M KAlAaU C*na Mn V- Stev. 144 V Ljubljani, sreda 26. junija 1940 Leto V Pogoji za premirje med Francijo ter Nemčijo in Italijo Nemčija bo ohratrla zasedeno severno Francijo, del obale, dobila vse francosko orožfe, letala ter načrte vseh utrdb, ne bo pa zahtevala zase volne mornarice, ki bo razorožena Stroške zasedbe bo plačala Franciia Berlin, 25. junija. Uradno poročajo: Med Hitlerjevim pooblaščencem generalom Keitelom na eni strani ter pooblaščencem francoske vlade generalom Runtzingerjem kot predsednikom francoske delegacije je bila podpisana naslednja pogodba o premirju: 1. Francoska vlada ustavi boj proti Nemčiji v Franciji in v francoskih posestvih ter na morju. Francoska vlada prišli, da vse francoske čete, ki so obkoljene od nemške vojske, takoj polože orožje. 2. Za varstvo nemških koristi bodo obdržale nemške čete v oblasti pokrajine severne Francije, kakor je zaznamovano v priloženem zemljevidu. 3. V zasedenih delih Francije imajo nemške oblasti vse pravice zasedbenih oblasti. Francoska vlada in njena uprava se obvezuje, da bo z vsemi sredstvi podprla izvedbo ukazov nemških oblasti. Francoske oblasti bodo dobile od francoske vlade takoj ukaz, da se pokore odredbam nemškega poveljstva in da korektno sodelujejo z nemškimi oblastmi. Nemška vlada namerava zasesti določen del francoske obale do konca sovražnosti z Anglijo v tistem obsegu, kolikor potrebuje. Francoska vlada lahko določi svoj sedež v kateremkoli kraju, ki ni zaseden ,ako pa hoče, v Parizu. Nemška vlada bo v tem primeru francoski vladi nudila vse olajšave, da bi moji a francoska uprava v nezasedenih pokrajinah neovirano poslovati. 4. Francoska vojska na kopnem, na morju in v zraku se mora demobilizirati v roku, ki bo določen pozneje. Izjema so samo čete, ki so potrebne za ohranitev notranjega reda, in sicer v sporazumu z nemškimi in italijanskimi oblastmi. Francoske čete v tistih delih, katere bo Nemčja zasedla, 6» bodo umaknile v nezasedene pokrajine. Pred otmoaom morajo položiti orožje. Nemška vlada bo zahtevala poroštvo za točno izvedbo teh odredb. 5. Za izvedbo teh odredb zahteva nemška vlada, da se ji izroče vsi francoski topovi, tanki, oklepna vozila in ostali vojni material in vse strelivo. Ta material morajo v redu oddati tudi tiste francoske čete, ki so v tem trenutku v nezasedenem delu Francije. 6- Čete in ves material, ki je v nezasedeni Franciji _ v kolikor te čete in material niso potrebni za ohranitev notranjega miru v državi — je treba razorožiti, material pa izročiti v skladišča na krajih, katera bo določila italijanska in nemška komisija. 1 7. V zasedenih pokrajinah mora Francija izročiti vse kopne in obrežne utrdbe z vsem orožjem, strelivom in drugim materialom v nepoškodovanem stanju, dalje načrte teh in vseh že zasedenih utrdb ler podatke o minskih poljih na kopnem in na morju, ki jih morajo na zahtevo nemških oblasti jdstraniti Francozi sami. 8- Vsa francoska vojna mornarica, razen ladij, Ki so potrebne za varstvo francoskih kolonij, se mora zbrati v določenih pristaniščih, kjer bo demobilizirana in razorožena. Nemčija slovesno izjavlja, da francoske vojne mornarice ne bo uporabljala pri nadaljevanju vojne zase, razen ladij za stražo obale in za odstranjevanje min. Tudi ne bo pri sklepanju miru zahtevala francoskega vojnega brodovja. yse vojne ladje izven francoskih voda morajo biti poklicane v francoske luke. 9. Francoska vlada se obvezuje, da s preostalo vojsko ne jj0 st0rila ničesar proti Nemčiji in da bo preprečila, da bi francoski vojaki šli v tujino ali da bi bilo kakršno koli orožje ali letala bila poslana v Anglijo ali kam drugam. Francoska vlada bo vsem državljanom prepovedala bojevati se proti Nemčiji. Kdor se bo pregrešil, bodo nemške čete ravnale z njim kot z nezakonitim vojakom. 10. Nobena francoska trgovska ladja do nadaljnjega ne sme odpluti iz francoskih pristanišč. Obnovo pomorskega trgovskega prometa bosta dovolili nemška in italijanska vlada. Ladje, ki so zunaj, se morajo takoj vrniti ali pa pluti v nevtralna pristanišča. Vse zasežene nemške trgovske ladje v francoskih lukah bodo vrnjene, za poškodbe in za zaseženi tovor ima Nemčija pravico zahtevati odškodnino. 11. Nobeno letalo se ne sme brez dovoljenja dvigniti s francoskih letališč, ki pridejo z letali in vsemi napravami pod nadzorstvo nemških in J italijanskih oblasti. Zasedbene oblasti imajo pra- ] vico zahtevati onesposobljenje vseh letal in leta- : iišč. Vsa angleška letala na francoških letališčih : se morajo takoj izročiti nemškim oblastem. \ 12. Francija se obvezuje, da bo v zasedenem predelu vse vojaške naprave izročila nepoškodovane Nemcem in poskrbela, da luke, ladjedelnice, industrijske naprave, ceste, železnice, svetilniki itd. ne bodo poškodovane. Na zahtevo nemškega poveljstva mora Francija popraviti vse uničene ali poškodovane naprave ter poskrbeti zanje zadostno število uradništva in materiala. 13. Vse radijske postaje v nezasedenem delu prenehajo obratovati. Oddaje se bodo smele začeti spet po posebnem nemškem dovoljenju. Kaj mora Francija za premirje dati Italiji Pogoji italijansko-francoskega premirja vsebujejo 24 točk. , V prvi točki se Francija obvezuje prenehati s sovražnostmi proti Italiji na ozemlju Francije, kolonij in mandatov, na morju in v zraku. 2. Italijanske čete obdrže črto, ki so jo zasedle do premirja. 3. Francija bo demobilizirala ob tej črti pas v širini 50 km. Med premirjem bo tudi popolnoma demobiliziran pas v Somaliji in Libiji. Med sovražnostmi z Anglijo ter za časa premirja bo imela Italija popolno in stalno pravico za izkoriščanje luke Džibuti in njenih naprav ter francoskega dela proge Addis Abeba-Džibuti za vse vrste prevozov. 4. V točki 3. omenjeni predeli bodo demobilizirani 10 dni po ustavitvi sovražnosti. V teh predelih ostane samo najnujnejše francosko osebje za nadzorstvo in vzdrževanje utrdb, vojašnic, skladišč in drugih vojaških objektov. Ostale bodo tudi lahko najnujnejše čete za ohranitev notranjega reda, ki jih bo določila italijanska komisija za premirje. 5. Vse orožje in strelivo, ki se nahaja v predelih, ki bodo demilitarizirani v Evropi in v Afriki, se mora izročiti v 15 dneh. Orožje v utrdbah ter strelivo se mora v roku 15 dni uničiti. Na ozemlju obmejne Somalije se mora istotako izročiti orožje in strelivo v 15 dneh na točkah, ki jih bo določila italijanska komisija za premirje. Kar se tiče orožja in streliva v utrdbah na omenjenem ozemlju, se mora uničiti. 6. Med sovražnostmi z Anglijo se morajo utrdbe in pomorska oporišča v Toulonu, Bizerti, Ajacciu in Oranu ter Marseilleu demilitarizirati do ustavitve sovražnosti. Ta demilitarizacija se mora izvesti v 15 dneh. Točka 7. in 8. se nanašata na način demilitarizacije predelov, vojaških pomorskih utrdb in pomorskih oporišč. 9. Vse kopnene, pomorske in zračne sile na francoskem evropskem ozemlju se morajo demilitarizirati in razorožiti v roku, ki bo pozneje določen. Izvzete so le čete, ki so neobhodno potrebne za ohranitev notranjega reda. Število teh čet bosta Nemiki načrti za gospodarsko preureditev povojne Evrope Berlin, 26. junija, m. United Press poroča: Industrijski krogi zatrjujejo, da je kancler Hitler naročil gospodarskemu strokovnjaku dr. Schachtu naj izdela načrt za novo ureditev evropskega gospodarstva. Schacht se je te naloge tekoj j0til ter je v zvezi s tem že zaslišal več uglednih nemških gospodarskih osebnosti. V kratkem ho obiskal tudi Holandijo in skandinavske države, da se seznani z mnenjem tamkajšnjih industrijskih krogov in gospodarskih strokovnjakov. Dr. Schacht v svojem načrtu baje misli na mednarodno razdelitev dela, na podlagi česar bi se dolojkrajin, pravijo, da so bombe povzročile znatnejšo škodo na zasebnih zgradbah, medtem ko so vojaški objekti bili manj poškodovani. Smrtnih črtev je bilo 5, ranjenih pa 20 ljudi. V zasedenem Parizu so spet začeli izhajati dnevniki »Matin«, »Paris-soir« in »La Victoire«. Vsi listi zelo napadajo Anglijo, poroča italijanski radio. Švicarska vlada je včeraj izdala razglas, v katerem pravi, da pomeni premirje na Zahodu olajšanje tudi za Švico. Ker ni več bojev ob švicarskih mejah, bo Švica postopno delno demobilizirala svojo vojsko ter preuredila vse svoje gospodarstvo in socialno jmlitiko, zakaj mednarodno gospodarsko sodelovanje še dolgo ne bo obnovljeno. Zato bo potreba žrtvovati dosedanji red in se odreči dosedanjemu lagodnemu življenju. Predsednik angleške vlade Churchill je imel včeraj v poslanski zbornici govor, v katerem je dejal, da bo Anglija skušala ohraniti zveze s sedanjo francosko vlado in da je Anglija mislila privoliti v francoska pogajanja za premirje, če bi ji bili Francozi izročili svojo vojno mornarico. Vprašanje brodovja je Anglijo najbolj zanimalo, toda ta angleška zahteva se ni uresničila. Nemčija sicer obljublja, da ne bo francoskih vojnih ladij izkoriščala za boj proti Angliji, toda te obljube bo najbrž obšla. Angleži pa upajo, da se bo francoski imperij uprl takemu'premirju. Anglija bo francoski odpor proti Nemcem podpirala s vsemi silami. Maršal Petain govori o vzrokih francoskega zloma Bordeau*, 26. junija, m. Predsednik francoske vlade maršal Petain je imel snoči po radiu govor, v katerem je pojasneval razloge francoske vlade za sklenitev premirja z Nemčijo iu Italijo. Petain je v svojem govoru dejal, da sta Francija in Anglija bili preveč podvrženi utvaram o svoji vojaški moči in učinku blokade. Vojna se ne dobiva z zlatom in surovinami, zmaga je odvisna od koločin vojnega materiala in od pogojev njegove uporabe. • Nato se je maršal Petain dotaknil bojev v Flandriji, ob Aisni in ob Sommi ter dejal: >V nekaj dneh je sovražnik prebil naše postojanke in zavzel vetji del francoskega ozemlja. Število beguncev je bilo neverjetno veliko: osem milijonov Francozov in poldrug milijon Belgijcev je spravilo v zmedo vse naše zaledje. Od 15. junija dalje je sovražnik prekoračil Loiro ter se vrgel na ostali del Francije. Pod takšnimi okolnostmi je moral prenehati vsak oborožen odpor. Francoska vlaaa je imela na razpolago dvoje: ali naj ostane na svojem mestu, ali pa gre čez morje. Toda vlada se je odločila ostati v Franciji, da bi ohranila slogo francoskega naroda. Pod temi okolnostmi je bila naša dolžnost sprejeti mirovne pogoje. Pre-1 mirje je sklenjeno, boj je končan. Na ta dan, dan žalosti, je naša zastava vendar visoko povzdignjena.« Nato je govoril o mirovnih pogojih, ki jih je označil za težke ter je zatem dejal, da je vsa čast rešena. Končno pravi, da je vojna v domovini izgubljena in slopja. Okrog pol sedmih zjutraj je bil ogenj udušen, straža pa je na pogorišču ostala še do osmih. Kako je ta požar nastal, ne vemo, pač pa se zdi, da se je razširil izza parne lokomobile. Škoda, ki je le deloma krita z zavarovalnino, bo najbrž večja od petdesetih tisočakov. Pomalem se mesto praini Ljubljana zdaj iz dneva v dan postaja tiija, dan za dnem ob sicer najbolj živahnih urah nd ulicah srečavamo manj ljudi. Dan za dnem jx>grešiš ta ali oni znani obraz, človeka, ki si ga sicer ob tej uri redno srečaval. Prva je odrinila na deželo šolska mladina kmetov in mestni dijaki. Tudi akademiki so že večinoma odšli na domove. Zadnje valete »o v kraju, zdaj tudi že profesorji nimajo več dela. Po uradih, po pisarnih in po raznih ^S^v’.nah, delavnicah ter podobnih podjetij šefi delijo prve dopuste. Vsi nameščenci se bodo pomalem zvrstili.. Kljub negotovim časom ljudi kar ne strpi v mestu, samo da letos ne hodijo daleč preč, ampak ostajajo kje y bližini, kjer se od celoletnega truda poskušajo pošteno odpočiti. tajni ukaz vzhaja silneje iz dneva v dan, jaz pa 6e grudim pod to veličastno silo, neizprosno do krutosti, a lepo do groze ... O Švica, moj prvi roman, moja »Švica« .. e Od luknje v strehi je bilo ponehalo curljati. Le kdaj pa kdaj je še kanilo v škaf na tleh, zapelo kratko in votlo v težko dihanje v kotu, kjer so na slami ležali v troje. Zunaj nekje prav blizu je šumelo zamolklo in pljuskalo čez nizke bregove. V šumenje voda je od časa do časa zarezala človeška beseda in nato ugašala, kakor da jo duše vetrovi. Zdajci se je pridušeno govorjenje razvezalo v drzno pesem, ki je iz nje sikalo strupeno hahljanje. Rezko je sunilo skozi luknjo v strehi: Zdaj naša je pravica, svoboda in potica, ha-ha ... Nekak medel soj se je razlil pod streho. V kotu je zašumelo v sopenje dveh in spregovorilo rahlo nosljaje: »Alo, Francka, ura bo pol šestih!« Medel vzdih 6e je utrnil v dihanje enega, p* ugasnil in zopet 6ta sopla dva. »No, klada, skidaj se že! Vse babe »o *!« že mimo.« »Uh, ko se mi je pa tako lepo sanjalo!« je zapelo sladko, otroško. »Čaja si zavri, da ne boš vse dopoldne tešč. Saj se boš ravno posušila.« »Če je še kaj vode pri hiši. V Bistrico pa ne bom zanjo hodila.« »Bog pomagaj! Vso noč je lilo skozi 6treho. škaf je gotovo že poln.« V kotu se je dvignila medla senca. Drobno telesce je omahnilo iz cunj. »Škoda! Kako se mi je leoo V kotu je zopet vzhajalo v enakomerni sopot dihanja. Francka je v hipu vrgla obleko nase pa šla z roko in očmi čez prsi. Upognila se je kakor pod težkim grehom. Skozi luknjo j* polzelo občutno hladno vzdušje in edej zdaj zamahnila še pesem, slabotna; toneča v dalje in v šumenju. Bile so vedno iste —J- -strupenim hahljanjem: svoboda in potica, ha-ha... Francka je napravila ogenj. Prijetno je zadišalo po brinju, ki je z veselim pokom vzplapolalo v gašperčku. Nekaj ostre luči je vzvalovalo čez cunje v kotu. Francka je bila tiha. Ni 6e mogla popolnoma zdramiti iz sanj. Pristavila je vodo. Roka se ji je tresla; ne iz slabosti, iz močnega, tajnega občutja, ki ji je burilo kri. Voda je pljusknila v og«nii da je zacvrčalo. Boječe je posluhnila. Strahotno je šumelo zunaj in ječalo, kakor da se budi. Francka je bila boječa. Vedela je, da le Bistrica naraš&a od nočnih nalivov, jo je bilo groza in slutila, da se nekaj nepoznano strašnega zgrinja nadnjo. »Mama!« se je obrnila od gašperčka in se bala lastnega šuma in eeace, ki je siknila Čez steno. »Kaj?« »Voda narašča.« »Res. Hm, pa je še prezgodaj. Snega še ne pobira. Ne bo hudega. Pa le ti 6topi spotoma po špirit, da ne bo treba meni lezti ponj.« »Bom. Mama, veš kaj? Danes ti ga bom sama plačala. Prvo plačo dobim.« »Ti pa, ti. Takle stiskači Mislim, da si ie pogledati ne boš upala tistih sto dinarčkov.« »O, saj veš kako! Ali ti nisem vedno pravila, da bom šla v tovarno in ti bom kar v predpasniku denar nosila in ga izeula na mizo: mama, zdaj pa jej in pij. kolikor se ti ljubi!« »Otrok neumni!« |Be*ie4 Od tu in tam Uradniške pripravnike za poštno, brzojavno in telefonsko službo bodo v bodoče sprejemali ravnatelji sami, ne pa več ministrstvo. To pa samo na podlagi natečajev, ki bodo od časa do časa razpisani po proračunskih možnostih in po potrebi. Zato zdaj ministrstvo za PTT opozarja vse tiste, ki razunajo na omenjeno službo, naj v bodoče več ne pošiljajo prošenj za nastavitev na ministrstvo, pač pa naj se obrnejo z njo na pristojnega ravnatelia. Uradno pa poročajo iz Belgrada, da so za zdaj vsa mesta na področju'ministrstva PTT že iz-popolnejna. Tisti, katerih prošnje še niso bile uslišane in leže še v ministrstvu, bodo prošnje dobili nazaj. Popolno nemško gimnazijo s pravico javnosti bodo dobili v Novem Vrbasu. Prosvetno ministrstvo je v to že privolilo. Gimnazija bo odprta že z začetkom novega šol. leta. V vseh^ razredih bodo na njej poučevali nemški in državni jezik po 4 ure na teden. Od tretjega razreda dalje se bodo učenci lahko učili tudi italijanščine ali pa francoščine, kakor bodo želeli, vse predmete bodo predavali v tej šoli v nemškem jeziku, le državni jezik, zgodovino in zemljepisje Jugoslavije v državnem jeziku. Profesorji morajo biti jugoslovanski državljani nemške ali jugoslovanske narodnosti. V to gimnazijo pa bodo smeli hoditi le otroci jugoslovanskih državljanov, ki so nemškega rodu in otroci nemških državljanov, ki so stalno nastanjeni v Jugoslaviji. Vse učne knjige mora prej odobriti prosvetno ministrstvo. Vodstvo zemljoradniške stranke je za 30. junij sklicalo glavni odbor, da izvoli novega strankinega predsednika. Dosedanji predsednik dr. Milan Gavrilovič je namreč imenovan za jugoslovanskega poslanika v Moskvi, kamor bo najbrž že v kratkem odpotoval. Kdo bo novi predsednik zemljoradniške stranke, za zdaj še ni mogoče reči, ker je položaj v stranki v tem oziru precej nejasen. Napovedujejo, da bo glavni odbor najbrže rešil vprašanje novega strankinega predsednika na ta način, da bo njegovo izvolitev zaupalo posebnemu odboru. Novo rudarsko šolo ho dobila Jugoslavija. — Zgradili jo bodo v Varaždinu, kjer imajo manjšo rudarsko šolo že sedaj. To prejšnjo šolo si je ogledal včeraj načelnik rudarskega oddelka hrvat- _ 1 1 _ 1 _ _____ !ž/\l n m X Irt HA Y*l t*l_ Ljudje v ljubljanskem tramvaju Vsega pa vendar ne more biti kriv, čeprav seveda tudi ni brez napak, kakor nihče ni ven. Zaspani in resni obrazi se zjasnijo, gospodu je nerodno in se prerine v največjo gnečo sredi voza, da bi ušel Strupenemu jeziku. Ljudje se zasmejejo in čakajo, če bo še kaj, potem pa se zopet pogreznejo vsak v svoje misli. Konec meseca je in ni menda zlepa Človeka, ki ne bi občutil obupne praznine v žepu. Pa vstopi gospa in na vse zgodaj potegne iz denarnice tisočak. Vsi izbulljo oči in stegnejo vratove nad tem čudežem, sprevodnik pa se prime za držaj, ker od začudenja in skrbi ga popade slabost. Le kje naj vzame na vse zgodaj toliko drobiža 1 Zopet bo moral letati po obcestnih trafikah ln bifejih, da bo zamenjal. Nimam drobiža, gospal Tedaj pa privleče gospa Iz denarnice dinar, tisočak pa spravi nazaj, češ, mi smo pa le mi. Takega »javnega pohujšanja« ob koncu meseca tudi ni tramvaj kriv. j Stopite naprej do vrat, prosi sprevodnik s pritajeno jezo. Ne gre pa ne gre, prepolno Je. Tam je prost še en sedež, čez njega pa je poveznjena dama. Gospod zraven bi se rad vsedel in naredil drugemu prostor; pa kaj, ko ta vražja knjiga o lepem vedenju vsiljuje človeku pomisleke. »Gospa, prosim,« ji vljudno ponudi sedež. »Hvala, bo ves plašč zmečkan,« se ljubeznivo zahvali. Kavalir divje zavrti oči in se trdo posadi na sedež. V mislih pa se je že spravil na knjigo o lepem vedenju in jo že vidi, kako jo požirajo plameni. No, vidite, kaj ima tramvaj s knjigo o lepem vedenju. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Zabavljajo čez to ubogo paro, da je Joj, prav pa pride vsem. V zgodnjih Jutranjih urah se vse-dejo nanj delavci, ki hite na delo v oddaljenejše kraje mesta, potem pridejo na vrsto uradniki in drugi poslovni ljudje. Zapozneli trgovski potnik ga ujame še v zadnjem hipu in se potegne z njim na kolodvor. Dopoldne gospodarijo na njem gospodinje, ki gredo na trg kupovat razne dobrote za želodec, in zunanji ljudje, ki prihajajo v Ljubljano po opravkih. Opravkov Je mnogo in treba se je podvizati, še prehitro bo prišel čas, ko bo odpuhal »lukamatija«. Ko zazvoni poldne, se vsujejo iz trgovin in raznih uradov uslužbenci. Tisti skopo odmerjeni čas bo kmalu minil in treba se je podvizati domov. Morda se bo pa le našla urica časa za kopanje m oddih. Ob dveh bo treba nazaj, Hitro na tramvaj, nekaj se pa le »not« prinese. Popoldne promet nekoliko poneha, zvečer pa je zopet vse polno. V nočnih urah se marsikomu ne ljubi capljati domov, ker ima v nogah za pristno prodani cviček ali pa se mu mudi spat. Trudni izletniki se natrpajo vanj na kolodvoru pozno zvečer in kar prav jim pride, ker marsikateri komaj nosi svoje trudne kosti. Toda dobrota je sirota. Ze odkar vozi tramvaj po Ljubljani, preživljajo Ljubljančani »živčno vojno«. To ni zanje nič novega. Cele tone jeze In najpristnejšega ter najprisrčnejšega gnjeva so razlili nanj. Vsega je kriv on: če kdo zamudi vlak, če zamudi sestanek, če ne dobi zveze, če ga zmoči dež in če pride prepozno domov. A se le zgode stvari, pri katerih je nedolžen. Teče elegantna gospodična, teče kar se da, da bi ga še ujela — tramvaj 6eveda — ker capljati po blatu, ki ga je v Ljubljani toliko, da bi lahko priredili blatno razstavo, ni prijetno. Pa se ji noga nekam nerodno spodnese in čof, že leži sredi najlepšega blata. Na mah je vse elegance konec. Kaj je tramvaj kriv? Kaj pa stojite kakor Lotova žena, piskne energična gospodična na gospoda, ki stoji kakor Cerbe-rus na vratih, tako da noben ne more ne notri ne Na koncu vseh koncev pa to bitje, ki z vdano potrpežljivostjo prenaša vse nerganje, le ni tako tja v tri dni. Saj ima na sebi naslikan mestni grb, ki ga noben Ljubljančan nima in s čimer se noben meščan ne more ponašati. Pa tudi drugače ga ni metati med staro šaro. Premika se res da včasih bolj hitro, včasih pa sploh ne in vseh pet okončin ima, kakor vsak drug meščan. Samo tista okončina na vrhu ni vedno popolnoma v redu in tako nastane večkrat kratek stik, toda, kaj more tramvaj za to. Narava je huda reč, to bi lahko marsikdo povedal in preko tega tudi on ne more... novo rudarsko šolo je daia prostor razpolago mestna občina v Varaždinu. Zgrajenih bo več novih poslopij, ki bodo razen za šolo namenjena tudi za delavnice, ki so pri vsaki takšni šoli nujno potrebne. Cene svilenim kokonom je določilo ministrstvo za kmetijstvo. V sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo je kmetijski minister določil za letos odkupne cene za surove svilne kokone, ki jih bo kupovala Privilegirana a. d. od producentov. Cene so določene naslednje: na severu: a) 18 din za prvi razred, 15 din za drugi razred, 5 din za tretji razred; b) na jugu: 20 din za prvi razred in 17 din za drugi razred. Te cene so minimalne. V kolikor Prizadu ne bo potrebno odkupiti vse letošnje zaloge svilnih kokonov, kar je bo na "Vjugii naše države, bo svitarskim proizvajalskim zadrugam dovoljeno, da bodo svojo zalogo lahko imdčffddajali po ceni, katero .bodo pač lahko dosegli. Bolgarski kipar Kiril Todorov,' ki je zadnja leta s svojimi deli, zlasti s portreti, dosegel velike uspehe, je doma in v inozemstvu, predvsem v Italiji, kjer ima svoj atelje, portretiral mnogo uglednih osebnosti. Med drugim je portretiral tudi bolgarskega kralja. Pred dvema mesecema je prišel v Belgrad, kjer je začel portretirati predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka. Pred nekaj dnevi je spet prišel v Belgrad, kjer je oba portreta tudi dokončal. Zdaj bo odpotoval v Zagreb, kjer bo portretiral hrvat-skega bana dr. Subašiča in še nekaj drugih pomembnih osebnosti na področju banovine Hrvat-ske. Sedeli so, pili in veselo peli »trije dobri gostje« v gostilni Dušana Kolarskega v vasi Rumenki blizu Novega Sada. Ti trije dobri gostje, ki jih v gostilni ni nihče poznal, so prišli, sedli za mizo in naročili pijače. Ob pijači so se kmalu začeli pogovarjati z gospodarjem ter so junačili prav do trde noči. Gospodar je bil še pred nedavnim kupil nov radijski aparat znamke »Norma«. Gostje so ga seveda takoj vključili ter ga gospodarju na vse pre-tege hvalili, kako da lepo poje. Gospodarju, ki ni slutil nič hudega, je hvala seveda močno prijala, kako pa bi mu tudi ne. Gostje so ob policijski uri odšli, gostilno je gospodar zaklenil in odšel spat. Kako pa je drugo jutro debelo pogledal, ko je stopil v gostilniško sobo in ni bilo več radijskega aparata, si kaj lahko mislimo. »Dobrim gostom« je bil tako všeč, da so ga kar s seboj odnesli. Temelji za prvo planinsko kočo v Bosanski Krajini so bili zdaj blagoslovljeni na planini štar-čevici pri Banja Luki. To kočo bosta zgradila društvo »Romanija« in Smučarski klub. Svečanost blagoslovitve je bila prav neobičajno velika. Od blizu in daleč so privreli ljudje. Saj pa je to v onih krajih tudi dogodek kakor ga še niso imeli nikoli! Prva planinska kočal Med spanjem se mu je kača ovila okrog vratu. Kmet Mustafa Halilovič iz Suvorja pri Beranah je šel v Rožaj. Med potom se je utrudil, ker je bil dan izredno vroč. Sedel je v senco k nekemu studencu, da bi se odpočil in se napil vode. Ni trajalo dolgo, pa je že spal kakor doma na postelji. Nenadoma pa je v spanju začutil, kako ga nekaj stiska okrog vratu. Takoj se je zbudil ter je na svojo grozo zapazil na prsih kačji rep. Kača sama pa se mu je dvakrat ovila okrog vratu ter ga čvrsto stiskala. Kakor bi znorel, je začel klicati na pomoč in teči po livadi, kjer se je končno od silnega razburjenja in od izmučenosti zgrudil ter obležal nezavesten. Ko je prišel k sebi, je kača že odšla, Mustafa pa se še vedno ni mogel premakniti z mesta. Šele neki kmet, ki je po naključju prišel mimo ga je spravit na noge ter ga odvedel v Rožaj. K sreči kača Mustafe ni pičila. Po 17 ur dnevno delajo nameščenci ponekod po raznih zagrebških ljudskih slaščičarnah. Tam redno ne obstoji nikakoršen delovni čas, ampak morajo nameščenci delati, kolikor je potreba in kolikor se zazdi gospodarju primerno. Delo po teh slaščičarnah prične zjutraj ob šestih, in traja kar do enajstih zvečer. Za to svoje garanje pa so nameščenci plačani izredno 6labo — po 200 do 300 dinarjev mesečno dobivajo! V železničarskega nadzornika se je preoblekel neki Milan Lisac iz Bihača. Začel je zbirati delav ce ter je jemal od njih po »kovača« za prošnjo, ker da bo železnica vzela v službo na progi mnogo delavcev, Posli so mu šli izredno lahko iz rok. Zdaj pa so ga orožniki prijeli za njegovo »železničarstvo« (er ga spravili v zapahe. Danes nepreklicno zadmikrat ob 16., 19. in 21, uri Njen poslednji filmi Poslednjič jo lahko vidite danes! KINO UNION Telefon 22-21 POLA NE6RI Noi odložitve S strehe Je padel In se ubil Mojstrana, 25. Junija. V našem kotu se dostikrat zgodijo smrtne nesreče, saj skoraj ne mine leto, da ne bi triglavske planine terjale žrtev. Smrtna nesreča, ki pa se je zgodila danes v Mojstrani, je vsakogar posebno pretresla. V Mojstrani je gospodaril že precej let na »Lipnekovem« posestvu Franc Košir, sin starega »Lipneka«, s katerim smo se čitatelji »Slovenskega doma« seznanili pred dvema letoma kot z najstarejšim Mojstrančanom. »Slovenski dom« je takrat staremu Lipneku, kot pristni, krepki in značajni gorenjski korenini posvetil precej prostora. Kakor stari »Lipnek«, je bil tudi njegov sin zaveden slovenski katoliški mož, dober gospodar in družinski oče. t V zadnjih letih se je mladi »Lipnek« prizadeval, da bi si prihranil toliko denarja, da bi mogel popraviti gospodarsko poslopje. Ker je »Lip-nekovo« posestvo bolj majhno, je bilo treba v ta namen mnogo žrtev in truda. Do letošnjega leta pa je kup prihranjenega denarja toliko narasel, da je mladi »Lipnek« nakupil potreben material in začel popravljati poslopje. Zadnje dneve mu je vreme precej nagajalo pri delu in ker se nebo le ni hotelo zjasniti, je mladi »Lipnek« delal tudi v dežju. Tudi danes popoldne je kljub deževnemu vremenu delal na strehi. Sredi popoldneva pa mu je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami, zvrnil se je s strehe na tla. Padel je tako nesrečno, da ni bilo več človeške pomoči zanj. Domači so takoj poklicali g. duh. svet. župnika Pečariča, da mu je podelil sv. poslednje olje. Zvečer pa je zvon dov-ške cerkve že oznanil ljudem žalostno vest, da je nesrečnež umrl. Družina »Lipnekova«, ki je zelo ugledna in znana kot zavedno katoliška, je s to smrtjo hudo prizadeta. Za blagim pokojnikom globoko žaluje žena, ki je z njim živela v najlepšem razumevanju in ljubezni. Pokojnik zapušča tudi nedoraslega sina. Tragična smrt je seveda hudo pretresla tudi pokojnikovega sivolasega očeta in pokojnikovega brata. Pogreb Franca Koširja bo v četrtek, 27. junija na dovško pokopališče. Naj blagi mož počiva v miru, hudo prizadeli družini naše iskreno sožalje! 10 letnica gasilske žete na Dobovcu pod Kumom Pred desetimi leti so Dobovčani ustanovili gasilsko četo, ki je takrat spadala še pod gasilsko župo Trbovlje. Da so umni možje dobili vodstvo v roke, se da pač že iz tega sklepati, ker so sezidali tudi že nov lep gasilski dom in imajo sodobno motorno brizgalno in drugo opremo. Žene in dekleta so pa za sedaj pripravile četi lep gasilski prapor, kateremu je kumovala domača gdč. učiteljica, pokroviteljstvo pa je prevzel bivši narodni poslanec dr. Lavrenčič iz Radeč. V nedeljo zjutraj že je bilo slavnostno razpoloženje na postaji v Trbovljah, kjer je čakala steklarska godba iz Hrastnika goste in gasilce. Z osmimi prapori in z enim naraščajskim se je udeležila gasilska župa Laško te lepe slavnosti. S sv. mašo na Dobovcu se je začela slavnost, po opravilu so položili vence na grob umrlih ustanovnih članov na farnem pokopališču. Sprevod z lepim številom uniformiranih gasilcev in naraščajnikov je krenil pred Gasilski dom. Domači gospod župnik, ki je poleg predsednika Kneza najdelav-nejši član in ves čas tajnik čete, je v lepem, v srce segajočem govoru razložil pravi pomen vojske sv. Florijana, ki rabi orodje le v prid bližnjemu. Zahvalil se je vsem faranom, ki podpirajo Četo. Po blagoslovitvi zastave je gdč. Vida Gučekova pripela nanjo lep spominski trak. Po pozdravu zastopnika litijske gasilske župe je povzel besedo stari delavec na gasilskem polju starešina gasilske župe g. Guček, ki je vabil mladino, naj vstopa v gasilske vrste in se žrtvuje za bližnjega in domovino. Četa je svojemu ustanovniku, starešini Laške župe, poklonila krasno spominsko darilo. Z mimohodom in državno himno je bil dopoldanski spored končan. Popoldne je bilo ob* lepem vremenu pravo planinsko rajanje, ki je trajalo do dobi za 3 din v knjigarni Glasbene Matice ter pri' večerni blagajni. Trgovska ,industrijska in bančna podjetja, M nameravajo sprejeti v službo kakšno novo pisarniško moč, prosim, da se obrnejo na ravnateljstvo: Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo s priporočilom dobrih absolventov, zlasti pa absolventinj. Peteršiljčkovo mamo rabijo ali Kaznovana trdosrčnost se imenuj« velika m od sile pretresljiva igra v petih dejanjih s prologom, ki jo je včeraj popoldne igral Pavlihov - oder, naše znano prvo slovensko gledališče z ročnimi lutkami, v mestnem otroškem zavetišču v Trnovem na splošno zadovoljnost vseh majhnih gledalcev, ki za čuda hkrati tudi vsi sodelujejo pri igri. Da pa drugi otroci mestnih dnevnih zavetišč ne bodo prikrajšani, bo danes popoldne Pavlihov oder gostoval ob 15. uri v mestnem dnevnem otroškem zavetišču v Mostah, ob 17. uri bo pa imel veliko predstavo v stari cukrarni za prehodni otroški dom in dnevno zavetišče sv. Peter. Jutri v četrtek ob 15. uri bo predstava v dnevnem otroškem zavetišču v Zg. Šiški, ob 17. uri pa v šoli za Bežigradom ea dnevna zavetišča Sp. Šiška in Bežigrad. Pavlihov oder ima zbrane velike prijatelje revnih otrok, ki hočejo revno mladino razveseliti po težkih šolskih skrbeh, da jih bo Pavliha po raznih mestnih kolonijah na počitnicah vedno spominjal na Ljubljano. Ker prizadevni Pavlihov oder napravi to re» veliko veselje revnim otrokom popolnoma brezplačno in z znatnimi žrtvami svojih sotrudnikov, poleg zajamčene hvaležnosti gledalcev gotovo zasluži tudi javno pohvalo. Praznovanje Vidovega dne Vidov dan, dne 28. junija, se praznuje vsako leto kot spominski dan padlih borcev za vero in domovino s slovesno sv. mašo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t. m. ob 10. V pravoslavni cerkvi na Bleivveisovi cesti bo svečani parastos ob 11. V evangeljski cerkvi bo slovesna služba božja istega dne ob 10. V staroka-toliški kapeli na Gosposvetski cesti pa bo služba božja ob 9 dopoldne. •♦♦♦♦♦♦♦e LJUBLJANSKO GLEDALIŠČI Opera — Začetek ob 20 Sreda, 26. junija: »Carinen«. Red Sreda. Četrtek, 27. junija: »Carmen«. Red Četrtek. Petek, 28. junija: »Lucija Laminermoorska«. Izven. Debut koloraturke Šlehanove in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. (Zaključek sezone.) Za zaključek operne sezone bo debutirala na našem odru v petek zvečer mlada in izredno mnogo obetajoča koloraturka šlehanova, ki bo pela naslovno partijo Donizettijeve »Lucije Laminor-moorske.« Kot gost bo pel Edgnrda Josip Gostič. Režija je Frelihova, dirigira A. Neffat. Zahtevajte povsod naš list! bodo tudi tisti naši šahisti, ki atančneje mojstra Tomoviča, ■ ;č o tem našem mojstru, naj v 10 nekaj podatkov o njem in in številni člani te vpisali v »Stranko o -V *'- Opazovališče je metrov nad ravnim bene luči. V nizki kameni! govarjali po bojnih Cilji romunske ,.Stranke naroda" Totalitarna zamisel bo vodila vse moralno in materialno4 i vljenje organiz.ranega naroda V Romuniji so bile te dni izvedene velike notranje spremembe in je bila med drugim ustanovljena tudi nova enotna in edina romunska stranka, imenovana »Stranka naroda« Kako si je ta stranka zamislila svoje delo, je najbolje razvidno iz govora, ki ga je imel po radiu načelnik njenega štaba Ernest Urdarianu. V njem je najprej po radiu izrazil globo vdanost kralju in domovini ter pripravljenost, da pri bodočem delu kot načelnik strankinega štaba žrtvuje, če bo treba, tudi svojo osebo, nato pa je nadaljeval: Narod bo videl, kaj pomeni navdušen pokret. Domovina je nad vsem drugim. Avtoritativna država je organizacija na profesionalni podlagi. Stranka naroda, ki je dane6 politični činitelj, je storila korak naprej k romunski slogi, k popolni pomiritvi in narodni ter socialni solidarnosti pod vrhovnim vodstvom Nj Vel. kralja. To vrhovno vodstvo pomeni največje jamstvo za zmago, kakor je aktivno delovanje Nj. Vel. kralja v zadnjih 10 letih zagotovilo napredek države na vseh področjih. Totalitarna zamisel, ki predstavlja združene sile, temelji zdaj na strankinem delu. Ta zamisel bo kmalu vodila vse moralno in materialno življenje organiziranega naroda Kot načelnik strankinega štaba se bom prizadeval predvsem za: moralno vzgojo vsakega strankinega člana od zgodnje njegove mladosti pa do tedaj, ko bo svojo nalogo končal. Takšna vzgoja naj prinese korist skupnosti; za duha, ki bo temeljil na požrtvovalnosti in sodelovanju vseh. Ta duh naj zavlada namesto anarhističnega individualizma; za 6posobljenje vsakogar, ki s svojega mesta opravlja svoje delo, da bo znal tudi ukazovati; za smisel odgovornosti, ki mora biti glavna vrlina vsakega upravitelja malega ali velikega. Zivljeni« fe vel k privilegij... »Stranka naroda« mora biti delovna, močna in neomajna organizacija. Živeti pomeni uživati \ elik privilegij Pravico do tega privilegija pa imajo le oni narodi, ki delajo na to, da »e uresničijo njihovi lastni ideali, ki si morejo zagotoviti pravico do lastnega življenja. Romunski narod, ki je obdarjen s tolikimi vrlinami, ima pravico do življenja, toda zagotoviti mora z lastnimi 6redstvi svoj obstoj in napredek. Tega ni mogoče doseči brez organizirane skupnosti, brez discipline in brez podreditve koristi posameznikov skupnim koristim. Bodimo hvaležni Nj. Vel. kralju, ki je blagovolil pristati na to, da prevzame veliko poslanstvo za uresničenje teh velikih zahtev, potrebnih za naš obstoj, za naš narod in za našo državo. Bobimo mu hvaležni in pojdimo za njim v strnjenih vrstah kot kompaktna masa, trdno odločeni, da delamo in da tsorimo svojo dolžnost. Živel kralj, živela nacionalistična Romunija, živela »Stranka naroda«! V imenu bivših članov Železne garde je Horia Sima poslal poziv in povelje vsem bivšim članom in simpatizerjem železne garde, da se morajo takoj vpisati v »Stranko naroda« ter da udano in zvesto služijo z vsemi svojimi močmi kralju in domovini. Vsi voditelji in številni bivši člani železne garde so se odzvali pozivu Horie Sime ter se vpisali. Med njimi je tudi oče Comelia Codreana, ustanovitelja Železne garde, dalje llia Garneaca, Corneli Geor-gescu i. dr. Nacionalna organizacija iz leta 1922 je naslovila podoben poziv na svoje člane. Vsi voditelji bivše organizacije so se tudi »Stranko naroda«. Angleška trdnjava Aden na jugozahodnem koncu Arabije ob pomorski poti iz Rdečega morja na Indijski ocean. Italijanska uradna vojna poročila so zadnje dni poročala, da so to trdnjavo italijanska letala večkrat bombardirala, Tudi pada!ci sami so v nevarnosti Največ«« preglavice iim dela veter v spodnjih zračn h plasteh Moderna vojna nam je prinesla poleg novega načina bojevanja in orožja še eno novost — padalce. Danes smo priča tem čudnim napadalcem iz zraka, tem bojevnikom, ki posredujejo med borbo v zraku in na zemlji in ki so se razodeli prvič v španski državljanski vojni. Letala se danes ne omejujejo več samo na letanje po zraku, ampak skušajo s strojnicami razpršiti čete, ki se zbirajo, bombardirajo mostove in razne naprave ter z bombami obsipajo artilerijo na postojanki. Padalci so najnovejše »orožje«, ki vzdržuje nekako zvezo med nebom in zemljo. Neprevidni iznajditelji 2e dolgo je tega, kar so iznašli padalo, in sicer je bila narava prva, ki ga je iznašla. Iz prirodo-pisja vemo, da se pajki prevažajo po zraku že pri najmanjšem vetriču na svojih spredenih nitih. Znani italijanski izumitelj in umetnik Leonardo da Vinci je zapustil v svoji zapuščini neko sliko padalca. Potem preidemo k prvim balonom ob koncu osemnajstega stoletja, ko so izumitelji še sami skakali za poskušnjo in prvega poskusa niso prepustili nalašč za to določenim ljudem, kakor jih imamo danes. Tako se je zgodilo, da je v Parizu nek tak izumitelj sam skočil z vrha Eiffelovega stolpa in se ni zmenil ne za svoje prijatelje, ki so mu to odsvetovali, ne za policijo, ki mu je skušala to dejanje preprečiti. Padalo se ni odprlo in sam se je raztreščil na tleh. Avtomatično odpiranje padala Kaj se godi z letalcem v trenutku, ko odskoči z letala in prepusti svoje kosti zraku? Najprej je treba omeniti, da letalo leti danes z mnogo večjo hitrostjo kakor pa telo pri prostem padu, brez padala seveda. Človeško telo doseže pri prostem padu brez padala največjo hitrost 250 km na uro, ker ga pri padanju ovira zračni upor. Letala pri strmoglavljenju pa dosežejo 900 km na uro! Teoretično bi bilo torej mOgoče, da bi letalo dohitelo lahko-mišljenega potnika, ki je bil pozabil svoje padalo. Če je padalec toliko hladnokrven in priseben, da med letom stegne roke in noge. da leti kakor deska, potem ne bo letel hitreje kakor sto kilometrov na uro. Vrnimo se k padalcu, ki je skočil z letala. V trenutku, ko odskoči, leti skoraj vodoravno, ker to hitrost mu da letalo po zakonu vztrajnosti. Če Ujeti francoski civilisti, ki so po gozdovih skriti čakali in jim napovedali nemške padalce. Nemci so jih razorožili vzamemo srednjo hitrost letala 360 km na uro (100 m na sekundo), leti padalec še vedno prehitro, da bi mogel takoj in pod normalnimi pogoji odpreti padalo. Počakati mora, da se v zraku uravna in ravno to je kamen spodtike. Zato so začeli uporabljati, zlasti za civilne padalce, avtomatično odpiranje padala, in sicer z vrvico, ki je pritrjena na letalo. Ko padalec prileti gotovo razdaljo, se vrv napne in sproži nož, ki prereže vrečo padala. Tako je padalcu olajšano delo in se mu ni treba brigati, kako se bo padalo odprlo. Ameriška vojska ima taka padala, da padalec sam potegne za vrvico in se padalo odpre. Italijani pa imajo oboje in tako se je marsikateri italijanski padalec obvaroval smrti, četudi je skočil z majhne višine. Skok se da naravnati V normalnih razmerah, če ni nobenega vetra, prileti padalec na tla s hitrostjo 6 do 6,5 m na sekundo. Na tla prileti približno s tako silo, kakor če padeš z dva metra višine. Pristajanje pa postane nevarno in često tudi usodno, če je pri tleh le najmanjši veter. Če piha veter s 6 m na sekundo — veter, ki ga čutiš, če voziš s kolesom 22 km na uro — tedaj padalec pristane s silo, kakor da bi imel še enega človeka na ramah To je tako, kakor če bi skočil z dva metra visokega avtomobila, ki vozi 22 km na uro. Prekopicavanju se torej tako ni mogoče izogniti in postane pristanek nevaren, če začne padalca vlačiti veter. Pravilo: teči v smeri vetra je laže reči kakor pa to storiti. Dokaz za tako smolo je padalec Diart, ki ga je veter vlekel 7 km daleč in ga je rešil šele jezdec, ki se je spustil za njim v galopu. Padalec, ki bi skočil iz letala pri vetru s hitrostjo 72 km na uro, bi imel malo uspeha, in ne bi ostal živ. Teža pri tej brzini vetra se poveča enajstkrat. Če padalec hoče svoj skok uravnati, mu je treba potegniti za gotovo skupino vrvic, s katerimi je privezan na padalo. Američanu Cheslingu se je posrečilo, da je pristal v krogu premera 6 metrov. Uioda vojaka - padalca le negotova Govorice, da s padali spuščajo tanke, topove in podobne stvari, niso verjetne. Buški padalci ao imeli s seboj smuči, kolesa, zložljive gumijaste čolne ter take manjše stvari. Pristanek za vojnega padalca je dosti nevaren poskus, ker je padalec brez zveze in je vezan izključno samo nase. Če ga ujamejo, je skoraj več kot gotovo, da ga brez posebnih pomislekov ustrelijo. Padalci v vojni so seveda dobro oboroženi in nemški padalci v Belgiji so imeli s seboj majhne strojnice, privezane na desni strani, s katerimi so streljali lahko iz vsakega položaja. Cim padalec pristane in vidi, da proti njemu kdo teče, začne streljati in učinek takega nenadnega in nenavadnega streljanja ne izostane. Človek se takega nenadnega streljanja ne nadeja in ga nekoliko spravi iz ravnotežja ter takoj išče varnega zavetja. Padalec se med tem pripravi in poznejša borba je še mnogo bolj nevarna. Kajti če padalec strelja med padanjem ali pa takoj pri pristanku, tako streljanje ni ravno zanesljivo in je zadetek negotov. Ko pa pristane in si izbere primerno kritje, pa je streljanje že zanesljivo. Če se padalcu približaš le z malo previdnosti ter ga dobro vzameš na muho, boš gotovo imel viden uspeh. Naročajte Slovenski dom! šah V Trenčinskc Teplice bo sel Tomovič Zdaj je dokončno rešeno vprašanje, kdo bo zastopal Jugoslavijo na mednarodnem šahovskem turnirju v Trenčinskih Teplicah na Slovaškem, ki bo od 1. do 14. julija letos. Že zadnjič smo poročali, da je Jugoslovanska šahovska zveza mislila poslati na ta turnir najprej našega velemojstra dr. Vidmarja, če ta ne bi sprejel, Tomoviča, če pa bi tudi Tomovič odklonil sodelovanje, pa velemojstra Pirca. Zdaj ae je zvedelo, da dr. Vidmarju ni bilo do tega, da bi se udeležil omenjenega mednarodnega turnirja in je zato prišla vrsta na Tomoviča. Ta je ponudbo sprejel in se zdaj že pripravlja za nastop v Trenčinskih Teplicah, kjer bo, kakor upa naš šahovski svet, zaradi svojih velikih šahovskih sposobnosti lahko častno zastopal naš šah in seveda tudi Jugoslavijo. Jugoslovanska šahovska zveza je o tej odločitvi že poročala Slovaški šahovski zvezi v Bratislavo. Da znajo nekaj več navedemo še ne po-vedeli vsaj naslednjem - 0 njegovih uspehih. Vasilij Tomovič je danes star 32 let in je po poklicu profesor, študiral je matematiko v Grenoblu in v Belgradu, kjer je študije tudi končal. Mojstrski naslov si je priboril na turnirju v Veliki Kikindi leta 1932. Največji dosedanji uspeh pa je brez dvoma dosegel na lanskem zagrebškem amaterskem turnirju, na katerem je takoj za Vidmarjem zasedel drugo mesto in je prav zaradi tega prišel zdaj v poštev za udeležbo na mednarodnem turnirju v Trenčinskih Teplicah. Poleg tega je bil leta 1937. tudi prvak mesta Belgrada. Program radio L|obl|ana Sreda, 26. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, porodila — 7.15 Pisan venček veselih /vokov (plošče) — 12 Godbe na pihala igrajo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli kvartet — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: Reportaža iz tiskarne — 18.40 Restavriranje kapiteljske cerkve v Novem mestu (g. Jože Gregorič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Vijolinski koncert g. prof. Jana šlaisa, pri klavirju ga Ruža Šlais — 20.50 Bizet: L’Arlesienne, suita (plošče) — 21.10 Pevski zbor »Slavec« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Havajske kitare in wurliške orgle (plošče). Drugi programi Sreda, 26. junija: Belgrad, 20 Opera — Zagreb, 21 Zab gl. — Bratislava: 21 Kom gl. — Praga; 22.20 Godalni kvartet — Sofija: 19 Klavir — Beromfinster: 20.30 Zab. konc. — Budimpešta: 20.10 Ork konc. — Bukarešta: 21.50 Italijanske in španske pesmi — Stockholm-Hor by: Puccinijeva opera: »Boheme« — Rim-Bari: 17.40 Plesna gl, — 22.15 Zbrana gl. — Trst-Milan: 20.30 Pisana gl. — Florenca: 19.30 Operetna gl. — Sottcns: 19.15 Pisan drobiž. V tiskovnem glavnem stanu prosimo grofa Bosdarija, naj nam vendar pove, kdaj se bo vojna začela. Proti enajstim zvečer pride Boadari v uredniško sobo, v kateri Gibbons, jaz ter več italijanskih in francoskih dopisnikov naglo popisujemo prizore s ceste. V brezdušni tišini se gnetemo okoli njega. Bosdari pravi: »Prednje straže bodo odkorakale ob petih zjutraj. Ob enih p6-poldne lahko odidete v vrhovni glavni stan.« Planemo narazen, da bi pripravili vreče za prtljago, zložljive taborne postelje, odeje, mreže proti komarjem, konzerve, posode za vodo, pisalne stroje, papir, svinčnike, daljnoglede itd. Ob enih popoldne sem se z grofom Bosdarijem in Romanom Fajansom, dopisnikom nekega varšavskega lista, odpeljal na vrh gore Coatit na opazovališče generala de Bona, od koder naj bi tudi mi gledali vdor v Abesinijo. Bilo je človeku neprijetno pri srcu, ko smo se tako zložno vozili, da bi bili priče vojne, ki se je mrzlo in premišljeno začenjala ob določeni minuti, da bi videli, kako bo na besedo začel drdrati velik vojni stroj, da bi opazovali, kako bo več kakor stotisoč mož ob določeni minuti vdrlo v poslednje neodvisno kraljestvo v Afriki. Priče bomo dejanja, ki bi utegnilo imeti nedoumljive posledice. Skušal sem ugotoviti svoje čudne občutke. Kolikor morem povedati, je vse to vzbujalo v meni občutek nečesa odvratno privlačnega, občutek, ki sem ga imel vedno, kadar sem bil prisoten pri usmrtitvah. Bosdari in jaz sva se molče zatapljala v misli, Fajans pa je bil razburjen do histeričnosti. Nenehno je blebetal po francosko. Bosdari in jaz sva se delala kakor da spiva, da bi mu zavezala jezik, toda pogovarjal se je z voznikom. Nazadnje so bruhnile iz mene vse francoske kletve, ki sem jih imel na razpolago, in posrečilo se mi ga je pomiriti. Ko smo se bližali fronti, smo vozili mimo dolgih vrst tovornih avtomobilov, ki so. brez luči drdrali po zavijajočih se cestah. Mislim, da so nesreče tisto noč ubile več ljudi, kakor pa jih je padlo prvi dan vojne. Okoli štirih popoldne smo prišli do kamenitih barak, ki naj bi bile naš glavni stan. Zložili smo svojo opravo v prazno sobo, ki ni imela ne pohištva ne luči. Rafaelle Casertano, voditelj tiskovnega oddelka, se je naglo bril pri sveči. Vsi so govorili tiho, nekateri so naglo pili nekaj požirkov konjaka. Okoli pol štirih smo pobrali pisalne stroje in odšli na naše opa-ki je bilo oddaljeno nekaj kilometrov. ležalo pod bregom na plitvem obronku, devetsto Asamo. Bilo je zelo tema. Ni bilo videti no- kameniti koči so tiktakali brzojavi in častniki so se po- bojnih telefonih. Zunaj je stala velika miza, pokrita z Predstavili so nas več častnikom, potem pa smo oprezovali okrog, čakali zore in kadili cigareto za cigareto. V dnevnik sem si načečkal tole: »Štiri in petintrideset minut. Zrak drhti od potlačene razburjenosti. štabni častnik pravi, da tvori na ravnini Asamo, kilometer pod nami, kolona generala Biroglia s štirideset tisoč možmi središče treh kolon, pripravljenih za pohod. Niti soja luči v dolini, čeprav korakajo tisoči ljudi. Na vzhodu se obzorje rdeči. Kaže nasekani obris Danakilskih gora, »Pekla stvarstva«. Častniki hodijo ter lahno govore med sabo. Lahna rdečina na obzorju. Ptiči začenjajo peti. Zdaj slabotna luč v dolini. Uravnamo ure po uradnem času. Tiskovni častnik nam sporoči, da smemo po vsakem vojaškem vodu pošiljati samo poročila, dolga petindvajset besed. Pravi, da so i vodi prepolni vojaških zapovedi. Naše natančne popise mora sel z motorjem nesti stodvajset kilometrov nazaj do brezžične postaje v Asmari. Štiri in štirideset minut. Sonce nenadno plane čez čokoladni rob gora. General de Bono, majhen, žilav, s kozjo brado, štiriinsedem-desetletni, pa za čuda živ, se pelje naprej. Odhaja na posvet s štabom. Luči je dovolj, da vidimo zemljevide na mizi. General Gabba, načelnik štaba, pojasnjuje položaje čet. Skupina generala Santinija, ki šteje petintridesettisoč mož, leži kakih 5 km levo pred nami. Skupina generala Marabigne, s kakimi petintridesettisoč možmi leži desno od nas petdeset kilometrov. Kolona generala Biroglia s kakimi štiri-desettisoč, povečini askarijev, leži pod nami v središču. Pravi, da sliši, da so se abesinske čete umaknile iz bližine meje. Skozi daljnoglede vidimo na milje daleč oblake prahu v ravnini. Na gorski ploščadi nekaj sto metrov pod nami vidimo domačega pastirja, kako žene koze na pašo. Ne meni se za nič in najbrž tudi ne ve za dogodek, ki bo pretresel svet, dogodek, ki se bo prav zdaj začel. S svojim pisalnim strojem se utaborim 8 pisalnim strojem sem se utaboril na braniku, obteženem z vrečami peska, na robu ravnice. De Bono in Gabba hodita sem ter tja ter raziskujeta ravan z daljnogledi. Štiri ure pet in dvajset minut. Pišem prvo vrsto poročil, ki jih bo dovoljeno oddati točno ob petih. Vrsta je skromna: samo sedem besedi: »Vdor Italijanov v Abesinijo ob šestih zjutraj.« Enaka sporočila pošljem hkratu v Newyork, Rim, Pariz in London, da bi jih od tam po različnih kablih poslali naprej. Teh sedem besedi bo pognalo tisoče tiskarn v devet in štiridesetih urah, tiskarne bodo bruhale izredne izdaje. Svet se bo prebudil in 8iigal, da se je začela nova vojna. Pst! Vojna se je začela. Brzojavni uradnik tipka moje poročilo. Skozi dajnogled opazujem sivozelene postave, ki bredejo kakih osem milj daleč Čez plitvo reko Beleso. Puške drže nad glavami. To preprosto bredenje čez ono reko bo pretreslo svet. Pozneje sem slišal, da so prepevali »Giovinezzo«, vzklikali Mussoliniju in da niso na vseh treh točkah, kjer so prestopili mejo, dobili od nasprotnika nič ognja. (Dalje.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljub Ijant: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodjo. — Uredniki Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. aSIovenski dom« fzhala vsak delavnik ob 12. Mesečna naroč nina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-I1L Telefon šL 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica &