MIRNA
mŠMmm
'■>)ii»il!»ii «ri)»» i liti# " «■ i <1
'WW«i
Št. 30 (1772) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 28. julija 1983 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
zbralo na osmem tradicional-	m J	tovii.	dJ&i*	*C	^	^	"^V'	*	**
nem srečanju delavcev IMV, K r	‘	:
združenem z občinsko pro-	REKORDNA UDELEŽBA — Lepo vreme in dosedanje izkušnje
slavo ob dneVu vstaje.	so na 8. tradicionalno srečanje delavcev IMV ob dnevu vstaje
Prostrane gorjanske'košenice so	pn vedli na Miklavž kar blizu osem tisoč obiskovalcev. Zbranim
bile kar premajhne za to množico	Je govoril Jože Mozetič, predsednik medobčinskega sveta ZS za
obiskovalcev, od katerih jih je bila	Dolenjsko. (Foto: B. Budja)
dobra polovica imevejevcev, preostali pa so se odzvali vabilu in skupaj z delavci IMV [Meživeli prijeten dan. Slavnostni govornik na Prireditvi je bil Jože Mozetič,
Predsednik medobčinskega' sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, v kulturnem programu pa je nastopila folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Seveda je za večino'
Pomenil vrhunec nastop znanega zabavnoglasbenega ansambla Slakov, ki je obiskovalce zabaval tja do večera.
Kar smo počeli včeraj, si danes nikjer ne smemo več privoščiti
Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, na obisku v novomeški občini - Dogovorjena skupna akcija za 110-kilovotni daljnovod in napeljavo
industrijskega plina
NOVO MESTO — Inž. Marko Bulc, predsednik slovenske gospodarske zbornice, se je 20. julija na obisku v novomeški občini dopoldne mudil v kolektivu delovne organizacije Kovinar v Novem mestu, obiskal pa je tudi Karla Željka, znanega inovatorja in zasebnega obrtnika, ki izdeluje električne in elektronske usmemiške naprave za izvoz. Popoldne je imel delovni pogovor s predsedniki izvršnih svetov štirih dolenjskih občin, z direktorji naj večjih delovnih organizacij ter predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij.
Da postaja drobno gospodarstvo va tudi ustrezno družbeno skrb,
zares pomembno v družbi in dobi-
V boj zoper privilegije sploh
Novi podatki v zvezi s prodajo večjih vozil IMV izbrancem za dinarje: ni jih bilo samo 12, ampak 43 iz raznih krajev Jugoslavije — O odgovornosti kupcev in IMV
na več sestankih
OBSEŽNA DELA V JEDRSKI
KRŠKO - V jedrski elektrarni, ki stoji zaradi zahtevnih remontnih del od 2. julija, so dela v polnem teku. Nadomeščajo tretjino gorivnih elementov z novim jedrskim gorivom. Isto.asno poteka remont na klasičnem delu elektrarne (turbo generator in druga, oprema). Poleg 277 nuklearkinih delavcev sodeluje pri remontu več drugih delavcev, tako v konicah dosega število delavcev tudi do 700. Po načrtu naj bi dela trajala do l. oktobra.
NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL je v navzočnosti predsednika delavskega sveta IMV, predsednika delavske kontrole ter predsednika akcijske konference ZK te delovne organizacije 19. julija v večurni razpravi obravnavalo odgovornost in okoliščine v nedavno obelodanjeni avtomobilski „aferi“ Stališče tega političnega organa, v katerem so zastopani vsi frontni deli, je dan kasneje obravnavala še občinska konferenca SZDL in ga potrdila.
Izhodišče za razpravo na predsedstvo SZDL je bilo poročilo delavske kontrole iz IMV, ki pa ni povsem zadelo v črno. Res je, kar piše v njem, da s strani IMV pri tej delitvi ni bilo nič nezakonitega, da je bil kolektivni začasni organ pooblaščen za delitev avtomobilov po Listni presoji, ker je devizna inšpekcija zahtevah tudi prodajo za dinarje. Res je, da so zasluge vodstva IMV pri spreminjanju razmer velike (temu je posvečen največji del poročila delavske kontrole), vendar z moralnopoli-
tičnega in etičnega vidika taka delitev avtov samo nekaterim ni sprejemljiva. Morali bi jih dati iz tovarne po vnaprej določenih merilih. O tem bodo morali teči svoje še v IMV, sicer pa je bilo predsedstvo SZDL enotno v mišljenju, da je šlo v primeru prodaje avtomobilov R 9 in R 18 za dinarje za privilegij.
Javnost pa je bila pomanjkljivo obveščena o spisku na tak način kupljenih avtomobilov, kajti niso v IMV ponudili avtomobilov samo 12 funkcionarjem in vodilnim, ka-
terih imena so bila objavljena, ampak je na tak način za dinarje avto dobilo 43 ljudi oziroma delovnih' organizacij od Ljubljane do Osijeka in Belega Manastira.
Omeniti velja še dejstvo, da je bivši predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Janez Šter javno na seji novomeške občinske skupščine lani dokaj vehementno pozival Novomeščane in funkcionaije, naj kupujejo vozila domače proizvodnje. Kmalu nato so v IMV ponudili prodajo vozila R 4 svojim delavcem na kredit, ponudba za tak nakup pa je preko sindikatov pisno prišla v vse delovne organizacije novomeške občine. Kot . je na seji predsedstva SZDL svoj primer pojasnil Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, mu je bil prav s tega stališča avto IMV ponujen že
(Nadaljevanje na 2. strani)
Neurje, kakršnega ne pomnijo
Neurje v sredo in nedeljo, naredilo ogromno škodo po Dolenjski — Uničenih do 30 odstotkov posevkov — Izruvanih 11 hektarov hmeljevega nasada — Odkrivalo strehe
in lomilo drogove
NOVO MESTO - Samo dva dneva v minulem tednu sta bila dovolj, da so se številnim dolenjskim kmetovalcem gospodarstvenikom in še komu zresnili obrazi in zagrenili pogledi. N urje. ki je v sredo in nedeljo zvečer divjalo po Dojenjskem je namreč naredilo ogromno škode. In to ne samo na posevkih, pač pa, denimo, tudi v IMV na kar 1.300 parkiranih vozilih in prikolicah.
Najprej o posledicah neurja, ki je besnelo 20. julija med 18. in 18.30 uro. Toča, ki je padala med
PAPEŽ DVAKRAT DRUGI NA BALKANU
KONYA S sobotno posamično vožnjo se je v Turčiji končalo letošnje balkansko kolesarsko prvenstvo, na katerem je Novomeščan Sandi Papež osvojil dve srebrni medalji: eno v ekipni konkurenci starejših mladincev, drugo pa na sobotni posamični vožnji. Papež je bil tako naš najuspešn jši kolesar. Več o prvenstvu preberite na športni strani.
dežjem, je na območju Trebnjega in Čateža uničila med 10 in 15 odstotki posevkov, hud veter pa je izruval nekaj električnih drogov in podrl več dreves. Podobno je bilo tudi v Semiču, kjer je podrta smreka poškodovala električno napeljavo, tako da so bili krajani brez toka, škodo pa so ocenili na 30 tisočakov. Še veliko huje kot v Trebnjem je toča klestila na območju Metlike, kjer je povzročila škode na tretjini vseh nasadov, največ v vinogradih. Voda je vdrla 'tudi v prostore Beti v Metliki, vendar so delavci popoldanske izmene z zagnanim delom preprečili večjo materialno škodo. Da je bilo podrtih več dreves in oviran promet. je odveč pisati. Tudi na območju Novega mesta je ostalo poškodovanih blizu 30 odstotkov posevkov, meteorna voda pa je poškodovala makadamske lokalne in kolovozne poti. Precejšnja, vendar še neocenjena je škoda v IMV, kjer je toča, debela kot jajca, poškodovala kar 1.300 vozil.
Se hujše neurje se je razdivjalo v nedeljo med 19.30 in 20. uro. Tako je na območju Trebnjega vihar podiral drevje, v Čatežu je padajoče drevo povsem uničilo barako GG, na območju Velikega Gabra in Čateža je veter razkrival
strehe, na trgovini gradbene keramike v Račjem selu pa je poleg strehe odnesel še ostreje. Nič čudnega, če so v Trebnjem aktivirali štab za civilno zaščito.
Na območju Šentjerneja je veter podrl	in izruval 11 hektarov
^Nadaljevanje na 2. strani)
FILMI V
DOMU KULTURE
NOVO MESTO - Dom kulture Novo mesto bo 5. avgusta odprl svoja vrata po enoletnem premoru. V začetku bo pričel z delom s kino predstavami, ki bodo vsak dan ob 18. in 20. uri. Slavnostna otvoritev pa je predvidena za začetek septembra, ko bo dom v celoti nared.
ije in tanje IMV
LEDENE , .BOMBE” — Takšne ledene „bombe” je prejšnji teden sipalo neurje po nekaterih krajih na Dolenjskem. Na fotografiji so za primeijavo naslovna stran Dolenjskega lista, moška zapestna ura in trikotnik, da je velikost toče bolj razvidna (Foto: MiM)
dokazuje obisk predsednika republiške gospodarske zbornice v Novem mestu. Poleg tega se tu še ni zgodilo, da bi tak funkcionar zašel v mali obrtniški kolektiv družbenega sektorja, še manj pa k zasebnemu obrtniku na pogovor.
Zelo pomemben je bil popoldanski delovni pogovor gosta z Dolenjcu Obravnavali so položaj energetike na Dolenjskem, še posebej pa kritično oskrbo z električno energijo. Vsa industrijska proizvodnja je zdaj tako rekoč odvisna od ene same jjice- Dogovorili so se za skupno regijsko akcijo, v kateri bi zahtevali napeljavo 110 kw daljnovoda na Dolenjsko, v prvi fazi pa vsaj načrte. O tem že več let razpravljajo na številnih sestankih, a dlje od idejnih projektov niso prišli. Pri tem naj bi pomagale v občinah pravkar ustanovljene skupnosti za energetiko.
Nič manj pomembna pa ni tokrat dogovorjena skupna akcija
Bohor spet oživel
Za dan vstaje obnovljena partizanska tehnika
BOHOR - V globeli pod Zajeselami na Bohoiju so se na otvoritvi obnovljene partizanske tiskarne France Prešeren 22. julija ponovno srečali nekdanji borci. Pridružili so se jim člani delovnega kolektiva tovarne Djuro Salaj, domačini s Senovega, mladinci in številni drugi občani z obeh bregov Save.
Med znanci iz partizanskih dni so borci prisrčno segali v roke Ivanu Luskerju—Dušanu, po katerem se je imenovala spomladi 1942 ustanovljena prva partizanska tehnika na Mangi pri Planini. Ta je pozneje delala- v Podpeči, od 1944 naprej pa v soteski pod Zajeselami. Tedaj so jo poimenovali v tehniko France Prešeren. V njej je delalo 12 ljudi. Vodila jo je Vida Cimerman. Sovražniki so jo po izdaji februaija' 1945 zažgali, osebje pa ujeli in zaprli. Pri umiku je šest borcev izgubilo življenje.
Pokroviteljstvo nad tehniko je zdaj prevzela krška tovarna celuloze in na pobudo tamkajšnjega aktiva ZB NOV so jo obnovili s prostovoljnim delom in uredili dostop do nje. Pri obnovi sta sodelovali občinska in krajevna organizacija ZZB NOV Senovo, pot od Srebotnega do Malega Javornika pa so urejali brigadirji Spominskega parka Trebče.
Osrednja občinska proslava v počastitev dneva vstaje je bila nato na bližnjih Ložcah, kjer je bil slavnostni govornik Silvo Gorenc. V kulturnem programu sta sodelovala pihalna orkestra iz Krškega in Senovega.
J. TEPPEY
Dolenjcev za plinifikacijo. Znano je, da je prvi vlak za- napeljavo industrijskega plina pred leti odpeljal, ob novi priložnosti, ki se kaže čez nekaj let, pa ne kaže biti več ob strani. Dotlej naj bi bile končane vsaj priprave na domačih tleh. Predvideno je, da bo plin, verjetno s celjske strani, prišel čez Krško v novomeško občino, od tu dalje pa naj bi postopoma plinificirali še ostale občine. Ob tej priložnosti naj bi plin napeljali tudi v novomeška naselja, da bi lahko služil še zasebnim gospodinjstvom.
Predsednik Bulc je s sodelavcem dodobra spoznal tudi problematiko agroživilstva na Dolenjskem, pri čemer je pohvalil dosežen napredek v zadnjih letih, priporočal pa je vsem kmetijskim zadrugam, naj sc poslovno tesneje povezujejo z nosilci kmetijske proizvodnje, kot so Emona, Mercator, Kit in še kateri, ki bi bili sposobni vlagati v novo. kmetijsko produkcijo. Prav tako je poudaril nujno krepitev pospeševalnih služb.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Priznanja
za praznik
82 nagrajencev za zasluge v ljudski obrambi
LJUBLJANA — Dan pred slovenskim praznikom vstaje so v prostorih republiškega sekretariata za ljudsko obrambo podelili 82 priznanj posameznikom, družbenim in delovnim organizacijam za prizadevno delo in posebne zasluge pri razvoju in uveljavljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Priznanja je izročil republiški sekretar za narodno obrambo Martin Košir, ki je na svečanosti poudaril pomen nenehne pripravljenosti . za obrambo miru in svobode. .
Priznanja za prizadevno delo in posebne uspehe pri razvoju in uveljavljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite so z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, dobili: postaja milice Brežice in Dominik Pečare-vič, Jurij Perko iz Črnomlja, Rado Pahu{je iz Kočevja, Blaž Kolar iz Krškega, SGP Pionir, tozd Gradbena oprativa iz Metlike, Rajko Gerdovič in Novo-lesov Lesni kombinat Straža iz novomeške občine. Ivan Jaz-binšek in radioklub Amater JY 3DHP iz sev niške občine, Janez Kolenc in OŠ Zahodno-dolenjskega odreda Mirna iz trebanjske občine ter Božidar Kočevar iz Pokrajinskega odbora za Dolenjsko.
	
^1	
Nadaljevalo se bo toplo vreme z lokalnimi nevihtami v popoldanskem času.
V boj zoper...
(Nadaljevanje s 1. strani)
letos marca. Sam pa ocenjuje, da kot funkcionar ne bi smel pristati na tako ponudbo, kajti občani vedenje funkcionarja drugače ocenjujejo kot obnašanje poprečnega občana.
Med drugim je bilo ugotovljeno, da so poulične govorice o nakupu. IMV vozil za dinarje v mnogočem izmišljene in zlonamerne. Ni šlo za prodajo na kredit, kct je slišati, vsi davki so bili plačani, nakup je bil še pred podražitvijo, ne pa po njej po stari ceni itd. Vse je bilo v redu plačano, vendar za dinarje, kar ostalim delovnim ljudem ni bilo dosegljivo. Te govorice pa nekateri še podpihujejo, jim prida-jajo, kar sovražnikom pomeni samo vodo na mlin. Največja moralna škoda je pri vsem tem za samo IMV.
Ko so v razpravi tehtali odgovornost tega moralnega prekrška, so izrecno poudarili, da je začeti boj proti privilegijem nasploh, ne pa samo proti avtomobilskim in tudi ne samo v Novem mestu. Tako stališče so zastopali zlasti mladi, medtem ko so borci v zvezi s tem menili, da ljudje z javno objavljenega spiska ne ,bi smeli imeti več zaupnice za opravljanje odgovornih dolžnosti. Prevladalo je naslednje stališče: gre za privilegij, ki pa vendarle nima take teže, da bi morali zahtevati odstope.
V vsakem domačem okolju, od koder izhajajo ljudje s spiska, bodo po partijski liniji in osnovni organizaciji sindikata ocenjevali ravnanje člana. Na seji so menili, da je pri tem upoštevati še dosedanje ravnanje posameznih ..privilegirancev", ker se nekateri niso prvič pojavili na takem spisku.
Predstavniki IMV so v tej zvezi menili, da ne bi bilo pošteno ob tokratni aferi posegati po ,,rezanju glav", kajti v preteklih letih je ob ugodnih pogojih in tudi brez čakanja dobilo večje vozilo IMV morda 200 ali več ljudi od zveze in republike navzdol, pa se nikomur ni skrivil las.
RIA BAČER
Kar smo počeli...
(Nadaljevanje s 1. strani)
V drugem delu srečanja z Dolenjci je Marko Bulc govoril o sedanjem družbenem in ekonomskem trenutku, ko se bodo razmere verjetno še zaostrovale, moramo pa biti nanje pripravljeni. Nekajkrat je poudaril, da bi bila kljub vsemu ta čas za gospodarstvo najbolj škodljiva apatija. Naglasil je tudi pomembnost združevanja deviz za nemoteno proizvodnjo v reproverigah, napovedal zaostritve v kreditno-monetarnem sistemu in povedal tudi stališče zbornice glede močno razpasene prodaje vsakovrstnih izdelkov samo za devize. „Vse, kar je sposobno za tuji trg, smo prisiljeni tja prodati, kar pa ostaja za domačo prodajo, naj bo občanom na voljo za dinarje. Izjema so izdelki, ki imajo pretežno vgrajene tuje dele."
Marko Bulc je kot usmeritev, ki nakazuje izhod iz zdajšnjih težav poleg bitke za izvoz omenil še zmanjševanje režije od tozdov do posameznih ustanov, zmanjševanje obremenitev v gospodarstvu in združevanje amortizacijskih sredstev za manjše naložbe.
RIA BACER
Predlog za nova funkcionarja
NOVO MESTO - 20. julija je novomeška občinska konferenca SZDL sklenila predlagati zborom občinske skupščine, ki bodo zasedali 3. avgusta, raz-rešnico Francu Borsanu, pred-' sedniku izvršnega sveta občinske skupščine, ki odhaja na novo dolžnost v IMV. Kot kandidata za novega mandatarja za sestavo izvršnega sveta pa so na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja prt SZDL potrdili Jožeta Suhadolnika, direktorja Zavarovalne skupnosti Triglav' in dolgoletnega družbenopolitičnega delavca. Predlagajo, naj bi novi izvršni svet ostal v dosedanji sestavi, za podpredsednika pa naj bi kandidiral Ivo Longar, direktor Iskre, tozd Napajalne naprave iz Bršljina.
Taka stališča so bila potrjena na konferenci, dokončni predlog pa bo predstavnik SZDL posredoval delegatom vseh treh zborov novomeške občinske skupščine.
Prevač dela za sedem delavcev
Črnomelj - v zadnjem
času veliko govorimo o razvoju drobnega gospodarstva, zlasti pa o možnostih zaposlovanja v obrti. Eden od redkih tistih, ki ne sme več zaposlovati, čeprav bi to želel, je ključavničar Niko Vrlinič iz Črnomlja. Pri njem delata po dva rezkalca in strugarja ter trije strojni ključavničarji.
„Delo imam zagotovljeno za skoraj tri leta vnaprej, zato se dodatne delovne sile ne bi branil," je povedal Vrlinič, ki izdeluje v glavnem ročne pri% meže, ročne stiskalnice za drobno galanterijo, vse vrste transportnih vozičkov, razne izdelke za gradbeništvo, v kooperaciji s kranjsko Creino pa dele za kmetijsko mehanizacijo, ki jih izvažajo na Nizozemsko. „To so moji lastni izdelki. Vedno sem gledal, da bom delal tiste proizvode, ki jih v trgovini primanjkuje in tako sem imel vselej dovolj dela.”
Niko se je že pred desetimi leti povezal z mnogimi trgovinami v Sloveniji in tudi sosednji republiki, danes pa poleg Crerne izvažata njegove izdelke, predvsem ročne stiskalnice, tudi Metalka in Merkur. „Toda za to ne dobim nobenih deviz, čeprav moram jeklo s posebno kvaliteto za primeže celo uvažati iz Avstrije," je potožil Vrlinič, ki tudi ni zadovoljen s količino bencina, ki ga dobiva. „Vse izdelke moram dostaviti v skladišča trgovin, za kar pa je bencina znatno premalo. Če že toliko govorijo o razvoju malega gospodarstva, bi v naši družbi tudi tu morali bolj prisluhniti potrebam obrtnikov,” je bil kritičen črnomaljski ključavničar, katerega izdelke so si doslej lahko ogledali tudi obiskovalci sejmov v Avstriji, ZRN in Jordaniji.
B. M.
N____________________________S
Neurje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
hmeijevega nasada, last KZ Krka iz Draškovca. Nastalo škodo ocenjujejo na preko 2 milijona. Precej strahu je bilo tudi v šentjernej-skem obratu Iskre, kjer je veter odpiral okna in jih trgal s tečajev, v Strešniku iz Dobruške vasi pa je bilo uničene nekaj opeke.
Svoje je med neurjem opravila tudi strela, ki je udarita v gospodarsko poslopje Jožeta Sukljeta iz Lokvice 8. Poslopje je zgorelo do tal, ogenj pa je upepelii tudi manjši kozolec. Škodo so ocenili na 400.000 din. Vaščani so iz hleva rešili živino in nekaj pridelkov.
Na območju Žužemberka, med Ajdovcem in Mačkovcem, je vihar izruval smreko, ki je pretrgala daljnovod. Zužemberčani so bili dalj časa brez elektrike. Manj škode je bilo v Dolenjskih Toplicah in Novem mestu, kjer so izruvana drevesa ovirala promet. Zato pa je a: v Šmarjeških Toplicah podrti električni drog povzročil nekaj teme; na Vinjem vrhu in Zalovi-čah je razkrivalo strehe in lomilo opeko. V ilustracijo o moči vetra zapišimo, da je vihar neko streho odnesel kar 25 metrov daleč na njivo! Najbolj sta jo skupili hiši Antona Blažiča in Jožeta Vovka iz Žalovič, saj jima je odneslo preko 500 opek. Sicer pa o podobnih škodah in razkritih strehah javljajo tudi iz Stravberka, Vrha pri Paki, kjer je ostala razkrita stanovanjska hiša, Malega Kala, Polhovice, da ne omenjamo vseh vasi in zaselkov.
O skupni škodi je zaenkrat še prezgodaj govoriti, saj komisije za oceno Ic-te šele opravljajo svoje delo, vsekakor pa je škoda ogromna in ena največjih zadnjih nekaj let. Franc Hrastar iz Sela pri Kar-teljevem je slikovito povedal, da od vojnega bombardiranja sem česa hujšega še ni doživel.
B. BUDJA
Vprašaj nad tretjo izmeno
Za prehrano	in prevoze	brigadirjev	v	Suhi	krajini
manjka 1,12	milijona dinarjev,	ki	jih	bo	nemudoma
zagotoviti ali pa odpovedati tretjo izmeno — Dokončati tudi naselje
ŽUŽEMBERK - V četrtek, 28. julija, se je sešel medobčinski odbor za pospeševanje razvoja	Suhe krajine
in zaskrbljeno ugotavljal, da brigadirsko naselje še ni dokončano, ima visto hujših pomanjkljivosti in	da sta podražitev hrane in	prevozov bri-
gadiijev na delovišča izpraznila blagajno letošnje akcije.
Pred dvema letoma zgrajeno naselje z več barakami za žužember-ško osnovno šolo je še vedno v gradnji, ker še ni bilo tehničnega prevzema, inšpekcija pa ugotavlja, da manjka zlasti strelovod, da ni končana zunanja ureditev, da gre še za vrsto napak pri električni napeljavi in podobno. Za vsa navedena dela bi bilo nujno zagotoviti
633.000	dinarjev, ki pa jih trenutno ni. Na seji odbora so se predstavniki vseh štirih občin —
Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Grosuplje - zavzeli, da bodo kljub hudemu pomanjkanju sredstev v lastnih proračunih ta denar zbrali.
Nič manj huda pa ni težava s pomanjkanjem sredstev za dokončanje letošnje zvezne mladinske akcije. Zaradi močno podraženega goriva in prehrane so stroški narasli daleč nad 11-odst. jroviša-njem brigadirskega proračuna, kolikor so za letos zagotovili. V ta namen manjka za nemoteno delo v tretji brigadirski izmeni 1,12 milijona dinarjev. Tega po občinah ne bodo mogli zbrati, zato skušajo dobiti sredstva s pomočjo republiške konference ZSMS.
Na seji odbora so obravnavali še vprašanje tajnika tega odbora. Doslej je posle opravljal Ivo Plut, ki pa je prevzel novo dolžnost in do zdaj še niso našli nadomestila zanj. Menili pa so, da brez tajnika ne bo mogoče poslovati, kajti naselje bi lahko oddajal dobrih 8 mesecev v letu drugim interesentom. Tajnik naj bi sodeloval tudi s posameznimi krajevnimi skup-
nostmi v nerazviti Suhi krajini in jim pomagal pri pripravi načrtov. Sredstva za plačilo tajnika bodo občine zagotovile, človeka pa bodo plačali, če bo delo opravičil.
Ob tej priložnosti je bilo razgrnjeno tudi širše poročilo o dosedanjem uresničevanju načrta razvoja Suhe krajine. Dogovorih so se, da bodo pri planiranju od 1985 do 1990 poskušali doseči poprejšnjo uskladitev razvojnih načrtov med prizadetimi občinami. Pb poročilu so sklenili, da bodo izdelali nov popis razpoložljive delovne sile in pripravili študije o razvoju drobnega gospodarstva in turizma.	R.	B.
 ^
SPOSOJENO TRNJE
— Naš problem je, kako se enotno boriti proti tistemu, kar je naša enotna slabost.
(Iz Svijeta)
TUDI V AVGUSTU SEJA
NOVO MESTO - Uradne skupščinske počitnice so sicer predvidene za avgust, kaže pa, da si ponekod niti tega ne bodo mogli privoščiti. V Novem mestu so za 3. avgust sklicani vsi trije zbori občinske skupščine, dnevni red pa predvideva obravnavo uresničevanja družbenega piana občine, osnutek programa razvoja drobnega gospodarstva in poročilo, o uresničevanju sklepov občinske skupščine v zvezi z motnjami v samoupravnih odnosih Dolenjskega informativno tiskarskega centra. Na tej skupni seji naj bi dah tudi razrešnico dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta in izvolili novega. Po skupnem zasedanju bo sejo nadaljeval še zbor krajevnih skupnosti, da bi sprejel odlok o gospodarjenju z javnimi potmi. Zaradi pomembnosti dnevnega reda so delegacije še posebej opozorili, da je kljub dopustniškemu času zagotoviti sklepčnost.
Most bo spet povezoval
Priprave na obnovo porušenega mostu prek Kolpe pri Zuničih se bližajo koncu — Pomoč krajanov
ČRNOMELJ - Prebivalci krajevnih skupnosti Adlešiči in Pri-lišče-Vukova gorica v sosednji Hrvaški smejo končno zagotovo upati, da bo med obema krajema znova vzpostavljena vez preko Kolpe, ki je bila pretrgana, ko je narasla reka odnesla polovico mostu. V srednjeročnem načrtu črnomaljske občine ni gradnje mostu Žuniči-Prilišče, je pa v programu republiške skupnosti za ceste. Ker se program zaradi znanih težav s sredstvi ne uresničuje, sta izvršna sveta črnomaljske in dugoreške občine v sodelovanju s komunalnima interesnima skupnostma že preteklo leto začela akcijo za obnovo porušenega mostu.
Most je za prebivalce z obeh strani reke izrednega pomena zato, ker imajo v sosednji republiki njive, s Hrvaške pa se jih veliko vozi na delo v Adlcšiče in Črnomelj. Le-ti so vezani na prevoz preko reke, ki je v zimskem času otež-
AKTIVISTU V SPOMIN -Na občinski proslavi ob dnevu vstaje so v Rosalnicah pri Metliki odkrili spominsko ploščo v spomin domačinu Jožetu Starcu, borcu in aktivistu OF, ki so ga majske noči pred štirimi desetletji belogardisti zverinsko mučili in ubili ob zidu vaškega pokopališča. Dogodke iz NOB so v kratkem kulturnem programu obudili rosalniški mladinci.
kočen in nevaren. Zaradi tega sta sc sosednji občini odločili za skupno obnovo, vsaka od njiju pa bo zbrala polovico denarja. Dugo-reška občina je že zagotovila svoj delež, črnomaljska pa bo poleg sredstev občinske komunalne skupnosti najela tudi kredit. Delež v denarju, delu in lesu bodo za most, za katerega so že izdelani načrti, prispevali tudi prebivalci obeh krajevnih skupnosti, za katere je ta vez izrednega pomena. Tako bodo člani okrog 280 gospodinjstev v krajevni skupnosti Adlešiči zbrali 2 milijona din, kar je desetina stroškov obnove mostu.
Z obnovitvenimi deli bodo začeli še letos, pri tem pa ni nepomembno, da program javnih del, ki ga financirajo s samoprispevkom, v črnomaljski občini ne bo okrnjen.
B. M.
Več brezposelnih
Vzroka za skrb še ni
RIBNICA - V ribniški občini trenutno čaka na delo 116 brezposelnih ali 26 več kot v istem obdobju lani. To glede na slovensko povprečje ni zaskrbljujoče. V občini je zaposlenih 3.700 ljudi.
Delo išče 52 moških in 64 žensk. Med njimi je največ priučenih in s poklicno šolo. Brez dela je 21 srednješolcev, od tega 13 gimnazijcev; med višjcšolci sta dva socialna delavca in predmetni učitelj; med kadri z visokošolsko izobrazbo pa pravnik in farmacevt.
Delovne organizacije trenutno ne potrebujejo novih delavcev. Za svoje potrebe so običajno štipendirale same in zato ne zaposlujejo drugih. Predstavnica zavoda za zaposlovanje Nežka Hren pravi, da so kljub temu dobrodošli zdomci, saj so si na delu v tujini pridobili tudi potrebne delovne navade. Zanje bi sc našla delovna mesta predvsem v Inlesu, Riku in Donitu.
Zanimivo j tudi, da sta med nezaposlenimi, prijavljenimi pri zavodu, tudi zakonca, mož in žena, ki sta brez dela.
M. GLAVONJlC
NASA ANKETA
Čeprav delavci v naši državi še vedno prejemamo osebne dohodke v dinarjih, pa so tisti občani, ki lahko plačajo blago z dinarji deviznega porekla, deležni posebnih ugodnosti V zadnjem času pa so šli nekateri naši proizvajalci že tako daleč, da je moč kupiti njihovo blago le z dinarji deviznega izvora. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker je med temi artikli mnogo takih, brez katerih si težko zamišljamo sodobno Svljenje, npr. bela tehnika. Kaj o takšnem načinu, lahko bi rekli neke vrste izsiljevanju kupcev menijo občani?
STANE MATEKOVIČ, poslovodja prodajalne KZ Metlika: „Včasih smo v Italiji kupovali z dinarji, sedaj pa .moramo doma plačevati z devizami!
Naši izdelki bi morali biti plačljivi z dinarji, kajti sedaj vsi kupci nimajo enakih pogojev. Seveda se proizvajalci artiklov, ki jih je moč kupiti za devize, zagovarjajo, da devize pač potrebujejo. Zato pa bi bilo mogoče bolj pošteno, da bi ustvarili v Jugoslaviji legalni devizni trg, kjer bi lahko vsak kupil devize. Sicer tistega, ki želi kupiti blago, plačljivo z dinarji deviznega porekla, prav sili v prekršek, saj mora najprej kupiti devize - na črno, seveda."
Se'
NIKO SKUBE, kmet iz Adlešičev: „Ni pošteno, da v dinaijih dobivamo plačo, kupovati pa moramo z devizami. Kaj pa bi bilo, če bi se tudi kmetje ravnali po logiki nekaterih naših proizvajalcev in prodajali pridelke in živino za devize? Kljub temu, da nekateri vztrajajo, da želijo plačilo izdelkov v dinarjih deviznega porekla, pa sem proti temu, da bi v Jugoslaviji dovolili občanom zakonito zamenjavo dinarjev v devize - če je pri nas uradna valuta dinar, naj potem zares velja tako."
ŠTEFAN JAKŠEVAC, obrtnik iz Brežic: „Do hladilnikov, pralnih strojev in zamrzovalnih skrinj pride le malo ljudi, saj jih zagotovo 80 odst. nima možnosti plačati z devizami. Kot obrtnik torbar imam sicer pravico do uvoza repromateriala za sto * tisoč dinaijev, ne morem pa kupiti strojev, ki jih nujno potrebujem, a jih pri nas ne delajo. Nakup deviz, čeprav prepovedan, je edina pot do nekaterih izdelkov. To ni prav, saj so plače še vedno v dinaijih."
SILVA URŠIČ iz Krškega: „Se-danji način preprodaje z devizami pride prav predvsem tistim, ki se znajdejo in se ne zmenijo kaj prida za predpise. Večina ljudi nima v tujini znancev in sorodnikov, zato ostanejo v trgovini praznih rok. Trgovci bi morali nuditi vse blago tudi za dinarje, saj s sedanjo prakso povečujemo razlike med občani in omogočamo nekaterim privilegiran položaj."
VOJTEH ROGLJIČ, direktor sevni-ške obrtne zadruge Bohor: „Ne bi smeh dovoljevati prodaje naših izdelkov za devize. Navsezadnje bi lahko zahteval plačilo v devizah vsak, ki ponuja na trgu iskano blago, ter s tem še bolj siromašil naš dinar. To nikamor ne pelje!"
si&sbsbh&Sž Y cllfe
JOŽE ŠTEFAN1Č, predsednik OK ZSMS Kočevje: „Devizno nelikvidnost države nam lahko rešuje le večji izvoz in ne prodaja blaga občanom za devize. To je še posebno nepravično do mladih družin. Domače proizvode bi morali prodajati le za dinarje. Doseči pa bi morali, da bi vsaka delovna organizacija, ki ima možnost, izvažala - tu naj bi bil izvor deviz."
ANDREJ TOMŠIČ, uslužbenec Rika iz Ribnice: „Kako naj kupim belo tehniko, če nimam deviz? Da kupim devize na črnem trgu in s tem goljufam državo? Za devize bi morda — in še to le delno — prodajali le uvožene izdelke."
mest1uNE ZAL0KAR’ ZaP°slen P« Standardkonfekcjji v Novem
»Prav besen sem, če vidim v trgovinah štedilnike, pralne stroje in podobne nujne gospodinjske stroje v prodaji za devize. To se je že preveč razpaslo, za delovne ljudi, ki se ne ukvarjajo s »švercem , pa so ti predmeti nedosegljivi. Osebne dohodke dobivamo v dinarjih in za tako valuto naj bi tudi smeli kupovati, ali pa naj nam dajo plačo v markah."
OBRAČUN ROCK FESTIVALA
NOVO MESTO — Organizatorji nedavne javne glasbene prireditve „Rock Otočec 83”, ki se je odvijala 2. in 3. julija na prostranem travniku na Otočcu, so pripravili zaključno poročilo. V obeh dneh se je prireditve udeležilo nad
3.000	mladih ljubiteljev tovrstne glasbe, prodano pa je bilo 1532 vstopnic in razdeljenih okrog 100 brezplačnih vstopnic gostom. Ostali so glasbo poslušali zunaj prireditvenega prostora ali pa so se izmuznili sicer številnim in dobrim redarjem. Vsem 13 ansamblom in
glasbenikom, ki so tokrat nasto pili, so plačali samo dejanske stre ške, ki so znašali 104.780 dinai jev, za ozvočenje, plakate, davek prenočišča, zavarovanje in ostak je šlo še precej denarja, tako d, skupni stroški prireditve znašaji 592.501 dinar, medtem ko je bili prihodkov le 553.850 din. Nega tivno razliko, ki znaša-38.651 di narjev, bodo po sklepu mladih po krivali drugi zunanji nosilci pri reditve. Slišati je, da dajejo tudi i; svojega žepa.
»Dolenjski list«
2
DOLENJSKI LIST
   -
■■■■■■■■■■P*
Žetev je končana, že štejejo vreče
V štirih dolenjskih in treh posavskih občinah je bilo do 20. julija odkupljenih 3.421 ton pšenice, odkup pa še traja — Marsikje je bila akcija znatno uspešnejša od lanske — Večji od lanskih so tudi hektarski pridelki
konca avgusta. V oddaljenih in višjih krajih, kjer niso mogli žeti s kombajni, so želi s snopovezalka-mi; zdaj je pšenica v kozolcih in čaka na miačev,_šelc potem jo bodo kmetje odprodali zadrugi. V zamenjavo dajejo tudi koruzo, kar je za mnoge posebej dobrodošlo.
Imeli so sklenjenih pogodb za setev na 250 hektarih pri zasebnikih, 170 hektarov s pšenico pa so zasejali v družbenem sektorju kmetijstva. Republiški setveni plan navzlic lepemu uspehu ne bo do-sefcn, kar so vedeli že na začetku akcije.
Eno k drugim: kmetijci zatrjujejo, da so ob setvi in žetvi dali vse od sebe, rezultati pa so povsod precej boljši od lanskih. Če upoštevamo, da so tudi pridelki na hektar večji od lanskih, si je v prihodnjih letih nadejati, da bo pšenice še več in da bo lastna oskrbljenost s kruhom bistveno boljša.	R BAČER
Dodatni zaslužek
Kumarice za kamniško Eto
RAČIČA - Prvotno so gojili kumarice za vlaganje v kamniški Eti le v okolici Studenca v sevni-ški občini: Letos imajo nove pridelovalce tudi na območju krajevnih skupnosti Boštanj in Loka. Tovornjak sevniškega Kmetijskega kombinata (Mercator) jih je minulega tedna pobiral drugič.
Mila Gričarjeva iz Račiče je najprej nameravala na njivi, kjer rastejo sedaj hibridne vrste teh kumaric, posaditi koruzo. „Ela od-kupje 1., II. in III vrsto, pri čemer prvovrstne ne smejo presegati šest centimetrov v dolžino," opozarja na nujnost vsakodnevnega pobiranja. „Zrasejo dobesedno čez noč," pristavi. Ravno zaradi obiranja tudi meni, da sedanjih štirih arov pod kumaricami ne bo povečevala.
Bo kaj posnemovalcev? Mila odgovarja, da je vprašanj in zanimanja kar dovolj. Ob letu bo verjetno tovornjak dobil nove vmesne postaje, saj se bodo za kumarice
dr'" 'ir.
Mila Gričarjeva
' po vsej verjetnosti odločili še novi pridelovalci. Uspešni bodo zlasti tam, kjer je dovolj pridnih rok za vsakodnevno pobiranje drobnih kumaric, ki so tudi najbolje plačane.
A. Ž.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL~
Ureja- Tit Doberšek
Gniloba grozdja
V strokovni reviji ,,Sodobno kmetijstvo št. 7-8/83“ je prof. dr. Stojan Vrabl z višje agronomske šole v Mariboru napisal zelo poučen članek o preprečevanju gnilobe grozdja. Ker to strokovno revijo berejo le redki naročniki, člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, pretežna večina vinogradnikov pa ne, naj ta članek v Dolenjskem listu ponatisnemo.
Članek prof. dr. Vrabla se glasi!
PREPREČEVANJE GNILOBE GROZDJA
Gniloba grozdja, ki jo povzroča siva plesen (Botrytis cinerea), je že dalj časa predmet velikega zanimanja vinogradnikov in vinarjev (kletaijev). Odvisno od razmer, v katerih se siva plesen razvija, je mogoče iz gnilega grozdja dobiti problematične mošte, ki povzročajo kletarjem celo vrsto težav in preglavic, ali pa visoko kakovostna vina - t. i. pozne trgatve (v tem primeru je glivica koristna).
Gliva lahko bistveno zmanjša kakovost mostov iz belih sort grozdja, še posebej pa iz rdečih, zmanjša pa tudi količino pridelka. Izgube pridelka so odvisne od časa m jakosti pojava glive in lahko znašajo od 10 do 40 %, v daljšem povprečju pa od 15 do 20%. Na zmanjšanje pridelka vpliva tudi gniloba pecljev, zaradi katere odpade precej grozdja (pred dozoritvijo), to pa je kislo in' velo, mnogokrat se ga sploh ne splača pobirati,
VZROKI ZA POJAV BOLEZNI
V sodobnem pridelovanju grozdja je siva grozdna plesen še posebej nevarna, ker se močneje in pogosteje pojavlja. Nemški strokovnjaki navajajo za to naslednje vzroke;
vedno večja uporaba selekcioniranega sadilnega materiala, iz katerega dobimo bujne trse z velikim pridelkom in s kompaktno zbitim grozdjem;
- uporaba bujnih ameriških podlag;
- bogata in bolj usklajena prehrana vinske trte. ki pospešuje bujno rast;
- uporaba nekaterih blagih organskih fungicidov, ki ne vpli-
vajo zaviralno na rast mladik, listja in grozdja, pa tudi ne na samo glivo, nekateri izmed teh fungicidov pa sivo plesen celo pospešujejo.
Posledica omenjenih dejavnikov so bujna rast in veliki pridelki. kar povzroča pri skoraj vseh sortah večjo občutljivost za sivo grozdno plesen. Posledica bujno-sti je nastanek izjemno ugodnih mikroklimatskih razmer za glivo, ker se v takih trsih grozdje in listje po dežju dolgo časa ne posuši, to pa ustreza glivi, ki v takih razmerah lahko postane parazit, čeprav je po svojem bistvu bolj saprofitske narave. Delno k temu pripomorejo tudi novejše vzgojne oblike in opuščanje ali zamujanje z nekaterimi opravili (pletev, trganje za-listnikov, vršičkanjc).
Znano je, da siva plesen lahko napada vse organ#"vinske trte ves čas rasti. Že spomladi, kmalu potem, ko trsi odženejo, lahko okuži mladike. Nato se lahko tudi močneje pojavi gnitje kabrnkov (grozdičev), še posebej v zelo bujnih in z dušikom preveč gnojenih vinogradih. Včasih povzroča siva plesen tudi gnitje daljših mladik na kolencih. Bolezenska znamenja na listju so manj znana in se kažejo kot svetlorjave orkoglaste pege.
Najbolj izraziti »r pojavi sive plesni na grozdju
V času bujnega razvoja c grozdja so okužbe manj pogoste zaradi voščenega oprha, ki obdaja jagode in zaradi katerega voda z njih hitreje odteče. Do okužbe lahko pride, kadar se jagod držijo (jstankievetov. V tem času pa se lahko okužijo že peclji grozdičev.
Dozorevajoče jagode so najugodnejša hranilna podlaga za glivo, še posebej če so mehanično poškodovane. V razmerah, ko so jagode dolgo časa mokre in ob ustrezni temperatu-. ri, lahko gliva postane parazit in vdira v jagode tudi skozi neranje-no kožico s jjomočjo posebnih gumastih oprijemalnih organov in sidrastih tvorb. Trosi (glive) še posebej ugodno kalijo v vodi, v kateri je raztopljena majhna količina sladkorjev, ki jih izločajo jagode zaradi razlik v osmoskem J tlaku. Večja nevarnost za jagode se prične, ko dosežejo 4 do 5 % sladkorja in se s stopnjevanjem sladkorne stopnje ve^no bolj povečuje. Pri 60 do 80 Oechsleija
se lahko prične pojav žlahtne gnilobe, ki v toplih in suhih jesenih bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti belih vin.
(Daje prihodnjič)
Z izsuševanjem do boljše zemlje
Pripravljajo načrt za melioracijo 150 ha zamočvirjenih površin na območju Hudejega, Velike Sevnice in Brezovice — Odločitev o melioraciji še v rokah
strokovnjakov
Pridelava hrane je kot ena ^pomembnejših nalog v zdajšnjem ekonomskem in političnem trenutku označena v ''seh dokumentih, še posebna pozornost pa je posvečena pridelavi pšenice. Ker je žetev pravkar minila, smo v vseh ^devetih občinah zbrali podatke o uspehih te akcije, ki ni več v domeni samo kmetij-
kmetijstvo
i ----
f
INOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO - Kljub gradbe-n|m delom na zgornjem delu ■nestne tržnice je bilo v pone-deljek na spodnjem delu tržnice veliko prodajalcev in kupcev. Z breskvami jc trg res dobro zalo-Zen’ ker je konkurenca velika, zato je tovrstno sadje dobiti po 40 0 60 din za kilogram. Dobiti je se borovnice, za katere zahtevajo J30 din za liter, sveže fige so po 100 din, jabolka •— kresnički — so bdi naprodaj tudi po 20 din, krompir velja 30 din kg itd. Obrtniški del tržnice pa je tako zase-en, da se kupci komaj prebijejo mimo stojnic.
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo prodajalcev občutno več kot kupcev. Rejci so Pripeljali 253 glav, prodali pa so samo 73 pujskov. Mladi prašički s° šli v prodajo po 4.000 do
3.000	din, starejši od 10 tednov P3 po 5.000 do 7.500 din. Nad P°1 leta stare prašiče so prodajali P° 120 din za kilogram žive teže.
BREŽICE - Rejci so ponujali v Prodajo predvsem mlade pujske, jih je bilo od pripeljenih kar ‘07, medtem ko je bilo starejših Rivali naprodaj le 10. Prodaja je sla kar dobro. Pujskov so prodali 193 po gg,,] 250 - 260 din za kilogram žive teže, starejših živali Pa so prodali 7 po 140 din za kilogram žive teže.
skih delovnih organizacij, ampak jo spremljajo in ji pomagajo tudi v izvršnih svetih občinskih skupščin in v Socialistični zvezi.
* NOVO MESTO: PLAN ŠE NI IZPOLNJEN
Novomeščani so po republiškem setvenem planu dobili zadolžitev oddati 2200 ton pšenice, kar so že na začetku šteli za pretirano in težko dosegljivo glede na to, da še pred tremi let; tržnih presežkov pšenice sploh ni bilo. Bilo pa je sklenjenih 886 pogodb s kooperanti zasebniki za oddajo 780 ton pšenice, medtem ko so v družbenem sektorju - v zadružnem tozdu Brazda - zasejali 225 hektarov m v kmetijskem šolskem centru Grm 8 hektarov /
Žetev je bila končana 16. julija, želo je 37 kombajnov, ki so se često pokvarili, primanjkovalo je tudi žice za vezivo za kosilnice, ne glede na težave pa je bilo do 20. julija odkupljenih 686 ton pšenice od zasebnikov in oddanih 1200 ton s strani družbenega sektorja. To pomeni za 68 odst. večji uspeh kot ob lanski žetvi, vseeno pa republiški plan še ni povsem izpolnjen. Računajo, da bo nadaljnji odkup navrgel še nekaj ton pšenice, kajti v mirnopeškem in suhokrajinskem okolišu bodo odkupovali po mlačvi.
Najuspešnejši so bili v TZO Šentjernej, kjer so doslej oddali 320 ton pšenice in izpolnili plan s 112,3 odstotki, med zasebniki pa sta se izkazala v skupnosti združena kmeta Kos in Franko iz Orehovice, ki sta oddala 45 ton pšenice,-med posamezniki pa je bil najboljši Jože Blažič z Zihovega sela z oddanimi 8 tonami pšenice.
Poprečen hektarski pridelek je v družbenem sektorju znašal nekaj nad 5 centov, v zasebnem pa okrog 3.200 kilogramov pridelka na hektar.
BELA KRAJINA: ENKRAT VEČ KOT LANI
V metliški kmetijski zadrugi so do 20. julija odkupili 285 ton pšenice od zasebnikov, ob setvi pa so sklenili z zasebniki pogodbe za 154 hektarov pšeničnih posevkov, medtem ko so 10 hektarov s pšenico zasejali v lastni zadružni proizvodnji.
Dosedanji odkup kaže, da bo akcija enkrat uspešnejša kot je bila lanska, menijo, da so „dali vse od sebe", vendar pa se utegne zgoditi, da republiškemu planu -zadolženi so bili za 317 ton pšenice - le ne bodo povsem zadostili. Tudi na metliškem območju je poprečen hektarski pridelek pri zasebnikih 'znašal med 30 in 35 stoti, v družbenem sektorju pa nad 50 stotov na hektar.
Na območju Črnomelj ske zadruge, kjer so lani odkupili vsega 200
ton pšenice, je letos glede tega tudi velik napredek. Odkupljenih je že okrog, 330 ton pšenice. Zadruga je z zasebniki sklenila 360 kooperantskih pogodb za setev na 280 hektarih zemlje, v družbenem sektorju pa so posejali s pšenico 10 hektarov Pšenico so s polj pospravili s pomočjo 24 kombajnov, vendar menijo, da je bila ponekod žetev prezgodnja, saj je bila pšenica ob spravilu še vlažna. Tudi v tej zadrugi odkup še traja, dosedanji uspeh je že domala enkrat večji od lanskega, pa spet nastaja vprašanje, ali bodo lahko odkupili vseh 400 ton, kolikor so po republiškem planu zadolženi.
KOČEVJE, RIBNICA: NI ODKUPA
Medtem ko se po ostalih občinah ukvarjajo z rezultati žetve, na kočevskem in ribniškem območju glede tega nimajo posebnih skrbi, kajti med zasebniki sploh ni zanimanja za pogodbeno pridelovanje pšenice, četudi so v prepričevanje vložili znatno delo.
Kot poročajo iz Združenega kmetijsko-gozdarskega podjetja Kočevje, sploh niso sprejeli obveznosti iz republiškega setvenega plana, cenijo pa, da je v občini zasejanih s pšenico okrog 36 hektarov površin, vendar jo bodo kmetje porabi-li sami. ,
Podoben je položaj na območju Kmetijske zadruge Ribnica, kjer nimajo sklenjene z zasebnimi kooperanti niti ene pogodbe za pridelavo pšenice, čeprav so sprejeli po republiškem setvenem planu obveznost za setev na 10 hektarih. Že dve leti poizkušajo kmete nagovoriti za odkup, pa ni ne uspeha ne odkupa, čeprav cenijo, da je bila pšenica požeta na najmanj 80 hektarih površin.
TREBNJE: VEZIVO Z ZAMUDO
Na območju Kmetijske zadruge Trebnje so se med žetvijo srečevali z dokajšnjimi težavami, ker ni bilo pravočasno veziva za snopo-vezalke, nagajalo je deževje, vendarle gre „pšenična“ akcija uspešno h koncu. Po planu naj bi oddali 356 ton pšenice, in to bodo zmogli. Pogodbeno je bilo v zasebnem sektorju zasejane pšenice na 208 hektarih in še na 14 hektarih v lastni proizvodnji. Odkup je doslej navrgel 70 ton pšenice, ni pa bojazni, da ne bo ves predvideni tržni presežek prišel v zadrugo.
POSAVJE: ODKUP SE NADALJUJE
Mercator - Kmetijski kombinat, Sevnica je doslej odkupil 90 ton pšenice, vendar odkup še traja. Po republiškem planu naj bi oddali v tej občini 150 ton pšenice, sklenjenih so imeli 120 pogodb za pšenico, posejano n«S$00 hektarih v zasebni lasti in za 7 hektarov jjosevkov v družbenem sektorju. Letošnja akcija je približno na enaki ravni kot lanska, s tem da so vložili vanjo še več napora; saj so ljudje iz zadruge stali domala za vsakim kombajnom, ki je žel, in sproti podstavljali vreče.
Pri brežiški Agrarii je letošnji setveni plan (po republiškem razdelilniku) znašal 300 hektarov, od tega naj bi samo zasebni sektor kmetijstva oddal 300 ton pšenice v odkup Četudi odkup še traja, je bilo že doslej odkupljenih 300 ton pšenice pri zasebnikih in 280 ton v družbenem sektorju. Menijo, da bo letošnja žetev zagotovo izpolnila pričakovanja.
V krški občini so odkupili že več kot 510 ton pšenice, posebej pa kmetovalce obveščajo o nadaljevanju odkupa, ki bo trajal do
TREBNJE - V trebanjski občini je vse manj zamočvirjenih zemljišč. Z izsuševanjem so do zdaj izboljšali nemajhne površine v več krajevnih skupnostih, še posebej v temeniški in mirenski dolini. Melioracije izvajajo že več let, prava vrednost teh del pa se kaže zlasti v zadnjem času, ko potrebujejo vse več plodne zemlje za pridelovanje hrane.
V mirenski dolini so do letos meliorirali 150 ha površin, nekaj zemljišč pa so izboljšali z manjšimi in manj zahtevnimi posegi. Prav zdaj pripravljajo načrte za nova melioracijska dela na območju vasi Velika Sevnica, Hudeje in Brezovica. Na tem območju so sicer meliorirali že pred desetletji in še pred zadnjo vojno, vendar naj bi se izboljšav kmetijskih zemljišč tokrat prvič lotili kompleksno. Melioracija naj bi zajela okoli 250 ha površin.
Melioracijo teh površin naj bi končali do leta 1990, seveda če jo bodo sploh začeli. Poprej nameravajo ugotoviti, ali bi bila ekonomsko utemeljena. Odločitev je namreč še vedno v rokah strokovnjakov, izvedencev za taka vprašanja. Ti so si teren ogledali v prvi polovici julija. Do septembra bodo oblikovali mnenje vsak s svojega gledišča, šli ponovno na ogled za melioracijo predvidenih jiovršin in dokončno odločili, ali se melioracija začne ali ne. Če bodo rekli da, se bodo melioracijska dela začela še v tem srednjeročnem obdobju.
Predvideni poseg sodi v širši program melioracij oziroma izboljšav kmetijskih zemljišč v krajevnih
skupnostih Mirna in Račje selo. Ta program ■zajema več kot 1000 ha površin.
Priprave za melioracijo so stekle tudi v trebanjski okolici - za območje potoka. Peklenščka, potem za površine pri Lukovku, strokovnjaki pa so ši ogledali tudi zemljišča v okolici Podboršla, nedaleč od Velike Loke.
Na mirenskem območju nameravajo poleg melioracij izvesti tudi i regulacijo Gomilskega in Pristov-škega potoka ter Zabržca, za kar so še posebej zainteresirani tamkajšnji kmetje, saj* ti potoki radi poplavljajo.
L Z.
 ------------------------------
ZBOR BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV
V nedeljo, 7. avgusta, ob 15. uri bo v Drašjčih zbor Diuštva belokranjskih vinogradnikov. Program za to srečanje je lazdeljcn na strokovni in zabavni del. O kletarstvu bo predaval mag. Dušan Terčelj. Na zboru bodo tudi pospeševalci kmetijskih zadrug iz Metlike in ^Črnomlja.
Novost - breztrnata robida $
Prav nehvale žno je lahko karkoli svetovati našim ljudem, ki S P°stajajo podobni Kitajcem, pri katerih velja pregovor, daje več ^ Vfedno enkrat videti kot stokrat slišati. Svoj čas so kmetijski J Pospeševalci že propagirali predelovanje malin, vendar se je % zaradi nekaterih razočaranj vse skupaj uneslo. Vendar le pri nas, * J!6 pa, denimo, v Srbiji, v okolici Valjeva, kjer gojijo zdaj * °nosno sorto valjevsko na, reci in piši, 1000 ha površin.
Kakorkoli, dejstvo je, da so maline in robidnice, že dalj časa H 013 najbolj iskanih sadnih vrst, za njimi povprašuje zlasti ^ predelovalna industrija. Slišati je celo napotke, naj pri nas zaradi * obilice vina ne bi več vinogradniških leg uporabljali le za ( V)nograde, marveč tudi za sodobno pridelovanje malin in S robidnic. Nekateri tako tudi že delajo.
Neizpodbitno dejstvo je, da je tudi vzgoja malin, zlasti pa * i robidnic, v zadnjem desetletju v svetu zelo napredovala. Vzgoja ^ n°vih ameriških debeloplodnih, zelo rodovitnih in kar je zelo ^ Pomembno — breztrnatih robidnic je prinesla pravi preobrat na ^ em področju. Po, evropskih deželah so se začeli širiti novi ^ j ^adi sort thornless evergreen, thornfree, dirksen thornless in * 7® nekaterih, ki so uspešno nadomestile dotlej najboljšo sorto ^ bimalaja, preveč občutljivo za zimsko pozebo pa tudi premalo * trpežno za prevoz.	£
i 2 novimi sortami so z uspehom poskusili tudi v Slovenskih £ 8°ricah, kjer je, tako kot pri nas, dosti slabših vinogradniških * ®8i ki bi jih robidnice izkoristile bolje kot vinska trta. Za ^ ^btne robidnice je prav tako kot za trto potrebna žična opora, s ^ndar še na večjih višinah, kamor se popenjajo rodna stebla. ^ Bt*z večjih naporov je mogoče doseči pridelek 20 ton robidnic S 119 hektar, to so dokazali že tudi pridelovalci v Srbiji, ki so se ^ °Prijeli novosti. Kdo bo pa pri nas dal praktični zgled?
Inž. M. L *
Kmetijski
ŽE DOLGO NE TAKO — Kombajni so imeli letos dela kot že nekaj let ne toliko. Po vsej Dolenjski, Beli krajini in Posavju so poželi lepo letino zlatega zrnja, s katerim je že od nekdq povezana čarobna beseda - kruh. (Foto: MiM)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
ii
Romi zadovoljni s predstavnikom
Romi iz vseh petih naselij v metliški občini podprli Janeza Pretnarja, člana komisije za romska vprašanja pri socialnem skrbstvu — Odgovor Tomu Hudorovcu
Skoraj vsi Romi, ki živijo v metliški občini -» jUi je okrog 100, so se pretekli teden zbrali v romskem tlju „Gaugenhrib” pri Primostku na sestanku. Sklical ga je
METLIKA bilo jih je okrog naself
Janez Pretnar, ki je pred kratkim kot predstavnik svoje etnične skupnosti postal član komisije za vprašanja Romov pri metliškem socialnem skrbstvu. Želel je dobiti odgovor vseh Romov na vprašanje, ki ga je v pretekli številki Dolenjdcega lista postavil Tomo Hudorovac iz Križevske vasi: ,JCdo 1129 bo predstavnik Romov?”
„Res je, kar očita Hudorovac, da sem za člana komisije tako rekoč postavljen in ne izvoljen. Socialna delavka Milica Janžekovič me je že lani vprašala, ali bi hotel zastopati Rome, in ko me je letos vprašala znova, sem odgovoril, da bi želel biti le predstavnik naselja v Gradacu, kjer živim. Po mesecu dni pa sem že dobil odločbo.’'
naseljih in ki bo najlaže prenaša! njihova mnenja komisije
Sicer so Romi sami povedali, koga želijo za svojca delegata in zakaj se z Milanom, Hudorov-čevim bratom, ne strinjajo. Predvsem jih je zanimalo, zakaj Tomo predlaga svojega brata, ki noče biti Rom, se noče vtikati v romske probleme, se z njimi ne pogovarja, skratka, ki se je povsem ločil od Romov. Kako naj zastopa Rome človek, ki nima z njimi nobenih stikov, so se spraševali na petkovem sestanku, pri tem pa soglasno zatrdili, da je prav Pretnar tisti, ki najbolj pozna probleme v njihovih
Janez Pretnar: „Če so se na socialnem skrbstvu odločili, da postanem član komisije za romska vprašanja, so že vedeli, zakaj tako. ’
Marjan Tudija, edini, ki je letos sprejel delo na železnici; je bil
»Delam pa tudi zaslužim”
Kooperant Jo š Blažič je pridelal za zadrugo 8 ton pšenice, redi pa tudi 40 telet — Začel je pred tremi leti
Ž1HOVO SELO - Žihovo selo je vas na desnem bregu Krke, nasproti Otočca, ki ima resda tako slabo cesto, da je v primestnih krajih malo takih, pa vendar kmetijstvo uspeva. Jože Blažič je mlad gospodar, saj ima šele 26 let, zrasel je na
Jože Blažič iz Žihovega sela 4 se ne kesa, da je ostal na kmetiji.
kmetiji, zemljo ima rad in ko jo je od očeta sam prevzel, je začel gospodariti po novem.
„Pred tremi leti sem postal kooperant novomeške zadruge. Kmetija je pri nas od nekdaj, ampak smo večinoma pridelovali vsega po malem in največ za domačo rabo. Jaz sem v dveh letih s pomočjo zadruge zgradil sodoben hlev za 70 glav. letos pa je v njem
že 40 teličkov. Redim jih do teže 500 kg m 20 bikcev sem že oddal. Moram reči, da sc izplača, četudi imava z Zeno ves dan dela čez gSavo. Letos ■cm tudi pšenico prvič pogodbeno pridelal za zadrugo, Zasejali smo je 2,5 ha, pridelek je znašal okrog 10 ton, od tega sem je 8 ton oddal zadrugi, ostalo bomo porabili doma. Tudi ta posel je bil kar donosen in se ga bom loteval tudi v prihodnje.”
To so besede kooperania Blažiča, ki je bil po prvih podatkih novomeške zadruge med zasebniki v letošnji pšenični akciji najboljši. Pri hiši imajo že večino potrebnih kmetijskih strojev, gradijo pa tudi sodobno hišo. Mladi gospodar, ki je po obveznem šolanju ostal na kmetiji in se ni potegoval za službo kje v tovarni, sc tega koraka ne kesa.
„Menda ni treba poudarjati, da ob kmetovanju in gradnji delamo od vida do vida, da ne poznamo praznikov in nedelj, zagotovo pa sem na boljšem kor tisti, ki so odvisni samo od zaslužka v tovarni," je povedal. C c bi sc več mladih na posestvu odločilo za podobno pot, bi bila na boljšem kmetijstvo in njihov žep.
R. B.
prepričan, da bodo odslej večkrat sami pripravili sestanke, na katerih se bodo pogovorili, kako reševati vprašanja Romov in tako ne bo več nepotrebnih vrst, ki so se doslej večkrat vile pred vrati pisarne socialnega skrbstva. „Sedaj, ko imamo delegata, bomo vsaj vedeli, kdaj in kaj se bo odločalo o Romih, imeli pa bomo tudi pregled na tem, kam gre denar, namenjen za reševanje romskih vprašanj. Doslej se je vse prevečkrat razpravljalo o Romih, ne da bi bili le-ti zraven,” je bilo slišati pripombe.
Slavo Hudorovac iz Kanižarice, Pretnarjev brat, ki se je že pred leti vključil v družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti in črnomaljski občini, je bil skupaj z ostalimi ogorčen nad izjavo Toma, Češ da socialno skrbstvo z njegovim denarjem zalaga za delo sposobne Rome. „Motda tudi sedaj nekateri mislijo, da bo imel Janez od te svoje funkcije koristi, a ker delo v takšni komisiji poznam iz črnomaljske občine, lahko rečem, da . bo imel predvsem težave z Romi. Sicer j>a naj se Methčani zgledujejo po Črnomaljcih, kjer gledamo, da najprej pomagamo tistim, ki so si tudi sami pripravljeni pomagati,” je iz svojih bogatih izkušenj povedal Slavo Hudorovac ter opozoril prisotne, da jim Pretnar sam ne bo mogel pomagati, ampak bodo morali najprej pokazati lastno iniciativo.
M. BEZEK
Odgovornost za oskrbo najbrž ni nikogaršnja
Novomeška občinska konferenca SZDL kritično o trgovini, saj oskrba ni slaba samo v zadnjem času — Pereče zaposlovanje mladih in pripravnikov
NOVO MESTO - 20. julija so na novomeški občinski konferenci SZDL ob ocenjevanju uresničevanja družbenega plana in gospodarskih rezultatov v letošnjem letu govorili zlasti o pomanjkljivi oskrbi. Po informaciji, da v trgovinah t enutno ni sladkorja v glavnem zaradi malomarnosti trgovcev, so menili, da je treba tudi v takih primerih odgovorne klicati na odgovornost.
Medtem ko so bili člani konference, ki so ji prisostvovali tudi člani občinskega družbenopolitičnega zbora, po obširni razlagi dobrih in slabih strani uresničevanja družbenega plana občine v besedah bolj skopi, so se razživeli v pripombah čez oskrbo na splošno. Posebno kritično je bilo prejšnji konec tedna v edini bršjjinski samopostrežni prodajalni, kjer za nekaj tisoč krajanov ni bilo koščka mesa me prodaj. Oskrba pa je po mne-
nju razpravljalcev slaba, in ne samo v tej trgovini, marveč sploh v Novem mestu.
Pri tem ni vzrok samo pomanjkanje prostora, ampak so omenjali še malomarnost, saj ni razumljivo, da blago, ki ga v Novem mestu zaman iščeš, brfez. težav dobiš v kateri, od sosednjih občim tudi manjših-
Da so trgovine v mestu trenutno brez sladkorja, Še ne pomeni, da tega blaga res ni, ampak da ga niso pravočasno nabavili ali pa da se jim ni ljubilo pripeljani sladkor v vrečah tehtati in pakirati v manjše količine. Taki primeri občane po nepotrebnem spravljajo v slabo voljo, ko so časi zanje že tako dovolj hudi.
Konferenca je opozorila še na zaposlovanje mladih, posebno pripravnikov, bodočih strokovnjakov, ker po zdajšnji praksi sploh nimajo dovolj možnosti pridobiti potrebne izkušnje, da bi lahko konkurirali na razpisih za stalno zaposlitev.
R. BAČER
Rešitev v domačih vlaknih
Skoraj polovica tkanin, izdelanih iz preje Novoteksove predilnice v Metliki, gre v izvoz — Bo pomanjkanje deviz ra nakup volne ustavilo del proizvodnje? —
Zaposlili nove delavce
METLIKA — Četudi si v Novo-t ek so ve m tozdu Predilnica v Metliki prizadevajo, da bi bili čim manj odvisni od uvoza, pa je zaradi uvoza volne in rezervnih delov ter deviznih sovlaganj v doma-
NI VEČ ZANIMANJA - Če bi dolenjsko turistično poletje merili po tem, kakšne so razmere na otoškem kampu, potem se obeta slabša turistična bera kot prejšnja leta. Že lani je obisk
kampa, ki je bil nekdaj poln vse poletje m so mnogi gostje ostali pri nas tudi več tednov, padel za slabo polovico, letos pa
Več gasilskih praznovanj
či poliester njihova uvozna odvisnost 70-odstotna. Če se bodo uresničile napovedi o zmanjševanju deleža deviz s katerimi bodo lahko razpolagali izvozniki, se v metliškem Novoteksu boje, da bo moral del proizvodnje obstati.
je obisk tudi v primerjavi s slabim lanskim letom še slabši. Otoški gostinski delavci ocenjujejo, da je v kampu za dve tretjini manj gostov kot nekdaj. Očitno znamenje torej, da resnično upada tista turistična reka, ki nosi manj petične goste, ki pa vendarle turistični sezoni daje utrip in državi prepotrebne devize. Na siiki: otoški kamp ob koncu prejšnjega tedna (Foto: MiM)
Gasilci iz Ajdovca, Kamene in Rateža so stavili — Gasilski domovi namenjeni različnim potrebam
RATEŽ, AJDOVEC, KAMEN-CE - Konec tedna je minil v znamenju gasilskih slavij v novomeški občini. Gasilska društva iz Ajdovca, Kamene in Rateža so slavila obletnice svojih ustanovitev, razvitje praporov in otvoritve gasilskih domov.
Že v soboto, 23. julija, so praznovali desetletnico obstoja gasilci rateškega društva, ki so med slovesnostjo razvili prapor in odprli gasilski dom. Prapor je razvil predstavnik sisa za varstvo pred požari Gazvoda, odlikovanja je podelil predstavnik občinske gasilske zveze Rudi Nanger, medtem -ko je ključe novega doma predal gasilcem predstavnik KS Brusnice Mate ž Franko. Za kulturni del slovesnosti so poskrbeli mladi iz Rateža, ženski pevski zbor iz Bjusnic in novomeška gasilska pihalna godba.
V nedeljo. 24. julija, so slaviti desetletnico delovanja in slovesno odprli gasilski dom tudi gasilci iz Ajdovca. Dom je večnamenski in bo služil še za trgovino in ostale potrebe krajanov. Ob tej priložnosti je predstavnik občinske gasilske zveze Rudi Nanger podelil značke za desetletno delovanje v društvu najbolj prizadevnim članom. Za kulturni program so poskrbeli mladinci iz domačega kraja.
Prapor so v nedeljo razvil tudi gasilci iz Kamene. Razvil ga je predstavnik sisa za varstvo pred požari Boštjan Japelj in ga predal •■reasedmku društva Francu Sitarju, medtem ko je občinska odlikovanja in značke za dolgoletno delo v gasilstvu podelil predstavnik predsedstva občinske zveze Franc Segedin.
Za vsa društva je značilno, da so ob zavzetosti članov in krajanov razvila svojo osnovno dejavnost, se opremila, hkrati pa z gradnjo, domov poskrbela tudi za dejavnosti zunaj gasilstva.
ŠF
Predilnica je poleg barvarne prva faza proizvodnje, kar pomeni, da bodo prav tu najbolj občutili težave. Izdelke imajo v metliškem tozdu prodane do konca leta, surovin pa le še za mesec, za naprej pa se sedaj še dogovarjajo s partnerji iz Egipta in Francije, od katerih kupujejo avstralsko volno. Ker vedo, da bo delež deviz zagotovo manjši, kot je bil doslej, so se odločili, da bodo že za naslednjo kolekcijo „pomlad - poletje” predli prejo z minimalnim deležem volne. Uporabljali bodo predvsem domači poliester in celulozna vlakna, vendar bodo še vedno potrebovali polovico ustvarjenega deviznega priliva, sicer bodo morali zaradi pomanjkanja materiala del proizvodnje ustaviti, kar bodo močno občutili v tozdu Tkanina z okrog tisoč zaposlenimi, ki je dohodkovno in tehnološko povezan s predilnico. Ne na-
zadnje bodo težave občutili tudi delavci v predilnici, saj bodo tako prejemali le 70-odstotni osebni dohodek; ta je že sedaj kljub tri-izmenskemu delu nizek, saj je v prvem polletju znašal okrog 13.000 din, čeprav so proizvodnjo v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani povečali za 5, izvoz pa za 10 odst.
Prav zaradi tega in zaradi povečanega tempa dela. (nemalokrat so morali delati ob nedeljah) so se nekateri delavci, ki imajo kmetije, odločili ostati doma. S tem so v tozdu lahko zaposlili nove delavce, predilnica pa je eden tistih tozdov v občini, kjer je v letošnjem letu našlo zaposlitev največ ljudi, kar 20.	t
Poleg omenjenih težav z devizami je direktor tozda Jože Miklič, potožil tudi nad dinarsko nelikvidnostjo, ki je posledica prepočasnega izplačevanja izvoznih stimulacij. nerednega plačevanja jugoslovanskih kupcev, nakupa deviz, za več kot pol leta pa kasni tudi plačilo izdelkov, ki so jih izvozili na Bližnji vzhod in v Alžir.
B.M.
Razvoj kmetijstva šepa
V črnomaljski občini letos dobro gospodarili — Poudarek kmetijski proizvodnji — Zaposlovanje uspešno
ČRNOMELJ - Gospodarska gibanja v črnomaljski občini so bila v prvem polletju letos zadovoljiva, so menili na nedavni seji vseh treh zborov skupščine občine. Po začetnih težavah dobivajo delovne organizacije dovolj naročil, tako da ocenjujejo, da bo proizvodnja dosegla planirano stopnjo rasti, finančni rezultati pa bodo ob polletju gotovo boljši od načrtovanih, čeprav pri tem ni zanemarljivo, da je letošnja stopnja inflacije ocenjena že na 30 odst.
Sloveniji leta 1985 pridelali 85 odst. potrebne hrane, uresničuje prepočasi. Pri nekaterih proizvodih, kot je npr. mleko, ugotavljajo celo nazadovanje. Zato bodo v kratkem opravili temeljito analizo, ki bo .ugotovila, kje so vzroki za manjšo proizvodnjo. Čeprav se na nekaterih področjih v kmetijstvu že kažejo premiki, kot so komasacije in organiziranje pašnih skupnosti. pa se v občini zavedajo, da bodo morali relativno ugodne možnosti za tazvoj kmetijstva bolje izkoristiti.
Kot so poudarili delegati, bo veliko pomembnejše, da bodo dosegli večji delež za akumulacijo, 'da bodo tako lahko več vlagali v osnovna sredstva ter uresničili postopno sanacijo obratnih sredstev.
Manj zadovoljni so v Črnomlju z rastjo kmetijske proizvodnje, saj se resolucijska naloga za večjo pridelavo hrane, ki določa, naj bi v
Kar zadeva investicije, nekatere delovne organizacije v občini že razmišljajo in iščejo možnosti v novih proizvodnih programih, ki bodo s svojimi izdelki zadovoljevali zlasti konvertibilni trg- V Črnomlju uspešno rešujejo tudj problematiko zaposlovanja, saj s6 brezposelnost ne veča, ampak na nekaterih področjih celo primanjkuje delavcev.
B. M.
č!.
Novomeška kronika
/E TRETJI OPTIK Prejšnji teden je bil na Glavnem trgu ponovno odprt lokal urarja Matije Wachteija, ki je nekaj časa delav- ; nico preurejal in posodabljal. V istih, vendar razširjenih prostorih je z najsodobnejšo ODremo začel optično dejavnost še Aleš Wac-hter. Ker je to že tretji optik v Novem mestu, bo poslej za kratkovidne in dalekovidne dobre poskrbljeno.
SPET KOPALCI V MESTU -V delu Krke, ki obliva mesto, nekaj let ni bik) videti kopalcev, ker se ljudje boje umazance. Ob nedavnih izredno vročih dneh pa se je več Judi spet kopalo v Cegelnl ci,. ob Portovalu pa ob obeh. jezovih v mestu. Od Mačkovca daje
pa je Krka sploh dobro obiskana. Doslej ni bilo slišati, da bi kdo
zavoljo kopanja v Krki obolel. -
Ena gospa je rekla, da so peki ob 22. juliju poskrbeli za
slabo vo|jo polovice meščanov. Dan poprej po 12. uri ni bilo nikjer dobiti kruha, ker so ga enostavno nehali peči Najbrž po pregovoru: .Jtaj nam pa morejo ...”
Sprehod po Metliki
POLDE BIBIČ IN IVO SER-DAR BOSTA nastopila 6. avgusta ob 21. uri na grajskem dvorišču v Metliki. Prvi bo pripovedoval „De-bele zgodbe Petra Fuleža”, drugi
pa se bo predstavil z ..Desetimi '	‘ Sen	“
obrazi Iva Serdarja”. Predstavi sodita v okvir metliških kulturnih prireditev, ki jih pripravlja občinska Zveza kulturnih organizacij. Vstopnina bo 100 dinarjev, kar gotovo ni pretirano, upoštevati pa moramo tudi to, da so bile vse dosedanje prireditve na grajskem dvorišču brezplačne. Vsi, ki bodo prišli gledat Bibiča in Serdarja, se bodo lahko pred predstavo in po njej okrepčali v grajski kleti.
MED METLIČANI JE VSE . VEČ NAVDUŠENIH ČOLNARJEV, ki porabijo del svojega do-. pusta za veslanje od Osilnice do Metlike. To pot opravijo v štirih ali petih dneh, navadno se ustavijo
v Brodu na Kolpi, v Dolu pri Sta-Vinici
rem trgu, na Vinici ter v Adle-šičih. V teh krajih tudi prespijo ter se oskrbijo s hrano. Najprimernejši za takšno pot so Elanovi plastični čolni, z gumijastimi bi šlo bolj težko. Čolnaiji so vedno znova navdusm nad lepotami Kolpe, najbolj pa so veseli, ko vidijo, da Kolpa še ni onesnažena.
črnomaljski drobir
ŠPORTNIKI, V BUTORAJ! -V nedeljo, 31. julija, bo v Butora-ju spet živo kot le km, saj pričakujejo, da se bo na 4. športnem srečanju, ki ga pripravlja domače športno društvo, zbralo 30 ekip iz j vse Bele krajine in celo sosednje Hrvaške. Organizatorji želijo, da se bo vsa ta množica pomerila v malem nogometu, vlečenju vrvi. streljanju z zračno puško in metu bombe do večernih ur, zato so se odločili, da začnejo srečanje ob 9. uri.
SELITEV ČRNOMALJCEV - J Čmomeli je v teh vročih poletnih dneh, zlasti pa ob koncu tedna kot j izumrl. Če že ni pri hiši avtomo-| b*la, pride prav tudi koki ali avtobus, da se odpeljejo pohladit k (pre)topli Kolpi, saj se v umazani j Lahinji nihče ne upa več kopati. 1 Za razgibavanje kopalcev pa znajo : poskrbeti tudi prebivalci obkolp- : skih vasi, ki ob koncu tedna pri- ; pravijo veselice in plese, iztržijo I kakšen dinar ter se tako, hote ali \ nehote, vključujejo v (skromno) j belokranjsko turistično ponudbo-
NOCNI KOPALCI NE ODNEHAJO
Delavcem v kopališčih v Dolenjskih in Šmarjeških Topbcah povzročajo največ težav nočni kopalci Niti miličniki ne morejo pregnati Jlegulnih" obiskovalcev, ki ponoči iščejo poti prek mreže. Verjetno so si ne- ! kateri v teh vročih• poletnih dneh, ko je posebno ob nedeljah in praznikih v bazenih strašna gneča, zaželeli malo miru in prostora pri kopanju. AH pa gre za mlade objestneže, ki z vdiranjem potrjujejo svojo drznost?
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
KOCEVCI,
RIBNIČANI
Zaradi letnih dopustov pošiljajte svoje prispevke ho 25, avgusta na naslov: Dolenjski Ust, Uredništvo, PP 33, 68001 Novo mesto. To velja tudi za vabila na sestanke, proslave itd.
Drobne iz Kočevja
NAROBE SVET - Zaradi vro-lnc silijo ljudje v vodo, ribe pa jf. vode. Tisto o ljudeh je razumljivo: ribe pa inole gobčke iz vo-c> da love kisik iz zraka, ker ga v vodi zaradi vročine in onesnaženosti Rinže primanjkuje.
MASK PA NI - Mask z dihal-ki jih poleti plavalci upo-rabljajo, da si lažje ogledajo podvodni svet, nimajo v nobeni ko-„ T , trgovini (pa tudi v ribniški Verjetno bodo na zalogi spet P°zimi, ko jih ne bo nobeden potreboval.
občan vprašuj«
medved odgovarja
~ Naša tovarna šolskega pohištva je vodilna v Jugoslaviji po kakovosti in količini proizvodov .
- ... pa tudi po izgubi.
Ribniški zobotrebci
NE LANI, AMPAK PREDLANI r Y Prejšnjih ..zobotrebcih'* smo opisali, da v ribniški občini letos Pfvic niso imeli težav z evidentira-hlem za mladinsko delovno brigado. Resnica pa je taka, da težav niso Mteh lani, pač pa so imeli veliko težav predlanskim. Takrat so za Prvo ..pošiljko** brigadirjev morali r>a hitro poslati še drugo, ker je bilo v brigadi premalo brigadirjev.
DRUGI kraji, enaki OBIČA
JI Tudi v Ribnici imajo otroci enake navade kot v Kočevju. Komaj prinesejo „lučko“ iz trgovine, že io odvijejo in vržejo papir na tla. Razli-a je le v tem, daje okoli ribniških trgovin polno ličnih koškov za sme medtem ko jih je okoli kočevskih boij malo.
Trebanjske iveri
Razkošje pa takoi - v
Mnogih občinah bi dali suho zlato, da bi se dokopali do prostorov, v Trebnjem pa ne vedo, kam Jl z njimi. Tiste znamenite barake med stavbo DPO m železnico, kjer so nekdaj potekali tečaji in seminarji, do lanskega leta pa so imeli v njih svoje delovišče tudi udeleženci tradicionalnih likovnih taborov, so že leto in pol prazne. V "Jtn m ničesar, kar bi dišalo po življenju in delu, nihče niti ne razmišlja o tem, kakšen program M lahko tam potekal. Vse razkošje pa vendarle nekdo plačuje, *aJPak z družbenimi sredstvi, uradno sodijo barake k trebanjski osnovni šoli.
e ZAČEL BO PRAVDO ZA ODŠKODNINO - Vinko Tomažin iz l vaf’ P°80<|beni rejec kokoši za ljubljansko Emono, se je nedavno razhudil, ket mu je nekdo s Pretežkim buldožerjem poškodoval ^tonski most čez potoček, on-Kraj katerega ima domačijo. Na Mostu, ki ni del javne ceste in ga je dal Tomažin zgraditi zase, da JMa dostop do doma, so se pokazale nevarne razpoke. Tomažin J* sicer želel, da bi se z buldozeri-st°M mirno (»govorila, ker pa ta M hotel ničesar slišati, se je oškodovanec odločil odškodnino izterjati po sodni poti. Mlini pravice sicer meljejo 'počasi, vendar Tomažin upa, da se bo tehtnica nagnila na njegovo stran.
ZAKAJ NE TUDI PROTI VEČERU?
TREBNJE - V trebanjski občini ne stradajo kruha, le prodaja še ni tako urejena, da bi zadovoljila vsž potrošnike. Kruha zmanjkuje v poznih popoldanskih urah, ker ga trgovci Premalo natočijo. Pekarija v Irebnjem bi ga lahko spekla še več, saj dela z vsega 50-odstot-no zmogljivostjo. Bodo trgovci, Ki pač prodajajo tudi kruh, uslišali kupce, da bi prišli do Štruc tudi proti večeru?
m
11
Znanje je še premalo cenjeno
V kočevski občini spodbujanje domačega ustvarjalnega dela ni zadovoljivo — Izvlekli se ne bomo skozi luknje v paragrafih, tudi „zidanje cen" ni rešitev — Izboljšave ni prijavil
KOČEVJE — V Kočevju je treba ustvariti ozračje, da bomo boj cenili lastno ustvagalno delo, tudi inovacije, koristne predloge in druge pobude. Vse to smo doslej zapostavljali.
Tako je poudaril na zadnji seji občinskega izvršnega sveta njegov predsednik Stane Letonja. Seja je bila v delovni organizaciji Lik.
Na tej seji so obravnavali tudi sanacijski program tozda Tovarna šolskega pohištva. Niti v materialih, ki smo jih dobili pred sejo, niti v razpravi ni nihče - razen predsednika izvršnega sveta - razmišljal dovolj stabilizacijsko, se pravi, da bi dal poudarek domačemu ustvarjalnemu delu in inovacijam. V stabilizacijskem programu Lika pa smo prebrali da bodo
DOKLEJ BREZ TRŽNICE?
TREBNJE - Preskrba s sadjem in zelenjavo je v trebanjski občini že dolgo nezadovoljiva. Nekaj malega je sicer moč dobiti v trgovinah z živili, sadje tudi na stojnicah, ki jih zasebniki postavljajo tu in tam v Trebnjem, to pa je tudi vse, kar je javno naprodaj, V glavnem se morajo gospodinje znajti same, največkrat tako, da kupujejo zelenjavo neposredno pri povrt-ninarjih. Problem s tovrstno oskrbo bi lahko rešili vsaj v Trebnjem. Tu je že več iet načrtovana tržnica, ker pa nimajo denarja, je še niso zgraditi. Kaže, da denarja zanjo tudi poslej ne bo, saj je bolj potrebno urediti več drugih zadev.
PRIZNANJE - Bojan Lubej izroča triu iz Švedske priznanja za njihovo večletno delovanje med zamejskimi Slovenci. (Foto: Vito Savič)
Da ne pozabijo domovine dedov
izseljenišk i piknik je uspel — Pester kulturni program
DOLGA VAS PRI KOČEVJU - V petek, 22. julija, je bil pri brunarici v Dolgi vasi izseljenški piknik, ki ga je organizirala Slovenska izseljenska matica, podružnica Kočevje.
Udeležence so najprej pozdravili častni predsednik kočevske podružnice Ludvik Troha, predsednik skupščine občine Kočevje Jože Novak in Bojan Lubej, podpredsednik Slovenske izseljenske matice. Poudarili so izjemen pomen takšnih prireditev za krepitev medsebojnih stikov med ljudmi, širjenje prijateljstva in za to, „da naši izseljenci in njih sinovi ne pozabijo domovine svojih dedov”.
V kulturnem programu so nastopili delavska godba Kočevje pod vodstvom Slavka Rančigaja, ženski nonet Rog iz Zeljn, ki letos proslavlja 15-letnico svojega obstoja, folklorna skupina iz Dolenje vasi, ki že vrsto let deluje pod vod stvom Cveta Križa, zatem brata Veble pa dekleta, ki so zaplesala v ritmu disco glasbe. Posebno presenečenje je bil trio pevk iz Švedske. ki ga je občinstvo navdušeno (»zdravilo. Trio sestavljajo Gabriela Karlin, Avguština Budja in Olga Kostanjevec.
Po kulturnem programu je sledila prosta zabava, udeležencem je igral ansambel Veterani.
ANDREJ LEVSTEK
tovnem trgu, potem lahko le z nizkimi cenami in kakovostjo. To pomeni, da moramo domače ino-vatorstvo spodbujati in inovatorje tudi primerno' nagraditi za njihov prispevek k zniževanju stroškov proizvodnje. Skupaj s predsednikom občinskega izvršnega sveta lahko ugotovimo, da je v kočevski občini mnogo premalo narejenega za spodbujanje domačega ustvarjal nega dela in prav to je tudi eden od vzrokov, da je kočevska občina (in njeno gospodarstvo) v večjih težavah kot druge.
J. PRIMC
ZA NOVE KADRE
RIBNICA - V Riku dokončujejo prizidek, ki bo imel v pritličju prostore za sanitarije in garderobe, v prvem nadstropju pa bodo prostori za razvojni oddelek (konstrukcija, tehnologija), kjer bodo delali tudi štipendisti, ki prihajajo iz šol. V vsaki etaži je po 500 kvadratnih metrov prostora. Poleg tega bodo asfaltirali dvorišče, zgradili nov vhod v podjetje, uredili fasado na poslovni stavbi, zamenjali okna in uredili sanitarije. Vsa ta dela bodo veljala okoli 30 milijonov din. V tej ceni je vključena tudi potrebna oprema za te prostore. Gradbena dela opravlja Gradbišče iz Cerknice.
Zgubarji si morajo najprej sami pomagati
Sanacijski program Likovega tozda je dober, v Zidarju se je en tozd že izvlekel iz izgube, sanacijski program Elektra pa ni sprejemljiv
KOČEVJE - Izvršni svej občinske skupščine Kočevje je pred kratkim razpravljal o nekaterih tozdih, ki se že dalj časa otepajo s težavami oziroma poslujejo z izgubo.
Sanacijski program Likovnega tozda Tovarna šolskega po-liištva so ocenili kot razmeroma dober. Razveseljivo je, da so pri Liku končno le spoznali, da so za rešitev iz težav odgovorni predvsem sami in da jim nihče ne more pomagati, če si ne bodo najprej sami
Spoznali so tudi, da morajo dajati prednost proizvodnim programom za izdelke, za katere je povpraševanje na domačem in tujem trgu, če pa ta-‘ kih programov še nimajo, jih morajo pripraviti. Zmanjševali bodo tudi proizvodnjo in zaposlenost v tozdih, za proizvode katerih je povpraševanje majhno, in povečali proizvodnjo ter usmerili delavec tja, kjer gredo proizvodi dobro v prodajo, predvsem v izvoz.
V razpravi o predsanacijskih programih Zidarjevih dveh tozdov pa so ugotovili, da je bila izguba v tozdu Gradbeni sektor v prvih treh mesecih načrtovana, saj se ponavlja vsako leto, in da že zdaj tozd nima več izgube. Izguba v tozdu Strojni obrati je bolj trdovratna in bo še vse leto, težave in morda tudi izguba pa še dlje. Sestava gradenj se namreč spreminja in so potrebni drugačni stroji. Tako ostajajo nekateri pomembni stroji neizkoriščeni (čeprav so za nekatere dobili delo tudi v drugih republikah in v gozdovih), zaradi česar je strojna ura domačega tozda za Zidar dražja, kot Če bi si stroje izposodili.
Sanacijski program tozda Elektro so ocenili kot nesprejemljiv. Izvršnemu svetu so ga namreč poslali le na dveh listih. Tudi izgovarjanje, da so za izgubo krive sistemske napake, ni preveč resno, saj je treba ukrepati tudi znotraj
Elektra"	J.	PRIMC
Največ, a še zmeraj ne dovolj
sproti spremljali cene reprezentančnih izdelkov in če bodo te zaradi naraščanja stroškov take, da ne bi zagotavljale donosnosti, je treba doseči višje cene ali izdelek opustiti Rešitve ni v takem „zida-nju cen“, ampak v zniževanju vseh stroškov (kar so poudarili v programu in razpravi).
Pred nekaj leti smo slišali prav za Lik, da je neki delavec z malenkostno izpopolnitvijo stroja opravil normo za 8 ur v slabi uri.
Vendar izboljšave ni prijavil ker zanjo ne bi nič dobil pač pa bi si nakopal le jezo delovnih tovariše)? ki bi jim zvišali normo.
Če hočemo tekmovati na sve-
Skoraj nihče ni brez strehe nad glave
V Riku le dve nerešeni prošnji za stanovanje —
Več denarja za zasebno kot za družbeno gradnjo
RIBNICA - V ribniškemu Riku imajo trenutno le dve nerešeni prošnji za stanovanje. Ena bo rešena v kratkem, druga pa še letos Za inovacije so v ribniški občini največ napravili v Riku — Nekateri menijo, da se jim
ali najkasnge v prihodnjem letu.	—“-----!-•-	—»	■	-	—	-	•	■	••	-	-	—------------
To smo zvedeli pri pravnem referentu Jožetu Turku, ki je pri Riku zadolžen tudi za stanovanjska vprašanja.
Letos so v Riku rešili pet prošenj za stanovanja, čeprav niso imeli novih družbenih stanovanj.
Nekateri člani kolektiva so namreč dogradili svoje zasebne hiše in izpraznili družbena stanovanja ter tako omogočili vselitev novim stanovalcem.
V Riku na sploh namenjajo več za zasebno kot za družbeno gradnjo. Letos so razdelili 85 članom kolektiva za skupno 15 milijonov stanovanjskih posojii, in sicer 16 za novogradnjo, 51 za dograditev in 18 za popravilo stanovanj oz. hiš. Le trem prosilcem niso odobrili posojil, ker jih po mnenju komisije ne potrebujejo več.
Družbenih stanovanj ima Riko okoli 50. Novih letos ne bodo pridobili. So pa vplačali obroke za 11 novih stanovanj, ki bodo vseljiva prihodnje leto. Družbena stanovanja potrebujejo predvsem za kadre, ki prihajajo iz šol in še nimajo privarčevanega toliko denarja, da bi kupili lastna stanovanja oz. gradili hišo.
J. P.
RIBNICA - Med delovnimi kolektivi, ki v ribniški občini najbolj spodbujajo inovacije, je Riko. Zato ni nič čudnega, da prav Riko dosega v občini in širšem okolju najboljše gospodarske rezultate.
prijava izboljšave ne splača — Za tri inovacije so izplačali 65.000 dinarjev nagrade
bo pri normi več izgubil, kot pri osebnem dohodku pridobil.
Tako mišljenje je zmotno. Z inovacijo vedno pridobi vsak inovator pa tudi ves kolektiv, saj zaradi znižanja proizvodnih stroškov ostane več dohodka in s tem je tudi več denarja za osebne dohodke. Janez Henigman pravi, da prihaja počasi do premikov v miselnosti, „po milimetrih”, vendar se v Riku inovatorstvo vedno bolj uveljavlja. Meni tudi, da ne bi bilo napačno, če bi imeli v Riku posebnega človeka, zaposlenega le za to, da bi spodbujal inovacije in koristne predloge.- } fR,MC
Pa vendar pri Riku niso zadovoljni z doseženim. Janez Henigman, predsednik delavskega sveta delovne organizacije m referent za delitev po delu, je povedal, da imajo sporazum o inovacijah šele leto in pol in da so v tem obdobju prejeli 6 predlogov. Komisija, ki je predloge ocenjevala, je sprejela in nagradila dve tehnični izboljšavi in 3 koristne predloge, ki so jih podali kvalificirani in visoko
—.----------------- i	...	v
DODATNI PROSTOR
RIBNICA - V Ribnici so stanovalci mnoge balkone stanovanjskih stavb na Trgu Veljka Vlahoviča in na Prijateljevem trgu zaprli z lesom in steklom ter si tako pridobili dodatno „sobo‘*. Kaže, da take dograditve niso v nasprotju s predpisi, saj jih lahko vidi vsak, ukrepat pa ni še nihče.
M. G-č
kvalificirani domači delavci
Pri tehničnih izboyšavah računajo prihranek pri stroških na 3 leta, pri koristnih predlogih pa na leto. Ta prihranek je tudi osnova za izračun nagrad. Tako so izračunali, da bosta obe tehnični izboljšavi dali 700.000 din prihranka, zanju pa so izplačali skupaj 90.000 din nagrade; dva koristna predloga sta dala 13.400 din prihranka (pri tretjem prihranek ni bil ugotovljiv, ker gre le za lepši videz izdelka itd.), a so za vse tri izplačali skupaj 65.000 din nagrade.
Menijo, da so nagrade take, da bodo tudi ostale delavce spodbujale k inovacijam. Doslej so nagrade povzročile v kolektivu le nekaj govoric, češ da je to, kar je predlagat v oceno ta ali oni, že grej izumil neki tretji. Vendar komisija lahko ocenjuje le tiste predloge, ki jih dobi v presojo. Marsikdo svoje izboljšave 'ne prijavi zato, ker izračuna, da se mu ne splača, ker da
Trebanjska preskrba pod lupo
Prehrambena bilanca trebanjske občine za leto 1983 predvideva delno pomanjkanje
TREBNJE - V trebanjski občini je bilo meso v letošnjem prvem polletju še manjkrat na krožnikih kot lani. Nenehno je primanjkovalo govedine, svinine in perutnine, tako da so na kavljih v mesnicah namesto zajetnih kosov mesa viseli le kartončki s cenami. Ni pričakovati, da se bo preskrba z mesom v drugem polletju izboljšata, ker so se tržne razmere precej poslabšate. Vse to je predvidel tudi izvršni svet, ki je v komentarju k prehrambeni bilanci občine za leto 1983 poudaril, da nikakor ne bo moč zadovoljiti vseh potreb prebivalstva.
PRAŠKOV NE ZMANJKUJE
TREBNJE - V Sloveniji porabijo gospodinjstva na mesec po 2.100 ton pralnih praškov, v trebanjski občini pa 12 ton. Letos je preskrba s praški v tej občini zadovoljiva. Res je, da praška ni stalno na policah v večjih krajevnih središčih, zato pa nikoli ne poide v manjših krajih s trgovinami (r>. pi. na Čatežu, v Velikem Gabru, Veliki Loki itd.).
. Oskrba z osnovnimi živili je bila v občini od januarja do julija povprečno dobra, če izvzamemo meso v prosti prodaji. Olja, sladkorja in moke ni primanjkovalo, pač pa je bila prodaja omejena. Pasteriziranega mleka je bilo vseskozi na pretek, le alpskega mleka ni bilo vedno dobiti. Tudi mlečnih izdelkov je bilo ves čas dovolj na zalogi razen sirov, ki jih sicer tudi v drugih občinah ni redno v prodaji. Kruha so imeli vseskozi dovolj, samo da ga je proti večeru v prodajalnah zaradi neuvidevnosti trgovcev zmanjkovalo. Kave v prvem polletju skoroda niso videli.
Odkar je bencin na bone, ga v trebanjski občini še ni zmanjkalo. Spomladi je bila dokaj kritična preskrba z nafto, kar so občutili predvsem kmetovalci, vendar kasneje tega problema ni bilo več.' Pač pa je še vedno težko dobiti petrolej za kosilnice in kajpak kurilno olje. Po uvedbi kartončkov normalno poteka tudi prodaja plina. S premogom ki ga v občini porabijo po 5.000 ton na leto, gre malo teže, dobave so manj redne, ker dobavitelj — Mercatorjev tozd Gradišče - nima dodatnih sredstev za sovlaganje v rudnike Bano-
viči in Kolubara, od koder prihaja premog. Težav z drvmi pa v občini ne poznajo.
Preskrba z repromateriali, rezervnimi deli, belo tehniko in delno z gradbenimi materiali zelo šepa. Ni barv, lepil, čistil in drugih tovrstnih artiklov, sploh je tržišče z izdelki kemične industrije zelo osiromašeno. Z zagotavljanjem umetnih gnojil do zdaj niso imeli večjih problemov, boje pa se, da bo poraba zavoljo višjih cen znatno upadla. Gum za traktorje, vseh vrst klinastih jermenov in cele vrste rezervnih delov za kmetijske stroje skoroda ni. Kmetje se sprašujejo, kam bodo dali krompir, ker vreč ni dobiti.
Po vsem tem (navedli smo le nekaj primerov) je moč reči, da je bil trg v trebanjski občini na splošno komaj še zadovoljivo preskrbljen. Bilo je še tolikanj znosno, da m bilo potrebno načeti občinskih blagovnih rezerv, kot se je dogajalo prejšnja leta. Da pa bi bili pripravljeni na hujše čase, je po mnenju izvršnega sveta nujno ustvariti v občini večje stalne in tržne rezerve, dosedanje pa zlasti založiti z mesom.
I. Z.
Še več bi lahko naredili
V Riku so polletni načrt presegli za 39 odst.
RIBNICA - Delovna organizacija Riko (brez tozda Komunalna oprema), je za junij načrtovala 164 milijonov din fakturirane realizacije, dosegla pa je je skoraj 267 milijonov din, s čimer so mesečni načrt presegli za 68 odstotkov. Za prvo polletje so načrtovali 843,7 milijonov din realizacije, dosegli pa so je blizu 1.180 milijonov din. Načrt so presegli za 39 odst.
Čeprav je Riko najuspešnejša delovna organizacija v ribniški občini, samokritično ugotavljajo, da bi lahko dosegli še več. Zaradi raznih pomanjkljivosti prepočasi izdelujejo prototipe, ki so pogosto nepopolni, zaradi česar so težave v proizvodnji, več pa je tudi reklamacij. Tudi zastojev pri delu je še preveč, saj so izračunali, da znašajo tretjino redno opravljenih delovnih ur. Največje težave v proizvodnji pa imajo, ker ne dobijo vseh materialov in polproizvodov, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo.
J. P.
GOLI TUDI V RIBNICI
RIBNICA - V teh vročih dneh se mladi in starejši Ribni-čanje namakajo v Bistrici, ki sicer ni preveč bistra, te pa vseeno ohladi Ob večerih pridobi Ribnica oz. Bistrica tudi nudiste, ki se hlade v vodi, ne skri/ajo se pred mimoidočimi, kopljejo pa se tudi čisto blizu Ribnice oz. naselij.
M. G-č
.1
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČI
Kako zdraviti betežno zdravstvo?
Ukrepi za zmanjšanje porabe v zdravstvu — Višja stopnja za pokritje stare izgube
SEVNICA — Občinska zdravstvena skupnost se že vse od nastanka ubada z izgubo. Nazadnje so tudi v republiki sprejeli obse mo gradivo za zmanjševanje porabe, koordinacijski odbor zdravstvenih skupnosti ce^ske regije pa je prav tako proučil ta vprašanja.
Do konca septembra naj bi v celjski regiji dopolnili kriterije za medobčinsko solidarnost. Sevni-čani so na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine in zdravstvene skupnosti konec junija zahtevali, da se solidarnost poveča v republiki.
PONOVNO NA RAZPOTJU
KRŠKO — Kolektiv Tovarne celuloze in papirja se nadeja, da bo ob 30-odstotnem izvozu proizvodnje na konvertibilna tržišča lahko nemoteno pokrival potrebe sprotne reprodukcije in hkrati normalno oskrboval jugoslovanske časopisne hiše. Toda trenutno papir-ničaijem spet ne kaže najbolje. Boje se, da se bodo znašli v deviznih težavah in še zanje ne bo deviz, ko bodo morali povečati izvoz. S tem bodo prizadeli domače odjemalce papirja. Letos bodo v tovarni izdelali 135 tisoč ton papirja in prav toliko celuloze. Oboje jim bo prineslo okoli 8 milijard dinarjev skupnega prihodka.
Manjia stanovanja
Bloki na robu mesta
SLVNICA - V središču mesta, blokovskem naselju heroja Maroka, je zmanjkalo prostora za nova stavbišča. Zato se z zidavo selijo na obrobje mesta.
Lani je tako zrasel niz blokov na nekdanjem sejmišču. Te dni je buldožer zarezal cesto v tako imenovanem kareju 4 v Šmarju. Gradbinci sevniškega tozda Beton naj bi tu do prihodnjega julija zgradili 26-stanovanjski stolpič.
Pri načrtovanju so upoštevali pripombe kolektivov, saj je nasploh večje zanimanje za manjša stanovanja. V novem stolpiču bodo izključno eno in dvosobna stanovanja. Dvosobno stanovanje bo merilo 56,10 kvadratnega metra.
V nadaljevanju bodo na tem delu mesta gradili manjša stanovanja za delavce. Z njimi bodo izboljšali bivanjske razmere teh delavcev.
A. Z.
Izpit za šolo
Srednja tekstilna šola pred verifikacijo
SEVNICA - Lani je v prenovljeni in dozidani stavbi slednjič dobila ustrezne prostore srednja tekstilna šola. Kljub počitnicam sedaj sodobna stavba ne sameva. Njeni šolniki skrbno pripravljajo vse potrebno za verifikacijo.
Ravnateljica Alenka Zuraj--Balog meni, da bo šola naredila ta izpit. Z novim šolskim letom bo ta edina sevniška srednja šola imela sedem oddelkov, prvič tudi tretji letnik. Ze v šolskem letu 1984/85 se bo verjetno pokazala potreba za še en oddelek. Slediti bodo morali tudi potrebam konfekcijske industrije, ki išče kadre s krajšo, dveletno smerjo.
V tem trenutku je najbolj pomembno to, kar je pokazal vpis. So namreč polno zasedeni. Navsezadnje imajo za seboj veliko zaledje: v sevniško šolo prihajajo dekleta, iz številnih regij od celjske, s kozjanskega, iz Zasavja, Posavja in tudi Novega mesta Za najbolj oddaljene učenke imajo dom.
Kljub lepim'prostorom s kabineti in dvema delavnicama se za nekatere zadeve povezujejo s sevniškima tovarnama. Učenke tekstilne tehnologije potrebujejo npr. poseben laboratorij. Takega ima Lisca, zato so z njo sklenili pogodbo. Scstavljal-ci programov bodo morali razmisliti tudi o pripombah iz prakse. V teh je rečeno, da je treba v šolskih programih dati več poudarka strokovnim predmetom.
A. ŽELEZNIK
O tem, kako zdraviti betežno zdravstvo, so v sevniški občini sprejeli deset sklepov. Bolniki se že srečujejo z njimi. Potne stroške priznavajo le ob napotnicah za bolnišnice v regiji (všteta je tudi novomeška bolnišnica), če tam lahko nudijo iskane storitve. Zdraviliško zdravljenje omejujejo le na tiste nujne primere, ko je treba nadaljevati bolnišnično zdravljenje ali zagotoviti nadomestno zdravljenje. Kako je z napotnicami, posebno tistimi zunaj regije, redno tedensko pregledujejo zdravniki Čjeprav sami zdravniki ocenju jejo bolniške za zmerne, bo težje
opravičevati odsotnost z dela. Kolektive opozaijajo. da morajo tudi sami spremljati bolniški stalež svojih delavcev. V primerih, ko mora zaradi nege družinskega člana ostati doma kateri od delavcev, bodo od njega sedaj zahtevali potrdilo, da v skupnem gospodinjstvu ne živi z nikomer, ki bi lahko negoval bolnega otroka ali svojca. Za izdajanje teh potrdil zadolžujejo zavarovančevo podjetje, ki se naj v teh primerih povezuje s centrom za socialno delo in krajevnimi skupnostmi.
To so nekateri od ukrepov; ki naj pomagajo zmanjšati porabo. Staro izgubo, okrog 15 milijonov dinarjev, nameravajo pokriti z blokiranimi presežki iz lanskega leta, predvsem pa z višjo stopnjo.
a. Železnik
l&Ss-SP.
SODOBNA OPREMA — Ustanovitvi loške požarne brambe pred sto leti je botrovalo troje velikih požarov v Loki, Račiči in Sentjuiju. Danes so gasilci izuijeni pri uporabi sodobne opreme. Na sliki: sevniški gasilci pri gašenju s posebnim vozilom za gašenje s prahom. (Foto: Alfred Železnik)
Sto let loških gasilcev
Ob jubileju dobili nov avto in razvili prapor
ČEŠKI GODBENIKI v BREŽICAH - Pihalni oikester iz Olo-mouca je med nekajdnevnim obiskom v brežiški občini priredil tri koncerte. V petek, 22. julija, je skupaj s prijateljsko kapelico godbo nastopil na dvorišču breži&ega gradu na slovesnosti v počastitev dneva vstaje. Nastop je obiskalo okoli 500 poslušalcev. V soboto dopoldne so gostje iz ČSSR igrali na promenadnem koncertu pred brežiško blagovnico, v nedeljo pa so imeli nastop v Kapelah na srečanju s tamkajšnjimi godbeniki in občani. Na sprejemu v Posavskem muzeju so pihalci iz Olomou-ca povedali, da so za naslednje leto vnovič povabili na obisk godbenike iz Kapel, s katerimi so lani navezali prisrčne stke. (Foto: Jožica Teppey)
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Kar osemnajst praporov gasilskih društev iz sevni-ške, laške in revirskih občin se je v soboto zvrstilo na slavnostnem mimohodu ob stoletnici loških gasilcev.
Na čelu sprevoda je bil vprežen v obnovljeno ročno brizgalno s častitljivo letnico 1885 par konj. Loški rojak Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine, je obudil spomin na delovno stoletje tega druš-
’ POSAVJE POTREBUJE RAZISKOVALNI ZAVOD
BREŽICE - V posavski regiji se poraja toliko razvojnih potreb, da bodo na predlog medobčinske gospodarske zbornice ustanovili skupno raziskovalno inštitucijo. Seveda ni nujno, da je to nov zavod. Najbolj racionalno bi bilo, če bi ustanovili dopolnilno dejavnost na primer pri Regionu v Brežicah. S tem, bi Regionu ali pa kaki drugi organizaciji naložili skrb za načrtno pospeševanje in povezovanje raziskovalnega dela v Posavju.
OBETI ZA BOLJŠO PRESKRBO
KRŠKO - Mesnice v krški občini so že nekaj časa slabo založene. Zdaj napovedujejo, da bo mesne krize konec in da bodo občani v kratkem spet normalno preskrbljeni z mesom:
Z AVTOM V AVTOBUS
ČATEŽ - V ponedeljek zgodaj zjutraj je prišlo prt Čatežu na magistralki do prometne nezgode, ki jo je zakrivila voznica Ana Zoffel iz Polzele. Trčila je v kolo avtobusa, ki ga je vozil Nedeljko Šu-sljič iz Kač pri Novem Sadu. Po trčenju je avtomobil zaneslo v odtočni kanal, pri tem pa sta se poškodovala voznica in njen mož Robert, ki so ju prepeljali v brežiško bolnišnico. Materialne škode je za 520.000 din.
Končno na plodnih tleh
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
Golobova mama si ne pomišlja poskusiti kaj novega. Lansko pomlad je videla neke čudne cvetove v kamenju ob progi. Obrane stroke jc doma izluščila in letos posadila na njivi.
Pavla Golob jc ugotovila, da gre za sojo. Kdo ve, s katerega vlaka, ki dan in noč drvijo mimo Loke, se je bilo razstreslo to seme? Soseda je ta čudni „nizki fižol" ob progi raje izkrčila. Pavla je imela že pripravljeno pismo za Kmečki glas, da bi povprašala za strokovni nasvet, kako ravnati. Po naključju je že v naslednji številki izšel napotek o tem.
Pri Golobovih so iz tako in pravzaprav žc doma pridobljenega semena letos zasadili pet vrst v dolžini okrog 100 metrov. Sadili so v istem času kot koruzo. Rastline so kmalu pognale in res razvile liste, podobne fižolu. Sedaj že razmišljajo, kako bodo pridelek najhitreje oluščili. Nameravajo poskusiti s staro mlatilnico. Kakorkoli že, pridelek dobro kaže. Sc posebej, če pomislimo, kako so prišli do semena. Zelene grme imajo radi zajčki.
A. Z.
♦«
»♦
ČETRTKBV INTERVJU
Gost ne živi le v hotelu j
V Čateških Toplicah več novosti — V kampu so nujne izboljšave — Preskrba z zelenjavo in mesom ni dobra
Vrhunec turistične sezone je čas, ko so vtisi o naši turistični ponudbi najbolj sveži, zato je to tudi primeren trenutek za kritično besedo o njenih dobrih in slabih straneh. Samo v Čateških Toplicah je to poletje zasedenih vseh 500 postelj dnevno, približno 1000 gostov pa imajo še v kampu. Andrej Oštrbenk, vodja prodaje v tozdu Terme, je na vprašanja o izboljšavah in spodrsljajih sezone povedal tole:
„Računamo, da bomo imeli 15 do 20 odst. tujih gostov in da bomo čez poletje popravili neugodno razmerje iz prejšnjih mesecev. Tedaj smo pogrešali običajni vrvež poslovnih vele-sejemskih in drugih gostov iz tujine. Za obdobje od 1. julija do 15. septembra imamo oddane vse postelje v hotelu Terme, v hotelu Zdraviliški dom in v počitniških hišicah (bungalovih), Prevladujejo samoplačniki.
'Letos smo vpeljali nekaj novosti. Prosti čas smo opestrili z vsakodnevnimi izleti. Goste vodimo v Kumrovec, Stubico in na Bizeljsko, v Krško, Kostanjevico in Pleterje, enkrat tedensko pa redno v Mokrice. Po želji jim razkažemo tudi druge turistične kraje in zanimivosti kot na primer Plitvice, Postojnsko jamo in pa sosednji Zagreb. Vsak četrtek z ečer jim prirejamo tukaj piknik pod kostanji z jedili na žaru in glasbo.
Naši gostje se radi veliko sprehajajo, zato smo slabe volje, ker sprehajalna steza iz nerazumljivih razlogov ni dokončana. Vpadnica vzbuja zaradi tega slab vtis, saj se morajo avtomobili izogibati delavcem, delavci pa avtomobilom. Ob cesti so s travo porasli kupi
zemlje, namesto da bi zeleni pas med cesto in stezo dopolnjeval urejene zdraviliške površine.
Kot vidite, za uspešen turizem ni dovolj, da se trudimo samo hotelirji. Tako smo na primer letos ponudili lokal za trgovino Posavju in Agrarii, pa ni bilo nobenega zanimanja. Za goste v kampu smo zato sami
Andrej Oštrbenk
odprli trgovino z najnujnejšimi živili in drugimi artikli, ponudbo s sadjem pa smo popestrili tako, da smo povabili tja kmeta domačina, ki prodaja svoje pridelke. Prihodnje leto bomo morali ponudbo s sadjem in zelenjavo še izboljšati, in če drugače ne bo šlo, bomo spustili tja konkurenco. Za lažjo primerjavo naj povem, da ima naša trgovina do 60 tisoč dinarjev prometa dnevno, več kot poslovalnica Posavja na Č atežu.
V kampu bomo morali marsikaj izboljšati tudi sami. Podvojiti bomo morali sanitarije, saj prav zaradi (»manjkanja teh ne pridemo v sezname vodičev po evropskih kampingih, čeprav imamo sicer veliko prednosti, od termalnih bazenov do igrišč."
JOŽICA TEPPEY
tva. Izjemne volje za človekoljubno in prostovoljno delo v gasilskih vrstah Ločanom ni nikoli manjkalo.
Okrog milijon dinarjev je stal nov tamov gasilski avto. Pod pokroviteljstvom sevniškega (M) Kmetijskega kombinata so ga slavnostno izročili to popoldne. Loški gasilci imajo tudi naraščaj. Pravijo, da je vsak njihov prvošolček tudi pionir gasilec. Pod pokroviteljstvom sevniškega temeljnega obrata za kooperacijo GG so na tej slavnosti kot prvi v občini razvili svoj pionirski gasilski prapor.
V petek popoldne so sosednja gasilska društva izvedla prikaz gašenja stavb. V sejni sobi družbenopolitičnih organizacij so odprli zanimivo razstavo o zgodovini društva. Ohranjenih je dosti zanimivih izvirnih dokumentov. Na večerni slavnostni seji v Trubarjevem domu so pokazali razvejano kulturno življenje od najmlajših do pevcev domačega mešanega pevskega zbora. Gasilsko društvo je prejelo plaketo heroja Dušana K edra — Tomaža sevniške občine.
A. ŽELEZNIK
KOLIKO POJEDO V TREBANJSKI OBČINI?
TREBNJE - Po podatkih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo trebanjske občinske skupščine so prebivalci te občine lani pojedli: 143 ton govedine <ju-netine), 39 ton svinine, 142 ton piščancev in druge perutnine, 196 ton mesnih izdelkov, 875 ton kruha, 20 ton sirov in 6 ton surovega masla. Popili so 600.000 litrov mleka ter porabili 355.000 litrov olja in 676 ton sladkotja.
PRELOŽILI SEJO UPORABNIKOV OIS
TREBNJE - Za 20. julija predvideno sejo zbora uporabnikov trebanjske izobraževalne skupnosti so preložili na konec avgusta, ker so ugotovili, da se ta sklic zavoljo letnih dopustov ne bi posrečil. Tako bodo delegati sklepali o finančnem načrtu občinske izobraževalne skupnosti, sporazumu o svobodni menjavi dela in drugem, kar je bilo tokrat predvideno za obravnavo, šele malo pred začetkom novega šolskega leta. To bo prva samostojna seja omenjenega zbora.
Znižali stopnje
Razbremenjevanje združenega dela
SEVNICA - V ponedeljek sta bila v tej občini dva delovna dogovora, nanašajoča sc na družbenoekonomske razmere v državi. Na ločeni seji zbora združenega dela občinske skupščine so znižali prispevne stopnje šestim samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti, izračunane po novih osnovah; V povprečju bodo za združeno delo te občine prispevki od dohodka nižji od 1. avgusta dalje za okrog 1,29 odstotka. Delegati so soglašali tudi s sklepom, da se okrog 520 tisočakov presežkov sisov, nabranih do konca junija, nameni za pospeševanje izvoza.
Na popoldanskem posvetu se je kljub - nekaterim kolektivnim dopustom zbrala večina predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in delavskih svetov, /Nadrobno so sc domenili, kako morajo v duhu zaostrenih gospodarskih razmer obravnavati poslovanje po polletnih obračunih.
A. Ž.
Sevniški paberki
k * Ji
PRIDOBITEV ZA DREVORED
Nekateri starejši Sevničani imajo drevored ob Savi v spominu kot prijetno sprehajališče. Sedaj to že dolgo ni več. Med drugim je to tudi mestna obvoznica. Srednja tekstilna šola načrtuje med cesto in Savo atletsko tekmovališče.
START ZA BAZEN - Verjetno se bodo že konec avgusta pričela dela na letnem bazenu za sevniško Kopitarno. Zanimivo je, da je bilo treba v lokacijskem postopku do; polniti načrte za zaklonišče pri tem objektu. Bazen in spremljajoča igrišča, posebno bazen bo na uporabo le nekaj mesecev na leto, so torej objekti, namenjeni občasni raci. Vsi ostali objekti, predvsem stanovanjske hiše v soseščini, se niso srečale s tako strogo zahtevo.
GASILCI ZIDAJO - Boštanjski gasilci se trudijo, da bo/rgiho* dom zrasel v novi podobi do jese; ni, ko bodo v tem kraju slavili -občinski praznik. S kvadri so že nadzidali prizidek in celotni preostali del nekdanjega doma. Vsa dela potekajo udarniško.
Krške novice
MOŠTVO V REZERVI - Plin; I skopama elektrarna v Brestanici zaposluje okoli 190 delavcev. Kolektiv ,je v stalni pripravljenosti,, ker je to elektrarna, ki vskoči k ob konicah, ali tedaj, ko vse drugo odpove. Za elektrogospodarstvo jc najcenejša, kadar ne obratuje. Kljub temu pa delavci niso najbolj zadovoljni, čeprav jim mnogi zavidajo ..celoletni dopust”. Kaže, da se vsaj^do zdaj še ni nikomur porodila pravšnja zamisel za smotrno stransko zaposlitev tega številnega rezervnega moštva.
Novo v Brežicah
STRAN VRŽEN DENAR? -Občinska turistična zveza iz Brežic bo za poslovanje turističnega biroja na najbolj skritem mestu na Čatežu letos zagotovo prispevala nekaj deset tisoč dinarjev. Toda že zdaj lahko spoznajo, da gre reka turistov mimo in da biro na tem kraju ne more zadovoljivo opravljati svoje funkcije. Smisel bi imela taka informativna služba sa mo v primeru, če bi ga turisti opazili. To, kar je sedaj, ni ne tič ne miš. Škoda pa je tudi propadajočega kioska pri starem motelu-Ko bi vsaj sadje prodajali v njem ali mu namenili kako drugo koristno dejavnost?
KMALU PRAVNA POMO?
TREBNJE - V prostorih občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem bo kmalu začel ..uradovati" upravnik, ki bo vsako sredo na volja delavcem in drugim zaposlenim, potrebnim pravnih nasvetov ozirom) pravne pomoči. Ko so na nedavni seji občinskega sindikalnega sveta razpravljali o organiziranju pravn) pomoči, so poudarili, da bi moral' delavci varstvo svojih samoupravnih pravic najprej iskati v svojih delov; nih organizacijah. To pomeni, naj b' sc k pravniku na občinskem sindikalnem svetu napotili šele potem, ko bi izrabili vse druge poti in možnoti.
POTREBUJEŠ TLAČILKO - KUPI ŠE ČOLN
Če kupiš plastični čoln Jugo" plastike, dobiš poleg še tlačilko-Če se ti tlačilka pokvari, pa n* moreš kupiti same, saj jo lahko dobiš le skupaj s čolnom.. Podobno velja za vesla. Rado se zgodi, d* se ti zlomi plastična lopatica veti la. Vendar nikjer ne moreš kupit' samo lopatice in tudi samo ves^ ne - kupiti moraš kar cel čoln-Tako trdobučno trgovanje in p0" slovanje si pač lahko privoščimo lc v Jugoslaviji. Zaradi takega poslovanja na vseh področjih sn)0 morali zaiti v gospodarske težave-
p j,
DELITEV DELA PO NAŠE
Tiste, ki ne dobe v domač trgovinah mask in dihalk za pl vanje, lahko potolažimo, da j bodo kupili pač na morju. Žara1 svojevrstne jugoslovanske delit' dela pa ne smejo obupati, če b do dobili v eni trgovini le mask Napotijo naj sc v sosednjo, kji prodajajo samo dihaike, mask ( sploh nimajo. Na tak, primer sm lani naleteli v kampu Euntana p Poreču. Glede na to, kako hiti Jugoslovani odpravljamo napak upravičeno pričakujemo, da bod na enak način prodajali maske i dihaike marsikje ob morju tudi I' tos in še precej prihodnjih let.
P-
pisma
in
odmevi
kultura
in
izobra-
ževanje
pet desetletij skupnega ŽIVLJENJA - Zakonca Ana in Ivan Janko iz Gornjih Sušic pri Dolenjskih Toplicah sta na začetku julija praznovala petdesetletnico skupnega življenja. Ivan, med vojno borec NOV, po vojni pa aktivni družbenopolitični delavec, in Ana, skrbna, dobra mati in žena, sta vzgojila štiri otroke. Ponosna sta tudi na osem vnukov in eno pravnukinjo.
Kakšen davek?
Bo davek na revščino večji od davka na bogastvo?
Vedno bolj pogosto slišimo in beremo, da se obeta davek na premoženje. kar je zelo verjetno prav. lak davek bo na hiše, vikende, avtomobile, motorne čolne itd.
Moti pa me, da bo na primer pri avtomobilih to pravzaprav davek na prostornino motorja in ne na premoženje, kar gotovo ni prav. Zaporožec in moskvič sta amreč po ceni bila in sta verjetno še vedno podobna ličku, zaradi prostornine motorja pa bi lastnik plačal zanju davek kot za opel ali celo mercedes. Zaradi prostornine motorja lastniki že plačujejo večjo cestnino, davke v ceni bencina itd.
Zaradi vrednosti vozila pa naj plačujejo davek od cene vozila in ne od prostornine motorja. ker bo to le v takem primeru davek na premoženje, sicer pa bodo spet bolj obdavčeni reveži kot bogataši, ki si lahko privoščijo draga zahodna vozila.
JANEZ P.
Novo mesto
Ukiniti šolo ni kar tako
Brez podružničnih šol v trebanjski občini bo morda res več denarja, na škodi pa bodo otroci
Novinar, delavec radia Ljubljana, zadoižen za Dolenjsko, je pretekli teden zelo samozavestno in strokovno poročal po radiu, da nameravajo v trebanjski občini ukiniti nekatere podružnične šole; Trebelno. Dobrnič, Čatež itd. Kot Catežan se bom dotaknil le ukinitve šole na Čatežu, ker mi je dobro poznan le ta šolski okoliš.
Novinar se je v svojem poročilu dotaknil tudi vzgojnoizobraževal-nih smotrov in kvalitete pouka in to v zelo poenostavljeni obliki, kar je nedopustno. Vem, da je ukinitev neke šole prav .tako pomemben proces kot ustanovitev, in zato se o tem ne more govoriti kot o vaškem gasilskem društvu, o čemer je isti novinar prav tako zanesljivo poročal prejšnji teden.
Menim, da se ne motim, če trdim, da je bil ves čas po vojni odnos trebanjske občine do osnovne šole na Čatežu kar precej mačehovski. V povojnih letih, ko sem to šolo tudi jaz obiskoval, smo imeli pouk v razdrapani luknji v gasilnem domu in v še bolj razdrapanem gostilniškem salonu ob podgani gostilni. Pripominjam, da vem. da v tem času tudi trebanjski otroci niso imeli kaj prida šolske stavbe, toda v tistem času ni moglo biti drugače. V takih pogojih so pridobivali znanje še otroci, ki so se rodili še nekaj let po vojni.
Po mnogih prošnjah in ob pomoči krajanov, jč končno zrasla tudi na Čatežu nova šola. ki pa je bila vsestransko neprimerna. Le kdo je bil nadzorni inženir pri gradnji? Šola je brez telovadnice z veliko jedilnico ali nečim podobnim, z vrsto neuporabnih prostorov, ogromnimi hodniki in razredu Glede na šolsko higieno bi jo lahko ob otvoritvi zaprli. Zelo hitro za višje razrede m bilo otrok in šola je postala štirirazredna. V tem času sc ni nihče vprašal, kam bodo hodili v šolo otroci, ki so končali 4. razred. Nekateri so hodili v Trebnje in dnevno v eno stran prehodili po 10 km, drugi -so se odločili za Gabrovko, kamor )e 8 km
Po 1960. so zares ubogi čateški otroci hodili v šolo v temi, mrazu, snegu, po blatu, brez primernega obuvala in obleke. Le nekaj jih je imelo kolesa. Kako so izmučeni otroci sledili pouku, se ni nihče vprašal. Končno je dobil Čatež šolski avtobus, ki je vozil otroke višjih razredov v Trebnje. Po nekaj letih so se stvari zapletle. Na Čatežu in v Šcntlovrencu je bilo vse manj otrok in začelt so voziti otroke 1. in 2. razreda s Čateža v Šentlovrenc, iz Šentlovrcnca pa otroke 3. in 4. razreda na Čatež.
Nerazumljivo mi je, da vodstvo šole v Trebnjem ni uvedlo na obeh šolah kombiniranega pouka. Verjetno niso pomislili, da kombiniran pouk m nekaj slabega, če je pravilno organiziran. V takem učnovzgojnem procesu so otroci še bolj aktivni, aktivnosti pa danes pripisujemo velik pomen, večji kot naravnemu otrokovemu zorenju in dednosti.*Ne vem, zakaj tega ne bi storili sedaj. Na Čatežu je tovarna, tako ostajajo mladi ljudje v svojem okolju m v bodoče je pričakovati večje število otrok.
Ukinitev kakršnekoli šole je za vsak kraj osiromašenje in se občani navadno temu upirajo, toda to, a.li naj se zapre osnovna šola, ki je bila v kraju sto let, je resnično treba premisliti. Novinar omenja, da je vse še v javni razpravi. Za javno razpravo morda vedo posa-. mezniki, prizadeti krajani pa za sedaj še nič. No, če se bo šola zaprla jeseni, je pač malo časa za javno razpravo.
Novinar je povedal, da se bo s krčenjem šol v občini prihranilo precej denarja, nič pa ni omenil, da bo nastala tudi škoda, škoda, ki jo bodo čutili otroci.' Upam, da se bodo v Trebnjem še pogovarjali, predno sc bodo odločili o ukinitvi osnovne šole na Čatežu, za ostale kraje v občini pa verjetno velja enako.
ANTON KOIAR Ljubljana
Še: »Prvič brez težav”
Sekretar OK ZSMS Ribnica pojasnuje ..težave" okoli priprave mladinskih delovnih brigad
Pod naslovom „Prvič brez težav’* je bile v Dol. listu 14. julija 1983 med „ribniškimi zobotrebci" objavljena informacija, ki nas je zelo razjezila, saj je v celoti neresnična. Zato se sprašujemo, kako si lahko novinar dovoli (žal ne vemo, kateri je to) objaviti takšne neresnice. Za kaj gre?
Že lani OK ZSMS Ribnica ni imela nobenih težav z evidentiranjem brigadirjev, saj smo na republiško mladinsko delovno akcijo »Brki-ni 82“ poslali kar 53 brigadirjev, čeprav je bilo za polno brigado potrebnih samo 40. Sc več, 8 brigadirjev smo poslali z brigado OK-ZSMS Vrhnika na zvezno MDA ..Plitvice 82“, 4 brigadirje radioamaterje pa smo poslali na zvezno MDA »Suha krajina 82“. Torej je najbrž očitno, da s številnostjo brigade že v preteklem letu ni bilo nikakršnih težav pa tudi delovni uspehi MDB Fran Levstik na MDA »Brkini 82“ so bili zelo dobri.
Letos MDB Fran Levstik dela na zvezni MDA »Kozjansko 83“, odšlo je 47 brigadirjev, torej je brigada več
kot popolna, prvi njeni delovni rezultati pa kažejo, da bo tudi dokaj uspešna. Naj povemo še to, da so trije ribniški brigadirji bili na zvezni mladinski delovni akciji »Autoput bratstvo i jedinstvo - Paračin 83“z MDB občine Irig (SAP Vojvodina), od koder so sc že vrnili. Štirje brigadirji radioamaterji pa bodo odšli na zvezno MDA »Suha Krajina 83“. MDB Fran Levstik bo delala na MDA Kozjansko še do 30. julija 1983.
Če avtorja omenjenega članka iz Dol. lista s tem v zvezi še kaj zanima, naj se oglasi na OK ZSMS Ribnica, ne pa da piše, kar se mu zdi, daje bilo, ne da bi to dodobra preveril pri tistem, ki je za kaj odgovoren. Sirjenje neresnic v tedniku, kije dokaj bran v naših krajih,je vse prej kot priporočljivo, ne nazadnje sc s takšnim informiranjem spodkopuje in zanič uje trud mladinskih aktivistov, ki delamo pri pripravi brigad za MDA.
Za OK ZSMS Ribnica: sekretar JANEZ MIHELIČ
S čopiči ohranjajo dediščino
Slikarski del letošnje likovne kolonije je potekal v Loškem potoku, kiparji pa bodo gnetli male glinene plastike pri lončarjih v Dolenji vasi pri Ribnici
RIBNICA - Ribniška dolina je čedalje manj suhorobarska. Znameniti krošnjarji, ki so včasih sloveli malone po vseh evropskih deželah, se kažejo le še na turističnih prireditvah. Tudi čas lončenega basa in drugih živo poslikanih lončenih izdelkov je v glavnem minil. Tega ali onega je ostalo komaj toliko, da imajo za seme, a še to bolj umetno ohranjajo.
Kajti novodobno življenje se nega izročiia prednikov. Na podro-po skuša otresti vsega, kar je odsluži- čj u varstva kulturne dediščine ubiralo in postalo nekoristno. Nič kaj ni prizanesljivo niti do tistega, kar sodi v kulturno dediščino. Stara kmečka arhitektura plačuje še posebno hud davek. Hiše. tako značiL—- za suhorobarsko dolino, izginjajo, na njihovih temeljih so zrasle take. ki so po slogu bolj germanske kot slovanske.
Nedotaknjena so ostala nekatera gospodarska poslopja.
Ribničani se zavedajo, da bo poplavo novodobnega težko zajeziti. Odločili so se ji kljubovati vsaj toliko časa, dokler ne bodo zavarovali vsai najbolj avtentičnega kuitur-
jo najrazličnejše korake in akcije. Med slednje bržkone šteje tudi zdaj že tradicionalna likovna kolonija, imenovana po ribniškem slikarju, etnografu in ustanovitelju narodopisnega muzeja Janku Troštu. Iskanje njenih udeležencev je ..zagledano” predvsem v motive, ki se danes še ponujajo očesu, jutri pa jih morda ne bo več.
Prvi, slikarski del letošnje Trostove kolonije se je končal pred tednom in pol. Slikarji Jože Centa, Bojan Golija, Marjan Pliberšek, Viktor Goričan (predsednik združenja hrvaških likovnih umetnikov) pa
Dušan Matoh in Milan Cirovič so več kot .teden vročih julijskih dni slikali v krajevni skupnosti Loški potok. Bili so prva likovniška skupina, kije upodabljala krajino in njene posebnosti v slikoviti loški dolini.
Kiparski del kolonije se bo začel v prvi polovici avgusta. Prireditelji so povabili akademska kiparja Petra Černeta in Toneta Demšarja. Njuno delovišče bo v Dolenji vasi pri Ribnici. Pri tamkajšnjih lončarjih bosta oblikovala malo plastiko iz gline. Zanimivo bo srečanje z mojstri daleč naokoli znanega ribniškega lončarstva. edinimi, ki še vztiajajo v starodavnem poklicu.
Stvaritve, nastale v letošnji koloniji, bodo jeseni na ogled v ribniškem Domu JLA. Razstavo slik in plastik vseh udeležencev bodo odprli ob tradicionalnem ribniškem sejmu - prvo nedeljo v septembru.
I.Z.
irovič
Dušan Matoh
Bojan Golija
Kdaj bo zaživela vzajemna knjižnica?
Za tako knjižnico v Novem mestu se zavzemajo zlasti komisije za kulturo pri družbenopolitičnih organizacijah — Za ustanovitev so potrebne temeljite priprave
NOVO MESTO —-V novomeški občini ugotavljajo, da je knjiga še vedno preveč odtujena delavcem in bralna kultura pri njih manj razvita, kot bi lahko bila glede na dokaj gosto mrežo knjižnic in ne tako siromašne fonde v njih. Z uvedbo potujoče knjižnice, ko prirejeni kombi pripelje knjige do tovarniških vrat ali kar na dvorišče, se je zanimanje za branje nekoliko izboljšalo, je pa še zelo pičlo. Med bralci je neposrednih proizvajalcev tako malo, da jih knjižničar zlahka prešteje na prste ene roke.
Menijo, da bi se zanimanje za	zirati kot vse druge, pri študijski
knjige povečalo, če bi imeli tako	knjižnici pa namestiti novega stro-
imenovane vzajemne knjižnice. Na	kovnega delavca za matično dejav-
sestankih, ki so se zvrstili zadnje	nost. Po strokovni strani šteje vza-
ntesece, so poudarili, da bi mogli	jemr.a knjižnica med splošnoizo-
v Novem mestu ustanoviti vsaj	braževalne, po ekonomski pa med
eno tako knjižnico. Delovne orga-	oblike neposredne in posredne
nizacije bi zdruite denar za knji-	svobodne menjave dela.
ge, tako postale članice, nakar bi kolekcije knjig krožile med zaposlenimi. Zadeva seveda ni tako preprosta, kot smo povedali, saj bi morali vzajemno knjižnico organi-
Mentor št. 6
Del revije je zbornik pesmi začetnikov drugih narodov
LJUBLJANA - Šesta številka Mentorja, mesečnika za vprašanje literature in mentorstva, ki ga izdaja republiška ZKO, objavlja uvodoma tehtno besedo »O mentorstvu in Mentorju” izpod peresa glavnega urednika Petra Božiča.
Na ,to temo je ubran prispevek Ivana Gregorčiča o literarnem mentorstvu kot delu celovite literarne vzgoje. Na intervjujskih straneh je tokrat objavljen pogovor Mihe Mohorja s pisateljem Lojzetom Kovačičem. Esejistični del revije je zapolnil Frane Jerman z esejem (v nadaljevanjih) o sholastiki in njenem pojmu lepega. Kot avtorji rezmišljajočih in drugačnih prispevkov so še Tone Peršak, Bojan Foršček in Vl^do Žabot. Literarni del je zapolnjen z radijsko gro Franja Frančiča »Grajski” in oceno Petra Božiča.
Drugi del pričujoče številke Mentorja je pesniški zbornik z besedili 4. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov, ki je bilo lani decembra v Cerknem. Po spremni besedi Aleša Guliča so natisnjeni prispevki enajstih avtorjev, od katerih je vsak predstavljen z enim besedilom oz. pesmijo. Objave so dvojezične, kar pomeni, da je poleg izvirnega besedila (v srbohrvaš.irfi) tudi slovenski prevod (vse pesmi je prevedel Branko Žužek). Od avtorjev z našega območja nastopata v tem zborniku tudi Jadranka Zupančič iz Novega mesta s pesmijo »Sintagma’ in Ncbojša Ignjatovič iz Kočevja s pesmijo »Selo u suto-riu“ (»Vas ob zatonu”).
STARE FOTOGRAFIJE NOVEGA MESTA
V petek, 29. julija, bodo ob 19. uri v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprli rastavo starih fotografij Novega mesta in njegovih prebivalcev. Razstavo je iz gradiva, ki ga hranijo Dolenjski muzej, Študijska knjižnica Mirana Jarca in nekateri zasebniki, pripravil Bojan Radovič. Časovne meje izbora je postavil od leta 1865, ki je letnica najstarejše fotografije (novomeška gasilska godba), do začetka zadnje svetovne vojne. Pripravili so tudi katalog razstave.
Organiziranje vzajemne knjižnice zahteva zavestno družbenopolitično akcijo, še posebej pa sodelovanje SZDL, ZKO, kulturne skupnosti, sindikatov, samoupravnih organov v ozdih in kajpak matične knjižnice. Kot rečeno, so v Novem mestu že bili sestanki in posveti, kjer je beseda tekla o tem. Do zdaj so imeli tako razpravo na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta in njeni komisiji za kulturo, o možnostih za ustanovitev vzajemne knjižnice so govorili na sestanku komisije za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinskem komiteju ZK bii pa je tudi posvet i z organizatorji kulturnega življenja v občini.
Na vseh dosedanjih pogovorih so ustanovitev vzajemne knjižnice podprli, poudarjajoč pri tem zlasti najpomembnejše, kar bi z njo v N vem mestu pridobili; ustanovo, ki bi, delujoča v delovnih kolektivih, neposredno vplivala na to, da bi se zanimanje delavcev povečalo zlasti za dobro knjigo. Sestanki in posveti o vzajemni knjižnici se bodo seveda nadaljevali. Od omenjenih organov, ki so že razpravljali o tem, si bo zlasti komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu prizadevala, da bi kmalu prišlo do ustanovitve. K kšnih posebnih izkušenj s takimi knjižnicami v Sloveniji za zdaj ni, saj deluje do zdaj (menda) vsega ena (na mariborskem območju). Zato se vsi zavedajo, da bo treba v Novem mestu ne le orati ledino, ampak delati tako rekoč brez kažipotov.
I.	ZORAN
Dvanajstič za začetnike
Eno od območnih srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, ki se bodo zvrstila jeseni, bo tudi na Dolenjskem
NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Slovenije je razpisala že 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. To se bo začelo jeseni z območnimi srečanji v osmih krajih, končalo pa z republiško prireditvijo februarja 1984 v Gradišču v Slovenskih goricah.
Vsi, ki še niso objavili samostojne knjige (razen v samozaložbi) in bi radi sodelovali, naj svoje prispevke pošljejo organizatorjem v Ljubljano (na naslov; Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, za 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov) do 18. septembra.
Na območnih srečanjih bodo sodelovali avtorji, katerih prispevke bodo izbrale tričlanske žirije. Kot je že v navadi, se bodo sod^ lujoči predstavili na literarnih večerih, hkrati jra bodo objavljena imena tistih, ki jih bodo žirije predlagale za republiško srečanje.
Eno od območnih srečanj bo na Dolenjskem, ni pa še znano, v katerem kraju. Če se prireditelji še niso odločili, bi priporočali, da bi bila to Metlika. V cm belokranjskem mestu je postala literarna dejavnost zelo živahna, za kar skrbi zlasti skupina, ki izdaja ciklostirane pesniške zbornike. Nemajhnega pomena pa je tudi dejstvo, da ima Metlika občinstvo, še posebej^hed mladimi.
Stabilizacijske škarje v šolstvu
Mnoga bremena poslej na pleča staršev — Krčenje programov in mreže šol (? )
LJUBLJANA - Stabilizacija še naprej neizprosno pritiska na vzgojo in izobraževanje. Neskladje med programi in gmotnimi možnostmi se povečuje. Kaže, da bo krčenje programov neizbežno, iz njih naj bi šlo vse, kar ni najbolj potrebno. Kot so opozorili na nedavni skupščini republiške izobraževalne j. skupnosti, bo treba sleher-! ni ukrep pretehtati z veli- ;j ko mero tankočutnosti za '\ problematiko. Ukrepi nika- | kor ne smejo biti taki, da j bi zavoljo njih plačevali j davek v prihodnosti
Sicer je vse, kar naj bi se zgodilo na vzgojfffrizo-bražeValnem področju, narisano v osnutku stabilizacijskega programa. Da se ne obetajo rožnati časi je bilo slišati že na omenjeni skupščini, ko so imeli delegati na osnutek vrsto pripomb. Se bolj burno in zavzeto razpravo je pričakovati, ko bo o tem pomembnem dokumentu stekla beseda po občinah.
Česarkoli se bomo že lotili, naj bi to ne šlo na račun kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, so poudarjali delegati v republiški izobraževalni skupnosti Mnoga bremena bodo prešla na pleča staršev, saj bo s stabilizacijskim programom ukinjena vrsta subvencij in nadomestit, od prevozov do šolskega varstva Veliko bodo tgubili tudi sami učenci, saj bodo stabilizacijske škarje naj-globje zarezale v interesne dejavnosti in tudi najrazličnejših poletnih in zimskih šol v naravi najbrž ne bo več. Ob tem so povsem na mestu pripombe, naj bi zajezili razraščanje admini stracije, ki zdaj hudo obremenjuje šolski dinar na vseh stopnjah.
Ena od zahtev stabilizacijskega programa je, naj bi ponovno preverili obstoječo mrežo šol, predvsem na področju osnovnega izobraževanja. Delegati so pripominjali, da je treba pretresti ekonomsko upravičenost šol, še posebej po- i družnic, kjer število učen j cev nenelmo pada Upoštevaje sedanje težke gospodarske razmere je namreč hudo vprašljivo, ali šola, ki ima, denimo, šest ali sedem učencev, še izpolnjuje pogoj za obstoj.
Gradiva in tem za razprave o regijah in občinah torej ne bo zmanjkalo. Pričakovati je, da se bodo razprave razvnele še zlasti v občinah, kjer so že pripravili predlog za spremembo šolske mreže na svojem območju, *pa ta ni naletel na odobravanje krajanov (n. pr. v trebanjski občini). Poletni dnevi, ki še preostajajo, za mnoge ne bodo' mirni, saj bo treba s prenekatero rešitvijo na dan še pred začetkom novega šolskega leta.
I.	ZORAN
R¥iP
iVJ
t ♦ *
* *
♦ v »L
♦A. t .».M
* 4 L • * * *
i * *
foto slišal: Milan Markelj
dolenjski list pred 20 leti
Pravica do spoštovanja
Z grdimi izrazi nad delavce — Črnomaljčani so nabavljali premog z vozički — Nujno potrebna kolesarnica
ŽAL SE ŠE zgodi, da nam posamezniki odrekajo pravico do najmanjše mere spoštovanja. Denimo tehnik v tovarni, ki misli, da ima oblast nad delavci, ki so mu podrejeni. Pozablja, da je s samoupravnimi predpisi v podjetju vse lepo urejeno: kaj sme in česa ne sme. Ne ve, da nima pravice vpiti na delavca, ker s tem žali njegovo dostojanstvo. Ne sme uporabljati grdih izrazov, zlasti pa še ne tistih, ki jih rabi nespodobnež kvečjemu za živali. Ljudje imamo kdaj pa kdaj slab dan, kakor temu pravimo, toda zaradi tega ne smemo stresati jeze nad ljudmi, ki niso nič krivi.
NA SEJI PREDSEDSTVA Zveze sindikatov Jugoslavije so navedli zanimiv podatek: vsak vloženi dinar daje le dinar dohodka. Kaj pa to pomeni? Predvsem to, da nam novi obrati vračajo le toliko, kolikor smo vložili vanje. To pa je premalo.
DO SEDAJ so si lahko Črnomaljčani nabavljali premog kar v rudniku Kanižarica, letos pa bo s tem nekoliko drugače. V rudniku so odpili novo separacijo in ne bodo mogli nakladati premoga na vozičke, s katerimi so sedaj ljudje hodili po gorivo. O tem so precej govorili že na občinski skupščini, vendar so sklenili le to, da bo treba kaj kmalu odpreti v Črnomlju posebno trgovsko podjetje za gorivo.
KUUB PREPOVEDI v Novem mestu še vedno puščajo kolesarji svoja kolesa tam, kjer se ustavijo. Navadno jih naslanjajo na izložbena okna mestnih trgovin. Jasno, da to zelo ovira pešce, pa tudi ostali mestni promet. Nedvomno bi s postavitvijo kolesarnice odpravili resnično pereč problem, kam s kolesi i.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA na Mirni močno narašča in nastajajo težave zaradi stanovanj. Domnevajo, da se bo priselilo do letošnje jeseni na Mirno in okolico 50 družin.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. julija 1963)
C
IN KJE Sl Tl PARKIRALA AVTO V TEJ SILNI GNEČI?
Ponazoritev trka meteorita z zemljo, ki je povzročil nastanek skrivnostnih tektitov. Desno:
poseben top za raziskave trkov.
SVETU OKOLI
f
\>
S
*
I
J
s
s
*
s
S
S
ZELO DAREŽLJIVEGA srca je bila tudi neka neznana plavolaska, ki se je vtihotapila v zapor Lenzburg blizu Zue-richa. Sprva se je nekaj dni skrivala v celici svojega fanta, potem pa se je preselila za dan ali dva še v druge celice ter nudila ubogim zapornikom „malo človeške pozornosti in nežnosti". Ker je upravi postalo sumljivo, zakaj so zaporniki tako mirni, so odredili natančen nenaden pregled celic in tako odkrili plavolaso prostovoljko.
BOLJ NA SILO si je človeške pozornosti in nežnosti poiskal Dunajčan, znan kot Willhem. Vse od leta 1979 se je vtihotapljal v tuje zakonske spalnice in se med spanjem zakoncem prislinil k lepšemu delu zakonskega para. Ženske, od katerih je na ta nenavaden način izsilil ljubezenske sladkosti, so kasneje na policiji povedale, da so bile prijetno presenečene, ker so mislile, da se jih je spomnil zaspani mož, potem ko so videle, kaj se pravzaprav dogaja, pa ni bilo več kaj narediti.
Kapitalisti niso tako bedasti
(Novo mesto) leži ravno med Ljubljano in Zagrebom, središčem Hrvatske. Ni ga primernejšega kraja za zgradbe tovarn raznih izdelkov. Kateri tujec ali kapitalist bode pa tako bedast, da si bode šel v Novo mesto tovarno graditi, ako nima premoga za gonilno moč, niti železniške zveze preko Brežic in Zagreba z južnimi deželami? Vse kaj druzega bi bilo, ako se dogradi železnica iz Trebnjega v Št. Janž, od kjer bi dobival od blizu po ceni izvrsten premog, in ako se zgradi železnica iz Novega mesta v Brežice, od kjer sta samo še dve postaje v metropolo Hrvatske. S tem bi bila prilika dana kapitalistom v Novem mestu tovarne graditi.
(Srbski kralj) Peter I. je vsled svoje poljudnosti jako priljubljen med srbskim narodom. Pripoveduje se, da zahaja kaj rad nepoznan in priprosto oblečen med ljudstvo in se pogovarja z njim, da izve njegove želje.
(B r e z d v o m n o je) naše dosedanje kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje ro-
i
i
!
Skrivnostne priče davnih trko'
IZ ITALIJANSKEGA mesta Commo je prišla vesela novica, da so vsaj nekje na tem svetu le sklenili mir. Res da je ta mir sklenjen med prostitutkami in karabinjeri, a kot dober zgled so tudi ti lahko. Italijanske ljubiteljice noči so v Commu imele zborovanje in med drugimi sklepi prejele tudi tega, da se bodo poslej dostojneje oblačile, ko bodo odhajale na ulico opravljat svoj starodavni posel, karabinjeri pa jih v zameno za ta zunanji moralni popravek ne bodo več preganjeli.
Znanost še ni povsem razvozlala skrivnostnih tektitov, iz katerih so si zgodovinski ljudje delali rezila - Povezani z davnimi kataklizmami
pred-
KER JE BILA preveč vestna, je stroga Švedinja Ulla W. nezadovoljivo opravila praktični preskus, po katerem naj bi stopila v vrste mestne milice. Miličnica v krilu je brez milosti prijavljala vse kršitelje, med njimi tudi mestne gasilce, češ da so parkirali na prepovedanem proštom. Fantje pa so seveda nekaj gasili. In tako je natančnost pokopala upanja mlade Ulle.
V zadnjih 35 milijonov letih se je na našem planetu štirikrat dogodilo nekaj zelo nenavadnega; na milijarde ton zemeljskih snovi se je v hipu spremenilo v steklene gmote brez najmanjšega mehurčka zraka v sebi, vsa ta ogromna masa, razpršena v steklene kepe in kepice, se je nato kot dež spustila na tla od enega konca našega planeta do drugega. O teh nenavadnih dogodkih nam še dandanes nemo pripovedujejo skrivnostni kosi rudninskega stekla, ki dosegajo velikosti od zrele lubenice tja do drobcenih kepic, velikih komaj desetinko milimetra. Pripoveduje, a njihove govorice znanost ne more povsem razvozlati.
Strokovnjajci^ravijo tem steklastim kameninam tektiti. Ugotovili so, da je po našem planetu posejanih na milijarde ton te snovi. Kakih deset milijard ton tektitov leži v najstarejši plasti tektitov, ki sega od Karibov do Indijskega oceana, milijarda ton jih počiva na polju od Avstralije do Kitajske in kakih sto milijonov ton na ostalih dveh poljih: ob zahodni Afriki in na ozemlju Nemčije in Cehoslovaške
Tek in stradež!
Kaj imata bolezenska suhost in tek skupnega?
Kako privabiti kapitaliste v Novo mesto tovarne graditi? — Naše kmetovanje je roparsko — Ima kdo odveč kakšnega zanemarjenega dečka? — Smrad se širi
parsko in opravičene, so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, kolikor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne ve, v čem obstoji kmetovanje in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetovanje.
(Kdor hoče) dati v salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani kakega zanemaije-nega dečka, ki je dolžan obiskovati še ljudsko šolo, naj blagovoli oglasiti se ustno ali pismeno vodstvu na Rakovniku,, da mu navznani pogoje vsprejema. Zavod, ki obeta mnogo dobrega, ima slovensko ljudsko šolo.
(Hišni posestniki), kateri imajo stale, svinjske ali smetišrte jame, se opozarjajo, da morajo iste sedaj ob veliki vročini večkrat izprazniti ter dvorišča, hleve in svinjake snažno držati, ker še v vročini smrad o^pli razširja.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1903)
Tek in anoreksija, kakor s tujko označujejo bolezensko zmanjšanje apetita in nevarno shujšanje, na prvi videz nimata ničesar, kar bi ju družilo; tek je celo blagodejen za zdravje, medtem ko anoreksija resno načne zdravje.
Pred kratkim pa so strokovnjaki ugotovili, da sta vendar le povezana s psihološkimi, fiziološkimi in sociološkimi vezmi. Raziskovalci z univerze Arizona poročajo v slovitem medicinskem časopisu New England Journal of Medicine, da so tako strastni tekači kot anorektiki ljudje, ki so nagnjeni k samopodcenjevanju, depresiji, nesposobni, da se otresejo jeze in tesnobe.
Zanimivo je, da so med strastnimi tekači predvsem moški, med anorektiki pa predvsem ženske. Za obe skupini velja, da se pri teku oziroma pri stradanju počutijo vzneseno. Fiziološki razlog naj bi v obeh primerih bila povečana količina endorfinov, naravnih možganskih snovi, ki so podobne morfinom, torej mamilom.
Raziskovalci so primerjali 60 strastnih tekačev in prav toliko anorektinj. Poskusi so pokazali, da ?e obe skupini počutita slabo, če ne moreta opravljati svojih strastnih navad: teka in hujšanja. Tekačev sc polasti nerazumljiv strah, da fizično propadajo, žensk pa strah pred debeljenjern in izgubo samozavesti.
Sliši se čudno, pa vendar je med končnimi sklepi psihologov, da bi morala tako ano-rektinja kot tudi tekač, če ju strast preveč obvladuje, poiskati pomoč psihiatra. /
:
I
i
i
Vse to pa seveda ne pomeni, da je takšen že vsakdo, ki se ukvarja z rekreacijskim tekom ali ki za boljše počutje in vitkejšo linijo ne požre vsega, kar mu pride na krožnik.
MiM
(Vir: Discover)
Geologi so menili, da so tektiti meteoriti, drobci snovi, ki so prileteli k nam iz vesoija, vendar pa dejstvo, da leže tektiti na območjih zunaj velikih meteoritskih kraterjev, meče senco dvoma na to domnevo. Nekateri geologi so predpostavili, da so tektiti vulkansko steklo, kamenina kot je ob-sidian, toda tektitska polja ne leže na vulkanskih tleh.
ne more poslati koščkov snovi na , tako dolge poti, ne da bi jih že prej upor zraka zaustavil.
Še manj vzdržna je teorija, ki je krožila pred kakimi sto leti, naj bi tektite po svetu raznosil predzgodovinski človek, ko je trgoval z orodjem iz te kamenine. Toda ko so odkrili ogromna polja tektitov tudi globoko pod morji in oceani, se je podmena zrušila.
Velika uganka se je začela razreševati leta 1975, ko so sovjetski znanstveniki našli tektite na območju meteoritskega krateija v Kazahstanu. Odkrili so stopljene kamenine, ki so v vsem podobne tektitom; v njih je bilo le nekaj več niklja.
Človek že tisočletja išče odgovor na vprašanje, kaj so, od kod so prišli in kako so nastali. V rokah je imel te čudne steklaste kamenine že naš davni prednik, ko je iz njih pred 300.000 leti odklesal svoja kamnita orodja.
Tektitom je dal ime avstrijski kemik Frank Seuss na prelomu stoletja. Delal je poskuse, da bi dokazal trditev o vulkanskem izvoru tektitov v nasprotju s trditvijo, da so tektiti ostanki starih glažut na Čehoslovaškem in v Nemčiji. Kemik je dokazal, da je za topljenje tektitov potrebna zelo visoka temperatura 1.800 stipinj. Takih temperatur v starih glažutah niso zmogli pripraviti. Tudi ime izvira iz topljenja - tektos pomeni v stari grščini stopljen.
To odkritje je znanstvenike napotilo nazaj k povezavam med padci nebesnih teles na zemljo in tektiti. Odkrili so, da je zadnjih sto milijonov let na zemljo padlo nekaj ogromnih meteoritov, ki so povzročili pravo razdejanje. Med drugim naj bi ogromen asteroid, ki je trčil z Zemljo pred 65 milijon leti povzročil, da so izumrli velikanski dinozavri in še nekatere druge živali ter rastline. Ob takih silnih trkih se je zemeljska skorja topila v steklo.
n
S tektiti so se ukvarjali še mnogi veliki znanstveniki in vsak jih je razlagal po svoje. Nobelovec Ha-rold Urey je s svojimi analizami dokazal, da tektiti niso prileteli k nam iz globokega vesolja, in je dopustil edino možnost, da so prišli iz prostora med Zemljo in Luno oziroma z Luninega površja. Toda kamenje, ki so ga prinesli vesoljci z lune, je zavrnilo tudi to možnost.
Kako silne moči so bile na delu, pokaže primerjava, da bi eksplozija vsega nakopičenega atomskega orožja razvila le deset-tisočinko energije, ki se je sprosti-a pri trčenju velikanskih meteoritov z Zemljo.
Med raziskavami teh trkov v laboratorijih s pomočjo posebnih naprav za pospeševanje delcev, kot je dvostopenjski svetlobno-plinski top, so znanstveniki ugotovili, da se je pri padcih gigantskih teles za njimi tvoril nekakšen vakuumski tunel, ki je vsrkal vase stopljeno zemeljsko maso in jo potegnil v bližnji vesoljski prostor, kjer se je na hitro ohladila v steklo ter potem v gostem dežju padala po našem planetu.
Vse več dokazov je torej bilo, da so tektiti zemeljskega porekla. Številne analize v sodobnih kemijskih laboratorijih so odkrile, da je razmerje različnih izotopov v tektitih takšno, kot velja na Zemlji. Vendar pa so analize hkrati tudi pokazale, da tektiti nimajo enake strukture kot vulkansko steklo, kar je seveda vse skupaj močno zapletlo. Geolog George Shaw je dokazal, da so tektiti nedvomno nastali iz nenadno stopljene in prav tako nenadno ohlajene mase zemeljske skorje. A kako se je vse skupaj dogodilo in kako so se tektiti lahko razpršili po tako velikih površinah, je ostalo skrivnostno. Nobena naravna sila
Teorija, dokazana na poskusnih modelih, je elegantna in pomeni velik korak naprej pri razumevanju skrivnostnih tektitov, .vendar pa boleha za nekaterimi šibkostmi. Ne daje pravega odgovora, kako je mogoče, da v tektitih ni niti najmanjšega mehurčka zraka in da v njih ni niti molekule vode. Iz stekla se voda izloči šele čez več dnevov, pri tektitih pa je očitno šlo za proces, ki se je dovršil v drobcu sekunde.
Vseh skrivnosti torej niso rešili Sicer pa, svet brez skrivnosti bi ne bil zanimiv.
MiM
(Vir: Discover)
Skrivnostni delec iz subatomskega sveta bo koristen za raziskave zemeljske skorje — Odkrivanja
Fiziki poznajo v zapletenem in še ne povsem raziskanem svetu subatomskili delcev tudi skrivnostni delec, ki nima ne električnega naboja ne mase. Pravijo mu nevtrino, njegova lastnost pa ni samo v- tem, da je skrivnosten marveč tudi, da je zelo prodoren, saj gre zlahka skozi vso zemeljsko kroglo.
Če se dogodi, da na poti (v naravnih pogojih je to zelo zelo redko) zadene ob kakšen drug snovni delec, denimo, atomsko jedro, potem pride do razbitja jedra, delci sub-atomske eksplozije pa povzročijo poseben zvok. Nekateri fiziki menijo, da bi se dal ta naravni pojav koristno izrabiti za odkrivanje podzemeljskih ležišč plina, nafte in različnih rudnin. Nobena od sedanjih metod raziskovanja bi se ne mogla meriti s to.
za izgradnjo velikanskega po-speševalnika, največjega in najmočnejšega na svetu, s katerim bi lahko znanstveniki povzročali takšne procese, katerih posledica bi bili snopi nevtrinov. Usmerili bi jih skozi določene smeri zemeljske krogle, na svoji' poti. pa bi ti zgoščeni snopi nevtrinov povzročili že omenjene trke, ki so v naravi redki. Posebne naprave bi zabeležile zvočne valove, ki bi nastali, sposoben računalnik pa bi podatke obdelal. Tako bi geologi dobili natančne podatke, kaj se nahaja v drobovju Zemlje, na kateri točki bi hoteli.
Znanstveniki že zdaj uporabljajo metodo zvočnih valov za raziskovanje zemeljskih plasti, vendar pa ni najboljša, ker prihaja do močnih motenj.
Seveda pa bi bilo poprej treba marsikaj narediti in predvsem zbrati veliko denaija
Nevtrinski način je popolnoma brez motenj, kar je nje* gova nedvomna prednost.
V BREŽICE
Tokratni izžrebani nagrajenec je VIKTOR SUNČIC iz Brežic. Za rešeno malo nagradno križanko bo v kratkem Prejel knjigo znanega pripovednika Toneta Partljiča „Na svidenje nad zvezdami", v kateri je avtor združil pet svojih proznih tekstov in komedijo, vse obešenjaško in komično zavito. Veselo branje! Rešite križanko in rešitev pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo niesto, s pripisom KRIŽANKA, pa boste z malo sreče dobili lepo knjigo!
Poljubi izginejo z usten, a rane ostanejo.
I. PANKAR
Brez čistega srca ni jasnega Pravilnega spoznanja.
P M pOSTOJEVŠKI
Pesnik ne sme pripadati nobeni stranki, temveč vsemu narodu.
O. ELITIS
Izobrazba ni pridnost, tem-več talent.
T. pAEUBLER
m
I NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
folklor, društvo iz nm
igralec
novarro
moštvo
oltar
očrt
veroiz
poved
H
loge
rakav
bolnik
otr.
vozilo
maked.
gorovje
obesi I-nik
trda
kovina
revija
mit.
ind.
princ
glasbe nik sos«
kovina
sv.pis.
oseba
riževo
žganje
življ Pot
natrii
igralka
papas
elementi hoje
piano
okrasje
reka v istri
bren-
celj
pritok
volge
vrsta"'
drevesa
zveza
shakes
pearov
junak
nem.
pisatelj
dl
dvojica
,jud.
kralj
il sung
afr.grm [našla -dilo)
plahta
obrat za izdel. kisa
ie_
zevsov
sin
vodna
žival
ZGODBA
VASA
reš.
čoln
oproda
Slikarka fresk Monique Peytral poslikuje zvesto po desettisoč-retni predlogi umetno jamo.
V Lascanxu so odprli umetni posnetek izvirne jame s starodavnimi slikarijami — Zelo natančno delo
Pred dvajsetimi leti so zaprli slovite predzgodovinske jame v Lascauxu, ker so starodavne slikarije na stenah utrpele hudo škodo zaradi številnih turistov, ki so z vsega sveta prihajali na ogled slavnih umetnin predzgodovinskih lovcev. 17.000 let so slikarije zdržale, dvoje desetletij pa jih je ogrozilo z uničenjem. In čeprav so prinašale jame precejšen dobiček od turizma, so jih morali zapreti in zavarovali, saj gre za svetovni kulturni zaklad. Zdaj bodo turisti ponovno lahko občudovali slikanje, vendar bo vse skupaj do najmanjše podrobnosti le podobno Lascauxu, a pravo ne bo.
. Slabih 200 metrov od prave Jame so francoski strokovnjaki 'zdelali umetno jamo, ki je skrajno zvest posnetek. Dela s° trajala polnih pet let, ta ■nesec pa so jamo Lascaux II odprli.
V grobo izkopano jamo so s pomočjo tridimenzionalne fotografije nanesli betonsko plast in jo posebej obdelali, da se v ničemer ne loči od sten prave lascauške jame. Slikarka, strokovnjakinja za freske, Monique Peytral je nato na umetne stene naslikala vse podobe, kot. so jih nekdaj Predzgodovinski lovci v pravi jami. Pri tem je uporabljala naravne barve, prste in roke, vse prav tako, kot danes doumevajo, da so risali pred davnimi tisočletji stari jamski Umetniki. Strokovnjaki sicer trdijo, da so nove slikarije nianj izrazite, da so barve pregrobe in da se po, umetniško-sti nekako ne morejo kosati z Izvirniki, a za običajnega turista so slikarije enake, razlik ne bo opazil. Razlog je predvsem v tem, da so izvirne slikarije narisane na pravi kamen, njihovi posnetki pa na beton, ki drugače vpija barve.
Vse skupaj je- bil drag podvig. Zanj so morali odšteti skoraj 74 milijonov dinaijev, vendar upajo, da se bodo vložena sredstva kmalu povrnila.
Že za to poletje v Lascauxu pričakujejo kakih 40.000 turistov z vseh koncev sveta, drugo leto pa upajo našteti vsaj 2.000 obiskovalcev vsak dan.
Zamisel je vredna pozornosti, saj so z njo ubili dve muhi na en mah: zaščitili in pred uničenjem so ohranili dragocene jamske slikarije, ljudem pa omogočili, da jih vseeno doživeto vidijo v jami, sicer ne povsem pravi, a izvirni izjemno podobni.
MiM
(Vir: Newsweek)
Je res uspelo?
V dolgi bitki z malarijo so znanstveniki našli nekaj zdravil od kinina do sintetičnih zdravil, vendar so ta služila predvsem za zdravljenje vročice, medtem ko same bolezni niso mogla pregnati. Še več, v zadnjem času medicinski raziskovalci opažajo, da je povzročitelj malarije, podobno kot mnoge druge bolezenske klice, vse bolj odporen na tradicionalna zdravila. Enako se dogaja tudi s prenašalcem komarjem anofelesom, ki so mu kos le najhujši insekticidi, pa še tem se sproti prilagaja. Boj z malarijo tako za človeštvo nikakor ni dobljen.
Vsako leto še vedno umre več milijonov ljudi za to boleznijo, kakih 215 milijonov pa ima vse življenje zagrenjeno s posledicami okuženosti z malarijo.
V tej temni podobi pa je kanček svetlobe. Po petih letih intenzivnih raziskav je skupini avtral-skih znanstvenikov uspelo doseči prelomni uspeh v borbi z malarijo. S pomočjo- klasičnih laboratorijskih raziskav in poskusov ter z najnovejšimi načini genskega inženirstva jim je uspelo pridobiti antigen, ki bo lahko koristno služil pri izdelavi cepiva proti malariji. Izdelava cepiva zoper to trdovratno bolezen bi bil zares učinkovit dosežek.
Vsako življenje je, ko je pred nami kot končni izdelek, tragično in zavoženo. ~	,	Tr,
D. ZAJC
Melanholija je samo gorečnost, ki je uplahnila.
A GIDE
Laser za hitre preglede
V hipu
zazna
hibo
očesno
Kar naprej prihajajo vesti o novih spopolnjenih napravah za hiter zdravstveni pregled, vse pa temelje na mikroelektronski tehnologiji. Tako so v londonskem podjetju Scientifica Cook izdelali priročno napravo, ki v nekaj sekundah pregleda oči in ugotovi, ali so okvarjene.
Naprava je v bistvu plod povsem drugačnih prizadevanj, saj so jo razvili v vojski za uničevalne namene. No, izkazalo se je, da je plinski laser uporaben tudi za kaj koristnega. Tako je v novi optični napravi katere osnovo predstavljata plinski laser in majhen računalnik, praktična medicina dobila zelo uporaben pripomoček za hitre preventivne preglede oči otrok v vrtcih, šolah, pa tudi za preglede odraslih, kadar je treba pregledati veliko ljudi v kratkem času.
Laser namreč odčita predvsem tri očesne okvare: kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem To so tudi najpogostejše okvare. Seveda pa bodo okulisti še vedno ohranili dosedanje različne naprave za natančnejše in temeljitejše preiskave.
Življenje postane najbolj smiselno v trenutkih, ko se zgube vsi smisli in pomeni
H. HESSE
SREČANJE S »POŠTENJAKOM”
Ko sem se naveličala biti zgolj pridna žena svojega moža in sita dovoljenja, da sem smela obdelovati njegova polja, sem se odločila, da grem delat v tovarno. Na moževini zame ni* bilo ne tople obleke ne kakšne druge nujne reči. Takrat se je vse sorodstvo zgražalo nad menoj, češ kako sem mogla pustiti moža na gruntu, in niso mogli razumeti, da imam tudi jaz pravico doseči varnost za stara leta, se pravi pridobiti si pokojnino. Nekateri pa so mislili, da sem lahka ženska.
Pot iz tovarne do doma je bila dolga. Šla sem seveda peš. Nekega dne, ko sem se vračala z dela domov, me je na poti dohitel možev prijatelj, ki je v vasi slovel po poštenju in pameti. Zato sem se sopotnika razveselila, saj mi bo lepše hoditi v dvoje.
Bilo je poletje, večer. Zvezde so sijale na nebu, zrak je bil opojen in topel. Ko sva s sopotnikom prišla do gozdička ob poti, me je prijel za roko in mi predlagal: „Kaj, ko bi šla malo tja in se imela rada? “
Ostrmela sem. Nisem verjela, da slišim prav.
„Ja, kaj te je pa prijelo? Ne bodi neumen, saj imaš vendar ženo!"
„Imam, imam, pa kaj? ... Ona je preveč zgarana," je dejfd.
„Si pa res... Zakaj je bolj ne čuvaš? ... Si pa res! Imela sem te za poštenega in zvestega moža.“
Naredil je posmehljiv obraz. Ni odnehal. „Saj nisi otrok," je govoril, Jn tvoj stari ni za nobeno rabo več Ni več zdrav! “
„Kaj tebi mar moj stari!" sem ga ostro zavrnila. „Kaj če mu povem, da si rinil vame? “
„Kar daj, če si upaš! Ne bo verjel. In na koncu boš ti kriva!"
Zasmejala sem se: „Vem, vem. Vidim tvoje poštenje, zato kar tu počakaj na kakšno drugo in pri nji poskusi!"
Hitro sem odšla naprej. A pritekel je za menoj in poskušal z bolj milim glasom: ,,Ti ne veš, kalikokrat se mi sanja o tebi. V mislih si velikokrat zaželim, da bi bil s teboj. Midva bi bila lahko ljubimca, saj od starega nimaš nič, to vem."
„Niti na um mi ne pade kaj takega... Da te ni sram? Kaj bi ti naredil, če bi tvoja žena naredila to, kar hočeš od mene? “
„Ja, ona tega ne sme. Pustil bi jo in se ločil od nje, *’ je bruhnilo iz njega. .JPrejšnjo ženo, pokojno, sem sovražil prav zato, ker je bila kurba... Izkrvavela je na porodu ... Otrok ni bil moj."
„A jaz bi ne bila kurba, če bi šla s teboj? ... O, če bi moški zanosili, bi se vse drugače obnašali...“
Tisti hip je pripeljal avto nekega znanca. Ustavil je in naju vzel s seboj. Kmalu sem bila doma...
MAJDA
95
Janez Irdina
\
DVA ZAKONA
Za božjo voljo, ne bodi'tako grozno
neusmiljen.
Revo privzdignem in spremim domov. Razložila mi je svojo neskončno nesrečo, kako sta jo v zakon prisilila mati in gospod Čednik, da me ni mogla pozabiti in tedaj ni mogla ljubiti svojega moža, da niti mož ni maral zanjo, in mi je pravila, koliko je jokala in žalovala zaradi mene. Jaz sem jo ^ poslušal in videl, da govori resnico, in tresla se je duša v' meni, | da je trpela ubožica toliko in tako dolgo iz ljubezni do mene. h Imel sem za smrten greh, zapustiti žensko, ki je navezala vse q svoje srce name. Odslej se nisem nič več brigal za objedanje in J lajanje drugih ljudi. Dejal sem sam v sebi: Dvema gospodoma A se ne more služiti. Marica mi je sama obljubila zvestobo, iz N svoje dobre volje, brez sile, brez sleparije od svoje in od moje | strani; kako bi jo smel za krivo spoznati, da mi je ostala zvesta J še pri možu, s katerim je ni sklenila prosla volja, kakor | zapoveduje vera in pamet, ampak brezumnost, rima, zloba in N priganjanje? Glava, srce in vest mi niso prej mirovale, dokler | ji nisem obljubil, da se bom ob kratkem z njo poročil. ,
J Ne morete si misliti, kako so zrojile babe, ko so izvedele to | novico. Ali tudi pametni možje so odsvetovali. Z ljudmi se £ nisem hotel pričkati in ravsati;smejal sem se vsem psovkam in Q šel svojo pot naprej. Hitel sem, kar se je dalo, da naredim tem | marnjem konec.
| Ko povem svojo misel Čedniku, je skočil od jeze kar kvišku 1 in me jel zmerjati grje ko risa. 'Rjul je: .Ciganske sodrge ne w bom poročal nikoli več. Kaj je ta baba, ve vsak otrok. Dedec J ni mogel pri njej prebiti, pa je šel in se vlačil, dokler ga ni bil ^ konec. Mrha ga je spravila pod zemljo. Vol! Ali hočeš, da bi še B tebe? Pa saj nisi drugega vreden, ti soldaški capin ti, ti I potepuh ti/
G V meni je vse pokalo od togote, ali pomislil sem, da z grdo ^ ne naredim nič, pa sem izvlekel iz žepa dva žlahtna rumenjaka J in ju potisnil skopuhu v roko in rekel: ,,Gospod, brez zamere.
Vaš krič me ne bo odvrnil. Dal sem Marici besedo, in to veste, da mora ostati človek mož beseda/
Čednik je pregledal zlata in ko je videl, da sta prava, je vrgel kravji rog proč in mi je zapiskal na piščalko novo, lepšo pesem. Jel se je muzati in jecljati: ,1 no, ne zameri, da sem bil tako nagel. Imaš prav, da mora ostati človek mož beseda. Poskusi, morda boš shajal z njo faglje kakor rajni. Mogoče, da jo sodijo ljudje prehudo, da je zakrivil več mož kakor ona. Poskusi, Bog ti daj srečo/
Zdaj mi ni delal nikakršnih sitnosti, oklici in poroka so se vršili redno in spodobno. Svatov sicer ni prišlo veliko, ali to me ni razžalilo, ampak še veselilo; imela sva vsaj manj stroškov. To se je zgodilo pred enajstimi leti in pol. Preteklo je tedaj dosti časa, da spoznam vse lastnosti svoje žene. Verjemite mi, da se nisem še noben trenutek pokesal, da sem snubil svojo tolikanj obrekovano ljubico. Nikdar se nisva ne tepla ne prepirala; nikoli nisern pobegnil ne jaz njej ne ona meni; v najmanjši reči nama ni prišlo nikoli nič navzkriž. Neizrečeno so se čudili ljudje, ko so se prepričali, kako lahko živim z njo, kako pridno gospodinji, kako spretno in razumno dela in ravna v vseh rečeh. Bogu pač ne morem biti nikoli dosti hvaležen, da mi je dal tako dobro tovarišico. Babe so še dolgo klepetale; ,Mica se zna presneto hliniti. Bošte bo že videl, kakega vraga si je natvezal. Kar naenkrat mu bo vzvihrala in capljal bo tudi on od hiše, bog, da bi ne tako!' Ko je minevalo leto za letom, so se nekateri jeziki zavezali, drugi menda ožulili, vaščani so občili prijazno z menoj in z Marico, nobenemu se ne očita ne, kar je zdaj, ne, kar je bilo ali ni bilo. Znanci govore: .KdoT.i bil mislil, da bo našel Bošte svojo srečo pri razvpiti Marici? Ta dva sta bila res drug drugemu namenjena."’
Bošte bi mi bil gotovo še več pravil o svojem zakonu, ko ne
bi bili prihrumeli v hišo nekateri domači fantje, da jim pome i nekaj obleke. Jaz se poslovim jn odidem. Tratnika nisem videi nekoliko tednov. Njegova pripovedka me je sicer zanimala, ati je namreč sedanja Tratnica res nekdanja Logarica, ali pa s«
okolnosti njunega zakona ujemajo in vežejo samo po naključju.
Neko nedeljo popoldne korakam dobre volje iz Št. Petra domov in dojdem Bošteta in Marico. Prav zelo se ustrašim, ko jo opazim objokano. Zdaj žena nekoliko zaostane, midva greva naprej. Bilo je videti, da se je pogovor ne ljubi. V čudu vprašam Bošteta, kaj pomeni ta žalost.
Reče mi: „V Št. Peter hodim prav nerad v cerkev. Danes je Marica želela, pa sem jo spremil in zdaj mi je žal. Kakor se joka tu danes, se joka vselej. Vidite, na tem pokopališču so zagrebli njenega prvega moža, rajnega Logarja. Kadarkoli zagleda ta kraj, se začne ihteti’in Si očitati, da se ni bolj premagovala in pogovarjala moža, da se drži doma. Misli, da se morda ne bi bil tako izgubil in zapustil, ko bi mu bila izkazovala večjo prijaznost ali vsaj postrežljivost. Jaz menim, da se revica moti. Če nima človek za človeka srca, je to znamenje, da ju Bog ni ustvaril za društvo, in je najpametneje,
da se ločita. In če se je tudi res kaj pregrešila, saj je delala dolgo in strašno pokoro. Njen prvi zakon je trajal do malega štiri leta. Jaz bi rajši živel štirideset let v kakem brlogu med divjimi zvermi kakor štiri leta v takem nekrščanskem in hečloveškem zakonu. Flereška in Čednik bosta dajala težek odgovor. Vse nadlege sta kriva onadva. Marica bogme nič, prav nič. Pognala sta jo v mesnico kakor jagnje — nedolžno jagnje se je zvijalo pod udraci štiri leta! Kriste nebeški, kdo je še kaj takega videl in slišal!"
Soštetu nisem mogel niti hotel dosti ugovarjati. Pustil sem ga pri ženi. pa sem hitel naprej proti Bršlinu, da utečem nevihti, katero je podila savska burja proti Novemu mestu. Moji zvedavosti se ie na v. pntu ustreglo: Tratnica je bila res
Odšle; sem opazoval Marico r njenega moža. Ss; nam ie v? posebno sočtfTje do nesrečnih (ji čudi! najbolj zato, da ji prebito
m stric i požlahtii'
pokvarilo duha ovzdignilo.
jorda še bolj natančno kakor [idila že sama narava neko d» in trpinov. Tej ženi sem se gorje ni oslabilo pameti, da ji
in
značaja, ampak ga še očistilo, £
POTA Ii\ STJfe£
poročajo
PADEL S PODSTREŠJA IN UMRL
.VKTAČA - 53-letni Andrej Trunkelj iz Vrtače pri Trebnjem je 23. .julija pospravljal podstrehe nad kaščo in padel na betonska tla. Z glavo je udaril ob betonski rob in pri tem dobil tako hude poškodbe, da jim je med prevozom v novomeško bolnišnico podlegel.
NI UPOŠTEVALA PREDNOSTI
*SPODNJA POHANCA - 20. julija ob 8.15 se je Marija Zakšek peljala z osebnim avtom od Arnovega sela proti Brežicam, pri tem pa v Spodnji Pohanci prezrla prednostno cesto. Nanjo je zapeljala v trenutku, ko je po njej pripeljal s tovornjakom Božidar Reberšek iz Zatneškega. Prišlo je do trčenja, v katerem sta bili voznica in njena sopotnica poškodovani, na vozilu pa je bilo škode za 100.000 din.
TRČIL V TELEFONSKI DROG
ŠENTJERNEJ - 22. julija ob 22.30 se je po cesti med Prekopo in Šentjernejem peljal na kolesu i motorjem 19-letni Otrnar Cimerman iz Dobrave. Med vožnjo je zapeljal na desno travnato bankino, trčil v drog telefonske napeljave in padel po vozišču. Cimerman je bil odpeljan v novomeško bolnišnico, poleg tega pa je bil odrejen tudi odvzem krvi zaradi suma, da je vozil vinjen.
Je ženo ubil mož?
BUDNA VAS - 18. julija ob 2.30 so našli mrtvo v njenem stanovanju 57-letno Ivanko Vegelj iz Budne vasi. Preiskovalci, ki so si ogledali stanovanje, so našli dovolj dokazov. da so posumili v naravno smrt Vegljeve Tako so po zbranih podatkih utemeljeno posumili, da je Vegljevo umoril njen mož. Kot kaže, je bila zraven pijača, zakonca sta se prepirala, na koncu pa je Vegelj pograbil nož in z njim zabode! ženo.
L
%
- V noči na 21. julij je skupina neznancev (morda je bil celo samo eden) kradla bencin gostom na parkirnem prostoru pred zdraviliščem v Šmarjeških Toplicah. Okradenih je bilo šest gostov, ki so zjutraj našli prazne rezervoarje, skupaj pa je bilo iztočenih kar okoli 100 litrov eoriva.
UTRUJENOST IN NEPREVIDNOST - Primerov, kot ga navajamo v zapisu, je na dolenjski magistrali veliko. Tujci, še posebej pa Turki, ki jih poleg utrujenosti največkrat spremlja neprevidnost, so v poletnih mesecih naj večji povzročitelji prometnih nezgod. Posnetek je s trčenja dveh tujih državljanov na magistrah. (Foto: B. B.)
Turek po nesreči pobegnil
Zaradi brezglavega prehitevanja zakrivil nesrečo pri Karteljevem, nato pa pobegnil - Prijet na Čatežu
DIVJI PRAŠIČI NA CESTI
ČRNOMELJ - 19. julija ob 6. Uri zjuttaj se je po lokalni cesti ned Stransko vasjo in Črnomljem peljal na kolesu z motorjem >54etni Alojz Simonič z Vinjega vrha. Na veliko presenečenje so mu pn posestvu KZ Črnomelj nenadoma pritekli s trave pred kolo štirje divji prašiči. Enega je zadel in pri tem seveda padel, ob tem na zadobil hude telesne poškodbe, Ja so ga prepeljali na zdravljenje v, novomeško bolnišnico.
KARTEUEVO - Znano je, da s turškimi vozniki motornih vozil na naših cestah ni dobro imeti opravka, ponovno pa se je to potrdilo minulo soboto, ko je turški državljan, 47-letni Duran Yicit, povzročil prometno nezgodo pri Karteljevem.
Yicit je namreč tistega dne okoli 21.45 zvečer peljal tovornjak s polpriklopnikom proti Zagrebu, pri Karteljevem pa pričel brezglavo prehitevati vozila pred seboj. Kot se v takšnih primerih rado dogodi, je po klancu navzdol nasproti pripeljalo drugo vozilo. 50-letni Vinko Osolin iz Radomelj je imel s svojim tovornjakom kaj malo možnosti, da prepreči nesrečo. Vozili sta se oplazili, pri čemer je Osolinov tovornjak odbilo na desno čez bankino na travnik! Tovornjak' se je prekucnil, pri tem pa se je razsula tudi naložena koruza. Ob nezgodi se je voznik Osolin laže poškodoval, veliko huje pa sopotnica Francka Osolin iz Ihana, ki so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.,
Takoj po nesreči jo je turški šofer z vozilom popihal in le urni
PREHITRO Z MOPEDOM
MALENCE - S6-letm Franc Komočar se je 18. julija ob 12.30 peljal na mopedu po cesti skozi Velike Malence. Zaradi prehitre vožnje ga je med vožnjo zaneslo, zapeljal je na bankino, potem pa trčil v obcestni kamen in obležal hudo poškodovan Komočarja, doma je iz Dolnjih Skopic, so prepeljali v brežiško bolnišnico.
V07II 7 ODPRTIMI VRATI
KVASICA - Do hujše nezgode je prišlo 18. julija ob 11.15 na regionalni cesti med Kvasico in Črnomljem. Voznik gorjanskega avtobusa Alojz Ilenič iz Črnomlja je namreč vozilo ustavil na postajališču v Kvasici. Iz vtobusa je stopila pešakinja Ana Gerzetič, ki je potem odšla peš ob desnem robu ceste. Voznik pa potem, ko je speljal, ni zaprl vrat avtobusa in je z njimi zadel Gerzctičevo, je zbil po tleh, pri čemer je ta dobila hujše poškodbe.
JE BIL NA DELU POŽIGALEC?
STARI GRAD - 21. julija je zagorelo gospodarsko poslopje Angele Vidmajer na Starem gradu 3. Lastnici, ki sicer živi v Zagrebu, je pogorelo poslopje, veliko 13 krat 6 metra, poleg tega pa je ogenj uničil še nekaj kmečkega orodja, tako da je skupne škode za blizu 400.000 din. Čeprav kriminalisti krške UNZ primer še raziskujejo, obstaja utemeljen sum, da gre za požig.
ZAPELJALA NA LEVO FRAN - Ameriška državljanka >nna Barow je 18. julija ob 17.35 eljala osebni avto od Ljubljane roti Zagrebu in pri Biču na bla-•m ovinku zavozila na levo stran 'stišča. Nasproti je takrat pri-ijal z osebnim avtom Mihael dmar iz Krmelja, ki navzlic umi-• nju nezgode ni mogel preprečiti. :žje se je pri tem poškodovala tznica, da so jo prepeljali v Ijub-nski Klinični center, enako kot ■ni sopotnici, materialne škode je bilo za nekaj deset tisoča-
ODZADAJ SE JE ZALETEL -Na magistralki pri Grmovljah jc 19. julija zjutraj voznik tovornjaka Ivan Č čič zmanjševal hitrost zaradi okvare motorja. Vse pa kaže, da njegovega početja ni pravočasno opazil voznik drugega tovornjaka, ki je vozil za 'ačičem, Ivan Kranjc iz Ponikev. Trčil jc namreč v zadnji del Čačičevega tovornjaka, pri čemer sc jc Kranjc poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za kar 520 tisočakov.
in učinkoviti akciji miličnikov gre zahvala, da so brezobzirnega voznika izsledili in prijeli na Čatežu. Ob vseh telesnih poškodbah je bilo na vozilih za 330 tisočakov škode.
S traktorjem podrl drevesi in trčil v kozolec
Na srečo se je pustolovščina Nika Špesa končala brez telesnih poškodb
BREG - Malce nenavadno pustolovščino si je v nedeljo privoščil 25-letni Niko Špes z Brega 26 pri Sevnici. Od soseda Jožeta Felicijana si je namreč samovoljno sposodil traktor znamke zetor in se z njim odpravil na vožnjo.
Špes je vozil brez dovoljenja m kar je najhuje, brez vsakih izkušenj. Prav zategadelj je med vožnjo po zasebni poti v Jelšah pri Bregu prišlo do nezgode. Vozilo je namreč mej- vožnjo po klancu navzdol pustil v prostem teku. Nič čudnega potemtakem, če je izgubil oblast nad vozilom; zapeljal je v sadovnjak, podrl troje dreves, nato pa trčil v steber kozolca. Špes je bil ob koncu avanture le laže poškodovan, bolj pa traktor in kozolec. Škodo na obeh so ocenili na preko 200 tisočakov.
STRELA JO JE UBILA
DOLNJI SUHADOL - V sredo je med hudim neurjem, ki je divjalo v popoldanskih urah, strela, ubila 40-letno Antonijo Grubar iz Dolnjega Suhadola 10. Grubarjeva je bila tisti čas z možem v zidanici, medtem ko je otrok na srečo stal pred vrati. Strela je treščila naravnost v zidanico in pri tem Antonijo tudi ubila.
ZGOREL AVTOMOBIL' S PRTLJAGO
GRMOVLJE — V noči na soboto jc prišlo na avtomobilu našega zdomca s Kosova, Salihaja Hyeana, do večjega požara. Voznik je dim zavohal nekje pri Grmovljah, vozilo nemudoma ustavil, ko pa je odprl pokrov motorja, je bruhnil močan ogenj. Vozilo je bilo hipoma obdano s plameni, potniki pa so uspeli rešiti le nekaj prtljage. Škode je tako za preko 550 tisočakov.
MED VOŽNJO SE JE SLAČIL
KRAKOVSKI GOZD - Sefer Berisha iz Prištine se je 21. julija popoldne peljal z osebnim avtom skozi Krakovski gozd in si med vožnjo hotel sleči jopič. Za volan je prijel sopotnik, vendar rešitev ni uspela. Vozilo je zapeljalo z vozišča in treščilo v borovec. Voznik in sopotniki so se poškodovali, gmotne škode pa je bilo za 100.000 din.
NAŠLI MRTVEGA V BAZENU
DOLENJSKE TOPLICE - V bazenu zdravilišča v Dolenjskih Toplicah so 18. julija popoldne kopalci našli mrtvega 26-lctne-ga Franca Vovka iz Novega mesta, Šegova 11. Navzlic hitri pomoči jc zdravnik lahko ugotovil le še smrt..
r
Le zagnanost je premalo
Anton Joras o razmerah v sodraškem športu — Nakopičene neurejenosti vodijo k razmišljanju o odhodu
Še ne tako dolgo nazaj je bil Anton Joras iz Sodražice eden najboljših slovenskih in jugoslovanskih tekačev na 110 metrov z ovirami. Premagoval je celo tako znanega atleta, kot je Borislav Pisič, ki atletskim stezam še do danes ni dal slovesa. Joras je v času aktivnega nastopanja nosil drese mariborskega Branika in celjskega Kladivarja, ob koncu kariere pa je tekmoval za Kočevje.
„Uradno sem se poslovil od atletskega dresa na republiškem prvenstvu leta 1970,“ pravi Joras, ki se je s prihodom v Sodražico vnovič zapisal športu, le da tokrat kot organizator, trener in svetovalec.
„Znano je,“ pravi, „da ima Sodražica velike možnosti za organiziranje in izvedbo vseh zimskih športov. Za obnovo naše skakalnice so bili zelo zagreti člani ljubljanske Ilirije, nudili so nam pomoč, vendar je vse ostalo pri poskusih. Takih primerov lahko naštejem še veliko, vsi skupaj pa dajo pojasnilo, zakaj, kadar govorimo o sodraškem športu, omenjamo le odlične pogoje, manj pa dosežke."
Svetla izjema je nedvomno namizni tenis, šport, ki je prav po zaslugi Jorasa prodrl v republiški vrh. Toda razmere, v katerih so se rojevali dosežki, niso prav nič rožnate.
„Le kam vse to vodi? Že leta tekam od ene do druge delovne organizacije in privatnika in prosim za denar, ki ga potrebujemo za nakup opreme in potovanji Nič čudnega, če
vse glasneje razmišljam o tem, da vse skupaj pustim."
Zdi pa se, da Jorasa bolj kot materialne težave mučijo neurejenosti v sodraškem TVD Partizan. Slednje najbolje potrjuje podatek, da pred nedavnim, ko so izbirali pred-sedništvo organizacije, nihče ni imel dovolj poguma, da bi prevzel mesto predsednika. Sele od drugih je Joras zvedel, da so za prvega človeka izbrali prav njega.
„Ni mi težko delati, toda če ob sebi nimaš zagnanih ljudi, pripravljenih za akcijo, ti mimogrede splahne vsaka volja," pravi Joras, katerega odhod iz športnega življenja bi za Sodražico pomenil ogromen udarec.
GLAVONJIČ
'■	*	5<	■
Anton Joras: „Tudi zagnanost in dobra volja sama po sebi ne moreta narediti vsega."
 '_J
TUDI ŽENSKE BRCALE
ŽUŽEMBERK - Pred dnevi je bil v Žužemberku zanimiv turnirv malem nogometu, na katerem s° nastopile vrste brigadirk, donrt čink, dve ekipi brigadirjev, NK Albatros in domači Partizan. Seveda je največ zanimanja veljak1 žogobrcarsicim sposobnostim deklet, kjer so domačinke premagal brigadirke, medtem ko je pri fai>’ tih slavila prva brigadirska, \rst*
TEK PO ULICAH KOKRICE
KOKRICA - V počastitev krt--jevnega praznika razpisuje SP Franc Mrak iz Kokrice že tradicionalni tretji tek po ulicah tega kraja. Lanskega tekmovanja se je udeležilo preko 150 tekačev iz vse Slovenije, prireditelji pa priča kujejo, da bo udeležba letos » številnejša. Tekma bo 5. avgusta * pričetkom ob 18. uri, start in čil) pa bosta pred gostiščem Bruna rico. Organizator je pripravil več tekmovalnih skupin od pionirje* in pionirk do članov in članic-Prijave bodo zbirali dve uri pred startom, startnina pa je 50 din. brezplačno bodo lahko tekli k pionirji.
SPOSOJENO TRNJE
— Polemični boj prsi ob prsi se pri nas konča s pljuvanjem.
(Iz Politike)
Papežu dvakrat balkansko srebro
V ekipni in posamični vožnji na balkanskem prvenstvu v Turčiji si je Sandi Papež priboril srebrni medalji — Najuspešnejši Jugoslovan — Novomeščani na treh dirkah
KONYA - Jugoslovansko mladinsko kolesarsko zastopstvo na letošnji balkaniadi v Turčiji resda ni v celoti ponovilo lanskoletnega uspeha, zato pa je ponovno zablestel Novomeščan Sandi Papež, ki si je v četrtkovi ekipni in sobotni posamični vožnji priboril dve srebrni odličji. Papež je tako na najbopi način kronal res izredno uspešno kolesarsko pot med mladinci, ki mu odpira velike možnosti tudi v članski konkurenci
Jugoslovanski mladinci so v če-	Miznati	premoč Bolgarov. Papež,
trtkovi etapni vožnji skušali ubra-	Šebenik,	Pintarič in Trampuš so
niti lani osvojeno zlato na Bal-	dali Vse	od sebe, vendar dalj kot
kanu, vendar so tokrat le morali	do srebra niso mogli. Osma naj-
■
CENTER NA GAČAH SE ROJEVA — Navzlic dopustom in vročini so dela na izgradnji smučišč novega zimskega centra na Gačah v polnem razmahu. Ta čas je v gradnji cesta od Komar-ne vasi do Gričic, poleg tega pa so vojaki enote starešine Paprice iz vojašnice Milana Majcna (na posnetku) skupaj z delavci GG Novo inesto, tozd Crmošnjice, že dodobra očistili traso novega smučišča.
Liga s tisoč igralci
2e v začetku septembra bo finalni tunu.
ekip v letošnji občinski ligi v malem nogometu
boljša mladinska ekipa na svetu st je tako morala zadovoljiti s srebrom, za Jugoslovani r a so na 70 kilometrov dolg; progi ostali z veliko zamudo Grki in Turki. Omenimo, da si je članska vrsta v četrtkovem nastopu priborila zlato.
Manj uspešna za celotno jugoslovansko zastopstvo je bila sobota, kjer je v posamičnih bojih edino medaljo v obeh konkurencah prikolesaril Sandi Papež. Sandi je vnovič dokazal, da raste v res obetavnega kolesarja, saj je na 110 kilometrov dolgi progi in v neznosni vročini „pustil“ predse le bolgarskega tekmovalca Petrova. Papež je tako postal naš najušpešnej ši mož na balkanskerh prvenstvu.
In medtem ko se je Sandi potil v daljni Turčiji, so drugi Novomeščani nastopili na treh dirkah v Bohuminu blizu Ostrave na Češkoslovaškem. Prvega dne je bil na kriterijski dirki Smole 2. med mladinci, Srečko Glivar peti, medtem ko je Novak v III. kategoriji članov zmagal. Drugega dne je Smole vozil med starejšimi mladinci in zmagal, v cestni dirki tretji dan pa je ponovno slavil Novak, Smole je moral zaradi okvare odstopiti, medtem ko so mlajši mladinci Lavrič. Glivar in Stangelj na c$ prispeli v zmagoviti skupini.
B. B.
»Dolenjski list« v vsako družino
NOVO MESTO - Pred časom se je končala letošnja novomeška občinska liga v malem nogometu, ki jo je oiganiziral NK Elan, v njej pa je nastopilo 44 ekip s preko 1.200 igralci.
Sc najbolj je razveseljiv napredek ekipe NK Rom, ki se je z nogometom pričela ukvarjati šele lani, vendar je letos v skupini „E" že osvojila 3. mesto. Za ilustracijo naj povemo, da je bila ekipa IMV,
PUCLJU TURNIR OB DNEVU VSTAJE
NOVO MF.STO — Devetnajst ša■ histo se je udeležilo nedavnega šahovskega turnirja v počastitev dneva vstaje, ki ga je organiziral novomeški šahovski klub. Vrstni red: J. Pucelj 15, Škerlj 14,5, Kastelic 14,5, Muhič 14, Luzar 13,5 Avsec 11,5, Milič 11,5, Ščap 10,5, Maksimovič 9,5, itd.
lanski polfinalist, v isti skupini šele 4. Podobna ugotovitev kot za
Rome velja tudi za ekipi Dolža in Stopič.
Sicer pa poglejmo ekipe, ki so se uvrstile v finalni del, ki bo na sporedu že v prvi polovici septembra. Iz skupine A sta to Šmarjeta in Vinica, iz skupine B Partizana iz Žužemberka in Straže, iz skupine C Gabrje in Krka, iz skupine D Marof in Mirna peč ter iz skupine E Šmihel in Regrča vas.
Na nedavnem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo tekmovanja poslej od jeseni do pomladi in ne obratno, kot je bilo doslej, hkrati pa za ekipe v malem nogometu ne bodo več smeli nastopati registrirani igralci. Udeleženci tega sestanka so tudi določili, da bo finalni turnir, na katerega se uvr-ste zmagovalci območnih skupin Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega, v drugi polovici septembra, zmagovalec pa bo ostal v zaključnih bojih za naslov najboljše ekipe malega nogometa v Sloveniji.
ŠPORTNO SREČANJE V GRIBLJAH
GRIBLJE - Športno društvo Griblje pripravlja za nedeljo, 8. avgusta, peto športno srečanje. Devetčlanske ekipe iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, športnih društev itd. se bodo pomerile v malem nogometu, streljanju z zračno puško, metanju bombe, kegljanju, plavanju ter čolnarjenju - veslanju. Prijave sprejema športno društvo Griblje, ekipe pa se lahko prijavijo tudi pred začetkom tekmovanj do 8.30 ure. Na letošnjem jubilejnem športnem srečanju pričakujejo okoli 30 ekip, saj je za to srečanje v Gribljah vsako leto precej zanimanja med ekipami z obeh strani Kolpe, redno pa prihajajo tudi z druge strani Gorjancev. Še to: za čolnarjenje se lahko, prijavijo pri Kuzmovem mlinu v Pobrežju, kjer bo start. Vsak tekmovalec bo dobi) značko, najzaslužnejšim gribeljskim športnim delavcem bodo ob tej priložnosti podelili spominske plakete, veteranom domače nogometne ekipe pa priznanja.
Pri hitrem postopku baze ko da ni
Ljubica Mikša govori o izkušnjah in spoznanjih, do katerih je v zadnjem letu prišla kot članica slovenske delegacije v zveznem zboru skupščine Jugoslavije - Kdor pošlje mnenje, dobi povratno informacijo - Delegat še nima vloge, ki
mu je določena
„Le kaj delajo naši delegati, da sprejemajo take odločitve? “ je nemalokrat slišati v pogovorih z ljudmi ob nenadnih zakonskih spremembah „čez noč" ki pa močno posegajo v njihovo življenje. Intervju z dipl inž. Ljubigo Mikša, ki je bila na Dolenjskem v zborih združenega dela izvoljena za članico slovenske delegacije v zveznem zboru, marsikaj pojasnjuje.
- Po več kot letu dni opravljanja mandata v zveznem zboru ste si gotovo že pridobili izkušnje. Kakšne so v dobrem in slabem?
„Moram reči, da smo slovenski delegati v zveznem zboru dokaj dobro organizirani, gotovo pa mnogo bolje kot delegati v ostalih republikah. Sem prvič delegatka v taki skupščini, imam pa občutek, da nam mnenja, ki jih dobimo na republiški ravni, veliko pomagajo pri delu v odborih, kjer se pravzaprav odvija glavno. Seje zveznih zborov so običajno le potrjevanje predlogov, kise pripravljajo v odborih.
Slovenski delegati smo se tudi med seboj dobro ujeli Poljih dela profesionalno in ti veliko pomagajo nam, zaposlenim v združenem delu. Res dobro sodelujemo pri oblikovanju mnenj z vseh področij. Na sestankih v Ljubljani se srečujemo Po skupinah delegatov in se dogovarjamo za nastop in stališča v posameznih odborih. Zmenili smo se, da se bomo poslej sestajali tudi v drugih regijah, ne več samo v Ljubljani. Na prvem takem posvetu smo že bili v Novi Gorici, pred sejo zveznega zbora, kjer smo obravnavali sodelovanje s sosednjimi državami in smo se na kraju samem hoteli Prepričati o pomenu odprte meje in problematike v zvezi z uvedbo depozita. Planiramo tudi posvet na Dolenjskem, ker ocenjujemo, da je nujno dobiti še več stika z delovnimi ljudmi.
Slabe izkušnje pa imam s pridobivanjem mnenj. Do mnenj o raznih gradivih, ki so na sejah zveznega zbora, je težko priti. Razen izvršnih svetov občinskih skupščin se večina ostalih ogiba dajati mnenja na predloge za uvedbo zveznih predpisov, deš ,to je že višja politika’. Drugo pa je, da niti ni možnosti, da bi posamezne sistemske zakone dajali na dnevne rede občinskih sej, saj včasih niti do republiških skupščin ne pridejo.
Sele zdaj smo dobili tiskan program dela zveznega zbora za letošnje leto, tako da občinske skupščine sploh niso mogle v svojih delovnih programih načrtovati obravnave zveznih gradiv. Edina prava funkcija delegatskega sistema in razpravljanja se je letos po mojem izkazala pri obravnavi invalidsko-pokojninskega zakona. Pri njem so res lahko prišla do izraza mnenja baze.”
— V krajevnih skupnostih in v več delovnih organizacijah na Dolenjskem imajo občutek, da je delegatski sistem na ravni občine bolje zaživel, hkrati pa menijo, da se njihove želje toliko manj upoštevajo, kolikor bolj delegatski sistem leze k vrhu — do federacije. Kje po vašem mnenju nastaja vrzel in v čigavem imenu potem delegati v zveznih zborih sprejemate odločitve?
„Po mojem je to točna ugotovitev, skušala pa bom razložiti, zakaj do tega prihaja. Za moje enoletno obdobje delovanja v zveznem zboru je značilno sprejemanje ukrepov po hitrem postopku. Zvezni izvršni svet nas je zatrpaval z zakoni po hitrem postopku, jšo pride do tega, ni več časa za posvet z bazo, temveč se mora delegat odločiti po lastni presoji. Stališče ,čez noč‘, ki se pogosto zahteva od delegata, ga postavlja v zelo neugoden položaj. To smo že kritizirali, kajti v času dogovarjanja za tak hiter postopek, ki med republikami vendarle traja vsaj mesec dni, smo mi delegati povsem izključeni iz razprav, od nas pa zahtevajo odločitve. Odgovornost pade na skupščino, ki pa je bila med postopkom odrinjena.
Redkokdaj se je v minulem letu zgodilo, da bi sprejeli kak zakon po trifaznem postopku, ki gaje šteti za normalnega in je pogoj za funkcioniranje delegatskega sistema.”
i~ Izhajate iz združenega dela, delovne organizacije Krka, ki je znana po tem, da ima navzven delegatski sistem dobro razvit. Krka se tudi uporno zavzema za to, da ne bi tako pogosto prihajalo do sprememb pogojev gospodarjenja z raznimi administrativnimi ukrepi. Ali vas v lastnem kolektivu in v gospodarstvu širšega območja,' ki ga predstavljate v zveznem zboru, kdaj pobarajo glede odločitev, ki so včasih v opreki z njihovimi željami?
„Velikokiat mi je po glasovanju za zakon po hitrem postopku prav nerodno priti v kolektiv, kjer-me kajpada takoj pobarajo. No, zdaj večinoma že vedo, da ne moremo nič spremeniti, če dobiš gradivo na mizo pred sejo, odločiti pa se moraš.
Najhuje je, da so bili letos pogoji za gospodarjenje znani šele maja, kar je za zdruino delo povsem prepozno za kakršnokoli realno planiranje. Prav zato se delegati v našem odboru že zdaj borimo, da bi za leto 1984 potrebne osnovne dokumente sprejeli že konec letošnjega leta ali najkasneje januarja 1984. Predvsem gre za delež, ki ostaja delovnim organizacijam od izvoza.
To ne sme in ne more več biti neznanka do maja. Velikokrat pa smo v nas slovenski delegaciji v zveznem zboru preglasovani, čeprav se nam zdi, da imamo dobra stališča. Štejejo se namreč glasovi posameznih delegatov, ne pa delegacij, kot je to praksa v zboru republik in pokrajin. Kot nismo povsod enako razviti, tudi niso enako razviti samoupravni odnosi, kar se zelo pozna
- Delegati sodelujete v posameznih odborih; na katerem področju se vi udejstvujete in kako ocenjujete tovrstno delovanje?
diva, kijih delegati poprej dobivamov obravnavo, pošiljajo zainteresiranim v združenem delu in oni pošiljajo mnenja. Včasih imam s posameznimi delovnimi organizacijami ali skupino le-teh še posebne posvete pred odhodom v Beograd. Vključena sem tudi v delo skupine delegatov za republiško skupščino, predvsem za zbor občin. Ugotavljam pa, žal, da velikokrat pride mnenje z oznako ,nimamo pripomb1, toda ko je taisti zakon sprejet, je naenkrat kopica prigovorov. Povečati bi bilo tudi odgovornost tistih, ki so poklicani za dajanje mnenj."
— Povratne informacije so šibka točka delegatskega sistema že na občinski ravni, verjetno pa tudi v republiškem in zveznem delegatskem sistemu. Kako je to področje organizirano?
„Povratne informacije dobe od mene tisti, ki so poslali mnenja,
. ostali jih dobe samo preko sredstev javnega obveščanja. Prav zdaj pripravljamo letno poročilo o delu slovenskih delegatov v zveznem zboru in ga bodo dobile v obravnavo vse občinske skupščine. Še vedno pa imam občutek, da se posamezne zadeve lahko urejajo mimo delegatskih skupščin, v zveznih komitejih, po grupacijah in preko medrepubliških komitejev. Dokler bo tako, delegat ne bo imel tiste vloge, ki mu je določena. Dogaja pa se, da tisti, ki morda ne uspejo po stranskih poteh, potem najdejo pot do delegata."
Junija in julija ter vse do skupščinskih počitnic v avgustu bo zvezna skupščina še zasedala. Kaj boste obravnavali v bližnji prihodnosti? Boste morda v tem času še kdaj posegli v razpravo?
„Na naslednji seji zveznega zbora bomo obravnavali novi predlog Zakona o SDK, zakona o sanaciji ter zakona o zavarovanju plačil. Zatem pa je predvidena obravnava zakona o obratnih sredstvih, ki je izredno pomemben za združeno delo. Prav na predlog tega zakona smo v Sloveniji že dobili na kupe pripomb in
spreminjevalnih predlogov. Dobro bi bilo tudi v našem okolju organizirati širšo razpravo o tem predlogu zakona, da bi vsaj vedeli, kaj Dolenjski prinaša. Večina pa sc sploh ne zave-.da, za kako pomembne odločitve gre.
Pripravljam pa sc na razpravo o programu dela zveznega zbora za prihodnje leto v tem smislu, da bi moral biti interes združenega dela enak v vsej državi. Dogaja se namreč, daje zdaj čutiti različen interes, ker se preliva disciplina iz zbora republik in pokrajin na naš zbor, v tem pa združeno delo večkrat ni enotno."
- Za konec pa še vprašanje: kako zmorete in uspete obsežna gradiva predelati ob poklicni angažiranosti in obremenitvah v družini in koliko vas delegatska funkcija obremenjuje?
„Vedela sem, da bo težko, vendar je fizični in psihični napor še hujši kot sem predvidevala. Po poklicu sem kemik in delam na povsem drugem področju, kot je politika. Vsak mesec sem poprečno tri ali štiri dni v Beogradu, najmanj dvakrat na mesec na sestankih v Ljubljani, da teh v domačem okolju sploh ne štejem. Težko je, ampak se tolažim z mislijo: več kot leto dni je že minilo."
RIA BAČER
Polog ali depozit?
 111. izjava Jezikovnega razsodišča_________________________
F. S. iz Ljubljane nam je poslal naslednji dopis: ,.Zadnje čase (ali še bolj točno: od lanske jeseni) se v našem časopisju in drugih javnih občilih tepeta dve besedi istega pomena: polog in depozit. In kot je bilo pričakovati v tej bitki spet zmaguje imenitna tujka. Se eno kukavičje jajčece v našem že itak pisanem besednem gnezdu, iz katerega ščebeče čedalje več tujih glasov."
Vprašanje polog ali depozit je jezikovno bolj zapleteno, kot meni naš dopisnik. Med besedama polog in depozit namreč ne gre za razmerje istopomenska domača beseda: prevzeta beseda (v tem primeru bi se zlasti »v splošni rabi raje odločili za domačo besedo), ampak za razmerje, v katerem si je prevzeta beseda z domačo razdelila pomene. Besede depozit torej ne moremo zavreči že zato, ker je prišla od drugod. Depozit ima v slovenščini naslednja pomena: 1. ,v banko vložena denarna sredstva*, npr. denarni, devizni depozit; število depozitov narašča..« (v tem pomenu	se v	slovenščini	pogosteje uporablja beseda vloga); 2. ,v
hrambo	dani	vrednostni	papirji ali dragocenosti*,	npr. depozit
zlata; vrednost depozita; carinski depozit... fv tem pomenu se manj pogosto uporablja tudi beseda polog). - Beseda polog pa pomeni: 1. .denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica*, npr. nakazati banki polog za nakup stanovanja na kredit; garancijski polog ... 2. ,v hrambo	dani	vrednostni	papirji in dragocenosti*,	kar je enako
drugemu	pomenu besede	depozit (polog se v tem	pomenu upo-
rablja manj pogosto); 3. glagolnik od položiti v pomenu ,dati, plačati*, npr. polog dnevnega iztržka; dvigi ih pologi. ..
Za označevanje vsote denarja, ki ga moramo nakazati banki, kadar potujemo v tujino, je torej najprimernejši izraz polog - z njim pridobimo pravico odnesti v tujino določeno vsoto dinarjev. Raba besed depozit in polog omahuje verjetno zaradi ohlapnega prevoda ustreznega srbohrvaškega izraza v zvezni uredbi. Prevajalci se niso prepričali o rabi besede depozit v slovenščini in s tem povzročili, da je prek poročevalcev in razlagovalcev uredbe prišla v dnevno časopisje hkrati z besedo polog.
Obe besedi sta jeziku potrebni: njuna osnovna pomena pa sta različna in zato ju ne bi smeli zamenjevati.
„Sem članica odbora za delo, zdravstvo in socialno politiko in imam glede aktivnosti povsem čisto vest. Razpravljala pa sem tudi že v zveznem zboru in sicer v zvezi s položajem farmacevtske industrije v SFRJ ‘‘
— Kako sploh pridete do mnenj iz baze, če izvzamemo hitre postopke, ki so postali bo§ praksa kot izjema v delu zveznega zbora?
„Mcni veliko pomaga sekretariat novomeške občinske skupščine. Gr;t
SKUPNI SODNIK ZA PREKRŠKE
Crnomeu, metlika - Zaradi pomanjkanja kadra ter zaradi smotrnejšega dela sta obe belokranjski občini ustanovili skupni organ za kaznovanje prekrškov s sedežem v Črnomlju in enoto v Metliki. Medobčinski sodnik za prekrške je postal Jože Vardjan, dipl. pravnik iz Črnomlja, ki je začel s tem delom 1. julija; dosedanji sodnik za prekrške v črnomaljski občini pa je postal strokovni sodelavec pri na novo ustanovljenem medobčinskem organu.
PREMOR ZA LITERATE
NOVO MESTO - Podobno kot za vrsto kulturnih društev je tudi za Literarni klub Dragotina Ketteja v Novem mestu nastopil poletni premor. Januarja ustanovljeni klub je imel dva samostojna literarna večera, nekateri njegovi člani pa so nastopili tudi v drugih krajih. Delo bodo nadaljevali septembra, ko bodo dobili svoj kot v prenovljenem Domu kulture. Med neuresničenimi nalogami iz prvega poF letja je še registracija kluba.
Kakšne bodo pokojnine?
Za letos naj bi pokojnine uskladili z rastjo nominalnih OD za četrtino porasta - Dodatni ukrepi
Novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga uporabljamo od 1. julija letos, uvaja kot novost tekoče usklajevanje pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. Izvedba takšnega načina usklajevanja pokojnin zahteva bistveno večja sredstva od dosedanjih, zato je zakonodajalec prepustil skupnostim, da same odločijo, tedaj in kako bodo speljale zahtevani način usklajevanja, vendar pa ga morajo zagotoviti najkasneje do konca leta.
V SLOVENIJI POSTOPOMA
V Sloveniji se je skupščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja že lani odločila, da bo nove zakonske obveznosti uresničevala postopoma ter pri tem upoštevala materialne možnosti družbe. Z vsakoletnim povečevanjem odstotnega deleža pokojnin na račun porasta nominalnih osebni dohodkov naj bi do leta 1986 dosegli načrtovani polni porast. Letos naj bi tako pokojnine uskladili za četrtino porasta, prihodnje leto za dve četrtini, leta 1985 za tri četrtine in 1986 za celoten porast nominalnih osebnih dohodkov. V začetku vsakega koledarskega leta bo opravljena dokončna uskladitev po kojnin glede na uradno dovoljen porast nominalnih osebnih dohodkov. Vsi sklepi o uskladitvi pokojnin med letom naj bi veljali od I. januarja dalje.
Ta stališča so samoupravni organi republiške skupščine skupnosti že upoštevali pri oblikovanju predlogov za letošnje usklajevanje med letom, pri tem pa so tudi upoštevali nezadovoljiv položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami v zaostrenih razmerah. Predlagali so skupščini skupnosti, da poleg uskladitve pokojnin sprejme še dodatne ukrepe za zboljšanje gmotnega položaja upokojencev z naj nižjimi pokojninami.
VIŠJE NAJNIŽJE POKOJNINE
Dodatni ukrepi so: ponovna odmera pokojnin od nove
od 1. januarja letos 9337,25 din, in določitev novega mejnega zneska naj-
najnižje pokojninske osnove, ki znaša
nižjih pokojninskih prejemkov v višini 85 odst. navedene osnove ali 7936,66 din ter odmera novega varstvenega dodatka. S tem se raven najnižje pokojninske osnove in mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov dvigne na raven, kot jo določa predlog novega republiškega zakona.
Po opravljeni ponovni odmeri pokojnin od pokojninske osnove in določitvi novega varstvenega dodatka se vse pokojnine uskladijo s 4,5 odst., kar velja od 1. januarja letos naprej. Dejansko to pomeni 9 odst. povečanje od 1. julija.
' S sprejetjem vseh teh ukrepov se pokojnine različno povečajo: za 16,7 odst. tistim, ki prejemajo samo pokojnino, najmanj 7,1 odst. in največ 9,1 odst. pa tistim, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek. Upokojencem s pokojnino in varstvenim dodatkom, katerim pokojnine niso odmerjene od naj nižje pokojninske osnove, se prejemki povečajo za 7,1 odst. Ostalim upokojencem pa za 4,5 odst.
Tako bodo izplačali pokojnine že za avgust.
Po novem znaša najnižja možna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo 8.293,80 din, najnižja možna starostna pokojnina sploh (15 let zavarovame dobe) pa znaša za moškega 3.415,09 din in za žensko 3902,97 din. Če upokojenec prejema jroleg pokojnine še varstveni dodatek, je naj nižja možna pokojnina 6.342,25 din in za žensko 6.976,55 din.
NAJVIŠJE POKOJNINE NESPREMENJENE
Najvišja možna pokojnina ostaja nespremenjena in znaša za polno pokojninsko dobo največ 37.851,77 din, za 15 let zavarovalne dobe pa za moškega 15.586,02 din in za žensko 17.812,60 din.
Pokojnine se s sprejemom novih ukrepov torej različno povečujejo, vendar pa se s tem ne spreminjajo razmerja, ki veljajo ob odmeri pokojnine. Vpliv delovnega prispevka je zagotovljen tudi vnaprej. Omeniti velja tudi, da dodatni ukrepi ne bremenijo obveznosti za usklajevanje, saj bi to ne bilo nič večje, če ukrepov ne bi sprejeli.
Za pokrivanje novonastalih obveznosti bo skupnost odvajala dodatna sredstva, kar pa ne bo vplivalo na spremembo prispevnih stopenj, saj bodo pokrite z višjo rastjo osebnih dohodkov.
ELEVIZIJSK1 SPORED f
29.	va.
petek
1
18.15 POROČILA
18.20	FESTIVAL JUGOSLOVANSKIH PLESNIH. ORKESTROV RADENCI 83: JAZZ ORKESTER RTV SKOPJE
18.50 TARZAN, ameriška risanka
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ROCKFORDOVI DOSJEJI, oddaja iz ameriške nanizanke
20.50 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.10	NOČNI KINO; KDO BO SKRBEL ZA TRGOVINO, ameriški film
Glavno vlogo v komediji, ki jo je 1963 posnel Frank Tashtin, igra znani komik Jerry Letvis, prizorišče dogajanja pa je veleblagovnica, ta je pravšnje okolje za raznovrstne norčije glavnega igralca. Nastopajo še JiU St. Johns, Agnes Moorehead, John McGiver in dru-
Giasbeni magazin’ Srečanje z orkestrom Dušana Sko vrana -
20.40	Poročila - 20.45 Partizanski kurir (dokumentarna oddaja ) -	21.35 Lisice (jugoslovanski
film)
ZAGREB 1
gi-
22.35'DNEVNIK
17.30	Test — 17.45 Balkansko prvenstvo v plavanju (prenos z Reke) - 19.30 Dnevnik - 20.00
15.50	Video strani - 16.00 Po letno popoldne — 18.00 Poročila - 18.05 Koledar ~ 18.15 Otroški spored - 18.45 Balkanski festival Ohrid 83 - 19.30 Dnevnik -
20.00	Rockfordovi dosjeji (oddaja iz ameriške * nanizanke) - 21.00 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) - 21.45 Dnevnik - 22.00 Kultura srca - 23.30 Poročila
30.	VII.
sobota
1
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	RESI NAS HUDEGA, ameriški film
21.30 DOBER VEČER, zabavno-
ki ne ugasnejo (zabavnoglasbena oddaja) - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota — 22.15 Gledano z avstralskimi očmi (dokumentarna oddaja)
16 3/5 POROČILA
16.40	TARZAN, ameriSca risanka 17.05 NEKO POLETJE, oddaja iz skopske nadaljevanke za otroke
17.35	MOGOČNO MORJE. MEJE NEZNANEGA, angleška dokumentarna oddaja
18.30	GALAKT1KA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
glasbena oddaja
22.15	POROČILA
ZAGREB 1
15.25 Test - 15.40 Festival otroka Šibenik 83 - 16.45 Ponovitev otroške predstave — 17.45 Balkansko prvenstvo v plavanju (prenos z Reke) - 19.00 Narodna glasba -
19.30	Dnevnik - 20.00 Zvezde,
14.45	Sedem dni TV - 15.15 Olimpijske bakle - 16.00 Poročila - 16.05 Koledar — 16,15 Poletno popoldne - 18.15 Mali koncert -
18.30	Srčno vaši (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Nekoč v Parizu (ameriški film) -
21.40	Dnevnik - 21.55 Za konec tedna - 23.25 Poročila
31.	VII.
nedelja
1
9.40	POROČILA
9.45 ŽIVŽAV, otroška matineja
10.30	V.. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke
11.45 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
16.20	NEKOČ JE BILA LJUBEZEN, zabavnoglasbena oddaja
17.10	POROČILA
17.15	ŠPORTNA POROČILA
17.30 DAMA IN BIKOBOREC, ameriški film
18.55 NE PREZRITE, kutturaa oddaja
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 DANES V NEKI HIŠI, oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.30 ŠPORTNI PREGLED
22.00 POROČILA
19.00	Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 G. Rossini: Seviljski brivec (prenos opere z Dubrovniških poletnih prireditev) — 23.00 Poročila
ZAGREB 1
16.45	Narodna glasba - 17.15 Uporniška pesem (mehiški film) -
11.50	Poročila — 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Otroški spored -
14.30 Glasbeno popoldne - 15.45 Galaktika (oddaja iz ameriške nadaljevanke) - 16.45 Narodna glasba -	17.15	Uporniška	pesem
(mehiški film) - 19.00 Risanka -
19.30 Dnevnik - 20.00 Til! Eulcnspiegel (oddaja iz nadaljevanke) - 21 00 Potovanja - 21.30 Športni pregled - 22.00 Dnevnik
i.	vin.
ponedeljek 1
18.10	POROČILA
18.15	NEKO POLETJE, oddaja iz skopske nadaljevanke za otroke
18.45	MLADI UPI, glasbena odda-
ja
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	VREME
20.00	V. Zupan: STVAR JURUA TRAJBASA
Vitomila Zupana drama (spisal jo je 1940, doživela je že dve knjižni objavi) govori o tem, kako oskrbnik zlorabi zaupanje lastnika gradu, ki je odšel v Ameriko. Namesto da bi rojake osvobodil velikih dajatev in izkoriščanja, je oskrbništvo izrabil za dosego lastnih gmotnih ciljev. Gledali bomo uprizoritev, ki so jo pripravili v kranjskem Prešernovem gledališču, režiserske posle je opravil Matija Logar, igrajo pa Dare Ulaga, Tine Oman, Jože Vunšek, Biba Uršič, Petra Mrak, Jože Kovačič, Tine Dolinar in še kdo.
21.45	DNEVNIK
22.10	LENINGRAJSKA NUA, baletna oddaja
SIMFO-
18.00 Dnevnik - 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Bosan-sko-hercegovski pesniki za otroke — 18.45 Glasbena oddaja — 19.00 Telešport -	19.30	Dnevnik	—
20.00 Raziskovanja — 20.45 Poročila - 20.50 Pot svobode, (oddaja iz ameriške nadaljevanke) - 21.40 Zabava vas Yves Montand
2.	vin. torek 1
18.10	POROČILA
18.15 V ZNAMENJU DVOJČKOV: TRIJE PUJSKI
18.35	FOLKLORNI ANSAMBEL VUJIČIČ
19.00	LUTKARJI, slovenski kratek film
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	F Boyer:	ŽIVLJENJE
BERLIOZA Na sporedu bo prva od šestih oddaj francoske nadaljevanke, ki bo prikazala življenjsko pot Hec-torja Berlioza (1803-1864), enega najvidnejših francoskih skladateljev prejšnjega stoletja. Spremljali bomo Berliozovo odločanje med medicino in glasbo pri dvajsetih letih starosti, ko je končno zmagala ljubezen do muzike. Odtlej je bilo njegovo življenje zapisano glasbenemu ustvarjanju. Po scenariju Francoisa Boyerja je nadaljevanko posnel Jacgues Trcbouta, igrajo pa Daniel Mesguich, Rhonda Bach-
mann, Renee Faure, Robert Rimbaud, Anne Roussel in še kdo.
20.55	ČLOVEK IN ZEMLJA, španska dokumentarna oddaja
21.20	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: TRSTEN-KE
21.45	DNEVNIK
18.00	Dnevnik - 18.15 Pisani avtobus - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - i9.30 Dnevnik - 20.00 V žarišču - 20.50 Dru ifia Kem-povski (1. del nemškega televizijskega filma) - 22.50 Dnevnik
3.	Vffl.
sreda
16.25	POROČILA
16.30	JUGOSLOVANSKO ATLETSKO PRVENSTVO, prenos iz Beograda
18.15	S, Mokianjac: RUKOVET1, glasbena oddaja
18.45	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK 19 (( VRFMF
20.00	FILM TEDNA: EKSPRES V SUGARLAND, ameriški film Mlad zakonski par je nekaj časa preživel v zaorih, njunega otroka pa je policija dala v oskrbo neki družini. Žena tako rekoč prisili moža, da pobegne iz zapora, v to pa jo žene sitna želja, da bi znova prišla do otroka. Ati sc jima ta namera posreči? Na to vprašanje bo odgovoril film, ki ga je zrežiral
18.00	Dnevnik - 18.15 Lucija -
18.45 Musiča da camera - 19.30 Dnevnik - 20.00 Visok pritisk -
20.55	Srečanje s kitaristi: Bratje Trifunovič - 21.40 Poročila -
21.45 Posnetek z jugoslovanskega atletskega prvenstva
4.	VIII.
četrtek
1 6 30 JUGOSLOVANSKO ATLETSKO PRVENSTVO, prenos iz Beograda
18.15	POROČILA
18.20	TRADICIONALNI SVET ISLAMSKEGA IZROČILA: NOMAD IN MESTO, angleška dokumentarna oddaja
18.45	PESMI IN PLESI JUGOSLOVANSKIH NARODOV
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 B. Cookc-J. Mortimer: DICK, TOM IN HARRIET, angleška humoristična oddaja
21.15 GOVORICA TELESA, baletna oddaja
22.00 DNEVNIK
18.00	Dnevnik - 18.15 Ne kličite me Robi - 18.45 VU rock portret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Svet Jamesa Joycea: Ali obstaja kdo, ki me razume? - 20.40 Poezija - 21 15 Življenje filma —
21.45	Poročila — 21.50 Posnetek z jugoslovanskega atletskega prvenstva
SAMOUPRAVNA STAN ORČINg .v
Odbor za gradu
VANJSKA SKUPNOST t-T LIKA vv stanovanj
razpisuje
na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje
V. NATEČAJ
za posojila pri zidavi stanovanjskih hiš v zasebni lasti v razpisni vsoti
2.000.000,00 din
Delavec organizacije ali zasebnega obrtnika, ki združuje svoja sredstva po določilih samoupravnega sporazuma pri stanovanjski enoti Ljubljanske banke v Metliki, lahko dobt posojilo za gradnjo nove hiše ali nakup stanovanja v bloku.
Prednost pri najetju posojila po tem razpisu imajo delavci, ki:
— želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu;
— imajo nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana;
— zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda in na območju občine Metlika v urbaniziranih sredinah;	/
— imajo družinsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze;
— bodo s preselitvijo v novozgrajene hiše takoj izpraznili družbeno stanovanje.
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel.
Po navedenih prednostnih kriterijih lahko dobi delavec največ 100.000,00 din z odplačilnim rokom do 15 let Obrestna mera je 5 % letno.
Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, CBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje. Vlogi zar natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazila o družinskem dohodku na člana družine v skupnem gospodinjstvu,
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja,
— dokument o morebitnem dolgoročnem stanovanjskem varčevanju pri	banki,
— fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so bila že odobrena	za gradnjo iste hiše.
Rok prijave za netačaj je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
Prošnje, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako	tudi ne	tiste ki
bodo pomanjkljive.
Metlika, dne 28. 7. 1983	SAMOUPRAVNA	STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE METLIKA
484/30-83
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA
Odbor za družbeno pomoč
RAZGLAS
Na osnovi 13. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj razglaša odbor za družbeno ponioč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni
stanovanjski skupnosti občine Metlika
prednostno listo
prosilcev za dodelitev družbenih stanovanj v letu 1983
380 točk 380 točk 270 točk 215 točk ' 150 točk 110 točk 1983 se na
Na prednostno listo so se uvrstili naslednji prosilci:
1. G APP MILKA CBE 33, Metlika, zaposlena v DO Novoles,	670	točk
2. TORTIČ MARIJA Dragomlja vas 17, zaposlena v KZ Metlika,	565	točk
3. CINDRIČ MARIJA Badovinčeva 3, Metlika, zaposlena v DO	BETI,	460	točk
4. RAJAKOVIČ MARA Bereča vas 5, zaposlena v IMV Suhor,	440	točk
5. PETJE MARIJA, M. Jarca 10, Črnomelj, zaposlena pri DSSS	SIS	Metlika, 420	točk
6. DRAGUTINOVIČ ZORAN, Breg revolucije 21, zaposlen pri ..INTEGRAL".
HOTEL Metlika,
7. NEMANIČ ANICA Cankarjeva 3, Metlika, zaposlena v DO BETI,
8. ROCE VIŠNJA Ganglova 16, Metlika, zaposlena v Novoteksu Metlika,
9. ZASČIČ JOSIP, CBE 3, Metlika, zaposlen v DO Beti,
10. BUBNJIČ AGA Gradac 13, zaposlena v Novoteksu, Metlika,
11. GOLEŠ MARIJA, CBE 124, Metlika, zaposlena v DO Komet, Metlika,
Zaradi dotočil druge alinee točke a javnega natečaja z dne 16. 6. prednostno listo niso uvrstili naslednji prosilci: 1. BEGOVIČ JOSIP, Ganglova 16, Metlika, zaposlen v IMV Suhor;
2. BUČAN NADA Breg revolucije 4, Metlika, zaposlena v Kometu, Metlika;
3. UHAN JANEZ, C8E 45, Metlika, zaposlen v KOMETU, Metlika. Zaradi dotočil 6. člena pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na prednostno listo niso uvrščeni naslednji prosilci:
1. PAVIČ KATARINA, Ul. 1. MAJA 6, Metlika, zaposlena v DO Novoles, Metlika,
2. GRABUSEK MARIJA, Rosalnice, zaposlena v Novoteksu, Metlika, Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika zbira do 31. 8. 1983 pripombe in predloge na predloženo prednostno listo. O pripombah in predlogih bo dokončno odločal zbor uporabnikov pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Pri tem bodo na prednostno listo dodatno uvrščeni upravičeni predlogi oziroma bodo izločeni občani, za katere se ugotovi, da do družbene pomoči niso upravičeni.
Metlika, dne 21. 7. 1983	ODBOR	ZA	DRUŽBENO	POMOČ
485/30 —83	SSS	OBČINE	METLIKA
Števen Spielberg, glavne vloge pa igrajo Goldie Hawn, Wil!iam Atherton, Michael Sacks in še kdo.
21.45	DNEVNIK
..NOVOLES" lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o.
K sodelovanju vabimo
več delavcev in delavk
za opravljanje različnih proizvodnih del.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45—dnevnim poskusnim delom. ZaŽBljene so delovne izkušnje.
Poleg dobro organiziranega dela nudimo vsem delavcem prevoz na delo in z dela, med delom topli obrok v obratu družbene prehrane, oddih v lastnih počitniških kapacitetah.
Osebni dohodek delavca je odvisen od zahtevnosti dela, delavčeve delovne uspešnosti in poslovnih rezultatov TOZD. Posebej vrednotimo tudi izmensko delo in delo v težjih delovnih pogojih. Delovno razmerje je možno nastopiti takoj.
Kandidati lahko oddajo svoje vioge ali se osebno oglasijo v kadrovsko socialni službi, 68351 Straža.
'	489/30-83
NOVOTEKS tekstilna tovarna, n. sol.
o.
Novo mesto, Foerster-jeva 10,
razpisuje
licitacijo
za prodajo osebnega avtomobila MERCEDES 280 S, letnik 1973, neregistriran. Izklicna cena vozila je
200.000,00 din, vse dajatve plača kupec.
Ogled vozila je možen v tovarni od 1. avgusta dalje, licitacija pa bo 5. avgusta ob 8. uri. 494/30-83 ,
12
DOLENJSKI UST
prosta dela in naloge
IMP DO Livar Ivančna gorica, n. sol. o., Ivančna gorica 91,
razpisuje ptosta dela in naloge po sklepu delavskega sveta v skladu z določili statuta DELOVNE SKUPNOST! v *MP DO Livar Ivančna gorica
VODJE DELOVNE SKUPNOSTI
Kandidat za opravljanje razpisanih del in nalog mora Poleg pogojev, določenih v 511. členu zakona o združenem delu, izpolnjevati Se naslednje pogoje:
“ da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali družboslovne smeri,
— pet let delovnih izkušenj,
— sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve,
— znanje svetovnega jezika.
Prijave na razpisana dela in naloge sprejemamo v zaprtih kuvertah na naslov:
IMP DO Livar Ivančna gorica, Ivančna gorica 91 — z oznako „za razpisno komisijo", v 15 dneh po objavi v časopisu. Sprejeti kandidat bo opravljal razpisana dela Štiri leta do ponovne izbire.
TOZD TOVARNA ARMATUR Ivančna gorica, n. so L o., Ivančna gorica 91,
objavlja prosta dela in naloge:
1. VEČ KVALIFICIRANIH IN VISOKO KVALIFICIRANIH STRUGARJEV,	*
2. VEČ KLJUČAVNIČARJEV.
Kandidati imajo možnost samostojnega dela v proizvodnem procesu armatur za procesno industrijo, toplovodno inštalacijo in za zunanje vodovodne inštalacije. Svoje znanje in sposobnosti boste lahko uveljavili na sodobnih avtomatskih — namensko obdelovalnih strojigi, horizontalno—vrtalno rezkalnih strojih B—130—S, več vretenskih vrtalnih strojih in na univerzalnih vrtalnih strojih. Zagotovljeni so ugodni delovni pogoji Na področju inventivne dejavnosti boste lahko uveljavili svoje ideje, ker imamo prototipno delavnico v razvojnem sektorju za uvajanje novih programov armatur.
Od kandidatov pričakujemo delovne navade in organizacijske sposobnosti, končano poklicno šolo in dve leti delovnih izkušenj. Možno je napredovanje v stroki.
TOZD VZDR2EVANJE IN PROIZVODNJA ORODIJ Ivančna gorica, n. sol. o., Ivančna gorica.
objavlja prosta dela in naloge:
1.	VEČ KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ZA VZDRŽEVANJE
Kandidati morajo imeti končano šolo kovinske stroke in najmanj dve leti delovnih izkušenj, zaželjenih na področju vzdrževanja strojev in naprav. Delo je organizirano v turnusu.
Pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko—splošna služba IMP DO Livar Ivančna gorica v 15 dneh od dneva objave. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Delovna organizacija ima organiziran lasten avtobus na relaciji Dvor—Žužemberk—Ivančna gorica in Dobrnič— Zagorica—Temenica—Radohova vas—Ivančna gorica.
491/30-83
TOZD Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike. Opekarska 8, RIBNICA
Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge za 4-letni mandat
direktorja tozd
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka ali yišja izobraza tehnične ali družboslovne smeri oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost,
— 5 let delovnih izkušenj,
— pravilen odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in druge moralnoetične vrline,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje nalog direktorja TOZD se bo ugotavljala za kandidate z najmanj sed njo strokovno izobrazbo po postopku, ki ga določa samoupravni akt TOZD.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh gp objavi z cznako „za razpisno komisijo TOZD Ribnica" na naslov: Slovenijales — Žičnica, Gerbičeva 101. 61111 Ljubljana, p. p. 12.
Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb
493/30-83
si Iskra
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Bršljin 63, Novo mesto
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE:
1. ORGANIZATOR AOP pogoji:
— diplomirani inženir elektro—računalniška smer ali diplomirani inženir organizacije dela-računalniška smer,
— tri leta delovnih izkušenj s področja računalništva,
— poskusno delo 60 dni;
2. KONTROLOR II
pogoji:
— inženir elektrotehnike - elektronike,
— dve leti delovnih izkušenj v konstrukciji, proizvodnji, tehnologiji ali kontroli,
— poskusno delo 45 dni;
za določen čas (nado-
3.	ORODJAR - delo meščanje delavca v pogoji:
— orodjar,
— šest mesecev delovnih izkušenj v proizvodnji,
— poskusno delo 30 dni.
Rok za pošiljanje ponudb je 8 dni po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
490/30-83
DELOVNA SKUPNOST ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE NOVO MESTO Zupančičevo sprehajališče 1
OBJAV LJ A na podlagi 15. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih delovno mesto
RAČUNOVODJE za opravljanje delovnih nalog delovne skupnosti in Zveze organizacij
Pogoji:
— srednja ekonomska šola
— 5 let delovnih izkušenj
Razpis velja 15 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
Prijave zbira Skupna služba ZTKO, Zupančičevo sprehajališče 1, p.p. 30, Novo mesto.
496/30-83
O novoles
„NOVOLES" lesni kombinat Novo mesto - Straža, n. sol. o. TOZD BOR, KRŠKO
Delavski svet TOZD BOR Krško, razpisuje prosta dela in naloge
tehničnega vodje
pod naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj prt opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— moralno—politična neoporečnost.
Kandidati naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni od objave na naslov:
NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 STRAŽA.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh od dneva objave.
488/30-83
  — _J
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DIJAŠKEGA DOMA ČRNOMELJ
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih'z ZZD in 147. členom zakona OUI, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri in vsaj 5 let izkušenj pri vzgojno izobraževalnem delu, da ima moralne kvalitete in je sposoben uspešno voditi delo v domu.
Mandat traja štiri leta. Prijave sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa.
487/30 83
OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p. o.
OBJAV U A prosta defa in naloge
a) VOZNIKA VILIČARJA
b) SKLADIŠČNI DELAVEC
Pogoji:
a) opravljen izpit za voznika viličarja in eno leto delovnih izkušenj,
b) NK delavec, končana osemletka, starost do 40 let.
Vsa dela in naloge so za nedoločen čas in z enomesečnim poizkusnim delom.
Nudimo možnost izpopolnjevanja pri delih in opravilih proizvodnje opečnih izdelkov.
Prijave naj interesenti pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa.
PRIHODKE SO
Razpisna komisija pri UPRAVI ZA DRUŽBENE KRŠKO
RAZPISUJE prosta dela in naloge
DAVČNEGA IZVRŠITELJA
Pogoji:
1. dokončana srednja šola upravne ali ekonomske smeri,
2. 2 leti delovnih izkušenj,
3. izpit iz upravnega postopka.
Vloge s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v roku 8 dni kadrovski službi SO Krško.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
ZAHVALA
V 46. letu starosti me je zapustil mož
AVGUST STROJIN
iz Dol. Ponikev 30 pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom in znancem, ki ste mi izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za podaijeni venec, sosedom Striclju, Mežnaršiču, Kastelic—Gradišarju ter Francu Novaku z Mirne za pomoč. Iskreno pa se zahvaljujem delovni organizaciji TEOL Ljubljana ŽG ŽTO TOZD Vleka vlakov Ljubljana ter sekciji za vleko Novo mesto za podarjene vence in udeležbo na pogrebu, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča: žena Marija
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene in mame
TONČKE GRUBAR
roj. Pavlič, iz Dol. Suhadola
K večnemu počitku smo jo spremili 22. julija 1983. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, tovarni Novoteks-Konfekcija L.. IMV za podarjeno cvetje in vence, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz, otroci Danica, Melita, Slavka, Lojze, mama, stari oče, sestre Ančka, Minka, Fani, brat Anton z družinami
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za ve t no zapustila naša dobra žena. mama, sestra, teta. babica in prababica
ANA JUNC
Srednje Grčevje 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle nam izrekli sožalje in pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Hotelu Grad Otočec za venec^ in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, otroci Franci, Pepca, Rezi in Ivan z družinami, sestra Alojzija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani smrti našega moža, očeta in brata
ali
jjgjgP
Četrtek. 28. julija - Nevenka Petek, 29. julija - Marta Sobota, 30. julija - Peter Nedelja, 31. julija - Ignac Ponedeljek, 1. avgusta - Alfonz Torek, 2. avgusta - Evzebij Sreda, 3. avgusta - Lidija Četrtek, 4. avgusta - Janez
LUNINE MENE
2. avgusta ob 1.52 -.zadnji krajec
BREŽICE: 29. in 30. 7. avstralski film Harlekin. 31. 7. in 1. 8. ameriški film Zadnja Pozejdonova
avantura. 2. in 3. 8. francoski film Nemoralna.
ČRNOMELJ:	28.	in	31.	7.
nemško—italijansko-francoski film Beli strup za Hong Kong. 29. in 31. 7. italijanski film Razvneti duhovi.
KOSTANJEVICA: 30. 7. sovjetski film Moskva ne verjame solzam. 31.. 7. ameriški film Ribe -ubijalke. 3. 8. francoski film Erotične avanture.
KRŠKO: 28. 7. domači film Maratonci tečejo častni krog. 31. 7. ameriški film Človek iz San Fernanda II.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 29. do 31. 7. špansko-fran-coski film Poslednji Mohikanec.
SEVNICA: 28. 7. francoski film Inšpektor Neroda. Od 29. do 31. 7. ameriški film Aerodrom 80 concoide.
 y»-*
SLUŽBO DOBI
SPREJMEMO dekle za pomoč v gostilni, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Peter Budič, Čatež 1, Brežice.
ZA NEDOLOČEN ČAS iščemo takoj kuharico- in dekle za pomoč v gostilni Hrana in stanovanje v hiši Gostilna Tekavčič, Dplnje Sušice 22, Dolenjske Toplice.	,
Kmečko dekle za pomoč pri vrtnarskem delu sprejmemo takoj. Osebni dohodek in ostalo po dogovoru. Adamičeva 28, Novo mesto.
Kuhinjska pomočnica in dekle za vsa hišna in zunanja dela dobita takoj stalno zaposlitev. Jčačetna mesečna plača 20.000 din, hrana in stanovanje v hiši brezplačna, dva dneva v tednu prosta. Gostilna Marinšek Marjan, Naklo 2, Naklo, tel. (064) 47 -031.
PRODAM mlatilnico „ZMAJ“ s popolnim čiščenjem. Jo 6 Radovan, Loka 16, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico KROBATH . čiščenje 100%, traktor IMT 533 in dvo-brazdni, plug OLT. Ogled v nedeljo dopoldne. Perpar. Dobrnič 8.
PRODAM skoraj nov traktor TV 731 s hidravličnim volanom (možna je tudi zamenjava) in novo tritonsko kiper prikolico z dvojnimi kolesi. Franc Božnar, Maikovee 20, Tržišče.
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico B.C S/ (petrolej). Gačnik, Boričevo 9. Novo mesto.
PRODAM kosilnico BCS in prikolico za osebni avto. Tel. 21-575.
PRODAM malo rabljen traktorski
Motorna vozila
STANOVANJA
ODDAM stanovanje. Šifra ODKUP OPREME /
STANOVANJE IN HRANO ODDAM dekletu ali starejši ženski, ki bi občasno po službi pomagala v gostilni. Tel. 43-716. MLADA DRUŽINA (1 otrok) išče skromno stanovanje v Novem mestu. Tel. 22—265, dopoldne (ob delavnikih).
V Novem mestu iščem ogrevano
sobo z uporabo kopalnice. Šifra:	,,NUJNO". Tel.
061-556-789.
1 Kmetijski stroji ji
PRODAM • večji plug, zelo malo rabljen. Kalčič, Gr Sta vas 23, Leskovec.
PRODAM TRAKTOR ZETOR 4911 s kabino, v dobrem stanju, ima 1400 delovnih ur. Stenovec, Verje 47, 61215 Medvode.
PRODAM traktor KORNIK (20 KS) s koso in plugi. TeL (068) 69-328.
PRODAM Z 750, letnik 1977, in kosilnico Alpina. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto
PRODAM FIAT 750, letnik 1980. Ivan Vidmar, Šukljetova 25, (Šmihel), Novo mesto.
PRODAM WARTBURG KARAVAN, letnik 1981. Tel. 84-331, po 19. uri. Franc Bar-telj, Jablan 42, Mirna peč,
PRODAM R 4, po ugodni ceni. Janez Bučar, Volčkova vas n. h.. Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik junij 1980. Tel (068) 23-732.
PRODAM ŠKODO Š 100, letnik 1975, dobro ohranjeno. Mirko Gliha. Dečja vas 22, Trebnje.
PRODAM Z 101 MEDITERAN, letnik	1979. Cena okoli
170.000 din. Jože Simčič, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1980, v dobrem stanju. Murn, Podgora 6, pri Straži.
PRODAM GOLF	JGL,	letnik
1982. Tel. 24-529.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1979, Velika Bučna vas 48.
PRODAM DIANO in PEUGEOT 304. Ogled v nedeljo. Retelj. Hrastje 14, Mirna peč.
PRODAM 126 P. Tone Saje, Malenška vas 16, Mirna peč.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJ! LISTA, občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Ribar..
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorniurednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temaljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 dir, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) sd za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23—606— Naslov skupnih služb DITC: Germova 3. p. p. 33, tel. 22- 365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih ftglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1982, in R 4, letnik 1981. Tel. 23-158.
PRODAM MERCEDES 190 diesel -repaš. Marjan Hočevar, Gorenja vas 20, Šmaiješke Toplice.
PRODAM ŠKODO 120 LS, letnik
1978, bele barve. Informacije po tel /851-970 Kočevje.
GOLF letnik 1980. prodam. Tol. 23-261.
PRODAM AUDI 80/75, 90.000 km, brezhiben. TeL 23-561.
PRODAM dobro ohranjen, registriran motor 15 SL po ugodni ceni. Slavko Božič, Gor. Suhadol 23, Brusnice.
PRODAM 126 P, letnik 1979, ali ZASTAVO 750, ietnik 1976, in vse dele za ŽASTAVO 750. Breg 22, Novo mesto.
PRODAM RENAULT 4, letnik
1979, in R 4 nov. Jože Primc, Zelena pot, Črnomelj, tel. 51-781.
PRODAM motorno kolo ČZ 175, letnik 1975, registriran. Brane Šeruga, ČrmOšnjice pri Stopičah 62, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Tel. 22-835.
PRODAM moped TOMOS 4 APN. Crmošnjice pri Stopičah 63.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976. Ivana Roba 20, Novo mesto.
PRODAM avto-prikolico, novo, za osebni avto. Peter Develuk, Gor. Skopice 30, Krška vas
PRODAM ZASTAVO 1100 M, še v garancije Drago Poljanec, Pod Trško goro 63, Novo mesto, teL 24-712.
PRODAM AM1 8, letnik 1972, po ugodni ceni. Conta Marjan, Cerovi log 22, Šentjernej.
V1SO SUPER E letnik 1982, prodam. Tel. 24-666.
PRODAM
orač krompirja. Ivan Berkopec, Zemelj 1, 68332 Gradac.
PRODAM plemensko kobilo, staro 9 let. Blatnik, Veliki Lipovec 10, Dvor.
H1SO v Dobovi pri Brežicah prodam. Tel. (068) 67-018.
V HRUŠICI prodam nedokončano zidanico z okoli 12 a zemlje (ali več), ali samo 15 a zemlje. Zemljišče leži na sončni legi, lahko dostopno, 400 m od asfaltne ceste oz. avtobusnega postajališča. Ponudbe na tel. 24 -704, zvečer.
KUPIM staro hišo v Novem mestu ali bližnji okolici, do 800.000 din. Naslov v upravi lista.
POSES TVO okoli 2 ha z iglastim gozdom blizu Brestanice ugodno prodam. Primerno za kmetijstvo, vinogradništvo ali vikend. Pišite: Štefka Majcen, Ptuj, Čufarjeva 22 ali tel. (062). 772-582.
V KRŠKEM prodam gradbeno parcelo. Tel. 71—940 po 15.-uri.
PRODAM starejšo hišo. Elektrika in voda v hiši, okoli nje 37 a 85 m2 zemlje. Ptuj, Medribnik 8, Prodaja hiše bo 7. 8. 1983 od 9. do 13. ure.
PRODAM gradbeno parcelo s površino 835 m2, vključno z gradbenim dovoljenjem v naselju N rpelj v Krškem. Informacije po tel. (061) 852-176 (od 20. do 21. ure). Naslov v uredništvu lista.
PRODAM hišo v centru Novega mesta. Hiša je primerna tudi za mirno obrt, predstavništvo, servis in podobno. Tel. (061) 212 -007 od 13. do 18. ure.
FRANCA SKEBETA
iz Hinj 12
se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Enako se zahvaljujemo GD Hinje, LD Lazina-Hinje, GD Dvor, dr. Kocutarju za obiske na domu, župniku iz Hinj, pevcem iz Žužemberka in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
PRODAM Z 750 po ugodni ceni. Tel.: 24 953.
RAZNO
Ženska srednjih let nudi pomoč in oskrbo ostareli ženski ali zakoncema brez naslednikov. Po-
PRtiDAM 3.000 kg koruze. Erjavec, Ratež 36.
PRODAM globok otroški voziček za dvojčka. Naslov v upravi lista (3179/83).
ČELNO STENO za Z 101/128, z masko, prodam. Tel. 84-530 int. 29, dopoldne.
PRODAM OVNA Dežman, Ma -kovec 6, Novo mesto.
SOIOR, družinski, prodam. Tel. (068) 72-495, zvečer.
PRODAM tekmovalno kolo Favorit. Alojz Može, Srebrniče 4 a.
PRODAM komplet oder za fasado. Izidor Vovk, Dver 14.
PRODAM HTFI lasbeno kombinacijo in stereo kasetni radio. Tel. 25-342.
PRODAM trosed, fotelj in mizico. Ogled v četrtek in petek popoldne. Cveta Grudnik, Partizanska 14, Novo mesto.
POCENI prodam TV GRUNDIG, barvni ekran 66. Tel. (068) 88r-893, po 16. uri.
PRODAM kravo in teličko, staro 6 tednov. Vovko, Potov vrh 26.
DOMAČE kokoši, teže 1J do 2 kg, ugodno prodam. Ferdo Kobe, Semič, Pod železniško postajo 45 a.
UGODNO prodam eno leto in pol star pralni stroj znamke OBO-DIN. Homan Albina, Šmalčja vas 33, 68310 Šentjernej.
PRODAM dva dobro ohranjena pony kolesa. Ogled po 16 uri. Informacije po tel. 22-278.
PRODAM avion na daljinsko vodenje. Tel. 23 -874.
PRODAM orgle ELKA KON-KORD 602, primerne za harmo-nikarja in ojačevalec ELEK-TONE 700 100 W HAL LEZLI Turk. Podgrad 1, Novo mesto.
PRODAM mizo za namizni tenis (7.000 din). Tel. 23-360.
PRODAM malo rabljeno havbo za sušenje las znamke „KRUPS“. Tel. 23 -674.
PRODAM grušt ostrešje za hišo, lege 14 m. špirovci 7,5 - 7 m. Naslov v upravi lista. (3181/83)
nudbe pod šifro ..Modernizirana kmetija .
NAJDENEGA PSA POSAVCA dobite pri Francu Gorencu, Ločna 39, No.o mesto.
V popoldanskem času opravljam razna fizična dela. Slana, tel. 21 - 345.
JREKUCUa®
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
ANTONA
ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se,tudi župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi
Rihpovec, Jezero, Novo mesto. Muenchen, Ljubrana
Ivan Skof, preklicujem žaljive besede zoper Toneta Črnuglja in Rudija Pibernika. Ivan Škof, Ul. 1. maja 5, M tlika.
gassifres
Dragi Milki Mahne iz Uršnih sel za 50. rojstni dan želimo vse lepo, predvsem pa zdravja: mama, Sonja, Milan; Saša in Vesna pa ji pišiljata poljube.
^OBVESTILA ■
DRUŠTVO INVALIDOV METLIKA, obvešča vse svoje člane, da ima uradne ure za člane vsak torek in četrtek od 9. do
11. ure v prostorih Rdečega
križa v
: v proi Metliki.
svet Sole
OSNOVNE SOLE DRAGOTIN KETTE Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge
SNAŽILKE
Razpisni pogoji:	delovni
čas popoldne.
Stanovanja nimamo.
495/30-83
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA
MEDLE
iz Praproč 4 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu tovarne ISKRA Šentjernej in duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: hčerka Francka z Veroniko, Pepca in Anica z družinama, sin Ivan ter ostalo sorodstvo
I
ZAHVALA
17. julija nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra
TEREZIJA
PAKIŽ
roj. Jevnikar, iz Rodin 2, pri Trebnjem
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni. Rodine, 25. 7. 1983
ZAHVALA
i	V lc,u starosti nas je zapustila
'	' naša dobra žena, mama in stara mama
Wm
ANA
VRANEŠIČ
roj. Fabina iz Pribinc 9
Ob boleči izgubi drage pokojne se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojni darovali cvetje ter vence. Posebna zahvale ISKRI Semič in Črnomelj, tov. Lovrenčiču, govornikoma Črniču in Cvitkoviču, pevkam, godbi in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
12 BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Od 26. junija do 9. julija so v Mežiški porodnišnici rodile: Marija ^fnik iz Loga - Sabino. Stoja Oklobdžija iz Brežic - Tanjo, Vera Nainpek iz Nove vasi - Kristiana, Matjana Turk iz Samobora - Igorja, ^denka Bošnjak iz Vel. Rakovice -•omislava, Marija Volk iz Podgorja - deklico, Milena Ivandič iz Radeža r Jano, Anica Regovič iz Male Jazbine - Petro, Sonja Ncnadič iz Marofa - Saša, Bojana Jurkas 2 Dobove - Katjo, Matilda Mirt iz
Senovega — Danijela, Nedmija Pcn-gel iz Paga Natašo, Sonja Baznik iz Hrastja - Aleša, Dragica Berstov-šek iz Krškega - Petra, Marija Siko-šek iz Križ - Igorja, Sonja Papič iz Obrežja - Adrijano, Anica Kitano-vič iz Sel - Mojsija, Tanja štojs iz Krškega ~ Natalijo. Marjana Prsta-čič iz Gor. Pušče — Damirja, Mirjana Unjak iz Samobora - Branko, Breda Efremovski iz Bregov - Leona, Danica Hribar iz Laz - Vladimirja, Štefka Kržičnik iz Kalce Nakla - Vesno, Irena Preskar iz Globokega - Bojano, Zinka Dimič iz Krškega - Katjo, Ljudmila Golobič iz Trnja - Polono, Milena Coha iz Zaprešiča - Heleno, Darinka Perc
iz Gor. Leskovca — Vesno, Tinka Sivac iz Podbočja - Fato, Marinka Trefalt iz Čanja - Matejo, Vida Peteline iz Artiče - Sašo, Vesna Lupi iz Samobora - Tea, Nada Lončarevič iz Brežic Marka, Marija Hudorovac iz Gorice - Josipa. Čestitamo!
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Od 7. do 13. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Marjeta Rožič iz Črnomlja — Mirjano, Silva Luzar iz Gornjega Suhadola Mitja, Viktorija šutar iz Dolnje Stare vasi
£:«»
Zlata mama si bila,
s svojim zgledom si živeti nas
učila,
tiha, skromna si odšla,
naj bo lahka zemlja, ki te je
pokrila!
ZAHVALA
V 75. letu življenja nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in teta
JOŽEFA MERCINA
* * *
roj. Dragan iz Bogneče vasi pri Trebelnem
Vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in sočustvovali z nami ter vsem, ki ste našo mamo zasuli s cvetjem, jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala!
Žalujoči: mož Lojze, sin Tone, Lojze in Jože, hčeike Marija, Anica, Slavka,
Joži z družinami
Petro, Ema Grahovac s Senovega
- Danijela. Marjanca Ladika iz Ka-manja - Sebastjana. Danica Sila iz Trebnjega - Špelo, Zdenka Štukelj iz Kota pri Semiču Aleša, Anica Tomšič iz Trebnjega - Tanjo, Anica Katkič iz Drenovca - Anito, Anita Gomilšek ' iz Krškega - Aljoša. Martina Vidrih iz Zameškega -Vesno, Irena Zoran iz Vrbovca -Tanjo, Milka Kocjan iz Ornuške vasi
- Tomaža, Marija Pečjak z Vinkovega vrha - Jožeta. Milka Starešinič iz Črnomlja - Majo, Martina Vodenik iz Pijavic - Gregorja, Ivica Bevc iz Krmelja Polonco, Marija Bizjak iz Odrge - Staneta, Lcposava Iilek iz Kočevja - Danijela, Jožica Kuhar iz
Velikega Mrašcva - Pe>ro, Silva Kramar iz Luieiškega sela - Natašo, Božena Nahtigal iz Trebelnega -deklico, Anita Mikec iz Malega Slatnika — Matica, Milka Bruic iz Cegelnice - Marjana, Jožica Kodrič iz Gradca - Jožeta, Martina Pavla-kovič iz Zavratca - Ota, Danica Kozlevčar iz Trebnjega - Marjeto, Vera Amiti iz Obreža Sanijo, Anica Bevc iz Mirne - Dušana, Marija Lindič iz Krmelja - Luka, Jožica Smrke iz Hrastja - Natašo, Antonija Vrlinič iz Črnomlja -dečka, Majda Zaletelj iz. Zagorice -deklico, Marjeta Žagar iz Birčne vasi dečka, Ana Šober iz Vranovičev - deklico, Darja Banič iz Šmarja -
deklico in Marija Okleščen z Uršnih sel - deklico;
Iz Novega mesta: Milena Sever iz ulice Mirana Jarca 3 - deklico. Marija Dolinšek iz ulice Na tratah 25 - Vojka in Dragica Dejanovič iz Zagrebške 13 - Zorico.
IZ NOVEGA MESTA
Rodile so:	Sonja Somrak iz
Majde Šilc 8 - Marka, Vesna Vu-činjč iz ulice like Vaštetove 17 Marka, Dragica Goleš iz Šegove 18 - Ninoslava, Jožica Hrabar iz Nad mlinov 17 Nino, Tadeja Fabjan iz Kristanove 39 - Zano in Stanislava Krštinc iz Šegove 3 - dečka.
Je v našem domu žalost, mrak, odkar zamrl v njem je tvoj korak.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
MARIJA ZAGORC
iz Rotarjeve 3 v Novem mestu
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nudili vsestransko pomoč. Zahvala velja tudi vsem prijateljem, znancem in DO Novoteks in Emona - Dolenjka, ki ste ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje, govornikoma za poslovilne besede, organizaciji ZZB za organizacijo pogreba, godbi in pevcem ter vsem, ki ste pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Anica, vnukinji Suzana in Urška, sestra, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA VIVODA
, ,	-	a	-	*	v	-	■
iz Vinogradniške 8, Metlika
ki smo ga k večnemu počitku spremili 14. julija 1983, ,se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mlačku in dr. Starcu za vso skrb in lajšanje oblečin, Zvezi borcev Metlika, delovnim organizacijam SGP Pionir Novo mesto TOZD TKI, Komet in Beti Metlika. Prav lepa hvala govornikoma za besede slovesa, mestni godbi Metlika ter župniku za besede ob slovesu in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
# ir	^ hudi in d°te°,rajni bolezni nas je v 79. letu za vedno	zapustil naš
’ W "	dobri	mož, oče, dedek, brat in stric
ZAHVALA
IVAN ČEČELIČ
iz Gabra pri Semiču 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam ISKRA Semič, KONTAL Ljubljana, SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA Ljubljana in KRKA Novo mesto za Podarjene vence, cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni družini Špringer za vsestransko pomoč, Ivanu Aupiču za poslovilne besede pred domačo hišo •n Matiji Špringerju za poslovilni govor ob odprtem grobu ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčeike Jožica z Matejo, Api in Marija z družinama, sin Ivan z družino, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, starega očeta, brata in strica
MIHAELA ŠPEHARJA
iz Učakovcev 6 pri Vinici
sc zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in sovaščanom, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, ki so pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili, na njegovi zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, kolektivu intenzivne terapije kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nudeno pomoč in podarjeni venec, kolektivu nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, medicinski sestri Marici Hudelja iz Vinice, ZB Vinica, govornikoma za govor, 00 ZSMS Vukovci ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, oče Jurij, sinova Janko in Mirko z družinama, hčeika Nevenka z družino, hčeika Marija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je ob izteku 26. leta za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in nečak
FRANCI VOVKO
iz Šegove 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in	znancem, ki so nam	ob	tej	tragični izgubi
pomagali, nam izrekli tolažilne besede, darovali pokojniku cvetje in vence	ter	ga	v tako velikem
številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo DO Iskra TOZD ELA, Novo-teksu in OŠ Gabrovka za vence, še posebej pa GD Potov vrh - Slatnik za podaijeni venec in poslovilni govor in gasilcem okoliških gasilskih društev	za tako veliko spremstvo v	mnogo prerani
grob. Zahvaljujemo se tudi župniku za poslovilne besede	in opravljeni obred.
Žalujoči: žena Suzana, sin Primož, ata, mama, brat Marjan z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama in babica
KATARINA CVITKOVIČ
Raičeva mama iz Tribuč 9
1 skreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom iz Tribuč in Žužemberka, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko vencev in cvetja ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo so dolžni dr. Boži Kocutar in ostalemu zdravstvenemu osebju iz Žužemberka. Zahvaljujemo se pogrebnikom, pevkam KUD Žužemberk, govornikoma iz Tribuč in Žužemberka, družbenopolitičnim organizacijam ZB, ZŽ Tribuče ter KO SZDL in KO RK Žužemberk, delovnim organizacijam 10 OOS Napredek Domžale, tov. Bojanu Smoletu iz Ljubljane, OOZS Komet Metlika, OOS Integral gostinstvo Črnomelj in vsem sodelavcem.
Žalujoči: hčeike Marija, Anica, Francka, Angelca in Lojzka z družinami ter ostalo
sorodstvo
m,
'i
Po tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto kar smo dali.
(Chandry)
... in veliko nam je dal in veliko jc v svojem kratkem življenju ljubil naš mož in oče
zahvala
JOŽE SIMONČIČ
iz Cerovega loga S4, Šentjernej
Ob njegovi smrti se zahvaljujemo vsem, ki sle nam bili v najtežjih trenutkih blizu. Najprej sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem. Hvala župniku. Franju in Lapu za tolažilne besede in obred. Hvaležni smo vsem sodelavcem in delovnim organizacijam 1MV TOZD TA, T!V DSSS-OKS, Agrokombinat Krško. Iskra Šentjernej TOZD Upori, KZ Krka Novo mesto, OŠ Šentjernej in ŽRK Šentjernej. Posebna zahvala pevcem, ki so mu zadnjo pot polepšali z njemu najlepšimi pesmimi in mu darovali tudi cvetje, Sentjernejskemu oktetu. Oktetu bratov Pirnat in Kostanjeviškemu oktetu. Vsem in vsakomur posebej topla zahvala, kot je bilo toplo vaše sočustvovanje z nami.
Vsi njegovi
Nosečnica brez strehe nad glavo
HINKO	M
Prvo leto službovanja mladega veterinarja Hinka Maverja v Sevnici pred dobrimi desetimi leti je bilo mišljeno kot začasno, da je pač minil čas pred odhodom na vojaščino. Dobri tovariški odnosi med delom, kolegi in predstavniki občine so ohranili stike tudi z obiski v vojašnici, to pa je bil poglaviten
S faz log, da je Maver tudi po
kadrovskem roku ostal zvest tej posavski občini.
Kmetje imajo v njem predanega zavezniki predvsem pa strokovnjaka. Doma je z velikega posestva v bližini Muljave, nedaleč od izvira zelene Krke. Domači bi raje videli, da bi služboval bliže domu. Če se le
da, še vedno rad priskoči
S
s
s
\
*
s
*
*
iv
bratu na pomoč. Se pred bencinsko krizo sta zasadila dva hektara gozda z me-česnom.
Delo živinozdravnika je predvsem terensko. V času dežurstva to ne pomeni miru 24 ur na dan. Vsak lahko pritisne na zvonec ali, kot je vse pogosteje, saj se tudi na vas širi telefon, pokliče v kateremkoli času v lepem ali grdem vremenu, s Kala ali Mrzle planine z drugega konca občine. Čeprav imajo v jutranjih urah dogovorjen' čas za dajanje informacij, dežujejo vprašanja ne glede na uro. Zamuda ali nestrokovna pomoč pri porodu je lahko usodna vsaj za tele, ki je danes vredno vsaj tri stare milijone, griz konja pa lahko spravi s sveta do takrat ponosno žival V denarju to lahko pomeni izgubo pri sedanjih cenah že kar lepega premoženja. Pri zadavitvah so dostikrat usodne minute.
Kot terenskemu delavcu je avtomobil živinozdrav-' nikov nerazdružljivi pomočnik. Zanimivo je, da imajo za številna brezpotja, hribe in doline, na voljo le
svoje osebne avtomobile. Maver ob tem celo priznava, da mu pomeni popravljanje tega ali onega na avtu pravi konjiček. Generalna obnova motorja ali drugi podobno zahtevni posegi na- njem so stvari, ob katerih ne pomišlja zavihati rokavov. „Sicer bi ta moj stari prinz že davno odpovedal, “ prizna Prav zategadelj si je doma, kjer je tudi pri mnogem sam svoj mojster, omislil 'v garaži kanal za popravilo avtomobila Mea množico zdravil in druge opreme, ki mora biti v tem sicer družinskem vozilu pri delu na terenu vedno pri roki, nikoli ne manjkajo ključi.
Kljub veliki odgovornosti m veterinarskih postajah nikoli ni bilo toliko denarja, da bi si kot nekatere druge službe lahko omislili službene avtomobile. Vrsto let še za regres ni bilo. Letos so prvič po treh letih lahko razdelili 2.500 dinarjev regresa na delavca. Zakaj je toliko živinozdrav-nikov raje poiskalo kruh izven stroke? Osnovni osebni dohodek živinozdravnika na sevniški postaji je 16.500 dinarjev. „Ko nanese beseda na to.
I
se marsikdo zasmeje. Ni čudno, da je razpis mesece in mesece neuspešen Maver kot vodja postaje ne skriva teh podatkov.
A. ŽELEZNIK
Antonijo Turk in njeno sestro je stanodajalec nasilno izselil — Tik pred porodom brez stanovanja — Med dekleti in lastnikom ni bilo nikakršne pogodbe — Nič nezakonitega	t
NOVO MESTO - Zanimiva, a hkrati hudo žalostna je zgodba, ki smo ji bili priča v četrtek na Zagrebški cesti št. 4 v Novem mestu. Brez strehe nad glavo sta namreč ostali sestri, ki ju je stanodajalec nasitno izselit. Ne gre za prvo in verjetno tudi ne zadnjo tovrstno izselitev, toda dejstvo, da je Antonija Turk (moža ima ta čas v šoli v Beogradu) v devetem mesecu nosečnosti; da je vsej zadevi vendarle drugačno težo. Dekle ,jc skupaj s svojo sestro Viktorijo Prelogar na cesti, doma na Bohorju pri Sevnici pa je za številno družino premalo prostora.
Sestri sta stanovanje pri Bišku-pičevih na Zagrebški cesti dobili lanskega 20. septembra in do pred nekaj dnevi je bilo še vse v redu.
Antonija Turk pravi: ,.Lastniku sva s sestro plačevali mesečno po
Antonija Turk
5 tisočakov, poleg tega še vojski, ki je lastnica stanovanja, po 510 din najemnine. Ob koncu junija pa naju je lastnik nenadoma obvestil, da morava stanovanje zapustiti, ker da to zahtevajo njegovi delodajalci. Nobena prošnja, da v takšnem stanju vendarle ne morem na cesto, ni zalegla, tudi v bolnišnici, kjer sem zaposlena, niso našli nobene rešitve. Ne vem, kaj naj sedaj naredim, saj doma za vse ni prostora. Da pa bo vsa zadeva še težja, se tc dni iz Beograda vrne mož. Le kje bova živela, ko se bo rodil otrok? “
• Vera Biškupič, nosilka stanovanjske pravice, je v opravičilo nasilni izselitvi navrgla veliko vzrokov. ,,Od vojaške komande sva z možem prejela dopis, da stanovanja ne, smeva oddajati. Moža so namreč premestili v Zagreb, kjer živiva sedaj, ker pa sva bila v novomeškem stanovanju več kot deset let, nama je ostalo v trajno uporabo. In ker ga pač trenutno nimava za kaj uporabljati, sva ga oddala dekletoma. Očitno pa se vojaške oblasti s tem ne strinjajo in z možem nama ni preostalo drugega, kot da storiva to, kar sva.“
Takšna je v najbolj skopih obri-
Rimski grobovi na Žumberku
V Gornji Vasi so odkrili in izkopali že 24 rimskih grobov z žganim pokopom
GORNJA VAS - Pred kratkim so v Gornji Vasi na Žumberku zagrebški arheologi zaključili letošnje raziskovanje rimskega grobišča, ki so ga pred dvema letoma zasledili na terasastih njivah in travnikih pod to vasjo. V lan-, skem letu so odkrili prve grobove, letos so z raziskavami nadaljevali in odkrili ter izkopali skupaj že #24 grobov. Odkritje rimskih grobov v Gornji Vasi je zelo pomembno in hkrati presenetljivo za zgodovino starega veka teh krajev. Vsi grobovi so z žganim pokopom, po svoji obliki in grobnih pridatkih pa so na las podobni rimskim grobovom, kakršne najdemo tostran Goijanccv na Dolenjskem.
Grobovi so večinoma sestavljeni iz neobdelanih kamnitih plošč, ki spominjaj^ na kamnite zaboje, nekateri pa so skrbno sezidani iz lomljenega kamenja. Inventarji posameznih grobov so razmeroma bogati, saj vsebujejo po več lončenih posod, svetilke - oljenkc, bronaste zaponke in tudi bronast denar. Med grobnimi pridatki velja posebej omeniti večje število kroglasto oblikovanih steklenih posod in dve hišasti žari, ki sta prvi do slej odkriti na hrvaški strani Gorjancev. Sicer so hišastc žare posebna značilnost v rimskih grobovih
ob spodnjem toku Krke, v Posavju in Beli krajini.
Grobovi v Gornji Vasi so iz 1. in 2. stoletja našega štetja. Sodeč po oblikah grobov in nekaterih značilnih lončenih posodah menimo, da gre za pokopališče staroselcev ilirsko-keltskega porekla (Latobiki ali Kolapijani? ). Skrbno zgrajeni grobovi, številni pridatki v njih in steklene posode kot luksuzni predmeti tedanjega časa pričajo o premožnosti pokopanih oseb na tem grobišču. Zastavlja se vprašanje, kdo so bili in s čim so se ukvarjali ti ljudje, ki so v rimskem času pokopavali svoje mrtve v Gornji Vasi, na tem odročnem in visokem planinskem predelu. So morda izkoriščali v tem kraju ali bližnji, okolici določeno rudo ali kamnolom? Ali pa so morda kot tovorniki, posredniki in trgovci skrbeli za varen blagovni promet trgovskih karavan na strmi poti čez Gorjance in Žumberak iz doline Krke v dohno Kolpe in obrat-
Odkrivanje rimskih grobov v Gornji Vasi je prvo načrtno arheološko raziskovanje v Žumberku, izkopavanje vodita arheologa Zoran Gregl in Damjan Lapaine, izkopane predmete in dokumentacijo pa hrani Arheološki muzej v Zagrebu. Raziskovanje zelo obetavnega rimskega grobišča v Gornji Vasi bodo nadaljevali še v prihodnjih letih.	TONE	KNEZ
GORNJA VAS NA ŽUMBERKU — Pogled v rimski grob iz 1. stol. našega štetja razkriva številne pridatke v zidani grobnici.
GROM IN STRELA OB PRAVEM CASU?
"'N
NOVO MESTO - Ko je prejšnji teden inž Marko Bulc, predsednik slovenske gospodarske zbornice, na sestanku z vodilnimi Dolenjci v Novem mestu začel govoriti o današnjem družbenopolitičnem in ekonomskem trenutku („za katerega pa menim, da ne bo trajal le trenutek"), se je stemnilo. Prav takrat se je zunaj naenkrat razbesnela nevihta z dežjem in dokaj debelo točo. Grmelo je in treskalo ves čas, ko je o tem govoril...
TRAKTORSKO
TEKMOVANJE
sili zgodba, ki pa ji moramo dodati še tisto najbolj bistveno: med dekleti in stanodajalcem ni bila sklenjena nikakršna najemniška pogodba, kar pa z drugimi besedami pomeni, da Biškupičeva navzlic devetmesečni nosečnosti Turkove
nista storila prav nič nezakonitega. To so potrdili tudi na novomeškem centru za socialno delo.
Se razen Sočustvovanja za Turkovo in njenega bodočega otroka res ne da nič narediti?
B. BUDJA
NOVO MESTO - Kmetijska zadruga Novo mesto prireja v soboto, 30. julija, ob 9. uri regijsko traktorsko tekmovanje na Grabnu (ob lo-čenski obvoznici) v Novem mestu. Pomerilo se bo okoli 40 traktoristov iz KZ Novo mesto in KZ Trebnje v treh kategorijah: mladi zadružniki, člani in ženske. Če bo slabo vreme, bo tekmovanje naslednjo soboto.
Gribeljska noč na Kolpi
PEČENKE JE SPET ZMANJKALO - Na „Noči na Kol-
pi", tej veleveselici, ki jo že več let zapored pripravljajo ribfia	—	-	-
v Gribljah, spečejo po 70 odojkov in janjčkov pa pečenke vedno zmanjka. Prekaljeni pečenarji trdijo, da bi letos prodali tudi 100 gud, vendar se bojijo nakupiti toliko mesa, če bi jim prireditev preprečilo slabo vreme. Zadnjo soboto jim je bilo tudi vreme spet naklonjeno. K tolikim tonam pečenke gre seveda primemo število hektov vina. Dobiček od prireditve, pri ogranizaciji in izvedbi katere sodeluje tako rekoč vsa vas, bodo namenili za gradnjo prosvetnega doma.
MODA NA TRAVNIKU - „Noč na Kolpi" ni navadna veselična „fešta“, saj prireditev vedno skrbno načrtujejo in pripravijo bogat program. Letos so se več tisoč obiskovalcem najprej predstavili gribeljski tamburaši, gost večera je bil Ivo Uerdar—Štef s Klanj ca, mični manekenki pa sta na travniku ob Kolpi prikazali uspešne poletne modele metliške Beti.
r
N
I
S
I
S
I
>
I
N.
I
I
S
I
N
I
>
S
I
N
t,
IŠČEMO POROČNE PARE
Le še nekaj dni je do zaključka našega razpisa, na podlagi katerega bomo izbrali štiri pare iz okolice Novega mesta, Metlike, Semiča in Mokronoga, ki se bodo 24. septembra v okviru „Tedna dolenjskega turizma" poročili na prvem dolenjskem svatovanju, katerega pokrovitelj je Dolenjski list. Ponovno vabimo vse, ki jih ne bo strah pred nekaj tisoč radovedneži na novomeškem rotovžu dahniti usodni „da“, da svoje prijave z osebnimi podatki, naslovom in fotografijo pošljejo do ponedeljka na naslov Dolenjskega lista.
Za pare in svate bo doslej zanesljivo največja in najbogatejša dolenjska svatba v novomeški športni dvorani zastonj, poleg tega pa bodo mladoporočence obdarili še Novoles, Labod, Novoteks, Ljubljanska banka - TDB Novo mesto, Emona Dolenjka, Krka -tozd Zdravilišča z brezplačnimi medenimi dnevi v svojih zdraviliščih, tozd Hotel Grad Otočec in še nekateri, ne nazadnje tudf Dolenjski list, ki bo eno leto brezplačno delal družbo zakoncema.
Ostale podrobnosti prireditve in imena štirih srečnih parov bomo objavili v drugi avgustovski številki Dolenjskega lista.
Ogenj dvakrat pokazal
svojo moc
MIRNA PEC, VRHPOLJE Neurje v sredo je po Dolenjskem naredilo precej škode na posevkih, svoje pa je opravila tudi strela.
Tako je 20. julija zvečer strela udarila v gospodarsko poslopje Antona Goloba iz Malenške vasi 12 pri Mimi peči. Golobu je zgorelo ostrešje, poleg tega pa še seno, apno in slamoreznica, da je oškodovan za kakih 100 tisočakov. Požar so pogasili novomeški gasilci, ki so obvarovali še sosednje hiše, ko jih je ogenj re‘sno ogrožal.
Se veliko več škode je ,požar prizadejal Štefanu Kuharju'- iz Gornjega Vrhpolja. 26. Le da požara ni zakrivila strela, pač pa otroška igra z vžigalicami. Ogenj, ki je siknil okoli 18. ure, je povsem uničil ostrešje, kmetijske stroje in poljske pridelke. Po grobih ocenah je škode za več kot 800 tisočakov. Požar so gasili gasilci iz Šentjerneja. Mokrega polja, Cerovega loga in Maharovca.
ZAGOREL
STANOVANJSKI
BLOK
NOVO MESTO - V ponedeljkovih poznih popoldanskih urah je prišlo do požara na stavbenem odru stanovanjskega bloka na Zagrebški 8 v Novem mestu. Privatni obrtnik parke-tar je namreč na dvorišču kuril smolo, ta pa je vr.ela stiropor v neposredni bližini. Na srečo so novomeški poklicni gasilci pokazali resnično pripravljenost, saj so na kraj požara prišli v nekaj minutah in tako preprečili še večjo škodo. Sicer pa bo po prvih podatkih že ta ogromna, 147.000 din.
Državni rekord
Igorja Primca
s
J
NOVA GORICA - Na republi
škem atletskem mitingu zadnjo nedeljo v Novi Gorici se je novd meško zastopstvo zelo izkazalo Najboljši rezultat je dosegel Igd Primc, ki je disk vrgel 57,12 n> kar je državni rekord za mlajS; mladince; tako je Primc izboljša 16 let star državni rekord Zdravk* Pelaija. Andrej Lapanje je zmag^ v skoku v višino z 211 cm, kar j* njegov najboljši letošnji rezultati drugo mesto pa je z osbnim rekordom 200 cm zasedel Ro* Joif. Na 400 m z ovirami )( zmagal Gorazd Gabrijel z rezultatom 55,6 s. V teku na 100 m j* med dekleti zmagala Borja Eržet z osebnim rekordom 12,9	*
Mirko Kočevar je na 1.500 m tekel 4:15,0.
Četrti novomeški mladinski reprezentant za balkanske igre ' Bukarešti — poleg Primca,. Lapa-njeta in Gabrijela - Robert Siko-nja pa je prejšnji teden tekmova v Avstriji in v teku na 800 rt zasedel 3. mesto z rezultatom 1:52,06.
t
J
USPEH NAŠIH DIRKAČEV — Novomeščana Lojze Pavlič (na sliki) in Robert Hmeljak sta minulo nedeljo spet uspešno zastopala AMD Novo mesto, Pavlič na FIM dirki v Salzburgringu, kjer je v močni konkurenci osvojil peto mesto, Hmeljak pa v francoskem La Castelettu na dirki za evropsko prvenstvo, kjer je zasedel 10. mesto in tako osvojil prvo točko v konkurenci najboljših v Evropi.
Dldl
fr
'm
A
Dragi gospod doktor! Poznava se le na videz, zato sem prepričan, da vas bo moje pismo presenetilo. Spomnili se me boste, če vam povem, da sem večkrat pripeljal svojega brata v vašo cenjeno ordinacijo. Spraševali ste me po
toplo izgovarjala vaše ime. Nekajkrat je rekla; „Gospod doktor Iglič je uredil, da grem dvakrat letno v toplice. Zlat človek je to.“ In še veliko komplimentov je imela na zalogi. Še nikoli nisem slišal, da bi kdo tako lepo govoril o
avtomobilu in ko ste zvedeli, kakšnem človeku, ko le-tega da imam stoenko, je bilo po- ni zraven. Mislil sem si: kul-
govorov med nama skoraj konec. Mojemu bolnemu bratu ste večkrat obljubljali okrevanje v toplicah, ker ste v svoji strokovnosti menili, da bi mu to pomagalo. Zdaj ste se spomnili, kajne? Da, težave je imel z ožiljem. Še bliže boste, če zapišem, da brat ni videl nikoli toplic od znotraj. Enkrat so bile preveč zasedene, drugič pa v fondu ni bilo več denarja za trajajoče leto. On pa je bil skladiščni delavec
turna, izobražena, poštena ženska, ena redkih. Ko je pričela šepetati, sem napel ušesa, a bi bilo bolje, da jih nisem, kajti vsa prejšnja lepota in človeška toplina sta se sesuli, potonili v gnilobo. Kar sem slišal, temu ne boste verjeli niti vi, gospod doktor niti nisem verjel jaz.
„Ne bi šla v toplice, da mu vsakokrat ne stisnem denarcev v žep," je sikala. Zdela se mi
in si zdravljenja na lastne stro- je kot kača: strupena, potu
ške ni mogel privoščiti Da ne pozabim. Včeraj sem stal v dolgi vrsti, čakajoč na meso. Za mojim hrbtom se je gnetla obilna ženska, ki je
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦#♦♦
hnjena, zahrbtna, pokvarjena do zadnje celice. Ponovno sem se prepričal, da človeška zloba, obrekljivost, nevoščljivost in še ‘kaj ne poznajo
meja. Pljunila je na vašo belo haljo in malo je manjkalo, da se nisem javno potegnil za vas. A se nisem. Ne vem, zakaj ne.
Toda oddaljil sem se od smisla in-namena svojega pisanja. Torej: moj bolni brat. V toplice ga zaradi objektivnih vzrokov niste mogli poslati, trdno pa sem prepričan, da ste se okrog tega veliko trudili. Kako naj si sicer razlagam dejstvo, ki je prispelo pred dnevi na bratov naslov v obliki modrega pisma? Vem: izgorevate v nestrpnosti, kakšna vsebina je bila v ovojnici. Črno na belem je pisalo, da gre lahko moj bolni brat v katerekoli toplice v naši deželi. Takoj in po izbiri. V sporočilu je gotovo tudi delček vašega truda.
Moram pa vam sporočiti, da je moj brat umrl lani decembra.
Bodite iskreno pozdravlje- ,
m:
TONI GAŠPERIC
<
: