerial 2 Alabarda Darwil 1 Tudi v nedeljo enajsterica Rosandra Zerial ni zamudila priložnosti za zmago, tako da ima sedaj 11 točk, vsega skupaj pa so napadalci dosegli 24 golov, medtem ko je vratar samo 6-krat klonil. Tokrat je morala kloniti Rosan- dri Alabarda Darwil. Tudi nedeljski gostje so se zelo potrudili, ven dar igralci Rosandre se niso pu- ki tehnično ni povedal ničesar, končal brez gola. V uvodnih potezah drugega polčasa pa so imeli Prosečani edinstveno priložnost. Vratarju Itale je ušla z rok močna Unedova žoga, ki si jo je prisvojil Verginella. Ta je preigral vratarja in streljal. Na sami črti pa je žogo prestregel branilec domačinov in rešil mrežo. V 31’ pa je končno padel gol: Unedu je streljal, vratarju je žoga zopet ušla. Tokrat je prišla do Deliseja, ki jo je brez oklevanja spravil do mreže. 6 minut kasneje je Primorje povečalo rezultat z Verginello, ki je žogo poslal neubranljivo v mrežo. Tik pred konč. nim žvižgom pa se je tudi domačinom posrečilo premagati Furlana. Končni izid : 2-1 za Primorje. Čeprav tudi tokrat Primorje ni zadovoljilo, je vendarle prišlo do obeh točk. Na srečo je bila o-bramba bolj sigurna, v napadu pa so se vsi izkazali s požrtvovalnostjo. V nedeljo je mladinska enajsterica Primorja premagala nabrežin-sko moštvo 1:0 in to kljub temu, da so Prosečani zgrešili enajstmetrovko. iiiiiiiiimiimitiiiiiiniiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET Zgovoren rezultat v Sovodnjah proti Montesanto 3:0 (3:0) Sovodenjci so s 14 točkami prvi na lestvici Neodločen rezultat Juventine s Fortitudom Po nedeljski nogometni tekmi, ki jo je sovodenjska ekipa odigrala na domačem igrišču proti Montesanto ter zmagala z rezultatom 3:0 (polčas 3:0), je še vedno sama na vrhu lestvice s 14 točkami; sledi šlovrenc z 12 točkami in eno odigrano tekmo manj Drugo mesto na lestvici pripada tudi Ločniku, Piero Caleffi: LAHKO JE REČI LAKOTA. Včasih sem skril zelo drobne listke s pozdravi in z zahvalo v ovratnike srajc po katere so hodili moji prijatelji F. Tako sem jih obvestil o Marynem odhodu. Včasih sem izročil kakšen listek tudi miličniku Babbiniju, ki mi je prinesel nekaj odgovorov. V njih so me bodrili in mi dejali, da se bo vojna kmalu končala. Pač upi. Miličniki, tudi najbolj trdi, so bili izredno prijazni z menoj; tudi kaplar Avio, ki je bil strah jetnikov, katere je krvoločno pretepal za najmanjši prekršek zelo strogih pred pisov. Morda je ravnal tako, ker so moj primer policijski biriči tako napihnili; morda zato, ker je že vedel za mojo usodo. Toda ta usoda se je zaobrnila drugače in tedaj ni nihče vedel vzroka za to. Nenadoma so neke oktobrske noči prišli v celice Žida Luzzatto in Polacco in partizan Bobbio in pozvali razne «številke», naj pospravijo svoje stvari ter naj bodo pripravljene. Med 70 poklicanimi sem bil tudi jaz. Zbrali so nas na obširnem področju sekcije ((kriminalcev«, v vrsti treh velikih sob, v katerih je bilo med jetniki, zaprtimi zaradi raznih obtožb, nekaj ((političnih«, ki so bili na razpolago fašističnim oblastem. Med drugimi je bil zleknjen na slamnjači tudi odvetnik Ghibellini neki naš mlad in pogumen tovariš. Pravkar je bral Giolittijeve ((Spomine«. Ko me je ugledal, je skočil pokonci in me objel. Povedal mi je, da so ga nekaj dni prej nenadoma aretirali, ne da bi ga bil kdo vnaprej opozoril na to. Uspelo mu je, da so ga poslali v ta oddelek, kjer ni bila disciplina tako stroga. (Nekaj časa kasneje med transportom v taborišče, ko je bil v vrsti jetnikov, ki so čakali, da jih popeljejo s trajektom čez reko Ticino, mu je uspelo izmuzniti se in se skriti med nekatere radovedneže, od koder jo je pobrisal ter se takoj vrnil na podtalno delo.) Nihče izmed nas ni vedel, kam nas bodo odpeljali in kaj nas čaka. Med nami je bila skupina 15 jetnikov, vštevši mene, ki ni obetala nič dobrega drugim. Bili so Piero Lodigiani, ki je pripadal skupini Otto, odvetnik Cesarino Rocca (v resnici general Botteri), organizator odredov GL v vzhodni Liguriji; mladi odvetnik Rurick Spolidoro in kapitan fregate Dante Novaro, ki sta delovala v podtalnem gibanju. Dr. Lastrina, načelnik kabineta prefekta Bigonia, in dva njegova sodelavca, katerih odnose z nami so odkrili zaradi neke ovadbe: polkovnik Occhiuto, vojaški poveljnik pristanišča, ki je bil povezan s skupino polkovnika karabinjerjev Cannoneja v antifašistični dejavnosti. Bil je tudi ubogi Bobbio, ki še ni vedel, da bo tudi on prišel z nami, potem ko je prav on končal klicanje jetnikov; in Giulio eden izmed mojih mož, ki sem ga videl v Marassiju prvikrat in katerega so aretirali z Laroso nekoliko pred menoj. Tisto razdobje je bilo prav grozno za našo organizacijo, tudi v hribih; toda jaz takrat še nisem vedel za vse posledice. In tedaj sem zagledal pred seboj znane obraze, ali slišal pripovedovanja o znancih ter o presenečenjih in aretacijah, ki so bile tako pogubne za našo borbo. O izidu vojne ni bilo takrat več nobenih dvomov, toda bilo je jasno, da je bil za nas, za italijanske interese, ogromne važnosti obseg našega prispevka k zmagi, število mrtvih, deportiranih in aretiranih pa bi imelo pomen samo ob bodočih komemoracijah, seveda dokler ne bi šlo tudi to v pozabo. Ostalo je le še upanje, da je v drugih deželah borba še živa, čeprav trda, ter da bodo tudi v Liguriji sveže sile zapolnile vrzeli. štiri dni kasneje ob zori 23. oktobra so nas zopet zbrali v prostorni veži. Prišel nas je klicat Polacco ter nam prišepnil, da nas bodo odpeljali v Bočen v koncentracijsko taborišče, kjer «se nam bo dobro godilo«. Podoficir esesovcev, neki Puecher, nam je napravil kratko pridigo, ki jo je Luzzatto prevedel. Rekel je, da so se sedaj mučni dnevi zapora končali; da pojdemo v koncentracijsko taborišče, kjer disciplina ne bo trda in bo dovolj, da bomo spoštovali predpise; da bomo dobivali dobro in obilno hrano ter da nam bodo dali topla oblačila, da bomo delali po svojih močeh in sposobnostih itd. Ta čas pa naj bomo mirni in naj ne skušamo zbežati. Sicer pa nam to sploh ne bi bilo mogoče. V zadnjem trenutku so nam dodali še dva jetnika, ki sta bila uklenjena. Bila sta Bianco Sami in njegov tovariš De Santis. Vseh 70 so nas naložili na tovornjak s prikolico: spredaj ženske in starčke, zadaj pa pomešane in natrpane vse ostale. V prikolici sta nas stražila dva italijanska vojaka, oborožena z brzostrelko in pištolo. In v tistih razmerah je bilo zelo žalostno videti med nami ta dva fanta, ki sta imela ves čas brzostrelko pripravljeno na strel. Na tovornjaku so stražili jetnike fašistični miličniki in dva Nemca, ki sta bila v kabini, to je en mornariški podoficir in en esesovec. Za tovarnjakom sta se peljala v osebnem avtomobilu podoficir Puecher in en esesovec, ki je šofiral. (Nadaljevanje sledi) ki ima prav tako 12 točk. Nedeljski rezultat, dosežen v Sovodnjah, lepo kaže premoč sovo-denjske ekipe, ki se je že v prvem polčasu pognala v napad ter s tremi zadetki postavila tudi končni rezultat; dva gola je zabil Marsin, enega pa Čeme. Rezultat pa bi bil lahko tudi višji, če bi sovodenjski igralci imeli nekoliko več sreče pri streljanju. Prihodnjo nedeljo čaka Sovodnje pomembna tekma v Ločniku, kjer se bo tamkajšnja enajstorica, ki je včeraj izgubila s San Marcom, sku. šala popraviti položaj na lestvici. Zavoljo tega bo prav gotovo nevaren nasprotnik, ki se mu bodo morali Sovodenjci uspešno postaviti po robu. V letošnjem prvenstvu so dokazali, da so solidna ekipa in resen pretendent na najvišje mesto. Kar tako naprej! Juventina je igrala s Fortitudom neodločeno na domačem igrišču. Obe ekipi sta dobro zaigrali. stili presenetiti in so na igrišču prikazali tehnično boljšo igro, ki jim je prinesla tudi premoč. Domačini so v prvem polčasu zgrešili enajstmetrovko, sodnik pa jim je zaradi domnevnega off-sidea razveljavil najlepši gol dneva. S hitro in lepo igro pa so napadalci Rosandre svojo premoč potrdili z golom, ki ga je dosegel Metullio. V drugem polčasu, čeprav se je moral branilec Gracogna umakniti zaradi poškodbe na krila, je Rosandra samo nadzorovala položaj na igrišču in je tu pa tam sprožila učinkovite in hitre predore. Posledica je bila, da je Frio dosegel drugi gol, ki je bil odločilen za zmago. V nekaj potezah bi lahko tekmo opisal takole: v 5’ je sodnik prisodil enajstmetrovko, Berto-ia pa je žogo poslal mimo vratarja. V 29’ je Pischiutta rešil vrata pred Bazzaro, v 36’ je Metullo poslal s prostega strela žogo nad zidom: žoga se je odbila od notranje strani prečke do bele črte. Vratar Alabarde jo je sicer odbil s pestjo v polje, vendar je sodnik brez oklevanja gol priznal. V 39 je Bertoia poslal s krasnim strelom žogo v mrežo, vendar tokrat mu sodnik gola, zaradi sumljivega položaja Fria, ni priznal. V 6’ drugega polčasa je Frio dosegel po izmenjavi žoge z Bazzaro s prizem-nim strelom odločilni gol. Tri minute kasneje je Bazzara silovito streljal, vendar mu je Pischiutta poslal žogo v kot. V 12’ je Alabarda z Leghisso zmanjšal rezultat. V 21’ sodnik ni priznal enajstmetrovke Rosandri zaradi prekrška, ki so ga nasprotniki zakrivili v škodo Fria, ko je bil ta le tri metre od vrat. V 35’ je imel Frio na predložek Bertoie izredno priložnost, ki pa je ni znal izrabiti. Kotov 2:2. Postavi: Rosandra Zerial — Zobec, Gracogna, Lombarto, Vignali, Giovan-nini, Kočjančič, Frio, Bertoia, Bazzara, Metullio, Pitteri. Alabarda Darvvil — Pischiutta, Pollicardi, Banelli, Paoli, Sodoma-co, Bozzi, Nicolodi, Leghissa, Bisel, Corazza, Savarin. B S. Cagliari—Lazio Fiorentina—Napoli VIcenza—Foggia Milan—J u ventus Roma—Brescia Sampdoria—Inter Spal—Atalanta Torino—Bologna Varese—Catania Piša—Genoa Reggina—Palermo Anconitana—Pistolese Ravenna—Rimini KVOTE 13 — 14.868.000 lir 12 — 462.000 » (3-0) (0-0) (0-0) (2-1) (1-1) (0-5) (3-1) (2-4) (1-2) (1-1) (1-1) (1-0) (0-0) 1 X X 1 X 2 1 2 2 X X 1 X 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Fogazzaro Biferina Ertek Ultore Ursida Miss Moffo Zappetta Svizzera Accanito Serse Torvajanica Rigel 2 2 1 2 1 X 2 1 X 1 X 1 KVOTE 12 — 7.877.841 lir 11 — 103.655 » 10 — 10.588 » 5SS.!W n^Srs^^n6 mlečno Tnoo.-1Vm S£Tliw PošTnl "tekočf^un^ož^lštv^ n-53~74 ^ Za” SR fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm Iu-l4-b03 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaško in o-nrisk« » . 8 , lil\ - Iz vseh drugih pokrajin Italije or. zSnnletk PubblicltA Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega Si Trst* * ^ goriške pokrajine se naročajo pri upravi.