Anton Bajc. Smrtni angel je prihitel v vrste goriškega učiteljstra in nam uplenil enega izmed najodličnejših tovarišev. Preminil je Anton Bajc, mnogozaslužni nadučitelj v Renčah. Boginja Morona nam ga je ugrabila s svojo koščeno, ledenomrzlo roko in odnesla dne 29. prosinca t. 1. k stolu najpravičnejšega Sodnika. Blagopokojnik se je porodil dne 22. prosinca 1845. v Šempasu pri Gorici kot sin prvega tamkajšnega učitelja, ki je bil dlje časa tudi šempaški župau. Naš nepozabni Anton je dovršil ljudsko šolo v domači vasi in tri razrede goriške realke z odličnim uspehom. Prestopil je na učiteljišče v Gorici in ga dovršil 1864. Istega leta je bil imenovan prov. učiteljem v italijanskern Gradišču ob Soči, a že naslednjega leta je bil premešeen v Renče, kjcr je služboval celih 38 let. Dolga doba 38 let — posvečena edino le prosveti in koristi njegovib ljubljenih Renčanov, ki so mu v svoji hvalcžnosti vse zaupali, ga čislali kakor najuglednejšega domačina in ga ljubili z vsemi odkritosrcnimi čuvstvi. Bil je dolgo dobo občinski starejšina, tajnik, blagajnik in tudi organist. Ko pa ni mogel več opravljati vseh teh mnogovrstnih poslov, jih je izročil častno v roke svojim u.encem, a on sam je ostal najboljši svetovalec vsakemu Renčanu. V zadnjem času je bil podžupan te lepe napredne občine. Mnogo je pripomogel k ustanovitvi obrtne zidarskc šole v Renčah, ki nam je že dala mnogo spretnih zidarjev, katere poznate tudi v Ljubljani. Bil je voditelj te šole od njenega začetka do svojega zadnjega diba. Boleliati je začel v tekočem šolskem letu na obistih. Bil je na začasnem dopustu že od začetka tega šolakega leta. Pribajal je vsak četrtek v Gorico, da se snide z ljubljenimi okoliškimi tovariši, katerim je bil vdan z vsem svojim blagim srecm. V zadnjem času nam je začelo srce krvaveti, ker smo opažali, kako hitro gineva njegovo zdravje, kako hitro se mu približuje neizprosna raorilka. Ljubili smo z vserai kolegijalnirai čuvstvi tega resnega, vzornega tovariša in ga tudi dve dobi zaporedoma skoraj soglasno izvolili svojim zastopnikom v c. kr. okrajnem šol. svetu, kjer je bil vedno mož na svojem mestu. Mnogo je pridobil učiteljstvu s svojim rairnim, resnim in diplomatiškim delovanjem. Sijajen pogreb nepozabnega blagopokojnika dne 31. prosinca je jasno pričal, da je z njim izgubilo učiteljstvo enega najodličnejših tovarisev. Nebroj nagrobnih vencev je pričalo, da so ga ljubili tudi neu.itelji. Vse učiteljstvo goriske okolice in vse vipavske doline je pribitelo, da potoči bridko solzo ob odprti gomili svojega Ijubljenega stanovskega pobratima. Svečancga pogreba se je polnoštevilno ndeležil tudi c. kr. okrajni šolski svet, na čeltt mu g. c. kr. namestniški svetnik grof Attems in naš g. c. kr. okrajni nadzornik Finžgar; počastil ga je tudi profesorski zbor c. kr. učiteljišča s svojim g. ravnateljem in šolskim svetnikom Križničem, učiteljski odkritosmii prijatelj g. prof. Seidl in mnogi drugi odlični veljaki iz mesta in okolice. Vse to je bilo blagodejno tolažilo nam učiteljem, žalujočim ob odprti krsti predragega tovariša, kateremu smo s trpečimi srci klicali: ,,Na snidenje ¦— nad zvezdami!" Blagopokojni tovariš Bajc je zapustil obupajočo gospo vdovo, ki se tolaži za to nenadomestno izgubo s svojima dražestnima hčerkama, katerib ena je že naša verna koleginja — službujoča v domačem kraju v prijaznih Renčah, kjer sledi korakom svojega očeta. Vroče njih molitve, združene z našimi, hite k sodnemu stolu in Tebe — dragi Anton — sprejme milostni Sodnik med svoje izvoljence, s katerimi blagoslovljate blagonosno učiteljsko delovanje med našim dobrim slovenskim ljudstvom. Ob sklepu teh vrstic ti kličem: »Večnaja Ti pamjat v naših učiteljskib srcih!" Alojzij. f