K atol i cerkven list.
Danica ;.«haja vsak petek ia -eli poli, ?n vel i A }o poati ve i o leto g!d. kr., za pol leta 2 gld. 40kr..	1 gld.SCkr
V tiskarn:ci sprejemana aa leto 4	.'.a poi leta 2 gold., za če*tr' !e*a 1 gold.: r.W zaf.er. a«, ta praznil	Lar.io.
dan r-r r-rt___ _
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 14. vel. travna 1674.	lA*t 20.
Koledar za naslednji teden.
>I»jnik. Veliki traven.
17. Nedelja, šesta po veliki noči. Evangelij: „Kadar pride učenik." (Jan. 15. 10.) — Sv. Pas k al Bajlon, brat frančiškanskega reda, na Spanjskem 1. 1540 sin iibozih kmeti-kih staršev. Deček bi bil kaj raci v šolo hodil, da bi se bil naučil brati iu pisati; pa je mogel drobnico pasti. Vedno je nosil bukviee pri sebi, in je zdaj tega zdaj un"ga prosil, da mu je kako čerko pokazal ; z velikim trudom se je naučil brati in pisati. Rad se je od druzih pastirjev odtegoval, da je ložej bral in molil. Pastirji ga niso nikoli slišali tudi ne kake majhne kletvine izgovoriti. Na drobnico je skerbno pazil, da bližnjemu ni v škodo hodila. Prepiri med papirji so ga v serce boleli. V svojo pastirsko palico je izrez Ijal podobo Matere Božje in verh nje križ, in to palico je v zemljo vsajal, iu je pred njo tako preserčno molil, da se je večkrat zamaknil. Ko na pašniku ni bilo vode, je v zaupanju na Mater Božjo palico v zemljo vsadii, in zdajci je pritekla dobra voda. Dali so rru priimek: ,,Sveti pastir". Nek gospod, ki je imei edino hčer, bi ga bil rad za zeta vzel, Paškal pa mu priljudno odreče, ker je bil sklenil v samostan stopiti. V ^vojem 18. letu je stopil v ojstri red bosih minihov. (Je je Paškal že med svetom kot pastir sveto žive], koliko bolj še v samostanu. Dospel je na visoko stopnjo vsih samostanskih čednost: pokoršine, čistosti, ponižnosti, ljubezni do Boga in bližnjega in zatajevanja samega sebe. Kekei je: da človek večno življenje doseže, mora tri reči :spoinovati: Proti Bogu mora imeti serce nedolžnega otroka, proti bližnjemu serce dobre matere, sam proti sebi serce pravičnega sodnika. Paškal je zdihnil svojo sveto dušo binkoštno nedeljo 17. maj. 1595 v 52. letu svoje starosti. Mnogo čudežev na njegovem grobu je spričevalo njegovo svetost.
Sv. pastir Paškal opominja s svojim zgledom zlasti pastirje: Ne preklinjajte živine; stvar Božja je. Kdor preklinja bo preklet. „Preklinjevavci ne bodo posedli Božjega kraljestva." (I. Kor. 6, 10.)
Ne delajte z živino škode bližnjemu. ,,Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in pusti svojo živino, da se ptuje popase; naj nar boljši, kar ima na svoji njivi ali vinogradu, po cenjeni škodi poveme''. (II. Mojz. 22, 5.)
Na paši, ko imate čas, se pogostoma ozirajte v nebesa, in povzdigujte duha k Bogu. —
Sv. To r pet sprič.; sv. Restituta dev. sprič.; ss. Adrijon, Viktor in Basila sprič.; sv. Brunon šk. spoz.
IS. Ponedeljek. Sv. T e o d o t, gostničar, in sedmere device sprič. Teodot jc bil v 2. polovici 3. stoletja rojen v Anciri, glavnem mostu v Galaciji. Njegova teta, pobožna devica Tekuza, ga je podučevala v ker-šanstvu in k bogoljubnerau življenju napeljevala. Z mladega si je prizadeval v čednostih rasti, zlasti pa v zmer nosti in treznosti, ki je vsacemu človeku potrebna, posebno pa go3tničarju. Njegova gostilna hiša je bila od perta vsem popotnim, ubogim, bolnim in preganjanim ; piiance in razuzdance je Ijubeznjivo, pa tudi rezno svaril ; če se pa niso dali poboljšati, jih ni terpel v svoji hiši. Ko se je bilo pod cesarjem Dioklecijanom grozovito preganjanje in morjenje kristjanov začelo, jo bila njegova hiša res hiša Božja; v nji so kristjani imeli službo Božjo, ker si malikovavci niso domišljevali, da u bila ^ostilnica tudi zbirališe kristjanov.. Deželni po-jjsavar Teoteken je zasačil sedem devic: bile so: Tekuza, Teodatova teta, Aleksandra, Klavdija, Fajina, Evfraziia, Matrona in Julita. Ker te device niso hotlc darovati malikom, jih ukaže deželni poglavar v jezero potopiti. Teodot jih s pomočjo svojih prijatlov pokoplje. Teodot je izdan deželnemu poglavarju, kteri mu reče: „Vse ti odpustim, če daruješ našim bogovom Teodot mu odgovori: „Vaši bogovi so hudobno pošasti: Vaš naj viši bog Jupiter je svojega očeta zadavil, svojo mater z;; ženo vzel, in sestro Oskrunil; ravno tako je tudi Apolon oskrunil sestro Dijano. Ali vas ni sram tacih hudobnih bogov moliti? Kako moreš zahtevati, da bi jim jaz daroval?" Poglavar serdit ukaže Teodota strahovito mučiti in poslednjič pa ob glavo djati 1. 30d.
Vodilo. Zmernost in treznost je močna bramba zoper hudo poželenje. „Nikar se ne upijanite z vinom išnopsa sv. Pavel še ni poznal), v kterem je nečistost" (Efež. 5, 18;: v pijanosti se vname grešni ogenj hudega poželenja. — Vsaka kersanska hiša bodi hiša Božja; greh se ne sme v nji terpeti. —
Ve^ancij, loletni mladeneč, je bil po mnozih grozovitih mukah, iz kterih ga je oteval angelj, poslednjič ob glavo djan; sv. Felik« šk. sprič.; sv. Erik kralj sprič.
19. Torek. Ss. Peter Ce lest in, pap. spoz., je bil v Eserniji na Laškem sin poštenih staršev. Komaj v mladenških letih, že se je v samoto podal, da si svojo dušo obvaruje pred zapeljivostjo tega sveta. V samoti si je dušo poživljal s premišljevanjem, telo pa je v sužnost deval, ter je bil z ostro verigo prepasan na telesu. Vstanovil je družbo, ki se je pozneje imenovala ,,družba celestincev", pod vodilom sv. Benedikta. Prav nenadoma so ;ra vs^m v veliko veselje izvolili papeža s priimkom: „CeIestin V". Na stolu sv. Petra z obilnimi opravili obložen in od velikih skerbi zaderževan
ni raogei Celestin po svoji navadi nebeških reči premišljevati, toraj se prostovoljno odpove časti in bremenu, ter se verne v svojo priljubljeno samoto, kjer po svoji poprešnji navadi Bogu služi, in v Gospodu umerje. Bog ga je že v življenji in po smerti poveličal z mnogimi čudeži, Klemen V ga je 11 let po njegovi smerti prištel svetnikom.
Vodilo. Samota mi je draga, ker v nji moja duša prav lahko — brez zaderžka - z Bogom govori, in njegov glas posluša. Toraj pravi Gospod: „Vabiljobom k sebi, ter jo popeljem v samoto, in ji bom na serce govoril". (Ozej 2, 14.) V šumu sveta se ne sliši tihi glas Gospodov. —
Sv. Pudencijana dev.; sv. P ude nt, oče imenovane device, spi z.: sv. Dunstan šk. spoz.: sv. I vo masni k spoz., zavetnik ubozih, vdov in sirot ; v Rimu sv. Feliks spoz., pri nas se obhaja 21. majnika.
20. Sreda. Sv. Bernardin Sienski, iz reda sv. Frančiška, je bil rojen v Masi, deržavici Sienski, od plemenitih staršev, kteri so mu umerli, ko ni bil še 6 let star. Njegova teta Dijana ga je v strahu Božjem izrejevala. Deček raste v milosti Božji, se pogostoma Mariji priporoča, dečkom pridiguje, Kar je v cerkvi slišal. V svojem 13. letu gre v Sieno k svojemu stricu, ter tam v Šolo hodi. Bernardin je bii študentom izgled svete nedolžnosti in neomadežane čistosti: nihče izmed njih se ni prederznil v pričo njega kake nespodobne besede ziniti. Če so sprideni študenti nespodobne pogovore imeli, in vidili, da se jim Bernardin bliža, je drug drugemu rekel: „Tiho, tiho, Bernardin gre!" tako so se ga bali. Ko se hoče nek mehkuž do njega nespodobno obnašati, in mu še denar ponuja, ga Bernardin prav z gerdo zapodi. Po doveršenih šolah v svojem 20. letu se Bernardin ponudi za strežnika v bolnišnici, v kteri so bili strežaji pomerli za strahovito kugo. Bernardin streže 4 mesece bolnikom; ko kuga jenja, sam zboli, in 4 mesece v postelji leži. Kogar Bog ljubi, ga tepe, da še bolj spoznava ncčimernost tega sveta, in le po nebeškem hrepeni.
V svojim 22. letu je stopil v samostan; 1. 1405 je bil mašnik posvečen. Visi so mu dali pridigarsko službo. Bernardin jc imel od nature slab in hripav glas, na priprošnjo Marije Device pa je zdajci dobil močen, čist in doneč gla3. Po vsih večih mestih na Laškem in tudi na Švicarskcm je imel misijonske pridige: vse ljudstvo je k njemu hitelo. Med njegovimi prav dobrimi pridigami so tekle britke solze serčnega kesanja nad grehi. Veliko terdovratnih grešnikov se je poboljšalo: grešne zveze so se raztergovale, krivice poravnavale, terde serca oderuhov in skopuhov mečile, sovražniki so se sprijaz-novali, napovedani dvoboji se ne doverševali, ženstvoje svoj<» pohujšljivo obleko v spodobno spreminjalo. Ta veličastni sad njegovih misijonskih pridig se je pripisoval njegovi gorečnosti, njegovemu ojstremu žjvljenju in molitvi. Nekdo njegovih bratov je rekel: „Ce se živo, goreče oglje mertvega dotakne, se tudi mertvo vžge. Živo, goreče oglje je Bernardin". Po velikem trudu in delu je Bernardin umeri 20. majnika 1444 v svojem 66. letu. Štiri mertve je bil v življenje obudil, in več druzih čudežev storil. Že 60 let po smerti je bil svetnikom prištet.
,,Tiho, tiho, Bernardin gre!" Bog nam daj prav veliko, zlasti med študenti, tacih Bernardinov, kterih bi se kvantači in klafači bali; poslednji naj si pa k sercu vzamejo Kristusove besede: „Kdor po hujša (z nespo dolraim govorjenjem, z nesramnim djanjem) kterega teh malih, ki v mč verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globo-čino morja!" (Mat. H, 6.) —
Sv. Bazila dev. sprič.; sv. A k vil a sprič.; sv. Anastazij šk. spoz.; sv. Plavtila, mati sv. Flavije Domitile (glej 12. maj.).
21. Četertek. Sv. Feliks s Kantalicija, brat kapucinskega reda, je bil v vasi z imenom „Kantalicijo" v papeževi deržavi sin ubozih pa pobožnih staršev. Deček je na paši veliko molil, v drevo je križ vrezal, ter je pred njim Kristusovo terpljenje premišljeval in se bičal. Ko je odrastel, je na polji delal; vsaka stvar mu je bila prilika, da je Stvarnika častil, in ž njim se družil. Vsak dan je šel k sv. maši; na polji sploh so mislili, da \e angelj. Enkrat so vpreženi voli zdivjali in drevo je čeznj šlo, pa le obleko je nekoliko pretergalo, on pa je nepoškodovan vstal. Sprejet v kapucinski samostan, je brat Feliks 40 let v'Rimu milošnjo nabiral. Dasiravno je ves ljubi dan z vrečo na herbtu in z ver-čem v roci od hiše do hiše hodil, je bil vender vedno zbran v duhu in sklenjen z Bogom. Pri tem težavnem opravilu je marsikako grenko slišal, pa vse očitanje, zasmehovanje in zaničevanje je prenašal z veselim duhom in Kristusu daroval. Zvečer ves omamljen prihaja v samostan, obiše bolne brate, po tem se poda v cerkev, in ie 3 do 4 ure kleče molil. Ni znal brati; je pa večkrat rekel: „jaz le 6 čerk poznam, pet rudečih in eno belo; petere rudeče so Kristusove petere rane, bela pa je Marija prečista Devica." Večkrat je bil v duhu zamaknjen, prosil je Marijo, naj mu d& v naročje svoje Božje Dete; Marija mu ga da, Felisk ga ves v solzah objema, in zopet poda Mariji s preserčno zahvalo. Bog mu podeli dar čudežev in prerokovanja. Ob njegovi smertni uri se mu prikaže Marija, zdajci stega svoje roke proti nebu in kliče: „0, o, o!" in se ne premakne. Strežnik ga vpraša, kaj da vidi? Odgovori mu: „Nebeško Kraljico z angelji". Vesel ugasne v lepi starosti 18. maj. 15**7.
Vodilo. ,,Vse bukve na svetu kaj malo koristijo človeku brez bukev vsih bukev, ktere so: „Kristus križani." ,,Mislil sem namreč, da mi ne gre kaj druzega vediti med vami, kakor Jezusa Kristusa, in njega kri-žanega." (I. Kor. 2, 2.) „Kaj pomaga človeku ob smertni uri, če še toliko ve in znd, ker ga Sodnik ne bo vprašal: Koliko si vedil, koliko znal; ampak, kako si živel, koliko dobrega si storil? Po keršansko pa živi le tisti, kteri študira bukve vsih bukev — Kristusa križanega, in kteri po njegovem uku in zgledu živi. —
Ss. Timotej, Polij in Evtihij, diak. sprič.; ss. Nikostrat in Antijoh, poveljnika z druzimi vojaki, sprič.; sv. Hospicij spoz.
22. Petek. Sv. Donat. šk. in njegova tovarša sprič. Sv. Donat je bil Istrijan na Dalmatinski meji, rojen v 2. polovici 3. stoletja. Svoje mlade leta je v čistosti preživel, in si prilastil veliko učenost v keršan-stvu; zato ga je oglejski škof mašnika posvetil, da naj bi isterskim malikovavcem sv. evangelij oznanjval. Donat v enem svojih govorov do malikovavcev včlove-čenje Sina Božjega tako prepričevavno razlaga, in vse njih ugovore overže, da 300 mož veruje v Kristusa, med njimi je bilo 7 modrijanov in 11 učenikov umetnijske govoruosti. Deželni poglavar to zve in toži svojim sve-tovavcem, češ, Donat z ukom in s čudeži liud*tvo moti, ter še celo modrijani od naše vere odpadajo, in naše bogove zaničujejo. Ukaže vojakom v Ogleji (pri Gorici), da naj Donata poišejo, in k njemu pripeljejo Donat to zve, zbeži na ladijo, in se pelje v Salono (Spalato) v Dalmaciji, ter v bližnjem hribu skrit živf. Cesar Dioklecijan obhaja neko slovesnost maliku Herkulu na čast v Saloni, in tam mu rnališki služabniki tožijo, da nek kristjan v bližnjavi živi. Cesar ukaže vojakom, naj ga poišejo, in njemu pripeljejo. Donat pred cesarjem v pričo
dveh dvornikov, Makarija in Teodora, tako živo in verno dokazuje, kolika neumnost je moliti take bogove, ki so bili naj veči hudodelniki, nasproti pa lepoto keršanske vere tako živo popisuje, da dvornika začneta v sercu verovati v Kristusa. Cesar ukaže Donata zapreti v ječo. Dvornika ga obiskujeta; Donat ju podučuje in poslednjič kersti. Cesar to zve in zapove vse tri pred mnogo zverine vreči. Zverine se med sabo koljejo, svetnikov pa se ne dotaknejo. Ljudstvo vpi,e: »Kristus je pravi Bog kristjanov!" Velik potres vstane, hiše se podirajo, zmešnjava je velika. V tej zmešnjavi zbeže svetniki na ladijo, se peljejo v Aleksandrijo v Afriko, gredo v Titmul k sv. škofu Pileju, ta posveti Donata za škofa, Donat škof pa posveti Makarija za mašnika in Teodora pa za dijakona. Vsi trije so pod cesarjem Licinijem dosegli mučenlško krono 1. 316. - Berž ko ne, so ti spri-čevavci tisti, ki se v naši in goriški škofiji obhajajo 21. avgusta, kjer se pa pogreša popis njih življenja.
Vodilo. Dopušeno je kristjanu, ubežati preganjav-cem in morivcem. Kristus sam se jim je umikal, dokler ni prišla njegova ura umreti za človeštvo. Tudi je rekel aposteljnom: »Kadar vas bodo preganjali v tem mestu, bežite v drugo". (Mat. 10, 23.) Nikdar pa ni dopušeno svete vere zatajiti. Kristus pravi: »Kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih". (Mat. 10, 33.)
Ss. Favstin, Timotej in Venust sprič.; sv-Julija dev. sprič.; sv. Marcijan šk. spoz.; sv. He lena dev.
23. Sabo t a. Post. Sv. Vilijem (Vilhelm), pek v Rošestru, iz Škocije, iz mesta po imenu Pert. Se mla denčeka je nek nesramnež pohujšal in soznanil s pre-ostudnim grehom. Lepi, cveteči mladenček je jel med-leti in bledeti, bil je enak zvenjeni cvetlici. Mladeneč 16. leto doseže, in mati opazuje njegove prežalostne blede in upadle lica, motne oči in njegovo klaverno obnašanje, da se mu nič kaj delati ne ljubi; toraj ga rezno svari, ter mu pred oči stavi hude nasledke greha, tudi mu veleva iti k spovedi. Materino svarj<-nj»i mladenču serce globoko presune, se poboljša, kroti sam sebe, se pridno prime svojega pekovskega dela, podeli vsak deseti kruh ubogim, gre vsak dan k sv. maši, obiskuje cerkev Marije Device. Neko jutro o svitu v cerkev gre in najde na potu zaverženo dete v plenice povito; vzdigne ga in nese dojnici: pozrejše ga k sebi vzame, in ljubi kakor svojega sina. Tudi je Bogu obljubil svete kraje obiskati. Napravi se na pot in vzame seb^ j svo jega ljubljenega pastcrka. Na Angleško prideta; obudi pa satan v pasterku hudobno misel rednika umoriti in se njegovega denarja polastiti. Po samotnem potu hodita, Vilijem s priklonjeno glavo m»-li sv. rožcivesec, pasterk pa potuhnjeno ztv njim postopa: z robotico ga po glavi mahne, omoti, zadavi, v germovje vleče, mu denar pobere in zbeži. V tistem kraji je bila obsedena ženska, ki je po germovji sem ter tje divjala; zadela je na merliča in mu venec iz vejic na glavo djala. Drugi dan je spet pridivjala na ta kraj, je vzela mer-liču venec z glave in ga sebi na glavo djala. Pa Čudo! zdajci je bila popolnoma pri pameti in hudobnega duha rešena. Vilijema so v Rošestru v cerkvi sv. Andreja slovesno pokopali, na njegovem grobu pa se je še mnogo čudežev zgodilo.
Vodilo. »Ne odlašaj se k Gospodu spreobemiti, in ne odkladaj od dneva do dneva; zakaj njegova jeza naglo pride, in ob času maševanja te bo razdjal" (Sir. 5, 8.) Hitro mine, kar te mika, — je pa večno, kar te pika. (Momentaneum est, quod delectat, aeternum, cjuod cruciat.)
Sv. Deziderij šk. sprič.; ss. Epi tac i j šk. in
Baz i le j sprič.; sv. Mihael šk. spoz.; sv. Evzebij šk. spoz.
Sati preganjanja sv. Cerhve na Laikem.
Med mnogimi drugimi listi naznanja tudi »K<dn. Voikszeitung", kako v Neapoli in Palermi in po drugih mestih na Laškem človek ni več varen življenja in premoženja. Že so se v deželnem zboru posvetovali, kako bi odvernili nesrečo, tudi vlad>» k temu spodbujali; mesta in pokrajine so razpisovale velike darila, da bi dobile načelnike roparjev in tatov v pest. Pa nič ni pomagalo, nadloga je vedno le huji. V Neapoli se že davno noben človek ne upa v kraje, kjer ni vojaške straže, cestni ropi in tolovajski napadi pri belem dnevu, ce!) na očitnih prostorih niso nič r-dkega.
Do zdaj je hilo v Rimu v tem oziru viditi nekoliko bolje, toda zdaj je nadloga prišla tudi tje. Ni dolgo, kar so bili hudodelniki napadli dve angleški gospe, ju potolkli ter čisto oropali. Brez zavednosti ste obležali v lastni kervi, in kočijaž, ki se je po primerljeji memo pripeljal, ju je spravil v bolnišnico, kjer ena še zdaj ranjena leži. Veliki teden seje pripetila še gr<>zovitne,ši reč, ko je bil nek gospod kar na Rimskim teigu (Forum) pod Kapitolom napaden in oropan. Ravno poročajo listi, da so zasledili tatinsko derhal nad 20 ljudi. Naj večje mladih postopačev, na čelu pa par za staranih hu-dobnežev. V zvezi z njimi je še veliko drug h tihotapcev.
Ako bi se bile pod papeževo vlado znotraj v mestu in na obljudenih krajih take reči godile, po vsem 8vttu bi bilo Cerkvi sovražno Časnikarstvo razpivalo „s a-bo papeževo vladanje". (Dobro pomnimo, kako so tra-masoni dobro papeževo vlado obrekovali in černili; zdaj vsi lahko vidijo, da takrat je bil raj memo zdaj!) Zdaj ko mali posnamajo, kar so pri velikih hvalili, je vse tiho. Ali dolgo časa vendar ne more tako ostati. Zakaj kakor Rim, tako je vsa Italija polna rogovilskih in obupanih ljudi. Ni še davno kar so bili v Florenei in Pontassievi očitno nabiti rudečkarski oklici, ki so ljudstvo šuntali k uporu »zoper trinoge". V Florenei jih je stergala policija, v Pontassievi pa služabnik mestne gosposke. Nekoliko dni potem najdejo tega reveža umorjenega, sedemkrat je bil zaboden v persi. V Jakinu izhaja skriven časnik z naslovom: „Ljudstvu italjanske-mu! oklic laškega društva za združbinski pitnt." List za mesec sušeč je bil 7. po noči po vsih ulicah nabit in podpihoval je »brate, delavce po deželi in po mestih," da naj vojsko začno. Sklep je bil: »Smert meščanstvu! Na delo! Ne zgubljajmo časa!"
V tem imamo jasno zerkalo, kam pripelje preganjanje Cerkve. Zatrite duhovnom dobro ime, zamašite usta dušnim pastirjem; kmali bodo namesto njih tatovi vaši pastirji, in zastonj se bode potlej moledvalo: »Man soli da3 Volk belehren," ker prepozno je, ako se ljudstvo preveč popači. Principiis obsta.
Ogled pa Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Vprašanja za varnostni dn/mvnije 5., G., 7. vel. travna 1874 v Ljubljani: Ex theologia morali: «> Quibus regulis imputatio moralis actionum generatim instituenda est? b) Explicentur conditiones ad juramentum licitum honestumque requisitae et peccata, (juae illis contrariantur. c) Quid restituendura est ab co, qui rem alienam injuste possidet?
Ex theologia dogmatica: a) Quaenam est fidei re-gula catholica, et quali3 est ejusdern ralatio adinfallibi-litatcm Romani Pontiticis? b) In verbia Christi (Matth. 28, 1(J.): „Baptizantes eos in nomine Patris et Filii et Spiritus sancti, contineri totam dostrinam ss. Trinitatis, explicetur. c) Quid intelligitur sub Communione Sancto-rum, et quaenam dogmata ex ea derivantur?
Ex jure ecclesiastico: «) Cui competit jus provi-dendi beneticiis minoribus iisque curatis, et quibus modis absolvitur haee provisio? b) Enumeratis matrimonii im-pedimentis mere civilibus tam sic dictis irritantibus quam prohibentibus exponantur ea, quae servanda sunt in ad-mittendis ad matrimonium minorennibus. c) Quinam praeter intidelis et excommunicatos arceri debend a sepul-tura ecclesiastica?
Iz duhovnega pastirstva: a) Kterih previdno3t je treba v svarilnih pridigah? b) Ktere pravila veljajo za odvezovanje grešnikov v prostovoljni bližnji priložnosti? r) Kako je ravnati duhovnemu pastirju z mladimi bolniki? d) Naj se napravi pridiga v dveh delih za peto nedeljo po veliki noči po evangeljskem oddelku (Jan. 18, 23—30). Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata, izpeljava pa naj se samo osnuje. — e) Iz keršanskega uka: Kaj je greh?
Ex exegesi biblica: Parapbrastico modo propo-nantur pericopae: a) Evangeiii s. Matthaei 5, 33 — 48.; et b) Epistolae primae ad Timotheum: Caput "J.
Politično društvo „Sl0Venija" je 7. majnika imelo svoj mesečni shod, kteremu je predsedoval dr. Kosta. Perva točka je bila: „Popotni tergovci" in govoril je g. BI urnik. Rekel je govornik, da so si mnogi tergovci Ljubljano izvolili za izpečevanje blaga, ki ga dajejo po 2<>, 25, 30 soldov vse čez, ki je včasi staro, preležano in že toliko ni vredno, naj tudi se vmes kaj dobrega dobi; pravo tergovstvo pa terpi veliko škodo in širi se demoralizacija. Vir temu so postave za svobodno obert-nijo, če tudi so vmes nekteri §§. vgodni. Vsak obertnijo lahko prične, samo da se pri magistratu oglasi, in ao ločeno malo dohodnino plača, naj si je tuj ali domaČ. Potem pa našteva celo versto bremen, ki zadevajo domače tergovce, ne pa unih popotnih. Te neprilike, pravi dalje, ni lahko odpraviti, da se pa vender nekoliko pomagati, in nateza nektere paragrafe, ki kažejo, da po-stavodajalec na take popotne tergovce ni mislil.
Dr. Kosta priterdi, da res temu ni pomoči in je pristavil, kako si je eden domačih tergovcev pomagal, ki je pričel tudi sam vse prodajati po 25 soldov.
G. Dolhar pristavlja, da zlasti pri železji se taka godi že več let. Marsiktere reči ljudje raji, če tudi dražje, kupijo od tujca — pa so večkrat oplahtani. Tudi on povdarja tolike bremena obertnikov, da mora n. pr. ravno zdaj iti za pri-ieženega moža, ter: kdo mu bo za to kaj plačal? Poje se vedno pesem: „Le plačaj, le plačaj — pa pojdi!"
Predsednik omeni, naj se več obertnikov zedinja, ter naj se borijo skupno zoper kapital.
G. Regaliju je prav všeč ta obravnava, miluje pa, da je tako inalo kupčijskih gospodov pričujočih, ktere to zadeva. Se veči krivice, pravi, se godč obertnikom, kakor pa tergovcem; — nimamo že več ječ, ampak obertniske fabrike, toraj imajo mali rokodelci naj veči škodo, ker dobivajo jetniki toliko njih dela. Gg. jetniki ne plačujejo davkov, ne hodijo za porotnike itd., če tudi toliko dela v rokah imajo. Govornik meni, da za male obertnike bi bilo treba prej poskerbeti. kakor pa za velike.
Predsednik pravi, da ta tv&rina je nei-oj na dnevnem redu, ker o tem še ni bilo nikjer govorjenja: o malih obertnikih so bile že obravnave, n. pr. v katol.-
politiškem društvu, — za drugi pot se tudi tukaj lahko dene na dnevni red o malih obertnikih. — Jetnikom se sicer delo mora dati; ali je pa prav, da so tako rekoč fabrike v jetnišnicah in drugi za to škodo terpč, to je drugo prašanje. Ali naj morda jetniki delajo le za-se, ne za rokodelce? Da bi nič ne delali, se ne more tir-jati.
Eden družnikov pristavi, da jetniki niso le svobodnjaki pri davkih in sploh pri bremenih,'kakor je g. Regali pojasnil, temveč so tudi odveč liberalci nove šege, ker slišati je bilo pred kaj časom, da tudi o nedeljah in zapovedanih praznikih zidajo in druge hlapčevske dela delali ter z liberalci vred praznike pobijajo.
G. Dolhar svetuje, naj se v prihodnji seji obravnava zadeva malih obertnikov. (Od verske strani je tukaj prilika opomniti, da so ravno gg. tergovci pričeli o nedeljah čedalje bolj svoje prodajalnice odpirati, kar jim gotovo ne more blagoslova Božjega obroditi. Dajte Bogu, kar je Božjega, in dal Vam bo Bog, kar je Vašega.)
Sprejet je bii Dolharjev predlog, kakor tudi g. Murnikov: Na] odbor skerbi, da se do ministerstva obertnijstva odda prošnja, da naj pripravlja načert za novo tergovsko postavo.
Mesečno sejo bode imela „Slovenija" pervi četer-tek vsacega mesca.	(Konec nasl.)
Najdenje svetinj sv. Ambroža in ss. Gervazija in Protazija. Leta 1864 so pri predelovanji cerkve sv. Ambroža v Miianu spod velikega altarja na dan spravili ondi počivajoče ss. ostanke ss. Gervazija in Protazija in sv. Ambroža. L. 1871, 8. in 11. avgusta, so bile v pričo nadškota, učenih zdravnikov in veliko ljudstva rakve (truge) odperte, ter je bilo iz zgodovinskih dokumentov in po vsih k temu potrebnih pravilih preiskano in pravno spričano in poterjeno, da so trupla v resnici od imenovanih svetnikov. Sv. Cerkev to dogodbo v sedanjih bridkih in nevarnih časih ceni za silno pomenljivo, zlasti ker sv. Ambrož (škof posvečen 7. grud. 374) je pisal tudi imenitne nauke o pervaštvu stola sv. Petra in o papeževi nezmotljivosti. Sv. Oče so toraj mesca grudna 1873 s posebno peČatnico vsim cerkvam sv. Ambroža po vsem svetu popolnoma odpustke podelili za dan ko so bile svetinje zopet vložene, ali kteri koli drugi dan škof odločijo, in če ni cerkve sv. Ambroža, zamorejo enako škof ktero koli cerkev odločiti. Prejmejo se ss. zakramenti v ta namen in moli se za sv. Cerkev, da bi jo Bog na prošnje teh svetnikov iz njenih žuga-jočih nadlog rešil, povišal itd. Zamorejo se odpustki darovati za duše v vicah.
Koroško. (Konec.) Zraven tega vidljivega Božjega kraljestva, ali zraven vidljive Kristusove cerkve obstoji posvetna oblast, ki izvira od ravno tistega Boga. O tej posvetni oblasti uči sv. apostelj Pavel: ,.Božja služabnica je tebi k dobremu. Ako pa hudo delaš, boj se; kajti ona ne nosi zastonj meča. Božja služabnica je, maščuje in strahuje tistega, ki hudo dela." *) Obedve oblasti, cerkev in deržava, ste tedaj vstanovljene od Boga, vsaka ima svoj vzvišeni, posebni namen. Svojo nalogo bodete pač obedve takrat popolnoma dosegle, kadar se lepo med seboj zastopite in ena drugo vzajemno in prijateljsko podpirate. Vsaka pa terpi škodo, katera od Boga ji odmerjeno mejo prestopi in po samosvojih postavah v rečeh zapoveduje, katerih Bog ni njej pripustil. Kolikorkrat se je kaj tacega poskušalo, vselej nastale so nevarnosti za one, kateri so podložni obema oblastima, kateri pa postave obeh spolnovati niso za-mogli, ker je ena drugi nasprotovala. Kar nam o tem
*) Rim. 13, 4.
zgodovina povč, to nas res sili, da vzkliknemo: Bog nas varuj takih nevarnosti!
Pa kaj potem, če take skušnjave res pridejo, in še v podobi postav pridejo; kaj potem, če Božja previdnost hoče skušati tudi nas, ali znamo pokorni biti posvetni oblasti, ob enem pa zvesti in stanovitni v veri? Preljubi moji! Dandanašnji — veste to sami — pač ne manjka nar lepših izgledov, ki nas učijo prav po ker-šansko-katoliško obnašati se. In Vi sami ste mi pri toliko priložnostih dokazali, da Vas pravi katoliški duh navdaja; Vas veliko jih je meni pisalo ter mi dalo besedo in tolažbo, da bodete vero zvesto spolnovali in meni vdanost hranili.
Pa na Oljski gori so med tem, ko je Jezus kervavi pot potil, spali izmed aposteljnov ravno tisti, ki jih je Jezus nar rajše imel; zastonj jih zbuja dvakrat, zastonj jih opominja: „da je duh sicer voljen, meso pa slabo" — ali bote meni mar za zlo jemali, ako otožnejši kot nekdaj in nadležnejši kot dosehmal Vam sedaj kličem: Ostanite zvesti sinovi in hčere svoje cerkve, ki dajejo cesarju, kar je cesarjevega, pa tudi Bogu, kar je Božjega? Ne mene samega tarejo take skerbi, ne jest sam Vas tako prosim in opominjam. Saj ste slišali, da so pred mesec dnevi avstrijanski škofje šli na Dunaj se posvetovat, kaj jim gre v sedanjih razmerah storiti, da spolnujejo svojo višepastirsko dolžnost; prevdarjali so, kaj naj porekč o tistih verskih postavah, o katerih so ravnokar obravnavali in sklepali poslanci v deržavnem zboru. Posvetovanje zbranih škofov je postalo še bolj imenitno in važno po tem, da so sveti Oče Pij IX o ravno tistih osnovah spregovorili važno besedo in dne 7. marca pisali encikliko, t. j. pismo do kardinalov, viših nadškofov in škofov avstrijanskega cesarstva. Sv. Oče nas opomnijo v tem listu silnih nevarnosti, katere protijo motiti edinost in kaliti mir katoliške cerkve. Kličejo nam v spomin pretehtne besede, s katerimi dva preslavna škofa, — in sicer oba višipastirja Kanterburške škofije na Angleškem — učita, da mora cerkev biti prosta. Eden izmed nju, sveti cerkveni učenik Anzelm, pravi: „Bog na svetu ničesar tako močno ne ljubi, kakor svobodo svoje Cerkve. Oni, kateri cerkvi nočejo toliko koristiti, ampak veliko več nad njo gospodovati, se brez dvoma skažejo za sovražnike Božje. Prosto hoče Bog svojo nevesto, ne kakor deklo ali sužnjo." Drugi pa — sv. Tomaž Beket Kanterbuški, ki je rajši umeri, kakor da bi bil izdal cerkev in njeno svobodo, terdi naravnost, „da kar je človeku duša, to je cerkvi svoboda; brez svobode cerkev ne more živeti in ni močna zoper tiste, ki strežejo svetišče božje po dedšini posesti." In ravno ta sveti mučenik kanterburški nas tako lepo spodbuja rekoč: „Navdušeni tedaj od žive vere in vneti od goreče ljubezni, povzdignite se in pomagajte z nami vred braniti sveto cerkev; z veljavo, ki jo vživate in s previdnostjo, ki Vam je dana, ustavite se ljudem, katerim nobena obilnost dobrot ne zadostuje, ako Cerkev Božja prostost ima."
Te in enake izreke kličejo nam sv. Oče v spomin; ob koncu svojega pisma nam delijo apostoljski blagoslov in sklenejo z opominom: „Bog naj vodi Vaše sklepe in naj Vas podpira po svoji mogočni brambi in obilni milosti, da srečno določite in doveršite, kar služi Bogu v čast in slavo, dušam pa v izveličanje."
Kar tedaj tirja od mene škofova dolžnost, k temu me spodbujajo še te besede sv. Očeta in poglavarja svete cerkve. Poln skerbi za izveličanje Vaših duš imam Vas tedaj opomniti na britke stiske in nevarnosti, ki nam, ki smo udi cerkve in deržave, morebiti v kratkem žugajo.
Dalje viši pastir dajejo svojim vernikom nektere
nauke za sedanji čas, kteri se po večem na to-le izhajajo:
Ne jest, ampak Jezus vam pravi: Cujte, da ne omagate v skušnjavi. Cujte in prevdarite in spoznajte, da gre tudi za vas in za vašo reč. Ne poslušajte tistih, ki vas zapeljujejo in pravijo: Pustite vso skerb in vero duhovnom, sami naj branijo Cerkev in zagovarjajo njene pravice, — kaj je vam mar za to? — S takim govorjenjem bi radi sosesko ločili od duhovnov; hočejo, da b: bilo soseski vse eno, kar je Cerkvi v prid ali škodo, da naj duhoven bode v soseski tujcu enak ter pride ob vso veljavo v fari. Ali pa hočejo, da naj soseska nad duhovnika tudi v cerkvenih rečeh velja. Vse gre na to: ,,Udaril bom pastirja in čeda ovac se bo razkropila." Sinovi in hčere sv. matere katoliške cerkve, ne dajte se motiti! Vsak udarec, ki ga terpijo Vaši dušni pastirji, bote prej ali slej občutili tudi sami itd.
Dalje opominjajo škof k molitvi tudi za cesarja, da bi mogel prav vladati, za mir itd. Opominjajo še: Ako se tirja od nas, da spoznamo in očitno pričamo resnico, nikar ne odlagajmo resnice zagovarjati. Kdor se brez strahu poganja za svoje prepričanje, ta ima tako moč v sebi, da premaga vse. Zgodovina vseh časov to uči in priča.
Tem naukom se pridruži še posebno imenitno svarilo, ki se glasi: „Peter vtakni svoj meč", t. j. naše orožje, s katerim se hudemu branimo, naj ne bo nobeno drugo, kakor: molitev, poterpljenje, zvesto spolnovanje dolžnosti. Ajdovski cesarji se niso mogli pritožiti, da so se preganjani kristjani kedaj s silo njim ustavljali. Če je cesarjeva postava tirjala od njih, naj da molijo pa-ganske malike ter jim darujejo, so jim naravnost djali, da kaj tacega zastonj pričakujejo od kristjanov ; nasproti pa se niso nikdar branili ajdovskim vladarjem plačevati davkov; v vojski bojevali so se kot hrabri vojšaki, bili so njihovim postavam v vsh posvetnih stvareh zvesto pokorni, in niso se vdeležili kakih zarot in uporov, ki so prestol rimskega cesarstva tolikokrat oskrunili s kervjo vladarjev.
Sklepajo pa: To je, kar imam v sedanjih razmerah Vašemu sercu izročiti, da ne bi bil pozneie primoran tožiti s prerokom Jezaijem: „Gorje meni, da sem molčal. .."
Marija zdravje bolnikov.
(Dalje.)
7.	Trinajstletna deklica Karolina Rudolf-ova iz štiri ure oddaljene vasi je od mladih nog bolehala, ni mogla hoditi ne v šolo ne v cerkev. V posteljo zavito jo pripeljejo v Filipovo. Mati jo v naročji nese v posvečeno sobico in tam obe kaj serčno molite. Že drugi dan se deklica čuti tako terdna v nogah, da gre peš z materjo v pol ure oddaljeno cerkev v Georgswalde, in tam prejme ss. zakramente in od tistega dne se vedno čversto in zdravo čuti ter staršem v vsih domačih delih pomaga.
8.	France Fabič iz Neugrafenwalda, poročen, 471eten mčž, se je bil hudo prehladil in je bil potem celih sedem let bolan. Silno ga je tergalo, da je ccl6 včasi zavest zgubil. Dne 17. maja ga pripeljejo v Filipovo, kjer v sobici Marijini prične devetdnevnico. Že drugi dan se čuti dokaj bolj močnega, in 22. maja je že sam brez kake pomoči šel iz prenočišča v posvečeno sobo meiit. Kmalo potem popolnoma zdrav odide na svoj dom.
9.	France Lohmiiller, tkavee iz Dittersbacha, na Češkem, 45 let star mož, je v farovžu v Georgsualdu povedal č. g. župniku, da po začeti devetdnevnici v čast
Matere Marije v Filipovem je zadobil ljubo zdravje. Bil je poln turov in ran na persih vsled težavnega dela v gozdu. Pred je služil tudi pri vojakih in ni bil nič kaj pobožen, še manj prenapet ali fanatišk, pa rekel je, da mu živa duša tega prepričanja ne vzame, da mu je Bog naenkrat čudoma po priprošnji usmiljene Matere Marije pomagal.
10. Helena Blasgot-ova, vdova 4oletna iz Šonave, je bila poldrugo leto hudo bolna in večkrat za smert previdena. Polna zaupanja v pomoč Marijno se pod£ v Filipovo ter začne 30. maja 186G noveno (devetdnevno pobožnost). Že sedmi dan se čuti toliko okrepčana, da gre peš v pol ure oddaljeno farno cerkev, ondi prejme položno sv. zakramente, ter se verne domu popolno ozdravljena. Ni mogla dosti prehvaliti Boga in Marije za to veliko milost.	(Dalje sledi.)
Nebeško veselje.
(Za vneboliod Gospodov.)
O rajsko mesto v solčnati višavi! Prečudno dvigaš nad zemljo serce Pregnancev revnib, ki še v solz nižavi Po tebi, dom presladki, hrepene. Lepota vsa na zemlji sercu mrakne, Ne zanimiva več ga revna stvar,
V	višave kader se oko zamakne In gleda milo krasni nebni žar.
Trohnoba zdi se mi ves svet. in zgine Yse ličnosti njegove bliš in moč, Ce gledam zvezd leskeče se višine, Ko vlada po naravi tiha noč. Domovje breztelesnih trum! zdihujem, Jeruzalem ! nebešk je Sijon tvoj;
V	deželi ptuji, vendar se radujem, Če na te zrem, oj dom premili moj!
Ti hiša si Gospodova častita, In blag«.r jim, ki v tebi bivajo! Njim slava Božja jasno je razkrita, Veselje neizmerno vživajo; Gospoda v večni hvalijo radosti, Z obličja gledajo v obličje ga; Napaja vir nebeške jih sladkosti, Poživlja hrana jih Gospodova.
Očesa grenka solza ne zaliva, Obličja tuga britka ne temni; Serce veselja vir popolno vživa, Terpljenja, smerti se mu bati ni.
V	svetovih rajsko razsvitljenih jasno Vtopljuje duša se v nebeško slast, Prepeva v veličastni pesmi glasno Nebes vladarju slavo, večno čast.
Donijo strune rajske harmonije, In p?smi večno mične se glase, Krasote da nadzemske poezije Izvoljeni radostno kar sterme. Nebeščanov brezbrojne verste gori Poj o Bogu: Hosana! Svet, Svet, Svet! Slavijo večno angeljski ga kori, Ki vzvišenih našteva se devet.
Veselje 3kozi rajski dvor odmeva In „Aleiuja" večno tam doni,
Ko Bog se dušam srečnim razodeva, Jih venča s krono slave in časti. Človeško serce gor sladko miruje, Kjer sreča pa veselje večna sta, Kjer pravi pokoj vlada, kjer kraljuje Ljubezen, bratovstvo in svoboda.
Kak svetijo se rane svete gori In prebodeno Serce Jezusa, Nad solčni svit bliši se v rajski gori Nebeščanov predragi biser ta. In v sedmič prebodeno Serce sveto Marije milo sveti in žari, Prečiste, svete je ljubezni vneto, Rosi ga Jezusova sveta kri.
Mučencev trume Jezus sam osvita S prekrasnim žarom svojih svetih ran Raduje množica se tam Častita, Kjer mine tisoč let kot kratek dan. Dal Jezus jim je venec nezvenljivi In palma slave zmage jih krasi, So sebe zmagali in svet minljivi, Za Jezusa prelili svojo kri.
Duhovniki, cerkveni učeniki Kot zvezde se v nebesih svetijo ; Ker bili drugim zvesti so vodniki, Pravičnosti jih pot učili so: Podaril Bog jim venec je v plačilo, Za krono učenikov jim velja, Oteli duš veliko so število, Zat6 njih slava je nezmerjena.
Kot limbar beli rod se čisti sveti
V	nebesih, Jagnjetu povsod sledi, Mu poje novo pesem, ktere peti Izvoljenim je drugim dano ni.
V	ljubezni čisti serce se raduje Deviško, vse za Jezusa gori.
V	njegovem sercu presladko miruje, Preslavnega se venca veseli.
Skrivnostna kar tema na zemlji krije, Očem in sercu kar dozreti ni, Kar medlo tu v zercalu vere sije, Se tam kot solčni svit ti razjasni.
V	serce pa čutje sladko se razliva, Ko solnčno reko pije sveti raj ; Boga že gleda in preserčno vživa, Minula vera, upanje je zdaj. —
Ljubezen pa ostane in ne mine, Ko vera, up v ljubezen sta prešla; Goreča dvigne se nad zemlje tmine
V	nebesa, miljeni kjer dom itna. Nebeščanom serce ljubezni bije, Ki nje ognjišče Bog je mili sam; Navdani vsi so svete simpatije,
V	ljubezni Božji ljubijo se tam. —
Boga ljubiti rajsko je plačilo, Ki gledalo ga zemsko ni oko, Ušesu tudi ni še dano bilo, Kar zvestim dušam je obljubljeno. Obličje Božje gledati premilo, To je veselje nadi vse želje, Ga zvestim Bog pripravil je v plačiio, Na sveti ga čutilo ni serce!
Sedanje vse terpljenje, vse težave, Ki jih življenja nam naklanja čas, Zgube se v velikosti večne slave, Ki v raju Bog jo hranil je za nas; Zat6 le vedno, kar je gor, išimo! Kjer Kristus biva, ki je šel v nebo, In po nebesih željno hrepenimo, Da v slavo večno za Njim pridemo.
St—va.
Hazgleti po svetu*
Avstrijansko. Verske postave v gosposki zbornici. (Konec.) Znameniti so še govori kneza Czartoriskega, FML. Alfreda Windišgratza in grofa Leona Thuna. Ker je pa reč že bolj historiškega pomena, toraj ob kratkem omenimo, da pervi je povdarjal, kako nove predloge ne devajo Cerkve pod vesoljne postave, kakor so druge društva, ampak v nekake izjemne okolišine; dokazuje tudi, da za rešenje tacih prošenj zdaj ni čaš, ko je deržava v tolicih zadregah. — Windiscngratz med drugim zavrača tiste, ki hočejo, da naj se duhovni politike ne vdeležujejo, ki morajo vender deržavne bremena nositi, kakor drugi stanovi. — Thunov historično urno-slovni govor je občudovanje obudil; Thun pravi, da postavodajstvo pri sedanjih okolišinah bi moralo rešiti prašanje: kako naj bi se vravnale zunanje pravne razmere neke politiške neverske stranke, — ne pa prašati, kako naj bi se pravice katoliške Cerkve na novo vrav-navale. Cerkvene pravice se ne dajo kakor z gobo izbrisati in potem na prazno nove delati. Le v edinosti s Cerkvijo se morejo take reči prav in srečno dognati. Sklenil je dolgi logiški govor s tem, da štirojne „zwangslagen" (zadrege) so naša svoboda. —
— Deržavni zbor je odložen na določen čas, naj-berž do jeseni. Zborovali ste v torek še obe zbornici. Zmed slirih verskih postav so dokovali tri: o zunanjih razmerah katol. Cerkve, o davku cerkvenih posestev in o novih verskih društvih. Spodnja zbornica je sklenila, da nobeden, ki ni Avstrijanec, ne more biti ud ali predstojnik kakega avstrijanskega reda. Vlada je rekla, da te postave ne more cesarju v poterjenje predložiti. Gosposka zbornica jo je oddala verskemu odseku, kjer bo ležala do jeseni. V obravnavi o klošterski postavi je servit o. Rainer dokazal, da ta postava nasprotuje vsaki svobodi, splošni, vestni in politiški svobodi in pa pravici. Načelu svobode nasprotuje 11. §., ki zahteva starost 24 let, da smč kdo slovesno obljubo storiti, ko vender že-nitev in možitev pobov in deklin s 15. in 16. letom dopuste. Ali nima zakon ravno tako težkih dolžnost, kakor redovniški stan? S tako postavo se cela versta ljudi stavi v izjemni stan. Vsak sme s svojim premoženjem Btoriti, kar mu je drago, „švindler" (slepar) je svoboden, lakomnik svoboden, vesoljni svet je svoboden, celo pregreha, ako zavaruje zunanjo dostojnost. Zakaj pa bi le eno ne bilo svobodno, namreč življenje zatajevanja, dobrodelnosti, pobožnostiV Ravno v imenu svobode bi morali kloštre braniti. Kjer naj blagši, verske svobode ni, tam naj se o svobodi molči! Amerika in Anglija hočete svobodo in dopušate kloštrom naj veči prostost. — Luteranar Dittes, ki je za dragi denar s tujstva od dunajske srenje poklican na ondotno pedagogi jo, kakor je rekel Krczeczunovicz, je celi avstrijanski stan z der-žavnimi pravicami razžalil, z opombo, da bi on po smerti ne hotel v nebesa iti, ako bi vidil, da mnihi bivajo v njih. Kdo ga je neki zato prašal, kaj bi on po smerti hotel ali ne hotel V Ko bi bil n. pr. o. Rainer kaj tako
nepristojnega izrekel v očitni zbornici zoper „pedagogeu kakošen hrup bi bil vstal po sobani in po judovskih časnikih! Taki mož ima dunajske otroke olikov&ti! Pač da, ko bi smel Dittes v nebesih tako modrovati, kakor na dunajskem zboru, bi ne veljale več Kristusove besede: „nebeško kraljestvo silo terpi." Kam pa bo Dunaj pritiral s človekom, kteri bi po svojih lastnih besedah (v 27. seji 6. sušca) rad katoliško cerkveno vlado, to je, Cerkev razdjal, v začetku majnika pa bi iz antipatije do ene glavnih verst našega cesarstva še v nebesih stanovati ne hotel, to naj Dunaj sam gleda. Le čudno je, da Dittes na Dunaju stanovati hoče, kjer je vender tedi veliko mnihov, in da celo iz deržavnega sbora ne zbeži, kjer tudi ni brez njih. —
Rimsko. Sv. Oče so v zboru 4. t. m. izvolili 21 škofov in 3 kardinalom so perstane podelili ter jim dali naslove. Ti trije so: Regnier, nadškof Kambrai-ski; Tarnoczi, nadškof Solnograjski; Falcinelli, bivši poročnih na Dunaju (njegov naslednik je mons. Jakobini). Po opravljenih obredih so sv. Oče nektere besede spregovorili in pohvalili svetost in učenost mnozih od njih izvoljenih škofov, zlasti po 20. kimovcu, posebno so jim pa priporočili stanovitnost.
Angleško. Katoliški škofje angleški so zapertemu škofu Trevirskemu poslali naslednje pisanje:
„Pozdrav angleških škofov škofu Trevirskemu. Podpisani škofje angleški, zbrani v navadnem velikonočnem shodu, stoje v duhu spoštljivo pred jetniškim ozidjem, ki je posvečeno s pričujočnostjo spoznovavca Kristusovega, in pozdravljajo z globoko priserčno ljubeznijo svojega brata v Gospodu. Poljubijo mu roko in mu ob enem vošijo srečo ter mu izrekajo zahvalo za imenitni zgled možate stanovitnosti, ki ga je dal njim in vesoljni Cerkvi. Tudi nepreuehoma prosijo Boga, Očeta usmiljenja, naj milostno pomaga njih bratu v terp-ljenji, ga s svojo vsegamogočno roko podpira, mu navdiha poterpežljivost in tolažbo, ter mu zopet podeli prostost v miru in v veselji.
Dano v Westminstru 16. aprila 1874.
Henrik Edvard, nadškof \Vestminsterski. Viljem Bernard, škof Birminghamski. Jakob, škof Shrewsbu-riški. Viljem, škof Plymouthski. Viljem, škof Cliftonski. Frančišk, škof Northamptonski. Robert, škof Beverleiski. Jakob, škof Hexhamski in Newcastleski. Jakob, škof Southwarkski. Herbert, škof Salfordski. Tomaž, škof Newportski in Meneviški. Bernard, škof Liverpoolski."
Listek za raznotero robo in blago.
Dva in osemdeseti god Njih Svetosti Pija IX
je bil preteklo sredo, 13. t. m. Rojeni so bili v Sinigaliji 13. majnika 17^2, izvoljeni za papeža 16. rožnika 1846 in 21. ravno tistega mesca kronani. Ze prihodnji mesec tedaj bo 28 let Njih najvišega pastirstva.
V slavnih delih za sv. Cerkev, v njenem razširjanji na daljo in širjavo, v nošnji Kristusovega križa za Njim z vso pohlevnostjo v dolgosti njenega vladanja so pervi med papeži. Bog usliši vosila in prošnje zvestih
vernikov za tako častitljivega in svetega Poglavarja svete katoliške in apostoljske Cerkve!
Iz Ljubljane. Razstava cerkvene oprave, ki se je v
nedeljo dokončala, je imela letos toliko množico prelepo in umetno izdelanih ter drazih reči, da še nobeno leto n«- tako. Naj iroenitniše gospe v deželi so se med drugimi tega prelepega dela vdeleževale. Bodi za prihodnje opomnjeno, da t-iko razstavo je vredno viditi, ako bi im-1. kd-> tudi od deleč priti.
Razkaz. ki se ga skoraj nndjamo, bode pričal, da »o te be3f*de resnične.
Naplahtan — se ve, da ne pervikrat -- je sejavec razpora, da so odborniki katol. društva v Ljubljani dobili od papeža medalije. — Koliko daste za „novice" tega lista?
6- Lašan je izvoljen za ljubljanskega župana. Pravijo, da bo od*ihmal marsikaj drugač.
Sliši se, da gospod Ceschi pride iz Tersta za derž. namestnika v Ljubljano.
Slabo Upanje. Slana, toča, mraz je storilo že silo škode po voem Slovenskem; bolezni še zmiraj ni konec pa tudi druzih nesreč ne, posebno pa pri vsih hudih šibah in obiskovanjih Božjih nesramno bogoskrunstvo zmiraj enako počenje s svojim černim fanatizmom. Kdor ni zavergel vere v B«>ga in njegovo pravico, vendar ne more tajiti, da očitno zaničevanje Boga in njegove Cerkve ne more brez strahovanja ostati in se ne bo čudil, da se tako godi.
Liberalno spoštovanje do Boga. Procesija sv. Marka, pravi »Zagrebški katul. lis%" je bila v Zagrebu letos taka. kakoršna še nikoli ne. Otroci normalnih šol, po »„omikanem") zgledu svojih učiteljev, so celo procesijo šli pokriti! Ali naj otroci gredo s procesijo, kakor se spodobi, ali pa n< j jih ne bo, če smo že dotlej prišli, pravi pisavec. „Zag. L." pa pristavlja: „In Gospod Bog, iakor ga častimo, tako nas blagoslavlja." — Ali ni pa še stokrat nesramniše, da ,,umazani časniki" o vsaki priiiki ,,molitev" ,.procesije" itd. naravnost zasramujejo? Kdor v Boga veruje, ali more še misliti, da bo Bog tako bogoskrunstvo brez kazni pustil? „Kakor mi Boga častimr«, tako nas Bog blagoslavlja."
Novi poročnik sv. Očeta nadškof Ljudovik Jakopini je bil 17. apr. v slovesnem zašlišan ji sprejet od cesarja.
V Veroni so 30. apr. našli v mestni hiši nastavljenega petroleja z žeplenkami, ki so bile pa že ugasnjene. Po mestu je bilo sem ter tj«« nabito, da hočejo napraviti ..sicilske večernice" in napasti hiše bogatinov. Ne mara nam kak liberalec pove, da so bili ti rudečkarji „španjski karlisti"?
¥ Florencu je 3. t. m. za mertvoudom umeri mil. gosp. Lor. Freseobaldi. škof v Fiesolu, posebno bogo-ijuben mož.
? Tnron-U na Francoskem so 28. apr. legitimistiški časnikarji imeli shod. O sklepu so poslali adresi sv. Očetu in gr. Chambord-u. Njih obravnave še niso razglašene. Toliko je znano, da so sostavili katoliške in monarbiške načela, kterih se bodo deržali: katoličani s pap*-^m in monarhija s krnljtm. „Unita" pristavlja k besedi „dobri časniki," da velikrat se ne morejo poter-diti pri tistih ,,dobrih časnikih" neki pristavki, gledišni in umetniški pregledi, ki so vravnani po šegi in ne po keršanskih načelih.
Rudečkarji mnozih dežel so posebno prijatli ognja in požiganja, ni toraj čudo, da si dajo veliko opraviti tudi s tim, kako bi merliče smodili, palili in ljudem deleč okrog (ieiali „dober apetit" k kosilu, južini in
večerji. Se ve, to se šteje k „kulturi"! „Vaterland" o tej priliki „omikance" spominja Rolanda, girondista popr. stoletja, glavarja prekucuhovskega, ki je družinam v Lijonu svetoval, da naj iz mesa umerlih svojcev olje kuhajo in iz njih kosti pripravljajo fosfomo kislino. — Morebiti bi pa še bolj „liberalne Errungenschaften" pojasnil svet liberalnega profesorja Liais-a, ki je 1. 1872 razlagal obsedenim Parižanom, da obleženi imajo pravico v sili vjete sovražnike pojesti. Tako je uči[ v brošuri: „Suprematie intellectuelle della France." Čudo bi ne bilo tudi to pri „rudečih napredovalcih", ki imajo tako imenitne pojme o ,,človeški vrednosti". Ce smejo pojesti brata vola in žabo sestro, je verjeti njih „viso-kemu umu", da po zaverženi veri sami sebe zaveržejo do naj zadnjega konca. Brez tovaršev tudi ne bodo, ker šteje se še živečih človekožircev menda do 1,943.000: Battalov 200,000; Kanibalov v Nigrovi Delti do 100,000; Fanov do 500,000; Miranhasov in Mesajasov 2000; duplinskih Kanibalov Bassutolandu 10,000; Njam Njamov v Afriki kacih 500,000; še druzih človekojedcev v južni Ameriki 1000; v Avstraliji 50,000; Malinizijev milijon. (Richard Andree, Erganzungsblatt). Tudi o severno-ame-rikanskih rujavcih pripoveduje naš misijonar gosp. Pire, da so se taki med njimi, ki zedinjajo s svojo „omiko" pojedino z mesom svojih sovražnikov.
Mskriee ignacifanske
za vse dni v letu.
11. Božji dobroti je lastno tisto krepkejši braniti, kar satan hujši napada. (S. Ignat. in Hist. Soe. P. 1 1. 9.)
Bog je zgolj oko, vedno čujoč v našo korist; in kakor vojvoda velikega kerdela pošilja pomočnili kerdel tje, kjer močnejši sovražnik preti.
Srečen boj, v kterem ni treba dvomiti za pomoč; kterega ne pomanjkanje orožja, ne brešnja, ne druzih po-močkov ne zaderžuje. Cemu bi bil maloserčen , kdor ima Vsegamogočnega zaveznika?
Bog svoje reči ne bo zapustil. Ako nam pekel pritiska, k njemu se zatecimo; zato nam tako naglo pomoč za našo brambo pošlje, le samo mi ne opustimo je rabiti.
Sovražnik, ki te napada, je pogumen in kovarnik tisučerih zvijač; vari, da se sam z njim ne udariš! Ako se sam nase zanašaš, si že premagan; ako pa Boga na pomoč pokličeš, bos varen kljuboval vsim njegovim kovarstvom.
MMuhorske spremembe.
¥ Lavaniinski škofiji: Č. g. Miha Korošec je postal župnik v Cirkovcih in č. g. Janez M o d i c, župnik v Tmjih, oskerbuje ob enem tudi Kebelsko duhovnijo. — C. g. France Perko, bivši župnik v Makolih, je 4. t. m. umeri. R. i. p. — Razpisane ste duhovniji Ke-belska in Brezovška, perva do 16., druga do 17. junija t. 1.
¥ Teržaški Škofiji: Prestavljeni so naslednji čč. gg.: Alojzi Brozovič iz PazinavBuzet za duh. pomočnika; Janez B e n e d i k iz Buzeta v Hrušico duh. pomoč.; Miba Dobrav e c, ^dosedanji duh. pom. v Hrušici, gre začasno v pokoj. C. g. Ant. Svetlin gre za stalno v pokoj. C. g. Ant. Pučič je dobil kapelanijo sv. Ivana in Pavla.
Darovi prihodnjič*.
.j___g
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznifeovi dediči v Ljubljani.