Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-KIagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-KIagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek. 22. avgust l‘)58
Štev. 34 (850)
„Lov na čarovnice"
pripravljajo v Zahodni Nemčiji
Dve leti je minilo, odkar je Adlenaur-jevi vladi pol petletnem procesiranju uspela doseči prepoved, in razpust nemške KP, in sicer pod pretvezo, da je njeno delovanje »protidržavno1« in »protiustavno«. Temu sklepu so sledili in se še vrstijo! številni procesi proti pripadnikom! KP ter sploh proti ljudem, ki so vladinim krogom neljubi in jih zato enostavno obdolžijo komunizma.
Sploh je Zahodna Nemčija na najboljši poti h temu, d!a nadaljuje neslavno tradicijo ameriškega senatorja MacCarthyja, ki se je podnevi in ponoči kot nekdaj bajeslovni vitez Don, Kihot boril s strahovi, dokler mu ni večni strah pred; »komunistično nevarnostjo« nenadoma upihnil luč življenja. Nemški MacCarthy se je porodil v osebi obrambnega ministra Straussa, ki je postal »udarna pest« nemških krščanskih demokratov proti »rdeči nevarnosti« in zdaj z vsemi silami dela na tem, da: bi priklical v življenje pravo križarsko vojno proti »komunistični nevarnosti« ter ob podpori Vlade zasledoval Vsakogar, ki ne bi bil njegovega mnenja — torej moderna oblika srednjeveškega »lova na čarovnice«.
Ni naključje, da: se je tega posla lotil prav obrambni minister, kajti njegova po*-lit.ika oboroževanja, zlasti pa, njegovo ljubimkanje z atomskim orožjem, med nemškim ljudstvom nista naletela na tisti odziv, ki so ga pričakovali od sicer zelo bojevitega nemškega naroda. Nasprotno, pojavil se je močan odpor v najširših plasteh prebivalstva, kar je tudi popolnoma razumljivo, saj so Nemci po krivdi avanturistične politike že Večkrat zašli na usodno pot, ki jih je V končni fazi vedno privedla na rob pogina. Posebno' pa jim je še v kosteh tragika zadnje vojne, ki so jo, zaslepljeni odi zločinskega režima, raz,-širjevali po vsej EvTopi, konec koncev pa jo morali najbolj kruto občutiti na lastni koži.
Take bridke izkušnje so seveda najboljše sredstvo za spametovanje1, ki je končno našlo pot tudi V Vrste nemškega ljudstva, katerol se jel v veliki meri spontano dvignilo proti ponovnemu oboroževanju in se posebno odločno izreklo proti opremi nemške Vojske z atomskim orožjem.. To gibanje je začelo zavzemati že take oblike, da so se zagovorniki militarizma zbali za svoj uspeh in se V tem histeričnem strahu hočejo zateči k dlokaj enostavnemu sredstvu: borbo nemškega ljudstva proti »atomski smrti« je treba, proglasiti zai mahinacijo iz Moskve' in takoj bodo na, široko odprta vrata za; neusmiljeno zasledovanje Vsakogar, ki ne bi bil istega mnenja kot vladajoča stranka.
S temi načrti pa Adenauerjeva vlada ponovno dokazuje, da ima o demokraciji svoje posebne pojme, kakor je to izpričala že predi dVerni leti, ko jei prepovedala, KP ter s to akcijo daleč prekosila vse' druge zahodnoevropske dežele tako v pogledu ideoloških stališč do »komunistične nevarnosti« kakor tudi V konkretnih ukrepih za njeno' zadušitev. Ker pa zadušitev KP — ali vsaj njenega javnega delovanja — nikakor ni zmanjšala opozicije proti vladni politiki, bi bilo pač treba inkvizicijo razširiti še na dTuga, področja političnega; in javnega, življenja. In kaj drugega bi bilo tako primerno za to potezo kakor prav borba, proti oboroževanju, saj si je; opozicija najbolj edina ravno v tem vprašanju!
Doslej je Straussov makartizem sicer še samo na papirju, vendar ni izključeno, da se mu bosta prej ali slej pridružila tud: vlada in parlament in bo s, tem, postal veljaven zakon. V tem primeru bi se nedvomno velik del nemškega ljudstva znašel V nevarnem položaju, kajti »totalna
Srednji vzhod in Glavna skupščina OZN
Že dober teden na izrednem zasedanju Glavne skupščine OZN razpravljajo o položaju na, Srednjem vzhodu, kljub temu pa trenutno še ni mogoče trditi, da bi bili dosegli kakršne koli uspehe, ki bi vzbujali upanje na zadovoljivo rešitev perečega problema. Sicer je bilo izgovorjenih že; mnogo besed, deloma iskrenih, deloma tudi demagoških, pa tudi načrtov za reševanje sedanjega, položaja na Srednjem vzhodu je bilo predloženih toliko, da predstavniki posameznih držav očitno ne vedo več, kaj je prav in kaj je narobe.
Najprej je predle,žila svoj načrt Sovjetska zveza, ki je kot prvi pogoj za nadaljnje reševanje tega problema zahtevala takojšen umik anglcrameriških čet iz Liba;-nona in Jordanije^ kar v bistvu, pomeni ostro obsodbo samovoljne akcije Angtije in Amerike na Srednjem vzhodu. Omenjeni državi bi se nedvomno znašli v skrajno neprijetnem položaju, če bi ta zahteva splošno prevladala v Glavni skupščini, zato sta takoj skušali najti skupino držav, ki bi v njunem smislu predložile protinačrt. Tako je prišlo do tako imenovane! resolucije sedmih držav, ki so pod vodstvom Norveške (iz ozadja pa očitno' dirigirane od Amerike in Anglije) predložile načrt, v katerem je sicer govora o marsičem, samo ne o umiku tujih čet; sploh skuša ta resolucija za vsako ceno opravičevati anglo-ameriško oboroženo' intervencijo ter jo prikazovati kot prija-
teljsko pomoč proti nevidnemu sovražniku.
O teh dveh resolucijah so potem govorili na večdnevni razpravi, in sicer v prvi vrsti predstavniki držav, ki so daleč od prizadetega ozemlja, dočim so predstavniki arabskih dežel v glavnem le poslušali in si mislili svoje. Končno pa, se jim ie očitno le že zdelo preveč vsega prerekanja in so se v zavesti, da, gre vendar za njihove interese, odločili za samostojno' akcijo. Ko so v političnih krogih že računali s tem, da bo Glavna skupščina prešla k glasovanju o obeh resolucijah, so arabske dežele nenadoma predložile svoj načrt, ki v bistvu pomeni kompromisno rešitev med sovjetskim in zahodnim stališčem. Razumljivo pa je prva točka tega načrta zahteva po umiku tujih čet, možnosti in oblike za to pa naj bi našel generalni sekretar OZN Hammarskjold.
Ko pišemo te vrstice, razprava v Glavni skupščini še ni zaključena in tudi ni znano, kakšen odmev je našla najnovejša resolucija arabskih dežel. Pričakovati pa je, da bo neprijetno razblinila iluzije anglo-ameiriškega tabora, v katerem, so — kot izkušeni mešetarji — že izračunali, da bodo za, sVojoi resolucijo debili potrebno večino glasov. Morda jih bo prav arabska resolucija poučila, da usode' narodov in diržav ni mogoče reševati s seštevanjem kupljenih glasov, pa tudi ne s »prijateljskim« pcdjarmljanjem.
Minister Proksch bo obiskal Sovjetsko zvezo
Minister za socialno upravo Proksch bo v soboto odpotoval v Sovjetska zvezo, kamor ga je povabila ga. Nona Muravje-vai, minister za socialno upravo SZ. Med svojim bivanjem V Sovjetski zvezi bo minister Proksch proučeval, socialne ureditve v tej deželi.
Ameriški »polet na Luno“ izpodletel
Vsled poraznih neuspehov pri izstrelitvi prvega umetnega satelita izučeni Američani s,o za 17. avgust že bistveno, bolj previdno napovedali izstrelitev rakete, ki naj bi poletela v bližino Meseca in tam izstrelila umetni satelit, kateri bi moral krožiti okoli Meseca, in snemati celotno njegovo površino. Navedenega dne so raketo' dejansko izstrelili, vendar je že po 77 sekundah letenja v višini 17.000 metrov eksplodirala in so njene dele našli v Atlantiku.
Ponesrečeni poskus je sicer razočaral zlasti ameriške znanstvenike, ki se bavijo s takimi poskusi, vendar razočaranje ni bilo tako veliko kot pri neuspehih, ki so jih doživeli s prvim umetnim satelitom, kajti tokrat so že V naprej poudarjali, da gre le za. poskus, katerega možnost za popoln uspeh je le 1:10. Po neuspelem, poskusu je predstavnik ameriških znanstvenikov general Wilson izjavil, da obstoja za Ameriko nevarnost, da io bo pri izstrelitvi satelita na Mesec prehitela, Sovjetska zveza, ker na tem področiu prednjači predi Ameriko. Napovedal jel, da bodo prihodnjo raketo poskusili izstreliti v bližino Meseca verjetno 14. septembra,.
Iz podatkov, ki so jih objavili o pone-
srečeni raketi, je razvidno, da je bila dolga 27 metrov ter je tehtala 52 ton. Gradili so joi 5 mesecev in je bilo pri tem zaposlenih 3000 tehnikov, dočim so 300.000 delov, iz katerih je bila raketa sestavljena, izdelovali V 52 tovarnah. Stroški za raketo pa soi znašali 8,000.000 dolarjev, torej približno 200,000.000 šilingov.
Nov rekord v naši vojski
Na vseh področjih življenja se radi hvalijo z rekordi, zakaj se torej s takim razvojem ne bi postavili tudi v naši Vojski. Tako nekako si je moral misliti obrambni ministeT Graf, ko se je s svojimi sodelavci menil o nadaljnji izgradnji vojaščine. In uspehi teh razmotrivanj se bodlo kmalu pokazali, kajti v obrambnem ministrstvu so objavili, da trenutno gradijo pet novih vojašnic, katerih število se bo po dograditvi dvignilo na 76, dočim gradijo pet novih vojašnic, bo število aktivnih Vojakov že letos jeseni znašala 45.000 mož. V teh številkah pa se tudi že kaže rekord nove avstrijske Vojske, saj je število' vojakov V prvi republiki, ko je bilo leta 1933 najvišje, znašalo skupno le 30.000 mož.
Številke so sicer zelo impozantne, toda številke, ki nam povedo, koliko vse to stane, so še bistveno višje. Če pomislimo, da stane etn sam Vojak skupno z oprema vsako leto 50.000 šilingov, potem pridemo do zaključka,, dia bo za vzdrževanje, napovedanega števila vojakov po sedanjem proračunu, ki predvideva za vojaške namene letno 2.000,000.000 šilingov, primanjkovalo Vsaj četrt milijarde šilingov. Mislimo, da bi morali odgovorni krogi res dobro premisliti, preden dajo svoj pristanek za tako visoke izdatke, posebno še, ko bi denar krvavo potrebovali na mnogih drugih gotovo bolj potrebnih področjih javnega življenja. Zlasti pa se pri tej odločitvi nei bi smeli pustiti zavajati od vojaških strokovnjakov, ki razumljivo trdijo, da; je prispevek Avstrije za Vojaške namene še vedno »zelo nizek«.
Tudi Kamerun na poti k osamosvojitvi
duhovna, mobilizacija zahodnonemškega javnega mnenja! proti nevarnosti napadalnega svetovnega komunizma«, kakor to zastopa Strauss, bi se le preveč lahke izrodila v splošno nevarnost za vse tiste kroge in posameznike, ki v temi ali drugem pogledu ne soglašajo z, vladno politiko. Te nevarnosti se zlasti v krogih opozicije že danesi v polni meri zavedajo ter poudarjajo, da po izdelanih načrtih ne b> bilo težko, vsako neljubo osebo proglasiti za »hlapca komunizma«. S tem pa bi bila vladnim inkvizitorjem, tudi že d .na možnost, da začnejo svoj »lov na čarovnice«.
Zahodna, Nemčija je torej pred usodno odločitvijo, katere izid bo nedvomno, bistveno vplival na nadaljnji razvoj demokracije v tej deželi.
Nekdaj nemška, kolonija, Kamerun v tako imenovani Ekvatorialni Afriki je že od konca, prve svetovne vojne pod francosko upravo kot ozemlje pod skrbništvom Društva narodov in po drugi svetovni vojni Združenih narodov. Tudi prebivalstvo tega ozemlja se1 je začelo prebujati ter stremi po svobodi in osamosvojitvi. Ze lani jeseni je prišlo do oboroženega upora proti francoski upravi, pied dvema mesecema. pa je kamerunska skupščina zahtevala od Francije, da prizna Kamerunu pravico do neodvisnosti.
Francozom ta zahteva seveda ne ugaja, saj se je njihova oblast v Afriki že močno omajala in se trudijo, da bi obdržali vsaj tisto, kar jim je še ostalo. Vendar tudi sami Vedno bolj spoznavajo, da bije
kolonialni politiki zadnja, ura in narodom, ki so doslej živeli pod tujim gospostvom, ni Več mogoče, odrekati pravice do samostojnega življenja. Zato se je francoska vlada končno le odločila,, da razmišlja o ukrepih, s katerimi bi vsaj v znosni obliki uredila odnese do Kameruna, ne da bi se popolnoma, odpovedala temu ozemlju. V pogajanjih s predsednikom kamerun-ške vlade so našli rešitev na ta način, da Kamerunu priznajo avtonomijo pod, posebnimi pogoji. Podrobnosti o novem položaju kamerunske države sicer še niso znane in se bodo o ni ih po' vesteh iz francoskih krogov še pogajali, predsednik vlade Kameruna Ahidjo pa je izjavil, da pomeni doseženi sporazum »novo etapo. na poti k popolni neodvisnosti Kameruna«.
Tesnejša zveza med ameriškimi državami?
Ko je bival podpredsednik Združenih držav Amerike Nixon v Južni Ameriki, je prišlo do zelo neljubih dogodkov, ki so Nixoma prisilili k prenagli enemu povratku. Takrat je izglodalo, da med severno in južno Ameriko ne bo mogoče vzpostaviti tesnejših vezi. Toda, zadnji razvoj v arabskih deželah ter v Aziji in Afriki sploh je prisilil ZDA, da temeljito proučijo svoje odinose ter spremenijo svoje stališče do. južnoameriških držav.
Temu namenu je V veliki meri služil tudi nedavni obisk zunanjega ministra
Dullesa v Južni Ameriki, kjer je zlasti s predsednikom Brazilije Kubičekom razgo-varjal o možnostih za sklicanje meidame-riške konference. Kubiček namreč že dalj časa vztraja na tem, da bi se morali nujno sestati predstavniki vseh ameriških držav, vendar se Eisenhowerju tak sestanek trenutno še ne zdi potreben. Pač pa ni izključeno, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do medameriške konference na ministrski ravni, kjer bi obravnavali zlasti vprašanje tesnejše gospodarske, povezave med severno in južno Ameriko.

Štiri sto let puškarska obrt v Borovljah
V času koroškega velesejma so boroveljski puškarji proslavljali 400-Letnico svoja obrti. V okviru te proslave so bile od srede dot petka minulega tedna v Celovcu in v Borovljah številne prireditve gospodarskega!, strokovnega in kulturne-ga značaja.
Izdelava orožja iz domačega železa na Koroškem sega v rimsko dobo. V 16. stoletju je po iznajdbi smodnika tudi za ko-roške orožarne nastopila nova doba. Preusmeriti so! se' morale v izdelavo strelnega orožja. Pot zapiskih lastnikov humper-škega gradu, DietrichsteinoV, je leta 1558 na Kočuhi vzhodno od Borovelj nastala prva kovačnica pušk. Pričetek puškarske obrti V Borovljah pa sega menda še bolj nazaj. Rodbina Rachoy, ki! je 1524 v Borovljah ustanovila žičamico, je pričela 1556 izdelovati tudi puške. Leta 1632 je po ohranjenih seznamih bilo v puškarski obrti v Borovljah zaposlenih že 232 ljudi. Boroveljske puškarje omenja 1688 tudi Valvazor.
S svojimi puškami soi boroveljski puškarji že zelo zgodaj nastopili na svetovnem tržišču. Tako so že 1753 dobili dovoljenje, da izvozijo V Turčijo 6000 pušk. Mnogo pušk pa so v tem času izdelali tudi za domačo cesarsko vojsko. V drugi polovici 19. stoletja so v Borovljah izdelali do 10.000 pušk na leto. V zadrugo so se boroveljski puškarji prvič povezali 1872, Vendar je ta zadruga že po petih letih razpadla. Leta 1878 so ustanovili
GOSPODARSKI DROBIŽ
Kmetijska proizvodnja na Švedskem se je povečala skoraj v vseh področjih in sicer v povprečju za tri odstotke. Cene; kmetijskih proizvodov so bile lani za 1 odstotek nižje, kakor leto poprej. Znižale so se predvsem pri žitaricah.
Rekordno žetev pšenice pričakujejo na Kitajskem, kjer računajo, da bodo: pridelali 40 milijonov ton pšenice, čeprav so setveno površino v primerjavi z letom 1957 zmanjšali za; 85.000 ha; in je letos znašala 2,8 milijona ha.
S pcdržavljenjem se poleg Iraka in Argentine bavi tudi cejlonska vlada, ki namerava podržaviti nasade čaja in kavčuka. Kot odškodnino sedanjim inozemskim lastnikom nasadov bodo izplačali vsoto 60 milijonov dolarjev.
Turčija potrebuje nujno pomoč,
ker je njeno gospodarstvo zašlo v zelo resen položaj. Z ozirom na to, da igra Turčija v okviru zahodnega obrambnega sistema važno vlogo, se na Zahodu že resno ukvarjajo z načrtom, kako bi Turčiji pomagali iz neprijetnega polažaja. Pričakovati je, da ji bodo nudili pomoč v obliki raznih podpor in posojil, ki bodo skupno znašala okoli 5,85 milijarde šilingov.
Industrijska proizvodnja Slovenije se je V letošnjem prVem polletju dvignila za 8 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Največji porast so zabeležili v elektroindustriji, namreč za 19 odstotkov.
Mednarodni vinski sejem v okviru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani bo letos v času od 29. avgusta do 7. septembra. 2e v prvem tednu avgusta je 72 proizvajalcev prijavilo 400 vinskih vzorcev. Med inozemskimi razstavljale! bodo Amerika, Avstrija, Ciper, Francija;, Italija, Izrael, Madžarska, Mehika, Portugalska, Romunija, Sovjetska zveza, Španija, Turčija in Zahodna Nemčija.
Ugodno letino sladkorne pese napovedujejo v Sovjetski zvezi. Pravijo, da boi izredno dobri pridelek sladkorne pese omogočil, da se bo proizvodnja sladkorja v SZ povečala za več kot 5 milijonov ton. Trenutna gradijo v SZ 27 novih sladkornih tovarn, velike težave pa jim dela pomanjkanje primernih skladiščnih prostorov.
puškarska strokovno šola, 7 let nato- pa novo zadruga, kar je proizvodnjo pušk pospešilo, predvsem pa zboljšalo.
Razmeroma zgodaj, že proti koncu 19. stoletja, je boroveljskim puškarjem pričela povzročati Belgija močno konkurenco. Vsled tega so se začetkom 20. stoletja pričeli Specializirati na izdelavo lovskih pušk, s katerimi danes po vsem svetu slovijo. Saj izvažajo svoje puške v 30 držav, med katerimi so Nemčija, Francija, Švica in ZDA glavni odjemalci. 80 do 90 %> y Borovljah izdelanih pušk gre danes v inozemstvo.
Letna proizvodnja pušk v Borovljah predstavlja vrednost 30 milijonov šilingov. Naročila iz inozemstva so velika. Kljub močni konkurenci boroveljski puškarji z dobavo komaj sledijo naročilom iz inozemstva. Velika skrb boroveljskih puškarjev in puškarske obrti v Avstriji sploh je pomanjkanje naraščaja. Veliko mladih in strokovno izšolanih puškarjev iz Borovelj zvabi industrija pušk v tujini, da se izselijo. Trenutno je V Avstriji le 70 puškarskih vajencev. Da bi premostili to vrzel, bodo V Borovljah postavili vajeniški dom za puškarje, za katerega so temeljni kamen položili v dneh proslave svoje 400-letnice.
Jutri bodo na beograjskem sejmišču slovesno odprli II. mednarodni sejem tehnike in tehniških ustvaritev1, za katerega vlada Veliko zanimanja ne le v Jugoslaviji sami marveč tudi daleč poi svetu. O tem priča zlasti udeležba tujih razstav-ljalcev, kateTih število se vrti okoli 900, ki prihajajo iz 28 držav, dočim je domačih podjetij udeleženih približno' 700.
Sejem tehnike, ki je že lani dosegel lep uspeh, boi letos še večji, saj je razstavljenih okoli 1500 predmetov več kot lani, in sicer najnovejše tehnične ustvaritve. Najbolj številno so letos zastopani pro-
Gosppdarski razvoj, ki stoji v znamenju poroda skupnega evropskega tržišča, pa povzroča puškarski obrti v naši državi tudi še druge skrbi. Puškarji potrebujejo boljšo prodajno organizacijo, kajti sedanja puškarska zadruga se bavi le z izdelavo surovih puškinih delov, ki jih potem puškarji večinoma v domači obrti izdelajo na fino in sestavijo; v puške. V zaostreni konkurenci, ki jo boi prinesel skupni evropski trg, pa potrebujejo tudi v prodaji in izvozu pušk strumne organizacije. Poleg Belgije postaja tudi Nemčija s svojimi tovarnami v Eckenfjorde pri Hamburgu in v Suhlu nevaren konkurent avstrijske puškarske obrti. Spričo svoje tradicije in dragocenih izkušenj v Specializaciji puš-karstva ter nenehnega prizadevanja za racionalizacijo dela gledajo boroveljski puškarji kljub temu polni zaupanja tudi V bodočnost in menijoi, da bodo s svojimi 23 Specializiranimi obrati kos tudi bodočemu razvoju. Zahtevajo pa, da s potrebnimi pospeševalnimi ukrepi tudi država prizna njihov pomen in gospodarski doprinos. Svoje tozadevne zahteve so nanizali na zveznem zasedanju puškarjev v Borovljah, ki so mu prisostvovali zastopniki celovške in dunajske vlade ter delavske in obrtne zbornice.
izvajalci opreme in strojev ter zastopniki elektroindustrije. Med tujimi razstavljal-ci je Več znanih tvrd, ki so specializirane na avtomatizacijo proizvodnje v strojegradnji, in sicer iz Italije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske in drugih držav-. Prvič je letos zastopan tudi Urugvaj, dočim nastopa Amerika s kolektivno razstavo 53 podjetij.
Poleg razstavljalcev se bodo sejma udeležili tudi predstavniki gospodarstva in trgovine iz Vsega sveta, kar bo' omogočilo razširitev poslovnih zvez med Jugoslavijo in ostalim svetom.
Koroški velesejem je bil pomemben gospodarski
dogodek
Letošnji koroški velesejem — velesejem lesnega gospodarstva Avstrije — je v nedeljo zvečer zaprl svoja vrata. V 10 dneh njegovega trajanja ga je ofoislalo nad 272.000 ljudi. Kot posebne značilnosti letošnjega velesejma našteva njegovo vodstvo reprezentativnejši izbor razstavljalcev, ki je dal sejmu stVamejšo sliko; povečanje števila kupcev, ki pa so bili zelo kritični in so hladno primerjali razstavljene izdelke, preden soi sei odločili za kupčijo'; povečanje zaključenih kupčij nasproti zadnjim letom ter izTedno slikovitost posebnih razstav v okviru velesejma,, predvsem razstave koroških tesarjev, poučne gozdnogospodarske razstave kmetijske zbornice, razstave »Les je vedno moderen«, pestrost avstrijskega transportnega in odpremnega salona in razstave Vojske, ki je sicer imela malo povezave s sejmom, a je bila vedno polna ljudi.
Slovenija — dežela tujskega prometa
Dočim pritok tujcev v letoviščih ob Vrbskem jezeru — zlasti v predsezoni — letos ni bil razveseljiv, kot smo bili vajeni zadnja leta, se je turizem v sosedni Sloveniji to leto močno1 povzpel. 2ei prvo polletje, ki V turističnem oziru pomeni le predsezono, so namreč V Sloveniji zabeležili nad 675.000 nočitev, kar kaže, da se bo Slovenija razvila v pravo turistično deželo'.
V prvem polletju se je število domačih gostov v Sloveniji povečalo za 25 %, število tujih gostov pa celo' za 41 odstotkov. Med tujimi turisti, ki so letos obiskali Slovenijo, zavzemajo prvo mesto Nemci, sledijo jim pa Avstrijci, katerih število se je V primerjavi z lanskim letom kar potrojilo. Pa tudi iz mnogih drugih držav je prišloi letos mnogo več turistov kot zadnja leta.
Pritok turistov se je v glavni sezoni še bistveno povečal in računajo, da bo pomenilo letošnje leto nov rekord za turizem v Sloveniji, saj soi prepričani, da bo število nočnin letos preseglo 2 milijona,
Beograjski mednarodni sejem pred otvoritvijo
Ker so bile sklenjene kupčije večje od onih v zadnjih letih, so razstavljalci, katerih je bilo okoli 1000, zadovoljni. Posebna živahno' je bilo povpraševanje po pohištvu in lesenih hišcah, po strojih za kmetijstvo in obrt, po vozilih vseh vrst in po oblačilih. Po živahnem povpraševanju sodeč je velesejem sprožil sklepanje nadaljnjih kupčij, kar bo oplajalo koroško gospodarstvo, ki v pogledu na zaposlenost prebivalstva že nekaj mesecev zaostaja za državnim povprečjem.
V ospredju letošnjega velesejma je brez dvoma stal
velesejsm lesnega gospodarstva Avstsrije,
ki je nudil dosti bolj strnjen pregled področij lesnega, gospodarstva, kakor V zadnjih letih. Sicer je industrija strojev za obdelavo in predelaVor lesa razstavila manj, kot v zadnjih letih, Vendar je bilo (Nadaljevanje na 8. strani)
kar se doslej še nikdar ni zgodilo. Skupno z večjim dotokom turistov se je bistveno povečal tudi promet raznih turističnih podjetij, med katerimi sta V Sloveniji posebno pomembna Putnik in SAP-turist. Tako' n. pr. podjetje, Putnik, ki Vzdržuje nad 900 aktivnih poslovnih zvez V inozemstvu, letos, ne more več upoštevati želja manjših skupin, marveč sklepa, pogodbe le še s tistimi inozemskimi potovalnimi agencijami, ki lahkoi pošljejo večje število turistov. Prav tako pa je v turistični sezoni neverjetno narasel tudi promet na avtobusih, železnici in letalih; neredko se dogaja, da morajo turističnim vlakom priklopiti Večje število posebnih vagonov, za letalske zveze pa so vsa mesta že dalj časa; zasedena v naprej.
2e v prvem, polletju tega leta zabeleženi vzpon turizma; v Sloveniji pomeni, da, je Slovenija že močno prekoračila evropsko turistično povprečje, nezmanjšani odnosna povečani razvoj v glavni sezoni pa kaže, da ima Slovenija na področju tujskega prometa tudi v bodoče najlepše izglede.
Beirut. — Čeprav je bil pred nedavnim izvoljen general Šehab za novega predsednika Libanona, se stari predsednik Šamun noče umakniti, ker mu poslovna doba poteče šele letos jeseni. To dejstVoi pa med libanonskim prebivalstvom ne vzbuja preveč simpatij, ker Šamun ter njegov ministrski predsednik Solh ne uživata zaupanja ljudstva. Zato se V libanonskih mestih, zlasti pa
V	Beirutu nadaljujejoi atentati in nemiri. Ob talcem razvoju se Samim in Solh bavita z načrtom, da bi do prevzema oblasti po novem predsedniku vzpostavili prehodno vlado, ki pa bi jo morala po njunem mnenju voditi »nevtralna,« osebnost.
Moskva. — Bivši predsednik sovjetske vlade Bulganin je bil odstavljen kot predsednik narodne banke ter imenovan za predsednika gospodarskega sveta V pokrajini Stavropol.
Caracas. — Brezposelnost je postala resen problem tudi v Venezueli, najbogatejši državi Južne Amerike. Zato, se je venezuelska vlada odločila za takojšno prepoved doseljevanja tujcev. Doslej je prišlo V to državoi letno okoli 60.000 oseb, zlasti iz Italije in Španije ter je bilo zadnje leto v Venezueli zaposlenih kakih 375.000 tujcev.
Bagdad. — Nova iraška vlada, je po prevzemu oblasti sicer zagotovila, da bo upoštevala inozemske interese na iraškem petroleju, Vendar je minister za gospodarstvo sporočil, da namerava Irak revidirati dosedanje pogodbe z inozemskimi petrolejskimi družbami. Iraška vlada stremi za tem, da bi povečala, svoje dohodke iz proizvodnje petroleja.
Buchenweld. — V zloglasnem nacističnem taborišču smrti Buchenwald, kjer so nacistični krvniki umorili mnoge tisoče žrtev raznih narodnosti, bodo 14. septembra, odkrili spomenik.
Bern. — Dva madžarska emigranta sta, oborožena z revolverji, prejšnji teden vdrla v poslopje madžarskega poslaništva V Bernu ter streljala na člane in uslužbence poslaništva. Šele po dve-umi borbi med napadalcema in člani poslaništva je švicarski policiji uspelo, da je aretirala napadalca, katerih eden je bil med spopadam težko ranjen. V tej zvezi je madžarska vlada poslala Švici oster protest, v katerem je švicarsko' vlado obdolžila, da je kriva na dogodku.
Djakarta. — Pred nekaj dnevi je Indonezija proslavljala 13-letnico svoje neodvisnosti, ki jo je prvi predsednik republike Sukamo proglasil z deklaracijo, iz katere je svet zvedel, da se je za Indonezijo končalo' tuje gospostvo, ker je indonezijsko ljudstvo Vzelo svojo usodo, V lastne roke.
Kairo. — Predsednik vlade Saudske Arabije Fejsal je imel v Kairu razgovore s predsednikom Združene arabske republike Naserjem, medtem ko je nekaj dni prej konferiral vrhovni komandant oboroženih sil ZAR maršal Amer z najvišjimi predstavniki Saudske Arabije.
V	političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bi se Saudska Arabija priključila združenim arabskim deželam, v okviru katerih bi imela isti položaj kot Jemen, ki se je Združeni arabski republiki pridružil na federalni osnovi.
Beograd. — Na predlog jugoslovanske vlade, da bi med Jugoslavijo in Irakom vzpostavili diplomatske stike, je predsednik iraške vlade Kasem odgovoril, da je iraška vlada sklenila navezati diplomatske stike s FLRJ in izmenjati diplomatski misiji v rangu veleposlaništev.
Buenos Aires. — Argentinska vlada je sprejela osnutek zakona, ki razglaša vse naftine vrelce za splošno narodno imovino. O novem zakonu bo dokončno' sklepal kongres.
Bonn. — Zastopnik zahodnonemškega Bundeswehra je v Bonnu izjavil, da bo nova nemška vojska, štela do konca marca prihodnjega, leta 200.000 mož. Vseh 12 divizij, kolikor jih Zahodna Nemčija sme imeti, pa bodo postavili na noge po njegovih besedah do marca 1962.

Napredek v kmetijstvu zahteva od pridelovalca več znanja
Omogočimo naši kmečki mladini strokovno šolanje
Naše kmetijstvo se nahaja v odločilnem razvojnem obdobju. Napredek tehnike in znanosti je vtisnil svoj pečat tudi tej panogi. V kmetijstvo čedalje bolj prodira mehanizacija, izsledki znanstvenih ved pa nakazujejo pravcati prevrat v kmetijskem proizvodnem procesu.
Pod vplivom teh sil prehaja zaostalo kmetijsko pridelovanje v sodobne kmetijsko proizvodnjo, s sodobnimi kmetijskimi stroji, s primernim obdelovanjem zemlje, s kakovostnim semenom, s smotrnim gnojenjem in varstvom rastlin. Jasno je, da kmetijska proizvodnja, ob uporabi sodobnih proizvodnih sredstev, zahteva tudi primerno usposobljenega pridelovalca.
V vseh naprednih državah posvečajo strokovni vzgoji kmečke mladine veliko pozornosti. Povsod so si edini v tem, da je človek poleg tehnike najpomembnejši činitelj v proizvodnji nasploh. Kmetijski obrat naj bo še tako sodobno urejen in vsestransko mehaniziran, donosnost gospodarjenja in s tem gospodarska moč obrata pa le završi v veliki meri cd strokovne sposobnosti človeka.
S kmetijskim šolanjem je kmečkim ljudem zajamčena zares široka osnovna izobrazba. Kmetijska šola je institucija, ki deluje v smeri splošnega priznanja kmečkega poklica v družbi. Preteklost je polna krivic nasproti kmečkemu prebivalstvu. Kmetijstvo se je podcenjevalo in celo zaničevalo. Tak odnos do kmečkih ljudi je kvarno vplival na razmerje do kmečkega prebivalstva, pa tudi na mišljenje kmečkih ljudi samih. Posledica takega odnosa je še danes očitna med kmečko mladino, ki se odvrača od kmetijstva ne le iz gospodarskih razlogov, marveč ker smatra kmetijski poklic za nekaj manj vrednega.
Toda danes smemo govoriti o temeljnem prelomu. Začelo je prevladovati spoznanje. da je kmečki poklic eden najtežavnejših in da zato terja poleg napornega dela tudi primemo izobrazbo. Dočim je v industriji proces proizvodnje več ali manj ustaljen, je treba v kmetiistvu reševati zelo težavna proizvodna vprašanja. Kmetijsko pridelovanje je v veliki meri odvisno cd zunanjih pogojev — naravnih sil, ki jih človek še ne more popolnoma obvladovati in premagovati.
Naše vodstvo se je zavedalo* velikega pomena strokovne vzgoje kmečke mladine, ko je leta 1953 po velikih težavah ustanovi'0 kmetijsko šolo v Podravljah. Od takrat šola uspešno deluje v borbi preti kmečki zaostalosti zlasti na tistem področju Koroške kjer živita eden poleg drugega dva naroda. Kmetijska šola v Po-dravliah je zg našo mladino neprecenljive vrednosti prav zaradi dejstva, ker vrši pouk v domačem jeziku in ker je učni
ustroj prilagojen našim specifičnim razmeram in potrebam. Poleg strokovnega znanja nudi našim kmečkim fantom vse, kar potrebujejo za uspešno uveljavljanje v družbi, v prvi vrsti pa veselje do svojega poklica ter vere vase in v bodočnost kmetijstva.
Zato, kmečka mladina, sedaj, ko* se kmetijska šola ponovno pripravlja za novo šolsko leto, ne zamudi prilike in doprinese svoj delež za napredek našega še zelo zaostalega kmetijstva z obiskom kmetijske šole v Podravljah!
Dipl. ing. Franc Einspieler
Zagotovimo si knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza je včlanjenim; društvom poslala okrožnico, kjer med drugim sporoča, da, bo, kakor Vsako leto, tudi letos razposlala knjižni dar. Poleg Koledarja slovenske Koroške za leto 1959 bo knjižni, dar obsegal še 4 do 5 knjig Prešernove družbe.
V svoji okrožnici SPZ včlanjena društva naproša, da do 30. septembra t. 1. zberejo naročnike knjižnega, daru. V prihodnjih dneh in tednih bodo, zastopniki Slovenskih prosvetnih društev zbirali naročnike, na knjižni dar SPZ. Z naročilom knjižnega daru si bomo za malenkosten denar zagotovili pestro in. vsebinsko bogato čtivo z,a zimske mesece,1.
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze* boi letos1 obsegal naslednje' knjige:
Koledar slovenske Koroške za leto 1959, ki bo* poleg aktualnih člankov, poročil in. razprav ter lepih povesti in, črtic za 50-letnico* Slovenske1 prosvetne- zveze vseboval njeno zgodovino' in zgodovino Slovenskih prosvetnih društev.
Ivan Ribič: SIN. Dejanje te povesti se razteza odi prve svetovne Vojne preko časa, med obema svetovnima Vojnama v drugo svetovno vojno-. V povesti »Sin« pisatelj V kovaču Matevžu prikazuje* človeka, ki je postal v prvi svetovni vojni invalid in ki je pozneje v težavnem boju za obstoj postal hud nasprotnik vojne in nasilja in vnet glasnik, miru n,a svetu. V času, ko se na pragu atomske dobe* milijoni in milijoni ljudi borijo za mir, ima ta knjiga, še posebno vrednost. Ivana Ribiča naročniki knjižnega daru že poznajo po povestih »Stopinie v snegu« in »Kala«.
Hotrore de Balzac: EL VERDUGO. Z naravnost osupljivo pripovedno umetnostjo je 'pisatelj napisal to povest o' vzponu meščanstva., o njegovem brezobzirnem pohlepu po denarju in časti, o njegovi nemoralnosti, lažnivosti in plitvosti. Balzac je sijajen opazovalec, ima sijajno domišljijo in neverjetno energijo.
Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA. Priznani mladinski pisatelj se to pot predstavi z romanom iz mikavnega in na pol pustolovskega sveta komedijantov. Roman sei zlasti odlikuje po svoji preprostosti, močnem nevsiljivem slogu in prisrčnem orisu značaja otrok, staršev, cirkuških artistov, kmetov in potepuhov, posebej pa še po silni Vedro-
sti, izredno dobrosrčnem humorju, tovarištvu in neomajni veri v življenje.
Poljudnoznanstveno dele KRUH zanimive*, predvsem pa poljudno obravnava zgodovino človeške hrane, zlasti p*a veliko vlogo, ki jo je odigral kruh v zgodovini človeškega rodu od pra,človeka preko starega in srednjega veka, Napoleonove _pro-pasti Vse do dognanj sodobne znanosti in izumov tehnike*.
Poleg navedenih knjig bo SPZ v svojem knjižnem daru predvidoma posredc*-vala letos še* knjigo LEPO VEDENJE ali pa MOJ VRT.
Ta izredno pestra zbirka, knjig je vTed-na, da jo naroči vsaka slovenska, družina. S posebnim ozirom na letošnji koledar pa je ta zbirka' mimo tega zelo pripravno in priporočljivo darilo cb božiču, novem letu, rojstnem dnevu ali drugi priložnosti svojim otrokom, sorodnikom in znancem v tujini. Zato ne; zamudimo priložnosti in se pri svojem Slovenskem prosvetnem društvu Vpišemo med: naročnike knjižnega daru. Le s, svojim vpisom V seznam, naročnikov si bomo zagotovili njegovo zanesljivo dobavo.
Mednarodni seminar v Kranju
Prejšnji teden se* je v Kranju začel mednarodni študentski seminar, ki ima, že svo*-jo tradicijo, saj ga priredijo vsako leto. Letošnjega seminarja, se udeležujejo študentje iz 17 držav, ki jih je ob otvoritvi prireditve pozdravil vodja organizacijskega odbora študentskega srečanja Wc*lf Mendle iz Anglije. Glavna tema te prireditve* se* naziva »Ideološka, nasprotja in svetovni mir«, poleg tega pa se bodo udeleženci seznanili z raznimi panogami življenja in ureditve nove Jugoslavije*. Prvi teden je predaval Ted Pavlan, gost iz Amerike*, za, ta. teden pa je poleg predavanj ruskega gosta, predvidena obširna razprava.
KULTURNE DROBTINE gg
Najstsrejši časopis na svetu so* »Kitajske* novice«, ki soi pričele izhajati že- leta 363. Ta časopis je izhajal v Pekingu neprekinjeno Vse do leta 1935, ko so Japonci zasedli Peking: Tudi »Pekinški glasnik«, ki so ga ustanovili leta 750, je pod istim imenom neprekinjeno izhajal celih 1200 let.
Filmski festival azijskih in afriških dežel se je začel V Taškentu, kjer bodo predvajali 20 tujih filmov, dočim bodo sovjetske azijske republike pokazale 12 filmov svoje proizvodnje*. Poleg drugih d;rža,v sodelujejo na festivalu tudi Indija, LR Kitajska, Japonska, Združena, arabska republika, Indonezija in Pakistan.
Rentgen uporabljajo tudi pri učenju jezikov, ker se nekateri ljudje zelo težko učiio tujih jezikov, ker se* posamezni glasovi raznih jezikov oblikujejo v ustih na povsem dragem, mestu kot v domači govorici. Zdaj z rentgenskimi posnetki jasno pokažejo položaj jezika in neba pri izgovorjavi tujih glasov.
Slovar kretenj
Kakor smo* poročali že v zadnji številki, se je mednarodni jezik esperanto v zadnjih letih močno razširil ter že milijonu ljudi iz vseh delov sveta služi za medsebojno sporazumevanje*. Vendar pa, se razni ljudje bavijo tudi še z dragim mednarodnim, jezikom — s kretnjami ali nemim jezikom,, ki ne služi le gluhonemim, marveč ga uporabljajo tudi na raznih dragih področjih Vsakdanjega življenja.
S tem »jezikom« se bavijo tudi Združeni narodi in sc* zdaj naročili jezikoslovcem, sociologom in psihologom, naj na vsem svetu proučijo prvine mednarodnega nemega jezika — kretnje*, ki naj bi postale novi esperanto. Pobudo* za to raziskovanje sta dali dve- odkritji: ugotovili so, da kretnja, ki spremlja ameriško besedico »O. K.«, izvira iz Neaplja, ter dejstvo, da ameriški Indijanci brezhibno razumejo nemške in francoske gluhoneme. To odkritje je rodilo zamisel, da bi sestavili univerzalni slovar kretenj.
Pri sestavljanju tega, slovarja se bodo opirali na naslednje elemente*: 1. določeno* število govoric, ki jih sestavljajo samo kretnje (rdečekožcev, Napolitancev in Verskih skupnosti, ki se p*odrejajoi pravilu molka). 2. Pravilnik prometnih stražnikov in določenih manevrov. 3. Mimike« ki spremlja govorjene* jezike. 4. Konvencio-na’nc gibe1, ki jih zahtevajo družbene pravila (n. pr. pozdravi). 5. Kretnje, ki se nanašajo* na odnose* med moškim in žensko, med; odraslimi in otroci ter med človekom in živaljo. 6. Kretnje, ki jih uporabljajo* člani tajnih služb.
Na podlagi vseh teh in drugih elementov bodo- profesorji sestavili slovar in ilustrirano* slovnico z več tisoč fotografijami, kar bo bistveno* olajšalo učenje* in obvladanje nemega, jezika — novega; sredstva za, sporazumevanje med ljudmi različnih jezikov.
Dr. MIRT ZWITTER	79
Južna Tirolska — manjšinski probSem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
V	velikem razlikujemo lahko nekako vnaprej m.ed tolerantnejšim in. za širokogrudno* rešitev vprašanj sožitja bolj pripravljenim zadržanjem DC v Tridientu ter mnogo bolj zapetim in nepopustljivim stališčem DC v Bozenu, ki je vprašanjem dnevno bližja in nosi neposredno odgovornost za, razvoj ter posledice razvoja tudi neposredno občuti. V pokrajini Božen so tudi Italijani za reševanja nacionalnih vprašanj verjetno* bolj občutljivi kot v oddaljenem., nesporno italijanskem Tiidentu. Razlika gledanja, pa je tudi v samih vrstah vodilnih politikov obeh pokrajinskih organizacij DC, ki se baš na tem Vprašanju najbolj vidno deli v dve nasprotujoči si struji. Razlike stališč imajo delno socialne, delno sveitovno-nazor-ne izvore. DC namreč (slično kakoT v Avstriji OVP) ni monolitno politično gibanje ljudi istih interesov in pogledov, marveč zbirna stranka konservativne smeri, ki pa ima v sVojem. okrilju ljudi zelo* razpetih socialnih in gospodarskih interesov ter tudi razmeroma zelo* različnega svetovno-naz,ornega izvora in gledanja.
V	prvem povojnem obdobju »Odbora
narodne osvoboditve*«119) ti dve struji nista prišli toliko do izraza kot V razvoju naslednjih let, ker je veljalo, najprej vzpostaviti demokracijo in stranko v novem političnem, življenju Italije. Že leta, 1947, ob predpogajanjih in predpripravah za »Posebni statut« pa se baš ob vprašanju sožitja z drugoredno* manjšino* pojavita že razločno, dve nasprotujoči s,i struji: Zmernejšo smer DC V pokrajini Božen v tisti dobi predstavlja, predvsem, krog okoli tedanjega bosenskega župana Comm. Lina Z i 11 e r j a, predstavnika konservativnih krogov italijanske* gospode* v' pokrajini. Njen socialni položaj in gospodarski interesi nujno narekujejo vsestransko povezavo in nemotene možnosti temeljitega koriščenja* zavzetih položajev v zamenjavi z nemškimi gospodarskimi krogi, sve-tovnohnazorno pa, to pravdale o odgovarja potrebi sodelovanja s konservativnim katoliškim vodstvom nemške SVP. V obeh pogledih se je* ujemalo* stališče te smeri tudi dalekosežno z. interesi in glediščem prevladujoče struje DC v Tridientu, ki si je po ustvaritvi Avtonomnega področja
119) Pripomba: „Comitato di libera-zione nazionale (CLN)“,
lastila; in tudi vedno* bolj pridobivala, odločilni vpliv tudi na strankino organizacijo DC pokrajine Božen.
Ob bližnji analizi p*a, so politični interesi in presoja koristne* taktike DC nujno različni v Tridientu in v Bozenu: Konser-vatizem in »širokogradnost« pojmovanja »sVetovnonazorne skupnosti« interesov DC z nemško* SVP je v Trentinu pač mnogo lažje razlagati podeželjskim, vclilcem stranke kakor v' Bozenu meščanskim srednjim, slojem in delavstvu, ki v tej po-krajini edino tvorijo italijanski živelj. Gospodarski in socialni položaj pretežne večine* teh VolilceV je v naravnem, nasprotju proti nemški gospodi pokrajine, ki ima vse gospodarske in politične ključne pozicije* v svojih rokah. DC V pokrajini Božen ni in n,e* more biti v prvi vrsti stranka gospode, če* hoče* med' Italijani sploh nekaj pomeniti, ne more brez pridržkov so delovati s SVP, če hoče* obdržati v svojih vrstah meščanske sloje*, ki sicer nujno silijo* V ekstremno desnico. To* je* približno miselnost druge smeri DC podi vodstvom poslanca* dr. Angela F a. c c h i n a. Jasno* je, da zaradi tegal tej struji in njenemu voditelju velja, neizprosno nasprotovanje* in, borba nemške SVP, ki jim zaradi zastopanja interesov številnih v pokrajini živečih Italijanov nemška propaganda stalno očita nacionalistično miselnost in celo fašistične* tendence. Baš ti očitki pa so tudi glavni vzrok, da večji
del članstva* in strankinih funkcionarjev v Bozenu podpirajo to nepopustljivejšo smer, čeprav nasproti težnjam Tridlenta in strankinega vodstva v Rimu. Med vodilnimi pripadniki te odločnejše smeri je zavzemal Važno mesto predvsem pokrajinski tajnik DC v Bozenu Amerigo F i -nato. Z njegovo* pomočjo* je* dr. A. Fa.c-chincva. smer postopno* prevzemala ob ostrem nasprotovanju dotedanje* konservativne* večine vodstva vse odločilne položaje* strankine* organizacije v pokrajini. Najboljšo podporo* ji je pri tem nudila potrditev pravilnosti njene nepopustljive linije stalno stopnjevana nacionalistična, pretiranost politike nemške SVP, posebno še poseg Nemcev po skrajno ekstremnih metodah in »taktiki razstreliva«, ki je* možnost sodelovanja v pokrajini vedno bolj onemogočal.
Vendar se je DC Trentina n*a, ta razvoj V Bozenu kaj malo* ozirala. Tako v Regionalnem svetu kot v vladi področja sta DC in SVP nemoteno* sodelovali in se povezovali. Tako* so to narekovali interesi tamošnje prevladujoče konservativne struje DC, ki je samo s pomočjo poslancev nemške SVP lahko* odločala v zakonodaji in upravi Avtonomnega področja nasproti opoziciji ostalih italijanskih strank.
(Nadaljevanje sledi)

Št. Jakob v Rožu
(Nekaj misli ob uprizoritvi Miklove Zale)
Vsaka uprizoritev Miklove Zale zlasti V Št. Jakobu nehote navaja k primerjavi, saj je bila ta priljubljena ljudska igra ravno v domovini njene junakinje, že toliko-krat igrana kot nikjer drugje;. Gledali smo jo- V različnih zasedbah, podano enkrat z Velikim in drugič spet z manjšim uspehom, na odrih in tudi na prostem. Posebno te zadnje uprizoritve na zgodovinskih tleh v Svatnah so bile; doslej nedvomno višek uspešne poti, ki jo je prehodila slikovita legenda o1 naši narodni junakinji po Vseh krajih, kjer prebiva slovenski rod; privabile so vedno* mnoge tisoče v rojstno Vas Miklove Zale.
Zadnji petek in nedeljo smo spet gledali igro o Miklovi Zali ter sodoživljali visoko pesem ljubezni in zvestobe. Takrat so1 se nam predstavili naši domači igralci na prizorišču, ki je nekaj vmesner ga med odrsko uprizoritvijo ter prireditvijo na prostem, kjer odpadejo ozke meje odra in dvorane-; igrana je bila sicer na prostem (na lepo zaokroženem dvorišču župnišča), Vendar spet utesnjena na ozki prostor odra. Kljub temu pa sta prireditvi na splošno kar dobro- uspeli, posebno za tistega, ki še ni videl naravnih in umetnih efektov uprizoritev v Svatnah, kakršnih tokrat seveda niso mogli doseči čeprav so razpolagali z res lepimi kulisami ter je bilo Vreme izredno naklonjeno*. Zlasti pa je pri sedanji izvedbi nagajala razsvetljava, torej ravno tista okolnost, ki je pri zadnjih prireditvah (v Svatnah) bistveno omogočila edinstveni uspeh. In utrujali so nenavadno dolgi odmori, ki bi jih morali nujno izoplniti s kakšnim petjem ali drugimi vložki.
Govoriti o posameznih igralcih skoraj ni potrebno, saj je velika Večina teh sodelovala že- pri Vseh povojnih uprizoritvah, posamezniki pa sploh že več desetletij igrajo vedno- iste vloge, ki so jim dobesedno prešle V meso in kri. ZatO' le mimogrede o treh glavnih vlogah, o Zali, Mirku in Almiri, ki so jih tokrat podajali — vsaj- kar tiče te vloge — »novi« ljudje. Drugače pa so- tudi ti trije — Mili Gabriel, Franci in Mili Razinger — za amaterske pojme- že- dobro Ve-rzirani igralci in jim- zahtevni liki glavnih junakov očitno niso povzročili prevelikih skrbi in težav. Temu dejstvu je odgovarjal tudli njihov nastop, s katerim- so- pokazali, da na splošno ne- zaostajajo- za tistimi, ki so zadnja leta nastopali v teh vlogah. Morda je Zali manjkalo nekoliko junaštva (lahko-, da je režiser polagal pri njej več paž-nje na druge karakterne poteze) in je Mir-
Na kmetih so ljudje posebno v' drugi polovici leta, pridni in marljivi kot delovne mravlje. Spravljajo pridelke, ki so dozoreli in pravijo, da je letos letina še približno dobra. Izkoristi dan in čas, je v tem času geslo kmečkega; človeka. Tudi v nedeljah se spravijo na travnik in delajo. Ob priložnosti sem vprašal kmeta, ki velja za prav modrega in takega, ki drži na verske- zapovedi, med katerimi je tudi rečeno, da so v nedeljah prepovedana, »hlapčevska dela«. Pa je dle-jal, da smatra za bolj pametno, če- pravočasno spravlja, kar. nudi narava, kakor da bi se vozil in prekucaval po cestah ali pa plesal na kakšnem »žegnanju«. Na vprašanje, kdaj se odpočije oid truda,polnega dela, je menil, da je za oddih še vedno priložnost ob neugodnem Vremenu, prav posebno pa pozimi, ko ni toliko na rok določenega dela.
Pri nekem kmetu, kjer sem eno noč tudi prenočeval, vstajajo navsezgodaj. Kmet Janez, ki je zares prigospodaril precej premoženja, je modroval o mani, ki je baje ob trdih letih padala na Jutrovem. Mano- so morali pobrati, preden je visoko-všlo sonce, ker potem je izginila. Dejal je, da mana pada tudi danes vsako jutro, samo treba je- zgodaj vstati in prijeti za delo. Jutranja ura, zlata ura — ta pregovor šei vedno drži! Kdor tega. nei verjame, naj se sam prepriča pri Petjaku v Kono-Vecah.
Drugega kmeta, izobraženega in razgledanega za podeželjske pojme-, s-e-m; srečal, ko je nedeljskega popoldne bil zleknjen pod košato- tepko in bral. Na običajno vprašanje: »Kaj delaš?« je dejal: »Saj vidiš, berem!« Nato pa je nadaljeval, da
ko tu in tam učinkoval preveč mladeniška za vodjo Roža,nov v boju proti turški nevarnosti, dočim je Almira v nekaterih scenah skoraj prera,dodamo razsipala s svojim temperamentom, vendar so- se tudi ti trije (ali ravno- ta, trojica) zelo uspešno vživeli v skupnost ansambla ter takoi omogočili splošni uspeh.
V Porečah ob Vrbskem jezeru je Klub avstrijskih padalcev iz Graza predvajal v nedeljo popoldne svoje- padalne atrakcije. Predvajanju je prisostvovalo- ogromno- ljudi, in so posebno- navdušeno aplav-dirali znanemu padalcu Heinzu Spitzerju. Ko je skočil s padalom oko-li 2000 metrov visoko- nad obrežnim kazinom WeTzer-Astoria, pač niso mislili, da je za las- manjkalo, da ni strmoglavil z vratolomno- brano- na zemlja Publika je videla za padalcem bel trak ter telo, ki je prosto plavalo v zraku, ter menila, da je padalec nalašč predvajal tvegani poskus, zato je tudi navdušeno aplavdirala. V resnici pa se glavno padalo ni odprlo- in šele- okoli 150 metrov nad zemljo se je padalcu posrečilo, da je odprl rezervno- padalo-. S spretnimi telesnimi gibi mu je- uspelo, da je
bere zaradi tega, da si razgiba- duh, da se razvedri in dvigne iz vsakdanjih skrbi in težav v lepši svet. Po naravi radoveden, sem se zanimal, kaj bi bral, ker je bil tako zaverovan v knjigo-. Čeprav sva prijatelja, sem imel vtis, da mu baš ob tej lekturi moj obisk ni ravno najbolj po-volji. Ugotovil sem, da je čital Prežihovo »Požganicoi«. »Da«, je dejal, »Prežih mi ugaja, ta zna povedati brez priučenih šablon in obrazcev resnico o- svetu in življenju«.
Prežiha z »Jamnico« in drugimi literarnimi umotvori tudi sam zelo cenim in zapletla sva se V nekakšen literarni razgovor. Pravil je, da je v svojih mlajših letih veliko bral, knjige je naravnost požiral. Dejal j,e, da je knjige razume-l ter je na primer kmete v Jurčičevem »Desetem bratu«, ki so se menili V Obrščakovi gostilni, takoireikoč slišal ter se mu jei zdelo, da je bil med njimi. Finžgar ga je z romanom »Pod svobodnim soncem« povedel v davno junaško preteklost Slove-ncv ter v njem za vse čase utrdil odporno narodno zavest. V nadaljnjem pogovarjanju se-m se- moral prepričati,, da kmet pozna izredno- mnogo slovenskih literarnih del in pisateljev, v prevodih pa tudi značilne pisatelje drugih narodov.
Pobaral sem ga, kdaj je utegnil toliko prebrati in če se mu ni zdelo škoda za čas. Povedal je, da je bral poč in dan, kadar koli je le utegnil. Včasih mu je strast do branja ozlovoljila tudi starše, ko je zvečer v pozne- nočne ure- svetil s petrolejko, večkrat pa, ko je moral kositi steljo v go-zdu, je vzel knjigo s seboj in v zatišju bral, kar pa je potem s po-dvo-
Eno-, kar je pri teh prireditvah pravzaprav najbolj razočaralo;, pa je bila udeležba, Finančni uspeh je sicer zagotovila razmeroma visoka Vstopnina (sedeži po 10 in stojišča po 6 šilingov), vendar se je obeh prireditev skupaj udeležilo komaj polovico- to-liko1 ljudi kot ene same prireditve V Svatnah ...
pristanek usmeril nekaj metrov proč od ljudi V jezero. Kakor je Sp-itzer potem povedal, njegov prosti skok ni bil nameravan, temveč se padalo ni odprlo-. Sreča je bila, da padalec z 2000 metrske višine ni treščil naravnost med občinstvo-, kjer bi obležal neizprosno- mrtev in ogrožal tudi druge.
Na splošna sel padalci pokazali izredno spretnost, zmogljivost, posebno pa poguma, kar je vzbudilo resnično občudovanje pri tisočglavi množici,
Prav tako v nedeljo so orožniki v Porečah zašačili tri fante, dva šestnajstletna in enega; sedemnajstletnega učenca, ki so kradli v neki kabini v Werzerjevem pristaniškem kopališču. Fantom so dokazali še tri nadaljnje tatvine V kopaliških kabinah.
jena pridnostjo nadoknadil. Ne smemo pozabiti: Poleg leposlovne- knjige se je mož prav tako zanimal tudi za strokovni tisk ter je dognanja iz tega, tudi plodo-nosno- izkoristil v svojem kmečkem gospodarstvu.
Lahko- trdim, da, je bil užitek, razgovar-jati se s tem načitanim človekom. Ob nadaljnjem razgovoru pa je- dejal, da ga nova književna umetnost manj zajeme oziroma je ne razume več in ga ne pritegne. Beseda, nositeljica misli in čustev, ni več zbrana V razumljivo- stavčno zvezo. Morda, je dejal, ker je že pre star, da bi to brezvezje in razbitje stavkov razumel. Lepa slika; mu je- tudi všeč kot umetnina. Upodabljajočo umetnost ljubi, tc-da; tako-, ki jo razume. Današnja upodabljajoča umetnost pa se pc; njegovem mnenju odmika vsaki podobno-sti s pristno naravo. Ne velja več barvna ubranost, niti skladnost likov in linij. Slika ne kaže izraza odtenka človeške notranjosti, temveč izraža neznana področja podzavestne duševnosti.
Povedal je, da je bil p-red nedavnim v Celovcu in postal pozoren V kolodvorski hali, ko so nekateri potniki, verjetna tuji gostje, gledali v stene, majali z glavami in se smejali. Zanimanje teh ljudi je vzbudilo tudi njegovo pozornost, da je pričel gledati freske.
Vprašal je: Ali ti Veš, kaj naj pomenijo?
Dejal sem: Dragi sosed, tega tudi jaz ne vem, kakor Večina drugih tudi ne.
Menil pa je kljub temu, da ima umetnost V vseh časih opravka z lepim, boljšim, izbranim, resničnim in zvišenim, bodisi leposlovna, upodabljajoča ali glasbe-
Beljak
Pred dvemai mesecema jei neznani storilec z mlečno- kanglo- smrtno poškodoval 85-letno Ano Pichler, trgovko s čevlji V Lederergassa v Beljaku. Dve stranki, ki sta se tistega dne nahajali v trgovini, stal opisali nekega moškega, ki je- tudi prišel V lokal ter počakal, da sta odšli. Dva meseca po dogodku so v Spittalu prijeli 28-letnega Hermana Wurmitzerjai, ki jei nujno osumljen, da je- storil zločinsko dejanje. Aretirani se jel na postaji v Sp-ittalu sumljivo obnašal ter na; tihem ponujal pasantom V nakup aparat za, britje. Orožniki so- postali pozorni na moža, ker je-njegova pojava podobna opisu omenjenih strank, ki sta bili usodnega' dne V trgovini pri Pichlerjevi, zato so ga spravili v beljaške zapore. Wurmitzer dejanje doslej še zanika in bo šele nadaljnja preiskava dognala, če je zares morilec.
Razne vesti iz Koroške
V noči od torka na sredo je- iz doslej neznanega vzroka izbruhnil požar v uti za vozove in s-enoi pri lesnem trgovcu Mal-leju v Žre-lcu. Škodo, ki jo je ogenj povzročil, cenijo- na okoli 50.000 šilingov. Zelo hitri in odločni akciji žre-lske- požarne hrambe je pripisati, da se ogenj ni razširil tudi na; noVoi postavljeno gospodarsko poslopje in na sosedne objekte.
Pri Beljaku sta v sredo zjutraj iztirila dva tovorna vagona. Zaradi tega je bil promet na progah Beljak, — Italija in Beljak — Jugoslavija za tri ure prekinjen. Osebe- niso bile-, poškodovane, pri Vagonih pa je nastala stvarna, škoda.
In spet: Smrt na cesti
V ponedeljek popoldne se; je pripetila v Celovcu žalostna prometna, nesreča, ki je povzročila smrt zdravnice dr. Gertrude Schack in njene 24-letne hčerke Monike. Usodna nesreča se je primerila na križišču Stemeck- in Jergitsehstrasse. Na tem križišču kjer promet ni, urejevan p-o-cestno-prcmetnih organih, se je v zadnjem času primerilo že več prometnih nezgod.
Pettonski Vojaški tovorni avto je prečkal cesto. V istem trenutku je z veliko brano privozil v smeri v mesto osebni avtomobil ter se z vso silo zaletel v tovorno vezilo. Osebni avtomobil je šofirala zdravnica dr. Gertrude Schack, v vozilu p-a je sedela tudi njena, hčerka Monika. Sunek je bil strahovit, vozili sta se zagvozdili in zdrVeili; deset metrov daleč o-b rob Jergitsehstrasse. Osebni avtomobil je bil pod tovornim popolnoma razdejan in pomagati sol morali gasilci, da so- zdravnico in njeno hčerko, sprostili iz razvalin. Obe, mati in hčerka, sta bili hudo poškodovani. S smrtonosnimi ranami sol iu nagi* m a prepeljali v bolnišnico. Hčerka Monika je kmalu podlegla hudim poškodbam, kratke ure; natoi pa; je- ugasnilo tudi življenje matere, zdravnice dr. Gertrude Schack.
Ali je to neizogibno in potrebno? Pri belem dnevu je nenaravne smrti ugasnilo živi en j e mladega, nadebudenga komaj 24-leitnega dekleta in šele- 47 let stare matere zdravnice ter jo iztrgalo iz njenega poklicnega živlenja . Ali ni ta nad vse- žalostni primer tudi kričeče svarilo: Vozite pametno in preudarno na cestah!
na, samo razumeti jo je treba. Zaradi tega pripisuje slovenski prosvetni organizaciji velik pomen v tem, da skuša dobrine umetnosti približati tudi »preprostemu« našemu človeku, delovnemu ljudstvu za plemenito in prijetno spremembo V vsakdanji borbi za kruh, ker človek ne živi samo od kruha ...
aasnaaooK
Petek, 22. avgust: Br. sr. M. Sobota, 23. avgust: Filip B. Nedelja, 24. avgust: Jernej Ponedeljek, 25. avgust: Ludovik Torek, 26. avgust: Ceferin Sreda, 27. avgust: Jožef Četrtek' 28. avgust: Avguštin
Če hočete, preberite tudi to
Razpis
za sprejem učencev v kmetijsko šolo v Podravljah
Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah razpisuje prijave učencev za vpis v prvi letnik v šolskem letu 1958/59.
Pogoji za sprejem so:
1.	dovršena osnovna; šola
2.	starost najmanj 16 let
Interesenti naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo na ravnateljstvo kmetijske šele in priložijo zadnje šolsko spričevalo.
Gojenci preživijo, čas šolanja v internatu šole. Vzdrževalnina za celotno, oskrbo znaša S 240 mesečno. Manj premožni gojenci lahko dosežejo znatne olajšave.
Med šolskim letom imajo gojenci pravico do otroških doklad in so oproščeni od služenja vojaškega roka.
Ostale informacije lahko dobite osebno ali pismeno, pri ravnateljstvu kmetijske šole.
Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 30. septembra na naslov: Kmetijska šola Podravlje (Foderlach) — poštaPodravlje.
Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah
Padalo se ni razpelo
Trije lovci in medved
Trije lovci soi Vzeli vsak sVojoi puško in. se odpravili V goro na medveda. Ker so bili zelo' pogumni, so brž, ko so ga zagledali visoko vrh gore, navdušenci zaklicali: »Pohitimo, sicer nam še uide!«
Stekli so pol pobočju navzgor, a tudi medvedi se je začel spuščati in sei jim kmalu približal do srede poti. Za trenutek so obstali1, potem pa vneto Vzkliknili: »Prav! Napada nas, še mi ga napadimo!«
Naglo soi planili proti Vrhu gore — mimo medveda. A ko so se ozrli, so videli, da se je obrnil tudi medved in se Vzpenja proti njim. Spogledali so se, prebledeli in rekli razburjeno: »Oh, premočno smo napadli im zaneslo nas je preko cilja! Stvar je nevarna. Zver nas napada in mi bežimo pred njo!«
ZnoVa so se oikrenili, odločeni, da se spopadejo z medvedom, a ta se je sredi pobočja nenadoma ustavil in se ozrl navzgor, kot bi jih pričakoval. »Ni prav!« so rekli. »Čaka nas, mar naj mu sami pridemo' V šape?«
Okamemeli so gledali medveda in medved njih. Napetost je trajala lep čas. Potem so1 se zganili in menili: »Čemu vendar ne streljamo vanj, ko je takoi lepo pred nami?«
Medved čuvaj v vinogradu
Srbska narodna
Neki kmetovalec se je domenil z medvedom, da mu boi čuval vinograd. Ko se je približal čas trgatve, je videl, da vse že odhaja trgat, pa je tudi on naložil čeber na Voz in se odpeljal V vinograd na trgatev. Toda glej! V njegovem vinogradu ni bilo niti enega grozdička in niti ene jagode, ker je medved, medtem ko je čuval, po malem zobal, dokler ni vsega grozdja pozobal. Ko kmetovalec to vidi, se razžalosti, sede kraj vinograda in jame jokati. Ko' medved opazi, da mož joče, se tudi njemu inakoi stori in odide na drugi konec vinograda in začne tudi jokati. Ko se tako čez nekaj časa dodobra najo-četa, si otrne kmetovalec solze, stopi k medvedu in mu reče:
»Poglej, Vsi, kolikor jih vidiš, imajo vsaj nekaj grozdja, jaz pa niti jagode. Če jaz jočem, ni čudno, to me Vsaj tolaži v nesreči, ampak povej mi, zakaj jočeš ti, nesrečnež?«
Medved ga jame tolažiti in mu reče: »Ne joči! Če nimaš grozdja letos, ga boš imel čez leto dinj. Toda ko bodo zvedeli o meni, kakšen čuvaj sem, me nihče Več ne bo vzel V službo. Zavoljo tega jočem!«
Vsi obenem so. dvignili puške, pomerili in ustrelili. Toda očitno se je bil zganil tudi medved, kajti videti je bilo, kot da beži zdaj proti zahodu, zdaj proti vzhodu, dokler se ni vsa gora zdela polna bežečih medvedov. Vsi streli so zadevali V prazno'. Ko so puške povesili, pa je sedel medved natanko tam kot poprej.
»Se ne maraš premakniti, kaj?« soi dejali. »Morama ga pognati proti strani, da ga bomo lahko obkolili ter pokončali!«
Domenili so se, kako se bodo razkropili na levo in desno ter si med seboj pomagali, da jim medved sploh ne boi mogel uiti. Toda spet je bilo, kot da napada medved Vsakega posebej, in vsi trije soi kričali in bežali V smrtnem strahu. Končno so se spet zbrali vrh gore, a zdaj je: sedel medved ob vznožju, kot bi jim hotel odrezati povratek. Ni jim kazalo drugega, kot vrniti se po drugi poti daleč naokrog. In povrh se je bilo že znoičilo.
Vračali so1 se jezni in razdraženi.
»Veis dan smo lovili za, prazen nič,« je dejal prvi, »in še v taki nevarnosti! Ne kot bi mi lovili medveda, ampak on nas! Nezaslišana, sramota je to!«
»Ko bi bila le sramota, še ne bi bilo hudo,« je rekel drugi. »A čaka nas še vse kaj hujšega! Zdaj, glejte, ko smo medveda dvignili, ne bomo imeli več miru pred njim! Zares smo lahko v skrbeh.«
»Pohitimo«, se je ozrl tretji, »morda je že za nami!«
Tako se bedaki odpravijo na lov z dvignjeno glavo in se priplazijo domov z repom med nogami.
FERDO GODINA:
Zeml/e
Pismo mojega, malega prijatelja iz Celja me je vznemirilo in me nagnilo k temu, da Vam povem neko sVoijo davno skrivnost, ki je še na tem ljubem svetu nisem nikomur zaupal. Povedal bom taka, kakor se je zgodilo.
Moj mali prijatelj mi paše, da, je vzel nekomu žogo. Rad bi jo vrnil pa ga je sram.
Nikoli mi srce ni dopustilo, da bi delil nauke drugim, če sem bil v kakšnih rečeh tudi sam grešnik. Zato bom rajši povedal o tem, kako sem tudi jaz kradel. Doma sem z dežele in na deželi sVoj čas otroci nismo imeli žog. Pač pa, so' bile pri hiši žemlje. Vsako sobota je prinesel pek iz Ljutomera — od Ljutomera do Bistrice pa je nekaj ur hoda1 — k nam žemlje. Star je že bil tisti pek, močne sive brke je imel, smehljal s,e jel Vednoi, govoril le malo. Moral je biti dober možiček, saj je Vse življenje nosil pol svetu žemlje. Rumene, dišeče, po sredi lepo prerezane žemlje.
Ko je prišel k nam, je koš postavil ob mizi na tla. Sklanjal se je nadenj, jemal iz njega poi pet žemelj in sestavljal iz njih male pravljične hišice. Dve in dVe žemlji in ena, počez.
Mi otroci žemelj nismo smeli prijemati. Samo gledali smo jih lahko in če se je zgodilo, da se je mati obrnila vstran, smo jih tudi duhali. Tiščali smo1 nosove k tem hišicam in vdihavali njih čudoviti duh. Jedli pa žemelj nikoli nismo. Mati nam je to tako strogo prepovedala, da jih niti prav poželeli nismo. Čuvali smo Vsak krajcar izkupička, ne vem pa, če nam ja tisto prodajanje žemelj kaj pomagalo'. Toda žemlje smo dolgo prodajali.
Nekoč smo se Vračali iz, šole. Bosi, razcapani, toda prosti in radostni, . in tistih starih murskih strug ob poti, poraščenih s šarom in trstjem ter nizkim jalševjem,
ne bi zamenjal za bogastvO' vsega sveta. Zamenjali pa bi jih za žemlje. Zemlje, da, to je nekaj drugega. Deset, petnajst bi jih pojedel vsak. Izidor, sin ribiča Kozlarja, jih je pojedel na sejmu v Strigovi dva-in trideset. To je bilo največ, kolikor bi si jih vsak izmed nas upal pojesti, ne da bi mu počil želodec. Pa kaj žemelj nismo imeli. Izidicir pa se zareži vame.
»Ti jih imaš doma, pa si jih ne upaš vzeti.«
Bilo je kakor da bi spustil kalno kapljico V kozarec čiste kristalne Vode. Kanilo je v mojo dušo in se v njej širilo, širilo in skalilo najbolj skrite kotičke. Seveda, kaj sa pozna ena žemlja pri tolikih, ki čakajo, da jih prodamo. Grizlo me je, da si ne upam jesti žemelj.
Prišel sem domov'. Naši so bili po njivah. Jaz pa h košari z žemljami. Gledal sem jih, srce pa mi je V prsih bilo od strahu, da bom kradel. Toda želja — jesti žemlje — je bila1 tako močna, da sem eno zgrabil, petem pa stekel v hlev, kakor da bi se bilo treba še posebej skriti. Živina v hlevu se je zganila in obrnila glave k meni. Vse me je gledalo z velikimi izbuljenimi očmi. Pogledi naših živali so
me vznemirjali. Telički so mi očitali: žemljo si ukradel. In krave prav tako: žemljo si ukradel.
Jaz pa sem žemljo V stiski prelomil in od tistega trenutka ni bilo več poti nazaj. Resnično, kradel sem. Jedel sem žemljo, vest pa me je začela peči. Nobenega teka nisem imel, prav nobenega. Krivdo sem zvračal na grdega Izidorja, toda žemljo sem jedel jaz in ne Izidor.
Koliko bolje bi bilo, če se ne bi dotaknil tiste nesrečne žemlje. Od takrat me je grizla V duši in materi nisem in nisem mogel povedati, kaj sem storil. Kadar je stari dobrodušni pek iz Ljutomera prišel s svežimi žemljami na hrbtu, sem jih sicer še gledal in, tudi duhal sem jih, a kaj je bilo Vse toi V primeri s prejšnjim duhanjem! In ta greh me je spremljal po tihem Vse do današnjega dne. Zde,j sem se zlahkotil in če bi še enkrat imel priliko krasti žemlje, Verjemite mi, tega za ves svet ne! bi storil.
To svojo povest bom poslal tudi svo" j emu malemu prijatelju v Celje, pa naj stori potem z žogo, kar sam hoče. Jaz sem mu svoje povedal.
Vrabček debeloglavček

V starem žlebu si je družina; vrabcev zgradila gnezdol. Malo pred gnezdom je bil žleb predrt, tako da je tam odtekala deževnica. Tisto luknjo V žlebu je vrab-čeva družina na vsoi moč častila. Saj, če bi luknje ne bilo, bi jim voda pritekla naravnost v posteljico.
Ves dan so Vrabčki iztegali iz gnezda svoje Vratove. Večno lačni želodčki so priganjali grla, naj čivkajo'. Stari vrabec je otrokom Večkrat dejal: »Lepo pridni bodite:. Ne stegujte se preveč iz gnezda. Lahko padete iz posteljice. Spodaj že komaj čaka lačna Smrt! Čiv!«
Drobnoglavček pa je bil radoveden, kakšna je Smrt. Oče vrabec je povedal: »Črna je. Ima ostre kremplje, velike oči in za-
vihan rep.« Mati vrabulja pa jim je obrisala kljunčke in jih pokarala: »Tudi lepo ni, če tako stegujemo vratove. Sosedovi bodo rekli, d!a so naši otroci najbolj požrešni.«
Vsi vrabčki so lepo poslušali očeta in mater. Le vrabček debeloglavček je kar preslišal te besede. V gnezdu je bil naj-Večji in zelo' požrešen. Kadar je priletela mati vrabulja z mušico ali oče z muho, je svoje bratce grobo odrinil in kar ukradel materi mušico iz kljuna.
Tako je nekega dne spet preveč iztegnil svoj požrešni vrat. Nenadoma je omahnil, obupno zakrilil in padel iz žleba, iz toplega gnezda... Spadaj pa je že čar kala nanj Smrt z zavihanim repom.
Leopold Suhodolčan
^obodnim
SONCEM
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
85
V jutro prihodnjega dne je bil pozvan Azbad pred despota. Lastnoročno mu je podal dekret, Azbad je poljubil preprogo, roka se mu je rahlo stresla, ko je prijel pergament. Zaslutil je z jasnim, prepričanjem, da je V tem hipu prejel za lovor ali za smrt.
KO je udarilo kopito njegovega konja, ob granat na toru, se je vojskovodja Azbad ozrl na carsko palačo, kjer so bile Teodorine sobane. Zazdelo se mu je, da je slišal smeh za zidovi. Hitro se je okre-nil, ostroge sio vrezale konja, do krvi.
Do večera so se' razkropili brzi sli po provincah in raznesli dekrete o carskem povelju. Azbad jei z nekaterimi palatinci pribočniki dospel V Tzurulum in prevzel vrhovno poveljstvo. Potoma: je razmišljal in sklenil, dla počaka tako dolgo v taboru, da se zbere vsa vojska,. Ko pa je: v Tzurulu zvedel, da so Sloveni pred Tope-rom, se mu je rodila, druga misel in zasnoval je čez noč nov načrt.
Kakor Vampir se mu je vsesala v srce grozna slutnja.
»Če je prekleti barbar izvohal, da je Irena v Topeiu! Po1 njo je šel! Ha, drznost barbarska! Ne dobiš jo, dokler diha Azbad, ne ti ne Teodora!«
Da bi Sloveni premagali Toper, o tem ni nihče razmišljal, kdor je poznal utrdbe in prefekta Rustika.
»Čakajte, psi barbarski! Udarim vam na tilnik, glave si razbijete ob zidovju in potem —«
Azbada je prešinila sladkost.
»Maščevanje Rustiku, maščevanje de-spojni, plačilo od Upravde in najvišje plačilo Irena,!«
Se1 pred svitom je sklical vse častnike in zapovedal, da morata biti dve tretjini konjenikov do poldneva opremljeni za pot. Ostali tretjini je dal za poveljnika Nazara, da čaka skupne vojske in jo privedle, kamor bo prišlo povelje.
Ko s,e je nagnilo sonce na zahod, je Azbad odjezdil z izborno konjenico po cesti proti Topem.
Potoma so predstražei ustavljale begunce, lovile kmete in potujoče bosjake ter pozvedovale o barbarih. Vsi odgovori so se strinjali, da soi Sloveni krenili nad' Toper.
Azbad je bil zadovoljen. Sanjal je o slavni bitki. Zapraši sie s, konji V hrbte golih barbarov, Rus,tik pa udari ob tem iz mesta z močno posadko. Zmlela jih bo-
sta kakor mlinska kamna žito:. In potem, potem —
Azbad se je vznemirjal, da je trgal ob povodcih in strastno gonil konja. Tretji dan je že prišel preko' Hebra. S planjave se je ceste poslej pričela Viti. pogosteje med brdi in hribi. Azbad je bil previden. Naloviti je dal kmetov, ki soi morali v hribe in šume pozvedovat po barbarih, preden je jahal skozi nevarne soteske. Toda vsi so se vračali, ne da bi bili ugledali enega samega Slovena. Pravili so', da ječi vse prebivalstvo v strahu in grozi, da so sela prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih, žito zakopano, da Vse čaka v trepetu, kdaj za,Vrše divji kriki barbarov, ki so na čudo onemeli. Nekateri soi sodili, da' so se že vrnili, dragi so trdili, da leže za Toperom in oblegajo mesto.
Azbad je bil čedalje bolj uverjen, da, je Ves naval Slo Venov pred Toperom. Razjedala ga je tem večja sla po slavi in po Ireni. Oholi palatinec, navajen zmag pri dvomih pojedinah, navajen ukrivljenih hrbtov, navajen brezobzirnih povelj, je živel od trdne nadeje, da. se mu pletO' lovorike. Zato ni štedil vojske, ki je že mrmrala, boječ se za trudne konje. Ko so na večer prišli častniki in ponižno prosili, naj jim da en dan oddiha, da se konji odpočijejo, najedo in pripravijo' za boj, jih je Azbad opsoval in z bičem zapodil.
Sonce je Vzhajalo dmgič, odkar so odrinili na pot — čudovito jasno in veselo.
Še enkrat so prišli častniki in svarili Azbada, naj prizanaša vojski, ki mrmra kakor nevarna grmi j a vica zal črnimi oblaki. Prosili so celo pribočniki, češ naj počaka en dan; ni Varno znamenje, ker se ni vrnil še ne en kmet, ki so jih snoči poslali na oglede.
Toda Azbad je živel od same ohole strasti. Gluh je bil za prošnje.
»Bojazljivci! Uporniki svetega despota! Naprej! Takoj!«
Zavihtel se je v sedlo in zdirjal pred Vojskoi. Rogovi so zapeli, na cesti se je dvignil prah, iz njega so donela kopita, rožljanje mečev in kletve vojakov.
Azbad je jezdil dobro daleč pred vojsko sam, snujoč nova kovarstva, že pijan zmage. Celo pribočniki se mu niso približali, ampak so jezdili molče za njim.
Dve uri je bila Vojska na cesti.
Tedaj se pojavi zdaleč blesteč jezdec sredi ceste.
Komaj ga je Azbad zazrl, soi zadonele pred njim troblje konjeniške signale, za samotnim jezdecem se je dvigal prah, v katerem je migotalo svetlih šlemov.
Azbad je poblediel, stisnil ustnice in potegnil za povodce, da se je vzpel lepi arabski žrebec.
Zavist je bilo prvo čustvo, ki se mu je rodilo.
»Prekleti Rustik! To je toperska posadka! Zmagal je sam. Po plačilo jezdi satan!«
NAPREDNIH GOSPODARJEV
2Iožifev zemljišč — pereč at/pclehnični ukrep
Nagla mehanizacija poljedelskega dela je že v marsikaterem kmetovalcu utrdila spoznanje potrebe po odpravi obstoječe razko-sanosti in oblike njiv in travnika ter njihove zložitVe v Večje komplekse s, po-do-bnejšimi poljskimi potmi, kjer bi se lažje kretali S traktorjem in večjimi poljedelskimi stroji. Čeprav to- spoznanjei na vasi močno prodira, pa je število kmetovalcev, ki zložitev zemljišč odklanjajo, še vedno večji od števila tistih, ki to' želijo.
Nasprotovanje zložitvi zemljišč pri obstoječi nujnosti olajšanja, poljskega dela, skrajšanja priprav in poti na delo na vsaki parceli ter potrebi po višjih in kakovostno! enotnejših pridelkih ni mogoče imenovati drugače kakor trmo brez vsakega smisla. Delovnotehničnim prednostim na Večjih zemljiščih z zboljšanimi in skrajšanimi potmi, ki jih zložitev zemljišč omogoči, nasproti le-ta ne prinaša takorekoč nobenih bremen za kmeta, po-
la ^iho-egpsčicc še Lihc^vz
Na kmetijski poskusni postaji Limber-gerhof v pokrajini Baden v Zapadni Nemčiji so vzgojili novo sorto rži, ki je debila ime Liho-rž. To sorto rži preizkuša tudi zvezni zavod za rastlinsko proizvodnjo in preskušanje semenja.
Po prvih poročilih je! Liho-rž hitre rasti in bi bila zaradi tega zelo pripravna za zgodnjo zeleno krmot Sejano v 2 poskusih, so jo V prvem kosili že 30. aprila, V drugem pa 10. maja. V hitrosti razvoja prekaša najzgodhe-jšo sorto oz. rži Tyr-nauer, daje pa kot zelena krma višje pridelke. Ker hitro raste1, jo moremo za krmo sejati samo v čistem posevku. V mešanici z grašeo bi zadhja V tem času še ne bila zrela za košnjo.
Znanje jo n«jveč/e kmetovo fecga«5vo
Napredek v znanosti in tehniki zahteva vsestransko, posebej pa še gospodarsko izobraženih kmetovalcev. Brez osnovnega strokovnega in kmetijsko-gospodarskega znanja in poznanja upravnega življenja mladi kmečki fant v bodoče ne bo mogel kmetovati.
Ob razpisu sprejema gojencev na kmetijsko šolo v Podravljah ne spreglejmo te velike resnice. Kmetovalci, prijavite svoje nad 16 let stare kmečke fante za obisk kmetijske šole Podravlje, iz katere se bodo fantje vrnili kot dobri mladi gospodarji.
sameznika. Stroški zložitve zemljišč sestajajo zgolj iz tega, da mora vas ali soseščina nuditi geometrom agrarne okrajne, oblasti (Agrarbezirksbehorde-) za njihovo krajevno pisarniško delo primerno sobo, da mora geometrom pri merjenju pomagati s, potrebnim številom, pomočnikov ter pripraviti potrebne količke za merjenje in mejnike za razmejitev. Vse ostalo delo, ki je z zložitvijo- povezano, vključno vknjižbe lastništva na novo nastalih zemljiščih v zemljiški knjigi izvedejo brezplačno agrarne okrajne oblasti oz,, plača, to delo! država.
Zložitev zemljišč V naši državi ni nova reč, temveč se po določilih posebnega zakona izvajai že od leta 1889, torej blizu 70 let. Od tistega, časa napra-j do konca leta, 1956 je V mejah sedanje Avstrije prišlo! že do 2.546 zložitev s skupno površino okoli 330.000 ha njiv, travnikov in pašnikov. Blizu 78.000 kmetovalcev se že veseli prednosti, ki jih je zložitev prinesla. Medtem,, ko je v prvih šestdesetih letih biloi izvedenih le 737 zložitev, jih je od leta 1949 do 1956 bilo izvedenih
1.809, za kar je država prispevala, nad 100 milijonov šilingov. V tem znesku pa še niso vštete plače in; personalni izdatki za uslužbence agrarnih oblasti, ki so zložitve izvajali.
Danes pripisuje država zložitvi zemljišč še večji pomen. Dočim je doslej bilo zloženih 28,5°/o kmetijskih zemljišč, se sedaj pripravlja načrt, po katerem naj bi ostala zložitve potrebna zemljišča, v izmeri nad 1 milijon ha bila zložena v teku prihodnjih 25 le,t, kar predstavlja ogromen projekt v prid zboljšanju agrarne strukture1 in pogojev za lažje, cenejše in uspešnejše delo kmečkih ljudi. Spričo tega načrta in ker je zlaganje zemljišč po zakonu dano v prosto1 odločitev Vasi ali soseščine, pri čemer se mora manjšina ravnati po volji večine, pa je dosega uspehov zložitve zemljišč v prvi vrsti stvar kmetovalcev samih. Čimpre-j se bosta, vas ali soseščina za zložitev ali komasacijo svojih zemljišč odločili, tem prej bosta: želi sadove te svoje odločitve. Država pa bo pri tem pomagala, ker je dolžna pomagati.
2Ve zanemarjajmo menjave olja pri trahloTpju
Lažje kakor pravočasno mazanje zunanjih delov traktorja spregledamo čas, ko je treba menjati olje v mptorju ali gonilu. Navodilo pravi, da moramo olje menjati po 150 do 200 urah obratovanja. Ker pa ur dela s traktorjem skoraj nihče ne zapisuje, se prav lahko zgodi, da vozimo in delamo 300, 400 in tudi več ur s traktorjem, ne da bi menjali olje v,gonilu in v motorju. Posledica tega, je, da se traktor naenkrat ustavi in ga ni mogoče več spraviti v pogon. Dati ga moramo v po-pravljalnico, na katere računu potem vidimo, kako drago je treba plačati topo-gledno malomarnost in površnost.
Da bi se lažje izognili plačevanju dragih računov za popravilo traktorja in nevšečnostim, ko traktor ne more delati, se glede menjave olja ravnajmo po potrošenem gorivu. Strokovnjaki priporoča-
cJeseni foy&erfostat na njive in Ivavnihe
Hyperfosfa-t je najcenejše fosforno gnojile1. Kilogram fosforne kisline stane v su-perfosfatu S 3.66, V ThomasoVi moki S 3.13, v hyperfosfatu pa samo S 1.92. Poleg 29 °/o fosforne kisline vsebuje hy-p er fosfat še okoli 45 °/o apna. Od tega je 15 °/o oglikoVokislega apna, ki hitra deluje.
Ker je fosforna kislina V hyperfosfatu počasi' topljiva, počasneje kakor v super-fosfatu in ThomasoVi moki, je treba s hy-perfosfatom gnojiti že jeseni, čim je
jo, da moramo olje v traktorju menjati skladno z zmogljivostjo- traktorja. Pri traktorjih z 10 do- 12 PS moramo olje menjati po uporabi 150 do 200 litrov goriva, pri traktorjih s 15 in 16 PS pri uporabi 200 do 250 litrov goriva, pri onih z, 18 do 20 PS pri uporabi 250 do 300 1 goriva. Pri skupini traktorjev med 22 in 30 PS moramo olje menjati, koi smo uporabili 400 do 500 litrov goriva. Praktično povedano, moramo1 pri 15 PS Steyr-traktor j ih olje menjati vsakokrat, ko načnemo novo bareloi diselna,.
Za brezhibno delo traktorja in za njegovo čim daljšo uporabnost pa ni važna samo redna menjava olja temveč prav tako redni pregled stanja olja. Če olia v motorju ali gonilu primanjkuje, je treba priliti novega. Nikoli olje ne sme pasti ped črto na merilniku, ki kaže stanje olja.
gnojenje- mogoče. Izredno pripraven je hyperfo-sfat za nasičenje zemlje- s fosforno kislino-.
Velika prednost hyperfosfata pa je tudi V tem, da si lahko- prihranimo delo razsipanja; na njivi. Hyp-erfosfat namreč lahko mešamo s hlevskim gnojem. Če damo dnevno na steljo1 ali na gnoj po1 govedu 1 do 2 pesti hyperfos-fata, bomo gnoj tako1 obogatili na fosforni kislini, da posebej gnojenje z njo ne bo več potrebno-.
Takrat pa so zadonele- vnovič troblje — signali za napad.
Azbad je vztrepetal. Pridrevili so1 do njega pribočniki.
»Sloveni! Iztok!«
»Boj! Napad! V falango!«
Azbad je z obupno drhtavico izrekel povelje, pribočniki so že zaklicali, trobentačem, naperila so se kopja, jezdeci so se nagnili na konjih naprej in pognali.
Azbadu se je zmračilo pred očmi; potegnil je lahki, gizdalinski meč in preden se je dodobra osvestil, je klopotnil p-red njim Iztokov konj.
»Ali me poznaš?« je zagrmel Iztok po grško nad njim. »Udari, da umreš, kakor se spodobi poveljniku!«
Iztokov grozni meč je zašvlstnil krog njegove glave. S tem edinim udarcem bi ga bil lahko podrl, toda ni hotel. Tedaj seje Azbad v obupu zagnal v Slovena. Ali kakor igrača je spodletel lahki meč ob Iztokovem zamahu.
»Pes!« je kriknil Azbad in zamahnil vnovič.
»Na plačilo!« je- zarjul Iztok in udaril. Azbadov šletm je zazeval, rofcai je izpustila meč in povodce, poveljnik Bizantincev je padel s konja.
Vse se je zgodilo v trenutku, obe vojski sta kakor za. hip odreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ko pa se je- Azbad zakotalil v jarek, so- zagnali Sloveni bojni
rig in se vrgli nad Bizantince. V šumah so zabučali rogovi, v boke sovražni konjenici so udarili kiji, kopja, in sekire. Trobente so zatrobile na beg, vrla tzurul-ska konjenica se je ofcrenila, ozlovoljena že prej, zbegana z,bog napada, in si sekala pot skozi tolpe golih Slove-nov in Antov. Za hrbet ji je- pritisnila IztokoVa konieni-ca in jih gnala do Hebra, preko katerega so se oteli zdesetinjeni ostanki vrle vojske, ki jo je Vodil kovarnik in ničemur-nik Azbad v pogibel.
Vojsko Slovenov je obsedla po- tej zmagi besnost. Nekateri so tulili: »Naprej! Nad Bizanc!« Drugi so kakor omotični poklekali pred Iztokom in ga zvali sina Perunovegal. Kjer so še dobili ranjene bizantinske vojake, so1 jih še pobijali s kiji kakor živino in metali utripajoča telesa na grmade. Med ranjenici so dobili še živega Azbada. Privlekli so ga p-red Iztoka.
»Usmiljenje!« je zaječal Azbad, ko- je-dvignil s krvjo zalite oči in zagledal pred seboj tistega, katerega je privezal k jaslim na, povelje nje, ki je sedaj njega pognala v smrt.
Zaklopil je oči, zaškrtal z zobmi in šepetajo izustil:
»Prekleta — Teodora!«
Iztoka je stresla mrzlica. Obrnil se je od krvavega lica in rekel tolpi:
»Vaš je — vaše je maščevanje za moje trpljenje!«
Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in zavihteli umirajoče telo —
Visoko so planili zublji, zap-ršale iskre-in grmada Slove-nov je použila bizantinskega, vojskovodjo-.
PETINDVAJSETO POGLAVJE
Drugo jutro1 je Iztok želel, da s-e vrne z vso vojsko takoj jr-red Toper. Pozval je starešine na posvet. Toda prej se je še zgrnila krog njega vsa podivjana tolpa in zahtevala pohoda proti Bizancu. Iztok je takoj spoznal, da ne- ukroti množice. Z veliko zgovornostjo je- komaj dosegel, da se je narod umiril in zadovoljil z njegovim poveljem:
»Konjenica se Vrne! Po šumah in bregovih, koder so skriti Bizantinci, se ne more kretati. Zato naj gre pehota, na plen sama,, naj nalovi krščenikoV, naropa- govedi in drobnice, potem naj se vrne za Toper, d,a se- napotimo domov! Zima prizanaša, pot prek Herna še ne bo1 zasnežena. Ko bi prezimovali tod, bi utegnil Uprav-da zbrati vojsko, katere se- sicer ne bojimo, toda s- tolikim plenom obteženi, bi bili ovirani in lahko zgubimo vse-, kar smo si nabrali.«
Narod je bil s tem zadovoljen. Pehota se je ločila od konjenice in sei razlila po gozdih in, selih. Iztok pa; je odjezdil pred Toper čakat Irene- in Ljubimce. Za, vojvodo pehoti je določil Anta Viljenca- in Slovena Jarožira,. Strogo jima je naročil, naj
Cene semenskego zrla za ozimne solov
Koroška- se-menarska, zadruga sporoča za seme ozimnega žita stopnje »original« naslednje- cene:
ozimni ječmen	S	335.—
ozimna rž	S	370.—
ozimna pšenica	S	370.—
Cene veljajo za 100 kg	semena brez
vreč in p-rašenja. Za vreče- je treba posebej plačati S 21.—, za prašenje pa S 7.— na 100 kg žita.
Od ozimnega žita pridejo V promet naslednje- sorte: oz,, ječmen: Kamtner
oz. rž:	Kamtner, Oberkamtner, Kefer-
markter
oz. pšenica:	Lassers, Dickkop-f, Lassers
Hellkom, Drauhc-fener Kolben, Avstro-Bankut.
‘Mislimo na a&nenje tal
8000 preiskav zemlje- iz, vseh predelov Koroške je pokazalo, da, je 78 °/o preiskanih zemelj na apnu revnih. Le- 6 °/o jih je z apnom nasičenih. Temu nasproti je eden glavnih p-ogojev za visoke- pridelke v rastlinski proizvodnji dovoljna zaloga apna V zemlji.
Mislimo1 sedaj — med žetvijo in jesensko brazdo — na ap-nenje. Na- polja in travnike- naj bi vsakih 5 let prišlo 1500 do 2000 kg apna. Njegovo razsipanje je sedaj, ko je zadrugam na razpolago velik razsipa,tnik, ki razsuje 2000 kg apna po ha V 10 minutah, zelo enostavno in poceni.
2e sedaj naročimo potrebne	količine
apna. 1000- kg apna stane- letos: ogliko-vokislci	apno	nasuto	S	90.—
V vrečah	S	180.—
mešano apno	nasuto	S	161.—
v vrečah	S	230.—
'Nova sov ta ■poletnih hvušh
Po vs-em svetu znana in predvsem za vkuhavanje- priljubljena p-o-letna hruška Viljamovka, je- dobila sovrstnico rdeče barve. Nova sorta, ki jo imenujejo- Wil-liams, Rougei De-lbard, je zaradi svoje rdeče barve- zelo prikupna in; — kakor trdijo — izredno dobre kvalitete-.
<g*olvošnja mleka navašča
Od 1953 do- 1957 se je V Avstriji potrošnja mleka, povečala za, 53,9 milijona kg p-ri pitnem mleku, za 1,7 milijona pri smetani; za 2,3 milijona pri kisli smetani, za 3,3 milijona p-ri presnem, maslu, za 2 milijona pri skuti in za 3 milijona kilogramov p-ri siru.
se vo-jska ne razleti posamič. Daši ni najmanjšega suma, da bi Bizantinci zbrali novo- Vojska, vendar zahteva, da, se mu javljajo dogodki slednji dan in se- za štirinajst dni že vrnejo s pohoda pred; Toper.
Ko je Iztok odjahal na čelu jezdecev, pozdravljen in slavljen odi Vseh bojevnikov, ga je obšla, tesna skrb. Pognal je V skok in se ločil od vojske. Celo Rada V tem trenutku ni, trpel ob sebi.
Ko je zaostal daleč za njim topot konj, je izpustil brzdo, odpahnil šlem, z glave in se- zamislil.
»Preveč veselja ste mi natočili, bogovi, preveč! Prizanesite!«
Zgrozil se je o-b misli,, da gre sedaj tja, kjer seže po najslajši čaši, po- Ireni.
»Prizanesite! Samo šei to mi naklonite, še njo, potem je mera zvrhana. Potem jemljite, pripravljen sem!«
Ali že je dvignila, glavo grozna kača v njegovem srcu in zasikala z jezikom.
»Čemu bojazen? Kaj so re-s- zmagovali bogovi? Kaj je Perun? Kaj je Sveto--vit? Tvoja, roka je zmagovala — tvo--j a modrost je vodila, vojsko! Kdo je ote-m,a,l Ireno? Perun, Svetovit, sojenice? Ona se jim roga in jim ne- žge obetov! Kdo- jo je otemal? Krist? Njen Bog? Zato, da jo dobiš ti — barbar? O, nikoli!«
(Nadaljevanje sledi)
^ a oddih IN RAZVEDRILO
E. BURFORD
Klafež
»Vsakdo bi.«
Fleming je pogledal v svoj kozarec. Vsakdo bi? Kakopak, samo kak zanesenjaški bedak bi to storil! Tujca. Moža, ki ga je srečal na pobrežju. Človek, ki je povedal verjetno zgodbo.
Tedaj je Fleminga prevzelo neprijetno čustvo. Kajti ni bil borec. .. Zmeraj je bil slabič. Pred letom je opustil delo. Dovolj denarja je imel, da bo živel preprosto življenje. Bolje je živeti preprosto, kakor sploh ne živeti.
Ta mož jet imel silno postave*. On, Fleming, je bil bedak. Kako lahko bi bil sam odšel domov.
»Ali je mnogo ljudi V hiši?« je Vprašal malomarno Jackson.
Fleming ga je pogledal v oči in se zlagal: »Ho, kar dovolj jih je!«
»Menim, da je to stanovanje zelo drago. Mislim, keT je tako* V sredi mesta...«
»Ne, take hiše... Saj tu oddajajo kar sobe. In cela kopica ubogih družin...«
Jackson je kazal zanimanje.
»Povejte mi kaj oi sobah!« je dejal vedro. »Veste, če si jutri zagotovim delo, hočem kje poceni stanovati.«
Flemingovo srce je pričelo biti proti rebrom. Kakšen norec! Smešen norec! Privedel je tujca v to hišo. Bilo je jasno, da je mož lopov. Zakaj bi sicer izpraševal take reči? Kakšen norec!
Kajpada; mu je mož izvabil povabilo. Saj zato je prisedel na njegovo klop. Zato je tudi pričel govoriti! In on, Fleming, je bil tepec. Dopustil je, da mu je trenutno čustvovanje prevzelo* pamet.
Moral bi si olajšati Vest s tem, da* bi možu dal denarja. Seveda bi ga možakar sprejel. Samo... ta je imel nekaj drugega, v mislih.
Zvito so se zaiskrile Flemingove oči. TRISTAN BERNARD:
Pri vhodu v neko kino dvorano sta se drug v drugega zaletela Čisti in Nečisti zrak.
— Samo za vami, je rekel.Čisti.
— Ne, ne, samo za vami, je rekel Nečisti.
— Pametnejši popusti, je zaključil Čisti zrak, se obrnil in odšel.
— Kakšen bedak! je zamrmral Nečisti in pohitel v dvorano, da bi ne zamudil žurnala.
*
Na bregu neke reke sta živela jesen in vrba. Čas je tekel in vrba je postajala vse lepša in lepša. Jesenu je bilo jasno, da vrba od nečesa živi, a kljub največji pozornosti nikakor ni mogel odkriti vira, njenih dohodkov,
Ona pa je ljubosumno pazila na svojo skrivnost. Njeni dohodki so izvirali iz honorarnega dela njenega listja, ki je v prodajalnah zamenjavalo — pravi čaj!
*
Nekoč sta se pogovarjala dvigalo in telefon iz javne govorilnice.
—	Kako* živiš? je vprašalo dvigalo.
—	Odlično*, je odgovoril telefon, po-
Bil je slab mehkoičutnež, toda vendar tako popoln tepec, da bi se povsem predal tujčevim nameram.
Šest družin jel V hiši,« je rekel. »Seveda je to* stanovanje najrazkošnejše. Kakor rečeno*, ostali del hiše je oddan poi sobah ... in celo jaz nisem sam. Vsi so strašno ubogi ljudje... V Vrhnjem nadstropju prebiva družina, pet ljudi. Pravzaprav so v podstrešnih prostorih. Neki mornar z ženo* in tudi neki star upokojenec ima soboi poleg... Doli stanuje kro-jačica. Uboga stara ženica — je pohabljena. Spodaj sedi — in lahko si mislite, da ji ni lahko — pa šiva in šiva na svojem starem stroju.«
Jackson je pogledal po sobi.
»Sodeč po tem tukaj ne bi...«
»Oh, saj sem rekel, da je to že kar sijajno, če se primerja z ostalimi stanovanji.«
Ne, ne, si je mislil Fleming, ne bom ti povedal, da stanuje v prvem nadstropju neka ženska; s šatuljo draguljev, za katere bi se trud izplačal. Ne, tak bedak pa že nisem... In ne bom ti povedal, da ni v podpritličju nič drugega ko vinska klet polkovnika Wragga.
Fleming je; naglo in tiho* zasukal ključ V ključavnici. Tako se bo čutil varnejšega. Kljub Vsemu pa mu vse skupaj ni bilo všeč. Zdaj je bil prepričan, da je mož, ki si ga je pripeljal v hišo, zločinec.
Prislonil je uho k zidu. V sosedni sobi je bilo1 zelo tiho. Ta molk, si je mislil Fleming, ie zlovešč. Toliko*, da ni čutil, kako mož v sosedni sobi čaka ...
Saj to je grozno*. A zakaj bi ga bilo strah? Vrata je vendar zaklenil. Tako je bil dovolj na Varnem. Drugi ljudje v hiši? Mar bi jih moral posvariti?
kvarim se, pa služim denar, ne da bi kaj delal.
Dvigalu je bila ta ideja všeč.
Čez leto dni je postal milijonar!
*
Na neki pleši sta se pogovarjali dve poslednji dlaki.
— Še malo, pa bova tudi medve v pokoju. je rekla prva,.
—* Prav imaš, je rekla druga, takole brez družbe je dolgčas. Naslednjega dne sta doživeli Veliko presenečenje. Na plešo se je naselila lasulja.
— Hura! sta zaklicali obei. Zdaj imava spet veliko družbo* kakor nekoč.
Toda brž sta bili razočarani. Lasulja je bila iz Pariza, oni dve* pa nista znali — francoščine.
*
Nekoč sta se srečala lice nekega karierista, in čevelj.
—	Škoda te je, je reklo lice, lep si, ampak prehitra se raztrgaš.
—	Ne morem pomagati. Podplati so slabi, se* je opravičeval čevelj.
Pa sta brž našla rešitev. Združila sta se in čevlji so postali neuničljivi!
Tako zelo se je bal, da se ne bi osmešil. Saj ni bil človek tiste vrste, ki vzbuja pozornost s tem, da kriči za drugimi. Bil je eden izmed tisočev, ki se: nemo zagrinjajo V molk — in se plaho čuvajo pred opazovanjem.
Pa vendar je pripeljal tega človeka domov! Bil je strahopetec! Ni bil zmožen pustiti človeka pri miru. Še celo pregovoril ga je, da je šel z njim. Pretkanega zločinca je pa res še bilo* treba »pregovarjati«.
Bilo ga je strah. Potihoma je stopal poi sobi, Ves pozoren je napenjal ušesa. Taka tišina je bila v oni sobi. Če bi bil mož smrčal —* če bi kako pokazal, da že* spi, ali da se pripravlja na; spanje! Toda sama tišina.
Ko je napeto prisluhnil, je Fleming mogel čuti komaj slišno šumenj e* reke. Tekla je tik mimo hiše.
Toda njemu ni bilo do* tega, da bi zdaj mislil na: reko. Spominjala ga je klopi, obraza, ki mu ga je slikala domišljija. Potepuh s pobrežja. Klatež, ki je iskal svoje žrtve.
Smešno. Spati mora, poskusiti.
Spravi se v posteljo ...
Zdajci se vzravna in prisluhne.
Gib —* gib v sosedni sobi. Groza ga stresa. Zakaj bi se tako bal? Jackson je samo človek in tak strah je nenaraven. Jackson ne* more storiti drugega*, ko kaj ukrasti.
Izpraševal se je, kaj ga je predramilo. Bilo mu je, kot bi bil v snu slišal krik, in ko se je V postelji vzravnal, je slišal tisti gib V drugi sobi.
Divan je zaškripal. Spomnil se je, kako je zmeraj škripal. Jackson se je premikal.
Fleming se je potihem spravil iz postelje. Oblekel s,e* je V jutranjo haljo*. Postavil se je* tik k steni in poslušal. Jackson se je premikal.
Fleming ni bil več prestrašen — samo razburjen. Splazil se je k vratom in jih odklenil. Šel je v vežo in srečal Jacksona.
Jackson je bil videti v zadregi. Moral je zapaziti sumničenje v Flemingovih očeh.
»Mislil — zdelo se mi.je, da sem, nekaj čul,« jei dejal Jackson nekako slabotno.
Fleming je ponovil: »Nekaj ste, čuli?« Videl je, da je bil Jackson povsem oblečen. Srce mu je pričelo* nemirno biti. »Kaj ste- čuli?« je dodal.
»Ne morem prav reči ... Nekaj pač. To me je zbudilo.«
Fleminga se je polastil nenaden občutek, da si želi biti v svoji sobi za zaklenjenimi Vrati. Hiša, je bila tako mirna in Jackson je* bil neznanec, človek, ki ga je staknil nai pobrežju.
Pogledal je naravnost vanj.
»Sanjalo se vam je!« je rekel hladno. »In svetoval vam bi, da ne bi hodili po hiši. Dosti ljudi je V njej,'ki ne vedo: da ste tukaj.« Živčno se je zasmejal. »Prestrašili bi se, če bi vas slišali. Človek ne more vedeti, kaj bi utegnili napraviti.«
Jackson ni odvrnil ničesar. Fleming je opazil živo rdečico na njegovem licu, ko se je obrnil in brez besede odšel v svojo sobo.
Kol je bil spet za zaklenjenimi Vrati, je občutil zmagoslavje*. Saj ni bil strahopetec. Nemara* ga je zdaj ostrašil.
Ni več pričakoval, da bi se Jackson plazil okoli. Zakaj vedeti je moral, da je na drugi strani stene čuječen in pogumen mož.
Fleming je zaspal...
Prestrašen se je zbudil. Glasni klici so mu udarjali na ušesa. Kričanje ... šum bežečih stopinj.
Še vedno je bila tema. Morda je spal samo uro, odkar je srečal Jacksona v veži.
Jackson! Torej Jackson ni poslušal njegovega opomina. Fleming je upal, da so ga ujeli.
Skočil je iz postelje. Jutranja halja je ležala na tleh, kamor jo* je bil vrgel. Odklenil je vrata.
Bogata vdoVa je stala na stopnicah. Čvrsto je tiščala k sebi šatuljo z dragulji. Za njo so bili drugi.
Fleming se je začudil. Dolžili bodo njega, da je privedel tega človeka, v hišo*.
»Vi ste torej živi in zdravi!« je zaklicala vdova. »Bala sam se, da je v pritličju ...«
Strmel je* vanje. Zgneteni so, stali na stopnicah.
. »Žal mi je... žal mi je,« je bilo vse, kar je mogel izgovoriti.
Vsi so bili preveč razburjeni, da bi ga poslušali.
»Ali torej ni prišla do vaše sobe?« je dejal nekdo.
Tedaj začuje krik s ceste in pravi: »Kaj pa je? Jaz ne vem...«
»Reka!« je dejala vdova. »Povodenj. Saj ni prvič. Preblizu smo. Za nič ne bi hotela stanovati V pritličju. Pa da, ste le na varnem.«
Skozi okno svoje sobe* je Fleming lahko videl vodo. Zunaj na cesti je* še vedno slišal, kako so ljudje, tekli. Hitro se mora obleči in videti, kaj bi se dalo narediti.
Čisto iznenada se spomni Jacksona. Pozabil je* nanj, takoj ko je vdova, povedala, kako je z reko.
Potrkal je na steno.
»Jackson!« je zaklical. »Jackson! Vstanite! Reka...«
Oblekel si je suknjič in šel V druge sobo.
Nikogar ni bilo v njej.
Zdaj ni bilo časa misliti na Jacksona. Ni bilo časa* misliti na morebitne tatove, ko so* bila življenja ljudi v nevarnosti. Moral je premisliti, kaj bi mogel storiti. Moral je pomagati.
»Podpritličje je v vodi!« je rekla vdova. »Oh, gospod Fleming! Če pomislite, da bi bila le* maloi višja ...«
»Bolje bo, da si pogledamo*, kako je* spodaj!« je dejal nekdo iz drugega nadstropja.
»Bodite oprezni!« je zaklicala: vdova. »Poglejte! Nevarno je... Voda je dosegla že pol zadnjih stopnic ... Gospod Fleming, če pomislim, da ste V pritličju ... Res ni varno tako blizu rekel«
*
Fleming je našel Jacksonov suknjič na divanu. Potemtakem ni mogel oditi. Tega ne bi bil pustil tukaj. Poleg suknjiča je bila oguljena torba. V njej je bilo nekaj fotografij in papirjev. Moral je* biti nekje v hiši.
Strašna misel je prešinila Fleminga. Stekel je v vežo.
»Tu je bil neki mož!« je zavpil. »Prenočil je tu! Njegov suknjič je tu ... a njega ni!«
Fleming je jel teči v podpritličje...
Ko soi našli Jacksona, je bil že mrtev. Lice mu je izražalo začudenost in zmedenost.
»Kaj ga je napotilo dol?« je rekel polkovnik Wragg. »Moral je videti, kaj se* je zgodilo. Moral je videti naraščanje vode. Zakaj neki je moral iti dol?«
Fleming je sklenil roke. Domislil se je večerje, ki sta jo imela skupaj z Jacksonom. Spomnil se je svojih besed: »Uboga stara ženica — je pohabljena. Spodaj sedi — pa šiva in šiva ...«
Tedaj je sklonil glavo in spoštljivo pogledal Jacksona.
D • O • M. I. S. L. I. C • E
Marsikatera žena obožuje svojega moža — in on se ima,, žal, temu primerno obnašati.
*
Srečna ljubezen je ključ v ljubezen do celega sveta.
*
Ljubezen napravi vsakogar za pesnika: iznajde mu ljubico.
*
Divja ljubezen in divje vode* kmalu usahnejo.
*
Problem zakona: v eni osebi ljubiti mnogo drugih.
*
Tisti, ki si nikoli niso: prizadejali kaj hudega, se nikoli niso ljubili.
*
Nikoli ga ne boš ljubil, komur ne moreš ničesar odpustiti.
*
Zakon je kot dolga matura, toda nenavadna; zakaj začne se z valeto.
#
Ljubimo duh vina, pijemo pa. alkohol. Ljubimo ljubezen, poročimo* pa se s človekom.
*
Žena ljubi vojščaka, ne pa Vojne.
*
Samo dobra žena zna moža občudujoče motriti navzgor in ga dobrohotno gledati navzdol.
Salomonova druga razsodba
Po tisti znameniti razsodbi, s katero je modri kralj Salomon prisodil otroka pravi materi, je v kraljevem sodstvu nastalo kratko zatišje. Ljudstvo se je očitno zbalo* modrih kraljevih pravorekov.
To*da nekega jutra, ko je* kralj kakor navadno stopil v sodno dvorano, je pritekel pred njega eden izmed sodnikov ves razburjen:
»Vsemogočni kralj«, reče sodnik, »dva spita moža želita pred tebe. Prepirata se zaradi neke starke.«
Ko se je kralj vsedel na svoj veličastni prestol (ki ga mu je Verjetno poklonila sabska kraljica), privede soidnik dva moža in starko.
Eden od pravdarjev, trgovec z žitom, se je bil predi petnajstimi leti V sosednji pokrajini oženil, a pozneje, ko mu je žena umrla, se* je vrnil nazaj v svoje: rodno mesto. Njegova tašča, ki je zapadla v bedo, je šla iskat zeta, da bi joi zaščitil in ji pomagal, kakor je* dolžan po zakonu in običaju.
Toda tašča, ki sta jo zapeljala podobnost imena in obraza, je* prišla k nekemu
drugemu možu, ki je ni hotel sprejeti in jo je poslal k njenemu zetu. Ta pa, lopov, nesramno zatrdi, da ni bil nikdar mož njene hčerke.
Modri kralj se za hip* zamisli in si z rokami podpre čelo. Potem vzdigne glavo in reče:
»V listinah, ki sta mi jih pokazala, ne morem najti zadosti dokazov, da bi odločil kateri izmed vaju se je pred 15 leti poročil v sosednji pokrajini. Ampak ta žena, kakor je videti govori resnico, le tega ne ve za gotovo, kateri od vaju je njen zet. Da, kateri je? .. . Pokličite stražo!«
Ko je straža prišla, nadaljuje modri Salomon: »Presekajte to ženo na dvoje, pa si naj vsak od dvojice vzame polovico*.«
»Oh, saj to* je strašno!« zakriči eden izmed pravdačev.
»Ne ugovarjaj, kraljeva sodba je vedno pravična!« reče drugi in na licu mu zaigra komaj viden smehljaj zadovoljstva. »Naj jo presekajo! Oba bova; dobila vsak svoj del.«
»To zadostuje!« vzklikne modri sodnik. »Spregledal sem te! Ti si pravi zet! In ti boš dobil celo taščo!«
UuSan KANBIČi O M N I B U S
Dunajski mednarodni jesenski velesejem
Koroški velesejem je bil pomemben gospodarski dogodek
(Nadaljevanje z 2. strani) povpraševanje za tovrstnimi stroji izredno moteno-. Velesejem in z njim povezano zasedanje strokovne zveze žagarjev sta pokazala, da žage in ostale panoge lesnega gospodarstva v državi in v inozemstvu moično težijo za izpopolnitvijo in modernizacijo svojega strojnega parka. Kupci soi na velesejmu pogrešali tudi industrijo papirja, ki pa menda zaradi cvetoče konjunkture še ne čuti potrebe poi ustrezni udeležbi na Velesejmu lesnega gospodarstva.
Precejšnja hiba velesejma lesnega gospodarstva; je bila njegova razdeljenost na razstavnem prostoru, Vsled česar je močno trpela njegova preglednost. Razvoj na tem področju velesejma kaže naraščajočo potrebo po strnjenosti razstavnega prostora, oz. po večjem pokritem objektu za Velesejem lesnega gospodarstva, kjer bodo združena vsa, področja te panoge.
Kakor Vsa zadnja leta so se tudi letošnjega velesejma V pomembni meri udeležile
sosedne države
s približno 250 razstavljalci in okoli 90.000 obiskovalci. Jugoslavija je v svojem dobro obiskanem in reprezentativnem paviljonu iz marmorja, stekla in lesa, razstavila izredno lep sortiment svojih ekspertnih izdelkov, za, katerimi je bilo Veliko povpraševanje. Trst pa se je na svoji razstavi letos, omejil na reklamoi za turizem. Razstavljalcev iz Videmske! pokrajine letos na sejmu ni bilo.
Posebno! obeležje letošnjemu velesejmu so dale številne
gospodarsko-strokovne konference in zasedanja
iz področja lesnega gospodarstva. Prvi dan velesejma je ob navzočnosti ministra za trgovino in obnovoi dr. Bocka, in deželne^ ga glavarja Wedeniga v Celovcu zasedala; strokovna zveza industrije za predelavo lesai, dingi dan pa so zborovali avstrijski žagarji. Tema dvema prireditvama so sledila letna zasedanja tesarjev, gradbenikov, mizarjev, kolarjev, sodarjev itd.,
skratka vseh obrtnih in trgovskih skupin, ki imajo opravka z lesom.
Na zasedanju žagarjev je imel finančni minister dr. Karnitz, zanimivo predavanje oi aktualnih gospodarskih vprašanjih v zvezi s porajajočim se skupnim evropskim tržiščem. Minister je dejal, da je postala
evropska integracija življenjska nujnost
in utemeljil to stališče med drugim, takole: Živimoi V času gospodarske novo ureditve. V Parizu razpravljajo oi bodoči gospodarski ureditvi Evrope. Če primerjamo Evropo z Združenimi državami Amerike, potem nam padtei v oči Velika razlika v produktivnosti gospodarstva. V Ameriki ne gre bolje le zaradi tega, ker je to bogata dežela z ogromnim, naravnim bogastvom ter pridnimi, sposobnimi; in energičnimi ljudmi. Glavni vzrok produktivnosti' in blagostanja Amerike jei izredno Velik, enotnoi urejen gospodarski prostor z uresničeno razdelitvijo dela. Če se v Evropi podajamo na to- pot, potem gremo zavestno pot poti, ki naj privedel do odprave razlike v produktivnosti med Ameriko in Evropoi.
Čas, ki nas Vodi v evropsko integracijo, je poudaril minister, je treba izkoristiti in napraviti vse, da bosta, prehod in prilagoditev na noVei pogoje čim, lažja, čimbolj znosna, in da ne bosta zahtevala preveč žrtev. Gre za to, da, se producira tam, kjer se producira najcenejši, in da se proizvodnja ustavi tam, kjer je, najdražja. Za dosego tega potrebuje naše- gospodarstvo svojo prehodno dobo. Prehod v nove pogoje pa1, bo tem lažji in tem manj boleč, čim bolj nam uspe, da ga izpolnimo-s polno zaposlenostjo!, kajti le polna, zaposlenost omogoča nove investicije in dosego' novih področij proizvodnje. Obdrža-nje dalekosežnei gospodarske- stabilnosti je kardinalno vprašanje gospodarskopoli-tičnih razmotrivanj. Ne moremo in ne smemo se zapreti pred potreboi popolnoma spremenjenega gledanja na, dogajanja v svetu, ki jih je prines-loi naše- stoletje. Nemogoče je obdržati stare- oblike- gospodarske dejavnosti, istočasno pa doseči nekaj, kar obeta; boljše življenje.
Tiskovni šef dunajskega velesejma; zvezni svetnik Po-rges, je minuli torek na tiskovni konferenci pri Sandwirtu V Celovcu poročal o pripravah in organizaciji prihodnjega mednarodnega velesejma na Dunaju. Jesenski Velesejem na Dunaju boi od 7. do 14. septembra 1958. Na konferenci so bili poleg zastopnikov tiska navzoči med drugimi tudi direktor koroškega Velesejma Gutschmar, celovški župan Aus,-serwinkler in predsednik deželne- kmetijske zbornice Gruber.
Letošnji jesenski dunajski velesejem bo-68. poi vrsti, hkrati p-a bo imel tudi jubilejni značaj kot 25. velesejem po drugi svetovni vojni. Velesejem bo demonstracija mirnodobnega gospodarskega razvoja v' četrtstoletju poi skoraj totalnem razdejanju, ki ga je povzročila nacistična Vojna. Velesejem boi iz tega razloga slovesna otvoril sam zvezni prez,id;ent Scharf.
Velesejem bo kakor vedno ogromna poučna; revija Vsakovrstne zmogljivosti industrije, obrti, trgovine in kmetijstva poleg mnogih novosti, ki nastajajo, posebno V tehniki iz dneva V dan. Razstavljalo bo 3700 tvrdk iz devetnajstih držav. V dvorani narodov bo V kolektivnih razstavah udeleženih 15 inozemskih držav, med temi naše sosede Češkoslovaška, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Madžarska, Italija, in Jugoslavija.
Dunajski veles-eijem pomeni ogromen
Plemenski sejem v Lienzu
V	sobo-toi, 5. septembra 1958, dopoldne bo v Lienzu prvi plemenski sejem,, ki ga v letošnji jeseni priredi živinorejska zveza za pincgaVsko govedo na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem. Na tem sejmu bodo naprodaj samo breje krave in telice, in, sicer 120 po številu, ki so se vrnile s planinske paše.
Plemenski sejem pinegavske pasme v Maishofen
Ob izredno močnem povpraševanju se je 7. avgusta odvijal prvi jesenski plemenski sejem V Maishofen, ki ga je priredila, živinorejska zveza za p-inegavsko govedo Salzburg — Tiro-1. Na ponudbo-so- s.talei le- krave in telice. 51 krav je bi-loi prodanih poi povprečni ceni S 7.400, 31 telic po povprečni ceni S 6.077, najvišja dosežena, cena pa je znašala 12.900 šilingov.
Sejem za plemenske prašiče v Št. Vidu
V	petek, 29. avgusta, 1958, si pričetkom ob 10. uri dopoldne- bo- v Št. Vidu ob Glini prvi jesenski plemenski sejem za mer-
mednaroidhi trg. Predvsem boi prikazano reprezentativno- blago avstrijske proizvodnje, kjer bo zastopanih tudi 17 podjetij iz Koroške. Razstava, bo nudila zaokroženo sliko avstrijske proizvodnje, hkrati p-a z močnoi udeležbo inozemskih tvrdk važen pregled; oi razmerah na svetovnem trgu.
Poudarek obsežne vzorčne razstave- je spet na modi, tekstilijah, predmetih za dnevno potrošnjo, luksusu, mobilijah, potrebščinah za urad in obrat, športnih artiklih, strojih in vozilih ter nešteto drugim. Za kmetijstvo bo dunajski velesejem posebno pomemben, ker bo nakazoval možnosti dviganja donosnosti z dragocenimi napotili S predvajanji praktičnih kmetijskih strojev, razstavo živine, svinj in perutnine. Predvsem pa boi letošnji kmetijski oddelek osredotočen na sadje in zelenjavo pod geis-lom: Sadje in zelenjavo videti in pokusiti.
Dunajski velesejem bo pokazal skoraj celotno blagovno ponudbo V pregledni razstavi, imel boi medanrodni značai ter brez dvoma Vzbujal zanimanje najširšega kroga interesentov. Obisk Velesejma, bo zeloi zanimiv in, kar je- posebno Važno, nad Vs-e poučen.
Hkrati pa- nudi velesejem ugodno priložnost za vožnjo- na Dunaj, ker imajo obiskovalci na vseh avstrijskih železniških in avtobusnih linijah 25 odstotkov popusta pri Voznih cenah.
jasce in breje svinje. Zveza, p-rašičerejcev za Koroško bo na sejem postavila 60 merjascev in 40 brejih plemenskih svinj. Zveza zagotavlja, kup-ce-m kvalitetno! blago- in ugodno ceno.
Velesejem v Boznu
V času od 12. do 22. septembra bo velesejem v Boznu. Velesejmske izkaznice se dobijo pri trgovinski zbornici V Celovcu v oddelku za zunanjo trgovino-.
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 »/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P O' 1 z e r p-d. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
Izučen krojač za moške in ženske obleke pride na željo v »šte-ro« na iffdbm. Ponudbe na: Uprava Slovenski vestnik, Ce-loVec — Klage-nfurt, Ga-sometergassei 10.
Prvi letošnji jesenski sejmi živine
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 23. avgust:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesnv — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 17.10 Zabavna glasba —
18.45	Ljudski originali — 21.30 ,,Dama je slepa", krim. igra.
II.	program: 9.00 Ples v poletni noči
—	10.00 Dopoldanski koncert — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Poletje, sonce, glasba
—	18.10 Delopust zate — 19.20 Operni koncert — 20.15 Francoska politika po II. svetovni vojni.
Nedelja, 24. avgust:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 Nikoli več pameten biti — 21.10 Braziljanska glatfba.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
11.00	Orkestralni koncert — prenos iz Salzburga — 15.00 Sonce, poletje in glasba —
18.00	Tako dela Berbn glasbo — 20.00 O plemeniti glasbi.
Ponedeljek, 25. avgust:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Špicar: „Semenj“ (slov.) — 16.30 Hindemithove sonate —
18.30	Oddaja za mladino — 18.40 Za našo vas (slov.) — 20.15 Mali večerni končen.
»□□□□□H
PROGRAM
II. p r og r a m : 8.00 Skrite lepote naše domovine — 9.30 Mladina naj potuje —
15.00	Zabavna glasba — 16.30 Iz naš!h dolin in gora — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Komorni koncert — prenos iz Salzburga.
Torek, 26. avgust:
I.	program: 8.45 Medicinsko mesečno poročilo — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 14.30 Pesništvo iz Koroške — 16.00 Godba na pihala — 17.10 Glasba za vse — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Orkestralni koncert — prenos iz Salzburga.
II.	program: 9.15 Lepe melodije, lepi glasovi — 10 00 Simfonični koncert — 15.00 Glasba z vsega sveta — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Iz operet.
Sreda 27. avgust:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (dov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Govori se o tem — 20.15 Lepe melodije, lepi glasovi — 21.00 Življenje polno glasbe.
II.	p r o g,r a m : 9.30 Mladina naj potuje
—	10.00 Orkestralne melodije — 16.30 Du-
najske melodije — 17.55 Zabavni spored — 19.20 Dunajski velesejem 1958 —	20.40
Španski ritmi.
Četrtek, 28. avgust:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Morda vas bo zanimalo (slov.) — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Za kmete — 20.15 Pisan koroški večer.
II.	program: 9.00 Ti in žival — 10.00 Svetle zvezde na opernem nebu — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Melodije od včeraj in predvčerajšnjim — 19.30 Glasba domovine
—	21.00 Solistični koncert — iz Salzburga.
Petek, 29. avgust:
I. program: 8.45 Koroška dobrodošlica — 14.00 Poročila, objave. Ob 130-letnici smrti L. N. Tolstoja (slov.) — 16.00 Za dobro voljo — 17.10 Popoldanski koncert —
20.15	„Danes zvečer v Samarkandu", slušna
igrali. program: 9.00 Iz. zbiralnika za pritožbe — 9.30 Mladina naj potuje — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Ljudski plesi okoli 1800 — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Spominska oddaja Richardu Tauberju.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6 00. 7.00. 13.00. 15.00. 17 00. 22.00
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do tl.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 23. avgust:
5.00	Dobro jutro — 6-40 Naš jedilnik — 8.05 Mladina poje — 9-.00 V svetu opernih melodij — 10.10 Belokranjski in gorenjski folklorni motivi — 11.30 Pionirski tednik
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.10 Slavni solisti — 18.00 Radijski leksikon — 18.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Okno v svet: Danska — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
Nedelja, 24. avgust:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Za ljubitelje pihalnih godb — 8.00 Mladinska radijska :gra — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Počitniške razglednice: Bohinj — 11.30 V zabavnem ritmu — 12.00 Na.Ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (nadaljevanje ob 14.15) — 13.45 Za našo vas — 15.45 Reportaža iz Ohrida — 17.15 Radijska igra — 20.00 Variete — 21.30 Športna nedelja.
Ponedeljek, 25. avgust:
8.05 Phana paleta —- 9.20 Umetne in narodne — 11.00 Poje Ivo Rob č — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 Trio Slavka Avsenika — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pesmi iz Slovenske Benečije — 13.30 Orkestralna glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz domače knji-
ževnosti — 17.15 Srečno vožnjo! — 18.00 Družimk’ pogovori — 20.00 Iz arhiva zabavne glasbe — 20.50 S festivala v Dubrovniku.
Torek, 26. avgust:
6.40	Naš jedilnik — 8.05 Odlomki iz slovanskih oper — 8.40 Sprehod po Holandiji
—	10.00 Venček narodnih — 10.30 Napevi Johanna Straussa — 11.00 Za dom in žene
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 V narodnem tonu — 14.30 Zanmivosti iz znano ti in tehnike — 14.45 Slovenske narodne
—	18.00 Kulturni pregled — 18.15 Pojo slavne sopranistke — 20.45 Radijska igra.
Sreda 27. avgust:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 8.25 Po motivih narodnih melodij — 10.10 Mali zabavni ansambli —
11.30	Športna reportaža — 11.45 Žužember-ške narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Odlomki iz oper Pucciniji — 14.30 Radijski leksikon — 14.45 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana — 16.00 Koncert P° željah — 18.20 Pesmi plairn — 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Gorenjski slavček, opera Foesterja.
Četrtek, 28. avgust:
6.40	Naš jedilnik — 9.20 Pesem, melodija in ritem — 10.10 Odlomki iz romantičnih oper — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski nasvet' — 12.40 Narodne in umetne pesmi — 13.30 Popevke in ritmi — 14.30 Naši poslušalci pozdravljajo — 15.40 Filmska kronika — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Izbrali smo za vas — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.30 Zagrebški sol sti.
Petek, 29. avgust:
6.40	Naš jedilnik — 8.05 Švedska ljudska pesem in ples — 10.10 Pet pevcev — pet popevk — 11.00 Za dom in žene — 11.35 Slovenski zbori in samospevi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Partizanske pesmi —
13.30	Od arije do arije — 14.30 Turistični oddaja — 14.45 Koroške narodne — 15.40 Iz svetovne književnosti — 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Bolgarske narodne pesmi — 20.15 Tedenski zuna-nje-politični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.