m«iimi»»i *** to prmMikov. . ..i ^ijt Sstortef* ^"JZZi ud Hoikky*> .................... PROSVETA .mi xvrm> Usta Je|ejO* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *.................................. Uradniški la apravalikl vmUrrt. M67 8. Lairndal« Ava. (J?fi«a of Pohlkatloo: W67 floctk Lawnd%U ^ro. ftfcjfrona, Koe^roU 40M HM..... M. INI, ■« Mm tt* A« 4 Omm * M» i. Mit. CHICAGO, ILL., PETEK. 5. JULIJA (JULY 5), 1935. Bubsciiptloo 90.00 Y«arty. STEV^-NUMBER 130 ežke obdolžitve proti pristašem Rooseveltove administracije Aoeoptanco for Mailing at apatlal mU of peataga proridad for ta ncttoo 1103. A«t of Oct 1. 1917, authoriud on Juao 14, 1911. kongresna zbornica odredila preiskavo) Jvnosti Rooseveltovih in nasprotnih lobistov zvezi z zakonom glede reguliranja "hold-f kompanij. Drugo glasovanje o tem zako-; je pokazalo, da je predsednik izgubil čez Jovico pristašev v nižji zbornici. Rebelni miki demokratje so mu obrnili hrbet „___ton, D. C. 3. jul. — J senzacionalnimi obdolžitva-fdi Rooseveltova administra-kupuje glasove, je nižja poina zbornica z veliko ve-odklonila "smrtno klavzula načrtu za federalno regu »"holding" kompanij, za . je Sel Roosevelt v boj in »val. da mora biti sprejeta, koj po tem porazu admini-je je zbornica soglasno od-Ja za preiskavo aktivno-Nitov, ki so za in proti na-reguliranja javnonaprav-| kompanij. dsedniku se je izneverila demokratov v zbornici. I poimenskem glasovanju je | iongresnikov glasovalo za klavzulo" in "258 proti, dnika je podprlo 131 de-atov, 166 pa se mu je po-po robu in so se pridru-| republikancem. Sedem pro-vcev in trije farmer-labo-se pridružili administra- Sovjetski tisk napada Japonsko Tokio se ni odgovoril na protestno noto Moskva, 3. jul.—Sovjetska vlada skrbno proučuje situacijo na Daljnem vzhodu, dočim Japonska še vedno molči o protestni noti, ki jo je ji Moskva naslovila v zvezi z obmejnimi incidenti. Poročila iz Dairena, da je sov-jetska vlada pozvala ruske državljane, naj zapuste Mandžurijo in Santung do 25. avgusta, je sovjetski zunanji urad zanikal. Sovjetska vlada je obdolžila japonske militaristične avtoritete odgovornosti za obmejne incidente. Izjavila je, da jih namenoma provocirajo, da tako izzovejo nadaljnje komplikacije. Sovjetski tisk silno napada japonske militariste. Pravi, da so člani vplivne vladne klike in zato je Japonska direktno odgo-da izravna razlike med vorna za obmejne incidente, ki a, ki sta bila sprejeta vogražajo mir na Daljnem vzho-tbornicali. "Načrt*'W je M tNh—- Domače vesti Nesreča v Pittaburghu Pittsburgh, Pa. — Tu se je ubil rojak Jos. Slobodnik, ko je padel z odra med barvanjem hiše 20 čevljev visoko od tal. Star je bil 28 let in doma iz Obrha pri Dragatušu. V Ameriki je bil 15 let in tu zapušča ženo, tri o-troke, mater in tri sestre. Samomor v Puebla Pueblo, Colo. — Dne 24. junija se je v tej naselbini obesil Anton Kajzer, doma od Škofje Loke na Gorenjskem. Vzrok je bil alkohol. Bil je član ZSZ. Nov grob na zapadu Pueblo, Colo. — Dne 26. ju- Program Mehike nespremenjen Nova vlada ne bo nič revidirala Mexico Citv, 3. jul.-l binet predsednika tardenasa je imel včeraj svojo prvo sejo in je odobril Cardenaaov program, ki ga je predsednik naslovil na mehiško ljudstvo v »voji zadnji novoletni poslanici. Predsednik Cardenas je takrat poudaril potrebo izvajanja socialistične vzgoje, katero določa ustava in katera daje mla- z bojne linije organiziranega delavstva t arzenalnih, tekstilnih in krojaških delavcev NAPADENA LESNE DELAVCE New York. — Splošna stavka 40,000 krojaških delavcev v to- _________________ varnah za ženske suknje je go- dini Mehike radikalen koncept tova »tvar, če podjetniki ne od-vsemirja. Dalje Je naglasil, da! stopijo od svoje zahteve za po-bo njegova vlada skrbela za 1 slabšanje delovnih razmer. Ker cialno izboljšanj« delavske ma-,*0 pogajanja zašla na mrtvo to-se v Mehiki in strogo uveljavila Je u"Ua odredila glasova-vse proticerkvene aakone. | "j* o stavki, v katerem se je ve-Ce je torej nova vlada osvoji- liku večina izrekla za odprt boj. la ta Cardenasov program, te- Pogodba je potekla že 1. ju daj ni nobenega upanja na kak šno revizijo smernic mehiške nija je tu umrl Frank Košir, j vlade< Edino' m kar 80 Je Pred star 49 let in doma iz Grabna1 sedn.ik c»rdenas odločil, je am črt za vladno reguliranje onapravnih kompanij je bil izročen konferenčnemu (t v senatu pred nekaj dne- oča razpust "holding" ij 1. 1940. mblikanski kongresnik Brewster je izrekel obda je "nevvdealer" T. ■coran, soavtor admini-ijikega načrta, zapretil z itvijo konstrukcije jeza ®a«eveltove "dik-lt} "newdeal»ke" vlade. Pn včerajšnjem gla-^ ne bo več i PM*eov, drugače * Aana, kar '''so, da ae _ " laia d«da ali 104 Japonci utonili Osaka, Japonska, 3. jul. — Japonski parnik Midori Maru, napolnjen z izletniki, je danes trčil z nekim tovornim parni-kom in se potopil. Kolikor je doslej znano, so 104 osebe izgubile življenje. Stavka mornarjev ob pacifičnem morju Zahtevajo zvišanje mezde in krajši delovnik fren Francisco, Cal„ 3. jul. — Okrog dvesto mornarjev in pri-staniščnih delavcev je včeraj zastavkalo v San Franciscu, Stocktonu in S^cramentu. Ted Star, predsednik mornarske u-nije, je dejal, da stavka ni bila oficielno oklicana, temveč so delavci pustili delo v smislu medsebojnega dogovora. Izrekli so se za stavko pred tremi dnevi, ko so delodajalci odklonili zahteve glede zvišanja plače in skrajšanja delovnika. Pojavila se je bojazen, da se bo stavka razširila na vse pri-staniščne delavce ob zapadni o-bali. Sedaj bodo glasovali, če bodo še delali na parnikih, ki vozijo tovore iz Britske Kolumbije in katere nakladajo neu-nijski delavci. Glasovsli bodo tudi o sugestiji glede ustavitve dela prihodnji petek, na obletnico spopada med stavkarji in policijo, v kateri sta bila dva mornarja ubita. Uradniki Mednarodne zveze pristaniščnih delavcev, ki so odredili glasovanje o stavki, so naznanili, da rezultat glasovanja ne bo objavljen pred petkom. * Ga lena. Kana . 3. jul.—Trije rudarski stavkarji so bili pred tribunalom državne milioe obsojeni v zapor, Štirje pa oproščeni. Vai ao bili obtoženi hujskanja na izgrede. Vojno aodiiče bo nadaljevalo preiskavo v zvezi s spopadi med rudarskimi Rtavkarji, kompanijskimi čuvaji in stavkokazi. v katerih je bilo več ljudi ranjenih. pri Kamniku. Bil je član društva 21 SNPJ. Rojak umrl v Cleveland u Cleveland. — Zadnje dni je umrl Anton Vodičar, star 42 let in doma iz Kompole pri Dobrem polju na Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča ženo, v Chicagu brata in v Jolietu sestro Mary Buščaj. Bil je član društva 460 SNPJ. Umrli v starem kraju Cleveland. — Mary Kuret je prejela žalostno vest, da je v Kalu pri St. Petru na Krasu u-mrl njen oče Anton Urbančič v starosti 72 let. V Ameriki zapušča hčer. Eveleth, ltlnn. — John Nem-gar je prejel žalostno vest, da je v Lazih pri Planini na Notranjskem umrla njegova mati Lucija Nemgar v lepi starosti 92 let. V Ameriki zapušča tri sinove. Poroka Calumet, Mich. — Tu sta bila zadnje dni poročena Rudolf Rom in Mary Vranešič iz Ahmeeka. Ženin je uposlen pri Vertin Bros. & Co. nestija za politične begunce, kateri se bodo lahko vrnili domov. Vezuv 9 pet strahovito b l j u j e Neapel, Italija, 3. jul. — Vezuv je začel danes s silnim bljuvanjem lave. Bljuvanje se je začelo s strahovito eksplozijo, ki je raznesla vrh ognjenika, pod vrhom sta se pa pojavili dve novi odprtini, skozi .kateri zdaj bruha lava na dun. Hitler popisuje prednike Nemcev "Rodbinsko dhrevo" za 66 milijonov oseb! Berlin, 3, jul. X- Rasni biro ministrstva za notranje zadeve v Nemčiji se je lotil gigantične-ga posla: ugotoviti mora "rodbinsko drevo" slehernega prebivalca Nemčije, katerih je 66 milijonov. To se pravi, da mora popisati po iiiri pradede na oče-tovi in materini strani vsakega prebivalca, njih brate in sestre, njih otroke in otrok otroke! V ta namen bodo morali popisovalci zastaviti vsem 6Ln I: J,>r a lavi ,to *,anov ln ,,akt' k*kor ''»vskih bojev v tekstilni ladu-sekan, a ve g«a*"IVM, khtt. v knttkt.m podpi- atriji. Berlin, 3. jul. — Dva Nemca,1 nan. Tej akciji pripisujejo velik j V Fort Waynu, Ind je tudi pokrivljena špionaže, sta bila pomen, ker Je prvi korak v pri-'zastavkalo 1100 nogavičarsklh danes zjutraj obglavljena na dvo. log združitvi dveh velikih indu- delavcev pri Wayne Knit Ro-riiču berlinske jetnišnice. I atrijskih unij v Mehiki. | nn s ,lranl , 136 žrtev "četrtega" po Ameriki Enajst mrtvih v Chicagu in okolici Chicago. — Včeraj, na praz nik neodvisnosti, Je bilo v Združenih državah 136 oseb ubitih in več tisoč ranjenih pri strelja nju, avtnlh nesrečah, kopanju Itd. Samo v Chicagu in okolic je enajst oseb izgubilo življenj« . od teh je bilo pet ubitih na ce-v stah, štirje ao utonili in dva deč ka sta se usmrtila s imkalleami Neprestani izgredi med ekstremisti v F ranči ji Pariz, M. Jul. — Izgredi med fašisti in komunisti so biii vče raj v dveh francoskih mestih Mnogo ju bilo ranjenih in okrog 10 izgrednikov aretiranih. \ Aix-en«Provencu je 2000 komu nistov napadlo shod fašistov članov "Ognjenega križa" in policija Je komaj razdvojila laijev nike. Načelniku policije je priletela opeka v glavo in v<«č fašl-ntov ter komunistov je bilo ra njenih. Drugi spopad je bil t pariškem predmestju Houillcuu med komunisti in napol fašistič nirni člani organizacije Nolida-rite Francaiae, ki so imeli n ae boj poln avto orožja, toda |xdi-cija Jim ga Je zaplenila. Ameriški 4tpreiskoval-ci" aretirani na Kubi llavana, 8. jul. llavamtka policija Je včeraj aretirala vae člane komUiJa Ameriške pi«a-tclj*ke lige iz New Yot ka, ki so prišli na Kubo prcUkavat delav-ake razmere, Preiakovalci, katerih je 17, ao aami radikalci. Pri« jeli ao jih čim ho ne izkrcali a psrnlka Oriente, nakar »o Jih od vedli v taborišče za jetnike na drugi atrani priatanišla v Ha* valil, Ameriški ponianik t milijonov nabojev, ki ga je abesin-ska vlada naročila v Belgiji. Scheveningen, Molandaka, 8. jul. —- Zasliševanja pred arbitražnim odborom, kateremu Je bila (»overjena naloga, da določi odgovornost obmejnih spopadov med italijanskim in abesinskim vojaštvom, se bodo vršila za zaprtimi vrati, se glasi naznanilo. Zasliševanju se ne bodo vršila v Haaški palači, ker sta v konflikt zapleteni samo dve vladi in zato afera ne spada pred Ligo narodov. Nihče razen prizadetih v tem sporu ne bo imel dostopa na zasliševanja in ta odlok smatrajo za zmago Mussoli-nljevih rcprezeiitantov. Včeraj je dospel alieainskl poslanik v Franciji iz Pariza v to mesto, kjer ho |Mileg drugih delegatov zastopal svojo državo na zasliševanjih. Aliesinija bo bazirala svoje argumente večinoma na izpovedih angleškega polkovnika K. H. Cllfforda, ki Je bil v Ualuulu, v bližini mejo italijanske Somalije in Abesinije, kjer je prišlo do spopada med italijanskim in abesinskim vojaštvom ft. decembra preteklega leta. Zemljevidi, ki so jih tiskali Italijani, ImmJo tudi tvorili evl-denco, ki l>o predložena arbitražnemu mlboru. Ti zemljevidi, kateri ao ae pred nekaj meamji prodajali v Italiji, kažejo, da Je lialual i»o milj v notranjosti a-(Mtainske meje. Zasliševanja ae bodo pričela jutri, ko Ini dospel iz lzicijasii koriatitl Angliji in Aliealniji; ne pa Italiji. Pogajanja med oblačilnimi delavci in podjetniki San Francisco, <'al — Ti/ ao e otvorila ponujanja med prnd* tavnlki hrn)t \nih unij Interna-tional l g la K«M4* IIN M M*. MM » H ILM M tatrt M«; M «m« la CUm* 91M m »k. Wt». M il M »•< M« i •• »ammmt*— H M •utecrlolto« raUat f»r tU U*iU4 »UU. l*,o*|,t ChU—) • *4 Cai>*4* M M »*r rn' Cb**go «u4 CImto |1M p« f«" far*««* mmmIM M M par r«' Cm a«W* 4««#»oru Kol^rtal i> MMMlNik <|«»ko* M M rrmtmh BcAofiai IIMr.rtM »aaklaa (ftrtUa. po-TMtf_ rf,*,,. pmmi tU ) m vr»*>* p«4.U«UI)u to » »lu<*j«. M to »rllMIi HiOiM AAvartialkC raUa *a Meewrto4* a* i *■■«■»!- MtlMi and ima kdaj njegov sin žrtev tega barbarskega sistema! Trockij še danes odobrava boljševlško diktaturo v Rusiji, in če bi bilo po njegovem, bi bila te vrnte diktatura razširjena po vsem svetu. Trockij še danes sovraži demokracijo, "gnilo buržujsko demokracijo", kakor ji sam pravi, dasi bi moral biti hvaležen francoski buržujski demokraciji, ki mu je dala zaščito, še bolj pa bi moral biti hvaležen norveški socialni demokraciji, katera mu Je prostovoljno poklonila mirno MVetJe MjKd. Mft^e.Mbilft.pft Trockije-vem, bi ne bilo na Norveškem nobene demokracije—bila bi le boljševlška diktatura in kam bi se on danes zatekel?! Ml ne verjamemo Stalinu in njegovim tra-bantom v Moskvi, da je Trockij zapleten v u-mor Kirova in da je sploh snoval kakšna teroristična dejanja proti boljševiškemu režimu v Rusiji. Trockijev edini "zločin" Je, da je fanatik, ki ae odločno drži svoje teorije o "permanentni revoluciji" in ki Je v sled tega nasprotoval Stalinovi petletki, nakar sta se sprla in je moral iti iz Rusije. V ostalem je Trockij isti stari boljševik, ki uta z l/cninom dobro orala, ne moreta pa orati s Stalinom, kajti Trockij smatra, da bi moral on biti na čelu boljševiške diktature ln ne Stalin. Trockij je ntari Trockij, ki ni Ae ničesar pre-klical, kar je zakrivil—kljub temu Je zdaj dovolil svoji ženi, da apelira na razredno zavedne delavce v vneli demokratičnih deželah, naj pomagajo osvoboditi njegovega sina v Moskvi. Apel je naslovljen tudi na socialiste. Zakaj apelira le za svojega sina? Ali je njegov sin edini, ki se mu godi krivica v Rusiji? Zakaj m apelira za tisene in tis ee ostalih v Rusiji, katerim »e godi enaka krivica in katerim je onjkam storil krivico? Iz teh razlogov je apel Trockijeve žene—neiskren in ne zasluži, da ga resno U|»ošteva katerikoli pošten delavec, ki je prijatelj demokracije. Hrana dela človeka! Človek je »d momenta *počctja do momenta m rt, *.tmo t,,, kar vzame vase v obliki hrane < • je brana zdrava, dobra, obilna ln redna, je tudi .< lo>t-k Airav. normalen in delaven; če Je hrani* v» j i del slaba in p« redna, Je tudi človek slabič, nerazvit in prej ali nlej podleže bolezni. Vsa1 del teieaa *eht«sa svoje istaebno hrani-v. ki i< \ biBtvu kemična *i»«tv. Ce manjka te nh ot e »n« vi, je nekaj tiaro*.r v tek • nem ustroja ir lo.ek ni zdrav. Pre nič im>. magaio (Dalj« v i*«]tgi k ) njih trud, ker le z gotovino morejo kupiti življenske potrebščine. V deželi pa je komaj nekaj kom in se ga ne sme zlorabiti od strani Wall streeta in sladkobe-sednih agentov, kot ae je to godilo v onih dobrih časih pred polomom leta 1929. Tistih časov v resnici ne mara nobeden previden človek, ker njih posledice so neizogibne. Ljudje so imeli kredit, kupovali so vse na kredit in dolg se je kopičil čez glavo. Krah je moral priti. Kadar kupite kako stvar na kredit, to je, da majhen odstotek plačate takoj, ostalo pa na lahke obroke, tedaj ste kupili dotično stvar na kredit. Kadar kupite dom in pri nakupu plačate le del celotne vsote, za osta lo kupnino pa daste intabulacijo, tedaj ste kupili dotični dom na kredit. Kadar da banka trgovcu ali tovarnarju posojilo, tudi to je kredit. Kadar gredo cene in plače kvišku, tedaj je vedno lažje dobiti kredit,, ker dolžnik navadno profitira z rastjo cen in upnik ima tudi večjo varnost. To vse pa le do gotove meje. Leta 1929 je ljudski dolg znašal ogromno vsoto 260 milijard dolarjev, dohodki pa so znašali okrog 90 milijard. To Še ni bilo slabo, ker breme je presegalo le 300 odstotkov ljudskega dohodka. Ko je pa dVe leti kasneje ljudski dohodek padel na 36 milijard dolarjev, Je postalo to breme pretežko, ker isto je presegalo 600 odstotkov dohodka. Dolžniku je bilo dvakrat toliko težje plačevati svoj dolg In hišni posestnik, ki je kupil dom za deset tisoč dolarjev, nanj je plačal polovico, za drugo polovico pa se Je zadolžil, Je imel teoretično na glavi dom vreden sar mo pet tisoč dolarjev, na katerem je viselo še deset tisoč dolarjev dolga. Tak je bil položaj tedaj in tak je skoro še danes. Velikemu na-pihnjenju kredita je sledil en nnjvefjih padcev istega, ki jFh je svet k od a j občutil. Cene produktom in mezde so padle na nič in deset milijonov delavcev se je znašlo na cesti in to ne po njih lastni krivdi. Preostalo jim ni nič drugega kot živeti od miloščine. In vse to se Je zgodilo v deželi, v katere zakladnicah je plesnela največja rezerva zlata in srebrn, tolika rezerva, kakršne še ni imela nobena dežela na svetu in trikrat tolika kot so jo imele vse ostale dežele skupaj. Pred letom 1929 so imeli ljudje n««kaj nad 76 milijard dolarjev v bančnih hranilnih vlogah. posojilnicah, hranilnicah in stavblnaklh ln posojilnih društvih. .Pretežna večina investicij Je bila na bankah, ki so bile pod državnim In vladnim nadzorstvom. Tovarne ko ena za drugo zapirale vrata. Ljudje so m«»rali živeti in potrebovali so denar za živila, obleko, najemnino. Ce so imeli na bankah kake prihranke, so jih jemali ven. In kaj se Je zgodilo? V Združenih državah je bilo tedaj v cirkulaciji komaj 6 milijard dolarjev in ljudje so kmalu sprevideli, da denar, ki mo ga imeli na Imnkah, ni bil v gotovini, ampak je bl| Investiran, to je: njih denar je bil samo na papirju, v kreditu. Naš denarni In krediUii si-"dem je |H»po|noma neumesten, je testo v rokah male skupine ljudi, ki z njim ra*|»olaga kakor se ji poljubi. Po njihovi vo-Ijl kredit raste in se krči, po njih volji imamo pros|>eriteto »n jwi njih volji Imamo krizo Inflacija? To je U-seda, ki jo I najlolJ zlorabljaj«i m ki jo najmanj razumejo. Te besede niste nikdar tuli, ko Je v deželi vladalo napihnjenje kredita, ki Je galo 2M) milijard dolarjev ko časa bo to trajalo. Reči moram, da sem precej ozdravela, odkar sem morala v bolnišnico. Toda ta bolezen je čudna in vzame precej časa, predno se človeku vrne zdravje, to je: predno človek pride do boljšega zdfcav-ja, kajti popolnoma menda malokdo ozdravi. Videla sem več ko nad 6 milijard dolarjev v cirku- , ? J^1* Z ' i« „„ ___:A ui P*«vec v devetih mesecih, ko in to za narod, ki šteje £em b|Ja y Hanitariju> moje prijateljice in srečno sem ae počutila, da sem se po tolikem času spet enkrat razveselila v vaši veseli družbi. Razume se, da bolnik ni za nobeno reč, je žalosten in premišljuje o svoji bolezni. Ko pa vidi svoje prijatelje na svojem domu, se mu zdi osvežujoče in draga Zelo ste me razveselile za moj god, zakar se vam naj topleje zahvaljujem, ker ste se me1 spomnile v bolezni. Najiskreneje so vam zahvaljujem tudi za darilo in prekrasne cvetice. Ostale mi boste v trajnem spominu do konca mojih dni. Jennie Oblak, 192. Kapitalizem v smrtn1H1lh^lh Brtdgeville, Pa* — V teh »la- bih časih, v katere so nas pri- skoro 130 milijonov ljudi. l^Zu^rSZ*"^ -Hioi. 'VedH rtlbdri dcmokratje in re" Wall street noče, da bi vlada' w w ' pub,ikanc1' kar * eno isto' plačala svojim veteranom niih * 2ekf ? * b™ ^ 0, «e nihče ne briga za delavca, ka-piacaia svojim veteranomi njin { Sv€tujem, naj se dotična'ko žlvi ih kakien ni™v «v b°nil?.V .?±V1?J',,ker.t° b! P^ ignorantska oseba ne vtika v k° Ž,V1 kakŠen Je njegt>V Ž1V nuni n II/.. II _ ______. . menilo inflacijo \ ker Wall moje n^re. Toliko v prijazno street ne more kontrolirati zla- naJBnflnj€. Nama ni treba očita-tega, srebrnega in papirnatega t{ nobenih dobrot, ker dotična denarja tako uspešno kot kon- 0»eba nama nI storila še nobenih, trolira in drži vladna bonde. j niti jih od nje ne pričakujemo. V vladni zakladnici leži n^kaj Zato naj drži jezik za zobmi in nad osem milijard v zlatu in sre- pometa naj pred svojim pra-bru, v cirkulaciji pa imamo šest gom, ker ima dovolj smeti! milijard dolarjev. Na podlagi u-1 V resnici mi je žal, da se mo-stave Združenih držav je vlada ram oglašati v.javnosti radi ta-upravičena izdati v denarnih no-1 kih reči; nikdaj prej se še ni-tah dva in pol krat toliko vsoto »em in vedno sem bila proti ta-kot znaša zlata ali srebrna re- kim rečem v javnosti, kamor v zerva, to bi dalo dvajset mili-1 resnici ne spadajo, Ako niso pri-jard dolarjev v cirkulacijo. In s1 tirane do skrajne točke. Dolga tako cirkulacijo bi še vedno ime-1 leta »«ni že članica SNPJ in lahti kontrolirano inflacijo, ker za ko tudi rečem. da 8«n bila ves isto leži v zakladnici dovolj ve- ča8 Pofitena članica, tako sem lika zaloga zlata in srebra. tudi še da"eH- In ftkozi vatf leta Prosperiteta se ne skriva za Z^em vod^nf nrv^ oglom, ampak leži zaklenjena v ^ BI1* 8€m Vedno na prVem mestu za napredek in korist naše jednote. Pripravljena sem bi- ljenski standard. Vladajočim je delavec deveta' briga; Če živi ali pogine, to jih ne briga. Ko se bi vrnil Krist, o katerem pripovedujejo, da je pred davnimi stoletji umrl, ko je dal svoje Življenje s trpljenjem za odrešenje ljudstva, bi pač takoj videl, da je trpel zaman. Videl bi, da še danes trpeče ljudstvo prenaša neznosne razmere; videl bi, da je fie danes, po tolikih stoletjih, vse pol no krivice; videl bi, da še ditnes vladajo Izkoriščevalci in taki, ki so v njegove roke in noge žeblje zabijali, na glavo mu pa v zaemeh posadili trnjevo krono. Tako so storili, sebi pa napolnili žepe z ljudskim denarjem; tako delajo i sedaj: žeblje zabijajo trpeče-mu delavstvu. Kdaj se bo delavska masa za metuje in začne tiskati papirna- bii0 v moji moči najbolj mogo_ tega denarja namesto bondov, | fe. Zato tudi upam, da mi bo bo ljudstvo vedno odvisno od cenjeno uredništvo dovolilo, da ln sodelovati in pomagati kar Je vedla svojega položaja in otresla teh pijavk? Kadar se bo za povem ?voje mnenje. Obenem pa se najiskreneje zahvaljujeva oba z možem vsem onim, ki so nama v resnici šli na roko in izkazali marsikatero u-slugo. Ob priliki vam bova skušala po najinih močeh vrniti. Človek le v bolezni najbolj spozna svoje dobre prijatelje. Zato vam gre še več zahvale. Zeli va vam, da ostanete zdravi, ker zdravje je neprecenljive vrednosti, dotični obrekljivi osebi, ki aem je prej omenila, pa želim, da poskusi toliko kot sem jaz, pa sem prepričana, da bo potem gotovo pustila bolne ljudi pri miru. Končno pa moram poročati tudi o nekem veselem dogodku. Človeku, ki je dolgo bolan, se zelo dopade, če se ga kdo spomni. V nedeljo 23. junija zvečer, ko sva z možem sedela doma v družbi moje prijateljice, se nam je čudno zdelo, ko nas je obiskala soseda, ker ni njena navada, da bi prišla v vas zvečer, ker se rada zabava s kartami doma. Dejala je, da nima s kom igrati, pa je prišla k nam. Kmalu potem pa je nekdo potrkal na vrata. Mož je hitel odpirat, pri vratih pa se je prikazala prijateljica s šopkom cvetlic. Tudi to se mi ni zdelo pre-_več Izredno, kajti dotična me je večkrat razveselila s svežimi cvetlicami ko sem bila v sanita-riju. Za njo pa je prišla cela vrsta drugih mojih prijateljic. To se mi je zdelo nekam čudno, sumljivo. Kmalu sem bila na jasnem: njih prihod je veljal mojemu imendanu. Seveda sem bi-'a zelo presenečena in nisem •nngla vsled vzradoščenja za hip niti spregovoriti. MSaa vedla, takrat si bo gotovo tudi izboljšala svoj bedni položaj, nič prej! Izgleda, da so si tudi ameri^ ški kapitalisti začeli natikati fašistične srajce po vzgledu evropskih fašistov a la Muasolini in Hitler. Dolžnost delavcev pa je, da to na vsak način preprečijo, da ne zavlada tudi v Ameriki fašizem, ki je v resnici le zadnja opora propadajočega kapitalizma. Zato se mora delavstvo organizirati, prirejati javne delavske shode, na katerih bodo delavski govorniki pojasnili delavskim masam grozeči položaj ter jim pokazali, da je rešitev edinole v njihovih lastnih rokah, ako se pravočasno zavedejo svoje odgovornosti. Prihajajočo nevarnost lahko odvrnejo in tudi uničijo z glasov^ nico na dan volitev. Takrat naj vsak in vsi delavci kot ed6n glasujejo za svoje delavske kandidate. To je edina pot, po kateri bomo prišli k našemu cilju in osvobojenju izpod sedanjega morečega sistema. Nobenega dvoma ni, da je kapitalizem že dokončal svojo dobo, predno pa crkne, si v smrtnih krčih prizadeva na vse načine, da se ohrani pri življenju. Seveda v tej periodi najbolj trpi delavstvo; največ trpi zato, ker ni pripravljeno, ker ga je prehodna doba zajela spečega. Toda še je čas, da delavstvo stopi na plan in prevzame v svoje roke vso oblast in vso moč, katera mu po vsej pravici tudi spada. Društvo št. 296 SNPJ bo pri-redilo piknik ali veselico v nedeljo 28. julija v domačem domu, ki stoji na prijaznem hribčku Foyer Hi lis. Tam je prijazen prostor pod košatim drevjem. Tudi kegljišče je Um. Občinstvo se bo lahko dobro zabavalo. U-Ijudno se vabijo vai rojaki iz bližnje in daljne okolice, da posetljo to prireditev v velikem številu. Pripravljalni odbor bo t preskrbel vse potrebno za dobroj zabavo, tako tudi za lačne in žejne ter za plesaželjne. Vsa tu- j kajšnja in okoliška društva ae prosijo, da ne prirejajo na ome-, njeni dan svojih piknikov ali' zabav, temveč da se udeležijo, piknika našega društva, mi pa bomo ob priliki postt vrnili, j Vabi se vs«. članstvo in občin-, stvo od blizu in daleč. Na 15. junija smo imeli partijo "sixty-six" in udeležba je bila velika To je pripomoglo k dobremu finančnemu uspehu, zakar se iskreno zahvaljujemo vsem poaetnikom. Pokazali ate lansko in delavsko solidarnost. m Kako streže^ bolnika Vsakdo, kdor streže bolnih Pomni, da j. njegova nalog" 1 vrševanje zdravnikovih zapoje* I fZjr**^v na6in • Bolnik mora imeti pred v J? J; mora biti zmerom čisto oble^ n? * stelja mora biti snažna in vse >vl ^ J**»o. Strežnica mora b t? v^^ ljubezniva in dobrosrčna vendar w tančna, o pravem ^uluZšE* mora celo bolnika nahruli j ^S** 1 biti nikdar sirova. ' Vend*r * Bolnika ne sme nikoli nadlegovati , vanjam: nj( telo. Kadar bolnik zaspi, naj odide bolničai tihem iz sobe. Bolnik naj pa ima pri ni omarici zvonček, da lahko potvoni t ne da bi se moral napenjati s klicanjem Praske, ki jih pripravi bolniku, naj bolničarka v vodo zmerom ob postelji. P* ko naj kane predpisano količino kaplji* vila pred njim v vodo ali v mleko, toda bolnik vidi kako mu bolničark« l"^ zdravila. Sicer utegne postati n živčen. Novo sredstvo proti malarij ■ S Ceylona prihaja Vsst o novem proti tropični malariji. Ta otok je secev okužen z novo epidemijo tc ^ lezni. Ker se je kinin izkazal M sredstvo, so bile oblasti bffl in. kraji so bili že pusti, tropičns malarij. morila vse pfr&ivake N' " lale oblasti vse mogoče ovije » zdravniku dr gtmaoso* ko j< rr ^ Ion, da bi organiziral boj p^' £ Nihče ni verjel njegovi trditvi, * in sestavil novo sredstvo proti ms« + po dolgem prizadevanju m nilafl' ^ ku dovolili preizkusiti v bolnJinJc novo sredstvo. 2a Posledice so bile presenetljiv? ^ ^ dni ao bili izlečerti najtežji pri"* kskor se imenuje novo sred*^ < ^ je rešil življenje mnogim pn * šele tedaj je guverner r>" zdravniku berbo proti maiarl Ce ni vest o prr^mtiji^ musonata pretirsns. bo tt lu »padala v pretrkle«! !,rV demija črnih koz in kug« >' važno za troplčne in -'»btn rn rt* (Datjr »« Pn Kakt je torej, d« brez to je boj za materialn. in pravilne hrane—fl* srečno človeltvo. c«stJ likaj predsodki proti inozemcem skupno sejo odborov —rijo in naturalizacijo ^ornif kongresa je prišel ,r w imigracijo in natu-1 polkovnik D. W. Mac-{ ki je ostro govoril o xih proti inozemcem in jate napačnim informa-"ilede Števila inozemcev v "J^eli. Podal je statistične u^ v izpodbijanje trditve, da je mnogo milijonov ino--eVf ki so tukaj nezakonito, fomisar MaeCormaok je de- jo danes v tej deželi pro- __jidko gibanje, ki posred- jTneposredno prizadeva tret-i našega prebivalstva — kaj-ena oseba izmed vsake troje ali tujerodna ali pa ro-i od tujerodcev. jOinorno smo mi pravičen in ot narod. Zato mora biti razlog za ta predsodek. Jaz prepričan, da razlog tiči v da »o se nekateri prizadeli »ti tujerodce kot nevaren e-ent na$i obliki vlade, naše-uslužku in naftemu življeri-nu standardu. To pa ne bi «ogoče trditi, ne da bi se »lo, da imamo inozemcev Iti količini, da tvorijo zares out v tem pogledu. Da se pokaže resnost inozemskega bkma, se je začelo pretirava-evilo inozemcev v tej dežo-ilwti število onih, ki so pri-i nezakonito, evilke, tolikokrat navedene, »stično pretirane. Nikar dokaza ni za temi pretira-podatki. Ne le da se ne na-Djajo na uradne podatke, ved se naravnost proti vi jo inim podatkom ljudskega imigracijske službe in u-i izjavam delovnega do-tmenta. Jene more biti nezmotljiv, tiče centive o številu ino-ev, ki so nezakonito v tej eli. Ako bi se mogli našteti, |jih deportirali. Spodnji podat-|počivajo na informacijah Bu-of Gonsus, imigracijskega in na Številu inozemskih »rjev, ki prihajajo v new-iko pristanišče in odhajajo fflufnjlh Sttrlh let je znašalo 1580 na leto. 4. Ni res, da milijon inozemskih mornarjev prihaja sem vsako leto, marveč približno 250, 000. Namesto da bi jih bilo pol milijona, ki »puščajo ladje, da ostanejo tukaj, statistika za le to 1»&4 dokazuje, da je število mornarjev, ki so prišli, manj o-nih, ki so odšli, znašalo le 250. Komisar MacCormack pravi, da se je dolgo obotavljal izpodbijati take pretirane navedbo, ali da se sedaj Čuti obveenega to storiti, ker ni prav, da se razširjajo v teh težkih čaaih napačne informacije v svrho vzpodbujanja predsodkov in nestrpnosti,------.-, Vesti iz Jugoslavije «»iisar ne obsoja nikake o-»li časopisja za netočne in-ije, ali sumi, da krive in-«ije prihajajo iz enega in »vira in so bili razširjene kongresnike in časopisje. »Mbija glavne netočnosti. Inozemsko prebivalstvo »enih držav ni 20,000,000, wmo 6,000,000, kakor se ,rdi- marveč približno ^TOmžrm poldrugi mi-teh ima prvi papir, 'no ali potom staršev. Trditev, da je tukaj 8,500,-do KMKkmkk, inozemcev, ki pp,Ht '"'zakonito, je fanta-J" Pr,'tlravanje. Najboljše ■JJ o številu inozemcev, ki 1 n,,zakonito in so pod-j »portacijl, j0 manj kot ™ "i reni se, da število o-Prirfli nezakonito ka-oziroma ki ne niore-* «'kih letih dokazati svoj .400,000. Javilo mornarjev, ki de- ^ "J.h "tevii0f kot nekate-3 ->0,000 n« le- tir;' l;V)U('Ul> *t(,vil<> de-• egalo pov-1 leto in tekom Za evharistični kongres pripravljajo še posebno veliko ceremonijo. Vsak kongres ima svojega svetnika za zaščitnika, ljubljanskemu kongresu pa bo zaščitnica Marija Pomagaj z Brezij! Zaradi tega bodo sliko Marije Pomagaj prepeljali z Brezij v Ljubljano, kjer jo bodo najprej izpostavili v stolnici, potem pa jo bo mladina v sprevodu prenesla na stadijon, kjer bodo glavne svečanosti. Prenos slike — ki je kakor pravijo čudodelna — bo spet poseben dogodek, posebna ceremonija. Na Brezjah bodo dali sliko v nekakšno kaseto, zapečatili bodo kaseto in postavili na posebno preurejen avto, ki jo prepelje v Ljubljano. Kongresni odbor je povabil ljudi, ki imajo avtomobile, naj spremljajo ta transport, seveda le z dostojnimi avtomobili. Potem jo prepeljejo spet nazaj na Brezje. Klerikalci hočejo s prenosom te "Čudodelne" slike napraviti še poseben efekt. Kongresni odbor pridno nabira dalje denar ter so prejeli že lepe tisočake. Tudi šolska mladina se bo mogla v precejšnjem številu udeležiti kongresa. Kjer šole še nimajo novih zastav, si jih zato zdaj nabavljajo, da bo vse dostojno. In tako mora po revnih vaseh zbirati šolska mladina denar ter zbrati po 10,000 in več Din. Najbolj navušeni za kongres so ljubljanski gostilničarji in hotelirji. Hoteli bodo polni, gostilničarji bodo služili. Če se jih udeleži res okrog 100,000 oseb in če vsakdo od teh da zaslužiti samo 10 Din, je to že en milijon Din. Zato so pa tudi bili občinski svetniki — po večini obrtniki, tudi gostilničarji — razen enega vsi za 50,000 Din podpore temu kongresu, ki bo pač največji tujsko-prometni uspeh te sezone. To drži. • • • Britski reporterji v močni uiti ji Skoro vsi časopisni delavci so organizirani liondon. — (FP) — Splošna unija žurnalistov ima 5«50 članov, ki tvorijo 90 odstotkov čar sopisnih delavcev v Angliji in je ena izmed najbolj uspevajo-čih enot v močnem unijskem gibanju britskega delavstva. Iivo-jevala je zaprto delavnico pri večini angleških dnevnikov in časopisnih agenturah. Organizacija, ki je včlanjena Printing & Kindred Trades federaciji, je bila ustanovljena 1907. Formirali so jo znani časopisni delavci, ki so hoteli u-veljaviti element gotovosti v e-ni najnezanesljivejši profesiji Kmalu so sledile sklenitve dogovorov med unijo in lastniki ter izdajatelji časopisov. Uveljavljen je bil osemurnik, 44 ur dela in mezdna lestvica, ki določa plačo na podlagi zmožnosti, starosti in dolgosti službe. Lastniki, direktorji in upravitelji časopisja so izključeni iz članstva. Vsak, ki lahko najema in odpušča delavce, spada v to kategorijo. Polog te organizacije imajo v Angliji tudi Institut žurnalistov, kateremu načelu je R. D. Blu menfeld, velik sovražnik radi kalnega delavstva. Ta organiea-cija se drži stran od strokovnega unijskega gibanja in naglaša dostojanstvo in čast časopisnega poklica. Unija žurnalistov je močna organizacija in ima ozke zveze z raznimi tiskarskimi unijami V smislu dogovora je tajnik u-nije časopisnih delavcev Član ek-sekutivnega sveta tiskarske federacije. Poleg običajnih koristi, ki jih nudijo strokovne organizacije, nudi ta unija tudi bolezensko podporo, daje legalne nasvete svojim članom in vzdržuje upo-slevalnico. Stavka telegrafistov končana janje, ko je delavstvo lapretilo i generalno simpatično stavko. Unijo telegrafistov je skušala izpodriniti s liompanijako unijo in se pri tem poslužila diskriminacij, teroriziranja stav-karskih družin in velike časopisne kampanje, v kateri je na giašala, da ae bori proti stav-karjem "v interesu delavstva". Končno je morala opustiti svojo kompanijsko unijo in priznati delavsko unijo. Padec ameriške zunanje trgovine Bilanca je se A ugodna ■ 'i Waahingtoci, D. C. — (FP) — Federalni trgovinski depart-ment je pravkar objavil poročilo, ki izkazuje padec ameriške zunanje trgovine v zadnjih dvanajstih mesecih. Detajlirane številke kažejo, da so tujezemake države znižale naročila za tobak, sirovo olje in premog, obratno pa je Amerika importirala več svilnega blaga in pločevine. V zadnjih dvanajstih mesecih je Amerika prodala evropskim in drugim državam blaga v vrednosti $2,138,144,000, uvozila pa v vrednosti f 1,116,808,000, nekoliko več nego v prejšnjih dvanajstih mesecih. Trgovinska bilanca Združenih držav, kakor izkazuje poročilo zveznega de-partmenta, je bila kljub padcu izvoza ugodna. Z bojne linije organiziranega delavstva Krznarska unija od m>* - Levičarjem, ki so razpustili svojo unijo, hoče zapreti vrata Delavstvo zapretilo z generalno stavko Jetniki na bol jem ko relifni klientje Clinton, Ta. — Šerif okraja Clinton sme potrošiti 15 centov za vsako jetniško kosilo, relif-nim kllentom pa je dovoljeno samo pet centov; če je glavar družine uposlen pri relifnem delu, dobi le 9 centov za kosilo za vsako od njega odvisno osebo. Zadružna delavska liga, organizacija brezposelnih, je apelirala na javnost, naj podpira njene zahteve glede zvišanja plače delavcem, ki so uposleni pri mestnih in državnih relifnih projektih. Mexico City, Mehika. — Enomesečna stavka pri Mehiški te lefonski in telegrafični družbi ki jo kontrolira ameriški kapi tal, je bila zadnje dni končana ko je delavstvo zagrozilo z večjo simpatično stavko, ki bi i-mela značaj splošne stavke. Poravnana Je bila s kompromisom. Telegrafisti niso dobil zahtevanega zvišanja plač, toda prisilili so družim na priznanje organizacij« in na druge konce sije. In upoštevajoč to dejstvo, da je šla družba za tem, da zdrobi organizacijo po načinu ameriških "openšaparjev", se izid stavke lahko smatra za veliko delavsko zmago. Za mesec dni je stavka popolnoma paralizirala obrat te družbe s 70 milijoni dolarjev premo-ženja. Bila je tudi faktor za Callesov napad na unije in vlado. Družba je pristala na poga- (Nadaljevani« s 1. strani.) siery kompaniji. Stavka je stoodstotna. Nastala je, ko je družba mialila, da se bo z razveljavljanjem NAA lahko vrnila v — "stare čase". Pa se je urezala. Dokler Je bila v veljavi NRA, se je hlinila delavcem in priznavala njih tovarniški odbor, ne pa unije kot take. S "povrnitvijo stare čase" je pa to odpadlo, kakor tudi pravilnilka lestvica. Z napočitvijo stavke so se nogar vičarski uniji pridružili tudi tisti delavci, okrog sto, ki prej niso marali pristopiti. In soditi |>o borbenem razpoloženju se bo družba morala podati. Najhujši boj je pa na zapa-du, kjer je na stvakl 40,000 lesnih in gozdarskih delavcev« že več tednov. Governer j i vseh treh držav — Washlngtona, O-regona in Californije — so nad stavkarje nagnali državno mili. co. V Tacomi je zadnji ted«n brutalno napadla pet tisoč stav-karjev ter jih razgnala prav po janičarsko. Plinske bombe so pokale ko v strelskih jarkih, nakar so hlapci kapitalizma napravili juriš nad delavce z nasajenimi bajoneti ter jih podili po mestu. V znak simpatij so zastavkali vozniki in pristanilčni delavci. Nekaj dni prej je prišlo do podobnega napada na loane delavce v Eureki, Cal., kjer je policija ubila enega stavkarja in ranila večje Število. Policijo je P°*ut>°nosm New York. — Unije oblačilnih delavcev, ki so med najpro-gresivnejšimi, se očividno ne mislijo ravnati po "ukazu" Mat-ta Wolla, podpredsednika Ameriške delavske federacije, ki je "odredil", da morajo komunistom aa preti vrata. Ta "ukai" se tiče predvsem krznarske u-- ji i i Konservativni voditelji federacije so postali vanemirjeni radi dogovora med International Fur VVorkers unijo in levičarsko Industrial Fur Workers unijo, ki sta bili več let v hudem bratomornem boju. Ta boj sta akt*, nili likvidirati z razpustom le-vičarske krznarske unije in prt družitvijo njenega čianstv« k stari (prvi) uniji, ki je pridružena Ameriški delavski federa ciji. Akcija za ta korak je bila storjena na zadnji konvansiji stare krznarsko iinije v Toron-tu, kjer je bila sprejeta reaolu-cija, ki je nalagala novim uradnikom, naj store potrebne korake za likvidiranje krvavoga in dragega boja med obema unijama na podlagi združenja. Na to je pristala tudi levičarska krznarska unija, ki je več lot kontrolirala newyorški trg, največji krznarski trg v Ameriki, Mod vodji obeh unij je prišlo do sporazuma, da komunisti razpuste svojo, močnejšo unijo in transferlrajo članstvo z vsemi pravicami v staro unijo. Vmes je posegla eksekutlva ADF, ki je reakcionarnemu Mat-tu VVollu dala mandat, nuj to združenje prepreči. On je z Gre«novo sankcijo izdal znani "ultimat", v katerem je ukazal unijam, da ne smejo sprejemati komunistov v svojo sredo. Namignil J« tudi, da bo krznarska unija izključena iz federacije, če ne prekliče dogovora z levičarsko unijo ln zapre vrata ko munjstom. Petro Lucci, predsednik med narodne unije, je te dni na velikem shodu obljubil več tisoč krznarjem, da ae bo držal za ključka torontske konvencije "Upam, da bodo krznarski de lavci spoznali stupidnost naše razdvojenosti in bratomornega boja in da se bodo v bodoče ob našali kot pravi unlofiisti .na-pram Trodjet hllkem u raz red u." \Vollov "ukaz" je dobil sličen odziv tudi v drugih unljskih krogih. Realistični poznavalci in kritiki komunistične razdvajal ne in skrajno škodljive taktike pravijo, da tudi VVollova takti ka ne vodi drugam kakor do novih bratomornih bojev In dual nega unionlzma. C« unije zapro vrata komunistom vsled tega, ker so komunisti, so slednji prisiljeni z nadaljevanjem svoje taktike duabiegii Slovenska Narodna Podporni Jsdoota Uat*M*U«» S. 1004 Inherp. 17. j«a|a 1007 v drUvi IIIUmU Tal. Rockvall 4M4 ■607-Sv Lawnd«lt Ave., ChUago, III. GLAVNI ODBOR 8. N* P. J. UPRAVNI ODMRKi U!,I!?BNT CA,NKAR- prodatdnlk... .2067 g. LmdiK Av*. Ohtca«e, III Py^ A. VIDIR, t». tajnik.........*6T S. UwndaU At.. ChtIII. LAWRKNCK GRADISHEK, taj.bol.odd.2067 8. Lawnd«l« Av.„ Chka£ lil '?"*! V0(3RIC«. «>• blagajnik.......2d67 8. UwndaU Av,„ ChldgJ ni! FIUP OOniNA, upravitelj glasita....MST 8. UfrndaU Ara., Chleago, 1U. JOHN MOLKK, uradnik glasila......M6T 8, LawndaU Ara., Chl«*«*, M. ODBORNIKli FRANK SOMRAK, prvi podpradsodntk.....0M K. 74th St„ Clsrabad. O. JOHN C. M)KAlt JR., drugi podpradssdnik. 1IIM K. 1701 h 8t* Gleraiaad, O. OOHPOI) A RHK1 ODSBKt j MATU PBTROVICH, Tfd-dnih............m B. HOth 8t. CTsvstaad O. ANTHONV CVKTKOVICH..............988 Saaeea Ara., Brooklgn, N. Y. /OHN OLIP.....................149 8. proapeet Ara., Clarandon HUla. UL POROTNI OORftKt /OHN (JORftKK, pradsodnik..............4U W. Hsy 81., BprtngfUM, U. ANTON SULAR...................................Bo* 87, Anaa, Kaas. JOHN TRCKU...................................Bo* 867, SirmbsM, ps. PHANK PODBOJ..................................Boa 61, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH....................19611 Muskoka Ara., Clsvtland, O. NADZORNI ODBKKt FRANK EAIT«, pradsodnlk................8889 W. 86th St., Chleago, III. PRED MAUiAI..............................86 Oentral Park. Pm, ni. JACOB AMBROZIOH......................418 Piera« 8t, KraUth, Mtaa. roso« I—Kmw|m4mm • aU.KlMl •4Wr*lkl. U MsJ* « al. ara««, m »NI taMsi VSA puma, m m mmIiIi h h.I. |t. »rMlMSaSl«. Ml m mlitn m lililll || JllHll vsa oaMaaNS miaisi«« in *».h. ai m n«.>« «l m—i*— SSj M Itlllhlt M $1. ujkllltt, Vas n4«M, »a.Hf. m MftUlk* pMpm, m| m m M. tej.lltT«. Z"*?*" * »m • MMs|rt*M«sl pmU. m| w mAUJsJ* m MmUSIIh, * ai «,n«m ^un mj w mtuisj* rn*k utm vai eaiaivt m «i »mm«! a w mj M«aad» m j«m unMi, ▼ii doptbi Ni «fral ssm. mmmo*. «t*Mt, »ir.ua. ta i^sih, • stm|tm> Mm«.. Ml m mili* M nraoavaro,M mi a u«*Ms a««., m ŠOT« i OimsMMM« »Ith tu OfftM .kraM U rilnmi as NSavai OaaMMMaaMaM Im Um vmMmI *M«M ks lili I ta Im* au raaliUiM ti mmm? mm4 wMeral*e Mam »MalS ka Ktriait ta Mar»tary'a aMka. MaMafa af aM kanafh iImM ba iltnml ta tka rtMMlal «atl«fa >Mh Um larlaSMtlaa .1 tka Iimnnii affl«. *.m\4 ha vttk klai. OaMetataU aanaaralM tk* wark af tka a«a*aU*a kasni alMaM ka Uitm—i la SaSa. akalrmaa al tka NmN al Muparvtear«. Coughlinova tožba se bo Je vlekla Odbor za parke bo tiral zadevo do najviije instance Chleago. — Ce bo detroltakl katoliški radiožupnlk Goughllu |wU'm nasledila državna milica. | Tudi v Oregonu je gov«rner po- a tsktlko komunisti sicer slal več kompanij vojaštva za ni"u nikjer uspeli. Njihove "In-razbijanje te stavk«. dustrljske" unije so bile le na Civilno kapitalistično gardo v PMfJu. Izjema je I« krznamka vlogi skebov pa igra kompanij- Industrija. Vendar so pa tudi s ska unija treh LLL^Lojmlna II- papirnatimi "unijami" ga lesnih delavcev. Ta "unija" mnogo škiNiovali v stavkah, kjer je bila do zdaj koncentrirana le pojavili. In ker jo bila ta na zapadu. Kakor J« rasvidno iz tiiktika, diktirana |>o'Moekvl najnovejših potez antidi lavsklh. pred devetimi leti, |*>polen fia. strategov lesnih baronov, skuša-1 "ko, so zadnje Čase — tudi na jo "lojalneži" razširiti svojo M<»skve — prie«|| razpu. skebsko organizacijo tudi na *v"je "industrijske" unij« druge lenne in go^iarake kraje; pričeli m taktiko "vrtanja od na jugu, gornjem srednjem za- »notraj". Vodiuljl AlJK bi pa fnidu in sevon»vzhodu. Meti les-, r»di preprečili to "vrtanje", nimi in r>z proti sprejema zapadu so "lojalneži" popolno- "ju komunistov v unije, ma diskreditirani. Očividno pa ■ 1 ■■ ■ — ekspanzija treh LLL gre za re- Neprestano de te v-krtiUranJem 8kebov v drugih čakal na čikuški stadion, ne bo letos njegovega shoda v Chlca-gu. Prvi sodnijski odlok v nje-govl tožbi proti odboru za mestne parke pride najbrž danes (pttek), toda zastopniki odbora za parke pravijo, da bodo takoj apelirali na višje sodišče, če bo razsodba neugodna za odbor. Hodnik K«lly je v torek naložil Coufhllnovemu odvetniku, naj popravi obtožnico, da bo sodišče vodelo, kaj Coughlln prav za prav hoče, ker vprašanja svobode govora tu ne mor« biti. Sodnik je tudi ostro nastopil protj Coujhlinovim pristašem, večinoma ženskam, ki so spet poskušale navaliti na sodni jo, da bi fanatično demonstrirale za svojega pridigarja kakor ao prejšnji teden. Velel je izprazniti sodno dvorano in okrog ;ioo žensk je moralo stuti zunaj na hodnikih. Clkaška komunistična stranka je isislala dva odvetnika, ki sta povedala sodniku, da bosta pomagala Cougblinu v obrambi svobode govora. Tu ironična po-leza s strani komunistov — ka-ere "falher" Coughlln divjaško biča v svojih govorih — J« \t~ zvala Vesel os t pred sodiščem ln sodnik Je rekel, da bo v j>et«k naznanil, če Jo komunistična o-bramba potrebna. Ako ta pravda preide na vlš-a sodišča, se bo gotovo zavlekla do jeseni in morda še čez zimo. Kandidat aa samomor obtoien umora Chlcsto.—William Ganschaw, star 60 l«t, in njeguva žena Elizabeta, stara &M let in ž« deset paral Ilira na vsled bolesni, sta zadnji pondeljek sklenila, da u-inruta skupaj v njunem stanovanju na naslovu 1A&7 N. Arte-slan ave. Preoblekla sta s« v najboljšo obleko, ki sta Jo premogla ln mož Je nataknil gumijasto cevko na plinovo svetilko v sobi, drugI konec cevke Je pa dal ženi, ki ga Je leteča v po •telji vtaknila v usta. Nato je odprl plin ln opssoval ženo, ka ko je umrla. Tedaj J« prišla vrsta nanj, toda mož se je—ustrašil smrti in zaprl plin. Poklical je svoje odrasle otroke ln Jim povedal, da Je mati mrtva. Prišla Je policija, ki Je Ganschawa aretirala in ga obtožila umora svoje žone. Konvencija avt• ni h delavcev Detroit. — Za 20. avgusta Je tukaj sklieana prva letna kun-venuija uvtnih delavcev, ki so organizirani v federalnih unijah. Pričakuje se, da bo na tej konvenciji ustanovljena medna-rtaliia unija, oziroma dobila čar-ter od Ameriške delavske federacije. SMUČARSKI RAJ — NA MARSU krajih. Federacija napovedala boj izkoriščevalcem Boston, Maso, Izvršni odbor državne delavske federacije je napovedal boj delodajalcem, ki bi skušali izrabiti odlok federalnega vrhovnega, sodišča, s katerim je razveljavilo zakon obnove in Industrijske pravilnike, za redukcijo mezd In podaljšanje delovnlka ftprejel Je resolucij o, v kateri naglaša, da If* ----------------podpiral vsako stavko, ki bo o> ""i JetaišnirI v Kafinasu so se uprli slabi hrani in ca*tavkaJi v premogorovu. klicana proti takim deiodajal * I oera. Predsednik in tajnik unije odstavljena Willonghby, O. — Na mlado nijo kavčukarskih delavcev, ki je p red nekaj meseci vodila ml-iitantno stavko, je Ohio IlubU r kornpaiiija zdaj navalila 1 novo taktiko, Odpuščati Je pričela aktivne unloiiist«, Prva meti od-ulovljenimi sta bila Charles Lan-ning in l/eonard Diiruan, predsednik In tajnik unij«. Zadnjo stavko je zdrobil šerif s pomočjo o|»efisaparsk« zveze Is Cle-velnnda TerorillranJ« delavcev se nadaljuje v raznih formah. '^l^^leni. je; povodnji na srednjem zmoadu Chicago. — Me«**ea junija p« bilo samo dev«t dni lepo vreme in julij J«« pokazal, da ne bo nič j * i*olji. Nevibi« s plohami so Zahtevajo federal' dnevnem redu in ozračje ler no kontrolo teks- zemlja kar puhtita mokroto. Čh' .__f . .. slabšr kakor v Chieagu in oko. ftm# MrnHestife llel je v severnem in zapadnem — Hlinolsu V lornk se je v okolici Testih Workers of America j« H.^kforda utrgal oNak in naliv pftdMlla kifl./resu sakon^lajo je bil tak, da v nekaj urah vsi P* vsoreu f^affeyjeveg« zakon-potoki prestopili bregove, odiie- "•». ga načrta gi^e vladn« ga r«. sli Hirl mostove in popolnoma iftiHranJa premogov ne industrl-izolirali mestece lWUmico l* Zakonodaja določa ustano. ftkoda na farmah in farmskih vJ1*v P^bnega federalnega od-| poslopjih je ogromna. j Ura, ki naj bi kontroliral tok- ^ fUloo iuduotnjo. Po opazovanju Lovvellove ive-zdarne v Masaaehussttau je letošnje polflje na Marsu |H)|Mdno-ma noro. C« ho "ljudje" na Marsu, tedaj imajo ta čas mosoc, ki u*tr«/.a nekako uašomu avgustu, a to Je kaj čudou avgust. 6e pred kratkim Je bilo tam vrsme prilično normalno, t. J. marsovsko, Meda J pa j« temperatura pa dla hipoma na kakšnih 40 stopinj p«k! ničlo. K. C. Hliphor, bral ravnatelja te svesdaru« in sam astronom, piše: "Z naAimi daljintgledl opazujemo ua Marsu ogromne, gore lesk etajočc se snovi. To ao led rte gore v bližini severnega teCa-Ja. 7a< »0 i«t proučujem Mars in takšn« reči oh tom času še nisem videl. I^d okoli Južnega tečaja, ki se do tega časa še davno stopi, pa se dviga v polnem poletju v vsej slmskf mogočnosti in ga )*■ kaj dobro opaziti." Hllpher niti ne pritrjuje niti ne za vrača nazirarija, da bi bila kakšna ljudem podobna bitja na Marsu. Ce so, tedaj preživljajo svojo poletne počitnice v pra vem, če|»rsv nekam prehlsdiiom smučarskem paradižu. Ali ste lo naročili Piaaooto Mladinakl lUt svojem« i I« ali sorodnika v To jo odlal tiar trajno ki ga sa mI to svojcem ▼ — Ohrani mi ikorca ... rad aem ga imel... — Ko se povrneš, bo še cel! . . . — Kaj hočem tam ? . . . A Sirov je držal nečaka za roko in počaei govoril: — Torej, Fjodor . . . proč grei . . . Fjodja se je sklonil, mu zašepetal nekaj na uho in se poredno nasmejal. Tudi sodni vojak ae nasmejal, a takoj napravil atrog obraz in zakailjal. , Mati je govorila s Pavlom kakor drugi — o obleki, o zdravju, a v prsih ae je prerivalo de-MžUro vpnUanj -o *£a£i, o sebi, o »jem. A pod vsem tem je ležalo in se medlo razraščalo čuv-stvo preobilne ljubezni do sina, združeno z željo, da mu ugaja, da se približa njegovemu srcu. Strašno pričakovanje je zamrlo puativii za seboj le neprijeten trepet ob spominu na sodnike, nekje na strani temno misel na nje. Začutila je v sebi zarodek višje, svetlejše radosti, ni je razumela in je bila v zadregi videč, da govori Malorus z vsemi. Videč, da je njemu ljubezen nujnejia kot Pavlu, ga je ogoVo-rila: — Sodišče mi ni bilo po godu! — mu je dejala. — Zakaj nt, mamica? — je vzkliknil Malorus s hvaležnim nasmehom, — Ni strašno . . . nerazumljivo je ljudem, čigava je pravica? — je neodločno dejala mati. — Oho, kaj vse zahtevate I — je vzkliknil Andrej. — Ali gre mar tu za pravico? Vzdihnila je in dejala smeje: — Mislila sem poprej, da bo strašno . . . strašneje nego v cerkvi . . . kakor služba resnice . . , — Veš, mama, kje je služba resnice? — je tiho dejal Pavel, kakor da bi jo prosil za kaj. — Drugje nikjer, teta! — je pristavil Malorus. — Sodišče se vrača! Vsi so skočili na svoja mesta. Opiraje se z eno foko na mizo je začel predsednik čitati z Žuborečim glasom zakrivši obraz s papirjem. — Obsojeni I — je dejal Sizov. Vse je postalo tiho. Vsi so vstali in gledali na starca. Majhen, suh, ravan, je bil podoben palici, ki jo drži nevidna roka in ae nanjo opira. Tudi sodniki so stali: okrožni glavar je sklonil glavo na pleča in se oziral proti stropu, župan je prekrižal roke na prsih, načelnik plemstva si je gladil brado. Sodnik z velikim obrazom, njegov zabuhli tovariš in državni pravdnik so gledali proti obtožencem. In vzad za sodniki, s portreta je gledal preko njih glav car v rdeči uniformi, z ravnodušnim, belim obrazom in po licu mu je lezla žuželka ali pa je trepetala pajčevina. — V pregnanstvo! — je olehčano vzdihnil Sizov. — Končno je, hvala Bogu I Govorili so — Ječa! To ni nič, mati ... Nič! — Vedela sem . . . — je odgovorila mati z utrujenim glasom. — Vendar . . . Sedaj je gotovo! Kdo jih pozna? Obrnil se Je k obsojencem, ki so jih odvedli in dejal na glas: — Na svidenje, Fjodor! In vsi drugi . . . Srečno! Mati je molče pokimala sinu in drugim/ Rada bi bila zaplakala, pa je je bilo sram. XXVII. Odšla je s sodišča in se začudila, da je že noč nad mestom, da gore svetilke na ulici in zvezde na nebu. Okolo sodišča so se zbirale gruče ljudi, v mrazu je škripal sneg )M>d nogami, mladi glaaovi so doneli. Človek v sivem bašliku je pogledal Sizova v obraz in ga urno vprašal: — Kako se glasi sodba? — Pregnanstvo. — Vseh? — Vseh. — Hvala. Človek je odšel. — Vidiš? — Je dejal Sizov. — Vprašujejo... Zdajci ju je obkolilo deset mladeničev in de« klet in vzklikali so vabeč ljudi. Mati in Sizov sta se ustavila. IzpraJevali so ju o sodbi, o 1/uL/v JU.1K ne 4 »1 aIIaAaIa aIktA »iiinn 1 LH/k i A l/A-v^iiij non*f ttvf m" < "oiovmii vi/wf»rrivij nviv jv r™ voril, o čem — in iz vseh vprašanj je donela ena in ista iskrena, goreča radovednost. — Gospoda! To je mati Pavla Vlaaova! —■ je nekdo neglasno zaklical, in val so umolknili. — Dovolite, da vam stisnem roko. Krepka roka je stianila materino roko in nekdo je vznemirjeno Izpregovoril. — Vaš sin nam bo vsem za zgled moštva... — Živeli /*uski delavci! — je zadonel zvonek klic. — živela revolucija! Hrup je naraščal, aa množil, planil zdaj sem, zdaj tja; od povsod ao vreli ljudj« In postajali okolo Sizova In matere. Po zraku so švigali policijski žvižgi, ampak njih čvrčanje ni zadušilo krikov. Starec se je amejal, a materi se je to zdelo kakor prijetne sanje. Zasmejala se je, stiskala roke, priklanjala ae, in drobne svetle solze ao ji stiskale grlo. Njene noge ao trepetale od utrujenosti, a s radostjo nasičeno srce, ki je vse dovzemalo, je odsevalo vtiske kakor svetlo površje jezera. Blizu nje je govoril jasen glas vznemirjeno: — Sodrugi! Prijatelji! Pošast, požirajoča ruski narod, je danea zopet pogoltnila s svojim brezdanjim, požrešnim žrelom . . . — No, mati, pojdiva! — je dejal Sizov. V tem trenutku se je od nekod pojavila Saša, vzela mater pod pazduho in jo urno vlekla s seboj na drugo stran ulice rekoč: — Pojdite . . . udarili bodo na množico, ali pa začno z aretacijami . . . Kaj ? Pregnanstvo? V Sibirijo? — Da, da . . . — A kakšen je bil . . . in je kaj govoril? Sicer pa vem. Silnejši in preprostejši je bil od ostalih ... in tudi trši, kajne? Mehak je, nežen, ali sram ga je razodeti svoja čuvatva. . . . Jasen in trd je kakor sama resnica . . . V njem je vse ... vse! A v marsičem ai dela silo sam ... iz strahu, da ga moti pri delu; dobro vem . . . Njen goreči šepet, njene strastne besede so pomirile materino razburjenje in poživile njene upadle sile. — Kdaj pojdete k njemu? — je tiho in lju-beznjivo vprašala Sašo in stisnila njeno roko k svojemu telesu. Uverjeno je dekle gledalo predse In odgovorilo: — Cim najdem koga, ki prevzame moje delo .. . Tudi jaz čakam na državnega pravdnika. Najbrž me tudi preženo v Sibirijo . . . tedaj izrazim željo, da me pošljejo tja, kjer bo on. x Odzadaj se je oglasil Sizov: — Pozdravite ga tedaj v mojem imenu . . . Sizov, veste ... On me pozna . . . Stric Fjo-dora Mazina . . . Saša se je ustavila, se obrnila in iztegnila roko. — Znana sem s s Fjodjo, kličejo me za Aleksandro. — A po očetu? y ^ Pogledala ga je in mu odgovorila: (Dalj* prihodnji*.> F108 VITJE vidim ... Ah, Gilberta, kako aem ae izmučil . . . Nadaljeval je. Skrbno je bil pripravil lepo zvenele fraze za to prvr srečanje. Gilberta ga je molče poslušala in le tu pa Um je dvignila k njemu avoje krasne oči. Vede je, kako je dovzetna za lepe besede, kako jo prevzamejo čustva bila je celo malo romantična. Bil je dovolj takten, da ae o Ancomu ni točneje izražal, pač ji je pa namignil, da dobro ve da z njim ne more biti srečna. Po tem prvem srečanju si je prizadeval, da bi se čim večkrat sestal z njo. Zdelo se je, da ji je to prijetno; poslušala je njegove ognjevite izpovedi molče ali pa je le tu pa tam kaj pripom-~ HttK Frederir Houtet: Razočaranje Na plesnem večeru je dejala (iilbertu pri tangu mlademu, e-legantnemu motu visoke postave, ki j« s njim delala krasne figure tanga: — Cujte, Jean, odločitev je padla, omoiim se. Jean Prony ni mogel skriti silnega presenečenja, in mulo je manjkalo, da ni pokvaril enega tempa tanga, kar je pričalo, kako zelo Je razburjen. — Kaj, omoiitl se hočete, Gilberta? S kom pa? — Z Adrienom Ancomom. — S to zverino * očali? Njen kratek smeh nI bil iskren. — Pretiravate ... In to ni ba* lepo napram meni. — AH vas silijo? Kdo vaa sili v zakon? Skomignila je n svojimi golimi rameni. — Nihče me ne aill, pač mi pa svetuje tako zdrava pamet. — Toda vi. Gilberta, tako draieatna. tako rahločutna, hočete skleniti zakonsko zvejo (to zdravi pameti? — Da. v vaej njeni grozi, ki jo v polni meri čutim, jat. tako drafceatna. tako rahločutna, kakor pravite . . . Toda ne kalite se. V reanlrl ima Aneotne, čeprav mu manjka malo zunanje elegan- ce, druge lepe lastnosti in mislim, da bo mojemu očetu zelo koristen drulabnik v njegovih podjetjih, ki so začela nekam pešati ... Prišel je večkrat k nam, videl me je ... no in tako . .. — In tako vas bo kupil. — Ne, to nI kupčija ... to je po zdravi pameti sklenjena zakonska zveza, kar izrecno ponavljam ... Kaj hočete, prijatelj, lepo je zbližati ae tako, kakor ava se midva, na tenisu in na družabnih večerih, in živeti tako nekaj mesecev, toda vse življenje ne more biti tako . . . Obmolknila je. tango je bil končan. Ploskanje plesnih parov, ki so se neradi ločili od prijetnega tanga, je znova obudilo godbo. Gilberta se je znova zazibala z Jeanom v plesnem ritmu. — No, kaj ste ml ia vae povedali? — j« vprašala nekam razočarano. — Kaj naj vam pa še povem. Gillierta? Strašno mi je tal . . . Kaj naj vam rečem? Mar r\aJ ponavljam, da vaa ljubim? . . . <"Vmu to? . . . Saj- Itak sami veste ... Ta molitev, ki me tako nepričakovano obveščate o nji. — Mislila aem. da Je |»amet» neje. če vam povem to. predno pride ta noviea v Javnost... Kaj bi vam bilo ljubše, če bi zvedeli to <*l tujega človeka? —- Ne vem . . . niaem zmožen treznega prevdarka . . . Strašno mi j« ft«l . , , Tako rad vas l mam . . • Tedaj je ona obmolknila in tango je bil končan. Ves potrt jo je odvedel Jean k buffetu, kjer Je izpraznil Čašo šampanjca, kakor da je strup. Potem je pa odšel. Imel je neprijeten občutek, bolelo ga je razočaranje, grizla ljubosumnost. Ta mala Gilberta. tako dražestna, nežna. temperamentna, s katero je preživel toliko krasnih intimnih ur in ki je bila, kakor se je zdelo, tako rada z njim . . . Kako to, da je bila pripravljena skleniti to zakonsko zvezo . . . vzeti tega An-coma, tako brezpomembnega in toliko starejšega od nje? ... To mu nikakor ni šlo v glavo . . . Slednjič so mu Šinile v glavo nove. prijetnejše miali . . . Jean se je redko seatajal z Gllberto preti njeno poroko in nič več nista načenjala tega vprašanja. kakor da sta si oba mislila: Čemu vse to? . . . Mlada lena se je odpeljala s svojim možem na običajno ženitovanjsko potovanje. Potem Je prišlo poletje In počitnice na morju, s sorodniki. Jean jo je videl prvič po poroki šele jeseni v družbi. Zdela se mu je capeljlvejša kakor prej. Bila j«, i™*. 7x1fl|0 se je. d« zastira nerazumljiva melanholija njeno mikavnoat, da Jo muči in krasi. — Kako krasni ste. Gilberta, — JI je dejal, ko Jo je drtal med i plesom v svojem naročju. I — Srečen aem, da vaa zopet — Vedno bolj jo razvnemam — je pomislil ves zadovoljen. — Se se bori sama a seboj z ljubeznijo, ki jo je vedno čutila do mene, toda zmagal bom In rez Je imel prijeten občutek zmage, ko mu je Gilberta na plesu ob koncu novembra odgovorila na njegovo moledovanje, upirajoča svoje oči v njegove. — No da, jutri ob petih pr vas. [Pridružila se je svojemu možu ki je baš odhajal iz salona, kjer so igrali bridge, in z njim je zapustila družabni večer. Tudi Jean je kmalu odšel. Bi je ves v ognju od radosti. Jutr; pride to dražestno bitje k njemu. Niti sanjalo ae mu ni, da bo tako kmalu zmagal. V svojem elegantnem stanovanju je naslednjega dne sam pripravil vse za sprejem dražestne Gilberte. Prinesel je rož, priprav vil zakusko. Potem se je v svileni pižami zleknil na divan in ai prižgal orijentalsko cigareto, čije duh teč i dim se je dvigal do lestenca v obliki grada (dekoracija, na katero je bil zelo ponosen) ln čakal je ... Se nikoli ni pričakoval ženske s tako o-pojnoetja Ni se zakasnila. Vstopila je naglo. Zaprl je vrata in se približal mladi ženi, govoreč o svoji radosti. — Gilberta, dušica moja... tu ste . . . Ah, kako težko sem u-pal . . . Zdaj ste tu, zdaj je pozabljeno, koliko sem pretrpel ... Toda kaj je vam, Gilberta? Zavita v svoj plašč je stala pred njim nema in ga nepremično, trdo gledala. — Ljubljena, zbegani ste, ji je šepetal---Pomirite se. Najina ljubezen bo končno premagala vse. Ljubim vas . . . Hotel jo je objeti in poljubiti. Pahnila ga je od sebe. — Pustite me! Ne dotikajte ae me! Ne ljubim vas, sovražim vas . . .. Prišla sem k vam samo zato, da vam povem to v o-braz. Ljubila sem vaa, zdaj vas sovražim. Ljubila aem vaa strastno, ko sva se sestajala pred mojo poroko ... Na konec sveta bi bila šla z vami, priprav ljena sem bila postati vaša družica, vaša zakonska žena, ki bi delila z vami dobro in zlo . . . — Vi pa tega niste razumeli, ali bolje rečeno, niste hoteli razumeti. Niste si hoteli nakopati žene ... in pa, bila sem brez premoženja, kar je glavno, kaj ne? ... ^Govorila je z globokim in raz-burjenlm glasom. Lovila je sa po. Bil je zbegan, presenečen, poskusil je ugovarjati. — Pomislite vendar, to je nesmiselno . . . Ljubil sem vas strastno, toda nuditi sem vam mogel samo srednji položaj . . . Samo iz rahločutja . . . I— Molčite, ne lažlte! Kaj vam dovoljuje trditi, da bi tudi srednjih razmer ne bila sprejela? Kako ste si mogli dovoliti o meni aodbo. da bi bila žrtvovala ljubezen dobičkaželjnosti? Morda je na svetu mnogo takih žensk, toda jaz nisem taka . . . In vi ste to dobro vedeli! Vedeli ste dobro, da čakam samo na besedo, pa bi bila vaša in presrečna. V to besedo sem verovala do zadnjega. Pričakovala sem jo še tistega večera, ko sem vam povedala, da ae nameravam o-možiti . . . Zaroka bi bila takoj raezdrta . . Presrečna, bol* moj. presrečna! Toda črhnili niste niti besedice, vi seblčnež. vi strahopetne!! ... In pustili ste me (»moliti se. mene. rahločutno In dražestno, kakor ste sami dejali .. . <»moliti se tako. kakor sem storila ... In dovolili ste si celo zabrusiti ml (Istega večera v obraz, da se prodajam1 Ne. vi sami ste me pustili, da sem se prodala . . Jaz sploh nisem vedela. kaj delam ... kaj bo Is te- nančnik. ga ... So stvari, ki jih Človek ne razume, dokler jih ne doživi . . . Toda vi ste vedeli . . . Vedeli ste ... in zapustili ste me ... iz preračunljivosti... Da, iz preračunljivosti, to sem spoznala pozneje. Mislili ste si: Ljubi me, svojega moža ne ljubi, zopern ji bo ... Ko se zopet sestaneva, postane moja ljubica; ne da bi mi bilo treba skrbeti za njo kot za ženo, bom imel prijetno, lah ko dostopno in ceneno ljubico ... — Gilberta, ne dovoljujem vam ... — Molčite! Resnico govorim. Mar mislite, da včeraj zvečer niaem videla vašega aebičnega zadoščenja, ko sem privolila, * da pridem k vam. Videla sem vam na obrazu, kako ate si mislili: To sem hotel! Posrečilo se mi je ... In danes ste me pričakovali blaženi, trdno prepričani, da boste dosegli svoj cilj. — Ah, ah, gostija, rože, vonjave, pižama . . . Vae to zame! Kako nehvaležna sem . . . Biti bi morala presrečna . . . Lepo, malo, dobro pripravljeno zakono-lomstvo ... No torej, vidite, ne vem, če bom kdaj varala svojega moža ... to ni izključeno, celo verjetno je ... O tem bi bilo zdaj še prezgodaj govorit! . . . Toda z vami ga ne bom varala, slišite, z vami nikoli! Sovražim vas! Odšla je in zaloputnila za seboj vrata predsobe. Jean Prony je stal nekaj časa nepremično, osupel, presenečen. Potem se je ozrl po sobi, pripravljeni za ljubezen, na lestenec v obliki grozda, na bogato obloženo mizo, na rože in na svojo lastno postavo v zrcalu v paradni pižami. — Kako neumna je, saj sploh ne zna živeti, — je zašepetal nejevoljen, ogorčen, razočaran, in zaničljivo je skomignil z rameni. Wilhelmine Baltinester: Stiskač "Veš, Avgusta, to mi v resnici ne gre v glavo, da moraš zmerom nekaj jesti ali pa piti!" Tako je dejal gospod Strampf svoji lepi ženici, ko sta se peljala na nedeljski izlet. V železniškem vocu so prodajali pijače in jedila. Kakor v buffetu! Gospa Avgusta je bila pravkar rekla svojemu možu: "Oskar, turško bi pila!" "Mar nisi čitala, da tukajle nikogar ne silijo s pijačo in jedjo? Ne razumem te, Avgusta! Pred vsem: kava ti škoduje! Razen tega sva se včeraj zmenila, da ne bova več toliko zapravljala na izletih, in ti seveda pričneš že kar v vlaku. Saj doma ob tej uri tudi ne piješ turške!" "Prosim te, bodi vendar že tiho ! Smešno si skop!" "Nisem skop; štedljiv pač, in tega tebi manjka. Kava ti škoduje. Zdravnik ti je tako povedal!" "Kaj ve ta bedak!" "Cemu ga pa potem kličeš; morda nič ne računi?" "Tako, zdaj mi še zdravnika ne privoščiš. Ali naj mar poginem? To je že od sile!" "Pravkar si trdila, da je zdravnik bedak!" "To je moja stvar!" Gospod Strampf je jezno pograbil časnik in pričel čitati. Zmerom je tako napravil konec zakonskim prepirom. Toda nekaj ga je tokrat še ščegetalo v grlu. Moral je z besedo na dan! "Emi se je prejšnjo nedeljo peljala v jedilnem vozu. Imela je novo športno obleko. Pila je tur- —►'•d.raied fiour«. Edvvard Beneš, čehoslovaški zunanji minister in m i Litvinov, sovjetski zunanji komisar. ' * ško. Vlak se je nenadoma sunkovito ustavil in polila si je vso kavo na krilo. No zdaj pa premisli, ali ni to od vraga?" Gospa Avgusta se je vgrizni-la v jezik in molčala ko riba. "Vprašal sem te, ali ni od vraga; mar ne slišiš?" "Veš kaj, dragi, ti in tvoje obnašanje — vse je tako smešno, da se mi že kar studi. Prihodnjič si kar izmisli, da se je zaradi turške kave zgodila železniška nesreča!" , Gospod Strampf se je naslonil nazaj in še pisnil ni. Gospa Avgusta je gledala skozi okno v daljavo in premišljevala: "Kako žalostno je moje življenje! Učila se nisem ničesar, vsaj nič poštenega—potem sem pa izbirala moža, dokler nisem našla tega izbirka! Ta svoj godrnjavi visa-vis, ki mi še turške kave ne privošči!" Na glas je pa dejala: "Zakon je res težek križ!" Za časnikom se ni nič zgeni-lo: molk! 'Ti me tako 'razvajaš', da se mi kar čudno zdi!" Molk! "Dfe, da, možje govore samo takrat, kadar zatrjujejo svojo zvestobo, ali pa kadar jim žene preveč denarja porabijo!" Izza časnika: "Mar dvomiš o moji zvestobi?" "Misliš, da sem tako zelena, da ti verjamem?" "To je pa že od sile!" "Ni dedca na vsem svetu, ki bi bil zvest. Tako je že moja pokojna babica zmerom dejala!" "O tem tvoja babica pač ni i-mela pojma!" "Kaj? Pojma da ni imela? Bila je zelo pametna in povsod spoštovana gospa!" "2e mogoče! Toda možkih vseeno ni poznala!" "Seveda, vse kar se tiče moje družine ti ni nič mar. To ti je že tako v krvi! Seveda, tvoji ljudje, ti so pametni, da je kaj!" "Pusti, prosim te, sorodstvo!" "Ze prav! Kadar govoriva o tvojih, jih zmerom zagovarjaš; moje pa zmerjaš!" "Kdaj sem pa, vraga, zmerjal tvoje ljudi?" "Pravkar; mojo babico!" "Oprosti! Dejal sem samo, da ni poznala moških navad." "Mir mi daj!" 'Saj nisem jaz pričel" "Oskar da veš, to je moj slednji nedeljski izlet, s t namreč! Vsak bova sla nag pest. Morda si bova potlej čila najine živce." "Prav je tako!" "Ti si pa vljuden!" "Samo tebi sem pritrdil' "Mika me, da bi kar iut na prihodnji postaji." "Seveda! Denarja imava-ga lahko kar skozi okno me< Listek je vendar plačan do ca!" 'Ti zmerom samo na <1 misliš!" "Moram, saj zato ti ne! žim ga jaz!" "Joj, moji živci: njih ti s* ni mar?" "Vidiš, to je narobe: ti iid denar z živci namestu s pa jo!" '^Prosim te, Oskar, nika ne pridiguj! Ves teden te m poslušati, vsaj v nedeljo mi mir!" "O, prosim! Pusti me, miru preberem časnik!" Lep izlet! Zato sva se ljala, da ti bereš in se za< name." "Izvolite, milostljiva, rad dam pol časnika!" "Nočem in nočem. Nika ga ne rini! Raztrgala ga boi drobne kosce in ga vrgla i okno! Tvoja dolžnost bi dolžnost po srcu, da me vaš!" "Za božjo voljo .. Nikar ne govori tako gli Natakar hodi sem in tja vleče na uho!" * Natakar hodi sem in tja. si in prinaša. In prav Ukr je gospa Avgusta "mirila" jega moža, je nesel na pil skodelico turške. Škilil je k ma, nemudoma se je spote! . . . Po obleki gospe Avgui je pocedila črnorjava teko po novi obleki gospe Avgu Natakar se je na dolgo ii roko opravičeval. Gospa Avgusta mu je pril šajoče in prijazno odkimal« Nato se je obrnila k nw* mu s sikajočim prizvokoa brusila: Tako, moj dragec! Zda romala obleka v čistilnico! turška, ki mi je nisi pri« te bo stala hudo dosti!" NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvenelje ao lahka narofl as list šteje eden, dva. tri, »tiri ali pot članov Is eaa drafise k ml na««* Proeeeta stane ia vaa enako, sa člane ali aečlaae $« •• aino. Ker pa člani le plačajo pri aaaameata II.M is tvdsik. " '"T ftteje k naročnini. Torej aodaj nI vsroka, reči. da Je IM P"*"' ' " 8. N. P. J. List ProavaU Ja vala laatnina In zetove Je v vaški *ntm ki bi rad fltal liat vsak dan. Cona listu Prosveta Ja: Za Zdrnl. drlava la Kaaado M.M Za Cieere is Ckl*r* !• 1 todnik In................ 4.SS 1 tednik In ............ I tednika la...............I.SS I tadalka ia............ I tednika la............... 2.4« I tednike ia............ 4 tednike la............... l.M 4 tednike in............ I tednikov ia.............. nič I tedaiko* ia .......... Za Rvropo je..............••••• Ispolaite spodnji kupon, prileitte potrebno *sot« Ordor v piaaa in al naročite Proavete. Ust. ki Je vala Isets-a. Pajasnil«:—Vselej kakor hitro kateri teh člane* preneha M ^ ali H aa pvaaeli proč od druiine in bo aahteral aam a*sJi«V meral tisti lian it dotične druiine, ki Je tako skupno aari*"^ Proeeoto. to takoj nainaniti upravniltvu liata. ia oben* vsoto listu ProavaU. Ako te*a ae store, tedaj a»ore »prs datum aa to vsoto naročniku. _____ PROSVETA. BNPJ. 1*57 8o. LawndaW Are., CW