Poštnina n!ag5na v gotovi LETO LX yr Ljubljaui, > 9. mavca 1932_Stcv. 57 a Cena l Din Naročnina mesečno A. ^^^^^^ ^^ ^ ^^^^^^ ^^^^ Cek. račun: Ljub- m^m^^ ^T 1 M % / M * fe BsžffiS ^^^ m ■ M u J ^T* M"* M IEE5B Uredništvo je » ^^^^^^ Uprava; Kopitar- Kopitar ievi ni.b/ui ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ mmm^ ^ mtKKKmam^^ ^^mm^^ telefon 2993 H nedeljsko prilogo »Dusirirani Slovenec« K^SU^S Tragika japonskega naroda Narodnogospodarski vzroki spopada med Japonsko in Kitajem nudijo vsakemu sociologu naravnost klasičen primer za umevanje mednarodnih zapletljajev z gospodarskega stališča. Japonska, ki je nekako do sredine 19. stoletja vseskozi bila domena aristokracije, razdeljena v primeroma majlmo število ogromnih veleposestev, je štela kvečjemu kakih 30 milijonov prebivalcev. Danes, ko pod ustavnim režimom predstavlja brez števila malih kmetij, je narastlo japonsko prebivalstvo na 70. milijonov duš, torej samo polovico inanj nego prebivalstvo ameriške Unije, dočim znaša površina japonskega otočja komaj 5 odstotkov površine Zedinjenih držav. Število novorojenčkov stalno narašča ter znaša danes nad 700.000 letno, tako da samo Rusija izkazuje slično naraščanje prebivalstva. Dočiin pa so ruskemu ljudstvu na razpolago ogromna zemljišča v Aziji, se japonski narod nima nikamor razširjati. Tragika japonskega ljudstva je v tem, da mu je zaradi posledic modernega načina življenja zmanjkalo prostora za življenje. Dasi je na Japonskem izkoriščena vsaka ped zemlje in pridnost japonskega kmetiča presega vse naše pojme, je poljedelstvo danes v največji krizi, čeprav danes Japonec prideluje dvakrat toliko riža nego ga je leta 1880. V enakem položaju se nahaja industrija, dasi danes japonske predilnice oskrbujejo z manufakturo 400 milijonov kitajskega prebivalstva in izrivajo že angleško blago v Indiji. Japonska preskrbuje vso azijsko tihomorsko obal tudi z železnino od lokomotive do navadnega žeblja. Japonska industrija, ki je med vojno delala bajeslovne dobičke, je pa danes v krizi, ker je padel konzum iu se jc osvo-jevanje inozemskih trgov nehalo. Tudi sc je zvišal življenjski standard japonskega delavca, ki je preje po svoji skromnosti prekašal ceI6 kitajskega kulija. Glavni problem vsakega japonskega državnika je danes, kako na jI i izhod iz tega položaja. Drugega izhoda ne moro biti kakor emigra-sija. S tega stališča je treba razumeti vse osvo-|itve Japonske v 20. stoletju. Po vojnah s Kitajem tn Rusijo je Japonska osvojila otok Formoso, Korejo in južni Sahalin. Japonci so začeli nato kolonizacijo v velikem stilu. Formoza, koje obseg znala polovico Bolgarske, šteje danes nad 4 milijone prebivalcev, medtem ko je pred 1. 1895 na njem prebivalo komaj kakih 50.000 divjakov, ki so pre-kajevali glave svojih ubitih sovražnikov. Bolj neugodne pa to razmere na Koreji, ki jo sicer dvakrat večja od Bolgarske, ima pa 4 milijone hektarov pragozda, ki sc dd pač eksploatirali, ne nudi pa prostora zaponskemu izseljencu, ker jc 18 milijonov domačega korejskega prebivalstva itak tudi v stiski. Tako Japoncu kakor Korejcu ne preostane drugega, kakor da sili v Mandžurijo, ker sta tako severna Amerika kakor Anglija zaprli pot japonskemu izseljevanju v Kalifornijo na eni in v severno Avstralijo na drugi strani. Vsa za-padna in severna Avstralija sta še danes puščavi, ki bi ju pridni japonski kmetič lahko spremenil v raj, toda belo pleme se rumenega krčevito brani in Avstralci so Britaniji že. večkrat zagrozili, da ee bodo priključili Ameriki, ako Britanija ne bi Ščitila avstralskega dominiona pred japonsko poplavo. Torej ostane samo Mandžurija. Mandžurija je samo mala pega na zemljevidu Azije, je pa tako velika kakor Francija in Nemčija skupaj. Jc izredno rodovitna, oskrbuje s sojo ves svet in ima razen lesa in premoga vseh drugih rudnin v izobilju Nespametna politika carske Rusije je bila vzrok, da Mandžurija ni postala ruska kolonija, čeprav je Rusija že 1. 1855 odtrgala od Kitajske Poamurje in Primorje z namenom, da od Iu prodira v Mandžurijo. Tako danes s stališča evropske »kolonialne morale« prav za prav nihče ne moro Mandžurije Japoncem odrekati, čeprav tudi Sovjetom ta dežela močno diši. Sovjeti so se namreč posluževali v svrho osvojitve Mandžurije čisto napačne metode, skušali so jo namreč boljševizirati, meneč, da bo na ta način padla Rusiji sama v naročje, kakor zrelo jabolko. Danes imajo produkcijo in trgovino v Mandžuriji v rokah japonski lnženjerji, podjetniki in trgovci in letošnji trgovski promet Mandžurije znaša 80 milijonov funtov Sterlingov, dočim je pred vojno znašal samo 5 in pol milijonu funtov. Namesto predvojnih 7 milijonov prebivalcev šteje danes Mandžurija 30 milijonov. Pametna uprava in gospodarstvo pa bi ga mogli pomnožiti v enem desetletju na 80 milijonov. To so narodnogospodarsko dejstva, ki dajejo pristašem nacionalizma ln »močne roke« na Japonskem zadosti prilike, da zagovarjajo ekspcdicijo v Mandžurijo. Čeprav so se vse evropske velesile posluževale istih metod kakor sedaj japonski mili-taristi, da odprejo svojemu narodu »življenjski prostor«, pa drugI po pravici opozarjajo Japonsko, da je še veliko drugih načinov, kako rešiti taka vprašanja, nego je vojna in krivično osvajanje tuje dežele. Nn ljubo Mandžuriji je izgubila Japonska 100 milijonov kitajskih odjemalcev, ki ogorčeno odklanjajo japonsko blago, in neki Japoncem jako naklonjeni angleški politični pisatelj z ozirom nn Sanghajski izprehod japonskih militaristov pravi, da bi nn enak način lahko poskušal igrajoči deček z rokami zadržati oceansko plimo. Veliko bolj prav imajo oni Japonci, Idi zagovarjajo idejo kttajsko-japonskega sodelovanja na Daljnem vzhodu s ciljem, da sc vržejo iz Azije vse evropske velesilo in Amerika povrh, ki izvaja nad Kitajem kura-telo. Tako pa se zna kltajsko-japonski konflikt po krivdi ultranncionalizma bodisi naglo bodisi počasi razgoreli v velik plamen, ki bi utegnil postati usoden zn ves svet. Zato ni več čudno, dn jo tudi Anglija postala zamišljena, da se ne veseli več ja- Italija o rekonstrukciji Podonavja Pariz, 8. marca. Francoska vlada jo prejela danes odgovor italijanske vlade na spomenico, katero je francoska vlada poslala italijanski 2. marca v zadevi gospodarske anlante podonavskih držav. Italija je načeloma za francoski načrt Znameniti dokument italijanske vlade najprej konstatira, da je prepričanje, da se mora gospodarstvo podonavskih držav sanirati, postalo že nekak aksiom evropskih velesil, da pa do sedaj ni bilo mogoče glede tega začeti konkretne in orga-nične akcije, ki bi obsegala ves kompleks vprašanj, ki so združena z gospodarsko ureditvijo petih podonavskih držav, to je Avstrije, Madjarske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Italija spominja, da se je s tem problemom bavila prva izmed vseh velesil in da se je zlasti prizadevala zu izboljšanje gospodarskih razmer Avstrije, ki jc bila izmed vseh podonavskih držav po vojni v gospodarskem oziru najbolj prizadeta. Spomenica poudarja, da je Italija prav posebno interesirana na gospodarstvu podonavskih držav zaradi svojega geografskega položaja, potem zaradi tega, ker je v nekem oiiru nasledovala bivšo avstro-ogrsKo monarhijo in ker je njeno gospodarstvo odvisno od gospodarskega položaja vsake izmed petih podo-j navskih držav, kakor so narobe tudi te države v i svoji gospodarski strukturi in življenju odvisne od gospodarskega stanja Italije. Najvažnejša je finančna pomoč Avslriii in Madjarski Italijanska vlada smatra, da jo splošna rešitev gospodarskega stanja vseh podonavskih držav nujno potrebna, misli pa, da bi pomenilo znaten, če ne celo definitiven korak naprej na tej poti, če bi se finančno in gospodarsko pomagalo Avstriji in Madjarski, kojih gospodarski problem jc v kompleksu gospodarskega položaja Podonavja brez dvoma najvažnejši. Zato Italija v sedanjem momentu tudi z vsemi silami dela na {»osebnih trgovinskih pogodbah z Avstrijo in Madjarsko z namenom, da se olajša uvoz potom kreditnih koncesij in drugih olajšav s posebnim ozirom na sedanjo gospodarsko krizo. Ureditev gospodarskih odn[*» stavile potrebno zaupanje v plačilno možno«' Avstrije, Madjarske, Češkoslovaške, i a Romunije. 7mto bodo velesile morale upoštevati možnost, da se tem državam dovolijo ie zdaj nujni krediti in neobhodna finančna pomor, da sc preprečijo eventualne katastrofe, preden se bo go> spodarska rekonstrukcija Podonavja izvršila. Sodelovanje med Italijo in Madjarsko Minister talko v Rimu Ljubljana, 8. marca. Vest o sklenitvi najnovejšega trgovinskega sporazuma med Italijo in Madjarsko je prinesel »Slovcnecc že v zadnji številki. AA. poroča danee iz Budimpešte: Korbiro poroča: Madjarska agencija razglaša, 1 da sta madjarska in italijanska vlada sklenili v I Rimu sporazum, ki mu je namen povečati izmenjavo blaga med Madjarsko in Italijo, kar je obenem v interesu splošnega evropskega gospodarstva. Sporazum določa, da bosta obe vladi imenovali skupen odbor, ki naj uredi vprašanje železniških tarif. Obe vladi bosta dovolili nekatere olajšave glede predložitve tovornih listov in glede tranzita ter tako omogočili podeljevanje kreditov za pospeševanje vzajemnega izvoza. Rim, 8. marca. A A. Agencija Štefani ooroča, dn je italijanski zunanji minister Grandi sprejel madjanskega zunanjega ministra Valkn, ki je včeraj prispel v Rim. Tudi Poljska hoče sodelovati Varšava, 8 .marca. AA. Tako v vladnih ku-I kor vobče v političnih krogih in v člankih, ki jih ■ prinašajo listi, se razodeva globoka presunjenosl, ki jo je Briandovn smrt povzročila med Poljaki. Vsi livti naglašajo pokojnikovo veliko huniamtai* no delo. Varšava, 8. marca. tg. V »Krakovskem ilustriranem kurirju« je izšel inspirirnn članek, ki so z ozirom na včerajšnjo olicielno informacijo poljske vlade o Tardieujevem načrtu obrača proti temu, da bi bila Poljska izključena iz nove srednjeevropske gospodarske kombinacije. Neki vodilni poljski narodni ekonom objavlja obenem članek, ki za primer, dn bi se ustvaril srednjeevropski gospodarski blok brez Poljske, predlaga, da bi se ustvarila druga regionalna združitev držav, ki naj bi obsegala Anglijo, Skandinavijo, držiive ob vzhodnem morju in Poljsko. Angleži - skeptiki London, 8. marca. tg. Daily Tclegraplu poroča, da se bo Tardieujev projekt, ko se jo predložil v velikih obrisih angleški, italijanski iri nemški vladi, od kazal za podrobno izdelavo | »osebnemu odboru, najbrže evropski komisiji, ki se bavi že mnogo mesecev z Briandovim načrtom o evropski gospodarski uniji. Nikakor ni računati u tem, da bi bilo proučevanje teh vprašanj končano pr»4 poletjem. Krvav naskok na Fordove tovarne Žito za brezposelne v Ameriki New Vork. 8. marca. ž. Pred Fordovimi tovar-| nami v Detroitu je prišlo danes zjutraj do težkih j spopadov med policijo in brezposelnimi delavci. Kakih 3000 delavcev je hotelo naskočiti tovarne. | Policija jih je hotela najprej pregnati z motornimi črpalkami, pozneje pa je uporabila še bombe za solzenje. Vse skupaj pa ni nič pomagalo in policija je morala streljati. Pri tem je ubila tri dc-lavce, preko 20 pa jih je ležko ranila. Woshington, 8. marca. ž. Predsednik Hoover je podpisal zakonski predlog, po katerem dovoljuje. da se med brezposelne delavce razdeli 40 milijonov bušlov žita. New Vork, 8. marca. tg. Pred Fordovimi tovarnami v Detroitu je prišlo do ogromnih demonstracij brezposelnih delavcev. Policija je morala nastopiti z vso silo, kateri se je šele po dveurnem huder.i boju posrečilo ruzgnati demonstrante. Streljali so ludi z revolverji in jo obležalo na mestu več kot 10 hudo ranjenih in mnogo lahko ranjenih, 4 demonstrantjo pa so bili mrtvi. Tudi policija je imela 15 ranjenih. To je bila prva krvava demonstracija proti socialnemu kapitalistu Fordu. Vojna nevarnost na Vzhodu ni minula Japonci izhreujejo nove čete London, 8. marca. Položaj v Šanghaju sc jc samo navidezno spremenil, nevarnost nadaljnje vojne pa nikakor ni minula. Topot izhaja nevarpjsit baje s kitajske strani, ker so japonska letala do-znala, da se 19. kitajski armadni zbor pripravlja na kontraofenzivo. Kitajci koncentrirajo sile v Taj Šangu, ki leži 50 km severozapadno od Šanghaja. Tudi pri Liu Ho 6e jc spopadla japonska kavalerija s kitajskimi četami. Tudi Japonci ne mirujejo in se za vsak slučaj ojačujejo. Pri Vu Sungu se je 7, t. m. izkrcala cela nova divizija. Položaj je zelo napet tudi v mestu Šanghaju, kjer se kitajsko prebivalstvo kaže jako sovražno Japoncem. Zelo tragična jc vest, ki je dospela v Zborovanje industrijcev Belgrad, 8. marca. AA. Centralni zbor industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije se bo vršil 15. marca ob pol 10 dopoldne v dvorani Industrijskega doma, Poincarejeva ulica 2-5 s temle dnevnim redom: 1. Položaj in želje industrije. Poročila zastopnikov organizacij, včlanjenih v centrali industrijskih korporacij. 2. Smernice našo gospodarske in trgovinske politike. 3. So-cijalna vprašanja. 4. Prisilna poravnava izven stečaja. 5. Slučajnosti. Potnikom v Avstrijo Belgrad, 8. marca. AA. Tukajšnje avstrijsko fjoslaništvo nas je naprosilo, da tole objavimo: Devizne odredbe v Avstriji, olajšave pri potniškem prometu. — Da se promet tujcev glede na kontrolo deviz po možnosti olajša, je avstrijska zvezna uprava izdala te-le odredbe: 1. Vsak potnik sme prinesti s seboj v Avstrijo plačilna sredstva neavstrijske valute (tudi zlat in srebrn denar ncavstrijskih držav) in v toku 2 mesecev odnesti s seboj v polnem obsegu tudi brez dovoljenja avstrijske narodne banke. Zalo pa je neobhodno potrebno, da vsak potnik zabeleži to 1 vsoto preko avstrijskih obmejnih kontrolnih organov v svoj potni list. 2. Razen tega se smejo tudi brez dovoljenja avstrijske narodne banke in brez vpisa v potni list odnesli iz Avstrije kreditna pisma in akreditiva, ki I so iih izdala inozemska kreditna podjetja. zadnjem hipu, da je namreč kitajska množica v Šanghaju ubila več Japoncev. Taki incidenti so do sedaj neizogibno izzvali vojaško intervencijo Japana. London, 8. marca. Ig. Ker se na novo koncentrirajo kitajske in japonske čete okoli Šanghaja, je skoraj neizogibno, da ne bi prišlo do novih spopadov mod nasprotnikoma. Japonci so na novo izkrcali pri Vu Sungu novo divizijo 14.000 mož. Kitajska ojačenja pa korakajo proti Hangkovu. London, 8. marca. Ig. Bivšega kitajskega ccsarja Puia bodo v četrtek kronnli za vladarja nove neodvisne inandžurske države. Mesto Čang Cun se slovesno pripravlja za sprejem vladarja. Konferenca srbske in bolgarske cerkve Solija, 8. marca. Dne 11. marca bodo prispeli iz Ženeve zastopniki zveze za pomirjenje med cerkvami v Sofiji z namenom, da pripravijo vse potrebno za zbližanje srbske pravoslavne in bolgarske narodne cerkvc. V prvi vrsti naj služi posredovanje za določitev kraja, kjer naj bi se vršila konfcrenca obeh cerkva. Po bolgarskih časopisnih vesteh zahtevajo Srbi konferenco v Novem Sadu. Zastopnika ostuneta nekaj dni v Sofiji, da stopita v zvezo z vsemi cerkvenimi faktorji. Konferenca obeh cerkva naj se izvrši v smislu dogovora v Cambrigeu in naj bi bila korak k zbli-žanju vzhodne in zapadne cerkve. Z nižanje diskonta v Nemčiji Berlin, 8. marca. tg. Z veljavnostjo od 9. marca dalje se je znižal bančni diskont od 7% na 6%. lombardna mera pa od 8% na 7%. Ženski komunistični dan Sofija, 8. marca. AA. Bolgarske komunistke |iri-pravljajo za danes 8. marca, ki je mednarodni ženski komunistični dan. velike demonstracije. Policija je v pripravljenosti, da demonstracije prepreči. Dunajska vremenska napoved: Pričakovali je novih padavin in ludi na nižinah novega snega. Nastopil bo zopet mrzel zrak. Briand na mrtvaškem odru Pogreb na državne stroške - Sa>el o ,, apostolu miru" Ista bolezen kakor pri SI resemannu Pariz, 8. marca. ig. Ob 10 dopoldne se je začel defile pred Briandovim truplom. Nepregledne množico so se prerivale pred hišo, da bi še enkrat videle pokojnika, Briand tež! v sobi, v kateri je umrl, opravljen v frak in belo kravato. Poteze v obrazu se niso mnogo spremenile, roke ima steg-njene, na levici ima zlat prstan. V sobi ni nobenih dekoracij. Vse je ostnto tako, kakor ,jo Briand že pred mnogimi Ieli uredil sobo. ,Le malo spominov kaže, kdo je v sobi stanoval. Na mizi stoji srebrna skodelica kol spomin na angleškega zunanjega ministra Chamberlaina iz Locarna. V četrtek bodo truplo balzamirali in ga prepeljali v zunanje ministrstvo, kjer ga bodo položili na slavnosten oder in kjer se bodo vršile prave mrliške parade. Popoldne ob treh je bila slovesna skupila žalna seja poslanske zbornice in senata. Predsednik poslanske zbornice Buisson .je imel spominski govor. v senatu pa senatni predsednik Lebruu. Značilno je, da sta Briand in dr. Stresemann umrla za isto boleznijo. Kakor pri Streseluannu, -o obolele tudi pri Briandu ledvico in ,je včeraj nastopila ureniija. tako da. jo Briand za nekoliko časa izgubil zavest. Ko je prišel k njemu zdravnik, l>a je nasol Brianda že brez zavesti. In srčni krM so v par minutah končali Briandovo življenje. Panz, 8. marca. AA. Pokojni Briand'je izrazil željo, naj bi ga pokopali preprosto, brez vsakih slovesnosti v Cooherelu. Toda predsednik vlade Tardieu je izprosil od njegovih sorodnikov pristanek, da ga pokopljejo na državne stroške. Pogreb se bo vršil v soboto ob 14 izpred Quaija d'Orsay. Tam bo imel predsednik vlade Tardieu spominski govor za pokojnikom, nato pn se bo začet sprevod proti pussyjskem.it pokopališču. kjer bodo Brianda začasno položili k počitku, dokler ga ue prepeljejo v Cocherel, Kako s odi i o Francozi Pari/, 8. marca. Levičarski lisli izjavljajo, da bodo ostali tudi po Briandovi smrti zvesti njegovi misli in njegovemu delu. Briand je umrl, toda briaudizeni bo živeL, s temi besedami se končujejo članki v nekaterih levičarskih listih. Desničarski listi s spoštovanjem, ki ga diktira smrt. opisujejo liriandovo delovanje in prepuščajo zgodovini, da ona napravi končno sodbo o osebnosti umrlega državnika ler priznavajo, da je Briand dal tujini pravo lik« miroljubne Fraftelje. »Journal- pravi, dn jo težko najti osebnost, ki bi so s tolikim reliefom dvigala v zadujih letih na mednarodni politični pozornici. Briand pušča aa seboj spomin ua cito izmed najčudovitejših diplomatskih kari.ier, kar jih je svet kdaj videl. MacDonald o pokojniku London, 8. marca. AA. Angleški kralj je poslal predsedniku francoske republike brzojavko, v kateri mu izraža sožalje in globoke simpatij" o priliki smrti Aristida Brianda. Sožalne brzojavke so poslali tudi MacDonald, Bahlvvin in Lloyd Georse. London. S. marca. AA. V spodnji zbornici je poslancem sporočil vest o Briandovi smrti sir Au-sten Chainberlain. V svojem govoru se je spominjal pokojnega Brianda kot velikega bojevnika za mir, ki potrebuje novih bojevnikov, da izpolni vrzeli za onimi, ki odhajajo v večnost. Nihče, je rekel Cliam-bcrlain, ni bil stvari miru Imlj vdan kakor pokojnik. nihče ji ni služil lojalneje od njega. Mi. ki še ostanemo za njim, moramo najti poguma in volje, da bomo mogli nadaljevati njegovo delo po njegovem vzoru. Parili. 8. marca. AA. Angleški poslanik v Londonu lord Tyrell je izročil ministrskemu predsedniku Tardieuju sožalno pismo angleškega ministrskega predsednika o priliki smrti Aristida Brianda. MacDonald izreka v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev glohoko žalost nad veliko izgubo, ki je francoski narod zadela s smrtjo njegovega starega prijatelja Brianda. Delovala sva skupaj, pravi MacDonald. več ko eno generacijo, in zato me jo njegova smrt tako globoko pretresla. Pokojni Briand je posvetil najboljša- lela svojega dolgega življenja brez odmora visokemu namenu: da doseže spravo in razumevanje tned narodi. In Zalo bo njegovo ime sbiVeh spomenik, trajnejši od brona. I!il je ros pravi arhitekt miru in njegove izgube ne bo globoko občutila samo Francija, nego ljudje vsega sveta, ki lina jo dobro voljo. Ženeta, 8. marca. AA. Predsednik splošne •medtinrodne razorožitveno konference Henderson je izjavil zastopniku Ilnvasa, da je pokojni Briand zapustil za seboj velika dela, spomin na mogočno osebnost in absolutno požrtvovalnost za velike načrte, ki je zanje delal in se zanje boril. Poljski delegat Zaleski je izjavil, da pomeni ftriartdova smrt veliko izgubo za Francijo in za Društvo narodov. Jugoslovanski delegat dr. V. Marinkovič je izjavil. da bo Jugoslavija s pieteto ohranila spomin na Brianda. Češkoslovaški delegat dr. Beneg je izjavil, da ostane Briand zn bodočnost odeti izmed tistih državnikov, ki so na. sijajen način sintetizirali ge-' ulje Francije v trenutku, ko je svet najbolj težil po miru in spravi. Sožalje Jugoslavije Ženeva, 8. marca. AA. Jugoslovanski zunanji minister dr. A'. Marinkovič je poslal šefu privatnega kabineta pokojnega Brianda brzojavko, v kateri izraža svojo sožalje nad smrtjo velikega državnika. Belgrad. 8. marca. AA. Društvo bivših učencev francoskih šol se je snoči o priliki smrti Arisli la Brianda sestalo lia žalno sejo. Predsednik društva Stovnn Pavlovi«, zunanji minister v pok., je imel govor, v katerem je naglnsil neprecenljive "zasluge pokojnega Brianda za našo državo. S seje ie bila poslana predsedniku francoske vlade g. Tardieuju brzojavka, v kateri društvo izjavlja, da bo ohranilo Briandu hvaležen spomin za njegovo odločilno vlogo in njegovo neomajno prijateljstvo do nase države v dneh nesreče, izraža globoke simpatije vsej Franciji v trenutku njene vesoljne žalosti. Tudi Japonci v strahu za mir... Pariz, R. marca. AA. Mntsudelra, japonski delegat v Zvezi narodov, je izjavil, da .je nepričakovana vest o BriafldOVl smrti globoko zadela japon- ' sko delegacijo. Ni umni besed, jo rekel Matsudeira, tla bi mogel izraziti svojo presunjenost. Pokojnik jo posvetil vso svoje srce in vso energijo uposta-vitvi miru na svetu in razvoju Zveze narodov in zato bo za zmerom ostal v spominu človeštva, ki ga občuduje, in nfit je hvaležno. Japonska se ga' bo tembolj spominjala, ker zna cenili Uriandov neumoren triu} za ureditev prijateljskih- odnošajev med Francijo In Japonsko In aa ureditev sedanjega kitajsko-japonskega spora. V imenu japonske delegacije pošiljam vsemu francoskemu narodu izraze mojega iskrenega sožalja za lo neizmerno izgubo no samo za Francijo nego za Ves svet. Kai misli Briining Berlin, S. marca. AA.. Državni kancler dr. Briining je izjavil' zastopniku Havasa, dn nemška vlada z glObOkim sOŽa I jem sočuvstvuje s Francijo, ki jo je s smrtjo Aristida Brianda zadela velika izguba. Oloveštto, je rekel dr. Briining. jo izgubilo v Briandu eno izmed najzanimivejših in najpomembnejših političnih osebnosti. Nemški narod priznava, da je bil Briand, ko je delal za Francijo, iskren in prepričan bojevnik za idejo miru in da sc jo lojalno trudil za franoosko-nemško zbližanje. Žalost v Ameriki Wash$nglon, 8. marca. AA. Vest o Briandovi smrti, je zbudil^ veliko žalost v vseh političnih krogih. Predsednik tJSA je' poslal predsedniku francoske republike Doumeru svoje osebno sožalje in sožalje ameriškega naroda. Ameriški zunanji minister Stimson je brzojavno izrekel sožalje predsedniku francoske vlade g. Tardieuju, in izrazil pokojnemu Briandu zasluženo priznanje 7.a njegovo neumorno človečaneko delo v korist miru. General Davves j« izjavil zastopniku Havasa, da je Briandova smrt prizadela ves svet. Pokojni Briand, je rekel Davves, je imel velik stabilizacijski dar pri urejanju težkoč, ki so nastale v Evropi po svetovni vojni. Grčija ne plačuje Skoplje, 8. marca. AA. Po vesteh iz Soluna je grška narodna bahka sklenila, da sploh ne bo dajala tujih deviz. Terjatve naših izvoznikov v Grčiji znašajo več ko 20 milijonov drahem. V sedanjih gospodarskih razmerah pomeni to posebno hud udarec za izvoznike iz jilžfte Srbije'. V.ndberghov otrok umorjen? New Yorkt. 8. marca. ž. Generalni guverner v Nevv Yersejtt je izjavil, da ni nobenih dokazov več, da Lindbecghov otrok še živi. Ropar iz načelnih razlogov,, ■Sofija, 8. marca. A A. Bolgarska potici ja:/že nekaj dni vneto- zasleduje anarhista Maroiaraua;i*t je pred nekaj dim- i pobegnil' iz Hoiijske-je&e.' Ml:-raman jo svojeoanno zagrnil, kakor ssin pravi. Iz načelnih razlogov, več velikih zločinov. Med drugim jo oropal lobaFni konzorcij in odnesel okoli 800.000 levov. Nekateri listi trdijo, da se Mfiraman še vedno nahaja v Sofiji. Zima v Bolgariji Sofija, L lftnrca. Mrzli val zajel je tudi Bolgarijo. Donavi« v največjem pristanišču Ruse (lluščiik) je zamrznjena. Živahno življenje se razvija tam, kjer so se pred nekoliko, dnevi valile vodne mase Donave, ki tvorijo rnujo med Bolgarijo in Romunijo. Bolgari hite v romunsko mesto Gjugjevo, Romuni iz vseh krajev — celo iz Bukarešta —- pa v Ruse. V prejšnjih litih se je ob takih prilikah razvila živahna kupčija, ki je letos izostala, ker jo kriza močno prizadela tudi' Roinitnijo. Mladina obelr držav pa e veselo giblje po ledu; pozabljene so vsaj za nekaj ur naravne in' carinske meje, pozabljeno nasprol-stvrt med obema narodoma iu upamo, gledajoč mlada brezskrbna in Vesela bitja, da uspe vsaj naši lnladlni pomirjenje riied narodi, cilj. ki ga zaman skušajo doseči diplomati vseh držav. Temperatura je padla'v Plovdivu ter v mestih ob črnem morju do "0 stopinj pod ničlo, v Sofiii 19—15 stopinf. Ker jo prva polovica februarja kazala s svojimi toplimi dnevi, da Se bliža spomlad,' je uprava premogovnika v mestu Pernik sklenila zmanjšati produkcijo' premoga, da prištedl tako za mezdo izdano vsote. Odločitev upravo se sedaj bridko maščuje. Zaloge premoga v mestih so večinoma pošle; uprava ' mine Pernik ne more zadostili dnevno prihajajočim naročilom. Kljub intenzivnim naporom nI mogoče dobaviti dovolj premoga. Pri oddaji se vpoštevajo v prvi vrsti bolnice, šole iu -lični državni in' občinski zavodi. Po nekaterih krajih Bolgarije je padlo tudi obilo snega. Tako je v nedeljo Zjutraj zastal v snegu potniški vlak Ruse-Kaspičan. Pri tej priliki ie potrebno povedati, da nimajo brezposelni ni kulte. Koristi (zaslužka); ako 'zapade sneg v večjih množinah v bolgarskih mestih. Ako vam podam sliko v prestolnici Sofiji, tedaj Vam bo tudi jasno, da v provinci nikakor ne more bit boljše. V slučaju, da zapade več snega v Sofiji, so pač. ko neha snežili, mobilizirani mestni delavci-pomc-tač.i. da očistijo tramvajsko linijo ter nekaj obljudenih cest v bližini kraljevega dvorca. Drugod sneg ostane, v kolikor ga lastniki lokalov ne potisnejo na cesto, kjer čaka spomladanskega solnca, da ga pospravi. Ako proti večeru zamrzne, si lahko zlomiš pri padcu; nogo ali roko, kajti tiilrče ne po-tresa peska, pepela ali kaj drugega pred svojo hišo. i To .ie že lukstts; iti so v časih krize no izplača. Ker i mestna občina ne dela odgovornih za nastalo ne- j zgode hišnih posestnikov, mora pač vsakdo paziti ; na se. Soln.ee jo dolžno skrbeti, da odstrani sneg iz j ulic, kakor dež. ki je za Sofijo izvniHPdne važnosti, i ker odvaja neizmerno množine prahu v »reko-, ' mali potočič v veliko prevelikem beton i ranem koritu, ki naj opravičuje ime : rek«*, Sicer se pa vrstijo vzlie krize večerne predelave /, raznovrstnim programom in plesom, ker smo še v bolgarskem predpustu. V času ljudskega rajanja pa se 'narod no zaveda težkega gospodo r-skega položaja, ne čuje dovolj svnrečih glasov, ki poživljajo bolgarski nnrod k hladnokrvnosti, k težki preizkušnji, ki ga še čakajo In Iti se zrcalijo v raznih deviznih odredbah, grožnji o moratoriju itd. Upajmo, da nam pomlad prinese ugodnejših vesti, da hi/,ji1 pozabimo nadlogo, k! nas tarejo sedaj. K. Uvel$avljen§e obrtnega zakona Ljubljana, 8. marca. AA. Jutri, dne 0. marca t. I., d,j ji zakon o obrtih z dne 5. novembra 1981 obvezn i not. V šestih mesecih od tega dne. se morajo, ne da bi se pobirale kakršnekoli takse, vpisati v registre vsi sedaj obstoječi obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost dOtfČlith občen pravni h oblastev. Vsakdo, ki'opravlja obit ali poklic, podvržen temu zakonu, mora v .'treh mesecih, to je do dne 9. junija t; I. prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnjo svoj obrt ali poklic. Tej prijavi je treba priložiti po dva prepisa in izvirnik obrtnega lista oziroma koncesijske listino, če se .prijava v predpisanem roku ne bi izvršifa, obifiia pravica omenjenega dne ugasftč. r. .... ..... . Imetniki obrtov. za katere' je 'poslej'V. Zmislu $ (K) ob. zakona potrebno dovolilo, morajo v istem roku treh mesecev zamenjati došbd/mjo koncesijsko listino ozirolha obrtni -list oziroma dovolilo z dovoliloin po tem zakonu. Vlogi je priložili zgolj izvirno listino i>rea prepisov. Kdor se je doslej liavil s poklicem, ki se smatra po tem y.:konu /a obrt a se po dosedanjih predpisih ni podvajat pod določila obrtnega reda, mora v istem roku treh mesecev zaprositi za pooblastilo oziroma dovolilo po novem zakonu pri pristojnem občnem upravnem oblastvu. Le-lemu se listina izda, tudi če no izpolnjuje pogojev toga zakona ako je po dosedanjih predpisih pridobil pravico. Pravne osje.be, med. katerimi se razumejo tudi rokodelske zadrug", ki vodijo na dan, ko stopi zakon v moč, rokodelske obrti (S 9. Odst. 2.) smejo le obrle šo naprej opravljali, če v Istem roku treh mesecev prilagode svoje delo odredbam tega zakona, sieer jim pravica ugasne. Ker določa zakon (g 443), da Se ukinejo vse pravite, vezane nu posest izvestnšh nepremičnin, (realni in rudicirani obrii) in vse izključne pravice do i/.vestnega obrta in graije del avnosti ki spadajo pod ta zakon, ne glede na lo, ali pripadajo fizičnim' ali pravnim osebam oil-liosno 'korporncijftm in sedanji Imetniki realnih ali raflieii-anih obrtov, ofedrfe obrtno pravico kot sVojo osebno pravico, vlože prošnjo za zamenjavo dovolila pri gostilniških obrtih dosedanji imetniki krajevne pravice, dotični hišni lastniki. Če ie ti nimajo predpisane strokovne ali posebne izobrazbe, imajo pravico opravljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o dokazu izobrazbe, postaviti pa morajo Usposobljenega poslovodjo, s katerim so odgovorni zn izvrševanje obrhi po ij 17. ob. z., ki pa je poslej nameščenec imetnika dovolila, ne samostojni gostilničar. Do nadaljno odredbe se smejo dosedanji gostilniški obrti, tudi še nadalje voditi z imeni in nazivi kakor do-sloj, čeprav niso skladno s g 70. tega zakona, in v obsegu, ki jo bil doslej v navadi. Toda z dosedanjimi nazivi se ti obrti ne smejo premeščati ali zanje izdajati nova dovolila. Če se na dan. ko stopi la zakon v moč. zn-teko vajenci brez pismene pogodbe, mora službo-daVec v mesecu dni potehi, ko stopi tn zakon v moč, to jo najkasneje do 9. aprila 1. 1. skleniti zu preostali čas pismeno pogodbo. Pogodba se ima skleniti po določilih §S 258. i. si. ob. z. Pogodba --" sklene j>ri obrtni zadrugi, katere član je služ-bodavec, če pa take zadruge ui, pri občini, Iti je pristojna po sedežu obrtno poslovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za bnrtovhi. sko zadrugo, ali če ima zadruga sedež zunaj področja dotičnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Zadruge ali občine morajo skrbeti /.a to. dn ustrezajo sklenje ne pogodbe predpisom toga /.akona. Zadruga ali občina vodi za svoje področje register vajencev, ki se dobi \ zalogi ekonoma!« kraljevske banske uprave, kjer naj občine oziroma zadruge potrebno število izvodov takoj zahtevajo. Prav tako je razdeljena v novem obrtnem zakonu tudi pristojnost glede registracije pomočnikov. Poslovne knjižice pomočnikov v zmislu S 307. i si. se dobo v zalogi ekonomata kraljevske banska uprave, kjer naj občine iu zadruge potrebne izvode takoj zahtevajo. Vsi obrtniki in njih nameščenci. vse obrtniške kOrporacijo in občine f*hive-bijo, du določila novega obrtne«« zakona vestno prouee radi znanja in ravnanja. Naraščanje insolvenc Pravkar je Pruštvo industrijcev in veletrgovcev I v Ljubljani objavilo svojo statistiko konkurzov in ! prisilnih poravnav, iz katere je razvidno, da je I bilo v mesecu februarju razglašenih v vsej državi J 78 konkurzov. v januarju 04 in v februarju,lani 45. i V primeri z lanskim letom je na rastlo predvsem število konkurzov v primorski, zetski iu inoravski banovini. V Sloveniji je bilo v februar iti razglašenih 5 konkurzov, v januarju 8 in v februarju lani tO. Naravnost rekordno pa je. število otvorjen iti poravnav izven konkurza. Bilo jih je razglašenih 119, dočim jih Je bilo v februarju lan! samo 47. v jdnu-»»'.in letos pa celih 110. V Sloveniji je bilo razglašenih v februarju 27 prisilnih poravnav Izven konkurza in prednjači v tem nftša banovina vsem ostalim banovinam. V .januarju letos jo bilo v Sloveniji razglašenih Ki in v februarju lani 10 po-, ravnav. Skupno je bilo v vsej državi zabeleženih 207 insolvenc v primeri s 174 v januarju. Najbolj j^ na rastlo število insolvenc v Sloveniji, in sicer 6(1 24 v januarju na 32 v februarju. Banovinski proračun Kakor posnemamo i/, okrožnice Zveze industrijcev v Ljubljani, je vlada glede proračuna dravsko banovine-že odločila skrčenje proračunske vsoto od 132.5 nu 94.5 milj. Din. torej za 38 milijonov Din. Odpadle naj bi sledeče postavke dohodkov: davščina na nakladanje in razkladanje 8 milijonov, 50% doklada na dopolnilno prenosno takso 1.35 milijonov Din. nadomestna cestna doklada (namesto kuluka) 259! na drž. neposredne davke 18.75 milj. Din. Žal, je črtana tudi državna dotacija v znesku 11.9 milj. Din. Ni pa znano, kako se bo odločilo glede, trošarine na .premog in na električni tok. Vprašanje kuluka še ni končno rešeno iu se bo o njem razpravljalo, kakor čujemo, v ministrskem svetu. Poštna hranilnica Poštna hranilnica je izdala svoje poslovno poroči lo za preteklo lelo, i/, katerega posnemamo, da jo bilo najvišjo stanje čekovnih vlog v januarju /, 977,0 milj. Din, najnižjo stanje pn .je bilo zabeleženo v teku meseca oktobra s 538.7 milj. Din. Ves promet Poštne hranilnice je lani znašal 241.0 (239.7) milijarde Din. Od tega odpade na čekovne račune 03.2 (05.05) milijard Din. Število inozemskih čekovnih računov je. Jani narastlo od 2303 na 2377 Vseh računov pa je bilo 20.400 (19.193). Po posameznih podružnicah so razdele računi tako-le: Belgrad 4768 (431 H)), Zagreb 0012 (5003), Ljubljana 5(588 (5430), Sarajevo 2846 <2799) in Skoplje 1086 (.1001). Mednarodni izplačilni in virmanski promet je lani naraste!: virmanski od 97.5 na 98.8 milj Din Izplačilni od 31.2 na 39.2 milj. Din Prišlo pn je v nu- Innroduem poštnokaznlškem prometu nakaznic za 31.1 milj. Din (dolarjev in funtov), izplačanih l>a je bilo 4.1 milj. Din. Dotok denarja i/. Ameriko je naiastel, nasprotno pa tudi pošiljanje denarja v Ameriko. Med lastniki čekovnih računov je bilo največ, trgovcev (7834), nadalje industrijcev (2214), društev (1925) in denarnih zavodov (1296). Med Vlagatelji pa je največ dijakov 69.34), orožnikov in vojakov 15.607, drž. uslužbencev in penzionistov 13,020 in otrok 10.455. Večinoma prevladujejo mnle vloge: vlagateljev, ki imajo vloženih do 100 Din je 84.048, do 1000 Din pa 56.995. Le 0 vlog io bilo nad 1 milj Din. i/.seljeiiiške vloge so naraslo od"7.2 na tO 7 milj., nadalje je. P. lir. Izdala v zameno hranilnih knjižic za vlagatelje -»Prve srbske zemljoraditičke banke za 20 milj. Din. Aktivni tekoči računi so znašali 631 milj. Din, od cesar odpade na denarne zavode 238 milj., inozemske komiteto 1.8 milj. Ministrstvo financ je dolgovalo na državnih bonih 206.1 milj., za prevzele izseljensko vloge od že omenjene banko, imdaijo j so bila oStalfc državna oblfifctvn dolžna 151,8 milj. I Din, v glavnem prometno ministrstvo za 39.3 milj., uprava |>ošte in telegrafa 37.4 milj., poštnim upravam zn neobračunano vsote 06 milj. Belgrajska občina ima dolga 12.4 Din po 8%, dočim plačujejo denarni zavodi 7%, državni uradi pa 0%. Lombardna posojila so lani padla od tll.t na 96.4 milj. Din. dočim so se istočasno zmanjšala loiii-i m raba posojila v tekočem računu od 53.6 na 89.:» milj. Poštna hranilnica je lani kupila v zvezi -i svojo znano akcijo od oktobra o razglasitvi v Službenih novinah. Belgrad. s. marca. AA. Glede na vprašanje, ali se upokojenim nameščencem prometnih ustanov iu članom njihovih rodbin smejo izdajati legitimacijo /.a brezplačno in znižano vožnjo v dobi med dnevom upokojitve in dnevom, ko se jim začne izplačeval ž pokojnina, če izpolnijo vse ostale pogoje za prejemanje pokojnine, je prometno ministrstvo izdalo pojasnilo, da se omenjenim uslužbencem smejo izdati legitimacije šele tedaj, ko izda glavna kontrola i/.vršilni odlok. Dunaj, 8. marca. ž. Zdravstveno stanj* ilr. Scipla se jc nekoliko zboljšalo, lako da bo lah-ko na nasvet zdravnikov odpotoval na Sradrjzaru« sko morje, Troien umor Stoekholm, S. marca. ž. Snoči so našli mrtvega v njegovem stanovanju Hialmara Sydova, člana Švedskega parlamenta in bivšega predsednika delavske zveze obenem z obema služkinjama, ki sta bili pri njeni zaposleni. Policija misli, da je ta strašni zločin izvršil kak norec. Liubijana Kaj bo danes? Urama: Jubilej«. Red E. Opeia: »Trije mušketirju. Red A. Delavska zbornica. IX. delavski večer »Zarje« in -Grafike«. Ob 20. Ivino Kodcljcvo: Ob 8 zvočni film Sin belih planin . Prosvota Trnovo: XIV. prosvetni večer v društveni dvorani, Karunova ui. 14. Predava g. pisatelj in župnik E. S. Einžgar: Naloge društva. Ob 8. uri. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt Gosposvetska cesta 10. © IX. delavski prosvetni večer - Zarje se vrši drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Sodeluje delavska godba Zarja, orkester in pevski zbor »Grafikec, oktet Ljubljanskega Zvona , govorilni zbor, umetniška plesalka Katja Delakova, z malini jazzbandoni nastopita Zorko in Vojka Prelovec. Bitežnik poroča o avtomobilu humoristično storijo. Stane Likar bo predaval o racionalizaciji. Večer bo zelo lep. Vstopnine ni. Programi stanejo 2 Din. O Kidanje snega povzroča mestni občini letos ogromno stroške in bodo proračunska sredstva kmalu izčrpana. Poleg 200 domačih mestnih delavcev ie tudi včeraj kidalo sneg 150 brezposelnih delavcev. Brezposelni zaslužijo dnevno 32 do 44 Din, kar se jim že pozna. Včeraj so tudi orali ceste 'in sicer v mestu, pa ludi na periferiji. Sneg pa je odvažalo Se več voznikov. Skupno je včeraj odvažalo sneg v Ljubljanico 12 mestnih in 40 najetih voz. Včeraj je sijalo solnce, ki je že itak vlažni sneg stalilo v nepopisno brozgo, tako da so bili včeraj pri nabiranju in malomarnosti pobijejo. Neizmerno reveži tisli, ki so imeli slabe čevlje. 0 Fantovski odsek šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek, na katerem predava Rudolf Smersu o temi: Obseg in pomen bolniškega ter nezgodnega zavarovanja . Prosim g vso člane, da se lega sestanka vsi polnoštoviliio ' udeleže. — Jože. * © Predavanje v Rokodelskem domu. Danes ne ' bo rednega tedenskega predavanja, ampak jutri v četrtek ob 8 zvečer. Predavatelj g. dr. Šink bo obravnaval splošne določbe novega obrtnega zakona. Ker mora obrtnik in rokodelec, bodisi mojster ali pomočnik, temeljito poznali določbe novega obrtnega zakona, vabimo vse, da se predavanja v četrtek v Rokodelskem domu zanesljivo udeleže. 0 Predavanje v društvu Pravniku«. V sredo dne S), marca priredi društvo Pravnik točno ob 18 na sodišču soba št. 79 predavanje. Predava g. sodnik okrožnega sodišča dr. Stojan Rajič O kolektivni pogodbi po novem obrtnem zakonu. K številni udeležbi vabi odbor. M las! 3066 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni ŠpcciiiiEiiit irgovifra sulisra Kongresni srg št. 15 (Nasproti nunske cerkve) 0 T. K. »Skala« obvešča svoje člane, da je umrl tov. Viktor Kveder. Pogreb bo v sredo dne 9. I. m., ob 14 iz Študentovske ulice. Člani se zberejo ob 13.45 pred Vodnikovim spomenikom. Odbor. © O Zikovem kvartetu so vsi časopisi jjolni hvale. Tako na primer piše pariški Figaro: Izvrstni umetniki svoje inštrumente obvladujejo tako, kakor znajo samo Cehi. Njihova igra je izrazita, do največjih potankostih niansirnna in se odlikuje z naravnost poetičnim zvokom. Drug pariški lisi pa pravi: Redko kedaj srečamo skupino godalnih inštrumentov, ki bi bila lako do popolnosti enotna in tako izvrstna v muzikalneni pojmovanju In čustvovanju, kakor je Praški kvartet. V Parizu je puslil vtise, katerih ue bodemo nikdar pozabili. Drug časopis iz Lipskega pa pravi: Zika kvartet jo prvovrstno udruženjc štirih izrazitih, temperamentnih umetnikov s krvjo pravih čistih muzikov. Praški kvartet -- /,ikov kvartet nastopi po presledku Ireli let v Ljubljani zopet v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 20 v Filharmonični dvorani. Zaigral nam bo Mozartov, Martinov in Boro-liuov kvartet. Vstopnice v Matični knjigarni. Ako hočete imeti srajce in ostalo perilo lepo in trpežno, k u p u j I e istega - a m o pri t v r d k i P. I. < i OH t CAR. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Mi jamčimo za kompletne velikosti, prvovrstno kvaliteto v blagu kol izdelavi, ter smo kljub temu v cena!) najnižji, ker nam to omogoča večletna lastna izdelava. _2886 0 Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje. ki lio v četrtek dne 10. marca ob 18 nn univerzi. G. Lote, univerzitetni profesor iz Aixa bo govoril o Napoleonu in romantizmu. 0 Padec na cesti. V sedanjem vremenu se redno dogajajo nesreče na cestah na la način, da ljudje na spolzkih eeslali padajo. Včeraj zjutraj je z gorenjskim vlakom prišel v Ljubljano 60 letni Josip Zidar, občinski revež z Javornika pri Jesenicah. Starček je padel in dobil hudo notranje poškodbe. S kolodvora ga je prepeljal v bolnišnico reševalni voz. © Nesreča v strojnih tovarnah. Včeraj zjutraj se je v Strojnih tovarnah in livarnah pripetila hujša nesreča. Stružnica je zagrabila 15 letnega strojarskega vajenca Bogomira Telatka iz Most, Koro-ščeva ulica 8, in mu iztrgala mišičevje v levi roki in mu roko zmečkala. Reševalni avto je fanta prepeljal v bolnišnico. • Prijeta velikopotezna sleparja. Pred časom je neka ljubljanska tvrdka ovadila policiji Bosanca Rama Bešiča in še enega njegovega tovariša, da sta jo osleparila za znesek 17.000 Din, ker sta prevzela blago v komisijo, potem pa izginila z blagom in z denarjem. Enako ovadbo je prejelif policija tudi od neke belgrajske tvrdke, katero erla oba sleparja ogoljufala na enak način za znesek 11.000 Din. Policija je na podlagi teh ovadb izdala za sleparjema tiralico. Sedaj pa je policija prejela iz Sarajeva obvestilo, da je policija aretirala tam Rama Bešiča in njegovega tovariša. Bešiča bodo eskortirali v Ljubljano, kjer ga bodo izročili sodišču. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Sreda, 9. marca: JUBILEJ. Red E Četrtek, 10. marca: Zaprto. Druga repriza Miloševičevo komedije i/, bel-grajslcega življenja bo v sredo, dne 9. t. ni. Komedija je izvrstno zrežirana, ravno tako tudi izvrstno podana ter je dosegla pri premijeri popolen uspeh. Pri predstavi, v sredo je ista zasedba, kakor na j premijeri. Predstava se vrši za red E. Opozarjamo na sobolno dijaško predstavo. , Vprizori se poslednjič v letošnji sezoni Cviček za pečjo po globoko znižanih cenah. Opera. Začetek ob 20 i Sreda, 9. marca: TRIJE MUSKEi IRJt Izven. Četrtek, 10. marca: TOSCA. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Petek, 11. febr.: Zaprto. N" sredo, dne 9. t. m. imajo abonenti reda A v operi predstavo Treh mušketirjev v običajni zasedbi. Moste pr< Ljubljani Ob 25 letnem jubileju gosp. Franceta Požencla. V nedeljo 6. 1. m. je proslavilo Prosvetno društvo v Mostah na skromen, toda tembolj prisrčen način, jubilej 25 letnega oderskega dela požrtvovalnega režiserja gosp. Franceta Požene la, Vztrajnemu in tihemu delavcu so sc prišli poklonit iz raznih krajev. V lepem govoru ie gosp Narte Veliko-nja orisal pot, po kateri je hodil jubi ant ter mu v znak njegovih zaslug, ki si jih je pridobil na polju oderskega dela, izročil krasen venec. V imenu mo-ščanskega prosvetnega društva ga je pozdravil predsednik gosp. kaplan Oražcm z željo k šc nadaljni vztrajnosti in napredku. Gosp. Križaj mu jc čestital v imenu moščanskih mož, gosp. Logar pa v imenu moščanskih fantov. Bivšega bojevnika je pozdravil predsednik g. Rozina, oderskega tovariša pa g. J. Novak. Zadnji jc čestital jubilantu še domačin iz njegovega rojstnega kraja Dol. Logatca, kjer je kot dijak prvič nastopil na odru in vseial seme na polju dramatike Obdarjen z obilico cvetja in daril se je slavljenec ganjen zahvalil vsem. Predvsem se je zahvalil svoji materi, ki je bila tudi navzoča. Kar sem danes se imam zahvaliti svoji materi, ki me je prva poslala na oder. Ne iz koristi, ne iadi časti, temveč iz čiste ljubezni in idealizma sem se oklenil te panoge prosvetnega dela, ki mi jc nad vse draga. Ne letam za visokimi cilji v višje slere. Zadovoljim 6e z malim. Mali človek, preprost slovenski kmet mi je najbolj pri srcu.« — Sledila je nato krasna drama v štirih dejanjih »Z 1 a t o p o 1 j č a n« katero je spisala Charlolte Bisrsch. Prevedel jo je jubilant sam in bil tudi nositelj naslovne vloge. Drama je bila vprizorjena prvič pred 60 leti v Berlinu. Njena vsebina jc obče človeška zadeva in primerna vsem časom. V celoti je predstava ugodno vplivala na občinstvo, za kar se je tudi primerno oddolžilo z dolgotrajnim odobravanjem. — U. V. !405 Schichtov J R 3/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A■ Raztopi Radion v mrzli vodi. o. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut. C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. mili a m m-1.....mthH ^ i t • m Kifla./.' 11".. Celi i Nizke ccne! Prijazna postrežba l\ Priporočam svojo veliko zalogo v vseh oblikah in barvah, od najcenejših do najboljših j S. TAM KO 3181! LJUBLJANA - STARI TRG 4 j .0" Prošnja usmiljenim srcem. Vojni invalid 100% z dodatkom, bivši trgovec, ki mu je bila ustavljena invalidnina brez njegove krivde, a je brez vsakega premoženja, ima pa troje malih otrok, k ijim ne more nuditi vsakdanje hrane in se zaradi tega obrača na javnost, s prošnjo za pomoč v tej skrajni bedi. Darovi naj se pošljejo na njegov na slov: Ivanuša Ivan, Sv. Jurij pod Kumoni, po.,ta Zagorje ob Savi. jer Okoliški občinski odbor. V soboto 12. t. m. se bo vršila ob 7 zvečer v posvetovalnici občinske hiše na Bregu redna javna seja okol;škega občinskega odbora. Na dnevnem redu so poročila odsekov. JSJ Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v ponedeljek 7. t. m. popoldne v starosti 12 let Danica Juričeva, hčerka orožnišk ega narednika z Brega. št. 21. — Rajni blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. 0 Nesreča pri telovadbi V ponedePek dne 7. t. m. popoldne je 10 letni učenec osnovne šole Stanko Koštomaj, sin kleparja pri Westenu, stanujoč v Lastnem domu št. 8 pri telovadbi padel in si zlomil levo roko. Nahaja se v javni bolnišnici. j0r Delo je na razpolago pri borzi dela za 2 hlapca in za I krojaškega vajenca. — Nadalje dobijo delo 4 kmečke dekle, 2 natakarici, - služkinji, 1 hotelska služkinja, 1 hotelska kuharica, 1 kuharica, 1 sobarica in 1 varuška. — Delovnih moči, ki iščejo dela, pa jc pri isti borzi na razpolago vsega skupaj 1091 (74 več od prejšnjega tedna) in sicer 860 moških in 231 žensk. J3 Nekaj številk iz mestne klavnice. V mestni klavnici je bilo zaklanih v preteklem mesecu 5 konj, troje bikov, 60 volov, 29 krav, 18 telic, 97 telet in 207 svinj, Uvoženo v mesto in nad-pregledano v klavnici je pa bilo 546 kg govedine, 2782 kg teletine, 44601 kg svinjine in 3536 kg sveže slanine. 0 Elektrifikacija Dobrove pri Celju. V občinski seji mestne občinske uprave v petek dne 4, t. m. je bila naknadno odobrena elektrifikacija Dobrove pri Celju. Elektrifikacija se jc sicer že poprej izvršila — rentabilnost je zagotovljena — in je bila ta odobritev samo formalnega značaja. Priključenih je bilo doslej električnemu omrežju 36 hiš. Stroškov za elektrifikacijo jc bilo 28.872 dinarjev, za inštalacijo pa je prejela mestna elektrarna 39.643 Din. Do popolne amortizacije plačujejo odjemalci toka v teh hišah, kakor vsi ostali odjemalci v okoliški občini 1 Din več za kilovatno uro od odjemalcev v mestu. celjsko gledališče. Petek, 11. marca ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. vala v 20 slučajih. Reševalni avlo jo stopil v 189 slučajih v akcijo. Društvo obstoja 1" 62 let; ustanovljeno je bilo leta 1870. S. daj ima 55 izvršujo-čih, 279 podpornih in dva častna člana- Najstarejša člana Ivan Omulec iu Konrad Nekola sla dobila za svoje zasluge i:> tne diplome. Reševalni oddelek obstoji iz šef-zdravnika dr. Blankeja, upravitelja Damiša, 5 šoferjev in 23 mož. Pridobil si je v mestu kakor tudi v širni okolici za svoje veliko Človekoljubno delo nedeljeno priznanje. Tofnsni odbor, ki je bil izvoljen lela 193» za tri lela, obdrži svojo funkcijo nadalje do konca U kočega leta. Izvoljena sta bila le dva nova revizorja in sicer Pavel Pirich in.Rudolf I!1 znik. Članstvo je izreklo odboru zaupnico in tej t; • pridružujemo tudi mi, ker pr znamo naše vrle |" zamiku in reševalce ter vemo. da izvršujejo svoj človekoljubni posel nese bično in z največjo požrtvovalnesljo! Trho vil«* ftJovo mesto Nov sneg, nova zima. Letos se vremenski preroki niso zmotili, ko so nam napovedovali vedno iu vedno novo zimo in sneg. Snega in mraza j je res vedno dovolj in kar nič noče odnehati. Pa j je že posijalo toplo solnce, že se je po prisojnih krajih sfopil sneg, že so vzklili zvončki in troben-tiee, vse jc že kar dišalo pri pomladi, pa nas je zopet presenetil nov sneg, ki je pričel v gostih kosmih padati v noči od sobote na nedeljo. Padal je v nedeljo ves dan, vso noč in še v ponedeljek. Zopet se šibijo drevesa pod težo snega in ako bo to zmrznilo, bomo imeli zopet najhujšo zimo. — Siromašni ljudje — in teh je ludi pri nas večina — ki nimajo kurjave, ler brezposelni, ki upajo na spomlad dobiti kako delo, gledajo s strahom novi sneg. Kmetje pa komaj čakajo, da bi zima prenehala, da bi šli zopet na polja, kjer jih čaka mnogo dela, ob enem pa se bojijo, naše ljudstvo š vedno srlobokn verno Vsem ki so pripomogli, da je sv. misijon tako lepo uspel, iskrena zahvala, posebno še oo. jezuitom, ki .so s svojimi globoko zasnovanimi, a poljudnimi govori pridobili srca vseli vernikov, g. Ravnikarju, ki je dal na razpolago električno razsvetljavo, pevovodji cerkvenega pevskega zbora g. učitelju Čuku, gdčni učiteljici Okornovi pa za požrtvovalni trud. PREPROSTA BUDILKA. Mladinski list »Vrtev ima v zadnji (7) številki natančen popis, kako naredite sami budilko na stensko uro. Treba ni drugega kakor dve deščici, nekaj žebljičkov in žice kolešček od sukanca in stare železne gumbe. Otroci imajo neizmerno veliko veselja s to uro, posebno če jo sami na-rede. kar je čisto lahko. — Vrtcc stane za vse leto Dini 15.— in se naroča pri upravi Vrtca v, Ljubljana, Kolezijska ulica I. GG. KATEHETE opozarjamo, da prinaša mladinski lisi Angelček pregledne slike obreda sv. maše. Olroci sc z malim trudom nauče sv. mašo, čc imajo pred seboj sliko, tekst, ki pojasnjuje sliko iu molitvenik. Dosedaj jc izšla prva slika evangeliji . V nasled njih številkah pridejo še slike darovanje«, po-I vzdigovanje in sv. obhajilo . Angelček« ; naročile pri upravi Vrlca«, Ljubljana, Kolezijska ulica I. — Stane Din 5.— (10 številk). Dnevna kronika Kaj pravite ? Hvalevredno se mi zdi, kadarkoli se kdo spomni na svoje dolžnosti do soljudi. Četudi morda pozno, boljše ko prepozno ali pa nikoli. Tako sem rekel, ko sem v ponedeljek bral v Jutru* članek ■o služkinjah. Ker nisem tujec v slovenskem Jeruzalemu, mi je bilo sicer znano, s kako vnemo in požrtvovalnostjo so se katoliško usmerjeni socialni delavci zavzeli za organizacijo služkinj. Znano mi je bilo tudi. da so se ustanovila zavetišča za služkinje, da se ustanavlja za nje poseben dom, da imajo posredovalnico za delo. da imajo kuhinjo za brezposelna dekleta itd. Vse lo jc bilo meni znano, znano tudi drugi slovenski javnost i. Skoda, da je napredna glava, ki sc v »Jutrupodpisuje z L. M., vse to prespala in da je zaradi lega res — edini tujec v slovenskem Jeruzalemu, Ici ne ve, kai se dela in godi. Prav pa je, da se je sedaj tudi ta napredna glava zdramila in poklicala napredne kroge, naj ludi oni store svojo dolžnost! Taki pozivi so doslej na oni strani prihajali le na gluha ušesa. Vzbudili so kvečjemu le posmeh in roganje. Ampak nekaj pa je v -Jutrovcm* članku, kar ni lako hvale vredno. Napredna glava, podpisana z L M., je ugotovila v članku, da morajo biti slovenska dekleta organizirana v >svobodni, ne versko vezani socialni organizacijiler zavrača organizacije, ki imajo »strogo versko-politično opredeljena vodstvaTake organizacije L. M. odklanja zalo, ~Icer so zahtevale dušo zase*. To je jasno izraženo. Jasnost ljubim in mi je všeč, Zalo naj mi napredna glava L. M. ne zameri, če zaradi še večje jasnosti misel izpeljem do konca. Katoliškemu človeku je za njegov končni cilj glavno — duša. Naprednim svobodomiselcem, ki koreninijo v maieria-lizmu, pa je pri človeku glavno — telo. V tem jc brezdanja razlika med katoličani in napredno gospodo, vkolikor je la seveda v svojih nazorih res dosledna. Zalo je za me stvar, kratko izražena laka: Napredna glava kliče slovenskim služkinjam: Ne prodajajte duš verskim organizacijam!-!: Katoličani pa kličemo služkinjam: Ne prodajajte ma-lerialisiom svojih teles, da ne pogubi!e svojih duš!« Služkinja, ki se izogiblje duševnemu in miselnemu vplivu■ katolišlva in njegovih zapovedi, bo prej ali slej tista žrtev, ki jo bo *sivozeleni policijski avlo vozil kot žrtev bednega upa in obupa* med zaporom in bolnišnico. Služkinja, ki se bo izognila vplivu svoje katoliške vere, bo kaj kmalu plen zmaterijaliziranih gospodarjev in njihovih propa-lih sinov. Ali napredni glavi L. M. ni neznana lista zgodba, ki je bila menda lani pisana v beograjskih listih, da je takle betgrajski naprednjak, mož brez verskih in moralnih predsodkov, javno rekel, da bo naročil za svojega še mladoletnega sina — slovensko služkinjo? Zal, da lakih očetov in lakih sinov tudi na Slovenskem ne manjka! Jn žrtve teh so služkinje, ki so se izognile duševnemu vplivne katolišlva, katerega tudi L. M. preganja. če hoče napredna glava L. M. obvarovali služkinje. da ne bodo prodajale ne svo ili duš ne svojih teles, naj duhovno in moralno reformira meščansko družbo. Če bo lo res izvršila, poleni morda ne bo več odklanjala »versko vezanih organizacij . Te so namreč edini jez proti povodilji nemorale. Kadar bodo vsa dekleta pod duševnim in miselnim vplivom katoliške morale in ludi vsi očetje iu njihovi sinovi, bo policijski voz ostal brezposeln. To bo morda boljše ludi za L. M., najsi je ženska ali moški! Sreda, 9. marca: Frančiška Rimini, vdova; ®regori-j Vel. (Budislav), škof . Novi grobovi ■f V št. Petru pri Mariboru jc umrla ga. Helena K 1 o j č n i k . soproga splošno priljubljenega gostilničarja g Martina Klojcnika v Trčovi. Rajna je bila blaga žena. prijazna do vsakega. Zlasti je bila dobrosrčna do revežev. Zapušča dva nepreskrbljena otroka ter moža. Dolga vrsta znancev in prijateljev blage pokojnice io je spremila na poslednji poti. Pevski zbor iz Št. Petra je zapel dve žalostinki. Ob odprtem grobu se je od rajnke [>o-slovil g. župnik Tkavc. Biagi pokoinici svetila večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! "t" V LjubPani je umrla gospa Ivanka P e 1 a n , •oproga ravn. Okr. bol. blag. v pok Pogreb bo danes ob pol 4 pop. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne t'es'f = Finančni direktor dr. Povalej Josip do 22. t. m ne bo sprejemal strank ker je kot predsednik reklamacijskega odbora zaposlen v Mariboru. — Zastopa ga pomočnik g Špindlcr Martin. Ostale vesti — Ribniška deputacija pri banu. Danes se je mudila v Ljubljani večja deputacija ribniških rešetarjev zaradi tega. kei nekateri rešehrji ne dobivajo od okr. glavarstva v Kočevju obrtnih dovoljenj, drugi pa ne potnih listov, da bi šli kroš-njarit v Avstrijo, kamor nekateri hodijo že 50 do (SO let. Deputacija se je oglasila tudi pri D 1. zbornici. kakor tudi prt zbornici za TOI. Nazadnje se je del deputacije oglasil tudi pri banu. — Izjava. Z ozirom na snmnjo* g. ljubitelja glasbe v »Slov. Narodu dne 3. marca izjavljam, da nisem glasbeni kritik Slovenci in tudi nisem pisal omenjene kritike o Osterčevih skladbah, s či- mer pa nočem reči, da je ne odobravam. — Prof. j M. Baiuk. Zopet sc obračamo na dobra srca s tole pi oš-njo: Katere družine bi bile pripravljene nuditi po- j trebnim akademikom, enemu ali več, zajtrk, kosilo ali večerjo. Tudi obleke, perilo ali obutev bi nam bila dobrodošla. — Prav tako Vam preskrbimo dobre inštruktorje. Vse cenjene ponudbe naslovite na Vincencijevo konferenco za akademike, Ljubljana, Akad. dom Sv. Cirila, Streliška ul. 12 (pri vratarju). — Za vse dobrotnike podpisane konference se bo redno vsak teden v petek v Akad. domu Sv. Cirila v kapeli brala sv. maša. — Vincencijeva konferenca za akr.demike. — Velikonočni izlet h parobrodom »Prestolonaslednik Petor< priredi Jadranska plovidba< v času od 26. do 30. marca t. I. po sledečem voznem redu: v soboto 26. marefl odhod iz Sušaka ob 23. v nedeljo 27. marca pribori v Splil ob 10, odhod iz Splita ob 24. v ponedeljek 28. marca prihod v Dubrovnik ob 8, v torek 20 marca odhod iz Dubrovnika ob ti. prihod v Kolor ob 9. odhod ob 15, v sredo 30. marca prihod na Sušak ob 13. Cena tega potovanji je 1000 Din za osebo. V tej ceni je všteta vožnja |>o morju, prehrana ln prenočišče nn parniku ra časa celega potovanja. Razlike v razredu nI. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 22. marra. — Krekova koča na Bati to v cu ho odprta in oskrbovana nepretrgoma v času od 16. marca do 6. aprila t. I. Od 6. aprila dalje bo pa koča odprta in oskrbovana le ob sobotah popoldne in nedeljah. Planincem, zlasti smučarjem se poset koče na Ra-titovcu najtopleje priporoča. — Trimesečni kuharski tečaj in tečaj za servi-ranje se prične na dr. Krekovi meščansko-gospo-dinjski šoli v Zgornji šški pri Ljubljani 1. aprila. Traja tri mesece. Pouk se vrši dvakrat na teden (ponedeljek in sredo) od 'AS do Vil zvečer. Vsak četrtek popoldne bo pa od 7. aprila dalje poseben tečaj za izredne kuhinjske izdelke, za vse one. katero so v navadni meščanski kuhi že izvežbane. Priglasili se je do konca meseca marca. Natančneja pojasnila pri upraviteljstvu šole. — Tramvaj: Pošta —Št. Vid, postaja: Mitnica Šiška. — Sava narašča. Iz nove Gradiške poročnjo z dne 7. marca: Ker je predvčerajšnjim nastalo južno vreme, ponoči pa je začelo deževati, je uprava pon-tonskega mosta na Savi med Staro in Bosansko Grad-ško razstavila mest, da ga obvaruje pred ledom. Promet čez Savo je bil prekinjen samo en dan, ker se je led otajal in ga je Sava odnesla naprej. Most so včeraj zopet sklenili in promet se zopet redno vrši. Sava Se ni prestopila svojih bregov, čeprav se je zadnja dva dni stnjalo obilo snega. Polagoma pa neprestano narašča. Nevarnost povodnji bo nastala še le takrat, fe bodo zaradi tale-čega se snega narasle vode v Sloveniji in Bosni. Zdi se {mi. da bo zima še trajala, zakaj danes zopet tako gosto sneži, kakor da bi bili sredi zime, ne pa ob pričetku pomladi. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice. za-vžite zjutraj na tešče, zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težko? »Franz-Joscf« voda celo .pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-.Tosrk grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Pri peč; sc je zažgala. V Kaštelu Sučureu pri Splitu se je grela pri vroči peči 70 letna starka Luca Grubič. Zaradi prehude vročine se ji je vnela obleka. Žena je začela klicati na pomoč in tekati po sobi. kar je plamen še bolj razvnelo. Na pomoč ji je prihitel neki orožnik. Občinski zdravnik je storil vse. kar je bilo v njegovi moči, da bi pomagal starki, pa je bila vsa pomoč zaman. Uboga žena je čez dva dni v hudih bolečinah izdihnila. — Nad 500 kokoši pokradenih. V Zagrebu je policija prijela družbo štirih zlikoveev. ki so priznali, da so izvršili nad 30 vlomov v razne kurnike. Odnesli so nad 500 kokoši v vrednosti 10003 Din. Samo posestnike Mačkoviou so ukradli okrog 300 kokoši plemenite pasme, vredne pet do šest tisoč dinarjev. Če primanjka včasih hrane pri kosilu ali večerji, ga ni boljšega nadomestila, kakor je »Sadvita« sadje v čokoladi, »Sadvita« je tečna, okusna, osvežujoča in nasilna. Vrečica 5 Din. —- Usoden padec z lestve. Huda nesreča se je pripetila te dni v Brstju pri Ptuju. Nezgodo je povzročil dehor, ki je hodil v kurnik krast kokošja jajca iz gnezda. Da bi zvitega roparja ugonobila, mu jc delavka Neža Laura nastavila past ter hodila vsak dan gledat, če se je žival ujela. Tako je tudi te dni šla pogledat k pasti ter se je povzpela po kake tri metre visoki lestvi na kurnik, kjer so gnezda. Pri tem pa je lestva zdrsnila in reva je strmoglavila navzdol ter obležala v mlaki krvi nezavestna. Ležala je tako v nezavesti celo popoldne do večera, dokler je ni našel mož. ki »e je vrnil zvečer z dela domov. Bila je žc skoro zmrznjena in le sreča je bila, da jo je mož odkril v skritem kotu, drugače bi bila v mrzli noči zmrznila. Nemudoma so jo spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili zelo hude notranje poškodbe; med drugim ji je počila tudi zatilnična kost. Nesreča jc še tem hujša, ker ima komaj 6 tednov staro dete, katero so morali oddati v bolnišnico k poškodovani materi, ker ga nima kdo hranpi. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažali i v našo državo in razširjati v njej liste »Rudy Ve- j černik.", D dnicka Kovnost-. : Ruda Zar , »Delnicki ! Den i k , »Slovačka.-, »Leva Fronta«, »Dav», »Vor-wiirts in »International«, ki izhajajo na Češkoslovaškem. — Zaprtje. Po izjavah voeučiliških klinik se odlikuje naravna »Franz-Josef« grenčica po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — Pri zaaateiiju se daje prednost pitnim kuram. ker .so enostavne in prijetne. One z dieteliku-niom >Planinka-čaj Hahovee.v, izdelanim iz zdravilnih zelišč, so vedno zanesljive. Omot 20 Din v lekarnah. — Gospodinje in gospodarje opozarjamo na I. Majdičevo knjigo: Nasveti za hišo in dom. Brez te izvrstne knjige naj ne bo nobena slovenska hiša! V njej najdeš vse nasvete in navodilo, ki jih rabiš pri gos podit,jstvu v hiši. z gospodarstvom na polju, z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov za dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju in negi' telesa. Cena vezanemu izvodu 30 Din. broš. 20 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Tigovci, t govski sotrud iki in urad iki! Tretja štvilka >Detajlista- prinaša zopet okilo za nimivosti. Priporočamo list kar na topleje vsem špeceristom, mamitakluristom, trgovccm s čevlji, obleko, klobuki, sploh vsem, ki sc bavijo z nadrobno trgovino, a tudi njihovim »otrudnikom. Vsi ga bod.o z zan:nian;eni brali, ker dandanes napreduje le oni, ki čila strokovne liste in kn ige in ka'en ma nauke porabiti. Letna naročnina 30 Din. Naslov; Uprava »Detajlista , Ljubljana. Maribor Občni zbor Prometne zveze Maribor, 8. marca. Preteklo nedeljo se je zbralo mariborsko pr. -metno delavslvo in nameščenci, ki so včlanji ni v Prometni zvezi k rednemu letnemu občnemu /boru ki se je vršil dopoldne v dvorani Ju gos I o an-ke strokovne zveze v Sodni ulici. Obsk občnega zbora je bil nad vse zadovoljiv ter je pokazal, da je stanovska zavest članov visoko razvita ter se za ved jo važnosti strumne svoje organizacije posebno v teh časih, ko ji preti opasnost, da bo ogr. žena v svojem obstoju. Zborovanje je otvoril in vodil tov riž Wurz'nger. Udeležili so se pa zborovanja tudi zastopniki ljubljanske centrale in sicer predalnik Vajda, podpredsednik Mašič in tajnik Cimpermm. Mariborsko ekspozituro JSZ je zas oj al Korcs. Udeležba ljubljanskega vodstva Prome tne zveze j: še podčrtala važnost občnega zbora ter podala zborovanju še pomembnejši značaj. Poročila društvenih funkeijonarjev so dokazovala veliko in pomembno delo, katerega vrši Promet na zveza v interesu svojega članstva. Poročila so bila sprejeta z odobravanjem in odbor je prejel absolutordj. Pri volitvah je bila dosedanjemu vodstvu izrečena zaupnica s ponovno izvolitvijo. Olbor je bil i-.inio izpopolnjen z novim podpredsednikom tov. Mesaričem. Po volitvah je poročal podpredsednik centrale Mašič o raznih perečih sodobnih vprašanjih. Govoril je tudi o nameravani ukinitvi organizacije ter o nameri, da se vse stanovske žele zničaiske organizacije združijo pod enotnim vodetvom ene dosej poslujoče organizacije. Zborovalci so se izrekli proti tej nameri, ker je očividno, da je dosedanji sistem prostovoljne izbire stanovskih organizacij primernejši ter je podana tudi večja možnost koristnejšega zastopstva stanovskih vprašanj. □ Proslava sv. Tomaža Akvin"a na mariborskem bogoslovnem učilišču. V ponedeljek je priredilo mariborsko bogoslovno učilišče proslavo sv. Tomaža Akvinskega. Dopoldne je daroval prodi-rektor učilišča, pomožni škof dr. Ivan Tonržč ob 8. uri pont-if ikalno sv. mašo, zvečer pa se je vršila v bogoslovni avli znanstvena akademija. Na sp ;-redu sta bili dve predavanji, ki sta prikazali tega velikega misleca v raznih smereh vsestranske in ogromne obsežni et i njegovega duha ler dokumentirali pomen, ki ga ima delo lega velikana za razvoj celokupne človeške miselnosti. Bogoslovne Ivan Camplin je govoril o pojmu • elvarjenja pri Aristotelu in pri Akvineu; vživljajoč se v dobo obeh največjih mislecev je podčrtal globoko raz.iko, ki loči Akvinca v doumetju tega vedno privlačn ga razglabljanja od domnevanj starogrškega modrijana. — Zanimivo in sodobno snov je podal bogo-slovec Ivan Bombek, ki je predaval o lastninskem pravu in lastnini po sv. Tomažu Akvinskem-:. — Odmore je izpolnilo petje pevksega zbora b, g >-sloveev. Akademija je bila di bro ob'skana ter jo je posetil tudi prevzvišeni vladika dr. Karliii v spremstvu članov kapillja. — □ Upravičeno priznanje. Zadnji občn zbor mariborskega kolesarskega društva »Edehveis' se je vršil v znamenju priznanja velikega dela društvenega predsednika, restavralerja Andreja Ha b-vvidla, ki predseduje društvu že dolgo let ler je slavil letos 20 letnico aktivnega članstva in dela v društvu. Člani so izročili predsedniku' lepo častno darilo v priznanje njegovih zas,ug. G. Hnlbvvid! si je pridobil mnogo zaslug za splošni razvoj kolesarskega športa v Mariboru. □ Magistralni nameščenci so se zbrali v ponedeljek popoldne k rednemu letnemu občnemu zboru v magistratni posvetovalnici. Ud ležba je bila skoro polnoštevilna. Zborovanje je poleklo pod vodstvom predsednika, nadsvetoika inž. Černeta povsem stvarno v razpravljanju raznih stanove1 ih zadev in vprašanj. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji ml bor in sicer predsednik inž. Černe, podpredsednik svetnik Rodošek, tajnik Brandner iu blagajnik Šnuderl. □ Proslava škofa Dohrile. Maribor bo proslavil na skromen način spomin probuditelja tuž-ne Istre v čelrlek, dne 10. marca s predavanjem, katerega priredi društvo »Nanos Predavanje, katerega bo imel beguncem znani župnik g. Jakob Soklič, se vrši ob 20 v mali dvorani Narodnega doina. Vstop brezplačen. □ V cvetu let je pokosila smrt Matildo Ver-stovškovo, hčerko hišnega posestnika iz Stritarjeve ulice. Pogreb blage poiiojnice s" vrši d.mes popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Žalujočim naše iskreno sožalje. □ Kmetijska ekspertna zadruga. Komisar zadruge dr. Vrečar nam sporoča, da se začasno stranke osebno ne sprejemajo. Če ima kdo kake zahteve (odškodninske itd.), naj ee pismeno oo-ne na komisarja in naj slavi svoje zahteve in sicer na na- slov: Kmetijska eksportna zadruga? posmrtnuuski oddeifk v likvidaciji, Maribor. □ Glasbeno društvo drž. klasične gimnazije priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 15 uri v prostorih ;Slovenskega doma. v Šl. Ilju koncert, kjer ho nastopil moški in mešani zbor in orkester glasbenega društva. □ šahovsko simultanko priredi šah. mojster Lilienthal v sredo 9. t. m. zvečer ob 8 v kavarni Jadran, kjer bo igral poljubno število iger, na željo tudi slepo igrane partije. Vsi prijatelji šalia so vabljeni, da se igre udeleže. Šah. igre je prinesti s seboj. Vstop je prost, igralci pa plačajo le zmeren honorar. Kibici dobrodošli. □ Marijanska kongregacija. Drevi ob 20 cerkveni sestanek. Sodalil □ SSK Maraton. Plavalna sekcija: danes trening za dame. Udeležba vseh članic obvezna. □ Iz Ljudske univerze. V petek 11. marca bo francosko predavanje pisatelja Rene Gourdiat-a o Madame Pompadour«. □ Komisijonelni ogled palače OUZD pred vselitvijo vseh oddelkov mariborske ekspoziture se je vršil pretekli ponedeljek. Navzoča sta bila pri ogledu gradbeni referent SUZOR-a iz Zagreba Batotovič in podravnatelj OUZD dr. Kuhelj iz Ljubljane. Končna kolavdacija poslopja se bo izvršila kasneje. Mariborska ekspozitura bo v novih prostorih zaenkrat delovala le v dosedanjem obsegu ter se bo poslovanje v ambulatorijih dopolnjevalo postopoma. Tudi kopališče bo dogolovljeno in otverjene šele kasneje. □ Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev. V ponedeljek zvečer se je vršil v dvorani nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu občni zbor Samopomoči drž. nameščencev in upokojencev. Poleg običajnih poročil o delovanju v pretekli poslovni dobi je bilo tudi govora o likvidaciji organizacije. O stvari bomo še poročali. □ Poceni meso. Danes se bo prodajalo od 8 dalje na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 450 kg govedine in 100 kg teletine po 5 Din in sicer na osebo do 2 kg. □ Po sili jc hotel v Dravo. V noči na torek se jo odigral na Dravskem mostu razburljiv dogodek. Čevljarskega pomočnika Š., ki se je vračaj**' malo v rožicah preko mostu v družbi dveh tova-»*w rišev. je. ravno sredi mosla prijelo čudno poželje-nje po dravski kopelji in nenadoma se je zavihtel preko ograje, da skoči v globino. Oba tovariša sta ga še pravočasno pograbila ter ga skušala odtrgati od ograje, za katero se je krčevito oprijemal. Ker sta bila preslaba, je prišel na pomoč še stražnik, ki ga je spravil domov, da se prespi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 9. marca; Zaprto. Četrtek, 10. marca ob 20; RADIKALNA KURA. Znižane cene. Gostovanje gosp. J, Daneša, člana ljubljanske drame. Ab. D. Soori Nitšf fWastvo Versko prosvetni teden za akademike se je že začel. Vse akademike še posebej opozarjamo nn referat g. prolata dr. Franca Grivca, ki predava o te mi: iPij XI. in Vzhod; Cerkev in narodnost*:. Ker je stvar zelo aktualna, vabimo vse ak^ lem ke, člane kat. akad. drušlev, da se tega predavanja' udeleže v čim večjem številu. Predavanje se vrši nocoj ob osmih v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5. Vse one tovariše, ki se mislijo udeležiti duhovnih vaj, ki se vršo pred veliko nočjo od 19. do 22. marca, žc sedaj opozarjamo in prosimo, da se čim prej priglase pri vodstvu doma duhovnih vaj (Zrinj.sk,a cesta 9) nli pri g. dekanu teol. fakultete g. dr. Lambertu Ehrlichu. — Akademska zveza. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voigtlandet, WcMa, Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Lfubijani Zahtevajte ceniki VISOK0ALPSKI SMUŠKI TEČAJ NA PETI Mariborski smučarski klub, ki je letos izvedel maratonski smuški tek na 50 km, po tg tega priredil tudi lepo število tečajev za začetnike je se 'aj raz, isal visokca.pski tečaj. Smučarje začetnike, kakor tudi že izvežbane, bo vpeljal v umetn si smučanja v Alpah znani učitelj Vilko Forstneri . Tečaj se bo vršil po svetu med Ptco, Kordežovo glavo (2124 m), Ulelovo kočo (1653 m) in R ško goro do polovice pota (1116 m). S Pece je krasen razg ed I>o Koroškem, Štajerskem, Savinjskih Alpah, roti jugu na Julijske Alpe, proti severu pa na Pohorje, Urško goro. Sedaj na spomlad, ko v dolinah ni več pr vega snega za smučanje, prične še'e pravo smu a rs ko življenje. Planine, ki so poleti kr.sne, so v sne ni odeji še lepše. Zadnji sneg, ki nam je v dolin napravil brozge, radi katere si1 vsi pritožujejo, je a pravil uašr planine še lepše. V letošnji zimi visok ■ v hribih ni bilo dosti snega ker je za^idel nov sneg ga je sedaj desti tudi v planinah. Kdor želi uživati božjo naravo v vsej njeni krasoti, ta naj pohiti sednj spomladi v planine! Ta'"o pr Mi' o nu li sedaj smučarski klub Maribor, ki je razp sal vi oko-alpski tečaj v delu Alp, ki so 'aliko dcs'opne. D -stop je iz Maribora do železniške po-tnj r va je. odkoder je avtobusna zveza do Vežice. Od t ob ju-goslovansko-avsirijski meji č'z Hiško goro mino Tomaževe koče do Uletove koče. \ seg s''upa š ir ure nenaporne hoje. Tečajniki olidejn iz M ri ora 23. marca z vlaki ob 5 40, 13.18 in P.40. V \'e>i i pričakujejo udMe*nike tečaja posebni v dni' i. Tečaj bo trajal pel dni ter stane ekt:.pnn '00 Din. Vpoštevana je pri.iavnina, u nina, prenoMšče in prvovistna hrana. Uietova koča je rezerv ana za tečajnike. Ni pa predpogoj, tla se pr j vi za vseh pet dni. Sprejemale se bodo prijave tudi za en a i dva dni. Za le pa stane prijavnimi 10 Din, prenočišče pa 10 Din. Prijave za leča j s rejama: Mariborski smučarski klub, Maribor. ,1 rčič va ul. S, urama Stoječ. Ravnotam dobe oni. ki se zanimajo za ta tečaj, vse informacije. Kdor se za tečij prijavi, mora vnaprej plačati prijavnim). Ako s p i-javo pravočasno odpove, se povrne po odb tku |ii-sirniških stroškov znesek. V nasprotnem pa se obdrži 100 Din cslalo pa se vrne. Kot zaključni tečaja priredi Mariborski smučarski klub svojo prvo tekmo v smuku z vrha Pece 2121 m tlo Uletove koče 1653 m. Kdor hoče prebili par dni v Karavankah in se naužiti pomladnega solnea, ta naj se prijavi v teč i. Gotovo mu ne bo žal, kajti prireditelji bodo poskrbeli, da bodo vsi zadovoljni. JAPONSKA : JUGOSLAVIJA? Pred časom smo objavili, da jn žreb za Davisov pokal določil našim igralcem za nasprotnika Dance. Kdor zmaga v lej tekmi, igra v drugi runtli z zmagovalcem srečanja Japoncev in Grkov. Predvidoma bodo zmagali v tej tekmi Japonci. Te dni jo prejela naša teniška zveza poziv Japoncev, da bi z njimi tekmovali v Par>:ziu 7., 8. in 9. junija. Japonci namreč sigurno računajo, tla botlo naši igralci premagali Dance. Vsekakor lepo pr'zna nje za naš mladi teniški šport. Teniška zveza je s"'cer odgovorila Japoncem, da organizira mednarodno teniško tekmo Jugoslavija : Japonska v Belgradu. To ob priliki, ko bodo Japonci potovali iz Aten v Pariz. Radio Sreda, 9. marca: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti, — 13 C as. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reya: Zvezdoslovje v vsakdanjem življenju. — 19 Dr. N. Prcobražcnski: Au-ščina. — 19.30 Literarna ura; Joža Likovič čita svoje črtice. — 20 Koncert pevskega zbora podr. Fe-| rijalnega Sav eza v Mariboru (vodja zbora: prof. Viktor Schvveiger): Preds. prof. Josip Potokar: Uvodna beseda. — 21.30 Plošče. _ 22 Čas, poročila. Četrtek, III. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 balonski kvintet — 18.30 Ing. lah: Poljedelstvo — 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina — 19 30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Horn: Iz, vzgojeslovja — 20 30 Prenos iz Budimpešte (Večer je v aranžmaju tvrdke Tungsram) — 22.30 Ča« poročila, Dr«di programi » Četrtek, 1(1. marca: Bclgrad: 12.05 Radio orkester — 20.30 Vokak ni koncert -— 21 (K) Pester program — 21.05 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Piošče —■ 20.00 i re» nos vTungsram koncerta iz Buelimpešle; — l!n-dapesl: 12.05 Ciganska glasba — 16.00 Mladinska Ura — 17.30 Arije — 19.20 Večerni koncert — 20 15 Tungsr.nn-koncert \ ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert — 20.30 liudapest — 22.35 Plesna glasba. - Rim: 17.45 Orkestralni koncerl — 20.45 Simfonični koncert. — Milan: 19.05 Večerni koncerl — 20.20 Lahka glasba --2100 Operni prenos. — Stuttgnrt: 20.45 Zabavna glasba — 21.10 Glasbeni kurioziteini kabinet. — Berlin: 19.30 Faust . Goethe. Toulotisc 20.00 Večerni koncert — 21.15 Koncert vojaške godbe — 23.00 Pestra glasba. — Lailgenberg: 20.00 Koncerl vojaške godbe — 23 00 Pestra glasba. — Lan-genherg: 20.00 Koncerl mladinskega zbora — 21.00 Koncert radio orkestra. — Mor. Ostrava: 20.20 Orkestralni koncert — 22.20 Večerni koncert. — Praga: 19.50 Violinski koncert — 20.15 R"dio gledališče — 21 00 Orkestralni koncerl -- 22.20 Moravska Ostrava. - Trst: 19.05 Radio kvintet — 20.20 Večerni koncert — 21.00 Operni prenos.