39. številka Izdanje z« petek L aprila 1898 (T Trst«, t Mrtok m«tr <■« SI. iar«A 18M.) Tečaj XXIII. lakaja pa trikrat u todoa v laattk ta-jik tb Co»klh, Aal»«klh I* acjZsKtucUi. Zjutranjo iadaaja ia-oh »i. ari ajutraj, vaćoraa pi «b 7. iiri laitr, — Obojno iadaaje itu« '. *» jrrtALL.it>«.} . t. iBV» Avatrlja I. 1.90 » tri bmm ... d.— . . . 4.M n pol Uc« ... «.- . , . I.-MtHlltl . . , 13.— , . . 18.— Marotalo« It plačevati nprt| m uniji brot priložena htiMn m sprava aa •ilra. faaaailln« iterilke ao dobivaj« v pra-totmka v Iritu pa S laven Tr»t» p« 4 ari. EDINOST Oflaai M raAaao pa tarifv * pttitt., u aaalovo a doboliaai irktal m platu, prastar, kolikor obaoga t Poslana, oaartaioo lajamo sahrale, ■oN oflaai itd. ao raAurnjo i>c o ▼al dopiai aaj «o pošiljajo -_r'l-..>t> alloa Caaornsa H. 18. Vaako piaaao aao.;» biti frankovano, kor a«fr»nkoYHoa io i sprejemajo. Bakopiii se m »mVjja, r^.iniuu, reki*aa^ij« la ejf'*»* »JU« jant« upravniitvo aiica dolino pld-eolo hit. 3, II. aadtit. Naro6niao in oglaas ja.pUJoToti loco Trat. Odprt* rekUrsa oija ao proa'e poJtnias, aii - Po škandalih. ii. Vsaki zbor, tako tudi zakonodavni, kakorien je deželni zbor, ina svoja pravila, pa katerih se ■ora ravnati; v to pa, da ne tudi res uporabljajo ta pravila, je postavljen organ, ki nnra paiiti na red in pravico. V deželnem zboru je tak organ predsedništvo. V Avstriji imamo ustave, po kateri je krona pridržala sebi pravico imenovanja predsedniitva deželnim zborom. S tem je na neki način obvarovana oblast predsedništva proti eventuvalni premoči jedne ali druge stranke. Dobivajoči svojo moč od krone, bi moral predsednik deželnega zbora vsikdar paziti na to, da bode njegovo postopanje odgovarjalo nameram krone ; on se ne bi smel postavljati na stališče jedne strank* ter vesti se brezobzirno proti drugi stranki, in sicer po napotku ali želji prve stranke. V deželnem zboru istrskem izgleda stvar drngače. Zloratč zanpanje krone posluš.i pred* sednik le svoj strankarski nagon, s poslanci hrvat-skoslovenskiini pa ne postopa ni za las bolje od kričačev na galeriji. Razlika pa je samo ▼ te«, da je na sveta kričačev v rokavicah in kričačev brez rokavic. Prva dolžnost predsednikova bi bila, da čuva zastopnike pred napadi onih kričačev, katerim bi bilo pravo mesto poprej v ječi, nego-li na galeriji deželnega zbora. Druga dolžnost predsedniku bi bila ta, [da se ali odpove predsedništvu, ali pa odstopi mesto podpredsednika vsikdar, kadar ne razume govornikov. Tretja dolžnost predsedniku bi bila ta, da spoštuje voljo Onega, ki ga je imenoval ter ne meče tuli kruto pod nogo pravice hrvatskega iu slovenskega naroda v Istri. Tsda predsedniku niso le te tri dolžnosti: takih dolžnosti je še mnogo več. No, predsednik deželnega zbora istrskega ne spolnnje niti jedne, kadar je govor o hrvatskih in slovenskih poslancih. PODLISTEK. Predaja straža. 69 romam. Poljski spisal Boleslav Prna. Poslovenil Podraraki. Za kaka dva ali tri streljajo za njimi pomikal se je vo liček, ▼ kateri j« bil vprežea pes in ženska ter je obstal pred vratmi Polževe koče. Tu je veliki pai, teftko dihaj«, padel na tla, mož na vozu ae jo a težavo dvignil ter sedel, a ženska ■i je snela pas z vrata ter j« gledala Polževo kočo obrisavši ai potno čelo. V kmeta sa je zbadilo pomilovanje. Šal je z griča ter se približal popotnikom. „Kdo ate ljudje in odkod prihajate?« je vprašal. ,Mi smo kolonisti izza Visle', je odgovorila ženska. .Naši ljudje so kipili tu zecaljo, torej greva za njimi*. ,A vidva n!ata knpila zemlje ?" Ženska je pamignila z rameni. .Torej je v vas tak običaj, da žeask« vozijo modke ?* je vpraša! dalje Polž. „Kaj kočam, ker nimam« kenja, paš pa bi oče ne dospel semkaj". „To je vaš »če ?" Žeuska ja pokušala z glavo. „Iu taku bolan?* -DA*. Naj.iramotneja stran v zgodovini deželnega zbora istrskega pa je in ostane: prevladje občinstva na galsriji I To je, onega občinstva, ki prihaja v zbornico nahujskano in podkupljeno, da ovira naše poslance v govorjenju in ki nživa o tem vso protekcijo od strani predsedniŠUa. To občinstvo ae prikazuje v cvetn abruškega ban-ditstva. Taka galerija ne pozna mej pristojnosti in uljudnosti; ona peva, kriči, tuli, bleje, riga, žvižga, ropota, psuje in grdi, kadar-koli govori katerih naših poslancev. Taka galerija je neizbrit-en madež za vao deželnozborsko veČino — isto večino, ki bi se hotela kazati nedolžno kakor jagnje. Taka galerija more biti dostojna take večine, ki se ponaša beneškim nasiljem. V pravni državi bi morala taka galerija občntiti pesledice kazenskega zakona radi nasilstev, ki jih vrši zoper zakonodavno skupščino. A predsednik, a vladni zastopnik, kaj pravita oia dva na to t Mirno gledata iu se smejata izpod brk, radujoča se menda na neprilikah hrvat-sko-slovenskih poslancev, potem pa, ob zaključku seje, javljata na vse štiri strani sveta: v deželnem zborn istrskem je bil mir, vladal je red t Mi, ki sni) očevidci te sramotne igre, vemo, kdo je C a m p i t e 11 i io kdo je F a b i a ni 1 Mi vemo, po čeg.-ivem napotku delata ali ne delata jeden in drtii?i: ali širši svet, najviši krogi na Dunaju in sama svetla krona ne doznavajo resnice, ker se ista poiajuje že na izvoru. Samo pod predsedovanjem jednoga Ctimpi tellija, ob hladni nebrižujsti jednega Fabiauija ia ob pritisku banditske galerije, so mogoči Skandali, ki se dogajajo v deželnem zbora istrskem. In tu ne mislimo tamo na škandale, ki se izražajo v najpjostašliih izgredih zoper hmteko - slovenske poslance, ampak tudi o onih škandalih moralno političke nravi, ki značijo — čim so naperjene zoper napredek hrvatskega in slovenskega ljudstva — udarec v lico oni vladi, ki je omogočila tako nasilno večino 11 Kmet se je zamisli). .Torej on potuje za tolpo kakor berač?* j« vprašal znovič. ,0 ne t..." je odvrnila odločne. .Oče uči e-troke in jaz, kadar imam čas, pa šivam, ali pa hodim na delo na polje.* Polž jo je giedal začudeno, naposled je rekel: .Vidva bržkone nista Nemca", ker tako gladko govorita po naše*. „Midva sva Nomca*, je odvrnila žanska. „Mi smo Nemci*, s« je oglasil prvič človek na vozu. Med tem razgovorom sta prišla iz koče Polževa ia Andrejčak. .Močan paslu je zaklical Andrejček. „Poglej no", mu je rekel Polž, .kako ta gospa ves pot pelje bolnega očeta na vozička. Ti, paglavec, bi tega ne storil ?M .Čemu ludi ? Mar nimate konj, oče ?* jo odvrnil fant. .Tudi midva sva imela konja, toda sedaj ga nimava", je zamrmljal papotnžk aa vozu. Bil je to medel, bled človek, z radastimi lasmi in brkami. .Gotovo bi se radi počili ter kaj pregriznili po takem potovanja ?* se jo obrnil Polž do žensko. .Jaz ne bom jedla", je odvrnila ona, „toda •če ki nemara pil nekoliko mleka*. Kako se v Istri vrše volitve! Interpelacija poslanca S p i n č i i a in tovarišev do njegove ekscelence gospoda miaisterskfga predsednika gri fa Thuna, kakor voditelja ministerstva za notranje stvar, v seji zbornice poslancev dne 24. marca 1898. V poletjn minolega leta so se obnovile občinske volitve v Oprtlju, okraja poreškega v I*tri. V zmisln §. 33 alinea 1. volilnega reda občinskega za Istro sklicali so se členi novoizvoljenega občinskega zastopstva za dan 30. avgusta 1897. na zborovanje, da si izvolijo občinskega načelnika. Ker tretjina členov ni prišla na zboiovanje, in vsled tega ni bilo navzočih toliko členov, kolikor jih predpisuje §. 37, sklicati se je moralo v 14 dneh novo zborovhnje. Isto se je tndi res sklicalo, tuda izostali so zopet isti členi kakor prvikrat, in volitev občinskega načelnika se zopet ni mogla vršiti. V tem slučaja bi se bila morala naložiti denarna globa dotičnim členom in proglasiti bi ne bilo mo« r&lo, da so zgubili »voj mandat (§. 33, alinea 2. in 3.) O tretjem sklicanju zborovanja bi merili stopiti na njih mesto oni, ki so v dotionem volilne« razredu dobili največ ghi^ov za odborniki (f. 33, alinea 4. in §. 29 ). V slučaju, da bi tretje zborovanje ostalo brezvspešno, morala bi, po §. 33, alinea 4, deželna oblast razpustiti novoizvoljeni občinski odbor ia odrediti nove volitve na podlagi zadnjih volilnih listin, ne da bi se zop^t izložile iste in da bi bili dopustni utoki, in sicer v dobi 14 dnij. Kedaj da se je odredilo razpuščenje in kedaj bo /-o naložile volitve, to ni znano podpisanim. Znane pa jim je, da so s« vršile nove volitve na podlagi starih volilnih listin — ne da bi se bile iste izložile zopet in ne da bi bili dovoljeni utoki — še le v dneh od 15. do 18. marca 1898., torej 6Va mesecev po prvem sklicanja občinskega zastopstva za volitev občinskega načelnika. V tem vidijo podpisani kršenje zakona, radi katerega samega že bi se morale proglasiti neve- .Zdirjaj Andrejček po mleka', je rekel Polž. „Ne zamerita*, ae je oglasila Polževa, .toda vi, Komci, nemara nimate lastne domovine, d* prihajate semkaj k nam ?* .Tu ie naša domovina", je odvrnila ženska. .Jaz sem se rodila tu za Vislo*. Človek, sedeči na vozičku, je nevoljno mahnil z roke ter jel govoriti s pretrganim glasom : ,M Ntmci imamo svojo domovine, cel6 veča j od vale, toda tam jo slabo. Ljadij je mnogo, zemlje malo, a zao besedilu ni po zmislu tolmačiti tako, da tudi nad pol leta po prt«« sklicanju občinskega odbora x» volitev občinskega načelnika, in po kakih 9 meseeih po vršenju volitev v občinski lantop, je starti razpustiti ta občinski zastep radi nemotnoBti konstituiranja, ter odraditi nove volitve na podlagi starih volilnih list, ne da bi se razložile iste in da ae bi bile davcljene reklamacije proti iatiaj. V *<-s;ib, e«irniua devetih mesecih se more dogoditi velikih sprememb glede na opra-vičenje do volitve. Vrhu tepa bo bile volilne liste, na podlagi katerih se je volilo, tudi sicer jak« pomanjkljiv«, kakor je to razvidno u svojedobaih brezuspešnih reklamne j Josipa Knav*», Antona M.tija-itfa ii tovarišev, ter Andreja Zanka in tovarišev. V teh volilnih listah j« »nogo mrtvih mesto živečih in davke plačujočih cbčinarjev, ki so upiiaui kakor taki v davčaih registrih ; poten* mnogo nepopolnih, pomanjkljivih in pouarejenih firm ; takih, ki ne plačujejo Dika*ee;a davka, iu takih, ki niti ne ek-zistirajo. Temu nasprotne pa pogrešamo v teh listah mnogo obč narjev ali flrm, katerim pristoji volilna pravica. Nekoliko volilcev jo vpisanih v ta namesto v oni volilni razred. Na volitvah samih ki so as vršile dne 15., 16., 17. in 18. marca, se fe primerilo mnogo nepravilnosti iu nezakonitosti; take so se prvi, dragi in tretji dan volitve pretrgale za jedno in pol ure, doiim je bilo določeno v naznanilu volitve, v zrni-sla §. 18, da se bode volilo v urah od 9. do 1.; v protislovja s §. 23. so členi komisije volili za drugimi volilci; druzega dne tretjega volilnega razreda niso dopustili k volitvi onih, ki bo bili poklicani za prvi dan ; k volitvi niso dopustili tudi onih, ki ali niso dobili povabila, da-si so vpisani v volilne liste in da-si so nekateri njih zaprosili za iste, ali pa ho povabilo bodisi zgubili, bodisi pozabili, bodisi da jim je bilo isto odvzeto ; k volitvi so se dopuščali tudi taki, ki so bili ebsojeni radi tatvine. Na podlagi teh pojasuil in z ozirom na to, da pomanjkljive in falzifikovane volilne liste v mnogih občinah Istre dajejo povoda za vznemirjenje, da so volilue liste deloma zato pomanjkljive in neresnične, ker niso v reda zemljiška knjiga is glavne davčne knjige, ali ker so dotične oblasti izdala pomanjkljive in pomotene izkaze, dovoljujejo ai podpisani staviti nastopno vprašanje do gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja naini-sterstva za notranje stvari : 1. Je-li njegova ekactlenea pri volji, obvestiti se o volilne.* postopanju v občini nprtaljski in odrediti potrebno, da se te volitve spravijo v soglasje z zakonom in da se bodo občinske volitve po Istri sploh vršile po prava in zakona v vseh slučajih ? 2. Ali je njegova ekscelenca pri volji, odrediti potrebno, da se spravijo t red zemljiško knjige in glavne davčne knjige na dotičnih oblastih v Istri, ter da bodo te oblasti izdajale popolna in prava imena davkoplačevalcev za sestavljanje volilnih list ? Poiitiike idsU, T TESTU, dat Si. marca ltM. Državni zbor. Nemški bratje, ki ae prisegli Leporušno, železno vzajemnost v Um .svetem*4 boju za „pravice" naroda nemškega, dokler ne bode odpravljono vse, kar vi moglo ž»liti razpal-jeno nemško entstvo, dokler ne bode priposiano slovesno, da so ie Nemci narod gospodu? v Avstriji in deklor se ae dajo Slovani definitivno ii za vse vočne čase upreči v jarm nemškega nad-viadja: ti nemški bratje, ki so se pripravljali ia grozno maščevanjo: ti Nemci so v včerajšnji seji zbornico pealaucev tak« veselo obmetavali z blatom jeden druzega, da so slednjič izišk vai iz beja prav poštene — umezani. Iu žnjimi vred je ama-zana tudi stvar, kateri na ljubo so prisegali «ešae, neporušio altžaost. Kolikor ima psovk slovar aam-ške kulture, toliko jih je frčalo včoraj od jedne nemška skupina do druga. V Ijutosa boju s« bili: ueaška Ijndska stranka, nemški naprednjak), krščanski socijalisti ia SchOaarorjanci. In a tam se pozabili cel6 „zločinca* Badonija, tako pridao so prali svoje medsebojno umazano perile. Sehonorer ja očital dragim nemškim skupinam, da so sa takorokoč prodale baresu Gautschu ia da »o s« obvezale, ia ne podpišejo nobenega predloga za ebtožfco ministrov radi GauUehevih jezikovnih naredeb, da so tako izdale svoje rojake v težkem sedanjem b«ja. Kakor ae vili, je vitez SchOnerer ostal zvost svoji grožnji, brzojavljeni iz Bodenbacha : prvemu strelu jo sledila včeraj cola kanonada in projektih Schonererjevi so leteli v proslavljeno nemško gemeinburgseh»ft. Čim pa se je SiibSaerer tuli oJlečno prijel ofenzive, tudi napadeni niso tuvgli drugače, nego da so se jeli braoiti istotako odločno. In primati se mora, da je bil tudi odpor bdj odločen, nego bi bili pričakovali. Poslanci Gre«;", Kaiser, Steinwender, Lueger, Funke, Sehiielcar so očitsli Schdnererja in Woifu zaporedoma: da ne govorita resniee, da lažeta, da hočeta le hujskati; da rušita zložnost, da obrekujeta itd. itd. Dulcis in fonde: kakor zabela vsemu je prilel spopad med Wolfom ia Luegerjem, kateremu poslednjemu je očital W o I f, da se je obvezal, ko je postal župan, da bode pobijal nemške nasijonalnee. Lueger pa ga je zavrnil, da on je Nemec, a tudi dober Avstrijec, da sa bode kakor župan glavnega mesta Avstrije postavljsl po robu onima dvema možema (Wolf-S«b3aerer), ki sta nevarna domovini. Wo)f naj gl«da, da ne pride na verge — SchO-rer je v tem poplačal Luegerja a tem, da mu je zaklical: kanal ja t Io tako so frčale po zraku še razne droge slične cvetke ; a slovanski po.-laoci so si mogli misliti, opazujoči te pojave nemške „Gemeiabiiig-schaf«.*: mi „manja vredni" smo vendar — več vredni. A značilno za zdivjanost in fcrezve?tnost teh junakov pa je dejstvo, da so provocirali take škandale, ko ne bi bil tega pričak ml ni kdo, kdor ima kaj usmiljenja in sočutja v sebi, v trenotka, >o bi bili morali razpravljati o — lačnih. Na dnevnem redu je bila namreč razprava o nujnih predlogih za pomoč prebivalstvu, ki trpi bodo vsled lanjskih katastrof. — Še le, ko so se pošteno na-p?ovali med seboj nemški bratje, m.gli so se vsi ti predlogi izročiti proračunskemu odsi-kn. Posl. Spinčič je interpeliral radi poitali-jaučeva'tja v Istri, ki je politiškim oblastim v tej pokrajini postalo ziatom ; posl. L a g inja in to-tovariši so int^rpelevali radi postopanja in zlorab od strani Čožotov na 4ovu rib; posl. Biankini pa o draginji v Dalmaciji. Iz Slovanske krSčausko-narodne zveze. Namesto d.ra Ferjančiea, ki je postal podpredsednik zbornice, je zve^a imenovala v parlamentarno komisijo desnice posl. Rjo biča. „Divjak" dvorni svetiiikŠuklje misli zopet vstopiti v zvezo. Sprememba na namestnifitvu v Galiciji. Namestnik v Galiciji knez $a>igu«zko je odstopil, baje zato, ker je v svaštvu ^z ministarskim predsednikom grofom Thunom. Njegovita naslednikom ja imenovau posl. grof P i n i n s k i. Vojvoda Fran Ferdinand d1 Este dobi v kratkem lastnoročno pooblastilo od Njeg. Veličnn-tva Fraua Josipa, da ga sme zastopati v določenih prilikah. Tako se govori v vladnih krogih. Regulacija plač državnim uraduikom. Peticija, katero se predložile delegacije društev državnih uradnikov na Dunaj« in v drugih deželah miuisterskemu predsedniku Thunu iu finančnemu ministru Kaizlu, je dosogla poveljen uspeh. Fin. minister Kaizl je namreč obljubil, da se bode obširneje bavil se atvarjo v tiaanćnem ekspozćtu. Dopolnilne občinske volitve na Dunaj n. Tčeraj je volil prvi razred v vseh okrajih dunajskih in je bilo izvoljenih 29 nemški h napredujakov in 17 krščanskih socijaliste?. 40—60 milijonov nameruje baje zahtevati naša vlada za polnjenje vojne mornarice. Ta kredit naj bi se dovoljeval v obrokih. Spor med Španjsko in Kubo. Bolj nego vlada Zjedinjenih držav je bojevito javno menenje, ki je zelo sovražno Špaajski. To kažejo tudi resolucije, predložen« hiši reprezeatautov in senatu. Vendar pa vlada menenje, da zmaga predsednik Mac Kinley sa svojo pomirljivo politike, ker soglašajo žnjim vsi členi vlade. Rusija na Vztoku. Selborne, augleiki državni podtajnik v stvareh za kolonije, je fpivoril dne 20. t. m. v klubu liberalne zveze. Rekel je, da to je gotova stvar, da ne bede mogla nobena sila zabraniti Rusiji, da bi si ne prisvojila Mad-žurije (duele na severovzhodni strani Kitaja v obsegu 950.000 Q kilom.) Vaako kršenje pravi« Anglije v Kitaj« bode morala smatrati le-ta kakor s času s belliV De sedaj dn Anglija ni še nii oškodovana. Raslidne v eati. Uporaoat, kjar bi j« človek na pričakoval 11 V kolikor smo se poučili pozneje, je torej vendar res, da je kakih 80 dahovnikov podpisalo ono zloglasno spom«nieo do škofa, katero je narekovala zgolj nekršćan.**,* mržnja proti Slovanom in upornost proti škof«. Tako početje bi bilo grdo, ako bi Udi pnha,alo od samih italijanskih duhovnikov. Tako smo tud; memli mi s prvega in iato smo tudi dvomili na tolikem številu podpisanih, kakor je je navel „Piccolo*. — Ali kakor rečeno: sedaj verno, kako je narael) to število — ( odplavali so tudi nekateri duhovniki slovanske ki vi t To pa ja že škandil I Ali škandal je prispel na svoj vrhunec s tem dn niso podpisovali le iz vestni duhovniki Slovani, ki it v« na tržaških tleh in se jim častita duhovenska haija trase prad požidovljenim magistralom, am^ak tndi taki, ki žive na trdih slovenskih tleh, o.ed kompaktnim slovenskim prebivalstvom, katerih bi sed&nja borba med občinskim zastopom tižaskim in škofom smela brigati le v toliko, da bi se kakor jeden mož (glasili svojemu škofa v moialno zaslouabo t Neverjetno ali resnično : gori na n**em slovenskem Krasu se ju par kapelanov pridružilo onemu grdemu protestu proti namišljenemu pisloveu je vanju tržaških cerkva, tore) duhov ni kom, ki v svojem glasilu brez vsacega ozira ščnvajo laške vernike, naj gredo tožit s ojega škof h t Tako pohujšanje dajejo nekateri l*ški duhovniki, in tako pohujšanje podpirajo nekaLt ri ka-pelanje na slovenskih tleh It Kako ime pristoja takemu početju, o tem prepuščamo sodoo vsem onim duhovnikom, ki niso Še pozabili na svoja dolžnosti do višega pastirja in do ugleda svojega stanu 11 Za italijansko propagando — in ker je za tako propagando treba pridnega čitanja v ,Pic-colu" — torej tudi za čitanje tega židovskega glasila trebajo veliko časa izvestui gospodje ka-pelaaje in reformatorji tržaške cerkve v zuislu in po želji laškega radikalizma. Tako je lahko umetif zakaj jih tre'm pri sv. Jakobu toliko, da kar na-potje delajo j«dou drugima. Pa v Rojauii ?! Za časa pokojnega župnika Thalerja jđ zadoščal.j^den sam kapelan ia je bilo postreženo ljudem v vsakem pogledu. A gospod Thaler je bil star, in hudo bolan l Sedaj pa imajo tam malo uad tridesetletnega župnika, ki bi lahko opravljal dela za štiri Thalerje in vendar morata biti sedaj tam dv» kapelana. Tega, kar je mogel opravljati star bolan župnik z jednim kapelanom, ne more opravljati sedaj mlad, srboai iu bojevit župnik dveuia kapelanima. Seveda je gosp. Thaler mislil na cerkev in svoj poklic, drugi pa mislijo dandane«, v prvi vrsti na ono, oa kar mislijo na — magistratu! Zato trebajo mladi gospodje reformatorji mnogo časa sa — italijauuacijo ! In še taja! 1 Iz povsem zaupljivega vira smo izvedelit da /a zakristijo pri sv. Jakobu se kupuje vsaki dan po S ek*e»plarov .Piccola*, ki ee hlastno iu slastuo čita tak«j na licu me?t«, na svetem kraju Res daUč stnv prišli, ko kitolifiki duhovnik, komaj da ja dovršil iveio opmvilo, jemlje v roke najneaor&lueji židovski list! I In to v župni cerkvi, v kateri prihajajo miloščine skoro izključno od slovenskih vernikov. Tudi to smo izvedeli od povsem zanesljive strani, da priznavajo eerkoruiki sami v omenjeni cerkvi, da bi bile slao«, ako bi no bilo aloveaskih vernikov, kajti celo italijanske pevce plačuje g. župnik iz miloščir, prihajajočih med službo božjo, določeno za Slov encel I Č-mn treba torej slovanskih konferenc pri sv. Jakabu ? 1 Maičevaje pravice. Suhoparni vladni „Osaer-vatore" je včasih vendar interesauten. Med tistimi suhimi službenimi objavami in med tistimi ledenimi ediiti iu oznanili o eksekutivuih dražbah, ki govore svoj grozni govor o naraščanju uboštva iu maeženju števila nemaničev in proletarijata — smo zasledili včeraj oglas, ki nas je spomnil človeka, ki ima na svoji vesti mmgo človeškega gorjt, ki j« provzrnčil v svoji divji strasti bojev ia dogodkov, katerim je padla kakor žetev maogokatera kmečka eksistenca po Iatri ia vsled katerih ao se oči solzile in ao silie ie danes velikemu iteviln nesrečnih rodbin, nedolžnih len in otročičev. Oni oglas ae tiče moža, ki sedi za dobro saprtimi vratmi na okrožnem sodišča v Rovinja, eaega Martinolicha, ki je ua aprav razbojniški način divjal proti Hrvatom in Slovencem, ki je, bolj nego kdor koli dragi pripomogel do tega, da •o v italijanskem tabora tako grozno polivinila čBtstv«, in ki je svojimi agitacijami v voloskem okraja profzročal neizmernega pohujšanja in greha 1 Srd njogov proti vaemu, kar nosi hrvatsko ime, ni imel mej, je bil neagasen, je kil grozen. Ničesar na svetu ni črtil bolj, nego ljudstvo hrvatsko, tvojo lastno kri, in njega jezik t In sedaj je okrožno sodišče otvorilo konkurz ■a vse imetje tega italijanskega agitatorja. Včerajšnji „O-jservatore" prinaša dotično objavo. In kakor da ae je hotela večna pravica maščevati nad njim, ki jej je zadal neštetih ran, prišlo je tako, daje dotična nradna objava okrožnega sodišča sestavljena prav v tistem jeziku, katerega je Martinolich črtil istim strašnim ogujem, kakoršnega je zmožna le duša narodnega odpadnikal Oglas, s katerim se otvarja konkurz na premoženje zaprtega Martinolich a iz Pulja, je izdalo sodišče — v hrvatskem jeziku It Tako ae je maščevala pravica nad človekom, katerega pogubno javno delovanje se bliža sedaj sadnjemu in — nadejamo se — zaključnemu de janjn — pravični sodbi. Slovanska čitalnic« v Trstu vabi na koncert, ki ga priredi dne 2 aprila 1898 v društvenih prostorih (uliCH S. Fraucese) it. 3) na korist dražbe sv. Cirila in Metoda. Vspored: J. Adamič: „Slovenske narodne pesmi", udarja ženski tamburaški sbor. 2. A. Fumagalli: ,La Pendule«, koncortna Polka - Mazurka za klavir, svira g.ca Lina Šorli-jeva. 3. Mil. pl. Farkai: „Domovini i ljubi", brai solo s »premije van jem klavira, izvršuj eti gospi ci Bogomila Valenčič»>va in Lina Šorlijeva. 4. A. Haj-drih: .Prva ljubezen", moški četverospev. 6. G. V. Brož : .Trsatski zvonovi', koncertna fantazija sa brač solu s spremljevanjem klavira, zvriujeti gospici Dvomila Valeačičeva in Lina Šorlijeva. 6. Mil. pl. Farkaš: Izvadak iz opere „Nikola Šu bič Zrinski" udarja ženski tamburaški zbor. Začetek ob uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Slovauski gostje dobro dosli i ODBOR. Na oni članak v „Sari", v katerem je hotel doka/ali ta list, da je Btrah pred irredento povsem prazen in da ni ni kakega ra doga, da l»i se potiskali Italijani Hi vatom in Slovencem na ljubo, vsklika eplitiko „Jediuatvo* : „Mi res ne vemo, česa bi si še želeli ta gospoda ? Morda bi hoteli, da nas grof Thun kar s polki vojakov da podaviti v morju, kakor Mu(,ut janičarje 1" Sedaj pat? Ko sem prečital poročilo o zadnjem občnem zboru naših pekovskih delavcev, seu» si mislil, da sedaj gotovo uvedejo slovenski jezik v svojo zadrugo, kajti v odbor 30 izvoljeni sami Slovenci I Sedaj ns bode več izgovora, sem si m -slil, suj se nahajajo v odboru cislć u k^'ui z;; narod vneti možaki. Žalostno je dejstvo, da se. ni na sadnjem obenem zboru ćulo niti besdice v onem jeziku, ki je materini jezik 99% tržaških pekovi! Saj se niste zbali onega gospoda z brado ? t To bi bilo uprav žalostno. Zaključujem, ker hočem počakati vaša — dejanja. Čim potreba nanese tako, pa se *nidem» zopet. Sam. Zahvala. O priliki veselice, ki jo je priredilo učiteljsLvo slovenske dekliške šole družbe sv. Ci rila in Metoda v prostorih .Slovanske čitalnice', dne 27. t. m., darovali so: Častiti g. Jaklič, voj. kurat, 2 gld., Pirevic Agneza 20 nč., Gorup Ana 10 nč., Remec Katarina 65 nč., N. N. 5 nč., č. g. Legat 1 gld. 50 nč., č. g. Flego 1 gld., Č. g. profne. Mandić 70 nč., Ružička Ant. 1 gld., g. dr. Cokou 50 nč., Brezovec Ivan 20 nč., Saks>'da Josip 30 nč., Prelog Ivan 50 nč., Princ Fran 70 nč., nadkjat. Čanok 70 nč., lajat. Rain 20 nč, Iv. D. 20 nč., Čenčar 20 nč., K sir Frančiška 20 nč., N. N. 20 nč., Bezeg Ant. 20 nč., g. Ivaa Marija V&tovac, dežel, poslanec 2 gld., č. g. Sila Fran 70 nč., Stepančič Gracijan 1 gld., Juretič Antonija 40 nč., Pateraost 20 n?., Luka Saražin 1 gld. Vsem p. n. darovateljem naj Bog stotere povrne. Tn bedi povedano, da |e tndi ta veeeliea naših atročičev vspela aajsijajnoje in da se občinstvo — katerega sa je kar trla vsa dvorana_ kar ai moglo načuditi divnim, do irca segajoči* prodakcijam. Vso čast zasluži res aala aiiteljsko osobje 1 Zahvala. „Kmetijska ia vrtnarska družba za Trat in okolico" izreka tem potom svojo najtoplejšo zahvalo prečastitemu gospodu profesorju Kristanu v Kopru, katari jpj je podaril iz svoje titnice 500 bilf „monticele" v porabo za družbine namene. Vrlemu prijatelju domačega gospodarstva še jedenkrat iskrena zahvalo 1 Lubljans-PulJ. .Slovenec* piša: .Kranjskega deželnega glavarja namestoik pl. Liahteaberg ja energičen mož. Nedavna se ja spozabila galerija v deželni abormci, da ja glasno dajala prizaanja beeedam poslanca gospoda kanonika Kalana, takoj jej je zagrozil z izpraznenjem, ako da ša od seba „dia geringite Aeusserung" soglašanja z večino zbornice.'Ne samo, da sma menili, da se ne nahajamo v slovenskem, marveč kje v kakem praškem deželnem zbora, spomnili smo sa tudi h krata gla sovite — paljske galerije. Ako bi predsedoval n. pr. baron'Lichtenberg jedenkrat pnljski zbornici, bilo bi interesantno videti, da li bi bila tamošnja galerija tudi tako poslušna, kakor je ljubljanska, in aka bi ne bila, kako bi se in v čem bi se potem razlikoval baroa Lichtenberg od — dra. Cam-pitellija. Je pač razloček mod galerijami, je pač razloček mod — večinami ia — manjšinami, je pač razloček med predsedniki iu je pač razloček med — Ljubljano in Paljeni 1" Prav ima „Slovenac* : veliko, gorostasen je razloček med Istro in Kranjsko, med Ljubljano ia Puljem in ta razlika je posledica razlike med nami in Italijani, med slovansko ia italijansko nravjo, med pravieoljubjam ia nasiljem I Po takih nečuvenih škandalih, ki jih je upri« zarjala galerija v Puljo, po tolikem zasramovanju parlamentarne institucije in svoboda, bi se predsednik vsakega drugega parlamenta na avetu — sramoval in bi iztekal svoje obžalovanje na takih dogodkih. In če že ne bi storil to^a, bi vsaj molčal iu pokrivat sramoto zbora, kateremu predseduje. A kaj je storil gospod Campiteili v svojem zaključaem govora ? Na lahko umljiv načiu je Še opravičeval škaud&le in ni videl madežev, ki jih ti škandali nadeli dež. zboru istrskemu II Da, s«gel je še dalje: povdarjal je celo, da je potrebna taka galerija, ki daje izraza svojim čutilom 1 Ali ni da bi se človek prijel za glavo in bi strmel in strmel na tam, da je tudi — takih predsednikov zakonodajni« zastopom! Tu gospodje Lahi postajajo rea psihologiška uganjkb. Kdo bi mogal vedeti, kje se tu nehuje cinizem in nasilje in kja pričenjajo znaki popolao pokvarjenega u-kusa, ki ne ve razlikovati, kaj je prav in kaj ai prav, ter popolnega »odmikanje pravnega rma, ki jstotaiko ne v* razlikovati, *a} j<- prav iu kaj m prav ?! Na, ne, gospod Campitelli: taka galerija, kakoršna ju bila letos v Pulju in vaikdar v Poreču, ne le da ni nikaka potreba, ampak je najhuja ka-iumitrta parlamentarnega življenja. V interesu svobode v raspravi so vsi prodsedniki vseh drugih parlamentov svota tega meneoja, da g*lerij* ima poslušati mirno in da nima izražati svojih čutil na noben način — najmanje pa na tak, ki je podoben terorizovauju parlamenta kakor jajce jbjcu I! Tak terorizem je izvrševala galerija v Polju pod Vašim vodstvom, projasni gospod Ca.*»pitelli l Zato sto pa Vi in z Vami vsa večina moralno odgovorni za v»e ono grde d»godko, radi katerih se Pulj toli odurno odlikuje od — Ljubljane 11 Rak rana aa naši akollcl. Pišejo nam : Pred dobrim me»ecem seu bil pri nekem našim narodnem trgovca z manifaktnro. Tu nem imel priliko videti, kftko uaše okoliianke kupnjaja razno perilo. One (seveda tu je govor o bolj revnih) si zaznamujejo blago in potrt - plačujejo toliko na teden, dokler ni poravnan račun. In pvtf-m še le jemljejo blago in je nesejo na dom. To je lepo in dobro osobito pri takih trgovcih, ki so, kakor na£i — pošteni. Drugačen pa je slučaj, ki ga povem sedaj. V kavarni ob starem ribjem trgu so nahaja tolpa laških babur, katere imajo svoje mreže razpete po vsej okolici. Majveč pa pri Sv. M. M. gornji in spodnji. V omenjeno kavarno zahajajo naia revne okoličanke ia tam se pogajajo z babami, kaj in koliko hočejo kupiti ! t Aka kupi do 10 gl. vrednosti, mora dati krvopivni posredovalki 1 gl. provizije. A sedaj treba račuaiti, po kaki eeai morajo plačevati trgovcem in saveznikom teh bab morda že gojilo blaga 11 Aka okoličanka plača goldinar, je več nego gotovo, da mora tudi trgovec dati najmanj goldinar provizije krvopivai posredovalki ! Jaz sam se na tanko prepričal o stvari in vem, da moje pisanje ne odvrne naših nespametnih žeaie od to uprav židovske barantije. Nadejam se pa, da kateri drugi faktor poseže vmesinda p r o p r e č i t o o d o r n 4 k o p 0-sredovanje. Prigovarjalo se mi bode, da pretiravam, toda tu ni nikactga pretiravanja, ker stvari stoje baš tako, ako ne le slabeje, nego sem jih opisal. Namen moj je, da bi vplival na zavedna okoličane, katerim je gotovo poznana ta stvar, uaj oni odvračajo ubogo naša Ijodstvo od takih — pijavk. Ob eaam žalim, da bi se — ako mogoča — tudi slav. policijska oblast malce pobrigala za to. Vohua. Skrajns brezobzirnost. V „Slovanskem listu' čitamo, da je železniška postaja Velika Loka na Dolenjskem, ki stoji torej na čisto slovenskih tleh in ima posla samo slovenskim ljudstvom, dobila voditelja, ki ne ume niti besede slovenski. To ja že skrajna brezobzirnost od strani c. kr. ravnateljstva v Beljaku ne le v narodnem pogledu, ampak tndi glede na materijalne koristi ljudstva, oziroma na vspešno poslovanja in vršenje prometa ljudstvu na korist. Take stvari sa dogajajo v časih, ko se razlega krik na vseh koncih in krajih o groznih krivicah, ki se dogajajo Nemcem od strani Slovanov in vlade, o nevarnosti, ki baje preti nemški narodnosti ! V resnici pa smo le mi Slovani tisti siromaki, katerim ne privoščajo niti javnih organov, katerimi bi mogli govoriti v svojem jeziku. Tretji glasbeni večer „Dolenjskega pevskega druitva" in .lasbeue Matice* v Novam mesta bode v soboto dne 2. aprila 1898 v Čitalnični dvoraai. Program je zelo zanimiv in rar.uovrstea. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 25. fctbruvarja do 15. marca: V odlični slovenski družbi po gospej Lini dr. Gnštinovi v Kočevjn nabranih 10 gld. — Po g. J. Kovačiču, knjigovodju t Posojilnega društva" pri S». Trojici v SI. G. iz nabirainlka 1 gH. 35 nč. — Po gdč. Franii Šmidovi iz društvenega nabiralnika na Ga-šteju pri Kranju 5 gld. 50 nč. — Č. g. J, Dolžan, župnik na Trsteaiku 2 gld. — Rajhenbuvški Ha-rambaša nabral na godovaaju pobratima Matije na Vidmu 2 gld. 82 nvč. — Č. g. Iv. Terpin, beneflcijat, v Šnurtinu pri L tiji iz nabiralnika 1. gld. 50 nvč. — Draž^oški Mohorjani 1 gld. 50 nvč. — U nabiralnika Mičilnikove gostilne na Raki po g. T. Vari« 2 gld. 44 nvč. — Slavna posojilnem v Radovljici 20 gld. — Slavna posojilnica * Šf. Jerneju 10 gld. — Ženske podružnica v Kobaridu po ar. K^rolini Grnntar 31 gld. 40 nvč. — Po g. Ie. Novaku, trgoveu na Dolih pri Litiji 12 gld. 50 nvč. — Mohorjani v Ptuju 8 gld. po č. g. vikarju F. Šaianonu. — Ženska podrnž lica v Trstu dohodek od veselice 160 gld. in letnine 64 gld. — Č. g. Avg. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcn za ."ieseca marec in april 10 gld. — Zbrana družba pri gosp. postojin.skein županu Vičiču pod nanovo«: „Bog živi godovnika in njega čestito obitelj!' tO gld. — Profesor 20 nvč. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — Slavo* posojilnica v Vitanju 100 gld. po-kroviteljniae in 10 gld. z* velikovško šolo. — Bog Živi vse blage dobrotnike t Blagajništvn drnib* sv. Cirila in Metoda. Nagla smrt. 791etni Jakob Čuk, prodajalec sira na lesnem trgu, je ležal v postelji že nekij dni. Včeraj zjutrsj »o mu je pa BRenkrat stanje shujšalo. Ravno ko j« došel zdravnik z zdravniške postaje, je bolnik nmrl naglama. Dandanes ni dobro, skazovati dobrote. To se sliši skoro v*aki dan, kar je tudi opravičeno dostikrat. Tu en slučaj. Josip Košut* iz Sv. Križa ji dolgoval neki znesek Mihi Žerjalu od ravno-t m. Predsinoči je ta tirjal Košnto radi plačila. Kaj je storil na to dolžnik ? Me*to da bi mu bil plačal, sli ga vsaj prosil potrpljenja, ga je še dobro ■akleotil ia aicor tako, đa je nora! starček v bol-ailaieo. RadividNit atrak. 121etni Ljnievit Jtrlevld )l I?. M. Magd. spodnje it. 40 je aalal na pata polofie« kroglja. Šinila aa je aaiael t glavo, kaj bi ia zgodilo, če bi oa del to peloviee kroglje na tir leleiniee. Ia res ja itoril taka Na progi aed sv. JolefoB in av. Sabo je knala pridrdral mimo železnični voziček, oa katerom je sedelo pet delavcev. Malo da ni voziček skočil s tir* in ni čnda, da so se delavci prestrašili zele, ko jih je nenavadno tako pretresi o. Dečko, videči te, je bežal, kolikor je mogel. Policija ga je dobila kuain. Izpovedal je vae ter je rekel, da je naredil to iz radovednosti, kaj sa spodi, ko pride voziček miao. Zblaznel je včeraj zjatraj v židovski sinagogi neki Kafaal Vitali s Krfa. Nearečnež se je vel povsem mirno, samo denar je trosil brezpotrebno. Obdolževal je nekega pojtreščeka v hateln, da ma ja akradel 50 gld. — Sploh j« govoril in trdil jako čndne stvari. Opazovalci Trevasu *>e ja posrečilo odvesti blaznega na lepem v norišnico. Sreča v nesreči. Iz Goč pri Vipavi nam pišejo: V petek zjutraj se je primerila tu aezgoda, ki bi se bila lahko zaključila jako žalostno. Ali vsa nesreča je minula srečne. Neka deklina je šla na vodnjak po voda. Ko j« vlekla vod ) iz vodnjaka, padlo jej je vreteno v vodnjak. Dekla je hotela vjeti »reteno, a v tem, ko se je pripognila naglo, ji je noga spodrsnila, zbek česar je zgubila ravnotežje in prekopicnila se je preko glave v — vodnjak. Vodujak je globok kakih 8 m to<, a vade je bilw v njem kaka dva metra. Na srečo je voda toliko ublažila padec, da se dekla ni poškodovala prav čisto ulč. Prijela se je za zid in jela klicati na pomoč. Hlapec jo j-j sicer cul takoj, ali in^nil je, da ga . jnnaškt ga abes juli 35.25 frankov za 50 kgr. Sasitottrct. Santo« gced *v«rftge zu nese« marc —,— j za maj 23.50 zn s«ptou>b«r 29.60 za d- cember 30. . ICl v »c bovsa 31. n laro« ZO^a. dnnes včeraj ^"ijivnj in vedno frišno pivo. Skrbel bodem tudi, da vstrežem gostom z okusnimi jedili. Priporočam se za obilen obisk u dani Jakob Purkart Aite & Zadnik Trst, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. Trgovina tkanin in mode. Velika zaloga možkih in ženskih stof za spomladansko in poletno sp/,ono. Bo^at izbor plalit. zngri-njal ter vs;ikovr9tnega perila. Zaloga drobnarije za Šivilja, krojače in kitničarko. Veliki izbor perkalu in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se uaročila možnih oblek i n perila po meri. CENE NIZKE. Za muogobrojui obisk se, priporočata udana _ Aite * Zadnik. 'S 0JBzze-| s c|A |30oA UIA 'JSJI ra p A. Cukerin '350krat slajši od sladkorja, kos po 2 nvč. B. Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po lva nvč. C. Cukerin v malih pastilkah, kos po 1 nvč. razpošilja najmanj 100 kosovproti poštnemu povzetju. 3 i n d ? i c fi P o j i e c § Nuale-Praga. Trgovcem velik skonto. . naznanilo: Spodaj podpisani raznašalee. lista »Edinost* ki ie zajed/io URAR priporoča se toplo p. n. ob« Činstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiše at. 8 via Solitario JkJ^J^ jA aa v. a a a a a a a a. a a. a ^ m. u a a a a a a. ^ i flljalka cen. kralj, universiletiie lin k<. u m« »,Styria,t 13 Sackstrasse — GHADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CON TO - KNJIGE ustom „Patent Workntann Cliiua^o" Baitvlrni zavod — Knjigovezetvo. priporočujo bc za prijazne n&ročbe se zutrdilom jrimemih cen iu točne postrežbe. Izdelovanje vsako vrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obtiei]u. brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja zollstf |p zavilkov z npplcom naslovnih listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Iioguta zaloga glavnih-, Conto-Ccrrent-knjig, Saldl-Contl, Faktur« Debltoren, Creditoren, Cassa - knjig, Slrszza. Memorlale, Journalov Prima-note, odpravnih, menjltnih iaso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tndi vseli pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtaneg« papirja, Conto-Ccrrent, svilenega papirja za kopiranje, Heicv Iz kavčeka za kopiranje skledic I; cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnil« obrniti ae je do giavn«-i(« zastopnika Trst, Via delle Acque 6 — ARNOLBO COEN — Trst, Via delle Acque 5 ooodoooooooooooooo oooooooooooa I aatnik kansorcii lis.a .Edinost . Izdavatelj in odgovorni u rudnik : Fran Godnik. -- Tiskaj« ' v Tr.sta.