PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
pnmorskM
JL	dnevnik %
-------------—---- è. V C ^
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 96 (12.421)
Novi zapleti v ameriško-libijski krizi
Libija izgnala zahodne dopisnike v odgovor na evropske sankcije
Trst, četrtek, 24. aprila 19t * ^ v- %
-------------------------------- 'tn ^ v'
V dveh dneh od Trbiža do 'i
Jugoslovanski akai na obisku med zam
-o
»
-o
o
■v
v
o-
o
->•
o
v
°o
TRIPOLIS — Libijske oblasti so ukazale vsem zahodnim dopisnikom, naj nemudoma zapustijo državo, »ker se je končala njihova misija«. Tripolis se je torej odločil za novo konfrontacijo, kljub temu da libijske oblasti odločno zanikujejo, da bi bil to odgovor na ukrepe EGS o izgonu »viška« libijskih diplomatov in »preveč revolucionarnih« libijskih študentov. Kot prvi morajo Libijo seveda zapustiti ameriški časnikarji in televizijski operaterji.
Medtem pa je ZRN včeraj že sprejela prve ukrepe pri uresničevanju sklepov »dvanajsterice« v Luksemburgu. V prihodnjih urah bi moralo Bonn in ZRN zapustiti kar 22 libijskih diplomatov in funkcionarjev. Zahodni Nemci so tudi ukazali preostalim diplomatom in funkcionarjem, da se lahko gibljejo samo na območju Bonna in po avtocesti, ki iz Bonna pelje na frankfurtsko letališče. Podobne ukrepe bi morale vsak čas sprejeti države Beneluksa, medtem ko bo EGS v prihodnjih dneh bržkone sklenila prepovedati vse subvencionirane izvoze hrane v I .ibi jo. Kot prvo so že ukinili izvoz masla, sledila naj bi prepoved izvoza mesa, žitaric in drugih živil.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Previdnost rimskega sodstva v preiskavi o »libijski sledi«
RIM — Sodstvo je do skrajnosti zadržano glede preiskave, v katetro sta vpletena dva bivša libijska diplomata v Rimu, ki ju obtožujejo, da sta načrtovala umore ameriškega, egiptovskega in saudskega veleposlanika v Rimu. Rimski sodniki imajo v svojih rokah le bivšega diplomata Mohameda Fiturija, o Busbahu Mahmudu Vertaliju pa ni nobenih skdov. Malta je včeraj zanikala italijanske trditve, da bi se Verfali že leto dni nahajal na Malti. Oblasti v La Valetti so namreč sporočile, da v državi ni nobenega Libijca s tam imenom. Trditve, da bi lahko bil Verfali na Malti p>od lažnim imenom, so pa malo verjetne. Fituri se je namreč vrnil kot navaden libijski podjetnik s svojim imenom v Italijo, kljub temu, da so ga italijanske oblasti pred letom dni izgnale kot »nezaželenega diplomata«.
Vsekakor pa se je včeraj vseeno izvedelo, da bi moralo danes biti soočanje med Fiturijem in Radžebom Dahdugom, ki sta mu bivša diplomata izročila po trditvah italijanskih preiskovalcev samokres in mu naročila, naj ubije veleposlanika ZDA, Egipta in Saudske Arabije. Vsa zadeva bi bila do neke mere še kar jasna, da ne bi bil Dahdug baje agent ameriške protiobveščevalne službe CIA. Pred letom dni so bile v vso zadevo vpletene tudi italijanske obveščevalne službe, ki naj bi izposlovale izpustitev Radžeba Dahduga. Prav na pričevanju tega Libijca pa sloni vsa obtožnica, kar je seveda skrajno nevarno. Libijska diplomata sta morda res ukazala umor treh veleposlanikov, ni pa izključeno, da je Dahdug Id navaden provokator, ki le izvršuje ukaze svojih nadrejenih. V tem primeru bi se italijansko sodstvo ponovno znašlo v zagati kot v primeru »bolgarske sledi« o atentatu na papeža Janeza Pavla II.
Nič čudnega torej, da so sodniki v zadnjih urah do skrajnosti previdni, saj so vse sodne preiskave do skrajnosti vprašljive, ko je treba voditi račune s tajnoobveščevalnimi službami.
IGOR GRUDEN
ČEDAD — Danes je po dveh dneh popotovanja po Koroškem prišlo na obisk Slovencem v Italiji petnajst a-kademikov, članov vseh jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti. V dveh dneh bodo obšli kraje od Trbiža do Trsta, kjer živijo Slovenci v tej deželi. S tem obiskom, tako kot s pravkar končanim na Koroškem, želijo ugledni pisatelji, sociologi, ekonomisti in jezikoslovci neposredno spoznati položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Taka neposredna izkušnja in soočanje z dejstvi na kraju samem, je dragocen prispevek k uresničenju pričakovanj, da bodo vse manjšine jugoslovanskih narodov tudi interes in skrb vse Jugoslavije.
V Ovčji vasi jih je pozdravil kulturni delavec Salvatore Venosi. Po kratkem pogovoru o Slovencih v Kanalski dolini jih je pot vodila naprej v Rezijo. Na žal deževni Ravenci so jih pozdravili župan Pericle Beltrame, predsednik pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino dr. Viljem Černo in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Največ zanimivega jim je seveda
povedal (ljubljanski) Rezijan, dober poznavalec in raziskovalec Rezije Milče Matičetov.
V Čedadu so se na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko pogovarjali o položaju Slovencev v videmski pokrajini s predstavniki pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Viljem Černo, Ferruccio Clavora, Rihard Rutar so predstavili gostom iz Jugoslavije položaj Slovencev v videmski pokrajini. Središčna so bila pojasnila o narodnostnih razmerah v Benečiji, ki so predvsem kakovostno spodbudne, in o upravičenem vztrajanju, da jih bodoča globalna zaščita upošteva e-nako kot Slovence na Tržaškem in Goriškem. Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko pa je jugoslovanske akademike pozdravil tudi novi predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline Chiabudini.
Slovenci v Kanalski dolini, Rezijani, Beneški Slovenci, troje različnih zgodovinskih poti in stvarni današnji stan, so bili za jugoslovanske akademike kaj več kot samo zanimiv uvod v odkrivanje narodnostnih razmer v Italiji. Bili so tudi priložnost za prve primerjave z razmerami na Koroškem. Seveda zelo zgoščen pro-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gene na drobna v Trstu prvič celo padle
INFLACIJA V APRILU NEK0UK0 POPUSTILA
Nattov nastop na seji novoizvoljenega CK KPI
Obsodba napada ZDA na Libijo in »preverjanje« določil NATO
Težnja k ustalitvi pri 6,6 odstotka
SANDOR TENCE
'RIM — Podatki osrednjega statističnega zavoda ISTAT o aprilskem gibanju življenjskih stroškov v poprečni delavski in uradniški družini kažejo, da so ta mesec cene na drobno v Bologni, Genovi, Milanu in Turinu poskočile samo za 0,2 - 0,4 od sto nasproti marcu, v TTstu pa celo nazadovale za 0,1 od sto, kar se ni zgodile že od leta 1970. V primeri z lanskim aprilom so cehe ixxrasle za 5,5 - 7 od sto, v čemer izvedenci vidijo spodbudno težnjo inflacije v smeri navzdol, ki naj bi se se nadaljevala, tako da bi se inflacijska stopnja lahko ustalila pri 6,6 od sto.
K ublažitvi draginje sta prispeva li Pocenitev dolarja in nafte rer febn; srsko znižanje cen na debelo za ! 3 o« sto To se pozna predvsem pn n-datkih za energijo, ki so se La n.e sec zmanjšali za 0,7 od sto (Turirl d,i °.4 oo sto (Trst) v primerjan z mar-
cem in v letu za 8,3 (Trst) do 9,4 od sto (Genova in Milan). Stroški za prehrano so nasproti marcu ostali v Genovi in Turinu nespremenjeni, v Bologni in Milanu so narasli za 0,6 od sto, v Trstu pa padli za 0,2 od sto; nasproti aprilu 1985 so se povečali za 5,6 (Trst) do 6,8 od sto (Milan). Oblačila so se podražila v enem mesecu za 0,9 do 1,2 od sto (v Trstu za 1 od sto), v letu dni pa za 7,2 do 9,5 od sto (Trst 8,9), izdatki za stanovanje so poskočili za 0,7 (Trst) do 2,1 od sto oziroma za 7,3 (Trst) do 9,8 od sto, razni stroški pa za 0,1 (Trst) do 0,3 od sto oziroma za 5,9 (Trst) do 8,4 od sto.
Proračunski minister Romita vidi v ublažitvi inflacije možnost za modernizacijo proizvodnje z novimi naložbami, sindikati pa opozarjajo, da je treba ugodne učinke trenda izkoristiti za povečanje zaposlenosti.
RIM — KPI zelo ostro obsoja ameriški bombni napad na Libijo, pozitivno ocenjuje Craxijevo stališče do sredozemske krize in se zavzema za revizijo nekaterih določil vojaškega pakta NATO, čeprav ne postavlja v dvom italijanske prisotnosti v zavezništvu. To so glavne točke uvodnega poročila Alessandro Natte na včerajšnji prvi seji novoizvoljenega centralnega komiteja, ki je po oceni zunanjepolitičnega položaja, pozno sinoči pričel razpravo o novih partijskih vodstvenih telesih, začenši z izvolitvijo nove direkcije in novega tajništva.
Generalni sekretar KPI je podčrtal, da je Reaganova nasilna poteza nesprejemljiva ne samo iz moralnih in človečanskih razlogov, ampak tudi iz političnih, poleg tega, da ne prispeva k učinkoviti borbi proti mednarodnemu terorizmu. Prevratništvo je treba zatreti z orožjem politike in na podlagi demokracije in diplomacije, ne z represalijami, ki žalostno spominjajo na drugo svetovno vojno. S tem pa seveda še zdaleč nočemo opravičiti Libije, je podčrtal Natta, ki je po ameriškem bombnem napadu povsem nepremišljeno in tudi neopravičeno z dvema raketama skušala napasti Lam-peduso.
Podobno kot po »aferi« Achille Lauro in po dogodkih na Sigonelli, je Natta pozitivno ocenil Craxijeva stališča v odnosu do ZDA in odkrito napadel Spadolinija ter skrajno »proameriško stranko«, ki v teh dneh dviguje glavo povsod po državi. Nihče ne postavlja v dvom italijanskega zavezništva in prijateljstva do ZDA, Italija pa mora dati razumeti Washingtonu, da mednarodnega terorizma ni mogoče izkoreniniti z umorom nedolžnih ljudi. Spadolini krivično govori o osamljenosti Bele hiše, je poudaril tajnik KPI, mi pa smatramo, da so v tem trenutku osamljeni edinole Palestinci, ki se že desetletja borijo za obstoj in za lastno državo. Natta je apeliral na Evropo, naj enotno prispeva k mirni rešitvi Bližnje-vzhodne krize.
Po razpravi, ki je sledila referatu, sta CK in nadzorna komisija pričela obravnavati predloge za sestavo novih vodstvenih organov KPI, ki jih je izdelala ožja komisija pod vodstvom samega sekretarja. Achille Oc-chetto bo potrjen za koordinatorja tajništva in torej za sekretarjevega namestnika, novi člani tajništva pa bodo po vsej verjetnosti Napolitano, D’Alema, Chiarante in mlada skoraj nepoznana Livia Turco. V tem organu gotovo ne bo več priletnega Pajette, ki je bil dolgo let »zunanji minister« italijanskih komunistov.
Potrebna je enotnost v Rižarni
Propadel dekret o davku TASCO
TRST — Drevišnja manifestacija v Rižarni, na kateri bodo demokratične sile proslavile 41. obletnico osvoboditve izpod nacijašističnega jarma, bo enotna. Vsaj tako kaže, potem ko sta jo sicer v zadnjem trenutku podprli ludi tržaška pokrajina in občina. Ta enotnost pa je le navidezna, saj so zadnji dogodki glede njenega sklicanja pokazali, da je del mesta indiferenten na to pobudo, da je Trst razklan in da tudi ta primer pač odraža njegovo kontradiktorno podobo. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da nekatere politične sile, med ka-terimi je v prvi vrsti Lista za Trst, ki je že s številnimi dejanji pokazala svojo pravo sliko, tako močno Pogojujejo izbire nekaterih drugih strank, oziroma odborov, v katerih sodeluje pri upravljanju mesta. 7Tža-ska občina se je v zadnjem trenutku odločila za sodelovanje na drevišnji manifestaciji, pokrajina pa le dan
prej, kar se na primer ni dogajalo v prejšnjih letih.
Jasno je, da tako stanje pogojuje sedanji nejasni politični položaj, v katerem je težko predvideti, kako se bodo razvili dogodki. Zaželeno pa bi bilo, da bi podobne proslave ne bile odvisne od raznih političnih ra-čunic, saj morajo vrednote antifašizma voditi vse zdrave in demokratične sile pred strankarskimi interesi. Sicer pa so vsi predstavniki tržaškega antifašističnega odbora na sinočnji seji izrazili željo, da bi se okrog podobnih vprašanj ustvarila čim širša enotnost. Zato je tudi zaželeno, da bi se drevišnje manifestacije udeležilo čim večje število ljudi, kot sicer pozivajo vse demokratične sile. Manifestacija se bo začela ob 17.15 na Trgu Valmaura, nakar se bodo udeleženci podali v Rižarno, kjer bo ob 18. spominska svečanost.
NA 5. STRANI
RIM — Dekret, s katerim je vlada nameravala uvesti novi občinski davek na javne storitve (tako imenovani TASCO), bo propadel, ker ga parlament ne bo potrdil do konca tega meseca, kot je predvideno v ustavi. To je posledica sinočnjega sklepa načelnikov senatnih skupin, da opustijo sploh razpravo o tem vladnem u-krepu, potem ko so morali dvakrat prekiniti sejo senatne skupščine zaradi nesklepčnosti, ob številnih odsotnostih. Za sedaj torej ne bo stopd v veljavo novi davek, ki bi sicer odpravil stare občinske dajatve (na primer za smetarsko službo), a bi gotovo pomenil za družine večje breme.
NOGOMET: EP under 21
Italija v finalu
SWINDON — Italija je včeraj igrala neodločeno z 1:1 (0:0) proti Angliji in glede na domačo zmago z 2:0 v Pizi se je uvrstila v finale evropskega prvenstva za reprezentance pod 21. letom.
KOŠARKA: 2. tekma »play-offs«
Poraz Fantonija
VIDEM — Videmskemu Fantoniju ni uspel podvig. Sinoči je v drugi tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva izgubil proti milanskemu Simacu (106:119) in je tako izločen iz »play-offs«.
NA 10. STRANI

_	-	v
Danes ob 17.15 na sprevod od Trga Valmaura do proslave v RIŽARNI

•	Libija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Povsem razumljivo vse to sprejemajo v Libiji z ogorčenjem, saj trdijo, da je EGS klonila pod ameri-šlumi pritiski. Izrazoslovje libijskih voditeljev v barvitosti tekmuje z Reaganovim, le da je nekoliko manj prostaško in bolj politično-nacionalistično obarvano. V vsem tem pa ni jasnih ciljev, da se vedno bolj širijo govorice, da je Gadafija v bistvu zamenjalo na čelu države kolektivno vodstvo, da je torej Gadafi ostal le simbol revolucije z okrnjeno oblastjo. Po teh govoricah, naj bi se okrepila vloga majorja Džaluda, ki je precej bolj naklonjen zavezništvu s SZ kot Gadafi. Taka ugibanja še krepijo vesti, da je v libijska pristanišča Tripolis, Bengazi in Misurata (Sidrski zaliv) zaplula na »prijateljski« obisk eskadra sovjetske vojne mornarice, ki je libijske o-zemeljske vode zapustila le nekaj dni pred ameriškim bombardiranjem libijskih mest.
•	Akademiki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gram ne omogoča poglabljanja, je pa izziv, ki po zanimanju sodeč ni samo vljudnostna pozornost do gostiteljev. Na sprejemu pri predsedniku goriške pokrajine Silviu Cumpeti, je vodja delegacije jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti Stane Krašovec povedal, da nameravajo jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ustanoviti stalen medaka-demijski odbor, ki se bo posvečal izključno raziskavam razmer v katerih živijo manjšine izven Jugoslavije. Zato so se akademije odločile, da najprej ugledni predstavniki teh ustanov na kraju samem neposredno občutijo te probleme, da bi lažje zastavili delo tega odbora.
Prvi dan obiska jugoslovanskih a-kademikov se je kot rečeno, zaključil s sprejemom pri predsedniku goriške pokrajine Silviu Cumpeti. Ta je ocenil narodnostne razmere kot zelo dobre, odnos med italijansko in slovensko narodnostjo skoraj kot vzoren. Dodal pa je, da seveda to ne pomeni, da ne bi morali nekaterih stvari še zakonsko urediti, predvsem da bi preprečili nadaljnjo asimilacijo. Na posebno vprašanje akademika iz Beograda glede globalne zaščite pa je izrazil upanje, da bo italijanski parlament enkrat v prihodnosti sprejel ustrezno zakonodajo.
IGOR GRUDEN
Craxi odložil vladno preverjanje na ponedeljek
Ublažitev polemik med strankami o zadržanju do Libije in do ZDA
RIM — Predsednik vlade Craxi je sinoči odložil na ponedeljek za danes zjutraj spet sklicano srečanje tajnikov petstrankarske koabcije. da nadaljujejo in mogoče tudi zaključijo tako imenovano vladno »preverjanje«. Na dnevnem redu bi morala biti vsa odprta vprašanja državne radiotelevizijske družbe, po vsej verjetnosti pa se bo razprava spet dotaknila krize v Sredozemlju, ki je kot znano močno zmajala odnose med ZDA in njenimi evropskimi zavezniki. Ministrski predsednik bo nato konec tedna odpotoval v Tokio, kjer se bo med vrhom industrializiranih držav srečal tudi s predsednikom Reaganom, ki je v ponedeljek izjavil, da so nekatere evropske države (med temi tudi Italija) tiho podprle bombni napad na Libijo. Tako Craxi kot njegov nemški kolega Kohl sta odločno demantirala izjavo Bele hiše.
V pričakovanju srečanja Craxi - Reagan pa se nadaljujejo polemike o italijanskem zadržanju do Gadafija in do Washingtona, čeprav so toni pri izmenjavi mnenj bolj previdni kot pred dnevi, ko se je na obzorju pojavila celo nevarnost vladne krize. Obrambni minister Spadolini je v intervjuju dnevniku »La repubblica« potrdil svojo strogo proameriško usmeritev, se je pa spretno izognil novih kritik Craxiju in Andreottiju, čeprav je priznal razlike
med vladnimi zavezniki. Tudi zunanji minister noče frontalnega spopada z republikanci, tudi zato, ker ga v tem trenutku očitno bolj skrbi »predkongresno preštevanje« znotraj KD. Polemične puščice prihajajo le iz socialističnih vrst, zlasti s stolpcev glasila »Avanti«, ki v teh dneh ne štedi z napadi na obrambnega ministra in tudi na časopise, ki postavljajo v dvom pravilnost italijanske zunanje politike.
Rimski politični krogi pa medtem zelo pozorno spremljajo preiskavo o načrtovanem atentatu proti ameriškemu veleposlaniku, pri katerem sta baje vpletena tudi dva bivša libijska diplomata. Pogojnik je v tem primeru obvezen saj iz rimskega sodišča doslej prihajajo le neuradne govorice in na pol potrjene vesti, ki jih nato določena občila spretno napihnejo in komentirajo po svoje. Libijsko veleposlaništvo je tudi včeraj izjavilo, da gre za izmišljotine in za obrekovalno kampanjo proti Gadafiju, ki jo vodi ameriška vohunska služba CIA. Ameriška ambasada v Rimu pa doslej ni še uradno komentirala preiskave, ki jo kot znano vodi specialist v boju proti terorizmu, namestnik državnega pravdnika Domenico Sica.
SANDOR TENCE
Izraelsko orožje skrivaj prodajali iranskemu režimu
NEW YORK — Tukajšnje sodstvo je razkrinkalo tajno mrežo za dobavljanje težkega orožja ameriške, izraelske in zahodnoevropske izdelave Iranu. Blago je bilo uskladiščeno v Izraelu, od tod pa uradno namenjeno proti Grčiji. Gre za bojna letala in helikopterje F-4 phantom, F-5, F-89 scorpio in skyhawk, topove in celo letalske rakete piton, vse to v skupni vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. S poslom se je je bavilo 17 oseb — Grkov, Francozov, Američanov, Angležev, zahodnih Nemcev, in Izraelcev, od katerih je bilo 9 aretiranih na Bermudih, med njimi tudi izraelski rezervni general Bar -Am.
Izraelski uradni krogi so v zadregi: afera jim lahko skvari oonose z ZDA, ki Iran z Libijo in Sirijo vred obtožujejo mednarodnega terorizma.
Na včerajšnji obravnavi proti Artukoviču na sodišču v Zagrebu.
Vrsta obremenilnih prič o grozodejstvih ustaške strahovlade \ I )l I nad ljudstvom
ZAGREB — Na sojenju vojnemu zločincu Andriji Artukoviču je včeraj nastopilo pet prič, ki sicer niso direktno bremenile obtoženca za konkretne zločine, ki jih vsebuje obtožnica, temveč so s svojimi pričevanji ustvarjale avtentično sliko ustaškega režima.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča so pričah Ivo Senjanovič (69), Željko Salzberger (62), Egon Berger (74), Stjepan Bratelj (86), in Blaž Mesarič (76). Govorili so o aretacijah Židov, Srbov in hrvaških antifašistov v Zagrebu, o svojem trpljenju po zaporih in taboriščih, Ivo Senjanovič je opisal, kako so v Gospiću, kamor so ga privedb, ustaši vozili na Velebit skupine predvsem Srbov, kjer so jih pobih in metali v jame. Spominjal se je tudi dogodka na Sveti večer, 24. decembra 1941. leta v taborišču Jasenovac, ko so ustaši priredih morilske orgije nad zaprtimi Židi in Srbi. Željko Salzberger je opisal, kako so razni zakoni proti Židom izgledah v praksi. Pripo-
vedoval je o deportaciji svojih sorodnikov.
Najpretresljivejše pa je bilo včeraj pričevanje Egona Bergerja, ki je kot Žid od junija 1941. leta pa do 22. aprila 1945, ko je bil množični preboj taboriščnikov v Jasenovcu, preživel v tej ustaški tovarni smrti. Pričeval je o množičnih pokolih, saj je sam z drugimi taboriščniki, ki so bili še pri močeh, kopal jame in zakopaval mrtve. Tako je bil grobar tudi lastnemu očetu in priča umora lastnega brata. Stjepan Bratelj, ki je med vojno delal v Zagrebu kot referent za upravne zadeve v ministrstvu za notranje zadeve NDH je morda včeraj najbolj bremenil obtoženega, saj je dejal, da so se celo uslužbenci njegovega oddelka med seboj pogovarjah o dogajanju v NDH, tako tudi o taboriščih, posebno o Jasenovcu, kajti o njem se je slišalo pripovedovati, da tam ustaši množično morijo ne samo moške, pač pa tudi ženske in otroke.
Na vprašanje predsednika senata Milka Gaj-
skega, ali ima vprašanje za to pričo, je Andrija Artukovič, ki ponavadi na takšna vprašanja odgovarja ne, dejal, da je priča, katere ime mu je znano, v glavnem dobro povedala, dodal pa je, »za urejen sistem, ki ga uživate po božji milosti, je težko dojeti kako je bilo v NDH, ki je komaj nastala«.
Obtoženi Artukovič se je tudi spominjal imena zadnje včerajšnje priče, predvojnega komunista Blaža Mesariča, ki je pričal o mukah, ki jih je preživljal v ustaških zaporih, o zločinih Viktor^ ja Tomiča, ustaša, ki je bil podrejen Artukoviču in ki je podpisoval povelja o aretacijah in mučenjih. Artukovič naj bi v družbi dveh ustašev celo obiskal Mesariča v zaporu, kajti mislilo se je, da so ujeli visokega funkcionarja KP. Toda Mesarič to ni mogel z gotovostjo potrditi. Razprava se danes nadaljuje.
TADEJ LABERNIK
Altissimo na turinskem salonu
Minister Altissimo je včeraj zjutraj uradno odprl turinski avtomobilski salon, na katerem so razstavljene novosti iz avtomobilskega sveta. Osebno je sedel v futurističnega »incas«, ki ga je za Oldsmobil narisal znani oblikovalec Giugiaro	(Telefoto AP)
Izlet zamejskih študentov na območje vzhodne Slovenije
LJUBLJANA — Minuli torek, 22. t.m., so se zamejski študenti, ki študirajo v Ljubljani ter študenti, otroci izseljencev, udeležili izleta v vzhodno Slovenijo, katerega je priredila komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja pri predsedstvu republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, s sodelovanjem komisije za štipendiranje zamejcev in izseljencev pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, centrom za turizem in propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in Klubom zamejskih študentov. Izletniki so najprej obiskali Ptuj, kjer so si ogledali grad in znamenito vinsko klet. Pot jih je nato
peljala v Lendavo, kjer so bili gostje dvojezične osnovne šole Drago Lugarič. Šolniki so jim na prisrčen in neformalen način obrazložili, kako poteka pouk na tej šoli.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji pa so jim predstavili posebnosti, uspehe in probleme, ki jih imajo pri reševanju narodne problematike. Popoldne so si udeleženci izleta ogledali etnografski muzej v Lendavi in znamenito Plečnikovo cerkev v Bogojini. Naj povemo, da so bili vsi udeleženci z izletom zelo zadovoljni. Razšli so se z upanjem, da bo taka oblika združevanja postala kar tradicionalna. (w)
Iz Tokia enoten poziv sindikalistov zoper brezposelnost
TOKIO — Ob koncu tridnevnega zasedanja v Tokiu so voditelji 5 mednarodnih in 13 vsedržavnih sindikalnih organizacij (Itahjo sta zastopala Benvenuto za UIL in Crea za CISL) odobrili resolucijo proti brezposelnosti, ki jo bodo predložili državnikom sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda med njihovim vrhunskim zasedanjem od 4. do 6. maja v japonski prestolnici. Sindikalisti pozivajo državne poglavarje in ministrske predsednike sedmerice k sprejetju učinkovitih ukrepov za povečanje zaposlenosti in povpraševanja na evropskem ter zlasti japonskem tržišču, obenem pa k večji skrbi za gospodarske razmere v državah tretjega sveta.
Po pisanju »Ljubljanskega dnevnika« o Kosovu
Polemike o »vlaku nacionalizma«
LJUBLJANA — »Ljubljanski dnevnik« izhaja že več kot tri desetletja in ima tudi v jugoslovanskem merilu precejšnjo naklado, pa vendar ga je velik del jugoslovanske javnosti odkril šele pred dnevi. Odkar je 9. a-prila objavil komentar z naslovom »Vlaki nacionalizma« vedo za ta ljubljanski list vsi bralci časopisov iz drugih jugoslovanskih republik. 0 siceršnji dinamični, načelni in odprti uredniški politiki tega glasila sicer ne vedo nič več kot prej, v ušesih pa jim le odzvanja, da obstaja poleg novosadskega še en dnevnik.
Za to popularnost, ki je po odzivu bralcev ter nekaterih razpravah na političnih forumih sodeč izrazito negativno pobarvana, so poskrbeli ljubljanski dopisniki jugoslovanskih časnikov. ki so omenjeni komentar nemudoma poslali »v eter«. Seveda ne integralno. temveč po koščkih, iztrganih iz celote (kar je tudi sicer pogosto priljubljen način predstavljanja mnenj drugih).
Avtor Dejan Kovač se je lotil dogodkov na Kosovu, ko je zaradi aretacije Koste Bulotoviča prišlo do množičnega protesta prebivalcev srbske in črnogorske narodnosti. Sledil je, kot je znano, izredno odmeven pohod na zvezno skupščino, kjer so odposlanci s Kosova prizadeto in ostro
spregovorili o razmerah v tej avtonomni pokrajini.
V komentarju je resda nekaj »trdih« formulacij (»dogajanjem, od pohoda na zvezno skupščino in v Center Sava do demonstracij v Kosovem polju — pač ne moremo dati nikakršne druge oznake kot srbsko-čmogorski unitarizem in nacionalizem«), ob katerih je mnogih, kot kaže, zavrta kri. Če sodimo po izvlečkih, ki so jih komentatorji »Politike«, »Borbe«, »Politike Kxpres« najbolj zagrizeno trgali, je bila med najbolj »udarnimi« deli Kovačevega komentarja tudi tale misel: »Nacionalizem se hrani z nacionalizmom. je med drugim tudi poudaril Stambolič. In ne da bi se spuščali v neplodne razprave o kokoših in jajcu, nam novejša zgodovina priča, da je bil albanski nacionalizem precej dlje na dieti od srbskega«. Skratka, komentator je proti uvajanju dvojnih meril za istega sovražnika — oba nacionalizma.
12. aprila je »Dnevnik« objavil komentar Milana Medena, glavnega u-
rednika »Dnevnika«, v katerem je z miino in trezno besedo poskušal »umiriti žogo« ter predvsem opozoriti, da gre pri reakcijah na Kovačev članek očitno za nesporazum pri razumevanju naslova »Vlak nacionalizma«, toda o njegovih mislih ter pojasnilih jugoslovanski bralci niso bili tako izčrpno obveščeni kot o »Kovačevem napadu«. In vlak nesporazuma je, brez zavor, krenil ter dosegel največjo hitrost na seji CK ZK Srbije, kjer je kar nekaj govornikov ostro naoadlo pisanje »Ljubljanskega dnevnika«. Razpravljavci so neizprosni obračunali s citiranimi citati (originala, kot že rečeno, niso imeli priložnosti prebrati ) in eden izmed nai bolj hudih govornikov je zanieóaì p -Ulično odgovornost urednikov oziroma pisca.
Uredništvo »Dnevnika« so poštarji zasuli s vismi iz vseh krajev držav? v katerih so bralci »Politike Eipres« in drugih listov z nič kaj nežnimi besedami Dejanu Kovaču pripovedovali. kaj si mislijo o njem. In ko je napo
sled že kazalo, da bo neprijetno epizodo zlagoma vendarle načela pozaba, se je pred uredništvom dnevnika na Kopitarjevi ulici v Ljuoijani ustavila črna limuzina. Možakar, ki je izstopil in ^kai Dejana Kovača, se je predstavil kot prvi sekretar albanske ambasade v Beogradu. Povedal je, da je bral komentarje na đmvmkove zapise ob kosovskih dogodkih m želel originale, čeprav bi se po pravilih igre moral obrniti na komite za informiranje, mu je Kovač vseeno, dal izrezke člankov. F zahvalo je albanski. obiskovalec pustil steklenico albanskega konjaka. (O tem »obiski!« je dnevnik 22. 4. objavil tudi glose).
Bomba se je spet razpočila: ta nesrečna steklenica albanskega konjaka je napolnila stolpce domala vseh časopisov, ki so že prej sodelovali v neprijetni polemiki. »Konjak za komentar«. »Vlaki nacionalizma še naprej vozijo«, »Nešto mutno s albanskom konjaku« — to je le nekaj naslovov, s katerimi se je po deželi začel nov krog pisanja o »Dnevniku«.
Dan zatem je Milan Meden kot glavni urednik objavil pojasnilo, v katerem j? med arugim zapisal, da pomeni nenapovedani in neobičajni o-bisk predstavnika albanske ambasade nedopustno vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve. »Prav zato, ker gre za provokacijo, smo objavili gloso o njegovem obisku, da r. i ta način preprečimo vse moreoitie Nenamerne in politikanske špekuiacLe«, je zapisal Meden. Njegov komentar je v mrežo posredoval tudi Tan jug, tako da so ga (nekateri 'or . dodatnega premlevanja besed, drugi s komentarjem) ponatisnili <''di drugi časniki.
Naj za konec povzamemo še evo Medenovo misel: »Osebno sein prepričan, da nastajajo težave pri (ne) razumevanju posameznih dogodkov: novinarji smo se prisiljeni opredeije-v:'i tudi iedaj. ko zaradi najrazličnejših razlogov nimamo vseh podatkov, zato so nemalokrat naša stališča ranljiva. Toda to ne pomeni, d-i dnevnik spreminja stališča do načelnih vprašanj nacionalne politike v Jugoslaviji in mednacionalnih odnosov«.
Vlaki nesporazuma še vedno piskajo. Čas bo morda razkril, na kateri postaji se je v resnici prižgala usodna zelena luč...
„ Z. Š.
Akademiki iz SFRJ na obisku pri nas
TRST — Včeraj je po dveh dneh popotovanja po Koroškem prišlo na obisk k Slovencem v Italiji 18 akade-nhkov, članov vseh jugoslovanskih a-kademij znanosti. V dveh dneh bodo obšli vse pokrajine od Trbiža do Trsta kjer živijo Slovenci v Italiji. S tem obiskom, tako kot s pravkar končanim na Koroškem, želijo ugledne osebnosti jugoslovanske znanosti in umetnosti neposredno spoznati položaj slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji.
.Pred Domom Mangart v Žabnicah Ph je pozdravil Salvatore Venosi, clan teritorialnega odbora SKGZ in kulturni delavec v Kanalski dolini. ”° Jfrpd58111 pogovoru o življenju in problemih kanalskih Slovencev so nadaljevali pot v Rezijo. Na Ravenci so jih pozdravili rezijanski župan Pende Beltrame, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino dr, Viljem černo in general-
ni konzul SFRJ v Trstu Drago Miro-šič. Največ zanimivega o Rezijancih pa je seveda povedal njihov akademski kolega in odličen poznavalec in raziskovalec Rezije Milče Matičetov. Iz Rezije jih je pot vodila v Čedad, kjer so stekli pogovori s predstavniki pokrajinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino.
Včeraj so obiskali še sedež Gorske skupnosti Nadiških dolin v Špetru, v Gorici pa jih je zvečer sprejel predsednik Goriške pokrajine Silvio Cum-peta.
Danes bodo jugoslovanski akademiki obiskali slovenske ustanove v Gorici, nabrežinsko občino ter slovenske ustanove in univerzo v Trstu. Srečali pa se bodo tudi z enotno slovensko delegacijo v slovenskem Kulturnem domu, v imenu deželnih oblasti pa jih bo sprejel podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel.
(I. GRUDEN)
Prispevki Dežele socialnim službam
TRST — Odbor za preventivo proti alkoholizmu in odvisnosti od mamil pri Deželi se je včeraj sestal z odbornikom za zdravstvo Renzullijem, da bi proučil možnosti smotrne porazdelitve deželne in državne finančne podpore v korist omenjenih socialnih bolezni. Posveta so se udeležili tudi predstavniki vseh KZE v deželi.
Denar, več kot poldrugo milijardo lir, bodo porazdelili sorazmerno s potrebami, upoštevali pa bodo predvsem »kritične« točke, kot so gosto naseljena mestna središča in stanovanjski bloki, vojašnice in vojaške strukture na deželnem območju. Znano je namreč, da se prav v takih o-koliščinah pojavljajo razne oblike prestopništva, ki slej ko prej privedejo do uživanja mamil in alkohola ali razpečevanja. Del dodeljene vsote bodo namenili tudi rehabihtaciji mami-lašev in alkoholikov.
□ VIDEM — Tudi fizično prizadeti bodo lahko v sprevodu, skupaj z ostalimi občani, spoznali Videm. Tak je namen pohoda, ki ga je priredilo od-bomištvo za ekologijo videmske obči-
Obisk tajnika Evropskega biroja za manj razširjene jezike
Pobuda za evropski festival mladih manjšinskih skupnosti
TRST v prejšnjih dneh je bil v Trstu na obisku generalru sekretar Evropskega biroja za manj razširje-e jezike Donald O’Riagain. Urad so ustanovih leta 1981 Po resoluciji Arfe kot avtonomno telo, ki pa tesno so-UJ<:.z Evropsko gospodarsko skupnostjo in zastopa vse manjšinske skupnosti držav članic. Obiskal nas je, da i Preveril možnosti za organizacijo evropskega festiva-nosti PrlPadmk°v manjšinskih narodnostnih skup-
FvrrfniwfJ ?. fe?tivalu pe je porodila na 1. konferenci ni k? «o8? b'r0Jj ,v Britaniji (Francija) septembra la-SKC7 Tnkt U^e czi. Predstavnik mladinskega odbora
“ st .
izvedbo prm	^tegatov se je takrat ponudilo, da bi
stnu € f '	.P°bude prevzela njihova narodno-
veno- S™Pnost’ a kot je sam O’Riagain rekel, smo Slonel prvi nastopih s konkretnim predlogom.
Obisk 0’Riagaina se je začel v ponedeljek zjutraj z ogledom Dijaškega doma in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Zelo je bil navdušen nad tema objek-toma, posebno nad gledališčem, ki je po njegovem mnenju vredno zavisti marsikatere narodnostne skupnosti. Popoldan se je srečal s predsednikom pokrajine Mar-cmom, ki je zagotovil popolno finančno podporo in sodelovanje pokrajine, da bi Slovenci lahko organizirali estivai. Kasneje se je sestal z županom devinsko-na-orezinske občine Brezigarjem, s katerim sta obiskala tu-
di United World College v Devinu.
Naslednji dan se je vrsta njegovih sestankov začela zjutraj s poslancem v Evropskem parlamentu Gior-giom Rossettijem, ki je prav tako ponudil svojo podporo festivalu. Nakar si je O’Riagain ogledal licej France Prešeren, kjer so ga sprejeli ravnateljica in skupina študentov. Tem je O’Riagain voščil uspeh v študiju in jih spodbudil, naj se na udeležbo na festivalu začenjajo že sedaj pripravljati. Po ogledu stadiona 1. maj je njegov obisk pri nas zaključil s sestankom na SKGZ, kjer so ga sprejeli predsednik Race, tajnik Udovič in mladinci. Predsednik mu je v glavnih obrisih orisal pohtično, kulturno in gospodarsko stanje naše skupnosti, pozitivno ocenil pobudo o festivalu in obljubil največje sodelovanje.
Ocena 0’Riagaina nad vsem, kar je pri nas videl in doživel je bila pozitivna in izrazil nam je njegovo podporo in veliko naklonjenost. Dodal je. da mladim zaupa, saj bomo organizatorji prvega evropskega festivala mladih pripadnikov manjšin.
NADJA PERTOT
PRADAMANO — Komisija deželnega odbomištva za ekologijo je včeraj obiskala edino uradno priznano odlagališče industrijskih odpadkov in kemičnih odplak v deželi. Kot znano je pred časom prebivalstvo iz tega kraja izrazilo zaskrbljenost zaradi vedno večjega onesnaževanja reke Ter, v bližini katerega je nameščeno odlagališče.
Deželna komisija bo v kratkem izdelala načrt za posodobitev odlagališča, da bi preprečili pronicanje strupenih snovi v podtalne vode.
Od četrtka do četrtka
Desna konvergenca
V nedeljo in ponedeljek sta bili v Trstu dve pozornosti vredni politični zborovanji. Takšni sta bili tudi zato, ker se ju je udeležilo sorazmerno kar precej poslušalcev. Najprej je v kinu Capital stari predsednik melonarjev in novi tajnik (ki je tudi podpredsednik Lege nazionale, ki je — kot znano — javno grozila s prelivanjem krvi v primeru uveljavljanja dvojezičnosti) temeljito ozmerjal starega tajnika in predsednika tržaške pokrajine, ker sta povzročila razkol, nato pa je zagrozil z nekakšnimi nedoločenimi ukrepi, če jima ne bo uspelo zasesti tržaškega županskega stolčka in vsaj enega deželnega odbor-ništva. Drugo zborovanje pa je bilo v Pomorski postaji zvečer v obliki predstavitve brošure TRIESTE NEL PERIODO FASCISTA 1925-1943. Avtorja sta jašistična poglavarja: vsedržavni generalni sekretar in sekretar krajevne tržaške federacije. Brošuro sta posvetila samemu Mussoliniju, ga v njej poveličevala in to počenjala tudi na predstavitvi. Vse to je po zakonu prepovedano, toda številni predstavniki javne varnosti pred Pomorsko postajo in v njej tega seveda niso opazili in zborovanje celo primemo zaščitili.
Pri tem pa je generalni fašistovski tajnik povedal vsaj eno novost: Tudi on se je pridružil negativni sodbi in obsodbi melonarskega predsednika vseh razkolnikov, ki so ustanovili konkurenčno ■»Listo«. Še več! Ponudil je potomcu kraškega barona — »če ne že sodelovanje, pa vsaj konvergenco« ali po slovensko »stičnost« s fašisti. Nanjo je mislil tudi ob zaključku svojega tričetrturnega govora, ko je napovedal, da bodo fašisti v Trstu priredili v juniju »veliko manifestacijo« »proti dvojezičnosti«. Scer pa je skoraj ves svoj govor posvetil zagovarjanju napada na Libijo in se tudi s tem znašel »na liniji« obeh mekmarskih voditeljev, ki sta pred dnevi na Goldonijevem trgu protestirala proti sindikalnemu govorniku, ki je ameriški napad obsojal.
Jedro omenjene brošure, ki so jo na predstavitvi ponujali, pa je celotno besedilo Mussolinijevega govora v Trstu leta 1938, ko je obiskal tudi Postojno in Planino in ko ga je — kot oba fašistična »zgodovinarja« še prav posebno poudarjata — pozdravil tedanji ban Dravske banovine Natlačen — seveda brez omembe zaslužene kazni, ki jo je prejel zaradi sodelovanja z okupatorjem tri ali štiri leta pozneje. S poudarkom, da gre za edino točno zgodovinsko resnico glede zahrbtnega napada na Jugoslavijo, sta avtorja zapisala, s ponosom, verjetno točen podatek na strani 58, da je namreč hotel Mussolini napasti Jugoslavijo že leta 1940, t.j. že sedem mesecev pred dejanskim napadom 6. aprila leta 1941. In kot se za fašistično pravočrtnost in čast spodobi pa za nameček lahko preberemo samo nekaj strani prej: »L’Italia non voleva la guerra.«
Bralci si pač lahko sami predstavljajo, kaj sta fašistična prenape-teža napisala o odnosih fašistične Italije do Slovencev in Hrvatov. Toda nikakor ni nezaskrbljujoče, da skuša fašistično vodstvo svojo desnico širiti v Trstu, kjer vidi tako možnost prav po melonarskem razkolu, kar kaže,' da gre za nadaljevanje tiste taktike (in verjetno tudi strategije), ki jo je Almirante napovedal v Milanu že v letošnjem januarju. Takrat^ je namreč predlagal »spravo« z italijanskim odporništvom v gledališču »Lirico«, ko je s poveličevanjem Mussolinija komemoriral njegov zadnji govor leta 1944. Takoj po tistem poveličevanju so parlamentarci vseh ustavnih strank zahtevali izvajanje sankcij, ki jih določa znani zakon glede poveličevanja fašizma. (Zdi se skoraj nemogoče, da je bilo vprašanje podobne sprave sproženo malo pred tem tudi v Ljubljani; naravnost nepojmljivo pa je, da je tisti predlog naletel v Trstu na odobravanje pri človeku, katerega antifašizem ni bil nikoli — kljub njegovi protititovski ihti — postavljen v dvom).
Iz prebiranja tržaškega italijanskega dnevnika pa smo v torek izvedli, da se je Almirante na nekakšni ponedeljkovi skrivnostni tiskovni konferenci zavzel za »nove upravne volitve«. Gre morda za sozvočje z omenjeno rnelonarsko grožnjo z »ustreznimi ukrepi«? Na isti konferenci pa da je misovski član senatne komisije, ki že toliko let obravnava predloge za našo zakonsko zaščito, sen. Rastrelli, »izrazil prepričanje, da niti zadevni vladni predlog ne bo zagledal svetlobo v tej zakonodajni dobi, čeprav bi predlog utegnil biti sprejet, ker pač le potrjuje že obstoječo zaščitno obliko za slovensko manjšino«. (Senator se je oglasil zvečer tudi v Pomorski postaji).
Iz istega dnevnika sledi tudi, da obstaja pri tržaški Krščanski demokraciji posebna študijska komisija za manjšinska vprašanja in da se strankina struja »Nuove cronache« glede teh vprašanj ne strinja s strujo »Biasutti - De Mita«,. Do kdaj? STANISLAV RENKO
V Vidmu podelili tri nove doktorate
Skrb razvoju narodnostnih skupnosti
VIDEM — Na videmskem vseuči-bšču so včeraj trem študentom podelili diplomo, oziroma doktorat iz prav svojevrstne vede — ohranitve kulturnozgodovinskih dobrin. Ta študijska smer je zaenkrat edina v Itahji Jn diplomiranci po končanem študiju lahko takoj dobijo primerno zaposlitev. Po nedavni šolski reformi, ki za omenjeno vedo predvideva tudi denarno podporo v obliki štipendij, pa diplomiranci pri svojem delu lahko razpolagajo s posebnimi pripomočki Iz najsodobnejše tehnologije.
Q MARTTGNACCO — V skladišču kuhinjskega pohištva »Al Risparmio« v Martignaccu je včeraj zgodaj zjutraj izbruhnil silovit požar, ki je povzročil več kot 200 milijonov škode.
LJUBLJANA — člani Komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri Predsedstvu RK SZ DL Slovenije so na ponedeljkovi seji v Ljubljani začrtali svoje letošnje delo. Pet slovenskih občin: Lendava in Murska Sobota, pa tri obalne, v katerih živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, bodo v ospredju njenih obravnav. Tomeljna bo skrb za družbenopolitičm in gospodarski položaj obeh skupnosti, za vzgojo in izobraževanje, znanstveno raziskovalno delo in vrsto drugih vprašanj na področju kulture, obveščanja v narodnostno mešanem prostoru; zagotovo pa bodo v komisiji vso pozornost namenih tudi sodelovanju z matičnima domovinama Italijo in Madžarsko ter stikom s Slovenci v zamejstvu. V delo komisije sodi tudi politična obravnava mednacionalnih odnosov doma, vprašanja in problemi Romov, ki živijo v Sloveniji; enako pa tudi sodelovanje s sorodnimi odbori in komisijami na zvezni in občinskih oziroma medobčinskih ravneh.
S poglobljeno razpravo o dvojezični vzgoji in izobraževanju v Prekmurju so na zadnji seji člani Komisije za narodnosti in mednacionalne odnose uresničili prvo nalogo tekočega obdobja. Poslušali so povzeitke rezultatov raziskave, ki so jo delavci Pedagoškega inštituta pri ljubljanski univerzi Edvarda Kardelja opravih med otroki v predšolskih ustanovah, osnovnih in srednjih šolah v Prekmurju, kjer poteka delo in pouk v slovenskem in madžarskem jeziku. Ta, že 25-kitna praksa dvojezične šole ima, poleg običajnih, še posebne smotre vzgoje in izobraževanja, med katerimi sta osrednja prav usposabljanje za sožitje in sporazumevanje v obeh enakopravnih jezikih tega narodnostno mešanega območja Slovenije.
Med preostalimi načrti za tekoče leto, je nameravana analiza vloge sredstev informiranja pri spremljanju mednacionalnih odnosov, sprožila največ razprav. Appolonio Abram iz Kopra je,
denimo, opozoril na nujnost, da ob analizi sredstev množičnega obveščanja posebej ocenijo vlogo informatorjev narodnosti same, zlasti dnevnika La voce del popolo. Na predlog tov. Abrama so v program dela te komisije pri Predsedstvu RK SZDL vključili tudi obveznost, da komisije za narodnosti pri občinskih in obalni konferenci SZDL ob koncu leta ocenijo uresničevanje nedavno sprejetih sklepov in odlokov o dvojezičnosti. Na pobudo Milana Vatovca, prav tako z Obale, pa bodo v tej komisiji na republiški ravni že prihodnji mesec pregledali osnutke prilagojenih predmetnikov srednjih šol v Kopru, Izoli in Piranu, kar sovpada s prenovo srednješolske preobrazbe p« vsej Sloveniji.
Ob koncu še vest, da bodo dele raziskave Pedagoškega inštituta o dvojezični vzgoji in izobraževanju opravih tudi v vrtcih in osnovnih šolah na Obali.	MIRJAM MUŽENIČ
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
31.
Odkar je bila upokojena, je teta Bernarda hodila spat ob osmih zvečer, in ni vstala pred osmo zjutraj. Rekla je, da počiva, kakor si je bila obljubila, ko je še delala, ma da spi malo ali nič. Kadar je bila pri has, in je morala biti do tiste ure tišina, smo morali krotiti našega očeta, da je stišal svoj glas. »Ma, kaj se nf naspala?« se je zmrdoval. In ji ni verjel, ko je zjutraj stopila iz sobe in je povedala, da ni spala. Na 1° je oče menil, da ne ve, zakaj ne bi spala, saj nima skrbi... »Sem že povedala, da sem izgubila sen v tisti šoli pri Svetem Ivanu,« ga je nestrpno prekinila teta Bernarda, »čez dan so bili otroci, učiteljice, punce, ki so mi pomagale v kuhinji, ma ponoči sem bila sama
v hiši. Ta je stala na kraju, kjer ima burja največjo moč. Včasih je bilo kot na sodni dan. Treskalo je in tulilo okoli hiše, persiane na oknih so pokale... Kdo bi mogel spati?« Ma, ja, tudi tatov se je bala. Zmeraj se bere in čuje, kako so vdrli v kakšno hišo in vse pobrali. Kaj bi lahko njej odnesli? Hja, imela je nekaj soldov, ne dosti, ma če bi jih odnesli, ne bi imela nič. In tako je ponoči napenjala ušesa, in spanje je šlo... Daj danes, daj jutri, in je izgubila sen. Če vzame pilulo, spi nekaj ur. Ma se ne bi rada navadila...
»Ma, che, pilulo,« se je namrdnil naš oče. »Ko ti je umrl Secondo bi se v drugo poročila, pa te ne bi bilo ponoči strah.« Teta Bernarda se je ustavila sredi kuhinje s kogomo v roki. »A?« je rekla. »Da bi vzela kakšnega signor-povera, in bi tolkla z njim mizerijo? Ne, ne, caro mio! En Bog, en mož! Še tisti je bil malo vreden. Bog se mu usmili za dušo!«
»Pej tisti šjor Fortunato, ki je nekaj hodil za tabo?« se je spomnil naš oče. »Kaj je bilo z njim?« Teta Bernarda je zmignila z mogočnimi rameni: »Kaj češ, da bi bilo? Poznala sem se z njim in z njegovo ženo, šjoro Evelino. Nekdaj so imeli botegin tam blizu nas. Poleti smo zvečer vsi skupaj sedeli pred hišo
in čakolali. šjora Evelina je stala slabo. Je imela cu-ker, ma forte. 'Kaj bo z mojim ubogim Fortunatom, ko me ne bo več’ se je lamentala. Saj se je lahko.’ Ma, ja, ja... Je bil ko eno božje posojilo. Kamor si ga postavil, tam je stal. Ma, daj, daj, te prosim. Je to kakšen možak? Ma, ona ga je vseeno štemala. In tako smo poslušali večer za večerom, kaj bo z njenim ubogim Fortunatom. Kaj ji češ reči, zaskuzibuh? Jaz sem nečku vse vrgla v smeh. »Nestujte bacalirat, šjora Evelina, sem ji govorila, ga bom že jaz pobrala. Vi nečko hodte čč brez skrbi...« Šjori Evelini so se do-padli taki scherzi, in se je smejala... »Ma se nekam počasi odpravljate,« sem vlekla naprej. »Slabo kaže zame. Ne vem, če bom prišla do moža...« In take neumnosti. čč se govori, za passatempo. In kaj misliš nazadnje je uboga res doklicala smrt.«
»Ubogi šjor Fortunato,« je vzdihnil naš oče. »Ma, ja, je prišel k meni kmalu p0 tistem, je rekla teta Bernarda. »In se je lamentai, da je zdaj sam, kakor kamen na cesti. Anche vi ste sami, šjora Bernarda, je vlekel svoje, in sem že znala, kaj hoče reči. »Moja Evelina bi bila kontenta,« je rekel. »Saj veste, kako smo se včasih zvečer pogovarjali...«
*
Politične sile in krajevne uprave postopoma zavzemajo stališča do namestitve sinhrotrona
S torkove seje predsedstva organizacije
Izvršni svet KGS proti gradnji pri Bazovici Vzhodnokraški RS opozarja na zahteve krajanov
Krajevne uprave oziroma politične sile, ki so v njih zastopane, postopoma zavzemajo stališča do vprašanja namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja, potem ko je znanstveni odbor predlagal, naj bi stroj zgradili v neposredni bližini Bazovice. Izvršni svet Kraške gorske skupnosti je na svoji zadnji seji podprl izdelavo sinhrotrona na Tržaškem, zavzel pa se je za to, da bi stroj namestili v mejah Območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. V torek je o zadevi razpravljal tudi vzhodnokraški rajonski svet. Dnevni red seje je sicer predvideval, da svet vzame samo na znanje poročilo znanstvenega odbora in resolucijo, ki jo je o namestitvi sprejelo Koordinacijsko združenje kraških vasi, toda med razpravo so dokaj jasno prišla do izraza stališča, ki jih zastopajo krajevne politične sile.
Stališče izvršnega sveta KGS je obrazloženo v pismu, ki ga je njen predsednik Miloš Budin poslal 18. aprila izrednemu komisarju Raziskovalnega območja Anzellot-tdju, predsedniku deželnega odbora Biasuttiju, tržaškemu županu Richettiju in predsednici vzhodnokraškega rajonskega sveta Kalčevi. Pismo takole pravi:
»Izvršni svet podčrtuje, kakor je to že storil ob drugih priložnostih, da bo sinhrotron predstavljal važno in pomenljivo priliko za gospodarski ter znanstveni razvoj tržaške pokrajine in da bo okrepil njeno mednarodno vlogo. Prav na osnovi te ocene izvršni svet potrjuje potrebo in zahtevo, naj se sinhrotron namesti na tržaškem ozemlju.
Izvršni svet pa mora tudi potrditi, da bi namestitev načrtovanega svetlobnega generatorja pri Bazovici ali na drugih območjih v bližini kraških vasi načela na nepovraten način strukturalno ravnotežje Vzhodnega Krasa, a tudi ekološko in urbanistično ravnotežje celotne pokrajine.
Izvršni svet zatorej meni, da je potrebno napraviti vse napore tehničnega in finančnega značaja, ki bi o-mogočili namestitev sinhrotrona znotraj že določenega območja za raziskovalne dejavnosti. Tehnični odbor, ki 3a je predsednik Raziskovalnega območja imenoval sep-
tembra 1985, je že preveril, da bi bilo to izvedljivo.
Izvršni svet izraža upanje, naj ne bi imeli za dokončna stališča, ki jih je v svojem poročilu zavzel znanstveni odbor, ker je nujno treba upoštevati tudi stroške družbene narave. Večje finančno breme in drugi ukrepi, ki bi jih zahtevala rešitev z oznako ARI, so vsekakor nepomembni v primerjavi z družbeno, kulturno, gospodarsko in ekološko škodo, ki bi jo utrpela kraška in celotna tržaška skupnost, če bi sinhrotron namestili drugje.«
Kot uvodoma rečeno, je vprašanje namestitve svetlobnega generatorja bilo na dnevnem redu tudi na torkovi seji vzhodnokraškega rajonskega sveta. Izredni komisar Anzellotti je namreč tudi temu telesu posredoval dokumentacijo o predlogu, ki ga je izoblikoval znanstveni odbor pod predsedstvom nobelovca Rubbie, poleg tega pa je svet prejel tudi resolucijo, ki jo je 10. aprila o-dobrilo Koordinacijsko združenje kraških vasi. Predsednica Anamarija Kalc je podčrtala, da svet sicer zaenkrat nima še naloge, da bi o zadevi podal svoje mnenje (to da bo storil, ko ga bp povabila občinska uprava), spomnila pa je, da je svet bil v dosedanjih stikih z vodstvom Raziskovalnega območja in na drugih pristojnih forumih vedno tudi glasnik potreb in zahtev krajevnega prebivalstva.
Pravilnost tega zadržanja je v glavnem bila potrjena v krajši razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, čeprav je bilo v njej zaznati tudi nekatere drugačne note. Predstavnika KPI Vilhelm ter SSk Oz.bjč in Artač so podčrtali, da sinhrotron pomeni pridobitev za Tržaško, opozorili pa so tudi na potrebo, da se resno vzame v poštev vpliv, ki bi ga njegova izgradnja imela na naravno in družbeno okolje. Svetovalec KD Cardioli je priznal, da bi se morali ozirati tudi na mnenje prizadetih krajanov, vendar je podčrtal, da bi pri izbiri lokacije morali zlasti upoštevati stališča znanstvenega odbora. Misovec Marcon je brez nadaljnjega podprl lokacijo, ki so jo predlagali znanstveniki, in dejal, da bi ne smeli mitizirati značilnosti Krasa, (mb)
V nedeljo na Opčinah redni občni zbor KZ
V torek se je sestalo predsedstvo Kmečke zveze in glavno pozornost namenilo nedeljskemu občnemu zboru, ki se bo začel ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Poleg vseh običajnih problemov, ki tarejo krajevno kmetijstvo, je predsedstvo KZ razpravljalo o tem, kako izdelati enoten načrt, da bi ta gospodarski sektor res zaživel na trdnih osnovah. Načrt bi morale pripraviti vse zainteresirane stanovske organizacije, za njegovo u-resničitev pa bi se vsekakor morale zavzeti tudi krajevne uprave. Težnja po izdelava podobnega enotnega načrta namreč izhaja iz dejstva, da je kmetijstvo v naši pokrajini v hudi krizi; opaža se namreč upadanje dohodka kmetijskih podjetnikov, ki pa istočasno imajo večje proizvodne stroške. Za tako stanje je zlasti kriva kmetijska politika Evropske gospodarske skupnosti, ki je sicer pogojena od zunanjih faktorjev. Postavlja se torej vprašanje, kaj narediti za premostitev' takega stanja, pri čemer pa je treba upoštevati, da na Tržaškem obstajajo še specifični problemi, ki gotovo zavirajo rast tega sektorja. Predsedstvo KZ je ugotavljalo, da je deželna kmetijska politika neučinkovita in se ne razvija na osnovi točno določenih smernic, v specifičnem krajevnem merilu pa je kmetijskemu sektorju namenjena le manjša pozornost, ki v zadnjem času še pada. Rešujejo se namreč drugi gospodarski problemi, o kmetijskih vprašanjih pa ni slišati niti besede.
Zato je nujno potreben, enoten načrt za razvoj tega sektorja; potre-
ben je večji napor krajevnih uprav in vseh pristojnih dejavnikov tudi na deželni ravni, pri čemer je treba izkoristiti vse obstoječe zakone ne samo na deželni ravni (pri tem KZ misli predvsem na paket za Trst).
Manj prometa v tržaški luki
Znane težave v rafineriji Aquila in manjši priliv surovega petroleja po naftovodu so povzročili, da je obračun prometa v tržaškem pristanišču v prvem trimesečju leta vse prej kot razveseljiv : globalno je blagovni promet od januarja do marca znašal namreč 5.760.000 ton, kar pomeni 940 tisoč manj kot v istem obdobju lanskega dela.
Če odštejemo Aquilo in naftovod so druge postavke večinoma pozitivne. Pošiljke petroleja v Avstrijo in Nemčijo so se na primer povišale za 300 tisoč ton, za 200 tisoč ton se je povečal trgovski promet v prostih lukah, za pet odstotkov je narasel promet z ladjami ro-ro. Težave s Tržaškim Lloydom in Finmarejem pa so imele negativen učinek na kontejnerski promet, ki se je v obravnavanem obdobju skrčil za okrog 600 enot.
• Tržaška zavarovalna družba Assicurazioni Generali bo dvignila svojo glavnico od 250 na 350 milijard lir. Povišek bodo krili z izdajo 50 tisoč delnic, ki jih bodo brezplačno porazdelili med delničarje, in sicer dve novi na vsakih pet starih.
Pobuda ekologov z obeh sirani meje
Uspeh pri zbiranju podpisov proti gradnji termocentral
Pokrajinski svet s težavo prižgal zeleno luč razstavi o Maksimilijanu
Maurizio Bekar in Andrea Wehren-fenning, v imenu Zelene alternativne liste, ter Irena Poles in Maja Bavdaš, predstavnici ekološkega odseka ZSMS iz Kopra, so včeraj na tiskovni konferenci predstavili uspehe enotne pobude proti gradnji termoelektrarn na premog pri Miljah in pri Plominu. Na obeh straneh meje so namreč pred časom začeli zbirati podpise za resolucijo, v kateri se zavzemajo za odpoved spornih projektov, poslali pa jo bodo najvišjim oblastem Italije in Jugoslavije.
Predstavnika Zelene alternativne liste sta tokrat ugotovila, da je pobuda žela nepričakovan uspeh, čeprav se je tudi tokrat ponovila razklanost naše tržaške družbe. Kljub temu, da se je okrog dokumenta ustvaril širok konsenz, ga po njihovem mnenju mnogi niso podpisali, ker je resolucija sad sodelovanja z ekologisti z onkraj meje in ga podpirajo tržaške napredne družbene sile. Novost pa je v tem, da se je prvič v tržaški stvarnosti vsilila zavest, da ni termocentrala le stvar Miljčanov, ampak nas vseh, saj bi se negativne posledice poznale tudi na širšem območju. Tihi splošni odpor proti gradnji termocentrale sloni namreč na neizpodbitnih argumentih, ki dokazujejo, da investicija ni upravičena ne iz ekonomskega, še manj
pa iz ekološkega aspekta. Ti argumenti so namreč jasno izraženi v študiji, Id jo je, na zahtevo deželnega sveta, izdelala skupina strokovnjakov, potrdili pa so jih tudi na mednarodnem posvetu o elektrarnah na premog, ki so ga ekologi priredili marca v Trstu.
Bekar in Wehrenfennig sta tudi o menila možnost, da bi se o gradnji termocentrale izrekli v obliki posvetovalnega referenduma, za kar se po njunem mnenju zavzema vse širši krog ljudi.
Predstavnici ekološkega odseka ZS MS Koper sta poudarili izreden uspeli, ki so ga pri zbiranju podpisov zabeležili v Sloveniji. Proti gradnji termocentral na premog v Miljah in v Plominu so se namreč izrekle številne delovne organizacije, univerzitetni sveti ter mnogi politični in kulturni delavci. »Široka fronta nasprotnikov gradnje termocentral je nedvomno pripomogla k temu,« sta dejali Irena Poles in Maja Bavdaš, »da je hrvaški sabor zahteval vgrabitev ustreznih čistilnih naprav za razžveplovanje v termocentralo Plomin 2.«
Proti gradnji termccentrale se je izrekel tudi vzhodnokraški rajonski svet. Za resolucijo so glasovali predstavniki SSk, KPI in PSI, proti pa MSI in KD.
Pokrajinski svet je torkovo izredno zasedanje posvetil gospodarskemu položaju na Tržaškem s posebnim ozirom na krizo v rafineriji Aquila, pri Tržaškem Lloydu in v podjetju IRI, po odobritvi enotne resolucije pa je odločal o vrsti upravnih zadev, med katerimi je najbolj razgrela duhove razstava o Maksimilijanu Habsburškem.
O vsebini enotne resolucije, za katero so se še pred zasedanjem dogovorili načelniki svetovalskih skupin in člani odbora, smo poročali že včeraj. Danes naj se na kratko ustavimo ob razpravi o gospodarski krizi, v katero so posegli predstavniki vseh političnih sil. Uvodoma je resolucijo ilustriral predsednik pokrajine Marchio, ki je izrazil zadovoljstvo nad enotnostjo, ki se je ustvarila okrog predloga svetovalcev KPI Martoneja in Apostolija. Podrobneje je o njej spregovoril tudi Mortone, ki je svoj poseg zaključil s politično noto, ko je ugotovil, da dejanska negibnost v tržaških krajevnih upravah narekuje čimprejšnji odstop odborov. Komunisti pri tem poudarjajo, da ti odstopi ne smejo b,iti izvedeni kot korak k1 predčasnim volitvam, pač pa zato, da bi omogočili resno soočanje političnih sil na temelju programov.
Sledili so nato posegi načelnika sve-
tovalske skupine KD Russa - Cirilla, listarja Cesanellija, odbornika PSDI Martinija, odbornika SSk Hareja, načelnika svetovalske skupine MSI De-bellija, svetovalca KPI Apostolija, odbornika PRI Cervesija in načelnika svetovalske skupine PSI Clarici-ja. Soglasno je iz posegov izšla obsodba vzrokov in odgovornosti za splošno gospodarsko nazadovanje v pokrajini in popolne odsotnosti politične pripravljenosti za dokončno rešitev vprašanj, ki so na dnevnem redu že dolga leta.
Veliko zavzetost pa so pokazali za nekatere nove pobude, ki so tačas v središču pozornosti. Gre za namestitev sinhrotrona, ob kateri so zlasti Russo - Cirillo, Martini in Cervesi opozorili, da ne kaže zamuditi te priložnosti ir s polemikami povzročiti njegovo selitev iz Trsta. Russo - Cirillo in Cervesi sta za razliko od komunistov pozvala k previdnosti pri odločanju o premogovni termoelektrarni: imamo le malo razvojnih priložnosti in preden katerokoli zavrnemo, moramo dobro premisliti in natančno poznati razmerje med pozitivnimi in negativnimi posledicami oziroma med ekonomsko računico in varnostjo. Nekateri govorniki so se ustavili tudi pri paketu in pri zakonskih predlogih za razvoj obmejnih območij. »Svojo perifernost moramo pre-
mostiti z internacionalizacijo, to pa za vse nas predstavlja izziv na ravni mentalitete in kulture,« je dejal Russo - Cirillo, medtem ko je odbornik Hanej po nekaterih temeljnih ugotovitvah o perspektivah družbenogospodarskega razvoja na Tržaškem poudaril, da je nujno pristopiti h globalnemu programiranju realistične prihodnosti s sodelovanjem vseh političnih in družbenih sil. V tem okviru pa bo po njegovih besedah nujno ne samo slediti italijanskim in svetovnim gospodarskim tokovom, pač pa razvijati mednarodno gospodarsko sodelovanje z zaledjem na osnovi skupnega razvojnega načrtovanja. Predsednik Marchio je v zaključku razprave izrazil zadovoljstvo nad doseženo enotnostjo pogledov Po odobritvi vrste upravnih sklepov se je razprava zataknila pri zadnji točki dnevnega reda, posvečeni odobritvi predloga pogodbe za izvedbo in promocijo razstave o Maksimi-bjanu Habsburškem. Bivši melonarski kolegi predsednika Marchia so mu skušali metati polena pod noge, a so se zadnji hip ustrašili odgovornosti za propad te pobude, ki je že v polnem teku. Ob nasprotovanju komunistov, misovcev in dveh melonarjev, so se ostali melonarji vzdržali in tako omogočili sprejem pogodbe s pičlo večino treh glasov.	(vb)
pismo uredništvu
Torkov večer v Slovenskem klubu
Taras Kermauner o »Neue Slowenische Kunst«
Na tiskovni konferenci skrb za ostarele
NAČRT »ISTITUTO ’90« ZA DOSTOJNEJŠO STAROST
Sindikalni spor na trgovskem zavodu
Spošt. uredništvo Primorskega dnevnika
Prosim vas, da objavite sledeče odprto pismo, s katerim hočem, kot predstavnik neučnega osebja in delegat pokrajinskih uslužbencev CGIL, seznaniti javnost o nedopustnem in nesprejemljivem stališču, ki sta ga zavzela ravnatelj in tajnik Trgovska akademije »Ž. Zois« v zvezi z udeležbo neučnega osebja pri splošni stavki, ki je bila sklicana v sredo, 16. t.m., v obrambo delovnih mest in za zaposlitev v tržaški pokrajini.
Na dan oklicane stavke je g. ravnatelj Černič pismeno pozval uslužbenko, naj se ne udeleži stavke pod pretvezo varnosti dijakov, kljub temu, da so proglasili stavko tako E-notna sindikalna federacija, kot tudi Sindikat slovenskih šolnikov.
Glede na omenjeno pismo sem že sprožil sindikalni postopek, ki b,o s pravnega vidika razčistil katerikoli dvom podpisniku poziva, glede na zagotovitev varnosti dijakov pa se sprašujem, kdo jim jo je zagotovil, ko jih je sam ravnatelj oprostil pouka po tretji in četrti uri.
Silvester Metlika
Redni obiskovalci torkovih večerov v Slovenskem klubu so se tokrat »srečali« s precej težavnim predavanjem Tarasa Kermaunerja, ki je poslušalce seznanil z »Neve Slowenische Kunst«. Pod tem nemškim imenom so združene tri panoge, ki jih družijo enaki umetniški okusi, enako politično, skoro totalitarno prepričanje. V NSK (Neue Slowenische Kunst) spadajo likovno gibanje Irwin, gledališče Sester Scipion Našice ter glasbeno gibanje Laibachkunst. Taras Kermauner je svoje razmišljanje razpletel (in zapletel) v precej dolgem predavanju ter se spustil v pravo filozofsko razglabljanje o tem pojavu, ki je nedvomno zanimiv. Člani tega umetniškega toka so s svojim delom dosegli precej uspeha posebno pri mladini, postali so nekakšna »narodna znamenitost« ter prodrli v najbolj elitne slovenske kulturne institucije.
Bistveno pravilo članov NSK je povsem presenetljivo. V umetnosti je treba le »citirati v povsem spremenjenem kontekstu«. Tako je bila na primer predstava, ki jo je postavilo na
oder gledališče Sester Scipion Našice, z naslovom »Krst pod Triglavom«, dejansko sestavljena iz samih citatov. Jedro NSK je torej citiranje. To pomeni, da hočejo privrženci te umetniške smeri doseči nekaj novega le preko kombiniranja starih dokumentov. Med seboj spajajo to, kar se je do sedaj zdelo nemogoče spajati. Stališče te nemško poimenovane umetniške smeri je radikalna nevera v možnost ustvarjanja. Bistveni namen NSK je poizkus, da bi predrli meje modernizma in avantgarde.
Neue Slowenische Kunst je prvi začel uporabljati citate, ki so povezani s krvavimi vojnimi grozotami. Pristaši te umetniške smeri se ne bojijo ne Hitlerjevih ne Stalinovih simbolov. Kermauner je opozoril, da je izhodišče NSK, seveda z nekaterimi bistvenimi razlikami, dejansko inačica medvojnih totalitarističnih režimov. Vsekakor pa gre pripadnikom te smeri, ki je dejansko produkt povojne, industrijske atmosfere, zgolj za umetnost.
H. J.
Problem ostarelih in njihove oskrbe je eden najvažnejših socialnih problemov Trsta, saj je stanje na tem področju nadvse kritično. Lep odstotek prebivalstva je starejši od 65 let, od teh pa je mnogo takih, ki nimajo nikogar, Id bi skrbel zanje. To stanje seveda zahteva takojšnje ukrepe in iskanje sprotnih, pa tudi dolgoročnih rešitev.
Prav na temo pomoči ostarelim je bila včeraj v Novinarskem krožku v Trstu tiskovna konferenca, ki so jo' skupno priredili upravni komisar IT IS (Istituti Triestino per gli Interventi Sociali) Giorgio Satti, tržaški žu-jan Franco Richetti, deželni odbornik za finance Dario Rinaldi in deželni odbornik za deio in družbeno pomoč Mario Brancati. Naslov so ji dall načrt »Istituto ’90«, na njej pa so obravnavali vse načrte, ki jih bosta v kratkem izvedli Občina in Dežela na področju pomoči starejšemu delu tržaškega prebivalstva.
V Trstu obstajajo (mimo privatnih
domov, ki pa seveda niso za vse žepe) mnogi javni domovi za ostarele, ki pa že zdavnaj ne zadovoljujejo vseh potreb tako velikega dela Tržačanov. Največ je bilo govora o stavbi v Ul. Pascoli »Pia Časa«, ki naj bi jo v nekaj letih popolnoma preuredili v funkcionalno zgradbo, ki bi sprejela 500 gostov. Finančni sklad sta oskrbela tako Dežela kot Pokrajina.
Po uvodnem poročilu predstavnika ITIS Giorgia Sattija, ki je problematiko zajel zelo široko, je župan Richetti natančno obrazložil takojšnje načrte Občine. Posegli bodo v treh fazah in sicer najprej v centrih Casa Serena in Casa Bartoli pri Lovcu, v katerih je nastanjenih mnogo Tržačanov, nakar bo Občina posvetila svojo skrb centru Gregoretti pri Sv. Ivanu. Največje delo pa bo nato opravila z veliko stavbo »Pia Časa«, ki naj bi v nekaj letih postala najbolj funkcionalen center ostarele v središču mesta, mesta.
Sklical jo je pokrajinski antifašistični odbor
Drevi v Rižarni množična manifestacija ob 41. obletnici osvoboditve izpod fašizma
Drevi ob 18. uri, bo v Rižarni enotna manifestacija ob 41. obletnici o-svoboditve izpod nacifašističnega jarma. Skncai jo je odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij, ki mu avtomatično predseduje predsednik pokrajine.
Program manifestacije predvideva, da se bodo udeleženci zbrali na Trgu Valmaura ob 17.15, nakar bodo v sprevodu krenili v Rižarno; v njej bodo na sporedu verski obredi, nastopil bo Partizanski pevski zbor, u-vodna govora pa bosta imela repen-tabrski župan Pavel Colja in poslanec Luciano Violante, ki je predsednik pravosodne komisije pri poslanski zbornici. Manifestaciji bo predsedoval sindikabst Bruno Degrassi; na njej pa bo spregovoril tudi predsednik odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij Marchio.
Tako se je namreč domenil odbor na včerajšnji seji, ki jo je predsednik Marchio sklical spričo velikih težav, ki so nastale zaradi nocojšnje manifestacije. Poročali smo že, da so manifestacijo sklicali le nekateri od-borovi predstavniki, medtem ko je bila vsem takoj zelo zgovorna odsotnost tržaške občine in pokrajine. Slednja Je sicer pozneje zagotovila svojo prisotnost drevi v Rižarni, veliko uganko pa je predstavljala tržaška občina. In prav ta njena prisotnost je bila
glavna točka razprave na sinočnji seji antifašističnega odbora na sedežu pokrajinske uprave.
Odbornik Vattovani, ki je zastopal občinsko upravo je zagotovil, da bo tudi občina drevi prisotna v Rižarni s svojim praporom, kot sicer vse o-stale okoliške občine, vendar pa ni razblinil vseh dvomov, da je občinska uprava imela drugačne namere. Njena delegacija bo namreč v dopoldanskih urah položila vence na več krajev, ki spominjajo na žrtve nacifašiz-ma, položila jih bo tudi v Rižarni, kar je večina članov antifašističnega odbora tolmačila kot njeno voljo po alternativni manifestaciji. To je odbornik Vattovani zavrnil, vendar pa nd pri tem mogel prikriti nasprotovanj, ki so prisotna v nekaterih strankah — predvsem v Listi za Trst, a ne samo v njej — občinskega odbora glede vsebine dokumenta, s katerimi je antifašistični odbor sklical drevišnjo manifestacijo. Sicer pa je bil prav ta dokument pravi »kamen spotike« za vse tiste stranke, ki se nočejo jasno izreči o resničnih problemih tržaškega antifašizma, oziroma nočejo zavzeti jasnih stališč do vseh tistih dogodkov, za katerimi se bolj ali manj očitno skrivajo vse tiste sile, ki so proti vsakemu sožitju in sodelovanju med obema narodnostnima skupno-stima.
Rižarna v teh dneh izredno obiskana
Včeraj dopoldne so v spremstvu učnega osebja obiskali naše kraje učenci 4. razredov osnovne šole »I. Tankovske brigade NOVJ« iz Dekanov. Ob prihodu na tržaško ozemlje so najprej šli na bazoviško gmajno, kjer so se poklonili štirim junakom in v spomin so pred spomenikom položili cvetje). Nato so odšli preko Jezera v dolino Glinščice in občudovali naravne lepote tega kraja. Okrog 11. ure so prišli v Rižarno, tudi tu so pred spominsko ploščo položili šopke cvetja. Novinar Franc Udovič je šolarjem iz Dekanov natančno razložil zgodovino tega zlogasnega kraja, kjer so nacifašisti umorili tisoče in tisoče naših ljudi.
Omeniti moramo, da je včeraj bilo v Rižarni več skupin italijanskih dijakov iz Gorice, Vicenze, Trevisa, Trenta in od drugod. Tudi nekaterim od teh grup je Franc Udovič razložil zgodovino Rižarne, (mm)
Na sliki: del učencev iz Dekanov, ki zelo pozorno poslušajo in si beležijo zgodovino Rižarne.
Odprli so jo na Pomorski postaji
Kakovostni napredek
razstave
antikvariata
Predsednika Trgovinske zbornice Tombesi in Letoviščarske ustanove Barison sta včeraj na Pomorski postaji slovesno odprla 4. prodajno razstavo antikvariata, ki se je letos u-deležuje 36 razstavljalcev. Za razliko od prejšnjih let bo tokrat na ogled kar sedem dni in reči moramo, da obiskovalci zagotovo ne bodo razočarani.
Letošnja razstava se že na prvi pogled razlikuje od prejšnjih z občutno višjo kakovostno ravnijo: med uveljavljenimi tržaškimi antikvariati se v zgornjem nadstropju Kongresnega centra predstavljajo tudi razstavljala iz Milana, Benetk, Padove, Trevisa, Bologne in Modene. Tako široka udeležba je omogočila strožjo selekcijo in torej višjo kakovost eksponatov, ki jih odlikujeta posebna izbranost in dragocenost. Ogledamo si lahko umetniške slike, staro o-rožje, dragoceno starinsko pohištvo in preproge, izbran nakit in okrasne predmete. Veliko izbiro drobnega antikvariata (knjige, grafike, medalje in razne zanimive starine) pa najdemo v prvem nadstropju Pomorske postaje, urejenem v pravi bazar.
Pomen te specializirane razstave je torej začel prehajati zgolj komercialni okvir in se razvija v pravi kulturni izziv, največji te vrste v Furlaniji - Julijski krajini. Zasluga pa gre predvsem nekaterim tržaškim izvedencem s tega področja in o-bem ustanovam, ki pobudo tradicionalno podpirata.
Poziv za reformo osnovne šole
Šolski sindikati CGIL, CISL, UIL bodo v torek, 29. aprila, v Časnikar-skem krožku predstavili enotno po-budo za reformo italijanske osnovne sole. Pobudniki so izdelali skupen poziv m bodo začeli zbirati podpise, da bi podkrepili zahtevo po kvalitetni prenovi osnovnošolskega sistema. Predstavitev pobude bo ob 11 uri.
V
Zupan Brezigar gost občine Llantwit Major v Južnem Walesu
Župan devinsko-nabrežinske občine bo v prihodnjih dneh gost župana občine Llantwit Major v Južnem Wa-lesu. s tem srečanjem se bodo nadaljevali stiki med obema občinama, ki so bili vzpostavlejni leta 1983 z obiskom župana valeške občine gospe Janet Pearce v Devinu-Nabrežini. ybe občini sta sedež zavodov združenega sveta, v Llantwit Majorju je bil namreč ustanovljen prvi tak zavod. Omenjeni obisk bo v okviru srečanja skupine devinskih občanov s prebivalci valeške občine, na pobudo devinskega balinarskega združenja.
Med obiskom bodo župana Brezigarja sprejele številne krajevne oblasti ter podpredsednik evropskega parla-menta, poslanec laburistične stranke Win Griffits.
Konferenca o teritoriju najbrž oktobra
Deželni odbor je odborniku za bilanco Carboneju poveril organizacijsko in študijsko pripravo konference o teritoriju v tržaški pokrajini, za katero so se že pred leti dogovorile dežela in krajevne uprave.
Vzporedno z začetkom gradnje avtocestnih povezav, predvidenih v osimskih sporazumih, je bil namreč konec leta 1982 sprejet sklelp o vrsti posvetovanj glede izhodišč Deželnega urbanističnega načrta. Njihov namen je bil uskladiti občinske regulacijske načrte za boljšo uporabo teritorija tako v korist splošnega gospodarskega razvoja, kot za zaščito kraškoga okolja v okviru razvoja vsega pokrajinskega ozemlja. Od takrat se je sistem sektorskega in splošnega načrtovanja izpopolnil (z načrti za turizem, pristanišče, Raziskovalno območje in za Kraško gorsko skupnost), tako da bo lahko deželna uprava zbrala različne izkušnje in jih primerjala s stvarnostjo, ki je še posebno občutljiva za probleme upravljanja s teritorijem.
Konferenca naj bi bila predvidoma oktobra, na njej pa naj bi prišlo do soočanja s teritorialnimi upravami in z organizacijami, ki so kakorkoli zainteresirane za gospodarske, družbene in kulturne probleme.
Odprto pismo sindikatov Biasuttiju
Deželna sindikalna tajništva CGIL - CISL - UIL so na predsednika deželnega odbora Biasuttija naslovila odprto pismo, ki naj bi prispevalo k temeljiti razjasnitvi stališč o glavnih problemih zaposlovanja in razvojnih perspektiv v Furlaniji - Julijski krajini. Najbolj nujna ja prav rešitev vse težjega vprašanja zaposlovanja, na katerega — po mnenju sindikatov — delodajalci in deželni odbor niso sposobni učinkovito odgovoriti kljub občutnim sredstvom, ki jih ima na voljo dežela.
V pismu sindikalna tajništva zahtevajo nujno srečanje s predsednikom Biasuttijem, na katerem naj bi ugotovili konkretne obveze, ki jih namerava sprejeti deželni odbor na tem področju, in deželne zakonodajne predloge na temo zaposlovanja in poklicnega usmerjanja. Sindikati izražajo tudi kritiko na deželno akcijo v zaščito proizvodnega sistema in zaposlovanja v deželi, katere neučinkovitost dokazujejo tudi zadnje stavke v Trstu in Furlaniji, in zahtevajo razpravo o naslednjih vprašanjih: o krizi na Tržaškem in Goriškem, o konferenci o državnih udeležbah, o kriznih žariščih v industriji, o aktivni politiki dela in izvajanju zakona 32. o deželnem zakonu o 45 milijardah, o upravljanju paketa za Trst in Gorico, o zakonskih predlogih za razvoj obmejnih območij, o prosti coni v tržaškem pristanišču ter o priznanju obrobnosti FJK v okviru EGS.
V sodelovanju z galerijo Torbandena
V galeriji TK predstavili mapo mladih slikarjev naše dežele
V galeriji Tržaške knjigarne so sinoči predstavili grafično mapo (Per altre vie, per altri porti), ki jo js galerija Torbandena izdala ob otvoritvi istoimenske razstave, ki se bo še do konca aprila odvijala v galeriji Torbandena, palači Costami in gledališču Auditorium.
Kot smo že poročali, predstavlja razstava deset mladih slikarjev Furlanije - Julijske krajine (med njimi sta tudi Koprčan in Avstrijec), ki so ob tej priliki pripravili vsak po
Srečanje med SSk in LpT v dokaj napetem vzdušju
Včeraj popoldne je bilo na sedežu deželnega sveta F-JK srečanje med Sloverisko skupnostjo in listo za Trst. SSk sta zastopala deželni tajnik Andrej Bratuž in pokrajinski tajnik Zorko Harej, Listo za Trst pa tajnik Staffieri, predsednik Cecovini, Ventura in Gambassini. Po začetnih izvajanjih tajnika Liste za Trst o splošnih vprašanjih koalicij v Trstu, je deželni tajnik Slovenske skupnosti ostro in odločno zavrnil rasistično stališče deželnega svetovalca Liste za Trst Gambassinija proti kandidaturi svetovalca SSk Štoke za predsedstvo kulturne komisije v de-želnem svetu. Ker ni Lista za Trst v ničemer zavrnila tega stališča ali se od njega distancirala, je deželni tajnik SSk zapustil pogajanja, ki tako nimajo nikake veljave na deželni ravni, kot je rečeno v tiskovnem P°ročilu Slovenske skupnosti.
Okradli so jo na avtobusu
Vožnja z avtobusom je včeraj dra-So stala 29-letno Eddo Bonazza, ki stanuje v Ulici Frescobaldi 9. Kot že
prenekatera potnica pred njo, je tudi ona ostala na koncu vožnje brez denarnice in osebnih dokumentov. Do kraje je spet prišlo na avtobusu št. 5 in to ob uri kosila, ko je več kot natrpan. Bonazzova je vstopila na Trgu della Repubblica, izstopila pa v Ulici Pascoli. Ko je čez nekaj minut pobrskala po torbici, je na svoje veliko presenečenje ugotovila, da denarnice niveč. Z njo so menjali lastnika tudi sto tisoč lir in osebni dokumenti.
Padec motorista v Ul. Baiamonti
Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 37-letnega pristaniškega delavca Francesca Brunija iz Trsta, Ul. Tenello 25. Bruni se je okrog 9. ure vozil s svojim motornim kolesom po Ulici Baiamonti, ko je nenadoma privozila iz stranske ulice s fiatom 132 32-letna Laura Mandolini. Mož se ji je hotel izogniti, a je pri tem izgubil nadzorstvo nad motornim kolesom in padel.
Zdravniki domnevajo zlom levega gležnja, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni.
V preteklih dneh
Poostreno nadzorstvo na meji: policija aretirala pet oseb
Tržaška obmejna policija je v zadnjem času poostrila nadzor na vseh mejnih prehodih. 7. aprila je na železniški postaji na Opčinah a-retirala Francesca Dell’Acqua, proti kateremu je javno tožilstvo iz Va-reseja izdalo zaradi združevanja v zločinske namene zaporni nalog. Dell’Acqua je namreč soudeležen v goljufiji, ki je močno odjeknila v italijanski javnosti ob koncu prejšnjega leta. Skupina »podjetnežev« je takrat ustanovila v Milanu potovalno agencijo, ki je svoje storitve ponujala po izredno nizkih cenah. Prijavilo se je rekordno število ljudi, ki so sanjali dvotedenski polni penzion v Keniji za milijon 300 tisoč lir s pre vozom vred. Tik pred poletom pa je vsem postalo jasno, da so bili žrtev dobro pomišljene goljufije. Svoje počitnice je Dell’Acqua preživel v Romuniji in, seveda, v Keniji. Organi javne varnosti so ga sedaj, ko se je vračal, pospremili na hladno.
Tudi samozvani zairski državljan Kadimo Ngani Oliver ni imel na Opčinah veliko sreče. Ob osebnem pregledu je imel pri sebi kar tri ponarejene potne liste in vse potrebno za izdelovanje le-teh.
Tomislav Stojčevič in Donca Dra-gutinovič, oba jugoslovanska državljana, bosta morala odsedeti kazen, Id jima je pred časom, zaradi kraje, prisodilo sodišče v Milanu. Tudi njiju so prijeli na železniškem mejnem prehodu na Opčinah.
Za rešetke je moral tudi Lorenzo Cangiulli iz Firenc. Zaradi ropa in kraje ga je namreč tamkajšnje državno tožilstvo obsodilo na 17 mesecev in 17 dni zapora ter na eno leto prisilnega dela.
Natečaj za 5 mest pri Računskem dvoru
Informacijski center za brezposelne pri CGIL sporoča, da je Uradni vestnik objavil natečaj za 5 mest poddi-rektorja pri Računskem dvoru v Trstu. Kandidati morajo imeti univerzitetno izobrazbo iz političnih ved, ekonomije ali prava. Za informacije naj se interesenti obrnejo na omenjeni center. Ul. Pondares 8 (tel. 750-431), vsak dan razen sobote od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure.
eno grafiko. Kot je dejala prof. Maria Campitela ob predstavitvi razstave, so Giancarlo Venuto, Claudio Guerra, Serse Roma, Sergio Pausin, Peter Friedel, Antonio Sofianopulo, Živko Marušič, Manuela Sedmak, Paolo Cervi in Fulvio Giannini, kljub različni tehniki, tudi v grafikah o-hranili značilne elemente svojega slikarstva. Medtem ko je prof. Campitela predstavila posamezne ustvarjalce, je Klavdij Palčič še na začetku dejal, da je včerajšnja predstavitev poseben dogodek za galerijo Tržaške knjigarne, delno zaradi sodelovanja, ki ga je vzpostavila z galerijo Torbandena, posebno zato pa, ker obe galeriji želita odkrivati kulturni potencial širšega območja in ne samo področje na katerem živimo in na ta način ustvarjati novo kvaliteto s pogledom uprtim v sirki srednjeevropski svet. Mapo je tiskal nabrežinski atelier.
IRI o produkciji Isotte Fraschini
V okviru reorganizacije produkcije dieslovih motorjev so predstavniki družbe IRI sporočili včeraj sindikatom v Rimu sklep, da prekinejo tovrstno produkcijo v tovarni Isotta Fraschini v Saronnu in da jo poenotijo v tržaškem obratu. V Saronnu bo vsled tega sklepa izgubilo delovno mesto 250 delavcev.
Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi brat
Mario Kobec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali na katerikoli način.
Žalujoči brat Danilo z družino ter sestri Libera in Marcela z družino.
Trst, 24. aprila 1986
Toskanski zbor »II Taverone« jutri v gosteh pri Domju
Jutri pride k Domju v dvorano Socialnega centra Anton Ukmar - Miro v goste zbora Fran Venturini moški zbor "II Taverone" iz kraja Licciana Nardi v Toskani. Zbor vodi Luciano Spinabianco, sestavlja ga petindvajset pevcev. Toskanski zbor ima za seboj lepo zgodovino, saj je imel nad sto koncertov in sicer v svojem kraju in okoliških središčih, pa tudi v raznih krajih Veneta, v Dolini Aosta, Piamontu, Lombardiji, Emiliji Romagni ter drugod. V goste prihaja z lepim, bogatim sporedom, ki obsega kar štirinajst pesmi, med katerimi je tudi več skladb in priredb pevovodje zbora.
Rodavo srečanje tabornikov
Prejšnjo nedeljo smo taborniki RMV iz Trsta in Gorice organizirali rodevo srečanje. Zbrali smo se na boljunskem trgu - Gorici in se preko Botača in Jezera podali v Bazovico.
Med potjo smo si ogledovali dolino, skozi katero se vije reka Glinščica. Tu pa tam smo se ustavljali, opazovali značilnosti doline in uživali pod toplim pomladanskim soncem.
Veseli in nasmejani smo prišli v Bazovico. Tu so nas z bogatim kosilom pogostili člani bazovske gospodarske zadruge. Po kosilu sta se na dvorišču odvijali odbojkarski tekmi. Pomerili sta se odbojkarski ekipi tržaške in go-riške čete. V prvi tekmi so si stali nasproti. mlajši člani. Po zelo razburljivi tekmi so slavili goriški bratje. Predlagali so, da bi se pomerili tudi starejši člani. Tekma se je odvijala ob bučnem
navijanju in vedrem smejanju. Agonis-tično je bila tekma na precej visoki ravni, tehnično pa nekoliko manj. Tudi tokrat se je izkazala goriška četa.
Po teh razburljivih tekmah smo se pomirili in odpočili pod senco mogočnih konstanjev. Stekel je pogovor in vsi smo se strinjali, da so taka srečanja še kako potrebna, saj nas prav taka srečanja duševno obogatijo, nas združijo in utrdijo se nenadomestljive prijateljske vezi. To je bil namen srečanja in to smo tudi dosegli.
V poznih popoldanskih urah smo krenili proti Bolj uncu. Po gozdni stezi je zadonela taborniška pesem.
Utrujeni, a veseli, smo se v Boljuncu poslovili v upanju, da se bomo kmalu spet srečali.
KČP
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE
V TRSTU
A. de Saint-Exupery — M. Uršič
MALI PRINC
Režija: MARIO URŠIČ
DANES, 24. aprila, ob 9.30 in 11. uri
v soboto, 26. aprila, ob 9.30
SLOVENSKO •STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU
AURAND HARRIS
PAVLIHA IN MICA
Režija: MARIO URŠIČ
DANES, 24. ajirila, ob 20.30 v dvorani v MAĆKOLJAH.
ib SLOVENSKO ® STALNO^, ^GLEDALIŠČE T V TRSTU
CARLO GOLDONI
Primorske
zdrahe
Režija: BORIS KOBAL
V soboto, 26. aprila, ob 14. uri.
KD LIPA - Bazovica
DANES, 24. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu
KONCERT
moškega pevskega zbora V. MIRK s Proseka-Kontovela in mešanega pevskega zbora LIPA
iz Bazovice
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
sklicuje
86. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo 26. aprila v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju.
ODBOR.
_________gledališča_______________
VERDI
Danes ob 20. uri izredna predstava Verdijeve opere "Un ballo in maschera". Dirigent R. Giovaninetti, režiser C. Maestrini.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Nicolini predstavilo dve enodejanki H. Pintarja "L'amante", režija C. Čecchija in "Una specie di Alaska", režija G. Solarija. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevm domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110—letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno—umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Danes, 24. t. m., ob 10. in 12. uri: Simfonična matineja za glasbeno mladino Slovenije.
Danes, 24., in jutri, 25. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije. Dirigent Pavel Kogan , solist Derek Han.
V	torek, 29. t.m., ob 19.30: Baletni triptih — na glasbo R. Wagnerja in L. Van Beethovna , v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šaperembleka. Premiera.
Mala dvorana
Danes, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
Okrogla dvorana
Jutri, 25. t. m., ob 22. uri: Svetloba maternice.
Srednja dvorana
Danes, 24. t. m., ob 20. uri: Salko Šarič "Ekumena" — (Privremeno pozorište Mostar) — lutkovna predstava za odrasle.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 24. t. m., ob 19.30: L. SimoviČ — "Potujoče gledališče ŠopaloviČ" v režiji Vinka Moderndorferja. Gostovanje PDG v Idriji. Predstava za abonma in izven.
razne prireditve
Amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel vabi na ogled mladinske veseloigre Leopolda Suhadolčana "FI-GOLE FAGOLE" v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin, ki bo danes, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: duo harmonike in flavte ter veseloigra "Podlaga zakonske sreče" v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom z Re-pentabra.
KD F. Venturini priredi jutri, 25. t. m., ob 19. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju gostovanje moškega pevskega zbora IL TAVERONE iz Licciane Nardi (Toskana). Vabljeni!
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 27. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih - - Ul. Cerreto -12 praznik 50-letnikov, na katerem bo nastopila dramska skupina SKD Tabor s predstavo "Beseda '85" in otroci šole F. S. Finžgar, ki bodo peli.Ob zvokih glasbe bo sledila družabnost s karamali in domačo kapljico.
OSREDNJA PROSLAVA ob 85-letmci društva
DANES, 24. aprila, ob 20.30
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SPORED:
—	slavnostni govor
—	nastop TFS in ŽPS »Stu ledi«
—	predstavitev razstave »Poznaš Boljunec?« (arheološka slika — naselje in arhitektura)
—	nastop Tatjane Štefančič -klavir
VABLJENI!
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1985-86
9. ABONMAJSKI KONCERT
V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
komorni orkester
LUKA SORKOČEVIČ
iz Dubrovnika
Dirigent: STOJAN KURET
Solisti: IGOR KURET, DORIS CAVALIERE, SANDY COBENZL -violine; PETER FILIPČIČ - violončelo; ALJOŠA STARC - klavir Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
TPPZ
»P. TOMAŽIČ«
DANES, 24. t. m., se zberemo vsi pevci, člani orkestra in recitatorji ob 18. uri v Rižarni na odru.
JUTRI, 25. aprila, je ob 16. uri odhod avtobusov iz Bazovice v Ro-mans ob Soči.
Priporoča se točnost in prisotnost vseh članov!
kino
ARISTON - Danes British Film Club.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. M. Detmers. □ □
FENICE - 17.00, 22.15 L'aquila d’acciaio,dram., ZDA 1985, 127"; r. Richard Marquand; i. Jeff Bridges, Glenn dose.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La vene-xiana, er. dram., It. 1986, 125'; r. Mauro Bolognini; i. Laura Antonelli, Jason Connery. □
MIGNON - 16.00, 22.00 Gli orsetti del cuore, ris., ZDA 1985, 90’; r. Ama Sel-znik, prod. Samuel Goldwin Co. — Nel vana.
EDEN - 15.20, 22.00 La bionda e la bestia, porn. □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 L'onore dei Frizzi, dram., ZDA 1985, 108'; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kathleen T urner.
ALCIONE - 16.00, 22.10 II migliore, dram., ZDA 1984, 100'; r. Barry Levin-son ; i. Robert Redford, Glenn Člose.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Senza scrupoli, er., It. 1985, 95'; r. Tonino Valeri!; i. Sandra Wey, Marzio Honorato.
□ □
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Vado, fant., ZDA 1985, 91’; r. Richard Fleisher; i. Arnold Schwarzenegger, Brigitte Ni-elsen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mìckey Rourke, Kim Basinger. □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Nigtmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85'; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund. □
RADIO -15.30, 21.30 Oroscopiamoci,
porn.	,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -'18. letom □ □
koncerti
SKD Tabor — Openski glasbeni večeri. V soboto, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA IN KOMORNIH ANSAMBLOV Srednje glasbene baletne šole iz Ljubljane. Na sporedu Mendelssohn, Haydn, Rahmaninov, Vivaldi, Škerl.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 28. t. m.,ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila violinist SHLOMO MINTZ in pianist PAUL OSTROVSKY.
razna obvestila
Koordinacijski odbor mladih komu-i nistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 26. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu koncert z glasbeno skupino FARAONI. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" prireja ob 10-letnici potresa v Furlaniji predavanje na aktualno temo "Potresi". Govoril bo dr. Peter Suhadolc. Predavanje bo v sredo, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani , Ul. Doni-zetti 3. Sledil bo občni zbor članov.
PD Slovenec — Boršt - Zabrežec prireja tečaj risanja za osnovnošolske in srednješolske otroke in za otroški vrtec od 26. aprila do 26. maja. Vpisovanje in začetek v Srenjski hiši v Borštu v soboto, 26. t. m., ob 15.30.
Zadruga NAŠ KRAS obvešča, da bo letni redni občni zbor Zadruge v 1. sklicanju dne 30. t. m. ob 8.30 in v 2. sklicanju v sredo, 21. maja 1986 ob 20. uri v Kraški hiši v Velikem Repnu št. 31.
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi jutri, 25. t. m., ob prazniku osvoboditve, POVORKO IN POLAGANJE VENCEV. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu v Križu.
Grafična delavnica ATELJE sporoča, da so se pričela vpisovanja za 2—mesečni tečaj lesoreza, ki ga bo vodil Franko Vecchiet. Za informacije telefonirati na št. 200-085 vsak dan od 16. do 19. ure razen ob sobotah.
Rajonski odbor za proslavljanje 25. aprila vabi jutri, 25. t. m., ob 10. uri pred pročelje Narodnega doma pri Sv. Ivanu na polaganje venca ter na polaganje cvetja pred ostala obeležja žrtvam nasilja pred in med drugo svetovno vojno.
Društvo slovenskih izobraženecev v Trstu vabi v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 na predavanje profesorice in publicistke SPOMENKE HRIBAR na temo "Vrednote mladih ", Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 24. aprila FIDEL
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 — Dolžina dneva 13.58 — Luna vzide ob 20.17 in zatone ob’5.57.
Jutri, PETEK, 25. aprila
MARKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 04.19 najnižja - 60 cm, ob 10.27 najvišja 37 cm, ob 16.04 najnižja - 37 cm, ob 22.13 najvišja 61 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1017,6 mb raste, veter 10 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jasmine El Hadj, Arin Žužek.
UMRLI SO: 63-letni Mario Canciani, 66-letna Danica Skoberne, 90-letni Ferruccio Buttignoni, 91-letna Antonia Selj, 72-letni Egidio Businelli, 86-letna Margherita Bianchi, 90-letna Santa Marsich, 86-letna Olimpia Pozzecco, 86-letna Carmen Tončič, 77-letni Graziano Buttig-non.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. aprila 1986
(Od 8.3o do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11 SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (Od 19.30 do 20.30)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (Od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299—751), BAZOVICA (tel. 226—210), ŽAVLJE (tel. 274—630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________razstave_________________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 2. maja znani tržaški slikar in kipar Villibossi.
V galeriji Minerva — Trst, Ul. S. Michele, bodo v soboto, 26. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Sergia Stocce. Razstava bo odprta do 5. maja po običajnem umiku.
V	galeriji Cartesius bo od 26. aprila do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija. Otvoritev bo v soboto ob 18.30.
_____________izleti_______________
Zveza žena od Banov priredi v nedeljo, 27. t. m., enodnevni izlet v Padovo in Abano Terme. Vpisuje Avgusta Malalan — tel. 212—863. Vabljeni!
Sekcija KPI občine Dolina organizira tridnevni izlet od 16. do 18. maja v Jugoslavijo po poteh AVNOJ. Ogledali si bomo Jesenovac, Kozaro, Banjoluko, Jajce, Bosanski Petrovac, Drvar, Bihač in Plitvička jezera. Informacije in vpisovanje na sedežu KPI v Dolini št. 75/A do sobote, 26. t. m., od 19. do 21. ure. Zainteresirani naj pohitijo z vpisom, ker so mesta na razpolago omejena.
KD Kolonkovec priredi izlet v Kranjsko goro dne 4. maja. Vpisovanje po telefonu — št. 812-281.
SKD Slavec — Ricmanje obvešča izletnike za Cerkno, da bo odhod avtobusa jutri, 25. t. m., ob 8. uri s trga v Ricma-njih.
prispevki
Namesto cvetja na grob Martina Guština darujeta nečaka Luciano Košuta in Gigia Milič - Košuta z družinama 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
mali oglasi
MED RICMANJI IN LOGOM se je izgubil pes ovčar - samec, sliši na ime Igor. Najditelj naj telefonira na št. 746—449 ob uri kosila ali večerje. Nagrada.
PRODAM fiat 131 L, letnik '78, tel. 040/822—877.
PRODAM vespo ET 3, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. na št. 040/229—484.
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev izvežbanemu knjigovodji/kinji z znanjem računalniškega vodenja knjigovodstva in enega tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst pod šifro "Takojšnja zaposlitev".
PRODAM pando 45 super po ugodni ceni. Telefonirati po 18. uri na št. 229—224.
PRODAM 2 motorja za avto giulia. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
PRODAM hrastova/mecesnova vhodna vrata, višina 2,20 m, širina 0,98 m. Tel. na št. 226—113 ali 228—547.
NUDIMO zaposlitev uradniku/uradnici z diplomo trgovske šole in nekajletno prakso ter uradnici/ku vešči dela s kompjuterjem. Tel. na št. 0481/390—202.
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — 34137 Trst, pod šifro "LED".
DAJEM V NAJEM skladišče, ca 40 kv. m, voda, luč, v občini Dolina. Tel. na št. 741—670.
NA KRASU stanovanje po tvoji želji. Podrobne informacije samo osebno: Boris Grilanc — Salež 13.
PRODAM teren, 2.800 kv. m, primeren za teniško igrišče, v bližini tržaškega sejmišča. Tel. na št. 228—390.
PRODAM bar (prostor in dovoljenje) v bližini naselja Sv. Sergija. Tel. na št. 228—390.
OSMICO je odprl Švara — Trnovca 14. Toči belo in črno vino.
NA PADRIČAH smo našli psa pasme collie (Lessie). Gospodarja prosimo, naj pokliče tel. št. 226—381.
SVILENO VEZENO RUTO smo našli na stadionu 1. maj. Lastnica jo dobi pri vratarju.
TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev osebi z dolgoletno izkušnjo na področju fotoreprodukcije in fotomontaže. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Fotoreproduk-ter".
OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči belo in črno vino.
PRODAM novo motorno kolo atala 50. Tel. na št. 040/227—284.
PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227—284.
PRODAM BMW 518 letnik '76. Tel. na št. 040/227—284.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 23.4.1986	
Ameriški dolar 		..	1.485 —	Japonski jen 		7,—
Nemška marka 		683,—	Švicarski frank 		814,—
Francoski frank 		212,—	Avstrijski šiling 		97,—
Holandski fiorini 		604,—	Norveška krona 		213,—
Belgijski frank 		31,—	Švedska krona 		210,—
Funt šterling 		.. 2.250,- -	Portugalski eskudo 		10,—
Irski šterling 		.. 2.020, —	Španska peseta 	:...	10,—
Danska krona 		182,—	Avstralski dolar 		....	1.040. —
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar 		3,70
Kanadski dolar 		..	1.050.—	Drobni dinar 		3,70
gvrjyg BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 Dv-IKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Za kvalitetnejšo zaposlitev
Zahteva po zaposlitvi je sodila med temeljne postavke zenskega boja za emancipacijo, zahteva po kvalitetni zaposlitvi pa je pogoj za uveljavitev žensk kot celovite in polnopravne osebnosti. Na prehodu iz ene v drugo fazo zenskega boja se je odnos žensk do dela bistveno spreme-tiil, vendar pa današnje težave in zakonitosti razvitega sve-a zahtevajo predvsem od žensk, da se njihov odnos do zaposlitve tako na načelni kot na praktični ravni še dodatno izostri. Takšnega mnenja so vsaj predstavnice široko vzeto demokratičnih sil, ki vprašanju ženskega zaposlovanja posvečajo vedno več pozornosti.
Tako je na primer tudi na nedavnem tržaškem srečanju, i ga je na temo ženske in mesto organizirala ZŽI, ta pro-lem bil v ospredju. O položaju zaposlenih žensk s posebnim ozirom na kakovostno in plačilno raven njihovega dela je že več analiz izdelala sindikalna organizacija CGIL, medtem ko je Komunistična partija konec februarja letos organizirala vsedržavno srečanje z naslovom Identiteta, delo, napredek: ženske, sredstva in načrti. Na vseh teh posvetih je izhodiščna ugotovitev, ki je sad analiz in izkušenj, naslednja: za žensko zaposlitev ni več zgolj sredstvo za dosego emancipacije, njen odnos do dela je bolj komplek-sen, ker mu daje središčno vlogo v lastni ekzistenci, vendar v Italiji se ženska o delu, ki bi ji povsem odgovarjalo, ne more še svobodno odločati.
rubriki koprske televizije Kulturna panorama bo no-coj ob 19.50 gost oddaje priznana harfistka Patrizia Tas-srni, Tržačanka, ki sodi s svojim obsežnim repertoarjem med vrhunske soliste mlajše generacije
Niso še ustvarjeni pogoji, oziroma del teh pogojev si še ne more ali ne zna ustvariti. Ker pač ni več samo sredstvo, ni vseeno za kakšno delo gre; za zaposlitev, ki pa bi vsako posameznico z vseh vidikov zadovoljevalo, pa velikokrat ženske niso dovolj strokovno usposobljene, včasih ne tvegajo dovolj, na splošno pa velja ugotovitev, da ženske v pripravo na kasnejšo zaposlitev vložijo premalo, deloma tudi po lastni krivdi. Kljub velikim spremembam, do katerih je v zadnjih časih prišlo v Italiji na tem področju, se dekleta veliko manj zavestno in vestno pripravljajo na vstop v svet produkcije kot njihovi moški vrstniki. Kot smo že večkrat poudarili je razlogov veliko: precejšnjo težo imajo še vedno predsodki, od katerih niso imune niti ženske,-svoj delež ima še tudi šola, ki že itak zaostaja za ritmom znanstveno-tehnološkega napredka; in končno za kvalitetnejši vstop žensk v produkcijo ni najboljši porok trenutna gospodarska kriza, ki je kot vse krize doslej bila še bolj neusmiljena z ženskami zaposlenimi kot z moškimi.
Trenutno stanje v Italiji je na rimskem srečanju KPI najbolje sintetizirala Livia Turco v uvodnem poročilu, ko je dejala, da še nikoli ni bilo toliko žensk zaposlenih; še nikoli jih ni toliko iskalo zaposlitve; še nikoli jih ni bilo toliko brez zaposlitve. Ugotovitve si niso v nasprotju, ker skušajo predvsem poudariti, da se je žensko tržišče v Italiji številčno izredno povečalo. Iz številčnosti pa mora nujno izhajati tudi kvaliteta, čeprav bi morali ustvariti kar milijon in pol novih ženskih delovnih mest, ko bi želeli bistveno popraviti število žensk, ki so na odgovornih mestiih. (Livia Turco je namreč zračunala, da bi zaradi strukture ženske delovne sile morali na novo zaposliti toliko žensk, da bi od trenutnih 15 tisoč "menežerk" prešli na 18 tisoč na zelo odgovornih mestih).
Takšno povpraševanje oziroma zahteva po zaposlitvi je, so ugotovile komunistke, izrednega pomena na družbenem, političnem in kulturnem nivoju in kot tako jo je treba upoštevati. Zato so tudi bile mnenja, da bi v tezah za vsedržavni kongres to vprašanje moralo imeti večjo težo, kot v dosedanjih predlogih.
V postavljanju zahtev po drugačni zaposlitvi pa ženske predvsem naglašajo težnjo po enakih možnostih in zavračajo samo suhoparno sklicevanje na načela o enakopravnosti. Končni del prejšnjega stavka predvideva namreč preprečevanje vidnih primerov kršenja ustavnih načel, medtem ko je v prvi misli teža predvsem na ustvarjanju pogojev, da bi do resnične enakopravnosti res prišlo.
Z vprašanjem ženskega zaposlovanja je povezanih več problemov, ki niso drugotnega problema, kot so prejšnji teden v tržaškem Časnikarskem krožku dokazovale udeleženke srečanja ZZI. Vendar pa če ta problem tolmačimo kot os, okoli katere se vrti ženski planet, je povsem razumljivo, da je bistvenega pomena kako ga načenjajo ženske in seveda tudi vsi ostali.
I GUERRIERI DELLA NOTTE - The Warriors - Bojevniki, ZDA 1979. Režija: Walter Hill. Igrajo: Michael Beck, James Remar, Thomas Waites, Bryan Tyker. ITALIA 1, ob 20.30.
Ciklus "Rojeni za zmago" nam ponuja še en film o mladinski prenapetosti in upornosti, o divjem in brezciljnem življenju v revnih in zapuščenih četrtih ameriškega velemesta. Režiser Walter Hill (48 ur) prikazuje nekoliko narcizistično a še kar učinkovito in spektakularno spopade mladinskih tolp za nadzorstvo new-jorških predelov. Vodja "Lopovov" Luther ubije Cyrusa, karizmatičnega voditelja skupine "Gramercy Riffs", ki je hotel združiti vse mestne mladinske tolpe v skupnem boju proti policiji in obdolži za ta umor nedolžne "Warriorse". Tako se • začne po newjorški podzemski železnici in po skoraj futurističnem Bronxu, divji, splošen lov na "Bojevnike"...
I GIOIELLI DI MADAME DE... - Madame De..., Francija 1953.
Režija: Max Opiliš. Igrajo: Danielle Darieux, Charles Boyer, Vittorio De Sica, Mirelle Perrey. RAI 3, ob 22.05.
Max Ophiils, po rodu Nemec a francoski državljan, večni filmski begunec (snemal je v Nemčiji, Franciji, Hollywoodu in zopet v Franciji), je takorekoč filmski ilustrator starega sveta. Njegovi najboljši filmi, ki temeljijo na velikem gledališkem znanju in so hkrati proizvod zelo osebnega čuta za filmski izraz, nam poustvarjajo vzdušje zlate dobe romantike, iz časov Franca Jožefa. Prefinjeno in nostalgično obravnavajo klasične teme iz tega obdobja: poželenje in strast brez ljubezni, motiv enostranske ljubezni, idr. Te pridejo do izraza tudi v nežni zgodbi, kjer se razvije okrog skrivnostne Madame De... in njenih dragocenih uhanov sila strastna, melodramatična in ironična igra čustev.
GLI INDIFFERENTI - Brezbrižni, Italija 1964.
Režija: Francesco Maselli. Igrajo: Claudia Cardinale, Thomas Milian, Rod Steiger, Paulette Godard. RAI 2, ob 24.00.
"Brezbrižbost" oziroma mlačnost, dolgčas, nemoč za vsakršno dejanje - te so značilnosti Micheleja in Carle, brata in sestre, ki se ne znata, nočeta in ne moreta zoperstaviti uničevalnim naklepom in izkoriščanju materinega ljubimca. Carla bo celo nasedla njegovemu dvorjenju.
Maselli je realiziral tehten in dosleden filmski prevod prvega romana Alberta Moravie, ki je s to morbozno in zatohlo rimsko zgodbo iz tridesetih let podal podrobno sliko krize takratnega italijanskega meščanstva.
Te dni snemajo novo TV nadaljevanko »Ženska v Benetkah« v kateri nasto-. pata tudi Lea Massari in Fernando Rey
10.30	Nadaljevanka: Arabella zadnji del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato -"La proprietà nobilita"
11.55 Vremenske napovedi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca?, zabavni program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
Dnevnik - Tri minute ...
^>ront;o- chi gioca? Zadnji poziv is n ^nan- oddaja: Il mondo di Quark
15.00	Italijanska kronika - Kronika motorjev
15.30	Informativna oddaja: Restruktu-racija in posodobitev muzejev
lo-OO Risanka: Dinky Dog
ir sc kulturne aktualnosti: Primissima
:“ 05 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Magic! Rosaura ib ^ Knjižne novosti ib or! Aktualnosti: Spaziolibero in. Aktualna oddaja: Italia sera iq sn Almanah jutrišnjega dne ,,„■50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno zabavna oddaja z Lo-retto Goggi: Il bello della diretta
22.35 Dnevnik
22.45 Dokumentarec: Ribelli brigata perlasca
00.05 Dnevnik - zadnje vesti
11.55 Cordialmente - dnevna rubrika
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes: Super G, aktualnosti in igre
15.15 Kviz: Secondo me
16.00	Informativna oddaja: Animali da salvare
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Aktualnosti: Moda
18.30	Dnevnik - večerni šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2
19.45 Dnevnik
20.20 Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aboccaperta, oddajo vodi Gianfranco Funari
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Dnevnik - šport
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Gli indifferenti (Dram., It. 1984, r. Francesco Maselli, i. C. Cardinale, R. Steiger, P. God-dard, S. Winters, T. Milian)
12.20
13.10
14.00
14.30
15.00
18.10
19.00
19.30 20.05
L'avventura della sopravvivenza, vodi Frederic Rossif Dadaumpa Tečaj ruščine Tečaj francoščine Montecarlo: Tenis — mednarodni turnir
Glasbena oddaja: Lorecchioc-chio
Vsedržavne in deželne vesti Deželni programi Informativna oddaja: L'uomo nello spazio (4. del)
Aktualnosti: Tre sette Dnevnik
Film: I gioielli di Madame de..
(1953, r. Max Ophiils, i. Danielle Darrieux, Charles Boyer, Vittorio De Sica)
9.00 TV mozaik - Polarna lisica (dok. film)
14.10	Moskva: SP v hokeju na ledu -skupine A
16.00	TV mozaik - ponovitev
17.25 Poročila
17.30	Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič
17.50 Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj
18.15 Obramba in samozaščita
18.45 Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes - Posavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Tednik
21.05	Propagandna oddaja
21.10	Nemška nadaljevanka: Oppermannovi (1. del) — Nadaljevanka je nastala po romanu znanega nemškega pisatelja Lio-na Feuchtwangerja, pripravili pa so jo ob žalostni obletnici, ob 50-letnici, kar je prišel na oblast Hitler. Dogajanje se začenja v Berlinu konec leta 1932. Časi so težki.
22.10	Dokumentarec meseca:
Ponos staršev
22.40 Dnevnik
j 1*1*) TV Koper
14.15	TV novice
14.25 Nanizanka: Uboga Klara 15.10 Film: Goljat proti velikanu (ponovitev)
17.15	Otroški program:
risanke, nanizanka Kamen Marka Pola, nanizanka Samotni jezdec
18.30 Nanizanka: Odprava Marchand 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja
V današnji oddaji bodo med drugim naslednji prispevki:
ŽABNICE (VIDEM) — Obisk jugoslovanskih akademikov v F-JK GORICA — Pomanjkanje prostorov za slovenske šole
TRST — Predavanje Tarasa Kermaunerja v Slovenskem klubu TRST — Razstava mučilnih naprav
19.30	TVD Stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.30	Film: Zemeljske dogodivščine vodne vile (i. Angela Von Rad-loff, lugo Thourat, r. Rol Thiele)
22.00 TVD Vse danes
22.15 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo skupine A
22.50	Alida Chelli - Variete
LUI CANALE 5
8-30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10-15 Nadaljevanka: General Hospital
11.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15 Nanizanki: Alice in
16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Do] pio slalom
10.00	Nanizanka: L'albei delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie
io Nanizanka: I Jeffersc
19.30	Kviz: Zig Zag, vodii S. Mondaini in R. Vi; nello
20.30	Nagradna oddaj Pentatlon, vodi Mii Bongiorno
23.00	Aktualnosti: Protagc ništi
3-30 Film: Freud, passioi segrete (Biog., 1962, J. Huston, i. M. Clift, :
p York)________________
LoCL RETEQUATTRO
8-30 Nanizanka: Strega ps amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Tempo di guerra, tempo d'amore (Kom., 1964, r. Arthur Hill, i. James Garner, Julie Andrews)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15 Nanizanka: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il
tulipano nero, She-ra
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Una piccola storia d'amore (Ljubez., 1979, r. G. Roy Hill, i. L. Olivier, A. Hill, S. Kel-lerman)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre diamore
20.30 Nanizanke: Colombo, 22.00 Matt Huston, 22.50 Mash, 23.20 Devlin e Devlin, 0.10 Iron-side, 1.00 Mod Squad
^ ITALI Ai_____________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella
prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20 Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Occhi di gatto
20.30	Film: I guerrieri della notte (Dram., 1979, r. W. Hill, i. M. Beck, J. Remar)
22.15	Mundial - vodi Roberto Bettega
22.50 Šport: Košarka
00.15 Filmske novosti: Premiere
0.45 Nanizanki: Strike Force in 1.30 Cannon
[ìmJÌ TELEPAPOVA ~
13.00	Risanka: Voltron, 13.30 Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Risanke: 16.30 Calvin,
17.30	Peline story, 18.00 Gigi la trottola, 18.30 Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Nanizanki: Misfist in
21.30	Insiders
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: L'ombra del passato (Krim.)
P^	TELEFRIUU
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanki: Lamù in 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Variete: Joibe furlane, vodi Dario Zampa
22.15 Dnevnik 22.45 Sejem: Si o no 1.00 Dnevnik
f TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.2Ù—8.00 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Literarni utrinek ob dnevu osvoboditve; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: revija Primorska poje; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije,- 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Odmevi iz Španije; 19.00 Radijski dnevnik.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis,- 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	13.00 Val 202; 13.00 Otvoritev -danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Primorska poje 1986 ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev); 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: Primorska poje 1986.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Slovesnost ob odprtju bo ob 17. uri
Od danes do 4. maja v Gorici 16. mednarodni sejem ESPOMEGO
Goriški blagovni sejem Espomego ponovno odpira vrata. Danes ob 17. uri bo na razstavišču ob Ločniškem mostu otvoritvena slovesnost letošnje, 16. prireditve, ki bo ostala odprta do nedelje, 4. maja.
Po informacijah, ki jih je posredovala posebna ustanova za sejemske prireditve, bo svoje izdelke in usluge ponujalo okrog 140 razstavljavcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Prisotni bodo tudi Madžari, vendar v neuradni obliki, ki pa za prihodnje leto že napovedujejo večjo prisotnost. Tako usmeritev napoveduje tudi skorajšnji obisk madžarskega veleposlanika, ki bo menda prisoten tudi na današnji otvoritveni slovesnosti.
Tematsko je letošnja sejemska prireditev razdeljena na sedem področij: prevozništvo, gradbeništvo, obrt, opremljanje uradov, uporaba prostega časa, prehrambeni artikli, tuja predstavništva. Glede slednjega velja opozoriti na solidno prisotnost slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Sicer pa bo zaokroženo sodbo o uspehu letošnje sejemske prireditve mogoče izreči šele ob njenem zaključku. Zaenkrat velja ugotovitev, da so se organizatorji — posebna ustanova za se-
jemske prireditve, ki deluje v okviru Trgovinske zbornice — zelo potrudili, da bi premostili precej poudarjeno stagnacijo, do katere je prišlo v zadnjem obdobju.
Glede poteka različnih prireditev, ki se bodo zvrstile v tednu dni, velja opozoriti, da bo v nedeljo, 27. aprila
Občinski svet v Gorici se bo po-novno sestal danes, v četrtek, 24. a-prila, ob 19.30. Sejo je župan sklical na izredno željo svetovalcev, ki so želeli precejšen del seje posvetiti vprašanjem okrog kontingentov proste cone ter tistim, ki so v zvezi s politiko goriške trgovinske zbornice. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč liberalni svetovalec Fomasir zahteval razpravo o kontingentu goveje-
na razstavišču slovesnost ob podelitvi posebnih priznanj za zvestobo delu, v ponedeljek, 28. aprila je napovedan dan Jugoslavije, v sredo 30. aprila dan Avstrije, v soboto, 3. maja pa dan Madžarskei. Vmes bo seveda še nekaj zabavnih prireditev in nastopov znanih ansamblov
ga mesa okrog katerega je sedaj precej polemik. Svetovalec zelenih Fio-relli in komunist sen. Battello pa sta zahtevala razpravo o glasovih okrog imenovanja novega predsednika trgovinske zbornice.
Svetovalski bodo imeli na dnevnem redu še vrsto drugih vprašanj. Med temi tudi imenovanje članov občinske komisije za slovenska vprašanja.
Drevi v goriškem občinskem svetu
Razprava o prosti coni in o trgovinski zbornici
Priprave na občni zbor Z SKD ki bo 17. maja v Steverjanu
Na zadnji seji predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je bila V Gorici, je beseda tekla v glavnem okoli priprav na 26. redni občni zbor, ki bo v soboto, 17. maja, v Šte-verjanu.
Letošnja skupščina naše krovne kulturne organizacije, tako so se dogovorili na sestanku, naj bi v prvi vrsti izluščila smernice za bodoče delovanje organizacije, ki potrebuje določene spremembe tudi spričo današnjih zahtev in potreb kulturnega dogajanja v mestu in na podeželju. Sicer se je o tem že razpravljalo na zadnjem glavnem odboru v Križu, občni zbor pa bo ponovna priložnost, da bodo prisotni izrekli nekaj misli o bodočnosti te organizacije, ki je med najbolj množičnimi v zamejstvu.
Na skupščini, ki bo v novih prostorih na Bukovju, bodo, kot je v zadnjih letih običaj, podelili tudi priznanja posameznikom in skupinam za njihov prispevek pri kulturnem bogatenju naše skupnosti.
Slovesnosti ob 25. aprilu
Slovesnosti ob jutrišnjem državnem prazniku bodo v Gorici in drugih krajih že danes predpoldne in zvečer.
Predstavniki goriške občine bodo položili vence pred spominska obelež-
ja v mestu in okolici. Na pobudo pokrajinskega odbora VZPI - ANPI bo danes ob 9.30 slovesnost pred partizanskim spomenikom v Pevmi; ob 17. uri se bosta delegaciji SKGZ in VZPI - ANPI poklonili pred spomenikom padlim partizanom na glavnem goriškem pokopališču; ob 21. uri pa bo v Gabrjah pred partizanskim spomenikom komemoracija v priredbi KD Skala. Nastopili bodo tudi pevski zbori in recitatorji.
Mladinska gibanja o 25. aprilu
Ob dnevu osvoboditve so goriške mladinske organizacije raznih strank izdale skupno izjavo, ki so jo podpisali mladina AGLI, mladi republikanci, komunisti, socialisti, socialdemokrati in demokristjani ter brezposelni pri CGIL in tajništvo za oporečni-štvo.
Mladi vidijo v osvoboditvi uveljavitev pravice narodov do samoodločanja in izražajo skrb, ker je v današnjih dneh prav ta pravica močno ogrožena. Ogrožajo jo teroristi, pa tudi vsaka oblika političnega in vojaškega vmešavanja s strani kogarkoli. Mladi omenjajo vrsto žarišč napetosti v svetu in trdijo, da na ta dogajanja ni več mogoče gledati brezbrižno ali celo cinično.
Drevi v Gradišču otvoritev vinske razstave za nagrado Noè
Protest zaradi neustreznosti rešilnih vozil v bolnišnici
V Gradišču se nocoj prične letošnja 20. vinska razstava za Veliko nagrado Noè, ki jo prirejajo krajevna turistična ustanova, enoteka La Serenissima, Deželni center za vinogradništvo, goriška trgovinska zbornica in Občina Gradišče. Otvoritvena slovesnost bo ob 18. uri na županstvu v Gradišču nato bo ob 18.30 odprtje slikarske razstave Rema Pasetta, ki bo do zaključka vinske prireditve, 4. maja, na ogled v prostorih enoteke in v galeriji Rubens. Otvoritvena prireditev se bo nato nadaljevala v občinski dvorani Bergamas.
Razstava Noè bo letos predstavila res širok in kvaliteten izbor vinske proizvodnje v naši deželi, saj bodo obiskovalci lahko pokušali kar 230 sort izbranih kakovostnih vin. Pokušnja vin, ki jih bodo spremljale tipične deželne predjedi bo do 4. maja v prostorih enoteke v Gradišču.
Dan vinogradnika s podelitvijo priznanja, diplom in nagrad Noè bo v ponedeljek, ko bodo nagrade podelili v dvorani Bergamas. V istih prostorih bodo v okviru vinske razstave tudi tri glasbene prireditve. Kdor poleg pristne kapljice ljubi tudi dobro kuhinjo, bo lahko v petek, 2. maja, v restavraciji Bella Trieste v Zagraju in v soboto, 3. maja, v enoteki La Serenissima v Gradišču lahko okusil specialitete kuharjev iz Romagne, seveda v spremstvu tukajšnjih domačih vin.
Obrobni program dopolnjujejo še športne prireditve in sicer mednarodni mladinski nogometni turnir, pohod in avtomobilsko tekmovanje za Kraški pokal.
Avtoprevozniki ponovno opozarjajo na težave
Predstavniki goriških avtoprevoznikov so pred kratkim imeli srečanje s predsednikom goriške trgovinske zbornice ter ga ponovno opozorili na vrsto težav, ki močno zavirajo poslovanje v tej gospodarski dejavnosti. Tako so opozorili predvsem na pomanjkanje sleherne možnosti za plačevanje uslug v tuji valuti, ker menda to ni predvideno v pogodbah med Italijo in Jugoslavijo ter med Italijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami. Avtoprevozniki opozarjajo nadalje na nujnost ustreznega nadzorstva nad tujimi prevozniki, nadalje pa na precejšnje breme, ki ga predstavlja cestnina v vzhod-neoevropskih deželah in ki zmanjšuje konkurenčno sposobnost.
Predsednik goriške Trgovinske zbornice Lupieri je predstavnikom združenj avtoprevoznikov obljubil svoje posredovanje pri pristojnih deželnih in državnih oblasteh.
Osebje oddelka za prvo pomoč, pri goriški splošni bolnišnici je te dni sklenilo, da obvesti javnost o težav-nih delovnih pogojih in nevarnosti za bolnike in ponesrečence, ki so posledica zastarelosti in neprimernosti rešilnih vozil, s katerimi razpolagajo. O teh problemih so razpravljali na sindikalni skupščini skupaj s predstavniki pokrajinskih sindikatov delavcev v zdravstvu, potem ko so nekatere okvare v zadnjih tednih skoraj povzročile tragedijo.
Pripetilo se je (1. aprila), da se je med vožnjo rešilnega vozila zlomil volan in samo velika prisefnost šoferja je preprečila nesrečo. V drugem primeru je rešilni avto (na srečo prazen) obtičal na cesti zaradi okvare: vsem je na dlani, kaj bi bilo, ko bi v tistem trenutku rešilec prevažal srčnega bolnika ali ponesrečenca v smrtni nevarnosti.
Osebje ugotavlja, da KZE po eni strani deli prispevke drugim ustanovam, ki se ukvarjajo s prevažanjem bolnikov (omenjajo Zeleni križ v Gorici in Rdeči križ v Tržiču), nikakor pa ne skrbi za modernizacijo lastne reševalne službe, niti za primemo vzdrževanje vozil. Sedanje stanje, u-gotavljajo, predstavlja nenehno nevarnost za bolnike, pa tudi za osebje, ki je prisiljeno delati v skrajno nevarnih pogojih.
Rešitev bi bila v nakupu dveh novih, sodobno opremljenih rešilnih vozil. V primeru, da KZE ne da zadovoljivega odgovora, napovedujejo uslužbenci oddelka za prvo pomoč možnost prehoda h konkretnim protestnim pobudam. Do teh bi lahko prišlo že v kratkem, če KZE ne bo dala konkretnih odgovorov, saj — pravijo
uslužbenci — je nedopustno, da morajo ljudje tvegati življenje zaradi počasnosti birokratskih aparatov.
Tržiški občinski svet se bo sestal 30. t. m.
Tržiški občinski svet, ki je v torek pozno pionoči sprejel ostavko župana Saccavinija, se bo spet sestal v sredo, 30. t.m., in takrat naj bi prišlo do volitve župana. Na torkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč, namreč niso opravili dveh glasovanj, kakor je bilo predvideno v dnevnem redu in kakor smo včeraj tudi napovedali.
Predstavnik KD je po daljši prekinitvi seje predlagal odložitev glasovanja za novega župana. Predlog so podprli tudi republikanci in socialdemokrati ter svetovalec PSI Petronio, medtem ko so bili predstavniki PSI, KPI in zelenih za takojšnje volitve. Za predlog KD je glasovalo 19 svetovalcev, proti pa 18. Tako je bilo glasovanje preloženo za teden dni.
Pevski koncert v štandreški cerkvi
V župnijski cerkvi v Štandrežu bo drevi ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba ob sodelovanju komornega orkestra. Na sporedu imajo Gruberjevo latinsko mašo in odlomka iz Hàndlovega oratorija Mesija, poleg tega pa še motele iz renesančnega in baročnega obdobja ter iz vzhodne liturgije.
pismo uredništvu
Poštar si je prisvajal pošiljke
Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Končno vendarle korajžna, hvalevredna, zgledna in podučna odločitev v večinski pokvarjenosti naše manjšine. Mislim na zrelo, odgovorno odločitev profesorskega zbora trgovskega zavoda »Ivan Cankar« iz Gorice, ki je preprečil naši vulgarni in greho-budni umazaniji (nekateri jo imenujejo »predstava«) »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« — (Na tej »umetniški predstavi«, mi sporočajo znanci, gledalci prvih vrst lahko jasno razločijo nesramni popek osrednje »igralke«!). Mar je taka predstava vredna definicije »kulturna predstava«? Mar je grehobudno razkazovanje ženskih nadkolenskih golot in stalno ter moreče vztrajno namigovanje na sramotne in perverzne spolne odnose
»kulturna prireditev?« Ali se sploh zavedajo naši gledališki delavci, koliko škode lahko povzroči njihova »napredna« in nepremišljena izbira gledaliških tekstov in ciničnih režiserjev? Saj so lahko predstave tudi lepe, vzgojne in brez spolzkih primesi: pomislimo le na odličen ameriški film »Rambo«.
Zatorej hvala vam, iz srca, profesorski zbor trgovskega zavoda »Ivan Cankar« (sic!); hvala vam, niste dovolili, da bi se našim malčkom zatemnil svetel sij nedolžnosti!
VILJEM GERGO LET
P. S. Razveseljiva je tudi odgovor^ nost in zrelost dijakov omenjenega zavoda, ki niso preveč kontestirali sklepa profesorskega zbora in ki se naprej pridno učijo za maturo.«
Protesti številnih občanov v Ron-kah, ki so opozarjali na neredno dostavo pošte in celo, da se pošiljke izgubljajo, so bili utemeljeni. Karabinjerji so končno ugotovili pravi vzrok takega stanja in aretirali, z obtožbo prisvajanja poštnih pošiljk in poneverbe na škodo državne poštne službe 45-letnega pismonošo Giorgia Stefa-nicha. Državni pravdnik dr. Mancuso je aretacijo potrdil in tako se je Ste-fanich znašel v zaporu na razpolago sodnim oblastem.
Karabinjerji, ki so že dalj časa poizvedovali za osumljencem, so med hišno preiskavo našli obilo bremenilnih dokazov, ki v celoti pojasnjujejo, zakaj toliko pošiljk, pisem in paketov, nikoli ni dospelo na naslovnika.
V garaži na Trgu Falzari v Ronkah, kjer Stefanich stanuje, so med preiskavo našli zelo bogato zbirko različnega blaga, v vrednosti nad 5 milijonov lir. šlo naj bi za predmete, ki jih je Stefanich ukradel iz paketov. Menda so karabinjerji našli tudi nekaj pisem, v katerih naj bi bil denar, ki pa nikoli niso prispela na naslovnika.
Ni znano, kakšno poneverbo je o-sumljeni Stefanich zagrešil na škodo uprave državne poštne službe. Kakor je slišati, so se nerednosti v dostavljanju pošte na območju Ronk pričele pred skoraj enim letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
16. MEDNARODNI SEJEM
GORICA, 24. april - 4. maj
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIE, OBRT IN KMETIJSTVO
Prosti čas Prevozi Gradbeništvo Uradi
•	Obrtništvo
•	Tipična prehrana
•	Zunanji razstavljavci
URNIK: ob delavnikih 15.00-21.00 ob praznikih 10.00-21.00
Zato pozivajo vse politične sile naj 25. april ne bo samo komemoracija ampak priložnost za konkretno pobudo v smeri uveljavljanja miru in svobode narodov.
Občni zbor Kmečke banke
Danes popoldne s pričetkom ob 18. uri sklicuje Kmečka banka Gorica svoj 77. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Brass. Na dnevnem redu zasedanja je poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1985, poročilo nadzornega odbora in odobritev bilance za poslovno leto 1985. Na občni zbor so vabljeni vsi člani goriškega denarnega zavoda.
V Sovodnjah natečaj za občinskega redarja
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da je razpisan javni natečaj za mesto občinskega redarja in ob-hodnika. Mesto je rezervirano osebju, ki je že v delovnem razmerju na ob čini. Natečaja pa se lahko udeležijo tudi zunanji kandidati, ki pa bodo mesto zasedli le v primeru, da nobeden od internih kandidatov ne bo uspešno opravil natečaja. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade 13. maja letos. Za podrobnejša pojasnila je n arazpolago tajništvo občine.
razna obvestila
Mladinski krožek Gorica in mladinska odseka Jezero in Sovodnje prirejajo jutri, 25. t. m., ocenjevalno avtomobilsko vožnjo avtoraid. Vpisovanje pred startom, ki bo ob 17. uri izpred Kulturnega doma v Sovodnjah.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet v Ljubljano na baletno predstavo odpotoval v torek, 29. t.m. ob 13.30 iz Štandre-ža (pri spomeniku), nato ob 13.40 pri gostilni Paulin v Gorici in ob 13.50 na Travniku.
razstave
V prostorih Krajevne skupnosti v Solkanu bodo jutri, 25. t.m., ob 19. uri, odprli razstavo del Lorenza Furlanija iz Ronk. Pobuda sodi v okvir sodelovanja med pobratenima borčevskima organizacijama iz Solkana in Ronk.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Un complicato intrigo di donne, vicoli e delitti«. R. L. Wertmiiller (v sodelovanju s Kinoateljejem).
CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Vizi erotici e piaceri privati«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »King David«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Senza tet to ne legge«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
V nedeljo popoldne v Kulturnem domu
Potujoče gledališče Sapalovič
Ljubitelji gledališke umetnosti bodo imeli v nedeljo priložnost soočiti se s tekstom, ki je v Jugoslaviji žel veliko odobravanja, vsaj sodeč po odmevih, ki jih je imela predstava JNP iz Beograda. »Potujoče gledališče Šapalovič« bomo tokrat lahko gledali v novogoriški inačici. PDG bo namreč gost našega teatra v nedeljo ob 17. uri
is umetnostnih galerij
»Kamni«, grafike in risbe Miljčana Villibossija
V Trstu oziroma va Tržaškem, kjer živi in ustvarja veliko likovnikov in med njimi tudi nekaj znanih in odličnih mojstrov, je razmeroma malo kiparjev ali točneje povedano likovnikov, ki se izražajo v tridimenzionalnih delih. Med temi je Villibossi, za katerega nekateri menijo, da je pravzaprav edini tržaški kipar v klasičnem smislu, kajti edini je, ki na star način obdeluje kamen in les. Preizkuša pa se tudi v bronu, hkrati pa tudi slika ali točneje riše.
Villibossi, ki je po rodu iz Milj, kjer tudi živi, je zelo zavzet ali če hočemo delaven in ustvarjalen, saj je v šibkih dvajsetih letih, odkar javno nastopa, pripravil že 16 samostojnih razstav, kar je za kiparja mnogo, sodeloval pa je tudi na več skupinskih likovnih manifestacijah doma in v tujini, hkrati pa se uveljavil že na kakih 10 mednarodnih kiparskih simpozijih, med drugim tudi v Bitoli v Makedoniji, v Kostanjevici na Dolenjskem, v bližnji Lipici ter v Fananu v Emiliji in v Buddusu na Sardiniji. Kot rezultat tega njegovega uveljavljanja so njegova velika dela v nekaterih sreidščih kot na primer v mestnem muzanju v Prilepu, v mestnem parku v Bitoli, v muzeju na odprtem v Kostanjevici, v Lipici na Krasu in drugod.
Že nekaj dni so njegova nova ali vsaj novejša dela ponovno na ogled. Tokrat v tržaški središčni galeriji, »II Tribbio«, kjer je mojster razstavil ducat svojih skulptur ter kakih deset slik oziroma grafik. Kot smo že rekli, obdeluje Villibossi kamen in les. Tokrat na razstavi nima skulptur v lesu, pač pa kakih deset »kamnov«, to je skulptur v nabrežinskem in repenskem kamnu, v makedonskem belem marmorju ter v belem in belo zelenem marmorju iz kraja Lasa. Posebej poudarjamo, katere vrste kamna oziroma marmorja mojster uporablja, kajti svoje skulpture izdela vse do popolnosti, tako^ da pride do izraza in do veljave vsa lepota kamna, ker so v domačem, kraškem kamnu vidne vse »žile«, v belem marmorju pa takorekoč vsi kristali.
Villibossi se izraža v svojem rekli bi stiliziranem realizmu, kajti njegov »Val« v belozelenem marmorju je zares val vode v vzponu, kakor je res odprti vrtinci podobna njegova skulptura iz belega marmorja z naslovom »Cvet«. Prav tako je podobno kalečemu semenu njegovo izredno lepo delo iz rožnatega marmorja z naslovom »Brstenje«, da ne govorimo o njegovem »Konju«, ki v sivem domačem kraškem kamnu ponazarja konjsko glavo.
Ob kakih desetih skulpturah v kamnu sta tudi dve deli v bronu, na stenah pa visijo njegove grafike in risbe, ki v slogu in izdelavi izdajajo kiparjevo roko.
Kakor je bilo pričakovati, je odprtje razstave privabilo v galerijo veliko publike. Razstava bo trajala do 2. maja. (Fre)
Pri Kliničnem centru skrb za žlahtno kulturo
Ce bpste kdaj v Ljubljani in bo dan sreda v mesecu in, če bi ra-doz! veli drugačen popoldan potem pozanimajte kakšen kulturni pro-^an\ 50 Pripravili na Univerzitetnem b-iimcnem centru. Prav gotovo se bodo številni bralci spraševali kaj ima Klinični center opraviti s kulturnim Popoldnevom, saj nismo navajeni o-biskovati klinike v kulturne namene. Tudi mi smo zelo malo vedeli o delovanju Kulturno umetniškega društva ljubljanskega Centra, zato smo °b priliki gostovanja njihovega zbora in folklorne skupine v Prosvetnem domu na Opčinah želeli izvedeti kaj več. Pogovarjali smo se s pediatrom dr. Matjažem Bidovcem, neo-natologom dr. Borutom Brataničem ln Psihologinjo Vali Glavič - Tretnjak.
Ljubljanski Klinični center ima o-koli 6000 zaposlenih in med njimi je veliko ljubiteljev umetnosti. Tako je Pred leti nastalo KUD Univerzitetnega Kliničnega centra in Medicinske fakultete »dr. Lojze Kraigher«. Prva je bila likovna sekcija in profesorji ter zdravniki, ki so bili njeni člani, so svoje navdušenje prenesli tudi na 4mge. Danes delujejo v okviru KUD se zelo močna glasbeno-vokalna sek-eija, folklorna skupina in dramski krožek.
lovanja in, da bi svoje izkušnje in navdušenje lahko prenesli tudi v sosednje države.
O. Cupin
V torek, 22. t.m., so igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu izvedli notranje volitve za imenovanje novega tržaškega odbora Društva dramskih umetnikov. Današnji odbor, ki bo ostal v funkciji za dobo dveh let, sestavljajo Miranda Caharija, Anton Petje in Adrijan Rustja. V svoji mandatni dobi si bo odbor prizadeval, da bo poleg običajnih nalog, ki mu jih nalagajo stanovski problemi opozoril in seznanil širšo zamejsko javnost s pomenom, Id ga imata stanovska organizacija, tako v matični domovini kot v svetu.
Radio Trst A ob dnevu osvoboditve
Za jutrišnji praznik dneva osvoboditve bo Radio Trst A predvajal danes popoldne v posebni oddaji h-terarni recital, ki ga je lansko leto v juniju ob proslavah občinskega praznika v Sovodnjah pripravila Franka Ferletič. Pri kulturnem programu so sodelovali recitatorji iz sovodenjske občine, sovodenjski dekliški zbor pod vodstvom Sonje Pelicon ter domača baletna skupina pod vodstvom Nataše Sirk.
Ferletičeva je iz zbirk zamejskih pesnikov Andreja Budala, Ljubke Šorli, Miroslava Košute, Andreja Galeba in drugih izbrala vrsto pesmi ali samo odlomkov pesmi, jih povezala z glasbenimi prehodi in jih uredila v zanimivo pripovedno celoto, da bi prikazala občutke, borbo, trpljenje, prizadevanje in zaupanje v zmago vseh slovenskih ljudi na Primorskem med zadnjo svetovno vojno. Iz pesmi je čutiti skrb za težko usodo tukajšnjega človeka, pa tudi prizadevanje in skupne napore v borbi za osvoboditev Primorske in vseh ljudi, ki tu živijo. Prav tako pa je čutiti v vseh pesmih strah, trpljenje in tesnobo posameznega človeka v tistih težkih zgodovinskih preizkušnjah. Namen avtorice se kaže že v prvem pesniškem odlomku na začetku recitala: »Sedaj ko iz Gorice, Trsta, Benečije / se v prazniku zastav slovenska pesem vije, / povedi nas, spomin, za hip spet v oni čas, / ko smrt in ogenj
sta upor zbudila v nas.«
Kot recitatorji so pri nastopu sodelovali Aleš Fajt, Alenka Florenin, Diego Pauletti, Katja Tommasi in Lučka Tomšič; pia še Martina Černič, Saša Černič, Ksenija Devetak in Marta Tuniz. To je vrsta mladih in celo najmlajših recitatorjev iz sovodenjske občine, ki s svojo prisotnostjo in s svojo zavzetostjo pričajo, da se vera in zaupanje v ideale in vrednote svobode nadaljuje tudi v mladih generacijah in se bo tudi v naprej prenašala iz roda v rod. Naj ob tem omenimo prav tako mlade članice sovodenjskega dekliškega zbora. To so Ivana Butkovič, Tatjana Cotič, Mirjam Černič, Nada Devetak, Nadja Fajt, Alenka Florenin, Irena Gulin, Majda Pelicon, zbor pa vodi Sonja Pelicon. Na harmoniko je igral Valter Ferfolja.
V recital je tudi vključen intervju z dvema starejšima domačinoma iz Sovodenj. Peter Tomšič in Zorka Cotič sta s svojim pričevanjem na težke medvojne dogodke vsaj bežno približala tedanje vzdušje na vasi in strah pred negotovo prihodnostjo.
Drugi del te posebne oddaje, ki jo bo Radio Trst A oddajal danes popoldne ob 14.10 pa obsega splet pesmi in glasbe kot spomin na vojne dogodke na Primorskem in še posebno na narodnoosvobodilno obdobje.
Dogaja se v Portorožu in Piranu
Nov slovenski film Poletje v školjki
„ Likovniki, ki jih vodi prof. Jutr-sek, imajo svoje slikarske kolonije v Planici in Savudriji; v samem Kliničnem centru otvorijo vsakio zadnjo sredo v mesecu likovno razstavo, ki Je povezana z nastopom priznanih slovenskih sobstov in skupin. Poleg gostov nastopajo seveda tudi skupine, P jih sestavljajo uslužbenci Centra te so: instrumentalni kvintet in trio, ki ga sestavljajo izključno zdravniki glasbeniki, vokalne skupine, in sicer kvintet, oktet, nondt, pevski zbor teedicinskih sester ortopedije in mesite zbpr, ki je nastal leta 1981 na Pediatrični kliniki in so ga poimenovali po najvidnejšem predstavniku slovenske pediatrije dr. Bogdanu Der-cu, ki je bil skupaj s Plečnikom, La-vnčem in drugimi ustanovitelj ljubljanske univerze.
Naši sogovorniki dr. Bidovec in dr. Urala nič, kot tudi psihologinja Tret-njakova so člani tega zbora. Njihovo navdušenje, kot tudi navdušenje osta-I ■ ki so nastopih na Opčinah je bi-p teed nastopom in kasneje, veliko, ovedah so nam, da imajo kljub zah-evnemu delovnemu urniku vaje redno dvakrat tedensko. V njihovem zbo-ki ga vodi baritonist ljubljanske Pere Venceslav Zadravec, so zastopana vsi profili delavcev, od docenta o navadnega delavca. Posebni pou-arek so naši sogovorniki dah dej-• VU’ da je njihovo udejstvovanje, ki Je prvotno namenjeno bolnikom, iz-ijsalo medsebojne odnose irzačanu, dr. Matjažu Bidovcu, ki novi predsednik KUD »dr. Lojze naigher«, in preko njega vsem čla-0111, želimo še veliko uspešnega de-
sinoci so v Cankarjevem domu predstavili novi celovečerni slovenski film, Poletje v školjki, ki so ga zasnovali scenarist Vitan Mal, režiser Tugo Štiglic, direktor fotografije Rado Likon, scenograf Mirko Lipužič, skladatelj Jani Golob in številni drugi, med katerimi je kar lepa skupina mladih debitantov pred kamero. Gre za pripoved o mladih . . .
Dvanajstletni Tomaž doživlja svoje zadnje deško poletje. V igrah ob morju pozablja na nesporazume med staršema, ki živita ločeno življenje in ki, tako kakor je pri starših v navadi, nimata časa, da bi opazila, da njun sin odrašča, hitreje, kakor pa to kažejo njegove premajhne obleke.
Tomaž razen starega Luke, nekdanjega pomorščaka, nima nikogar v svetu odraslih, ki bi ga razumel. Oče se je zaradi službenih ambicij preselil v mesto, mama pa se ne znajde več in za Tomaža ob svoji službi ne utegne skrbeti drugače, kakor da pazi, da je zlikan, opran in umit. Tako postane glavni Tomažev sogovornik nekdanji očetov računalnik, ki ga Tomaž skrivaj spro-gramira tako, da ima zdaj duhovitega partnerja za pogovor, nekoga, ki mu je sposoben svetovati ob vsaki priložnosti in ki se mu lahko zaupa. Vedi, kakor je računalniku ime, je sposoben voditi prave bitke in obračune med sprtimi deškimi »tolpami«, včasih pa zna celo potolažiti osamljenega Tomaža, ga razvedriti ali pa mu pomagati v ljubezenskih težavah.
Tomaževo poletje neopazno mineva v kopanju in v sporih med tolpama iz Portoroža in Pirana, ki si lastita opuščene kanale solin in ki so daleč proč od turističnega vrveža, pravi raj za mladostnike.
Pretepi med »klapama« Portorožanov in Pirančanov, ki se iz majhnih prask in hudomušnih nagajivosti topnjujejo do pravih bitk, se končajo s premirjem šele, ko otroci odkrijejo, da so tatovi školjk iz Lukovega gojišča vsiljivci z motorji. Končno združeni tolpi Pirančanov in Portoražanov s pomočjo Tomaževega Vedija, ki načrtuje potek bitke, napadejo motoriste, jih premagajo in zberejo dokaze o njihovi tatinski dejavnosti.
Toda prav v tej zmagoviti bitki Tomaž izgubi svojega zaupnika in svetovalca, Vedija. V bitki na solinah je Vedi uničen. Tomaž se k nikomur več zdaj ne more zateči po nasvet. Vse je odvisno od njega samega, kako bo razrešil svet nesporazumov, ki ga obdajajo. Tomaž se mora odločiti, postati »odrasel«. Mileni bo povedal, kaj čuti do nje, sprta starša bo pripravil do premirja. Ker mora tudi m nekaj žrtvovati, pride do spoznanja, da mora pristati na selitev v Ljubljano. Luka mu da školjko.
Kakor morje, ki vedno zasumi v školjki, če jo prisloniš k ušesu, bo tudi v Tomažu ostal večen spomin na poletne dneve, na prvo ljubezen prvi dotik in na poletne prijatelje. Tega mu nihče ne more vzeti.
Tako se je Tomaž v tem poletju spremenil iz dečka v fanta, ki sprejema nase pomembne odločitve in odgovornosti. Prvič je spoznal, kako dekle nakloni ljubezen fantu. Spoznal je, kako težko je združiti interese sebičnih odraslih. Spoznal je, da je staršema potrebna njegova pomoč. Spoznal pa je tudi, da bo moral ob tem žrtvovati svojo otroškost in zapustiti svoje brezskrbno poletje.
Nogomet: evropsko prvenstvo under 21
Košarka: druge tekme končnice italijanskega prvenstva
»Azzurri« finalisti
Videmskemu Fantoniju ni uspel podvig
Anglija — Italija 1:1 (0:0)
STRELCA: v 55. min. Robson, v 88. min. Vialli.
ITALIJA: Zenga, Baroni, Carannan-te, De Napoli, Francini, Progna, Do-nadoni, Giannini, Vialli, Matteoli, Mancini (od 67. min. Baldieri).
SWINDON (Anglija) — Italija je finalist evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance pod 21. letom. »Azzurri«, ki so v prvem polfinalnem srečanju doma premagali Anglijo z 2:0, so včeraj v povratni tekmi igrali neodločeno in so tako dosegli svoj cilj.
Na zelo blatnem igrišču so imeli nogometaši obeh reprezentanc oteženo deio. V prvem polčasu je bila igra izenačena, Angleži pa so povedli v 10. mm. drugega dela. Srečanje je postalo živahnejše in obe ekipi sta imeli nekaj ugodnih priložnosti. Dve minuti pred koncem pa je Italijanom
uspelo izid izenačiti z Viallijem in »azzurri« so se tako uvrstili v finale.
Španija drugi finalist
BARCELONA — Drugi finalist EP under 21 je Španija, ki je v povratni polfinalni tekmi po podaljških premagala Madžarsko s 4:1. V prvem srečanju so zmagali Madžari s 3:1.
Včerajšnje prijateljske tekme
Izidi včerajšnjih prijateljskih nogometnih tekem: Belgija - Bolgarija 2:0; Romunija - SZ 2:1; Anglija - škotska 2:1; Irska - Urugvaj 1:1; S. Irska -Maroko 2:1.
Bologna — Rijeka 1:3
BOLOGNA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Rijeka v Bologni premagala domačega drugoh-gaša s 3:1 (1:0).
Fantoni - Simac 106:119 (58:57)
FANTONI VIDEM: Wright 49, Lo-renzon 14, Sala 2, Tombolato 4, Bettarini 2, Banello, Gregoris, Milani 23, Kea 12, Bisanzoni.
SIMAC MILAN: Boselli 3, D’Anto-ni 10, Premier 23, Meneghin 14, Gal-linari 1, Schoene 44, Henderson 14, Bariviera 10, Bargna, Blasi.
VIDEM — Pred 4.500 gledalci je sinoči v drugi tekmi 1. kola končnice italijanskega košarkarskega prvenstva videmski Fantoni nudil italijanskim prvakom Simaca dober odpor. Več pa ni zmogel. Milančani so si predvsem z dobro igro v drugem polčasu priigrali zanesljivo prednost, ki so jo obranih do konca tekme. V vrstah domačega moštva velja o-meniti izreden nastop Američana Wrighta, ki je dosegel kar 49 točk.
Milančani, ki so zmagali tudi doma v prvi tekmi, so se tako uvrstili
v nadaljnje kolo.
Poleg Simaca sta si v dveh tekmah priborila uvrstitev v nadaljnje kolo tudi Silverstone iz Brescie, ki je presenetljivo odpravil moštvo Sca-vohnija, in rimska Bancoroma, ki je izločila bolonjski Granaiolo. Za lep podvig je poskrbel beneški Giorno, ki je prisilil moštvo Arexonsa iz Cantùja na tretje srečanje. Dalipa-gič je dal 44 točk. In tretjo tekmo bo' moral igrati tudi Tanjevičev Mo-bilgirgi, ki je sinoči izgubil proti Yogi.
Sinočnji izidi: Fantoni Videm -Simac Milan 106:119; Bancoroma Rim Granaiolo Bologna 81:79; Cortan Livorno - Bertoni Turin 92:75; Cantine Riunite Reggio Emilia - Marr Rimini 86:76; Giorno Benetke - Arexons Cantù 110:106; Silverstone Brescia -Scavolini Pesaro 86:81; Yoga Bologna - Mobilgirgi Caserta 83:77; Alli-bert Livorno - Divarese (danes).
Simac, Silverstone in Bancoroma so se uvrstili v 2. kolo. Vse ostale ekipe morajo igrati še tretjo tekmo.
Teniški turnir v Portorožu: favoriti zanesljivo zmagali
Včeraj so v Portorožu odigrali prvo koto zadnjega turnirja Istrske riviere pred »mastersom« v Pulju. Favoriti so opravičili pričakovanja in se vsi po vrsti uvrstili v 2. kolo. Od Jugoslovanov so se v drugo kolo uvrstih Rekovič, kii je premagal Poljaka Ko-walskega s 6:2 in 6:1, ter Flego in Čiča, ki sta zmagala v jugoslovanskih obračunih. Po pričakovanju je največ zanimanja vladalo za igro prvega nosilca turnirja, lanskega zmagovalca Portoroža, Italijana ArmeUi-nija, Id je brez težav s 6:0 in 6:1 premagal zahodnonemškega igralca Senza.
(Kreft)
Nogomet: v 2. jugoslovanski ligi
Koper sedaj zadnji
Predstavili dirko Alpe Adria
KOLESARSTVO: dirka po Apuliji
Giuseppe Saronni osvojil 3. etapo
OSTUNI (Brindisi) — Italijan Giuseppe Saronni je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Apuliji. Giovanni Mantovani pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
VRSTNI RED. 2. ETAPE (Cisterni-no - Ostuni, 219 km): 1. Saronni 6.00' 55” s poprečno hitrostjo 38,235 km na uro; 2. Argentin; 3. Pagndn; 4. Moser; 5. Caroh vsi v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA: 1. Mantovani 11.03’; 2. Saronni po 1”; 3. Freuler (Švi.) po 2”; 4. Argentin po 3”; 5. Allocchio i. č.
Danes bo 3. etapa (Monopoh - Al-berobello, 167 km).
Dirka po Španiji:
podvig F. Gomeza
PALMA DE MALLORCA (Španija) — Francoz Marc Gomez je z 2’33” prednosti pred Špancem Domingue-zom osvojil prvo etapo mednarodnie dirke po Španiji. Tretji je bil Irec Sean Kelly, četrti pa Sovjet Vladimir Muravski. Gomez je prevzel prvo mesto na skupni lestvici.
Zadar — Koper 2:0 (1:0)
STRELCA: M Čutuk (40), Duspara (76).
KOPER: Handžič, Košpenda, Boršt-nar, Rižner, Mitrovič, čosič, Petrovič, Jermaniš. Osibov, Viler (Voljč), Breznikar (Sturen).
ZADAR — Koprčani so po obojestransko slabi igri, predvsem pa živčni, izgubih srečanje z Zadrom, ki je imel sicer več od igre, čeprav posebnih priložnosti ni bilo na nobeni strani. V 35. min. so domačini zadeh vratnico, v 40. min. pa je najmanjši igralec na igrišču M. čutuk preskočil koprsko obrambo in povedel za domačine.
V drugem delu je v 74. min. Studen iz treh metrov slabo streljal, tako da je M. čutuk uspel žogo izbiti iz gotove črte, v 76. min. pa je Duspara iz roba kazenskega prostora poslal žogo v sam levi kot Handžičovih vrat.
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Novi Sad
- Šibenik 4:0; Borac - Spartak 1:3; Proleter - Leotar 2:1; AIK - Rudar 2:1; Famos - Split 1:0; Vrbas - Ki-kinda 1:0; GOŠK Jug - Iskra 1:1; Jedinstvo (Bi)- Jedinstvo (Br) 2:1.
LESTVICA: Spartak 35; Leotar 33; Iskra 31; Proleter 28; Šibenik, Jedinstvo (Br) 26; Rudar 25; Novi Sad 24; Kikinda, Famos, Vrbas 22; GOŠK Jug., Borac, AIK 21; Jedinstvo (Bi), Spht 20; Zadar 18; Koper 17. (Kreft)
Črne stave: škandal se širi
TURIN — Državni pravdnik Giuseppe Marabotto je včeraj zaslišal obrtnika Santa Moriggija, ki je eden glavnih organizatorjev črnih stav. Meriggi je govoril kar dve uri zaporedoma in pri tem omenil vehko število »slavnih in neslavnih imen«, ki naj bi bila vpletena v novi škandal italijanskega nogometa. Kaže, da bo v prihodnjih dneh prišlo do vehkih novosti.
LJUBLJANA — Včeraj je bila v Ljubljani uradna predstavitev mednarodne etapne amaterske dirke Alpe Adria. Letošnja dirka bo imela še poseben pomeni, saj bo to 20. jubilejna.
Na letošnji dirki, ki se bo začela 6., končala pa 11. maja, bo nastopilo 18 ekip,
Etape pa bodo naslednje: 1. etapa, 6.5.: Ljubljana - Portorož; 2. etapa, 7. 5: Portorož - Trst - Pordenon; 3. etapa, 8. 5.: Pordenon - Nevejsko sedlo - Trbiž; 4. etapa, 9.5.: Trbiž -Beljak (po progi SP leta 1987): 5. e-tapa, 10. 5.: 1. poletapa: Beljak - Borovlje (ekipno na kronometer) ; 2. poletapa: krožna dirka po Borovljah; 6. etapa, 11. 5.: Borovlje - Ljubelj -Ljubljana.
(R. Pečar)
KOŠARKA: Stefanel - Hurlingham
Gledalci zadovoljni
Stefanel — Hurlingham 94:74 (46:39)
STEFANEL: Bobicchio 21, Vitez 5,
Behina 2, lemmolo 2, Riva 8, Berto-lotti 11, Fischetto 21, Francescatto 10, Coharini 9, Colmani 5, Ruaro, Persico.
HURLINGHAM:	Pozzecco, Mene-
ghel 14, Jacuzzo 12, Forza 2, Avon 8, Oeser 2, Pieri 7, Floridan 2, Scolmi 4, čuk 23.
Pred kar 3.000 gledalci sta Stefanel in nekdanji igralci Hurlinghama sinoči v prijateljski tekmi v Trstu pokazali dokaj dopadljivo igro. Košarkarji Hurhnghama so bih v prvem polčasu povsem enakovredni mlajšim tekmecem. Le-ti pa so v nadaljevanju uveljavili predvsem svojo telesno premoč in poleg tega z »bombami« Fischetta, Bobicchia in Fran-cescatta zmagali. V vrstah Hurlinghama je dobro igral Mauro Čuk.
(M. R.)
PROMOCIJSKA LIGA (zaostala tekma)
Grado — Dom	76:67 (39:38)
DRŽAVNI KADETI Jadran Parco — Stefanel 80:101
(27:38)
Mladinske igre: pokrajinsko odbojkarsko prvenstva
Kosovel danes v malem finalu
šport na primorskem
Novogoričanke na 3. mestu
V	tržaški športni palači bodo danes zjutraj zadnje tekme v pokrajinskem moškem odbojkarskem prvenstvu v okviru mladinskih iger. Slovensko odbojko bodo zastopah dijaki openske šole Kosovel, ki se bodo borih za 3. mesto, saj so v polfinalu klonih proti šoli Beigamas z 2:1.
POLFINALNA IZIDA: Bergamas -Kosovel 2:1 (9:15, 15:11, 15:10), De Tommasini - Stuparich 2:0.
KOSOVEL: Malalan, Kralj, Križman, Maver, Mesar, Renčelj, Marc, Taučer, Milič, Matej in Tomaž Susič.
DANAŠNJI SPORED: 10.30 finale za 3. mesto Kosovel - Stuparich; 11.30 finale za 1. mesto Bergamas - De Tommasini.
V	ženski konkurenci je bilo letos prijavljenih neprimerno večje število ekip kot v moški. Po izločilnih tekmah je bil včeraj prvi polfinalni turnir, na katerem so nastopile šole Kosovel, Erjavec in Campi Elisi. Openske dijakinje so brez težav osvojile obe tekmi in bile za razred boljše od ostalih, saj sestavljajo našo ekipo igralke, ki že dalj časa skupaj nastopajo. Dijakinje rojanskega Erjavca so klonile tudi proti šoli Campi Elisi in se jim tako ni posrečila uvrstitev v finale, ki bo prihodnji teden in v katerem se bo Kosovel boril za 1. mesto.
IZIDI: Campi Ehsi - Erjavec 2:0 (15:3, 15:3); Kosovel - Erjavec 2:0 (15:0, 15:1); Kosovel - Campi Ehsi 2:0 (15:8, 15:8).
KOSOVEL: Lupine, Kocman, Gre-gori, Fabrizi, Marucelli, Škerk, Paulina, Rebula, Ciocchi, Zitter, Foschini, Čufar.
ERJAVEC: Vitez, Kozlovič, Starec, Phsca, Poljšak, Jagodic, Kermec, Bembi, Rudolf, Guhč.
Danes bodo na sporedu tekme druge polfinalne skupine, v kateri nastopajo šole Brunner, Bergamas in pro-seški Levstik. (INKA)
NOGOMET: za pokrajinski naslov
Finale Kras-Domio v nedeljo ob 10.30
Finalna tekma za pokrajinski naslov nogometnega prvenstva naraščajnikov med Krasom in Domiom bo v nedeljo, 27. t. m., ob 10.30 na igrišču pri Sv. Ivanu.
V primeru neodločenega izida po regularnem času, bodo igrah podaljška po 10 minut, če bo ostal izid neodločen, bodo izvedh enajstmetrovke.
Glede disciplinskih ukrepov naj o-menimo, da sta si tretji rumeni karton prislužila Krasova naraščajnika Mitja Žagar in Aleksander Černe. V prvenstvu začetnikov je do 22. 6. izključen Mitja Gombač (Breg), do 22. 5. pa je izključen Bregov odbornik Walter Puniš.
Gorizia v četrtfinalu
GORICA — V povratni tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala je Gorizia včeraj doma premagala moštvo Romaneseja z 1:0 (zmagoviti zadetek je dal Voljč) in se tako uvrstila v četrtfinale. V prvem srečanju sta se ekipi razšh pri neodločenem izidu.
Končano je tekmovanje v drugi zvezni ligi za odbojkarice, v katerem sta se primorski šesterki — Nova Gorica in Koper Cimos dobro uvrstih. Novogoričanke so pristale na 3. mestu in če ne bi bilo nekaj nerodnih spodrsljajev, bi bile še višje uvrščene. Toda tudi tako je bol cilj, ki so si ga zastavile v začetku sezone, celo presežen. V zadnjem kolu so v gosteh premagale Marčano s 3:2. Tudi Koprčanke so izpolnile pričakovanja. Po u-spešnem začetku je sietor sledilo obdobje krize, v finišu prvenstva pa so na trenutke blestele. V zadnjem kolu so sicer izgubile v Sphtu proti Kašteli, vendar so ostale na 8. mestu med U ekipami.
Po daljšem premoru se je nadaljevalo prvenstvo v 2. zvezni hgi za namiznoteniške igralke. Primorski ekipi sta dosegh polovičen uspeh. H. Semedela iz Kopra in Primex Vrtojba sta premagali Novi Zagreb, izgubih pa proti zagrebškemu Marathonu.
obvestila
PRIMOTOR KLUB obvešča člane, da bo redni članski sestanek danes, 24. t. m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju. Vabljeni!
SK DEVIN
vabi na 12. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 24. t, m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razrešnica, pozdravi gostov, vohtve, razprava.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE sporoča, da se bodo ta teden nadaljevali tečaji, ki so bih prekinjeni zaradi slabega vremena.
ZSŠDI
obvešča, da bo v soboto, 26. t. m., urad v Trstu zaprt.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 29. t. m., ob 20.30 na stadionu »L maj« seja odbojkarske komisije.
V slovenski odbojkarski hgi za moške je Izola premagala Šempeter, v zaostah tekma med Izolčani in Kanalci so bili uspešnejši zadnji, Bovec pa je gladko izgubil proti Stavbarju. O-menimo naj še, da so izredno uspešno začeh tekmovalno sezono novogoriški kajakaši in kanuisti. (DK)
SINOČI NA KONTOVELU
OZ ŠD Kontovel
ŠD Kontovel je imelo sinoči svoj letni občni zbor. Predsednik društva Henrik Lisjak je v svojem poročilu ob športnih podatkih omenil tudi nekaj daljnoročnih načrtov, ki pa so za sedaj ostali brez stvarne obdelave. V celoti se je izkazalo, da ima mladina na Kontovelu vehko volje do dela, manjkajo pa ji človeška sredstva, ki bi v podobi trenerjev in organizacijskih kadrov uresničila pobude. O občnem zboru bomo še poročali.
V torek je v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu potekala prva seja glavnega odbora ŠD Breg, ki je bil izvoljen na 16. rednem občnem zboru športnega društva. Od 53 izvoljenih odbornikov je bito odsotnih ena petina. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve novega izvršnega odbora. Seja se je nekoliko zavlekla, vehko je bilo začetne di-, skusije, končno pa je bil za predsednika soglasno izvoljen Sergij Peloza. Ob sprejemu funkcije se je novi predsednik obrnil do glavnega odbora s krajšim, a zelo jasnim govorom. Društvo bo nadaljevalo svojo pot brez bistvenih razlik, na temeljih, ki jih je bil postavil prejšnji odbor s predsednikom Igorjem Čukom na čelu. Prav zaradi tega bo prišlo le do malenkostnih sprememb. V tej mandatni dobi bo delovanje odborov in sekcij nekoliko bolj razčlenjeno. Izvršni od-
KOŠARKA: mladinsko prvenstvo
Derbi borovcem
Bor — Polet 90:57 (43:27)
BOR: Korošec 24 (2:3), Pregare 22 (1:5), Jogan 16, Vecchiet 4 (0:1), Semen 17 (1:2), Kralj 7 (1:2).
POLET: Granier 3, Persi 6, Kozlovič 2, Oberdan 2, Gomizelj 6, Fabi 6 (0:2), Kocman 13, Sosič 4, Košuta 15 (1:2).
Borovi mladinci so v slovenskem derbiju brez težav visoko premagah Polet. Tekma je bila na izredno nizki kakovostni ravni, saj ni bilo videti ničesar, kar bi bilo podobno košarki. Temu so botrovale slabe obrambe, vse preveč individualnih akcij in vehko izgubljenih žog. (Vato)
Jutri šahovsko prvenstvo
za osnovnošolce in dijake
Jutri bo ob 9.00 v prostorih tržaškega šahovskega društva v Trstu (Società Scacchistica Triestina) v Ul. Tarabocchia 3, pokrajinsko šahovsko prvenstvo za osnovnošolce in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje je 15 minut pred začetkom turnirja, predviden zaključek pa ob 13. uri. Prvenstva se lahko udeležijo vsi dijaki s tržaške pokrajine. Vpisnina znaša 1.000 hr.
bor bo zaradi tega štel manj ljudi, štiri glavne funkcije in še načelniki posameznih sekcij, vse to v prid večji elastičnosti delovanja. Društvena politika bo delo usmerjala v čim večjo razširitev delovanja čez meje dolinske občine, na področja, kjer bi slovenski šport z veseljem pozdravih. Pri tem se bo ŠD Breg, ki je v lanski sezoni slavilo svojo dvajsetletnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja, še trdneje sklicevalo na svoj slovenski značaj.
Po predsednikovem nagovoru so se volitve nadaljevale. V nadzorni odbor so bili potrjeni lanski člani. Drago Ota, Aldoi Zobec in Marino Pečenik. Tajnik je Boris Gombač, podpredsednik Evgen Mauri, blagajnik Giorgio Bevk, podblagajnik Sabina Slavec, posamezne sekcije pa bodo v teku tedna izbrale svoje načelnike.
(D. Ota)
Cm/wtìa
TRST • Ul S Mounzio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
S. Peloza predsednik ŠD Breg
ob robu naših nogometnih igrišč
andrej žagar o jadranovih tekmah
S končnim obračunom v 3. amaterski ligi naših pet društev v glavnem zadovoljno
V nedeljo se je končalo nogometno prvenstvo 3. amaterske lige, zato smo se^ obrnili do predstavnikov naših društev za obračun letošnjega prvenstva.
IGOR ČUK (Breg): »Priznati moram, da smo od ekipe pričakovali nekaj več. Pristali smo na 8. mestu, vendar zaradi tega ne dramatiziramo, kajti dosegli smo drugi cilj, to je pomladitev ekipe. Nekoliko višje na lestvici bi se lahko tudi povzpeli, a smo kljub temu vseeno zadovoljni, saj smo v ekipo postopoma vključevali naše mlade fante, ki so se večkrat tudi enakovredno kosali z bolj izkušenimi nogometaši.«
»Dodal bi le, da kot običajno tudi letos v zimskem obdobju vreme ni bilo preveč naklonjeno nogometašem, zato bi morda bilo pametno, da bi pozimi vsaj prvenstva 3. amaterske lige prekinili. Mraz seveda ne privablja navijačev in s tem zanimanje za prvenstvo precej pade.«
STANE KALC (Gaja): »V začetku so nas vsi prištevali med favorite, a mi smo se dobro zavedali, da to ne drži, kajti Primorje in Kras sta bila gotovo močnejša. Prvenstvo smo končali na 5. mestu in to je bilo za nas Pozitivno oziroma v zaključnem delu fes odlično prvenstvo. Res škoda, da smo proti šibkejšim ekipam zapravili preveč točk. Unionu smo prepustili kar 4, CUS pa eno. Prepričan sem, da bi bili s temi petimi točkami med protagonisti tega prvenstva, v katerem so naši fantje pokazali športno zrelost. Vestno in redno so prihajah na treninge in uspeh je bil prav tu.«
»Sedaj moramo misliti že na prihodnjo sezono. Pri Gaji v glavnem ne bo bistvenih sprememb. Ekipa se je letos že dobro odrezala in z vključitvijo nekaterih naših mladih nogome-iu?v nain Indi prihodnjo sezono lahko dala lepa zadoščenja.«
ANDREJ RACE (Kras) : »Prvenstvo se je končalo z zasluženo zmago pro-sesxega Primorja, ki si je zagotovi-
čal? ™t09P V fJ° ^ M smo končali na 2. mestu. Ne bom pretiraval,
ce trdim, da sta bili ekipi nekje na isti ravni, vendar za zmago je treba
imeti tudi nekaj športne sreče.«
»Na splošno pa so se slovenske e-najsterice letos še kar dobro odrezale. S tem, da smo dosegli drugo mesto na lestvici, se nam še vedno odpira možnost da prestopimo v drugo amatersko ligo, ker nas še čakajo kvalifikacijske tekme med drugouvrščenimi moštvi. Za dve prosti mesti v drugi amaterski ligi se bo potegovalo kar pet ekip in sicer s Tržaškega Kras in Giarizzole, z Goriškega S. Lorenzo in dve enajsterici iz Červinja-na. Kar me najbolj skrbi, je to, da se bodo kvalifikacijske tekme začele šele po koncu amaterskih prvenstev, to je 18. maja. Vsa amaterska prvem stva se namreč končajo v nedeljo, 11. maja.«
ALBERT ČUK (Primorec): »S končno uvrstitvijo ekipe smo povsem zadovoljni, čeprav smo si zapravili nekaj dragocenih točk prav v zaključnem delu prvenstva. Štiri tekme pred koncem smo imeli še realne možnosti, da zasedemo drugo mesto na končni lestvici. To mesto p« je šlo Krasu in zato upam, da se bo poleg Primorja tudi Kras uspel prebiti v drugo a-matersko ligo. Kar se tiče naše ekipe, bi dodal, da smo jo letos precej pomladili in to nam daje dobro upa-
nje tudi za prihodnjo sezono. Seveda pa bo o tem sklepal novi odbor, ki je bil pred kratkim izvoljen.«
DANILO ŽUŽIČ (Primorje): »Po dveh sezonah nam je uspel podvig: spet bomo igrali v drugi amaterski ligi. Zato lahko rečem, da je prvenstvo za nas res bilo pozitivno, kot tu di za vse slovenske enajsterice, ki so se v glavnem vse uveljavile. Edina ekipa, ki me je v tem prvenstvu razočarala je bil S. Marco, ki je skupaj z nami in Krasom startal med favoriti. Napredovanje smo programirali že v začetku sezone, pri tem pa imata največ zaslug naš odbornik in nogometaš Valter Husu in trener Milan Mikuž, ki se je po dveh sezonah (Kras - Supercaffè) ponovno vrnil k nam. Začrtala sta kratkoročni program, sestavila ekipo in prišla do zaželenega cilja.«
»Lahko pa rečem, da so k temu uspehu pripomogli tudi vsi odborniki in nogometaši, ki so redno prihajali na treninge, tako da trener Mikuž ni imel večjih problemov. Sedaj nas čakajo nove odgovornosti. Druga a-materska liga je nedvomno zahtevnejša. Ekipo bo treba ojačiti in pomladiti, o tem pa bo odločal občni zbor društva.«
Z zmago v zadnjem derbiju proti Bregu (na sliki) si je Primorje zagotovilo prestop v 2. amatersko ligo
Sodniška farsa Poškodb ni konec
Poraz 100:80 proti Maltintiju nikakor ni odraz realnega razmerja moči na igrišču. Seveda ne trdim, da sta nam sodnika odvzela zmago, toda s svojimi komičnimi odločitvami sta privlačno košarkarsko predstavo spremenila v srečanje, na katerem smo vsi komaj čakali, da se konča, da ne bi prišlo do kakega nepotrebnega incidenta. Če kakih 600 gledalcev in obe ekipi skoraj vsako sodniško odločitev sprejme s smehom, je o sojenju vse povedano.
Zaradi poškodb smo prvo peterko morali precej spremeniti in smo srečanje začeli v postavi Zarotti, Rauber, Ban, Klavdij Starc in Gulič. Do desete minute je bil rezultat stalno izenačen, nato pa so domači povedli za 8 točk. Pri domačih je dobro igral kapetan Daviddi, ki je v prvem delu dosegel 16 točk, pri nas pa Zarotti s 14 točkam. Na odmor je Maltinti odšel s prednostjo 46:39.
Drugi del je zelo dobro začel Fabris, ki je s tremi zaporednimi koši popeljal Maltini v vodstvo s 13 točkami. Nato smo prišli v težave s številom osebnih napak, saj sta Ban in Gulič imela po 4 že v drugi minuti nadaljevanja. Klavdij Starc in Žerjal pa v 5. oziroma 7. minuti. Razlika 12 do 15 točk se je vlekla vse do 13. minute drugega polčasa, ko smo ostali že brez Žerjala. Klavdija Starca in Marka Bana. Ko je v 15. minuti odšel na klop še Zarotti, smo bili res dodobra zdesetkani, če upoštevam, da smo že na igrišče prišli nekompletni, od prisotnih pa sta Sosič in Čuk nastopila poškodovana. Tako je Maltinti povečal prednost na končnih 20 točk.
Naj se dotaknem še dosojenih tehničnih napak. Večina jih je bila dosojena zaradi zadrževanja žoge po doseženem košu. Pravila res predvidevajo
tako kazen, vendar bi morala sodnika biti dosledna pri obeh ekipah. Dejstvo pa je, da smo se pustili sprovocirati in bi se bili morali prilagoditi kriteriju sojenja. Kaj lahko se zgodi, da nas čakajo še kakšne sankcije s strani disciplinske komisije, ki nam lahko še bolj okrnijo ekipo. Res škoda, da je srečanje z ekipo, s katero smo tudi v dobrih prijateljskih odnosih, po zaslugi sodnikov prešlo v farso, ki jo velja čimprej pozabiti.
Do konca letošnjega prvenstva nas čakata še dve domači tekmi in eno gostovanje. Najmočnejšega nasprotnika gostimo že v nedeljo. Ferrara ima še celo možnosti za A-2 ligo, na vsak način pa so ji vrata v B elitno ligo na široko odprta. Precej si je sicer položaj poslabšala z domačim porazom z Aresejem v zadnjem kolu in tako prihaja v Trst z imperativom zmage, saj do konca igra še z neposrednima tekmecema Pordenonom in Maltintijem.
Prvo tekmo v Ferrari smo izgubili z rezultatom 72:66, ob precej slabem skoku v prvem delu. Ferrara je zelo nevarna z metom za tri točke, saj jih je v prvi tekmi zadela kar 8. Brani se z obrambami mož-moža, 2-3 in široko 1-3-1, nekaj časa pa je igrala tudi 2-1-2, toda zelo malo. Dobri strelci so št. 15 Mosetti, št. 16 Cantamessi in ob majhni porabi žog tudi št. 8 Fabriani. Na prvi tekmi si je št. 4 Costa kmalu nabral tri osebne napake, kar je ohromilo igro Ferrare pod košem, a nam je vseeno v prvem polčasu pobrala kar 10 žog v obrambi. Doseženih 66 točk kaže, da imamo precej rezerve v napadu, toda tudi obramba, zlasti pri skoku in pokrivanju meta za tri točke, bo zelo pomembna.
Zdravstvena slika našega moštva se nič ne izboljšuje. Pri Robertu Da-nevu celo sumijo, da gre za poškodbo meniskusa, tako da bistvenih sprememb v sestavi ekipe ni pričakovati. Zavedamo se, da smo s porazom proti Monzi precej razočarali naše občinstvo, toda v preostalih srečanjih bomo storili vse, da se za ta spodrsljaj oddolžimo.
6. športno srečanje skavtov iz Trsta, Gorice, Koroške
trener franko drasič o meblovih tekmah
Dosegli smo zastavljeni cilj
. Pred kratkim je bilo v Celovcu športno srečanje, na katerem so se pomerili skavti in skavtinje iz Trsta, Gorice in Koroške.
Tržaški in goriški skavti so odpotovali že v soboto popoldne, a so pri-sliv Celovec s precejšnjo zamudo zaradi neobičajnega snega. Tako so iz Programa izpadle tekme za voditelje, večer pa so dopolnile krajše pevske vaje in predvajanje diapozitivov o delovanju tržaških skavtov.
Naslednjega dne je po zajtrku bila ca vrsti maša, ki jo je daroval duhovni vodja Modestovega doma, g. Rafko. Mašo so skavti sami oblikovali s Petjem, prošnjami in zahvalami. Nato so se vsi udeleženci podali na igrišča. Zaradi dežja so bde tekme v telovadnicah Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, medtem ko so v tro-Poju tekmovali v teolvadnici novega Modestovega doma. Tekme so se s krajšim premorom za kosilo nadaljevale tudi {»poldne. Rezultati:
Troboj: 1. Trst; 2. Koroška; 3. Go-nca; Ženski nogomet: 1. Gorica; 2.
Koroška; 3. Trst; Moški nogomet: 1. Gorica; 2. Koroška; 3. Trst; Ženska odbojka: 1. Trst; 2. Koroška; 3. Gorica; Moška odbojka: 1. Trst; 2. Gorica; 3. Koroška; Med dvema ognjema (moški): L Gorica; 2. Koroška; 3. Trst; Med dvema ognjema (ženske): 1. Koroška; 2. Trst; 3. Gorica; Končna lestvica: 1. Trst; 2. Koroška; 3. Gorica.
Po tekmah so se vsi udeleženci (bilo jih je okoli 300) zbrali na dvorišču Modestovega doma za nagrajevanje. Že tretjič zapored so osvojili prehodni pokal Tržačani.
Tako srečanje ni toliko pomembno s športnega vidika, ampak je priložnost, da se mladi pripadniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji srečajo in spoznajo med seboj, za kar je zelo malo priložnosti. Ker se voditelji slovenskih skavtov v zamejstvu tega zavedajo, pripravljajo sredi septembra skupen izlet v Slovenijo, kjer bodo mladi skavti spoznali njene naravne lepote. (Zasanjana koala)
S sobotno čisto zmago proti Trega-rofaniju iz Padove smo na skupni lestvici osvojili končno tretje mesto, kar je bil tudi cilj, ki smo si ga zadali na za-č e tku prvenstva. Predvidevanja, da bo prvenstvo težko in da bo zaradi vključitve velikega števila mladih igralk nihanje v storilnosti precejšnje, so bila pravilna. Objektivno gledano, sta bili prvi dve ekipi, Pordenone in Nervesa, daleč najboljši v tem prvenstvu in sta predvajali tako odbojko, ki ji drugi niso bili kos. Bolj kot prodorna igra ju je odlikovala konstantnost, medtem ko so ostali nihali v formi. Popolna osvojitev tehničnih elementov in dobra fizična priprava, ki dovoljuje le malo napak, je pot, po kateri mora kreniti tudi naša ekipa.
Sobotna tekma v Padovi je bila pozitivna v vsakem pogledu. Poleg lepe in privlačne igre, ki sta jo na eni
strani mreže pokazala Meblov napad in blok, na drugi strani pa nasprotnikova dinamična obramba, so igralke pokazale veliko zanesljivost in prepričanje v uspeh. Vajeti igre so držale trdno v rokah in tudi delni spodrsljaj v tretjem setu jih ni zmedel, temveč jih je vzpodbudil, da so igrale še zbraneje in zaključile tekmo z veliko suverenostjo in lahkoto. Take odločnosti smo večkrat pogrešali v letošnjem prvenstvu, zato je bilo več ne-všečnih spodrsljajev.
Naša ekipa se je letos odlikovala z zelo močnim napadom. Tudi po mnenju trenerjev ostalih ekip je bil naš napadalni potencial najmočnejši v prvenstvu. Če smo bili v napadu najmočnejši, pa lahko trdim, da smo bili v sprejemu in v serviranju najslabši. To sta bila dva elementa, ki naši ekipi nista dovolila kakovostnega skoka. Bodisi servis kot sprejem pa sta prvini, ki zahtevata koncentracijo, gotovost in prepričanje v lastne sposobnosti, torej vrline, ki so manjkale na-
šim dekletom. Ravno te pomanjkljivosti bo bodoče tehnično vodstvo moralo odpraviti.
Ob koncu prvenstva moram izreči javno pohvalo vsem igralcem. Njihova zavzetost, resnost in vztrajnost na treningih mi je dala veliko zadoščenja a tudi elana in veselja do vodenja te ekipe. Vztrajnost in športna ambicija — dve karakteristiki, ki sta jih odlikovali, lahko naše igralke privedeta daleč na športnem področju. Zahvala za veliko pomoč, ki sta mijo dala pri vodenju ekipe, gre tudi pomožnemu trenerju Marku Kalcu in tehničnemu vodji Jožku Širci, brez katerih letošnji rezultati ne bi bili mogoči.
Meblove starejše igralke so s prvenstvenimi napori za letos končale. Mlajše igralke pa še vedno trdo vadijo, saj jih že 11. maja čaka finale mladink. Dokazati morajo, da osvojitev 2. mesta v lanskem državnem prvenstvu ni bil zgolj slučaj, temveč sad načrtnega in perspektivnega dela.
V'
Z izvolitvijo novega odbora odbojkarske komisije pri ZSSDI
Delo bo slonelo na novih prijemih
2 izvolitvijo novega odbora, ki mu Predseduje Rado Gruden, je odbojkarska komisija pri ZSŠDI po obdo-bJU precejšnjega životarjenja zopet zaživela in se lotila dela s polno pa-r9; Komisija, ki ima sedaj strogo teh-JPčni značaj in jo zato namesto odbornikov v glavnem sestavljajo tre-nerii, je že zastavila načrt za skup-9° delo na mladinskem področju, kar Jc po splošnem mnenju njena glavna Pristojnost, čeprav seveda ne zane-r9arja tudi drugih vprašanj, ki so bistvenega pomena za razvoj vsake sPortne panoge. Čuti se namreč pomanjkanje skupnega strokovnega je-z'ka, opazna so določena siva obmo-- a’. .kjer sodobnejši prijemi za uspe-s9eiši razvoj mladega odbojkarja še ri;so dobili pravih korenin. To ima seveda za celotno gibanje negativne
posledice, kar pride še najbolj do izraza v trenutku, ko so se vsa društva na Tržaškem domenila za združevanje na članski ravni.
Prvi korak v tej smeri je organizacija skupnih treningov mladih odbojkarjev in odbojkaric vseh društev. Že v nedeljo, 27. t. m., se bodo v dolinski občinski telovadnici zbrala vsa najbolj perspektivna dekleta letnikov 1970 in 1971, teden dni kasneje pa bo skupni trening najboljših iz letnikov 1972/1973. Namen teh treningov je dvojen: da bi se komisija in preko nje društva seznanila z realnim tehničnim in fizičnim potencialom, s katerim razpolagamo na Tržaškem in da bi z demonstrativnimi treningi nakazali smer za poenotenje strokovnega dela v klubih. To naj bi bila neke vrste alternativa združevanja
na mladinski ravni, ki pri večini društev, kljub dobrim rezultatom iz prejšnjih let, ni naletelo na ugoden odmev.
Odbojkarski delavci pri ZSŠDI so prišli do zaključka, da je treba pridobljeno znanje nekaterih naših strokovnjakov razširiti na čim Večje število vaditeljev odbojke pri nas. Oba treninga bo pripravil in vodil pomožni trener Mebla Marko Kalc.
Omenimo še, da se bo skupina deklet letnikov 1970/1971 hkrati tudi pripravljala na pionirski turnir med reprezentancami Slovenije, Hrvatske in ZSŠDI, ki bo kar se deklet tiče na Tržaškem, a moški del bo verjetno na Goriškem. Troboj bo prvega junija, žensko ekipo ZSŠDI pa bo vodil prof. Ivan Peterlin.
BALINANJE: v prvenstvu C kategorije
Drugi zaporedni uspeh Poleta
V četrtem kolu pokrajinskega balinarskega prvenstva C kategorije je Polet (Skupek, Sosič, Kralj in Simo-neta) v torek izbojeval drugo zaporedno zmago. Na Opčinah je namreč s prepričljivim 13:4 odpravil gluhoneme predstavnike moštva Silenzioso,
Pri poletovcih sta se dobro izkazala prvi bližalec Skupek (60 odstotkov precizno plasiranih krogel) in tolkač Simoneta (6 zadetkov na 10 poskusov), ki je v zadnjem krogu pri vodstvu z 9:4 izbil- z igrišča napovedanega balinčka za 5 točk in dvoboja je bilo konec. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva se bo Polet v torek pomeril v gosteh z Maddalene.
Jutri pa bo pokrajinsko prvenstvo C kategorije za posameznike. Nastopilo bo tudi 5 poletovcev. Na lanski izvedbi je opensko društvo želo velik
uspeh, saj sta V. Gulič in Skupek zasedla 3. oziroma 5. mesto. (B. S.)
ODBOJKA
Under 16 - ženske
BOR — VOLLEY CLUB	2 0
(15:9, 15:11)
BOR: Bandi, Sancin, Superina, Železnik, Leghissa, Pemarcich, Vessel, Del Piero, Villar.
V tej tekmi so se dobro izkazale tudi mlajše borovke, čeprav so posebno v drugem setu malo popustile. Največ napak je bilo opaziti pri sprejemu servisa, nekatere akcije p»a so bile že dobro izpeljane. Zaradi slabših nasprotnic so imele tako mlajše borovke možnost stopiti na igrišče in so tudi zasluženo zmagale. (C. Bandi)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JiL	dnevnik
24. aprila 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Uživamo jih, ne da bi vedeli zanje
Strupi, naša vsakdanja hrana
To je žalostna, a resnična ugotovitev italijanskih strokovnjakov
Vino z metanolom, ki je povzročilo italijanskim vinogradnikom ogromno škode, odvzelo njihovemu vinu ugled, ki ga je v svetu uživalo, in spravilo v grob več kot dvajset ljudi, je imelo za posledico, da so se začeli ljudje resno spraševati, kaj pravzaprav pijemo in jemo in koliko je dovoljenih in nedovoljenih ter celo strupenih snovi, ki jih dnevno užijemo z našo hrano.
Velika zaskrbljenost potrošnkov je prišla do izraza v raznih televizijskih oddajah, v časopisnih reportažah, pa tudi v posegih v italijanskem parlamentu.
Tematiko o sofistikaciji raznih živil je te dni načela tudi priljubljena italijanska radijska oddaja "Radio anch'io" na prvi italijanski radijski mreži, v kateri so strokovnjaki iz različnih aspektov obdelali to vprašanje in prišli do zares zaskrbljujočega zaključka: vsa hrana, ki jo dnevno uživamo, je tako ali drugače obdelana z raznimi barvili, insekticidi, konzervanti in drugimi snovmi, ki so večkrat zelo škodljive, če že ne močno strupene.
Tu se niso rešili niti kruh, ne testenine; kot močno škodljive pa so bile naštete skoraj vse zelenjave in seveda tudi sadje. Potrošniki menijo, da napravijo najbolje, če kupijo lepo in na videz zdravo sadje in zelenjavo, v resnici pa je na vsem tem že veliko raznih praškov, barvil in drugih snovi, ki so zdravju škodljive, je bila prva ugotovitev. Isto usodo delijo razne konzerve, pa tudi delikatesni proizvodi, pa še sveže meso. Bolj je rdeče, bolj svež je njegov videz, bolj verjetno je, da so v njem sno-
vi, ki so našemu zdravju škodljive, so strokovnjaki še ugotovili.
Kaj storiti, so spraševali zbegani poslušalci?
Izgledi niso nič kaj rožnati. Izvedeli smo namreč, da je v vsej Italiji komaj kakih 400 inšpektorjev, ki imajo dolžnost, da pregledujejo prehrambene izdelke, da so bili v boj proti zastrupljenemu vinu postavljeni tudi orožniki (karabinjerji), ki pa lahko določene proizvode le zaplenijo, ne morejo pa ugotoviti, če so škodljivi ali ne.
Ugotovitve enega izmed udeležencev te oddaje so bile še bolj porazne. Navedel je samo nekaj podatkov o tem, koliko strupenih odplak prihaja dnevno samo v reko Pad: velika količina arsenika, merkurja, raznih praškov za pranje in še druge strupene snovi. Ta voda odteka potem v morje ter pronica tudi v zemljo. Iz te zrastejo seveda že zastrupljena zelenja-
va, žito in vse, kar pač v zemlji uspeva.
Kaj naj torej dam svojim otrokom, je upravičeno preplašena vprašala ena izmed poslušalk. Ko kupujete, pazite na to, kaj piše na ovojih glede njihove vsebine, je bil odgovor. Če tega ni, se pač držite starega pravila, da ne uživate raznih konzerv, ali že pripravljenih jedi. Zelenjavo in sadje dobro operite, in če ste pametni, ne kupujte tistega, ki je na videz lepo in zdravo, temveč raje takšno, ki je bolj slabo in piškavo.
Kakšen je bil naš občutek po tej oddaji? Da nismo imeli več teka in še kava, ki smo jo spili po poslušanju v baru, da bi se malo potolažili, nam ni teknila. No, vse gre v pozabo. Tako bodo tudi potrošniki kmalu pozabili na svoj strah, proizvajalci pa na svoje svete obljube, da ne bodo uporabljali strupov, in svet bo šel dalje tako, kot doslej.
(N.L.)
Prijatelji
WALDO (FLORIDA) - Med 14-letnim življenjem v živalskem vrstu je tale babuin (pasjeglava opica) »vzredil« že 3o mačk, čeprav bi jih kot mesojedec po naravnem nagonu moral pojesti ali pa zapoditi. Nič tega: živijo v dobrem sosedstvu.
Fast fooda nikar!
RIM - »Odločno nasprotujem odprtju MacDonaldove restavracije na Piazza di Spagna v Rimu«, je izjavil nekdanji komunistični poslanec Antonello Trombadori. Izjava sodi v okvir polemike z vsemi tistimi, ki imajo različna stališča v zvezi z odprtjem restavracije fast food (hitra hrana), kakršne so se pojavile najprej v ZDA in v tolikih drugih državah na svetu, sedaj pa trka tudi na vrata večnega mesta.
Gre za industrijsko pripravljeno hrano, ki rešuje številne prehrambene probleme zaposlenih v velikih mestih, bolj mladih kot odraslih oseb, katerim ta hrana po zdravstveni plati sploh ne ustreza.
Trombadori se je v zvezi z odprtjem tipično ameriškega lokala v Rimu pogovarjal z nekim ameriškim časnikarjem, ki je izjavil, da tudi newyorški župan ne bi dovolil odprtja takšnega lokala v Madison Avenue, osrednji ulici tega mesta. Piazza di Spagna pa je enakovredna Madison Avenue.
»Seveda, to se lahko zgodi samo v Koelnu,« je še dodal Trombadori in povabil rimskega župana Signorella, kakor tudi pripadnike strank, ki bodo o tem odločale, naj ne ponovijo napake, ki so jo storili v Koelnu.
Sicer pa, mar nimajo Italijani že svojih picerij, ki so mediteranski fast food?
Aktualno vprašanje, važno zaradi ljudskega glasovanja o lovu
Pticam roparicam strežejo po življenju
RIM — Ptice roparice, ki se tačas vračajo iz Afrike v Evropo, da bi tu gnezdile, preletavajo tudi Apeninski polotok. Nad ozemlje Italije priletijo skozi Mesinsko ožino, kjer pa je vanje uperjenih na stotine dvocevk, ki jih proti nebu dvigajo divji lovci. K sreči se zadnja leta pojavlja tudi vse več daljnogledov, s katerimi državni gozdni čuvaji pa tudi člani zveze za zaščito ptic LIPU nadzorujejo let ujed in skušajo zaslediti nezakonite dvocevke. Na ta način je bilo mogoče stopiti na prste že mnogim divjim lovcem in jih primerno kaznovati.
Žal pa to velja samo za sicilsko stran ožine, ne pa tudi za kalabrijsko, kjer dvocevke neprestano pokajo, ptice pa padajo. Pri LIPU zatrjujejo, da gre za že
tradicionalno morijo po zakonu zavarovanih živali, ki je doslej ni bilo mogoče preprečiti niti s še tako strogimi nadzorstvenimi posegi. Ne samo, lovci so na delu kljub temu, da se je lovska sezona v smislu zakona 968 iz leta 1977 uradno končala 10. marca. Žrtve brezvestnih lovcev so v prvi vrsti sokoli, žerjavi, kobilarji, štorklje in smrdokavre.
O tej problematiki, ki je v tem času še prav posebno aktualna vpričo kampanje za ljudsko glasovanje o lovu, bodo temeljito razpravljali 3. in 4. maja v Reggio Calabrii, kjer bo zveza LIPU s sodelovanjem organizma ICBP (International Council for Birds Preservation) priredila mednarodni seminar o temi
"Varstvo roparic, ki1 se selijo v Sredozemlje". Vodstvo zveze LIPU naglaša, da ščititi ptice ne pomeni udinjati se muhavosti tega ali onega, temveč obraniti edinstveno in neobnavljajoče se bogastvo, ki pripada celoviti skupnosti in skrbi za naravno ravnovesje.
■ PARIZ - Po atentatu, ki ga je izvedla nacionalna osvobodilna fronta Korzike na transformator v počitniškem središču, obstaja v Bastii nevarnost okuženja z dioksinom. Prefektura je naročila posebni skupini, da območje 10 kv. km, ki je najbrž okuženo, obkoli. V teku je analiza, da ugotovijo, če je nastopila zastrupitev, in sprejmejo varnostne ukrepe.
Voditelji libanonske državljanske vojne niso še pripravljeni oditi v »pokoj«
Kdaj bo Semia praznovala svoj rojstni dan
• • •
BEJRUT — Semia ima 15 let in z grenkobo v srcu zavrača žalostno resnico, da na svoj rojstni dan ne bo imela prvega praznovanja rojstnega dne v družbi dvajsetih prijateljev in prijateljic, ampak ga bo (spet) slavila le z očetom in materjo.
Dolgo časa z nestrpnostjo pričakovani praznik, ki so ga pripravljali z dovoljenjem staršev Semijinih prijateljev in prijateljic, da prekršijo »zlato piravilo« življenja v zahodnem delu Bejruta, po katerem se po 17. uri ne odhaja več na ulico, so pokvarili mladeniči vojskujočih se milicij, ki so sklenili, da se ravno na ta dan popoldne, 11. aprila, hudo spopadejo prav na ulicah njene soseske. Kasneje so se jim v »boju za taborišča« blizu Bejruta pridružili Palestinci in borci šiitskega AMALA , končno pa so se, po tradiciji, v spopade vključili še pripadniki krščanskih in muslimanskih milicij ob »zeleni črti«, ki loči vzhodni, krščanski del Bejruta, od zahodnega - muslimanskega.
Semijino bol je povečevalo spoznanje, da je bil to že 11 ne-proslavljeni rojstni dan, in to vse od tistega 13. aprila 1975. leta dalje, ko se je ukresnila prva iskra državljanske vojne. In tako naša mlada znanka Semia danes res ne ve, če bo svoj rojstni dan praznovala čez 2, 5 ali 10 let...
Semia je imela samo 4 leta, ko je izbruhnila vojna in je, podobno kot desettisoči drugih otrok, odraščala v strahu, da te vojne ne bo nikoli konec.
Libanonska vojna prehaja že v 12. leto, v njej sodelujejo vedno isti aktorji, z novim odpiranjem front, z milicijami, oboroženi z najsodobnejšim orožjem, s političnimi in verskimi voditelji, ki so med seboj sprti kot še nikoli doslej. Prav gotovo do tja, od koder ni povratka, z zaprtimi političnimi izhodi in z vedno bolj navzočim razmišljanjem, da ostaja »vojna opcija«, totalni vojaški obračun vojskujočih se katoličanov in muslimanov, edina alternativa in da krizo lahko odpravi samo vojna, v kateri morajo nekateri zmagati, drugi pa izgubiti
V zadnjih 11 letih se na libanonski sceni ni nič spremenilo; vsi vzroki in udeleženci v vojni ostajajo. Na eni strani zakrknjeni
desničarji, s paranoidnim strahom obsedeni krščanski politiki, ki se bojijo »utoniti v islamskem morju«, izgubiti privilegije in nadoblast. Ti krščanski politiki zavračajo vsako misel, da bi delili oblast z muslimansko večino v državi. Njim nasproti stoji heterogena, notranje neenotna Združena krščansko - muslimanska opozicija, ki zavrača izraelski vpliv. Načeljujeta ji šiitska organizacija Amai in Socialistična progresivna stranka voditelja druzov, Valida Džumblata.
Z njimi so progresivne, levičarske in Siriji naklonjene nacionalistične skupine in stranke. Sirija hoče preprečiti širjenje zapad-nega in izraelskega vpliva v Libanonu in Libanonce prepričati o nujnosti »arabske opcije«, ki je lahko zmagovita samo ob doslednem sprejemanju »sirskega mira«. Po vsem tem je pred dvema letoma opozicija odpovedala vsiljeni in kapitulantski »izraelski mir«, skrbno izdelan v Washingtonu in Tel Avivu.
Obe do zob oboroženi strani ne odstopata od svojih načrtov. Opozicija hoče uničiti sedanji sistem delitve oblasti po »verskem ključu« in izvesti ustavne in politične reforme, ki naj zagotovijo enakopravno udeležbo kristjanov in muslimanov v državnih poslih, ukine konfesionalizem v življenju države, zagotovi posebne odnose s Sirijo in odpre vrata arabskim tokovom v Libanonu.
Muslimanski fundamentalisti, ki so prišli v prvi plan libanonskega prostora zaradi zastoja procesa politične pomiritve in sprejemanja reform, ponujajo »bližnjico« v odpravljanju krize: »sveto vojno za zmago islama« in »graditev islamske republike Libanonu, ki se bo ravnala po naukih in idejah iranskih ajatolahov.
Krščanska skupnost krčevito brani svoje privilegije, zanjo nadvse pomemben sistem oblasti in še vedno sanja o »krščanski državi v arabskem morju«, kateri bo predpisovala režime in dajala navodila.
Zaradi izraelske potuhe glasna krščanska manjšina zavrača ponudbo, da z muslimani enakopravno deli oblast. S tem pa tvega, da se znajde na robu dogajanja, da postane slabši partner, s samo simboličnim vplivom, manjšina, ki je nihče po ničemer ne bo vprašal.
Med vsemi navadenimi koncepti, lokalnimi .regionalnimi in širšimi koristmi, so postali Libanonci »tiha večina«, katere nihče ne vpraša, kaj sodi... Le- ti so največja žrtev državljanske vojne in izraelskih vojaških »izletov« v njihovo deželo. S svojimi življenji in imovino plačujejo nesmiselnost ravnanja političnih voditeljev in kopičijo bogastvo njihovih imperijev, zgrajenih na denarju, ki ga mnogi dajejo, da bi Mars, bog vojne, v Libanonu še dolgo kraljeval. Kajti znana je stara resnica: čim slabše, tem boljše!
Vojna je doslej pobrala 110.000 oseb, pustila za seboj 350.000 ranjencev in pol milijona ljudi brez strehe nad glavi in begunce v svoji domovini.
Najnovejša dogajanja kažejo (mimo odhajanja pripadnikov za-hadnih držav, ki pogostoma ne odidejo domov, ampak izginjajo kot talci), da se v Libanonu pojavlja neka stara veličina v »libanonski enačici« - palestinska, in da množično vračanje palestinskih borcev iz Arafatu naklonjenih frakcij ali Siriji vdanih »disidentov« prinaša nove nevarnosti. »Vojna za taborišča«, ki te dni traja okoli palestinskih begunskih taborišč na južnih bejrutskih vpadnicah, dokazuje, da se narodne koristi Libanona ne skladajo vedno z arabskim gledanjem na palestinsko borbo. Odtod boji nasprotnikov, ki po vsej logiki, veljavni v tej regiji, predstavljajo zaveznike v boju proti Izraelu, šiitskega Amala in Palestincev, dokazuje, da libanonska državljanska vojna ni ravno notranja stvar Libanoncev in da je v igri udeleženih preveč vojaško in finančno močnih osebkov.
Sedanji položaj v Libanonu kaže, da imajo vojskujoče se strani malo izgledov, da se bodo kmalu znašle na poti k pomirjenju in vsenarodnem dialogu; to bo trajalo toliko časa, dokler bodo imele sedanje voditelje. Doslej ti voditelji niso še pokazali pripravljenosti, da bi se »upokojili« in da bi odšli proč, živet od svojega bogastva, ki so ga nagrabili za ceno življenj svojih sonarodnjakov.
Zato bo tudi Semia, če se ne zgodi čudež, v joku preživela še veliko svojih rojstnih dni...
Jože Trobec
\S-
v
62.