«W|Im« »»Mar Jaauary 11 lMI at Um _» ______ ' «»*» »» <* CoBcm o/ Mareh I, 111«. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. APRILA (APRIL 11), 1935. Subacrtption |6.00 Yaarijr. STKV.—NUMliKH 72 AccapUnca for »šiling «t apecial rat« of poatag« providad for in «*UoP 1103, Act oi Od. 3, 1917, authorl.ed on Jun« 14, 1911 vjetska unija in Francija sklenili militarisftični pakt iiki dogovor določa medsebojno pomoč v | slučaju sovražnega napada. Enotna fronta proti Nemčiji. Pakt bo podpisan v Moskvi, ko francoski zunanji minister Laval obišče sovje-te. Na konferenci v Parizu, na kateri so sklepali o tem paktu, so bili navzoči tudi predstavniki male in balkanske antante it 10. apr. — Francija in u,tslaniki Ce-wa*ke, Jugoslavije, Grčije Wtje. To kaže, da je bila *J konferenci ustanovljena fronta evropskih držav Nt-m« iji, ki bo preprečila »l<'dnjf, ako bi hotela Tnili svoje teritorije. For-»« je bila veriga centralnih alkan-kih di žav, ki na eni 11 I' ' anci j(», na drugi lil !|m. k:'Jif,ii dipl, matski krogi • da lx> tudi Helija v ' *S"'»ila -lu no zvezo z naciji aretirali osem pastorjev Berlin, 10. apr.—Včeraj se je izvedelo, da je policija aretirala sedem protestantovskih pastorjev in enega katoliškega duhovna zaradi antinacijskih aktivnosti. Joseph Goebbels, minister propagande, je zaeno v svojem listu "Der Angriff" naznanil, da je vlada konfiscirala zasebno i-metje dveh redovnic. To sta Eli-zabeth-Schulte-JMesum, prednica v samostanu Jezusovega srca y Hiltrupu na Vestfalskem in Herberta Theresa Dreir, redovnica v istem samostanu. Sodišče v Muenstru je v zvezi s tem naznanilo, da bo sledila konfiskacija vsega imetja tega kloštra. Zasega imetja je bila odrejena na obtožbo, da sta nuni kršili zakon, ki prepoveduje vtiho-tapljanje denarja v druge države brez vladnega dovoljenja. Nuni sta bili aretirani že 29. marca in takrat je neki promi-nentni katoliški odvetnik izjavil, da ni nobenega dokaza, da sta nuni kršili zakon. V slučaju, da je bil zakon v resnici kršen, ni bilo to storjeno namenoma, tem-vef \z verske gorečnosti. Doznalo se je tudi, da vlada pripravlja nadaljnjo akcijo proti samostanom in duhovščini, ki ho osumljeni kršitve omenjenega zakona. Domače vesti Bvajset delavcev utonilo v Californiji Sacramento, Cal. — Zadnji pondeljek je devet železniških delavcev, ki so gradili progo ob jezeru Tahoe, našlo smrt v veliki poplavi, katera je prišla vsled silnega deževja v severni Californiji. Drugi dan je pa izgubilo življenje nadaljnjih enajst železniških delavcev, ki so popravljali škodo na razdrti železnici. Njih motorni vagonček, v katerem so se vozili, je v koliziji z vlakom padel s tira v vodo v glo-bell in vsi so utonili. Velike sleparije z imigranli odkrite 1 ' '"do |M»zneje po- Raketirji iztisnili mili- J' bhlr.lr,,,^, ,,V|. . . . I . ji.... •iMk. di- Jon d0|arjev iz uti-hotapl jenih priseljencev uri* 10. ' ..... -J« u.raj i* » ph-kini '"i zadn " »l»ruhn V ,, k in'Jo odpravila v°ino stanje apr. — Španska pred nekaj dne-Alfjandre Ler-"dpravila vojno <"d<»m, ki je bi-Ira oktobra, znana delavska »♦ pa »»iMlržala ^ "jaška kon. " trajala Aent 1 "Hrana. Vla-/r»anila, da vsi .vstaje, M"lo zdaj pre- r>" «oroto se prične v kratkem. Prijeli (to tudi 42 inozemcev, ki »o si kupili vstop v Združene države; ti bodo deportirani. Nadalje imajo oblasti seznam o-krog 2000 priaeljencev. ki so že državljani. Tem bodo odvzeli dr-'avljanutvo. ki so si ga pridobili s sleparijo in krivo prisego. K smrtnemu slučaju v Detroitu vDetroit. — K včerajšnji vesti o smrti Pavla Pristavca je treba še dodati, da je bil pokojnik star 42 let in tu zapušča ženo in sestro, v starem kraju pa mater, brata in dve sestri. Bil je član društva 121 SNPJ in pokopan je bil civilno. Nov grob v starem kraju Cleveland., — JAgnes .Vrček, Maple Heights, je prejela žalostno vest, da je v Savinku umrla njena mati Ana Kirar, roj. Peč-nik, doma iz Gorjul pri Škocja-nu na Dolenjskem in stara 78 let. Bila je vdova 35 let in v Ameriki zapušča le eno hčer. Poroka Grays Landing, Pa. — Tu sta se poročila Mike Fijala in Mary Kos. Nevesta je članica društva 101 SNPJ, ženin pa Slovak. Bilo srečno! Deklica umrla Chicago. — Antonu Trojarju, hišniku poslopja SNPJ, je v torek umrla hčerka Violet, stara 20 mesecev. Bila je članica mladinskega oddelka SNIPJ pri društvu Slavij i št. 1. Očetu in materi naše sožalje. Nov grob v Ohiu Bridgeport, O. — Dne 7. t. m. je tu umrl za kapjo na možganih John Smrekar, star 67 let in doma iz Zatične na Dolenjskem. V Ameriki je bil 03 let in tu zapušča ženo in šest odraslih otrok. Bil je Član društva IS SNPJ in tudi član KSKJ. Nesreča in operacija Pri m rose, Pa. — Fortunat Maček se je vsekal v levo roko in moral je iskati |K»moči pri zdravniku, da mu ji zašil rano. — Ignac Ušenionik je srečno prestal težko oj>eracijo na mehurju. Bil je tri tedne v bolnišnici. Oba sta člana SNPJ. Jeklarski baron izvršil samomor Orlando, Fla.—James Laugh-lin, jeklarski magnat iz Pitts-burgha, se je 8 t. m. ustrelil v tukajšnjem svojem zimskem bivališču. Vzrok ni naveden. tretjina prebivalstva na relifNi listi New York. — (FP) — Združenim državam preti možnost, da bodo imele tretjino prebivalstva na relifni listi. To možnost potrjuje poročilo posebnega odbora, ki ga je imenoval župan LaGuar-dia in je proučeval situacijo v Nevv Yorku. Ker je ta situacija tipična tudi za druge kraje, se lahko vzame za podlago primerjave z ozirom na problem brezposelnosti v splošnem. V New Yorku je milijon brezposelnih, toda v mestu je 60(5,000 družin in vsaka teh ima najmanj enega člana, ki nima zaslužka. Na relifni listi je bilo v marcu 341,451 družin in posameznikov, kar |>om^iii, da 825,-000 družin tvori armado, katera bo prej ali slej izčrpala vsa sredstva in morala iskati javno |>od-poro. Število ml relifa odvisnih oseb se bo podvojilo. Ako se to merilo aplicira na vso deželo, se pokaže žalostna slika. Nedavno poročilo federalne relifne administracije se je glasilo, du je 21,000,(MM) ljudi na relifni listi. Povprečni mesečni izdatki za nasičevanje te armade so znašali $150,0odvojilo, se bodo podvojili tudi stroški, kar pomeni mesečne izdatke $300,000,000 alr $3,600,000,000 na k«to. Ker že sedaj znaša povprečna podpora za družino $6.50 na teden, je ne bo mogoče dosti znižati, ker bi taka akcija izzvala odpor pri brezposelnih, ki so v zadnjem Času pokazali procej bejevltosti. Hauptmanna tožijo za dohodninski davek VVaHhington, D. C. — Federalne davkarske oblasti zahtevajo, da mora Bruno Kichard llauptmaiin plačati $M(M) dohodninskega davka od vsote $50,- Amerika zapletla v vojno. Načrte je objavil senatni odsek, ki preiskuje trgovino z orožjem in municijo. Senator B. C. Clark, Član tega komiteja, je'že predložil sodem zakonskih osnutkov, ki bi napravili tako diktaturo efektivno. On jih je predložil, čeprav se ne strinja z njimi, ker hoče, da se ljudstvo seznani z njimi sedaj, ko se še ni pojavila vojna nevarnost in da jim posveti potrebno pozornost, Za delavstvo je zlasti važen načrt, ki določa mobilizacijo industrijskih delavcev. To mobilizacijo naj bi v sedaj predložen senatu, čigar municljskl odsek ima drugačen načrt. Ta načrt določa obdavčenje vseh profitov za 07 odstotkov v vojnem času imleg drugega obdavčenja, ki 0-mejuje dohodke na $10,(MM). lijijl!! iiiiill! 9 •! • 9 1 «!ii!!III!*f ?•♦!«! !! It!!!! it !t (tilLtl riti • ••ii .........!,,, ....... i( ••••»• , . i !!!iil!!:tli!tiiiiiii!8ilih!!: • • • 1 i' 1 ••ti II 1 l*H 1 « Senatni odsek odobrava skrajšanje delovnih ur VVashlngton, D. C. — Tride-seturnl delovni teden, ki ga do«, loča Blackov načrt, bo poveča uposlenost, kupno silo, produkcijo dobrin in v splošnem izholj šal žlvljenski standard povpreč ne ameriške družine, je rečeno v poročilu seuutnega justičriega odseka, ki je priporočil Blackov načrt v sprejetje. Poročilo je sestuvil senator M. M. Neely iz VVest Virglnlje, načelnik justičnega pododseka, ki je vodil zaslišavanja o Blac-kovem načrtu in ga je pozneje odobril justični odsek. Vprašanje zlo-činstva v Rusiji Nadaljnje eksekucije zločincev Pouk u el<*tof«tijl. (Nariiul Jergrr.) !Mo*kva, 10. apr "Pravda", (Dihalni organ komunist kne stranke v Rusiji, Je včeraj po ZVala Učitelje po vsej ,SovJet*ki tinijl, na i opo/oie šolske otroke na sklep flade. da bodo sovjet tka sodišča v bodoče prav tako strogo postopala z otroškimi zločinci kakor /. odraslimi. Vlada je pred nekaj dnvvi zagrozila, da bo mladina z dvanajstim letom sitnosti tudi (»odvržena Mmitnl kazni, če zakrivi zločin prve vr-e t d« narient, katerega bi bili morali dobiti bolni delavci. Mitua ijn Je lako na|>eta in razburjenje med milijoni v tem Nkladn zavarovanih delavcev ta- • ko veliko, da no iiacijakf avtori tete naznanile, da bodo vai krivci prejeli drastične kazni, Stavka relifnih tlelavcev v Kanadi VVellaiel, Ont. Itelifni de-lavrj pri tukajšnjih javnih delih no xa*tMvkali in zadnji torek ao ae napadli a (Mihcijo, ko jim je zahrnnlla vatop v mc»tne u* rude. Poln m ji »o metali solzav-ke med delavce in neki 10-letnl deček .j*' bil ranjen. HellfarJI za« htevNp» kraj*i delovnik In večje Četrtek n Mornar z umetnim iz naselbin PROSVETA Tli F ENIJGITTKNM ENT •JIAAOO IN IJUTTKISA f M«VKWhK« h A tU »D NI JBDNOTS Zanimive beležke 0»* a« 1*M/* | la naaarvteaifc (tenko* a* M vra/a/b R.A Htarara« (trtM«, pv taati. teaata. pa*«»i iU / wr «'"»>• paSiUataljit to * aiulaja, te J» prlletil pitali* , • . . A4*«rtt*ioc raUa um I Maa«#cri»to *t comihuni- uUoni *kd ummU«iU>I ariwk. »IU ao« V« r*(ur»W Othar mmmmmrrtifU mtk M alur.r* pUr« »utat. »t* «rUI ba nUirumd ta Mater «alj> »ha« aMumpantoJ ntf illraid aa4 IU«H Mulo« u raa. kar in« atik > Itftanf 1'KOHV KTA MAT-M *a. La«»tet* Aa«, CUtmf. t III—to. Scottsborski črnci Odkod besede Vrt "Eden" za rajski vrt ima veliko m v križaljkah, izvira pa iz hebrejščine, kjer pomenil "razkošje, radost," Hebrejci pa soj sedo vzeli iz babilonŠČine, kjer je ponm stepo. "Fazan" izvira iz imena mesta Fazide (I zis) ob Črnem morju. . "Gamaša" je arabska beseda in zna«i "m iz Gamamesa", mesta v Severni Afriki. J "Kava" je v arabščini pomenila pfl* "vino", to besedo pa so začeli uporablj«! radi dražijivega vpliva kave in po druiMJ zaradi njene podobnosti z imenom dežele Kafa, od koder je v prejšnjih Kajala kava. m J Mnoge besede, ki se pričenjajo « "klBJ nal, kanon. kanonik, kanila, k n aster) iz babllon-čine. kjer je to pomenilo cev I "Mat" je arabska beseda in pomeni j«" Istotako izvira iz arah* ine I 1 je prišla v K v ropo preko Španije. nujejo to glasbilo "al-ud". Nase zdravje in naai pr< V povojnem času je opažati m ko rast bolezni v prebavilih, jetrih, i Statistika ta porast očitno izkazuje del povečanega števila bolezenski na račun boljših diagnostičnih met«« medicine, a pretežni del poraba i »| kaže. da je današnje človeštvo Mi so bili njegov! predniki r pred^M Zanimiva statisttka. ki pnmerjs m predvojno stanje v 5»emČiji Po Mtatintiki je bilo žakidčnir lezni v jetrih I. 1929 priličo« tnkr^ go i. 1911, število črevesnih dvojilo. število bolnikov z vneti v * je bilo celo več nego štirikrat jih je bilo 48^9«. leta 1929 P» ^ dobrto je z zaprtjem in hemoroid' w ,MJm Pika, Wauk«gan. — .Vemogo- ^^Hha jpf jj^ff Če brez podpisa. AH nI tam nI. ^^^K^il^kflMIl ki gar. ki bi lahko odprto pove- ^^^HI^HmT J dal resnico hrez bojaznf? Zakaj ae ne bi smelo povutfati. da ro- ^^HH^HH jak. ki kandidira za šolftketfa LmJ^^^TT . nadzornika, torej za narffhrnlka ^^JHr^ "ib šol. po*i'ja tri svoje otro. -3T ^^^^ ke v privatno, katoliško šolo? r^*i Ali je tak kandidat aposohea aa . i, . """Z uradnika javnih loj? ilo. ki ««e |e zarilo v Sam na —_— manevrih. «m>daja pa čaatnlj \aj«aae*ljlve)še daev.e delav-li, % katero ae Je »krila pred %9mt\ ^ T dnevnika "Proave- 1 ti." AH jih ČHate vaak dan? v maja v Slov« kem domu na M pozarjamo že m r.e prirejajo na omenjeni dan • vejth veaelir. temveč da dajo v ao .»poro pomlajenemu zboru ter mo « trm prilijejo nove ener> gije za nadaljno vztrajanje, kar Ooraja «Uk* kale iiari|ako leta HerlifMkl ulici pri sadnjih tetaUkih i ke. ki pomaga h atarl ftenafcl Iv klet "bombami". Vesti iz Jugoslavije ■ ......................*fffffffrrrr«»jJ IBOJ V MARIBORU U*r pobil do smrti moža ljubimke.-Ubijalec in ljubimka aretirana V,- 17. t."^v«čer sen j® v Lskem predmestju Pobre-Ujil zločin, ki je spet Ji! vso mariborsko javnost, * se ladnje čsse podobni zločini naglo drug za drugim vr-'J? Komaj 26 let stan mizar-pomočnik Anton Straus je u-41-letnega mizarskega pouka Anton Gselmana, ki je oval 8 svojo družino v Nasi- [Gtflman se je pred nekaj leti rotil s svojo ženo Angelo, ki je imela poprej ljubezensko lerje s Strausom, s katerim la tudi enega otroka. n je to vedel, pa je vzel jta k sebi in mirno živel z 0 dokler ni spoznal, da je žeje nadalje ostala Strausova ubica. Čeprav mu je rodila dva a, je vendar še zmerom evala stike s Strausom, ki pogosto obiskoval. Lani ne-je celo pobegnila od moža r živela nekaj časa s Strausom, 1 Gselman jo je prosil, naj se k njemu, če«, da ji vse od- cerkvene in nekaj jugoslovan skih umetnih. Koncerta se je u deležilo mnogo publike, ki po za ključenem programu kar ni hotela oditi ter so morali pevci dodajati, a še potem niso odšli poslušalci prej, da so začeli ugaša ti luči. Ves (moški) sbor "Ro-dine" je kakor čist, uglašen orkester. Nepojasnjen zločin ali samomor? — Iz Gornjega grada poročajo o dogodku, ki je razburil vso tamkajšnjo javnost: na Se-tejevem travniku pri Radmirju so našli na neki smreki blizu ceste obešeno 19-letno Repičevo Heleno, hčerko najemnice iz Pod-tera. Ljudje so takoj začeli ugibati, da se pokojna najbrže ni o-besila sama in da jo je najbrže kdo umoril in potem obesil, da bi prikril zločin. Sumijo nekega fanta, ki je imel z Repičevo lju bežensko razmerje. Repičeva je bila v drugem stanju in bi čee kak mesec rodila. Priče so, ki trde, da jo je njen fant povabil na sestanek pismeno in ji naroČil hkratu, da o tem sestanku ne sme povedati nikomur nič. Za kraj sestanka ji je naznaČil Se-tejev travnik. Zato se je sum še poostril. Fanta so aretirali in se nahaja v gornjegrajskih zaporih, a. Vrnila se je ter mu go- preiskava naj ugotovi, ali gre za ll^iilA 1.1 • T. rlaAlmon ,. . . samomor ali uboj. Italija-Jugoelavi ja bolj prija teljici? — V Beograd je prispe novi italijanski poslanik ter je bil 15. t. m. sprejet od kneza regenta iPavla. Pri tej priliki je poslanik Viola izjav|J, da mu je šef vlade Mussolini naročil, da naj dela zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. ^Pooblaščen sem ponoviti", je dejal poslanik, "da nima Italija neprijateljskih na mer do Jugoslavije in da ne že 11 ovirati njenega razvoja ne na političnem ne na gospodarskem polju." To izjavo novega italijanskega poslanika je upravičeno razlagati kot preokret italijanske politike nasproti Jugoslaviji. Razumljiva pa je ta gesta popolnoma. Italija se zmerom bolj boji Nemčije ter skuša iskati prijateljev tudi tam, kjer je imela in videla doslej sovražnike. Lahko tudi, da je Italija že pred tednom vedela, da pripravlja Hitler udarec s splošno vojaško dolžnostjo v Nemčiji. Umrli so: v Majšperku ravna telj tvornice tanina Karel Kub-rioht, po rodu Ceh, v Konjicah , 4 '.odvetnik dr. Anton Prus, star 55 * ;lnj° Ano Ru^ovo, s let, v Zagorju 21-letni Stane ■ sm'no z,vel ,n ki mu Tavfar, akademik, nadarjen slikar, v Ljubljani 76-letna Katarina Mohoričeva,^ Ljubljani Jožica Ulrichova, žena upokojenega obratovodje v Zagorju ob Savi inž. Ulricha, v Slovenjgrad-cu upokojeni komisar Angelo Hribar, v Olju upokojeni uradnik Ivan Rihar, v Mariboru 34-letni steklarski pomočnik Valentin Lešnik in 5«-letna posestnika I^ešnik iz Nove vasi. Prvi volilni shod v Ljubljani je sklicala Zveza delovnega ljudstva, kakor se imenuje lista socialistov in njih simpatizerjev. Shod se je vršil na Jožefovo, 19. t. m. Velika Unionska dvorana je bila nabito polna. Za uvod je delavska godba zasvirala "Zdravo, hrabri bojevniki", nato je predsednik ljubljanske Delavske zbornice Lojze Sedej odprl shod ter pozdravil zborovalce s kratkim nagovorom. Navajal je, da •topa z volitvami 5. maja jugoslovanski proletariat zopet v politično življenje. Režim edine I L _ .stranke je minil, vladal je pet a/al f r,m,rr°'V*1 ter pravico za pravi- f"^V»rafije.}«> delavstvu. Nato je dal besedo ; [''»J; ,n \e* ome-direktno vojno nevarno«t. Na *'fsr-|ša d o It no« t j«-. delati proti vojni injila dalje. Toda Gselman zelo sovražen Strausu, k: je rušil zakonsko življenje ! nedeljo je Straus v neki go ilni na Pobrežju popival. V ilno je prišel tudi Gselman, >a je zagledal Strausa, je ovoril nekaj besed s krč-_ >m ter odšel iz lokala, us je stopil za njim in se mu tdružil. Pričela sta se prepi-j in ko sta prišla do Gselma-a stanovanja, je prišlo med do spopada. Straus je po-tbil kol ter tako udrihal po kanovi glavi, da se je mož udil in kmalu nato umrl. Preje imel lobanjo, 'rožniki so Strausa aretirali, nava dejanje a pravi, da ni namena, da bi Gselmana u-Aretirana pa je tudi GseK ova žena Angela, dokler se ugotovi, ali ni bila v dogovoru bijalcem. Uerikanec. ki taji sina. — O limivem dogodku poročajo te srbski listi. Več let pred voj-»je izselil iz Bitolja v južni »iii Toma Naumovič v Ameri-živel je dalje ča«a v Filadel-ter se lota 1916 oženil tam- «I«to dni rodila sina Jana. "adoma pa jo očeta prijelo penenjv po domovini in morija, da so osvobodi svoje »»«•■ Ula 1920 j«» dejal ?eni, P" v Bi t olj in ko uredi vse pokliče tudi ženo in si-_da za njim. Toda od »JUT prejela žena nobenega ; 0,1 moža. Ker ni živeti v Ameriki sa-»rez dohodkov, «e je na stro-"'»riMlnikov vrnila v svojo do-rl' češko ter od tamkaj Tiri* BV°jesft vSr-(1 'xla Naumovič se je bil "m®' l,r,,krstil: zdaj se pi. r-'—- ^er je bil nje-M--«Td7ija, to je Hladči-• Bitoljti svojo go-i ~ " "ina ni mislil ' ie NaumovMa 7 ; knla in pred tedno* TL i *in -'»na. zdaj •Stopil je v gostil- i,.....rdžijevitu predata- njegov sin! Toda go-(;r ; m da ^loh ni bil 85 j PK08VITA davčeno, a le delavci, kmetje in mala obrt, medtem ko je velika industrija sorazmerno najmanje obdavčena. Davčna politika je krivična. Če pride davkoplačevalec na davkarijo, mora najprej' plačati 5 Din takse, nato Šele sme reči "Dober dan!" Govornik razloži, kako bi bilo treba pametneje urediti davčno vpra šanje. Dalje je navajal druge za hteve delavstva: amnestijo političnih krivcev, priznanje sovjetske Rusije, volilno pravico za Ženske, zaščita pravice do dela itd. Za Topalovičem je govoril še Likar, nakar je Sedej zaključil »borovanje. Istega dne se je vršil sihod tudi v Celju in je tudi na njem govoril nosilec soc. liste dr. Topalovič. Smuška skakalnica v Planici, ki so jo ogradili slovenski stro-covnjaki pod vodstvom inž. Bloudka, je že lani pritegnila pozornost vsega športnega sveta, saj so norveški smučarji dosegli z nje nad osemdesetmetrske skoke, kar je pomenilo svetovni rekord. O planiški skakalnici je pisal svetovni tisk in povsod so se čudili tem rekordom. Za letos pa so napovedovali spet nove tekme v skokih na planiški skakalnici ter obetali, da bodo morda Eyropa konferira kakor pred 1914 uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji »e je pokižaj v Evropi nenaiho zaostril. — Diplomati potujejo. — Evropska oboroževalna industrija dela s polno paro Pred tednom je fašistična nemška vlada sporočila svetu, da se ne mara držati več mednarodnega dogovora, ki ji prepoveduje oboroževanje in armado, ter odredila splošno vojaško dolžnost. Novica, ki sicer ni prišla docela nepričakovano, je razburila ves svet, predvsem seveda Evropo. Pisali smo že, da se vsa Evropa le od vojne pripravlja na novo vojno in da so se te priprave pomnožile in pospešile zadnja leta, posebno s hipom, ko je v Nemčiji prevzel vlado fašizem. Kajti fašizem pomeni vojno! U-vedba splošne vojaške dolžnosti v fašistični Nemčiji pa predstav- lja v teh pripravah na vojno ve-izvršeni 100 metrski skoki. Na- j lik skok naprej, vojna se je pri-ili smučarji so povabili na te te-, bližala s tem tako zelo, dk bo kme tudi smučarske prvake iz težko vzdržati v Evropi še kako Norveške, Avstrije, Švice in Angleške. Zanimanje po vsej Ju-;oslaviji in izven nje je bilo ve-iko. Iz Jugoslavije je bilo organiziranih več posebnih vlakov, tako tudi posebni vlak .z Trsta in s Koroške. Toda teden pred tekmovanjem so začele športne mednarodne oblasti oz. zveze nagajati. Najprej mednarodna športna internacionala ni hitela priznati planiške skakalnice kot strokovno izdelano, nazadnje je dva dni pred tekmo le prišlo dovoljenje glede tega. Norveški smučarji so trenirali in dosezali v vajah lepe skoke. Najboljši med njimi je skočil 99 me-trpv. Toda na dan prireditve nekaj ur pred tekmo je prišlo od norveške smučarske zveze, da njih člani ne smejo skakati v konkurenci. Tako so norveški skakači morali tekmovanje opustiti. Občinstvo, ki se ga je nabralo v Planici na tisoče in tisoče, je bilo zaradi tega slabe volje, zlasti še, ker ni bila prepoved z ničimer utemeljena. Gre pač za navadno ljubosumnost, da bi svetovni , rekord v skakanju spet padel v — Jugo daljšo dobo mir. Nam, marksistom, ta novica ni prišla nepričakovano. 2e ob lanski dvajsetletnici svetovne vojne smo zapisali, da se s silno naglico bližamo vojni nevarnosti. Da bo Nemčija šla preko mednarodnih pogodi), ki ji utesnjujejo življenje, je bilo jasno že pred leti. Ko je prišel na vlado Hitler, smo vedeli, da se bo tq zgodilo kmalu, kajti nemški fašteem mora zadovoljevati široke mase z velikimi obljubami in s takimi ali takimi dejanji V mednarodn politiki. Nasprotstva, ki so rooila svetovno vojno, so namreč tudi j>o vojni ostala, celo ostrejša ko prej. Francija se je opomogla, ni pa se opomogla Anglija. Sredi Evrope pa je ležala res zmrcvar-jena Nemčija, strta in ponižana. Sporazum velesil glede Nemčije je naletel na odpor res vse Nemčije, ki so ji naložili visoka bremena, vzeli pa kolonije in prepovedali oboroževanje na suhem slaviji. Toda glej, prav istega, Nemško delovno Ijud dne so na italijanski skakalni- ?f' {o K{. ■ t . . J.,. ci skakali smučarji, med njimi "tV° Je bil° protl teJ p(,*odb,• in na morju. Nemčija je bila brez vojske, osrednja velika evropska država je složno zuhte-. krep^.^e selirugi oimrdtujejo vala odstranitev veraajskega do-'naj ogtam. Nemčija brez orožja ška želja, kljubovati in se zoper staviti Franciji. (Da so bile vse ratoroiitvene konference le hum-bug in da so bile brez moči, dokazujejo prav ti dogodki Omeniti je tudi treba, da je prav Anglija imela predsedstvo teh konferenc v rokah!) Dejanje Nemčije torej ni pri šlo nepričakovano. Tudi je bilo pričakovati, da pride prav zdaj Kajti odkar je Hitler na vladi ni mogel izpolniti skoraj nobene svoje obljube, obenem- pa so se njegovi napadalni oddelki začel obračati od njega, ki je posta plen državne vojske. Z umori je moral napraviti red v svojih četah, pobiti je moral svoje najožje sodelavce, ker je moral ubogati oficirje in finančni kapital. Rajhsver (državna bramba) je gospodar v Nemčiji ž£ od lanskega junija, Hitlerju ao pustili le vlogo reprezentanta. Svoj polo Kaj je skušal okrepiti z dogodki v Avstriji: hitlerjevski puči v Avstriji pa niso rodili priključitve, kar bi bil velik triunvf za Nemčijo, a kar bi prav tako pomenilo vojno nevarnost, kajti Italija in druge velesile ne bi gledale mirno, kako se NemdiJ* razteza. Ta neuspeh in rcvolt* v lastnih vrstah so prisilile Hitlerja do drugih korakov. Toda I>otem je prišlo do glasovanja V Posaarju, ki je bil prvi triumf Nemčije, slučajno fašistične Nemčije. To je režim opogumilo. Ta čas pa se je Evropa oboro-ževala. Zmaga fašistične kontrarevolucije v centralni Evropi pomeni vojno nevarnost. Zato so se države začele oboroževati naglo. Pred kratkim je Anglija javno povedala, da razorožltv©-na konferenca ne more delovati dalje s pridom. Izstopila je Iz nje Nemčija, Izstopila je Japori-ska. In zato — je dejal MacDo-nald — Čuti Anglije za svojo dolžnost, da se oboroži tako, da si zasigura varnost. Francija Je enako izdala zakon, kl predpisuje dveletno vojaško obveznost Italija je deset let izzivala vojno in pripravila eksjjedicije nad A besineč, vm' se je oborn&evalo. Je torej čudno, če Nemčija n hotela zanemarjati podobnih u tudi norveški smučar Ulland in je ta dosegel skok 103 metrov! Temu torej norveška sj>ortna zveza ni prepovedala skakati? n še to podrobnost: Ulland bi bil moral skakati na Planici, a je sporočil, da ne more priti, ker tj je nogo zlomil. Pa si je najbrže ni, če je skakal v Italiji i-stega dne! Slo je torej le zato, da rekord ne bo jiadeJ v Jugoslaviji, ampak kje drugje. Italija se je pobrigala, da je j>adel na njeni skakalnici. Tragična amrt. — f< a P uši |>od olšnikom nad litijskim Zasavjem je živel posestnik Janez Ju van. Hodil je na delo v zagorski rudnik tri ure daleč, zadnja leta pa je bil ob to službo. Pred nekaj dnevi je šel v dolino Pas-jek po opravkih, žena pa v Zagorje. Juvanu pa je postalo slabo, šel je k potoku, da bi si zmočil čelo, pa je v slabosti padel vanj ter se nezavesten zadušil. Ko se je žena vrnila iz Zagorja, je našla doma mrtvega moža, ki so ga bili sosedje našli mrtvega ter prinesli domov. Juvan je bil star komaj 40 let. nemški kapital je bil proti njej, saj je industrija izgubila kolonije, mednarodni trg — nemško gospodarstvo se je dušilo. kdor gleda trezno in kdor, ve, kaj zmore gosjiodarstvo, ki je zatirano, ta je vedel že pred leti, da bo Nemčija slej ko prej šla preko teh mednarodnih dogovorov ter se proti njim, tvegajoč vojno nevarnost, oborožila in prijavljala na vojno. Da je bila Anglija s svetovno vojno potisnjena v ozadje in je Francija pridobila na vplivu, Je koristilo predvsem Nemčiji. Kajti Anglija v strahu za svoj položaj podpira vsa tista stremljenja, ki skušajo oslabiti Francijo. Zato je vsa leta po vojni šla Nemčiji na roko. To ae Je pokazalo tudi ob tem zadnjem dogodku: Francija Jn Italija sta proti odredbi nemške vlade jirotestirali (češ, da se ae zavzemata za mir, v resnici se zavzemata za svoj položaj In za tiščanje Nemčije k tlom), Anglija |>a je jMislaln v Nemčijo dva svoja ministra, da se pogajata s Hitlerjem. Lahko je uganiti, da je spočetka to konferenco skupna angleška in nem- v rokah? Saj se je oboroževala tudi ona vsa leta po vojni, a na skrivaj in v manjšem obsegu Oboroževanje Nemčije pa se je l>os|)ešilo, kakor hitro je prlše na vlado Hitler. Obljubljal je od pravo brezposelnosti, ker je ra čunal, da bo takoj zaposlil oboroževalno Industrijo, ki je do tlej počivala ali pa le malo de lala. (Zato ga Je oboroževalna industrija tudi podpirata s težkimi milijoni.) Ko je prišol ha vlado, je res to industrijo zaposlil. Hkratu pa so kemične tovarne, last velike kemično drufcbe I. G. Farlienindustrle, montirali tako, da Jih lahko v dveh, treh dneti spremenijo v tovarne za stru pene pline. Po versajskl pogodbi dovoljena poklicna vojska je štela 100,00(1 ljudi, ki so jih ofl clrjl stare armade Izobrazil! ysakem pogledu. Ta 100,000 glava skupina je prav za prav mogočen zbor samih oficirjev in podoficlrjev, ki s» lahko postavijo vsak hip na Čelo velike nem ške armade. Zdaj je s splošno vojaško dolžnostjo ustanovljenih Nemčiji divizij, ki Jim bodo člani poklicne vojske voditelji In Inštruktorji, Nti Inštruktorji so učili tudi vae vojaške organizacije, ki jih v Nemčiji ni bilo malo. Zalagati so jih z orož jem. Vidimo torej, da se je Nem čija tudi oboroževala. Zdaj je to javno priznala In ustanovila ve liko nemško armado. Nemške i lustrirane revije te prinašajo več mesecev slike nekdanje "nem ške vojaške slave in Časti". Ko se je oboroževanje tako pospeši lo, da ga niso mogli prikrivati in ko so mednarodne razmere dozorele, je Nemčija oboroleva nje uzakonila. Hkratu pa je re-žirri potrčboval nekaj takega, da vrle novo parolo med ljudi. Zda krlce po vsej Nemčiji, da je Nemčija svobodna, In s to frazo mllltaritirajo državo. V zvezi s temi dogodki je t ud sprememba politike fašistične I-tallje. Deset let je izzivala ta dr-žavh vojno, zdaj pa, ko se je Nemčija oborožila, In j^ Italija oifrrožena, zdaj je nenadoma iz-premenlla svojo politiko in piši varavim geslom miru Išče novih zaveznikov. Tako je spremenila svoje zadržanje do Jugoslavije in poslala v Beograd novega poslanika, ki je nastopil v Beogradu dva dni pred nemškim dogod-otovata v Berlin, da dosežeta kar se pač da, ne da b zaščitila mir, ampak sebe in svo Je Interes**. Francija in Italija pa sta pro testirali proti nemškem^! dejan Ju ter sta inudl konferenco, k se bo nadaljevala v Stresi. Ols sta nemški sds(»dl In najbolj o groženi. | Nasprotstva se zaostrujejo države se oborožujejo in po vse Evropi Je že glasno Čuti rolljan je orožja. Ko se bo vnelo — in ;o fašistične države hočejo — bo zagorela vsa Evropa v še huj šem ognju kakor leta 1914! Pa udi konoc bo ves drugač<«ii ka e preveč ob- napada iz zraka. ________ ae mora satarovatl v afučaju ootraftaega /EUKE PROTEST-NE DEMON S TRA (I IE V N EW YORKU New Vork. (I-P) — I'ro testnega rhoJa, ki sta ga sklica II Unija za amu/Ute civilne svo bodšflne iu Liga proti vojni in fašizmu in »v je vršil v Madi son Sipiare Gardnu, m- Je ude Milo nad 20.000 ljudi. Ta shod je bil otvoritev kampanje proti ^ikonskim načrtom ki »o na jo-rjeui proti tuJefemcem, "pun-farjem" in svobodi liska in so bdi prrdMnii kongreau in več Iržavnim legisialuram Med govorniki bili kongrea mki, delavski voditelji, ekonomi in uredniki dostrežbi, ki se nudi na tem izvrstnem ekspresnem parniku, Parnik odpluje iz New frorku na svoji prvi jaiti dne junija 7 opoldne In zopet junija 22, ter julija 10 in »L Računa se, du bo ta parnik prevozil |ire-to oceana v manj kot jietih dneh. Francoska Linija je podvzela vse pozornosti, da ae bo potnikom v vseh o/.lrlh poatrrgl" po najboljši možnosti In si je Izbrala za vodlMjs Izvratnega in ;moXn<-gu človeka Za ugodnosti dolinskih- potnikov, ksteri navadno potujejo v tretjem razred u Je mi r Ivan Vrhovšek, H|o. venec, kateri je v«čletnn xveslo opravljal svoje porlc na dobro-tnaoem parniku "( hamplaln", bil izbran za "glavnega valite. Ija" tnljega m/reda On je tkrajno pazljiv in točen v svoji ilužbi In njegova skrajna želja jt, da dolte val jiotniki pod njegovim vodntvom na njegovem parniku zadovoljstvo in v«a«k> ratpoloimje. Pričakuje ae, da bo I velikanom parnikom "Norman-dir" potovala največja skupina Slovencev v Evropo v Um letu. Mokrim Gor ki: MATI SOCIALEN ROMAN — Vse po novem! Celo denar nima več cene ! Ljudje za denar vse store, svojo dušo pro-dado ... a za vas je — kup papirja in bakra .,. kakor da ga le iz usmiljenja do ljudi nosite pri sebi . . . Nikolaj »e je tiho zasmejal. — Strašno neudobna in neprijetna utvar je denar! Neprijetno ga je »prejemati in dajati .. . Prijel jo je za roko ^n krepko stisnil in prosilce enkrat: — Torej prav kmalu, kaj ne? Kakor zmerom je tiho odšel. Spremi v ši ga ai je mislila: — Tako dober človek — pa ni pomiloval . . . Sama ni vedela — ali se čudi temu, ali ji je le neprijetno . . . II. Četrti dan po njegovem obisku se je napotita k njemu. In ko je bil voz z dvema kovče-goma že iz predmestja na polju, se je okrenila in začutila, da za zmerom zapušča kraj najtemnejšega in najtežjega svojega življenja, kjer je začelo drugo — pisano, dni požirajoče življenje, polno novega gorja in radosti. Kakor ogromen, temnordeč pajk se je razprostirala na črni, sajasti zemlji tovarna, mole/ visoko.k nobu svoje dimnike. K njej so se stiskali enonadstropni delavski domovi. Sivi in potlačeni so se gnetli -kraj močvirja in tož-no gledali drug na drugega z drobnimi, kalnimi očmi. Nad njimi se je vzdigovala cerkev, tudi temnordeča, in nje zvonik je bil manjši kot fabriški dimnik. Mati je vzdihnila, popravila ovratnik svojega jopiča, ki ji je davil grlo; bridko ji je bik> okolo srca, ali ta bridkost je bila suha kakor prah razbeljenega dne. — Stopaj! — je zamrmral voznik in mahal z vajeti po konju. Krivonog človek nedoločnih let, z redkimi, obledelimi lasmi na glavi in po obrazu, z brezbarvnimi očmi; Zibaje se z ene na drugo stran je stopal poleg voza in očito je bilo, da mu je vseeno, kam — na levo ali na desno. — Stopaj! — je govoril' z brezbarvnim glasom in smešno premetaval svoje krive noge v težkih čevljih s prisušenim blatom. Mati se je ozrla naokolo. Na polju je bilo prazno kakor v duši ... Konj je žaloatnd stresat glavo, ubiral krepko svoje noge v globoki, od solnca razbeljen pesek, ki je tiho škripal. Slabo namazan razbiti voz je škripal, in vsi ti glasovi s prahom vred so ae izgubljali v ozadju . . . Nikolaj Ivanovič je živel kraj mesta, v pusti ulici, v majhnem zelenem prizidku k dvonadstropni, stari, temni hiši. Pred prizidkom je bil goat plot in v okna treh izb so sveže in prijazno gledale veje španskega bezga, akacij, srebrno listje mladih topol. V izbah je bilo tiho, čiato, po tleh ao se molče plazile sence, ob stenah so se vlekle police, tesno obložene s knjigami, portreti strogih, resnih ljudi. — Ali vam bo udobno tu? — je vprašal Nikolaj in jieljal mater v neveliko izbo z enim oknom na*ograjo, z drugim na dvorišče, a travo obraščono. In tudi v tej izbi so bile vse stene zadelane z omarami in policami knjig. — Itaje bi bila v kuhinji! — je dejala mati Kuhinja je svetla. čUta . . . Zdelo se ji je, kakor da bi se bil prestrašil. Ko pa ji je nerodno in v vidni zadregi odgft-varjal in se je ona vdala —- se je naenkrat razveselil, V vseh treh sobah je bil čuden zrak —- lahko in prijetno je bilo dihati, a glas je človek nehote ublažii, da ne bi zmotil ljudi, ki so nepremično zrli s sten, v njih tihem razmišljevanju. — Cvetlice je treba zaliti! — je dejala mati potipavši prst v lončkih. — Da, da!"— je dejal gospodar zavedajoč ae svoje krivde. — Veate, rad imam cvetlice, a ni kedaj ukvarjati se t njimi.. , Opazovala ga je in se prepričala, da stopa Nikolaj tudi v svojem udobnem stanovanju oprezno in potiho, tuj vsemu, kar ga obdaja. Svoj obraz je približal predmetu, ki ga je gledal in popravljaje očala f tenkimi prsti desnice je pomežikoval in bilo je, kakor da bi se s tihim vprašanjem obračal do predmeta, ki ga je zanimal. Časih je vzel kako stvar — statueto ali kaj drugega — v roke in jo skrbno otipaval ~z očmi. Bilo je, kakor da bi bil z materjo prvikrat stopil v izbo in da mu je, kakor njej, vse tuje in neznano. Mati ae je v teh izbah kmalu udomačila. Spremljala je Nikolaja, zapomnila si, kje stoji kaj, izpraševala ga o njegovem redu; odgovarjal je kakor človek, ki ve, da dela vse narobe, pa ne more drugače. Zalivi! cvetlice in uredivši note, razmetane po pianinu, je pogledala samovar in pripomnila: — Treba ga bo očiatiti . . . ^ S prsti je šinil preko motne kovine, približal prst nosu in ga resno ogledoval. Mati se je prijazno zasmejaia. Ko je legla spat in premišljevala o minolem dnevu, je začudeno dvignila glavo e blazine in se ozirala naokolo. Prvikrat v svojem življenju je bila v hiši tujega človeka, a to je ni nič motilo. Mislila je skrbno na Nikolaja in čutila jasno željo, da uredi vse udobno in da vloži nekaj prijaznega in toplega v njegovo življenje. Cenila jo je njegova neokretnost, njegova smešna negotovost, nevednost v najnavad-nejših rečeh in otroška modrost v njegovih svetlih očeh. Potem se je njena misel trdovratno ustavila pri sinu, in pred njo se je zo-l>et razgrnil ves prvi maj, odet v nove barve, z novim pometom. In gorje tega dne je bilo prav posebno; glave oi upogibalo k zemlji, kakor top udarec s pestjo, a srce je klalo z mnogimi zbodljaji. dramilo v njem tiho jezo in vzravnavaio upognjen hrbet. — Otroci gredo po avetu ... — si je mislila in poalušala neznane glasove mestnega nočnega življenja. Skozi odprto okno so polzeli, šumeli v listju, prihajali vsi utrujeni iz daljave in tiho umirali j izbi. Zjutraj zarana je omila samovar, ga pripravila, zbrala posodo in v kuhinji sede pričakovala, kdaj da s« zbudi Nikolaj. Začul se je njegov kašelj, in vstopil je k durim, podpirajoč z eno roko očala in z drugo pokrivajoč grlo. Odgovori vii na njegov i>ozdrav je odnesla samovar v igbo. Pri čaju ji je pripovedoval: — Pri deželni upravi se pečam z jako žalostnim delom — opazujem, kako propadajo naši kmetje ... Nasmehnil se j« in ponovil: - ^ — Samo— opazujem! Ljudje stradajo, od gladu ubiti legajo predčasno v grob, rod« se jim šibki otroci, ki cepajo, kakor muhe jese- . , vse to vemo, poznamo vzroke te besede za raziskovanje vzrokov prejemamo plačo A ne zgodi se nič . .. Ali ste vi — študent? — ga je vprašala (Dalja prihodnjič.) ni mati. I^Mila Zajec (Milwaukeo): Moji doživljaji v svetovni vojni (Nadaljevanja.) Pobral sem svoje stvari In ko sem dobil papirje, sem odšel k enajsti stotniji, ki je bila v re-zervl, Prej sem še moral Izroeitl častniku revolver in znake <»!• delka strojnic, ki sem Jiti nosil na ovratniku. Ko sem korakal p«» ao sem mu, da zato, ker sem se prerekal s (Kalčastnikom. Nato ml je dal listek, na katerega je nekaj napisal v nemščini, ki je nisem razumel In me |M>«ln! k drugemu Oddelku. Tako sem tslšel v drugo barako, kjer me je sprejel častnik, ki je bil še precej cesti, so padale granate okrop prijazen. Tam sem opazil več vo-mene. katerim pa *em se že pri Jakov, ki so U4ali na zemlji in vadil' Se v#-*el bi bil, ako bi me j se prankali. Imeli so uši, ki so katera ranila, da bi me |»»leffl'tale |w» njih kakor mravlje. Ne-poslali v bolnišnico, a "sreča" kateri.so kaAljali; bili so prehla-ml ni bila mila. Tako »cm po-a-ljeni, ker so morali ležati na mo-si krevsal naprej in 'naenkrat ; kri zemlji. BiH so to mladi fan-aem zagledal v mali dolinici dimUje, tal IM do 2ft let. toda ua njih in v zraku je dišalo |m> jest v i- obrazih so »e (foznali znaki veli-nah V dolinici »o bile vojaški jkega trpljenja, kuhinje in v prvi *cm ar usta- Crz nekaj časa je dospela vo vil. Kuharju -em ponudil ves )J|W(J| ka|tinjM in pripeljala ti-denar u. nekaj brane, on pa m« |vlU> sto|)i|, „m„ v Vf„to |n ku. je za|Mstil if kuhinje, češ. na| - httr pritV, nji. Ni h« e ni maral denarja, ker ni bil nič vreden in ga je imel t»ak dovolj, živil ps |e manjkalo Ctrujen In la< • n sem končno d«M|ie| do enaj»te stotnijc. kjer »4-m najprej vpra*al ta atotniko-vo pisarno, kjer »e je bilo treba javiti in izročiti papirje, katire mt je dal prrjšnjl o stezah, je moj tovariš preresal vrečo, \ kateri {• >»i I komis, jm>-tegm! an ko> vtn ter ga za je obrnil proti nam in rekel po nemško, naj nam bo to za rgled, da se ne bo še kateri drugi polakomnil jestvin. Bili smo tiho. kajti če bi kdo tinU beaedo. bi ga zailela ista usoda. V februarju 1!»17. leta nas je zajela huda zima. Padlo je grozno veliko *nega in zameti so bili visoki zlasti v dolinah, toda mi smo morali vseeno vsak dan napraviti dolgo ja»t in noaiti PB08VITŠ "" stvari, ki jih je potreboval 17. polk. Nekega dne, ko jo tako snežilo, da je sneg takoj zabrisal sledove moža, ki je stopal pred menoj, je neki vojak zdrsnil v kotlino, ob kateri smo korakali. Videli smo ga, kako se je boril s smrtjo, toda pomagati mu nismo mogli. Kmalu ga je zasula plast snega in izginil je pod belo odejo. Mnogi so na dolgi poti omagali pod težkim bremenom. Na naših dnevrfih pohodih smo videli ruske ujetnike, ki so kidali sneg in popravljali stezice, po »katerih smo hodili, Ob prepadih so zabili v zemljo drogove, katerih smo se oprijemali, kadar je pihal močan veter. Mnogo ujetnikov je izgubilo življenje pred-no je bilo delo končano. Proti koncu februarja so stot-nije 17. polka, ki so bile v prvih vrstah, dobile nekaj črne kave, na katero ao vojaki nestrpno čakali. Odhiteli so proti kuhinji, v tistem hipu pa so Italijani naskočili naše pozicije. Pričelo se je strašno klanje z bajoneti in tekla je kri, da je bila groza. V bližino pozicij so Italijani .prišli skozi predor, ki so ga ponoči zgradili pod debelimi plastmi snega. Tu so čakali, da se je zdanilo, in ko so naši dobili kavo, so izrabili priliko in naskočili pozicije. Iz predora so udri i kakor čebele h panja in pričelo se je srdito klanje. Naša stotnija, ki je bila v rezervi, je bila takoj pozvana na pomoč. Poveljnik je dal ukaz, da moramo sovražnika še tisti dan pognati z zasedenih pozicij ne-glede na žrtve. Nataknili smo bajonete na puške in se pomikali počasi proti sovražniku, za nami pa je korakala druga stotni ja, katero so tvorili Cehi. Naši topovi so pričeli metati težke granate na to goro in prav tako so frčali šrapneli iz italijanskih topov okrog nas. V zraku so se pojavili italijanski in avstrijski aeroplani in pričeli sipati ogenj iz strojnic. Blizu mene je padla granata in raztrgala dva moža na tisoče kosov. Iz zraka so prileteli prav na- mojo čepico še gorki človeški možgani. Vsenao-krog je bilo slišati obupne klice ranjencev, ki so jih zadele granate. XVIII V dobri uri smo obkolili goro z vseh strani in čakali povelja za naskok. Kmalu smo dobili signal, nakar smo kot podivjani naskočili italijanske pozicije. Strojne puške so zadrdrale z nasprot ne strani in krogle so padale o-krog nas ko toča. Poveljnik je tedaj uvidel, da nismo kos sovražniku; odredil je umik, obenem pa je naznanil obnovitev naskoka, ko se bo stemnilo. V tem času so bile naše vrste ojačane z več stotni jami, ki so nadomestile može, ki smo jih izgubili v prvem naskoku. Napočila je noč in spet je prišlo povelje za naskok. Dospeli smo prav blizu italijanskih pozicij in pričeli metati ročne granate na Italijane. Pričelo se je divje klanje ob svitu raket In jarki so bili kmalu napolnjeni s krvjo. Trupla ubitih so ležala vse križem in smo morali korakati Čez nje, kakor tudi čez ranjence. ki so se zvijali v smrtnih mukah. V razburjenosti in v temi smo i>oklali celo nekaj naših vojakov. Večino italijanskih vojakov smo pobili, le nekaj jih je ušlo v zadnje vrste, ostali pa so se podali. Pozicije, s katerih so nas zapodili Italijani v nepričakovanem napadu, smo zopet zasmili. Italijani so izgubili mnogo m«rž, ampak tudi na naši strani je bilo nad tristo ubitih in stotine drugih ranjenih. Na teh pozicijah smo ostali teden dpi, potem pa so nas nadomestile druge stotnijc. Kolikor nas je ostalo, smo bili |>osla-nl v rezervo. Od moje stotni je je polovica mož padla na bojišču. Vrzel je bilo treba zamašiti c drugimi možmi, ki so nadomestili mrtve in ranjene, Ko smo bili nekaj tednov v rezervi, je prišlo vprašanje, čc je pri stotniji kdo. ki zna ravnati s strojno puško. Kdino jaz sem se javil, nakar sem bil obveščen, i da bom premeščen k drugi stot-nlji. Naslednji dan sem že dobil potrebne listine in odšel k dru-1 gi stotniji. ki se je nahajala par milj stran. (Pelje pnhodnjti.) Ali ate že naročili Pioavetn aH MladinnM IM avoJen*a prileti 11« ali sorodniku v domovino? To je edini dar tra|ne vredno-tL ki ra ta mal denar lahko pošlj* te avojcem v domu« In*. M. Zoščenko: Človeško dostojanstvo Bivši vratar Jefim fičurkin je dve leti zapravljal po vseh zavodih — iskal je službo. In nazadnje je našel, kar je bilo zanj. Preskrbel mu je mesto rodni nečak Miška Gusjev. Jefim Sčur-kin ga je svoj Čaa tolkel po licih in ga vlekel za-ušesa, a zdaj, glej, spaka, niti ne pljuneš £ez njega. Sčurkinu je bilo zelo zanimivo, pogovarjati serg^Miško. Miška je sedel v^sobi in kadil cigarete. A Sčurkin je stal poleg, se silil, da bi se lahkotno pogovarjal, in se spoštljivo klanjal. Vendar se lahkoten pogovor ni posrečil. Milka Gusjev se je držal strogo in službeno in pač zavoljo solidnosti ni iz rok izpustil peresnika. — Kaj pak, tovariš stric, — je s strogim glasom govoril Miška, — izvolite, opogumite se! To mesto je lahko, brez truda. A kateri ljudje mislijo, da ta služba ponižuje človeško dostojanstvo, to vkljub temu . . . Pač, kakor se kdo ceni . . . — Jaz znam sebe ceniti, je žalostno rekel Sčurkin. — Petnajst let sem bil vratar . . . — To ni razgovor, — se je namršil Miška. ' Kar je bilo, pozabite. Kot biv ši vratar morate vedeti, da sedaj ni vet mehanike ... In glejte, tovariš stric, da je pijača prepovedana. In spoštljivost, da se ne zrablja kakor prej! Končno, ne gre za tem, da biješ po človeškem gobcu, vendar svojega dostojanstva ne ponižujte in u-strezite svojemu naročilu. — Ti mene ne uči; — je rekel Sčurkin, — sam vem za svoje dostojanstvo. — A če je tako, potem prej, bi mu jo dal na gobec Naj bo, že pride čas, * Uradniki so hodili vse pogosteje. s*» križali pred Sčurkinski-mi očmi in udarjali s težkimi vrati. — Migaj, migaj. — je godrnjal Sčurkin. — To se sveti vaše delo . . . Pogum pred prepihom. Neki uradnik je stopil čez noge Jefima Sčurkina in šel na u-lico. m« da bi za seboj zaprl vrata. — Vrata! — je zarjovel Sčurkin, hiteč'za uradnikom. — Zapiraj vrata! Tu nimate hišnih de. kel. Vrag pasji. Uradnik se je prestrašeno o-brnil in pokorno zaprl vrata. Šel dalje In vznemirjeno pogleda val nazai. — Tako Je to. — se Je veselo smejal Sčurkin. Mala devica -mašinistka. nakaena po opičje, je prišla k vratom, se jih previdno dotaknila s palcem in jih poskušala, odpreti. Vrata se niso vdala. — Počakaj, — je rekel Sčurkin in z nogo pritiskal na vrata. — Počakaj tu. Ko se nabere skupina desetih ljudi, tedaj spustim. Devici se je od sramote zatresel podbradek in Sčurkin jo je v strahu, da ne zajoka, nehote izpustil. — Treba bo na vrata pritrditi listek, — je pomislil &urkin, — pač tako in tako — naj prihajajo v skupinah. Sčurkin je šel v svojo sobico, poiskal papir-in poskušal napisati: "Prihajajte v skupinah. Po deset oseb". — "Vratar Jefim Sčurkin." Vendar pa se Sčurkinu ni posrečilo tega listka pritrditi na vrata. Poklican je bil k Mišku Gusjevu. Miška Gusjev ni dolgo zadrža-vU Sčurkina. Dal mu je denarja CETRTEK.^nn^ in mu s strogim uradnim tJ ukazal, naj gr, JJJ N Sčurkinu se je hotelo* ^ vonti o oficijalnih te^iM spet ni smel in, ko * jeT, f sebi, je za^el zbirati s*j ^ n, jih metal v vrečo J J kamorkoli je bilo PljUV| Za velikoiočij um ne itniemo pozabiti potre« , J -t.rokraj.ki«, kl«b.*.mi. ^ ne domače prek«jene *unke. P« stari šegi narejen irjl ^ funt Za lorno po4ili«t<." ^J nerocilo pred 15. .priloni • 1 10 do 12 in ielodci 7 d« ' T < vsak. Poeiljamo v vse kr.je Z naročilom poiljite denar „,. JJ Leitkovar, 420 High Ktr., Rar,*^ Ali ste naročeni na 'Pronveto'? Podpirajte Najhitrejša direktna vožnja v JUGOSLAVIJO na najvišjih in Bajmabavl modem« ucodnoati, prijatWj.li. uo.trJu isvr.tna kuhinja " Preko Genove—v 15 urah v Jugoslavijo REX (svetovno najhitrejši parnikj 27.apr.,25.tnaja. 15.juniji CONTE DI SAVOIA 11. maja, 8. junija, 29. junija Oglasite se pri kateremkoli našem agentu ali na: 333 N. Mkhigan Ave., Chicago, III. ............................................Cl. drsltvt It..... «) ............................................Cl. drultvt * ... 4) ............................................Cl. drultvs It..... 5) ........................................... Cl. druilft ... M«ste ................................Država .................. Nov naročnik.........................Star naročnik....... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela | Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, & knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvit« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in«" VODSTVO TISKAKNE APEMKA NA Cl 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAKOfš V SVOJI TISKARNI Vsa pojatniia daje vodttvo titk«m* Ceae smsrae. uaijsko d«lo prve vrtte Pulte po iaformarije ns : S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. I.AWNOAI.F A VEN Telefon Rofkwell 4*M CHICAGO, IM- Tam so dobo ao ftelje Udi vao ast»**» "