SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejem an velja: Za eelo leto predplačaa lfc fid., za pol let* 8 fld., za žetrt leta 1 rli., u jedea
meiec 1 gld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eeie leto 19 (1*., u pol leta « rld., za četrt leta 3 rld., ta jeden mesec 1 rld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja l rld. 20 kr. toč na leto. Poiamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in i er a te) «sprejema apravnlltvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove nliee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraakovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeailkih alleah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, iiziemii nedelje ia praznike, ob pol 6 ari popoldne.
Štev. sor.
V Ljubljani, v četrtek 10. septembra 1896.
Letni It XXIV.
Narodno-iiaprediii katoličani.
Malo je res tako vrlih in vnetih katoličanov, kakor so gospodje v „Narodni tiskarni".
2e od nekdaj paznim okom zasledujejo vse katoliško gibanje in njega pojave. Skrbno preiskujejo, sli so njihovi nazori v soglasju s cerkvijo in njenimi škofi, da bi pri vsakem kakeršnamkoli nasprotju odnehati in se podvreči marali — škofje.
Ker pa to pazljivo in skrbno premotrivanje traja že mnogo let, ni čuda, da je gospodom opešal vid, ter se poslužujejo dandanes ne več nenavadnih očal — židovsko-Iiberalnega nemškega časopisja.
To je v liberalni politični oftalmologiji prav vsakdanje sredstvo, in osobito glede katoliških shodov so „Narodovi" gospodje tako silno kratkovidni, da morajo uporabljati najostrejše številke teh očal.
To so storili tudi v svoji ponedeljski oceni katoliškega shoda solnograškega, o katerem poročajo take grozovitosii inteligenci slovenski, kakor radi na2ivljajo krog svojih pristašev, da jo mora obhajati zona.
Sočutna inteligenca slovenska, ali poznaš Hans Berutha ?
Ne? Vidiš, tudi v uredništvu „Narodovem" je znan komaj dober teden, odkar so namreč „Neues Wiener Tagblatt" in drugi židovski listi prijavili grozno vest, da so nečloveški katoličani na solno-graškem svojem shodu tega ubozega moža posadili na suho.
In zakaj vender ? Samo zato, ker je ta ubožec govoriti in razlagati jel o socijalni nalogi cerkve.
Tako namreč poročajo gore omenjeni židovski listi in za njimi seveda naš „Narod".
Predsednik dotičnega odseka, Oton Dis, pa trdi, da je Berutha zato prosil, zapustiti dvorano, ker je k odsekovim sejam utihotapil znanega socijalno demokratičnega agitatorja Schuhmajerja.
To potrjuje indirektno tudi Beruth sam v najnovejši številki svojih „Politische Fragmente", dasi skuša dati, judex in sua causa, stvari malo drugače lice.
Toda, Dis je klerikalec, zakaj mu torej verovati 1 ?
Ti pa, Hans Beruth, kadar boš sedel v svoji uredniški sobici in sklepal svoje članke o solnograš-kem shodu, bodi hvaležen, in spomni se na koncu tudi svojega zagovornika tu doli na jugu, „Slovenskega Naroda".
Kar „Narod" nadalje govoriči o „katoliških določilih" glede pobiranja obresti, kaže na novo, kako temeljito so njegovi socijologi podkovani v socijalni vedi.
Da je denar sadonosna stvar, to je nauk rimskega prava, v naravnem in cerkvenem pravu ni ta nauk nikakor utemeljen.
Drugače pa je, ako upoštevamo sedanje gospodarske razmere, v katerih, žal, živimo.
Proti jemanju čezmernih obresti se je cerkev vedno borila. Sedaj pa že zabranjevati prav vsako jemanje obresti katoličanom n. pr. kupcem, ki še izpolnujejo svoje verske dolžnosti, reklo bi se, te gospodarsko na milost in nemilost izročiti materija-listom, jih torej gospodarsko povse uničiti.
Sicer pa smo to stvar že dostikrat in zadostno pojasnjevali v našem listu.
Cilj krščanskemu gibanju v tem oziru mora seveda biti in tudi je, da naravno pravo zadobi zopet zasluženo veljavo.
Toda dovolj o tem; tudi „Narod" sam pripisuje tej zadevi le postransko važnost. Poglavitno je „Narodu" boj proti avtoriteti škofov.
In tu misli, da mu pomaga resolucija, ki se je sklenila na solnograškem shodu v oddelku za časnikarstvo, kakor jo je predlagal Opitz.
Mi pa se tu ne zanašamo na poročila čifutskih listov, tudi ne na poročilo „Narodovo".
Kakor poročajo katoliški listi (natančno poročilo še ni izšlo), sklenila se je ta točka, katero skušajo sedaj izkoristiti liberalci, na Opitzev predlog sledeče:
„Katoliški shod smatra kot posebno nalogo katoliškega časopisja, da z dolžno spoštljivostjo (Ehr-furcht) proti od Boga postavljeni duhovni gosposki na temelju onih katoliških načel, kakor jih je v tem oziru zadnji linški katoliški shod podrobno postavil, v prvi vrsti se bojuje proti vedno izpodkopajoči prostozidarsko-liberalni in vse razdevajoči socijalno-demokratični žurnalistiki."
Kje je tu boj proti škofom, to je jasno le onim, ki gledajo skozi naočnike židovsko-liberalnih listov. In če se „Narod" strinja s tem sklepom, ali je on pisal in piše vedno spoštljivo o škofih?
Papež Leon sam v encikliki „sapientiae chri-stianae" odločno pravi: „Cerkvi ne more biti vse jedno, kakošne so v državi postave, ne ker se tičejo države, ampak ker časih prestopajo prave meje in segajo v cerkvena prava."
„Narod" pa zahteva od škofov, da so politično povse indiferentni!
Kako lahko in prijetno bi živeli naprednjaki brez razlike narodnosti, ko bi ti puntarski katoličani ne kalili vedno državljanskega miru.
Kam pa pridemo?!
Lasje se morajo ježiti vsakemu pristnemu narodnemu naprednjaku, kadar bere o teh nesramnih katoliških shodih in njih grozovitnih sklepih.
Ali bode vlada trpela to še dolgo ? Še dolgo molčč prebirala grozne te resolucije?!
Kaj pa je vendar treba teh katoliških shodov? Narodni naprednjaki živijo lahko tudi brez njih.
Ako jih pa ti razsvitljeni sodobniki ne pogrešajo, čemu so pa potlej?!
LISTEK.
M a r u s j a.
(Ruski napisal V. Čajčevko. Poslovenil Iv. S teki asa.)
(Dalje.)
In sedela je tako. Delali, razgovarjali so se delavci, voda je pljuskala, parni stroj je pihal, ali na vse to ni pazila Marusja. — Z nemo žalostjo ni obrnila oči od vode v jami, pa je čakala in čakala. Kaj je mogla dočakati ?
Tako je minul dan, a Marusja je še sedela. Delavci je niso gonili. Njim se je hudo zdelo gledati to dekle, tako neizmerno žalostno, zdelo se jim je, da se je vsela živa žalost, živa toga v človeškem telesu na ta kamen, spominjajo ljudi te nesreče, tega zla, ki se je skrivalo tam globoko pod zemljo, pokrito, zapečateno s to nečisto vodo. Oni so jej ponujali jesti, ali ona ni hotela. K njej je dohajala Haljka, dohajala je Horpina — tista žena, pri ka-terej se je učila Marusja šivati — ali ona je ž njima spregovorila komaj nekoliko besedij. Horpina je hotela vzeti dekle k sebi, ali Ma.-usja ni hotela. Vender jo je nagovorila Horpina, da pojé piruhe (narodna jed od testa, podobna povitici), ki jih je ona prinesla. Tako je minul dan do večera. Zvečer
se je Marusja vrnila v svojo hišico. Ni vedela, kaj bi delala, kako da se umiri — Začela je moliti in molila je dolgo, ali ni molila molitve, nego svoje besede, svoje komaj razumljive želje. Molitev jo je umirila. Ali ni spala mirno, še po noči se je pro-budila, — se vsela in čakala, da se zdani.
Komaj so je zdanilo, — bila je že zunaj. Zopet se je podala k rudniku. Ali tamkaj je zopet tako : delavci delajo, stroj sopiha, voda teče iz cevi. Se le ko je prišla Marusja bliže, je opazila eno spremembo : vode v jami ni nič več videla, — bila je že precej globoko, odkoder so jo vlekle sesalke.
Marusja se vsede na staro mesto. Ona je prišla v nadi in to nado je nekaj časa gojila v svojem srcu. Ali počasi je zopet ginila ta nada in nema toga spopade zopet dekle. Po njenej glavi so švigale črne, strašne misli. Ne, nikdar ne bodo izpraznili tega vkletega brezna.
Ako je voda zalila vse prehode, vse zakotke, — bodo li jo izčrpali od tamkaj ? Pa ako jo tudi izpeljejo, — kdaj bode to ? Oče bode do takrat gotovo umrl od. glada. — Umreti ? Mili moj Bog I In zdaj ? Morda je že zdaj umrl, morda ga je že zdavnej voda zalila in udušila. Pa če ga tudi ni zalila voda, danes je že tretji dan, in jutri bodo ša delali, a tamkaj še ... .
In oče bo še sedel v jami brez kruha . . .
Ona je začela misliti o strašnej smrti od glada. Tamkaj, globoko pod zemljo, se je on zavlekel gotovo v najbolj oddaljeni zakotek od vode ter sedi sključen in žalosten, a lakota ga muči, muči . . . Dalje ona ni mogla o tem misliti, kajti že od same te misli jo je spopadel grozen strah.
In ako ona ne bode videla nič več živega očeta, ako ostane sama na svetu, kaj bo potem ? Kdo jo bode tako dragoval, kdo jo bode branil kakor oče? Nobeden, nobeden I In morda bi bilo bolje, ko ona ne bi živela na tem svetu, ko bi jo le ta rudnik pogoltnil. Oh, to bi bilo tako lepo, ko bi vkup z očetom . . .! Ako je oče umrl, ako leži v jami mrtev, lahko bo našla ona k njemu pot! Ce tudi ni v rudniku vode, ali je on zato globok, globok, — in Marusja stopi prednj, nagne se, pade in nič več ne živi, ona bode z očetom in z materjo tamkaj, kjer so ljudje po smrti. — Da, ona bo tako storila!
Marusja je sedela ves ta dan nemo in nepremično. K njej je zopet dohajala Horpina, donašala jej jedi, ali ona ni mogla jesti. Domov ni hotela na noben način. Ona se je nadjala, da morda ljudje po noči izpeljejo vodo. Izmučena in zlomljena od toge in trudnosti se je zgrudila zraven kamena, na katerem je sedela, in se zvila, kakor klopko. Nek
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. septembra.
Vladni pozdrav solnograškega katoliškega shoda je dal povod židovsko - liberalnim listom do obširnih razprav, v katerih so se tako dolgo jezili nad vlado in nad namestnikom grofom Thunom, dokler ni zagledal beli dan članek v „Fremdenblattu" in še bolj oficijomi „Pressi", v katerem se je na vse možne načine zatrjevalo, da namestnik ni dobil z vladne strani nikakega migljeja in da znanih besedij ni govoril iz lastnega prepričanja, marveč le zato, da je sploh nekaj povedal. Bes je sicer, da namestnik grof Thun ni vnet katoličan, ker pripada po svojem osebnem prepričanju staroliberalni stranki in so tudi njegovi uradniki večinoma istega mišljenja, vendar bi pa bil govoril vse drugače, ko bi se bilo šlo samo za jednostaven pozdrav. Kako brezpomembni pa so večkrat uradni dementi, nam dokazuje v tem slučaju poročilo „Silzburger Tagblatta", ki slove nastopno: „Iz najzanesljiveje strani se nam zagotavlja, da je dobil tukajšnji namestnik grof Thun nalog od ministerstva, da mora pozdraviti katoliški shod." Tu je torej dokazano vkljub „dementijem" dunajskih oficijozov, da je prišel migljej od osrednje vlade, vse drugo je tukaj stranska stvar, katera se ne da dalje preiskavati.
Solnograiki deželni zbor razpuščen. „Salzb. Zeitg." objavlja razglas deželne vlade, s katerim se razpušča deželni zbor, čegar poslovna doba poteče s 14. oktobrom. Ob jednem se razpisujejo nove volitve in sicer se vrše v kmetskih občinah dne 17. oktobra, za mesta in trgovinsko zbornico 20. in veleposestvo voli svoje zastopnike 24. oktobra. Borba v posameznih okrajih gotovo ne bode huda in bodo verni katoličani volili sebi jednake može.
Gališka ljudska stranka je priredila te dni v Sanoku mnogoštevilno obiskan shod, na katerem so govorniki jasno označili namen in delovanje pravih ljudskih prijateljev. Tajnik osrednjega odbora Stapinski je obširno govoril o velikem zatiranju kmečkega stanu s plemenitaške strani, Luka-sievič je poživljal poslušalce, naj se zjedinijo in skrbe za to, da pošljejo v deželni in državni zbor druge može, ki kažejo resno voljo, delati v prid ljudstva, delavskega stanu, in ne samo piemenitašev. Posl. Gniewo8za je govornik v ime zborovalcev poživljal, naj v državnem zboru z vso silo dela za ob-ligatno zavarovaje proti ognju. Ako bi mu poljski klub hotel provzročati kake ovire, naj mu takoj obrne hrbet in išče pomoči pri drugih poslancih, ki mu je v tem oziru gotovo ne odrek6. Konečno se je govorilo tudi o izseljevanju ter so bili mnenja skoro vsi govorniki, da je isto koristno in vredno pospeševanja (?).
JPoslanec Romanczuk pred svojimi volilci. Vodja opozicijonalnih Businov, poslanec Romanczuk, je poročal minu'e dni svojim volilcem o delovanju v državnem zboru. V Bolleholu ga je poslušalo nad 200 kmetov, dalje mestni župan, notar Krupinski, okrajni sodnik Lojke in še nekaj drugih odličnjakov. Poslanec Romanczuk se ni mudil dolgo
milosrden rudar jo je pokril s svojim plaščem. Ali ona ni spala; ona je ležala, tresla se in klepetala s zobmi od zime ter gledala, kako pri rudniku delajo ljudje, čudno razsvetljeni po rudečkasto rumenej svetlobi od stroja in svetiljk. Oni so neprenehoma delali ter nobenkrat prenehali. Ko so se eni utrudili, prihajali so na njihovo mesto drugi in delo je vedno trajalo, a v jami je bilo še vedno vode. Marusja je zastonj čakala vso noč.
Ko se je danilo, vsede se ona zopet na svoj» poprejšnje mesto, ali čuti, da jej ni dobro. Vstane. Komaj je vstala, kar se ji zdi, da so ljudje okolu rudnika, vozički in hiše, da je vse to od nje jako oddaljeno, — kar se začne vse to gibati, vrteti in podirati. Ona je hotela zapopasti, kaj je to, odkod vse to, ali kar se zapoleti in pade na zemljo — in ni se nič več ganila . .. Marusja se nenadoma zbudi, — ni vedela, kje je in kaj je ž njo. — Vidi, da je na postelji, nad njo bel, čist strop, pri postelji stol, a na njem njena obleka, na sredi sobe hrastova miza. — Kaj je to ? — Ali kar spazi Horpino, ki je Bedela pri oknu in šivala. — Ali odkod je ona, Marusja, tukaj ?
Horpina se ozre in zapazi, da jo gleda dekle.
„Prebudila si se ?" spregovori ona in stopi k Marusji. .A kaj ti je, kako ti je?"
pri poročilu o svojem delovanju, marveč je kmalu prešel na avstrijsko politiko. Označil je vse spremembe v ministerstvu od Taafieja do danes. O stališču Rusinov nasproti Badenijevemu ministerstvu je rekel takole: Od Badenijevega ministerstva nimajo Rusiui ničesar pričakovati. Kabinetni predsednik, čegar delovanje kot namestnika nam je dovolj znano, nam ne daje upanja, da bo vlada spremenila svoje Rusinom nasprotno stališče. — Mož je najbrže imel prav.
Ruski car na potovanju. Včeraj opoludne sta dospela car in carinja v Kodanj, kjer ju je vspre-jel kralj ter spremil v pripravljene prostore v gradu Bernstorf. Na izrecno carjevo željo so se opustile vse večje priprave za slovesen vsprejem in le nekaj zastav priča, da ima glavno mesto v svoji sredini mogočnega vladarja. Skoro vsi listi povdarjajo, da je ta obisk namenjen le kraljevi rodbini in torej ni takega značaja, kakor na Dunaju in v Berolinu. — Vkljub temu se pa najbrže razdre marsikaka politična zadeva. Danes je dospel v Kodanj tudi grški princ Jurij. V diplomatskih krogih se vsled tega meni, da se bode prerešetavalo krečansko in balkansko vprašanje. Carja spremlja dosedaj namestnik ruskega zunanjega ministra, Siškin. Kdo spremlja carja v Pariz, dosedaj fie ni določeno; morda potuje ž njim Siškin, ali pa poslanik Kapnist, ki je kakor znano, jeden izmej kompetentov za sedež zunanjega ministra. Z druge strani se zopet govori, da nastopi Kapnist večtedenski dopust v Biarici in torej ni gotovo, da se udeleži pariških slavnostij.
Dovoljene reforme. Carigrajski oficijelni listi objavljajo v včerajšnjih izdajah sultanov odlok, s katerim se konečno vendar - le rešuje dolgotrajno in pekoče krečansko vprašanje. V tem odloku ni navedenega ničesar, kar bi že ne bili omenili v po-samnih poročilih iz Aten in Carigrada. V dovoljenih reformah je splošno dovoljeno to, kar je začrtano v Berolinski pogodbi za vzhodno Rumelijo. Tudi glede vojaštva veljajo za obe državici jednake določbe, kajti tudi na Kreti so omejene turške čete le na gotove kraje. Krečanski zastopniki in ljudstvo so baje zelo zadovoljni z izidom in se zahvaljujejo vsakemu, ki jim je količkaj pripomogel k zmagi nad turško silo. V prvi vrsti so se zahvalili po grškem konzulu kralju Juriju in njegovi vladi. V Atenah oficijelno tudi kažejo svojo radost nad srečno rešitvijo perečega vprašanja, toda veselje je nekoliko skaljeno. Iz nekega grškega pisma je razvidno, da je grška vlada potrošila približno 36 milijonov frankov v podporo vstašev na Kreti, ne da bi bila s tem dosegla svoj namen. Zveza Krete z Grško je še skoro ravno tako daleč, kakor je bila pred pričetkom vstaje, vendar pa se tolažijo grški državniki in morda tudi krečanski zastopniki s tem, da je storjen vendar-le vsaj prvi korak. Ali jim ta korak kaj koristi ali ne, pokaže se pozneje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. septembra.
(Dnhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Za izpraznjeni Cemažarjev kanonikat pri ljubljanski
„Ni mi nič," odgovori Marusja. „A kako to, teta, da sem jaz pri vas?"
„Tako, ker si včeraj zjutraj omedlela pri rudniku, a moj Peter je tam delal ter te semkaj prinesel."
„Včeraj zjutraj ? A kaj je potem danes ?"
„Danes — četrtek."
„Četrtek?" zavpije Marusja. — In oče?
„Oče? — Počakaj malo, — kmalu se bo vedelo tudi za očeta, — zdaj bodo ljudje kmalu izčrpali vso vodo."
„Kaj jo še do zdaj niso izčrpali?"
„Ne."
„Četrti dan?"
„Da, otrok dragi."
„In kaj je zmenoj ?"
„Ti si včeraj celi dan in to celo noč, pa tudi danes vse do zdaj spala — hvala Bogu. — Zdaj je treba, da kaj malega založiš."
„Ob, teta, jaz nočem jesti. Piti hočem — jako Bem žejna."
„Pa n&, napij se, ali vode ti ne dam, nego mleka.
Marusja je prav pohlepno popila mleko.
„Zdaj se vlezi, draga, pa leži," spregovori Horpina — „počini se. Jaz pridem kmalu, — samo skočim malo do Motre.	(Konec sledi.)
stolnici je za kanonika imenovan vikar gosp. Andrej K a 1 a n. — G. Ivan R e n i e r , spiritual v Alojz-niei je prestavljen kot mestni kapelan k Sv. Jakobu v Ljubljani in gosp. dr. Franc U š e n i č n i k , mestni kapelan šentjakobski, pride kot spiritual v knezoškofijsko Alojzijevišče.
(Duhovnih vaj) za učiteljice se udeležuje te dni v uršuliuskem samostanu 48 učiteljic.
(Iz Št. Jerneja.) Volilni shod, katerega je sklical naš vrli gospod poslanec Viljem Pfeifer v Sent Jerneji dne 8. septembra, se je zvršil sijajno. Več kot 300 volilcev se je zbralo ob 3. uri popoludne na vrtu gosp. Tavčarja. Skoro 2 uri so pazno poslušali njegova pojasnila glede nove davčne postave, o osebnem davku, o pregledu zemljiškega katastra, o peti volilni kuriji, o prisilni legalizaciji, o polu-dnevnem poduku. Vsi so odločno zahtevali polu-dnevni poduk na ljudski šoli v vseh razredih. G. poslanec se je prijazno z vsemi pogovarjal; zapi-saval si je želje in prošnje poškodovanih po toči in po povodnji. Rekel je : „Obetal Vam ne bom ničesar, kar je v mojih močeh, bom storil." Volilci so mu izrekli svoje zaupanje z burnim trikratnim živio in na svidenje prihodnje leto pri volitvi v drž. zbor.
—a—
(Posvečevanje zvonov.) Danes je preč. gospod generalni vikarij dr. Henrik pl. Pauker posvetil zvon za cerkev sv. Elija v Čemernem v Bosni, dva za podružnico Sv. Duha v Vnanjih goricah v brezo-viški fari, zvon za župnijo sv. Florijana v Covedo na Primorskem, dva zvona za kapelo na pokopališču v Skofji Loki, zvon za župnijo v Sipaku na Hrvatskem, dva za župnijo v Lužnjanu v Istri, zvon za podružnico Vodenice in zvon za podružnico v Slinovcu v fari kostanjeviški.
(Črnomaljski vodovod in zgradba Kolpe.) Poljedelsko ministerstvo je potrdilo pogodbo, ki so jo sklenile deželna vlada, občine Črnomelj, Kot, Semič, Petrovavas in Telčji Vrh gledi vodovoda, in pogodbo med deželno vlado in dež. odborom gledi za-gradbe levega brega Kolpe.
(Državni izpiti) za gozdarsko in tehnično po-močno službo se bodo vršili 5., 6., 7. in 8., za lovsko službo 9. in 10. oktobra v Trstu.
(Koledar kat. tiskovnega društva za 1. 1897) je razposlan. Ako bi kateremu g. društveniku ne bil došel, naj to naznani odboru. Neudom je koledar na prodaj v „Katol. Bukvami" za 1 gl. 20 kr. Novi udje knjigo dobi brezplačno, ako se za pristop oglasijo, dokler je še kaj eksemplarov na razpolago.
(Otroški vrtec.) Prvi mestni slovenski otroški vrtec otvori se letos dne 17. septembra s sv. mašo, katera bode v farni cerkvi sv. Petra ob l/t8. uri zjutraj. Vpisovali se bodo otroci dne 16. sept. t. 1. od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne v zavodnih prostorih v Poljskih ulicah št. 10. v I. nadstropji.
(Premovanje konj) se je v Ribnici vršilo dne 5. t. m. Darila so dobili, in sicer za kobile z žre-beti: B. Kovačič iz Sodražice 35 gld., P. Jaklič iz Kočevja 20 gld., Jos. Koenig iz Oberna in I. Levšek iz Bukovice po 15 gold., J. Rus iz Ribnice in I. Zobec iz Prigorice sreberni svetinji; za mlade kobile : Jos. Cešarek iz Nemške vasi 25 gld., Jakob Cešarek 20 gld., Andr. Zamida iz Starega Loga 15 gld., I. Mihič iz Koflerjev in Jos. Cešarek iz Nemške vasi sreberni svetinji; za žrebeta : J. Mihič iz Koflerjev 10 gld., Jak. Zobec ii Prigorice 10 gld., I. Bregar iz Ribnice in I. Hutter iz Sela sreberni svetinji.
(Deželnemu sodišču) so v torek izročili tukajšnjega čevljarja Janeza Carmana, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo. V nedeljo popoludne je šel namreč ž njo v Stefanjo vas ter se zvečer brez nje vrnil domov. Triletni unuk, ki ju je spremljal, pa trdi, da sta se stari oče in mati mej potjo na mostu prepirala, da je stari oče mater udaril po glavi in jo vrgel v vodo. Pri Carmanu so našli nad 10 gld. denarja. Preiskava dokaže, kaj je na tem resnice.
(Na včerajšnji mesečni semenj) so prignali nad 500 konj in volov, 299 krav in 76 telet. Kupčija je bila slaba, ker ni bilo tujih kupcev.
(V Ljnbljanico) je skočila danes zjutraj s Šentjakobskega mosta delavčeva vdova Marjeta Breznik, katero je mestni stražnik I. Ažman potegnil iz vode. Ženska je umobolnn.
(Razpisane učiteljske službe.) Na jednorazredni ljudski šoli pri sv. Trojici je namestiti učitelja-vodjo z dohodki IV. plačilnega razreda, funkcijsko doklado letnih 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 20. septembra pri okr. šolskem svetu T
Kamniku. — Na jednorazrednici v (Mrožnem Brdu je do 20. septembra razpisana služba učitelj a-vodje z dohodki III. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti pri okr. šolskem svetu v Postojini.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 30. avg. do 5. sept. je bilo 11 novorojenih, 1 mrtvorojen, 11 jih je umrlo, med njimi 1 za škarlatico, 3 za želodčnim katarom, 3 vsled mrtvouda, 4 za različnimi boleznimi, med njimi je 1 iz zavoda; za infekcijoznimi boleznimi
so oboleli, in sicer: 1 za tifuzom, 1 za vratico. — *
* *
(Okrajni zastop celjski.) Cesar je potrdil dr. Srneca kot načelnika in dr. Dečka kot načelnikovega namestnika okrajnemu zastopu celjskemu.
(Ie rogaškega okraja.) Prvotne volitve volilnih mož so se v celem rogaškem okraju mirno vršile začetkom meseca septembra. Povsod so izvoljeni kat. narodni možje. Nemško - liberalna stranka se nikjer ni vtikala v volitve. Brez dvoma bodo vsi volilni možje oddali svoje glasove dosedanjemu dež. poslancu gosp. dr. Fr. Jurtelu, odvetniku v Šmarju. — Dne 22. avgusta je bil Zurmanec pri Erapini na Hrvaškem neusmiljeno zabit od toče. Po 20—40 dekagramov težke škrli so padale na tla. Zinimivo je, da so se v sredi ledenih zrn nahajali drobni kamenčki. Praznoverneži sklepajo iz tega, da je bila toča „nareta". Vender pa je ta pojav povsem naraven. Vihar je z vso silo drvil pesek visoko v oblake, kjer se je ob kamenčku kristalizovala ledena skorja.
(Nemška ljudska šola v Vojnikn.) Kakor poroča „S. P.", je ob šolski slavnosti koncem leta bila razobešena tudi črnorudečezlata zastava. Go-spica Dora Hauser je otrokom razlagala dobrote nemškega pouka ter navduševala šolsko vodstvo, naj tudi v prihodnje deluje .v prospeh nemške stvari". Torej je namen tej šoli le germanizacija slovenskih otrok, ne pa vzgoja nemških otrok v njihovem materinskem jeziku. Razdelili so tudi šest daril onim otrokom, ki so v nemščini najbolje napredovali. Dasi to nemško šolo obiskuje le 75 otrok, je dež. šolski svet že dovolil, da se šola razširi v dvorazrednico; nasprotno pa že jedno leto leži pri dež. šol. svetu prošnja, da se tamošnja slovenska ljudska šola razširi v petrazrednico, ali pa dovoli vsporednica k razredu, ki šteje 118 učencev. To je gotovo dvojna mera 1
(Na graSkem vseučilišču) je bilo v minulem šolskem letu promoviranih 147, in sicer 2 bogo-slovca, 61 juristov, 75 medicincev, 9 filozofov.
(Obesil) se je dne 2. t. m. 26 letni oženjeni kočar Fr. M u r š i č iz Logarovcev. Vzrok je bojda ta, da je mož vsled nekega pretepa oslepel na obeh očeh.
* *
(Z Goriškega.) Kakor poroča „Primorec", je kupil konsorcij 10 rodoljubov v središču Gorice veliko hišo z vrtom in dvoriščem, v katerej prirede prostore za različne narodne potrebe, za posojilnico, šole in za „Sokola". Vsi stroški bodo znašali krog 50 tisoč. — Društvo »Sloga" je sklenilo sklicati javne poučne shode 6. t. m. v Standrežu, 8. v Kvi-škem (odložen radi prihoda grofa Badenija), 13. za Vipavsko pri Rebku, 20. v Komnu, 27. zjutraj pri sv. Luoiji in popoldne v Tolminu. Govorili bodo dr. Gregorčič, Klavžar in dr. Tuma. — Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Gorici prične 19. oktobra. To zasedanje vtegne biti za goriške Slovence odločilnega pomena. — V Podgori bolehajo otroci za škarlatino in difceritis. — V Gorici prosijo lepega vremena.
(Is Ogleja.) Vreme nam grozno nagaja. Soča je vsled deževja narasla, v naših nižavah stoje luže mej turšico, mej umetnimi nasadi in voda uničuje naše pridelke. Tudi naši sosedje na Gradežu trpe mnogo. Slabo vreme jim je odgnalo tujce; ribiči pa tudi ne vjamejo ničesar. Ce je šel ribič ob lepem vremenu na morje, vjel je lahko pri jednem lovu do štiridesettisoč ribic. To je lep prizor, kadar pri-vlečejo ribiči polno mrežo iz vode. V rujavi mreži se bliščijo kakor srebro tisočere ribice, ki se premetavajo in gomazijo, dokler jih ne pospravijo in razstavijo mrežo zopet. Za tisoč sardel dobi ribič v tovarni 7 gld. Sedaj pa mi je tožil ribič, da cel teden ni vjel niti jedne ribe. Ribe gredo na dno,
vihar Škoduje Iadijam in mrežam, in če pride delfin v mrežo, jo raztrga, kakor slabo nitko. Z^lo dobro bi bilo, ko bi se ribiči na lagunah orgauizovali v zadrugo ali si vsaj ustanovili posojilnico. S^daj zaslužijo mnogo, prihranijo pa ne nič; kupovati morajo vse, ker so lagune puste in prazne in ne rode nič. Zdravo kršfiansko-socijalno gibanje prodira po lagoma med Furlani; ti ljudje bi ga bili potrebni.
(Iz Bilj.) Malo vina bo letos, in še to bo kislo. Prej je kazalo izvrstno. Grozdja je bilo mnogo in čvrstega. A sedaj ne more zoreti, ker solnca ni. — Bog daj lepih dnij, da se škoda vsaj malo popravi, kolikor je še mogoče. Peronospera dela tu veliko škodo. Listje rjavi, grozd se suši. Trtna uš nam ne bo prizanesla; naglo se bodo morali poprijeti amerikanskih trt oni, ki tega še niso storili. Tu je nekaj uzornih kmetov-trtorejcev, kateri so dosegli z amerikansko trto čudovite uspehe. Jeden mi je celo rekel: Ce bi bila prišla trtna uš pred tridesetimi leti, bil bi sedaj že lahko bogat; spoznal bi bil namreč prej amerikansko trto.
(Iz Istre.) Isterski deželni zbor je v zadnjem zasedanju sklenil načrt zakona, da bi se dosedanja velika občina Pazin razdelila v štiri samostojne občine. S tem so nameravali dobiti v svoje roke mesto Pazin, ki je srce Istre. Toda te dni je z Dunaja došla vest, da presvetli cesar ni potrdil tega sklepa, ker se ne ozira na krajevne in prometne razmere. — Italijanska gospoda gotovo ni vesela tega sporočila.
* * ♦
(Hrvatska gimnazija v Zadru.) Kakor se poroča iz Zadra, bode hrvatska gimnazija, katero je naučni minister obljubil dalmatinskim poslancem, še to leto otvorjena.
* *
(Iz Brna) 6. sept. Apostolat sv. Cirila in Metoda je imel spet svoj shod v Rajhradu. Navzoč je bil tudi brnski škof dr. Bauer. — V Znojmu je umrl notar Vik, mož literarno jako delaven in znan iz 1. 1848. ko je stal na pražkih barikadah. Za to je bil potem tudi preganjan. V Opavi je umrl odvetnik dr. Dubovjr, organizator čeških gasilcev v Sle* ziji. Obema hvaležni spomin. — Na progi Prerov-Brno se je zgodila pri Zbejšovu velika nesreča. Nekaj voz je skočilo s tira in zletelo v globino, kjer so se razbili. Dobro, da je bil tovorni vlak, ker drugače bi bilo mnogo ponesrečencev. Ponesrečil se je jeden sprevodnik; bila je njegova prva pot in tudi zadnja, brez roke ne bode mogel tega posla več opravljati. — Vodja učiteljišča v Opavi, Palla, je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Koroško. Šlezijci ga radi zgube, če prav ga Korošcem ne privoščijo. — Lidovci v Kojetinu so pokazali svoje rodoljubno srce v pravi luči. Pri volitvah so zmagali. To bi bilo lepo. Ali v mestni zbor so volili Žida Rosenfelda mestu zaslužnega dr. Krečka, in to ni lepo. — Olomuški nadškof je dal popraviti stari nadškofijski zlati voz. Troški bodo znašali 10.000 gld. Našim lidovcem se ve ni všeč ta potrata, ko je treba toliko za narodne namene žrtvovati. No, no, olomuški nadškof je že več daroval, kot vsi lidovci skupaj. Sploh pa voz ni njegov, spada v inventar, in toraj ga ne sme pustiti strohneli.
*
* *
(Amerikanske novice.) Zadnji „Amerikanski Slovenec" mej drugim poroča, da po mnogih krajih delavci štrajkajo, ker so jim znižali plačo. — V St. Pavlu je 10. avgusta umrl J. Mam, ki je bil več časa redar v Ljubljani; zapustil je vdovo in pet nedoraslih otrok. — V Chicagu je 15. avgusta pet tvrdk prišlo na boben. — Blizo rudnikov Ripsej v Arizoni je nedavno pal velikansk meteor, ki je pokril dva orala zemlje ter se globoko zaril. Stri je 1200 ovac, črednika, ženo in otroke. Ta je prav amerikanska! — V Novem Jorku je bil 13. avgusta veliki dnevnik „Times" po ukazu sodišča prodan za 138.000 dolarjev._
Društva.
(I. splošno ljubljansko kolesarsko društvo) sklicuje za jutri zvečer ob 8. uri v Hafnerjevi pivovarni izvanredni občni zbor in bicer o zadevi pristopa k zvezi.
(Pravila za konsumno društvo v C i r k n i c i) je slav. deželno kot trgovsko sodišče
potrdilo z odlokom z dne 6. septembra 1896. Pred-stojništvo obstoji iz načelnika in 8 odbornikov. — Namen zadrugi je priskrbovati svojim udom vsako v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno blago, dobre vrste in po nizkih cenah, kakor n. pr. živila, obleka, orodje, semena itd. Ljudstvo se zelo zanima za društvo, dokaz temu, da se je dosedaj oglasilo že nad 150 udov. Gospodarji in gospodinje, oklenite se tega društva, katero je le Vam v korist ustanovljeno I Združite svoje moči, ker le tako bo društvo z božjim blagoslovom vrlo napredovalo, saj Vam je znan rek: V združenju je moč I
Telegrami.
Vrba ob Vrbskem jezera, 9. sept. Odkritje prof. Lendovšekovega spomenika se je ob najugodnejšem vremenu kar najlepše izvršilo. Cerkvene slavnosti udeležilo se je do 80 odličnih rodoljubov iz vseh slov. pokrajin, med njimi g. vodja prof. Tomo Zupan, in mnogo ljudstva od blizu in iz dalja. Banket je jako sijajen, navdušenje veliko. Blag in časten spomin zasluženemu pokojniku !
Gorica, 10. septembra. Nenadoma je danes zjutraj umrl v Gorici vsled srčne kapi državni poslanec in predsednik južne železnice Egon princ Hohenlohe, ki je prišel pozdravit ministerskega predsednika.
Boveo, 10. septembra. Potovanje ministerskega predsednika čez Predil v Bovec je spremljalo zelo ugodno vreme. Na deželni meji so vsprejeli grofa Badenija slovenski goriški poslanci, duhovščina, župan in mnogo-brojna množica prebivalstva, ki ga je pozdravljala z navdušenimi živio-klici. Mej pokanjem topičev se je podal Badeni v trg. V sredi trga je bil postavljen slavolok, pri katerem so bili zbrani razni dostojanstveniki duhovskega in svetnega stanu, razna društva itd. Mej obedom se je ministerski predsednik temeljito poučil o vseh deželnih razmerah. Po drugi uri se je odpeljal Badeni proti Gorici.
Dunaj, 10. septembra. „Presse" poroča, da bode finančni minister Bilinski v prvi seji utemeljeval predloženi proračun za 1. 1897 ter pri ti priliki omenjal vspehov, ki so se dosegli povodom dosedanjega pogajanja glede obnovitve pogodbe. Poročila o predčasnem razpuščenju državnega zbora so po mnenju tega lista popolno neosnovana.
Pariz, 10. septembra. Zunanji minister je doposlal francoskemu poslaniku v Carigradu 10.000 frankov v podporo ubngjm Armencem.
Rim, 10. septembra. „Agencia Štefani" poroča, da odpotuje general Baldissera nemudoma v Eritrejo ter prevzame zopet vodstvo, kakor je bilo že poprej določeno. O pripravljenih bataljonih za Afriko omenjeni list ničesar ne ve.
Carigrad, 10. septembra. Ker se turška vlada boji, da se ne bi pojavljali novi nemiri posebno izvan Carigrada, je izdala nastopen, od sultana potrjeni ukaz: Civilni in vojaški funkcijonarji so odgovorni za to, da se v kalu zatre vsak nemir. Zasebniki se ne smejo udeleževati teh opravil. Požigi, ropanje ter klanje je kolikor možno preprečiti. Vsakega Mohamedana ali kristijana, ki se ne ravna po teh določbah, je takoj strogo kaznovati.
Za*. ~ ■
bolebave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vin* lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 450. (122 50—29) S
Umrli so:
7.	septembra. Ana Ceglar, posestnikova hči, B let, Kar-lovska cesta 16, plačnica. — Gregor Robič, vratar, 34 let, Mesarska cesta 1, jetika.
8.	septembra Jožef Kodra, mestni ubogi, 68 let, Karlovska
cesta 7, ostarelost.
V b i r a 1 ni e i:
5. septembra. Marija Slabnik, gostija, 50 let, kap.
Najbolje priporočena
«a preskrbljenje vseh
v knrznem lista
uznamovanih
Menic in vrednoetij
I. Bezlrk, Stefansplati
Nr. U, P»rterr«.
Tujci.
8. septembra.
Pri Kloru: Wagenführer, Raab, Mayer, Klerr, Ehern, Adler z Dunaja. — Gedl, Wagner, Milkoviö iz Gradea. — Marega iz Gradiške. — Aney, Bagutich iz Trsta. — Kodematz iz Sovodnjega. — Spaoapon iz Gorice. — Maly iz Tržiča. —
—	Kostelic iz Velike Loke. — Hala iz Zagreba.
Pri MiUiču: Reeher, Oresnig, Koralek, Jakobarits z Dunaja. — Pincherle z Reke. — Kaufman iz Beljaka. — Edelmann, Mayer, Vauland iz Celovca. — Gregorio iz Litije.
—	Maisohberger iz Augsburg-a. — Spitz iz Budimpešte.
Pri Lloydu: Korbar iz Celja. — Korbnr iz Celja. Pri Bavarskem dvoru : Hellerich iz Fiirtb-a. — Sever iz Pulja. — Pollack iz Trsta. — Hirzer Schwarz, Raihl ii; Weiz-a. — Pravisani iz Vidna. — Nuzler iz Zagreba. — Vidmar s Črnega Vrha. — Žagar iz Šmarja.
Meteorologično porodilo.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J3 * ce , ■S a S J2 v S S«* >
*	9. zvečer	736 Ô	16-i	si. zah.	jasno	
10	7. zjutraj 2. popol.	734 4 733 1	128 21-3	si. ssvzh. sr. jug	oblačno del. jasno	0-0
malom
Srednja včerajšnja temperatura 16 6°, za 09° nad nor-
Zahvala.
634 1-1
Za petdesetletnico svojih slovesnih obljub prejel sem od dobrih prijateljev, znancev in nekdanjih učencev toliko oastitek, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato tukaj izrečem vsem presrčno zahvalo za blagi spomin in lepa voščila.
V Nazaretu, dn« 9. septembra 1896.
P. Bernard Vovk.
Obdarjena, jako umetna 622 3
lesorezbina dela
okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjeiu, z grbom ali znaki, ploščeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
V popravljanje in natančno vglašenje gla-sovirov in pianinov
se priporoča	611 6—4
Alojzij Lesjak v Ljubljani, Streliške ulice 5.
Št. 886.
Naznanilo.
682 2-1
Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah za obdelovanje lesa, za umetno vezenje in čipkarstvo se prične šolsko leto 1896/97
dne 18. septembra
s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba.
Obrtne strokovne šole imajo naslednje oddelke: 1. Fiquralno podobarstvo, 2. strugarstvo, 3. rez-barslvo,"4. pohišno in stavbinsko mizarstvo, 5. pletenje košaric 6. javno risarsko šolo, 7. umetno vezenje, 8. šivanje čipek, 9. pletenje čipek, 10. atelje za obsolventinje.
Redni učenci ali učenke, ki hočejo vstopiti v šolo, uaj se zglase pri ravnateljstvu
dne 16. ali 17. septembra
z odpustnico ljudske šole in z dokazom o dovršenem 14. letu.
Izredni učenci in učenke se razven imenovanih dni sprejemajo tudi med šolskim letom, če to dopušča prostor.
V javno risarsko šolo se vpisuje celo leto vsako nedeljo dopoldne.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol.
V Ljubljani, dne 8. sept. 1896.
Peter Keršl£
izdelovalec vozov in izprašani konjezdravniški kovač (Curschmied)
v Spodnji Šiški pri LJubljani
priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v najboljše, zanesljivo
izdelovanje vsakovrstnih včz,
katere ima tudi v zalogi.	91 2-1 619 3-2
V poduk za izdelovanje lončenih pečij
vsprejme se
V
14 do 16 let star, sin poštenih krščanskih starišev. Dogovor pismeno ali ustno.	610 3-3
Brata Appe
v Novem Mestu.
Največje (4 sobe in kuhinja) za 180 gld., najceneje za letnih 90 gld.
Natančneje se izve pri lastniku Trškauu v Vodmatu.	627 3-1

Lekarna Trnkóozy, Dunaj, V.
Doktor pl. Trnkoozy-ja
kapljice za želodec,
krepčujoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistu-
joče in slast vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr.	633 1
Doktor pl. Trnk6czy-ja
odvajalne (Mm) Mjice.
1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr.
Prodaja in razpošilja z vsakdanjo povratno pošto lekarna Trnkoczy
pri rotoviu zraven mestne hranilnice v Ljubljani.
Lekarna Trnkóozy v Gradcu.

t
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu V Ljubljani,
Val. Accetto,
zidarski mojster.
--------— F» ""
Trnovski pristan št. 14.
654 62-15
Da ss izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108j pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angel j a varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-7
Aclolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.

Št. 564/m. i. sv.	621 2—2
Začetek šole na mestnih ljudskih šolah.
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: Na I. in II.
mestni deški petrazrednici, na mestni nemški petrazrednici, ua mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjih dekliških šolah v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški šestrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barju se začne šolsko leto 1896/97
v soboto dne 19. septembra
s klicanjem sv. Duha.
Za vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 18. dan septembra t. 1.
Vpisavalo in vsprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Poljskih ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestno dekliško osemrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnsnje dekliške šole pri Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno dekliško šestrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah, za dvorazrednico na B*rju v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se vsprejemati v mestne šole le z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sv^ta.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 2. septembra 1896.
D u n a j s k a borza.
Dn6 10. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	954	,
Kreditne delnice, 160 gld......374	,
London vista...........119,
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„
20 mark ........................11	«
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ........44	„
C. kr. cekini......................o	»
75	kr.
80	.
35	.
30	,
35	,
50	.
75	I
55	.
62'/,	,
72	.
53	.
40	„
64	„
Dn6 9. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	144	gld.
5% državne srečke 1. 1360. 100 gld. . .	156	„
Državne srečke I. 1864, 100 gld.....190	,
4* zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4^, 100 gid.......139	.
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	127	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.
4% kranjsko deželno posojilo.....98	.
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 %	99	„
Prijoritetne obveznice državne "železnice . .	225	„
„ „ južne železnice 3% ,	173	„
„ „ južne železnice 6% .	128	,
„ , dolenjskih železnic 4 %	99	„
25 kr.
30 50 25 20
75 45
75 50
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen<5is srečke, 40 gld.......VO
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	158
Akcije Ferdinandove scv. železn., 1000 gl. st.v.	3420
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	444
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 63 Montanska družba avstr. plan. .... 88
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	159
Papirnih rubljev 100........127
50 kr.
I» »
50 „ 75 ;
70 12
Nakup ln prodaja
jh vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. £ Zavarovanje za zeube pri irebanjih, pri izfcrebanju
K	Daitiianjsega dobitka
K a 1 a n t. n a izvršitev naročil na borzi.
Menjurnična delniška družba
„M E » C U II"
Wolizeils it. 10 Dunaj, lariahilfaratrasse 74 B.
gSJC Pojasnila TtXi v vseh gospodarskih in «nan&nih stvareh, i
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulseijskih vrednostni ! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega j
obrestovani» pri popolni varnosti gjgr- naloženih glavnic,