Dopisi. Od Radgone. (Razne no^osti.) Poljski pridelki ao pri nas jako slabi, posebno ozimine, kterib se je za polovico menje naželo, kakor lani, in že dokončana mlatite? nam kaže, da se je tadi pol menje, kakor lani, namlatilo, poaebno pšenice, ktere še neki toliko niao dobili, kakor 80 nje 7sejali, kakor n. pr. nek veliki posestnik 7 Ša7ni8kem dolu, kteri je jeaeni 25 7agano7 paenice posejal, letos pa je 24 7agano7 namlatil. Jarine, kakor koruza, krompir, grab, ajda, proso itd. to še 7se precej lepo kaže. Trgate7 7 vinogradih tudi ne bo ra^no bogata, ker sta nsmod" in npikecu dva buda so^ražnika grozdja, dosta pokon6ala. Sadja nimamo nič, razun nekoliko graiek, ki so pa ailno redke. Hude 7remenake ne^ibte in burje ae pri nas niso 7eliko razsajale, kakor se to od drugod sliši, to6e še, hvala Bogu, tudi ni bilo pri nas videti. — Razuzdanost pri mladini je tukaj, kakor skoraj povsod, taka, da si se poaten člo^ek izpod strehe ne upa, ker ni 7aren ži^ljenja. Neda^no 80 3 pijani suro^eži 2 poštena moža na stezi napali ter so ju začeli brez 78akega uzroka meni ni6 tebi ni6 pretepati. Eden jira je komaj všel, drugega pa, ki jim ni mogel uteci, bi bili goto^o do stnrti stepli, ko bi ne prišel nek drngi poštenjak, kteri ga je obranil. V Apačah 7iae Radgone dajo neki dobrotniki veliko šolsko poslopje zidati, 7 kterem bodo, kakor se sliii 6. šolake seatre podu6e7ale žensko mladež. Da bi Bog obilo blagoslovil njih blago po6etje ! Iz Gutenštajna. (Zastran letine) tudi pri nas nismo zadovuljni. Veliko slabsa je, kakor amo si bili prej mislili. Le sena in otave gmo dobili mnogo in lepe. Za denarje nam je budo. Ljudje ne pommjo 6at-a, da bi jim kedaj za denar tako trdno bodilo, kakor sedaj. To pa vendar ne brani nekaterim, da nebi slabo, lebkotnisljeno in zamkrno živeli. Posebno žaloatno je to, da jih vedno več cerke7 a ki6mo zamenjava. V nedeljo 7stane in gre najprej nad žganje, da bi se hitro upijanil. Potem pa namesto 7 cerke? gre na aprehod ali pa v krčmi ostane in nameato besede božje posluša slabe pogo^ore žganja pijanib smrdeže7, in, 6e le količkaj denarje^ 7 žepo ima, ostane tamkaj celi dan in pozno 7 no6. Sedaj go^ori in npije, kakor da bi vse znal in ceii 87et njego? bi). Pogo8to zajde 7 prepir in pretep, da siromak gre doma razcukan in opraskan, kakor da bi ga bile mačke krempljale. Kar jo zaslužil 7 tednu, zapravi 7 nedeljo. Kaj čuda, ako pogrešamo po7sod blago8lova božjega? Iz Grebenja na Koroškem. (Kmetski glas 0 maraičem). Kako ne ]>ri nas po šolah dela s Slo^enci, tega si drugod naši bratje gotovo še niti misliti ne morejo. Vse je nemško in zopet nemško in napoaled otroci ne ved6 ne nemaki pa ne slovenski, iz sedanjib šol izhajajo nam pra^i trepi! Cuje se mnogo pritožeb, kako je kmet 7 hudih nadlogab. Rea je! Troaki po^sod raetejo, letine pa so slabe. Po deželi sta^ijo grado^e namesto iol, kar 786 kmeta zadene. Mnogo so si kmetje sami krivi. Zakaj pa pri raznib volitvab roke križem držijo in dajo voliti naj7e8je kri6a8e. Tudi to se mi ne zdi prav, da vse nekam na gospoeko 7le6e in po goaposkem krubu gladi. Vsak bi že rad imel gospoda. Dobro je, da kmetski človek zna in se nauči, kar je za domaco potrebo, potem pa naj doma ostane in pridno dela! Veliko poznam takih staršev, ki 80 še dobro goapodarili. Ko so pa otroke na gospoako učiti dali, priali so na nič in otroci tudi niso bili za nobeno rabo. Po kajaah je po^sod dosta bab in polno otrok, pa jib ne učijo ne delati pa ne moliti in potem, ko nekoliko 7zrastejo, po 87etu mahnejo, uajbolj 7 me8ta. Mnogo fanto? in deklet 8e poteplje in klati in krado, na kmetih pa ni dobiti nikder dela^nega hlapca, pridne dekle. — Nekdaj so kmetje imeli tudi slabe lctine in pra7 žalostnih 6aso7, postavim, ko so pisali 1. 1813— 1816, pa jibo7 8tan 7endar ni tako propadal, kakor scdaj, 7e6jidel po lastni krivdi. Ob!a8il se jc on in družina po domačem. Jerhaate in lodnaste hlace in suknja, to je bila moaka obleka; ženske pa so se oblacile 7 domačo pitenino. Sedemdeset-, osemdesetletni gospodar ali hlapec je trgal 4. ali 5. bla8e, sedaj jih potrga skoio 7 enem letu toliko. Za 7se pa gre denar 7 štacuno. Prej so hlapci imeli malo plačilo, sedaj je ,,likofa" toiiko, a prejšnji so imeli prihranjenih denarje^, sedanji pa imajo strgane žepe. Stari gospodarji so 7saki den zra^en poslo7 jedli in pridno delali, poslom lepe zglede dajali, jib 7 uedeljo k alužbi božji poiiljali in sauii Bogu lepo služili. Sedaj je 7ae druga6e! Piej so knictski ljudje 87oje orodje aami si vedeli izdelo7ati in popra^ljati, ženske 80 tudi pridno prele in ši^ale, nedaj pa je po 78ako re8 treba iti 7 štacuno ali k posebnemu rokodclcu in ta prinese ob 87ojem casu nkonto", da ae gospodarje7 žep kar strabu trese. Konečno omenim ae, da sem pri starih kmetih videl na oknih ali na mizi ležati 87. evangelj ali kršSanski katekizem, sedaj 7idii tam nemške liste. Marsikateri se črk ne pozna, pa nemško ncajtingo" mora imeti t Od starih dobrih navad pa smo tiže tako dale8 zabredli, da tukaj poboljsanja ni upati ve81 Iz Braslovč. (Razne za^arovalnice) se bvalijo in priporočujejo, 7endar na tuje ni treba gledati in 7 tuje dežele denarja pla6e7ati, ker iinamo domačib, jako boljaib in vsega zaupanja vreduih zavarovaluic, ki tudi za nizke premije za^arujejo in poateno pla8ujejo. Takana je rzajemna graaka ali še boljša, tndi 7zajemna praška banka nSlavija", ki 7 vseb oddelkib za^arovanja dobro napreduje, kakor je iz 78akoletnih radnnov opravilskega poručila razvidno. Od leta 1870 pa do konca 1. 1878. je 119 občinaru gasilno orodje in skoro po^aodi čet^erokoleane gasilne brizgalnice po 500 fl. 7redne daro^ala. Samo v Sa^injski doliui imeli bodemo d76. Pred 3 leti je jo dobiia Grajaka vas, 7 malo dneh jo dobi pa Šenpeteraka ob8ina. Drugi8 je banka nSla7ija" tudi 7 tem oziru vsega piiporočila vredna, ker onaali 7aaj njeni glavni zastop 7 Ljubljani 786 slo^enako vrednje. Tudi za njeni obstanek se ni bati, kakor glede propadle banke ,,Slo7enijeu, kakor se nekateri zaradi imena motijo. Banka nSla7ijau je starejša in vzajemna, ter ni bila 7 nobeni Z7ezi z banko ,,Sloveuijo"', katera je bila le akcijonarsko društ70, kakoršnih je zadnji 8as 7eliko propadlo.