Dopisi. Iz Celjske okolice. (Občiaska volitev.) Nekdaj, ko še ai naših Celjskih ,,purgarjev" obsedel uemški duh, ia ko ae ajih še ai aavdajal pohlep, spraviti Slovencev, kolikor najdalje okoli meata, pod avojo komando ia vlado, bile ao volitve v aaši občiai kaj mirae ia prijetae. V občiai prebivajo zgolj Sloveaci, aaravao toraj, da ao bili v odboru tudi aamo Sloveaci, samo pošteai, trdai aloveaski kmetje. Ali ta mir ai trajal dolgo, kajti aemški Celjski ,,purgarji" vrgli ao ae z vao ailo aa aašo občiao, da bi oai dobili krniilo v svoje roke, ter tukaj goapodarili, iu ae ve, da ne tako, kakor bi to bilo aa koriat občauov, alov. kmetov, ampak tako, kakor bi to bolje prav bilo za mesto Celje ia Ueljaue. Ali ai to predrzno početje? Ali ae vtikajo alov. kmetje v razraere (Jeljakega meata? Gotovo ae! Kakor toraj mi pustimo Celjane v miru, tako mialimo, bilo bi tudi poateao, če bi Celjaai aas puatili v miru ter se ae vtikali v naše razmere. Kakor pa roben še tako mirea človek ae more živeti v miru, če ima zlovoljaega in naailnega soseda, tako se godi tudi wara. In zarad tega imanto tako hude borbe pri volitvab; kajti mi moramo akrbeti za to, da užugamo tuje vsiljeace iz aaae občiae, ter dosežemo, da bodemo alovenski kmetje gospodarili tudi v aašej občiai. Toda ko bi ti liberalai ali aemški odbori v aašej občiui vaaj dobro gospodarili! Ali tega ae storijo. Kaki goapodarji pa so, to se vidi kaj jasao iz sledečega: Prej amo imeli z meščaui skupaj aole. Na eakrat se Celjanom aekaj izuevidi, ia vržejo aas iz skupae šole vua; bili so njim se ve, da aaši kmetski otroci premalo ruobela, da bi smeli z meščaaakimi sedeti akup v eaej klopi. Po dolgem pravdaaji doaegli amo komaj, da se aam je aamesti skupae šole plačalo 800 fl. odškodniue. S tem bi si morali sami svojo šolo kupiti. Dobila se je hiša, v katerej imamo aedaj šolo, pa stala je 15.000 gld. Tako so aaa ti aaši mestai ^prijatelji'* spravili v tako velikanaka plačila. V šoli je imel, kakor se to apodobi, in se povaod aahaja, aadučitelj svoje staaovaaje. To pa Stibeueggu, ki je v ,,aemškem" aašem odboru zvoaec aosil, ai bilo všeč, ia aaeakrat aazuaaijo, da mora učitelj iz šole vua. Šel je, ia aedaj mu po poatavi moramo plačevati 175 gld. za atanovauje vaako leto. Sobe pa, v katerib. je bil prej učitelj, atojijo prazue, ter le ščurki iu murai ali grili v ajib stanujejo. Tako imamo občaai akode aamo tukaj vaako leto 175 gld. Prej so staaovale v šolskem poalopji aeke žeaske, ki ao pošteao plaeevale atauovaiao. Tudi te so morale vua. Sobe ao se morale lepo ter z dragim deuarjem popraviti ia očediti, da je prišel aotri Stibeaegg, kateri proai, kakor čujemo, aaj se mu odpuati 60 fl. zaoatale atanovaiae ia pravi se, da mu jih hočejo odpustiti za ajegove ,,zasluge". Kmetje moramo vaak krajcar poplačati, takim gospodom pa ae aaj za aič ia aikjer aič kar po 00 gold. odpusti. To bi bilo lepo gospodarstvo! Kmetje moramo toraj gledati, da dobimo občiasko mošnjo v aaše roke, saj moramo večiaoma le mi sami devati deaar ia plačevati va-njo. Pa tudi srainotao bi bilo za aaa Sloveace, da bi aam tujci goapodarili. Povaod Sloveaci aapredujejo, povsod je ajili gealo: Sloveaec imej aa sloveaaki zemlji prvo beaedo; Sloveaec bodi gospodar aa domačih tleh! Sloveaska beaeda imej veljavo ia častao meato v aaših krajih, Ali aaj samo mi Sloveaci v aašej občini zaoatajamo; ali aamo aam aaj komaadirajo vedao možje, ki jib ni rodila aloveaska mati? To ne sme biti! Pri vaakih aovib volitvab. kaže ae vedao bolj, da stojijo zoper aas samo Celjaki purgarji ia pa par zaslepljeaih nemškutarjev. Na aaši straai pa stojijo vsi poateni ia trdai kmetje, da jih je veaelje pogledati. Kmetje, okoličaai! V torek, dae 23. t. m. odločilo se bo sopet za 3 leta, kdo bo gospodaril v aašej občiai ali mi Sloveaci ali naši nasprotniki. Zmagamo lehko in gotovo, ako le vsj pridemo k volitvi in ostanemo ssvesti ii^ trdai Sloveaci. Nikdo ue ame doma oatati, nikdo aaj ae poataae Judež ki bi izdal sebe iu Sloveace ter aloveaako ime ia čaat' Od sv. Lovrenca pod Prežinom. (Od govor.) [Konec ] G. dopiaaik, bodite tako dobri pa povejte, kakošua je ,,čaataa aereaaica", ali ,,aečastaa resnica!" Pred vami se ae bodem zagovarjal, častiti bralci aaj pa aami sodijo iz tega dopisa. Moje aajpriarčaejše želje ae mi izpolnijo, ako bodete popolnoma aiovenako uradovali. Ni pa potreba med avet upiti, da ste sami Sloveaci, aaj smo to tudi mi! Pridao delajmo za aloveaatvo, pa bode uajveč koristilo! Kar pa ate dalje o meai pisali, za to bi vas amel malo trše prijeti. S aaljivo besedo sem nekoga podrezal, zato aaj zaslužim alabo aravsko spričevalo? Navedel aem šaljive besede aekega kmeta, ki jih zna bolje aoliti, kakor vi, g. dopiaaik, zato aaj dobim alabo aravako apričevalo? Ako aimam rad, da že več let ael?ateri žive v prepiru ia aovraatvu, zato aaj me doleti slabo aravsko apričevalo! Zaradi aedolžaega dopisa, pa slabo aravako 8pričevaio ! — Kdor le meai, da ga grabi hudobaa roka za tilnik, tak človek — ae vem, kako bi povedal — tak človek aima dobrega srca. Kaj me je aapotilo, da sem spisal kočljivi dopia, to sem zgoraj označil. Druzega povoda ai bilo, kar a častao svojo besedo zatrjujeni. Ker ste izzivali mojo čaat, da-ai ne morete priseči. kdo je piaal oae vratice, hotel sem v prvem hipu objaviti svoje ime, a s takim aačiaom ae bi bilo koaec vašemu beaedičeaju. Slutil sem tudi, da ste vi pisali oao kolobacijo, a poslal jojedrugi a avojim imenom. Nravskega apričevaia pa ae bodem aikedar pri vas iakal; prijazaost mojih ljubih soobčaaov mi je dovoij. Prepira aiaem delal ia ga ae bom ia aebi v poaoa reeem, da aimam pravega aovražaika, Kar ae tiče ,,tikaaja" dotičaika z ,,bofrathom" Heinricberjem, sem zapiaal, kakor aem čul iz zaaesljivili uat. Ako bi imel še tako živo domišljijo, ae mogel bi v dotiko spraviti dostojaaatveaika s priprostim kmetom. Ko sem omeajal oddajo lova, bila je zravea bescda ,,bojda", t. j. kakor ae sliši praviti. Pred kratkim pa aem z aova čul, da v reauici Celjaui dobe lov v aajem. Za take maleakosti pae ae bomo priaegali. Sploh sem hotel z oaimi besedami ožigoaati samooblaataeža, ki tlači avojo apakedraao aemščiao, kjer le more. Kaj pa je v resaici obrekovaa;e, potrudi aaj ae g. dopiaaik v katekizem pogledati. Dovolj je temu! Na aoben aasprotai dopis ae bodem več odgovarjal, imam hvaležuega posla dosti. Vi, g. dopiaaik. pa le kvaaite ia verižite čudae atavke, ali pa je bolje, da ae ravaate po mojem aauku: ,,Ophelia, geh' ia's Kloster, geh'!" Sedaj pa^ aapravim piko. Iz Št. Pavla v SaAT. dolini. (0 izgubi aašega prevzv. knezo-šk ofa.) Ne moremo si kaj, da up izraz aio pred celim avetom žalosti, kate-ra je zadela celo aa-o lavaatmsko Škunjo, o prebritki izgubi uašega preljnbljea^ga knezoškofa Jakoba Makaimilijaaa. Ko so nam aaš častiti g župaik aa Petrovo ob koaci pridige aazaaaili v kratkem govoru, amrt našega aepozabljivega kuezeakofa, ta aovica je bila prebud udarec za aaša arca, da bi ga mogli mirao pretrpeti, ae, to uam ni bilo mogoče. Temver naatalo je v cerkvi aplošnje ihteaje ia zdibovanje, ia kako bi tudi ae, saj je večiaa farmaaov akozi ajih blagoalovljeae roke prejela zakraiaent av birrne in bila potrjena akozi ajia v aveti veri od 8V. Duba Koliko truda jih je atalo celih 26 let obširno škofijo tako lepo voditi, ia pri ajib trudapolaih opravilih, pri posvečevaaji cerkev iu o birmovanji z vidljivo poaižno ljubezaijo po cele tri ali atiri ure v eno mer opravljati in ae še povrh truda izvrstnega dobrotnika akazati. To so atorili uaš preljubljeni, aepozabljeai mili kaezoškof laasko leto pri naa. Ko amo pripravili aove zvoaove, pri tej priliki ao tudi oai priložili lepo avoto 80 fl. za aove zvoaove, za kar jim aaj mili Bog stoterao povrae v avojem kraljeatvu! Tudi laaako leto so po koačani av. birmi poklicali k aebi cerkveae ključarje k pregledu cerkveaih rafiuaov in ao se z njimi prav ljubezajivo pogovarjali. Ia ko ao konečao vprašali, če se imamo kaj pritožiti, odgovori jim edea ključarjev: miloatljivi kaezoškof, nič ae aimamo pritožiti, aaj imamo itak predobrega g. župaika, proaimo pa mil. knezoškof, ce ae jim aiamo kaj zamerili, aaj bi blagovolili prihodajokrat priti zopet k aam birmovat. Oai pa so preprijazno amebljaje rekli: 0 ja7 bom še že prišel, saj v vašo faro zmirom rad pridem. Mi pa smo rekli: Oh, kako bi aaa to veaelilo iu ko atno odhajali, so vsakemu ljubeznjivo roko podali ia ae aam poaiŽDO zabvalili. A da bi se bili od aas za vaelej poalovili, tega od aas aiboe ai mialil. Ta izguba tako dobrega, tako vzviaeaega pa tako pouižnega goapoda, mi ae moremo pozabiti, to aam arce atiaka, to naa pece, to aaa boli, da ui popisati. Želeli smo videti ae ajib mili obraz, pa, žali Bog, to ai mogoče aa zemlji več za aaa. 0 preblagi aaa višji paatir, prosite pri Bogu za aas, da bomo tudi tamkaj eakrat mi, kjer ste Vi, v veaeli večuoati! w Antoa Gojzaikar, kmet v Matkih. Od Št. lljapriVelenji. (Novi zvoaovi. Zadušaice.) Zadaji, kateremu so stari zvoaovi k večnemu počitku zvonili, bil je prvi Št. Iljaki župaa, Aadrej Sedovaik. Nekdaj jako bogat kmet. umrl je, ,,ker ai imel aobeae areee", v veliki revačini. Naj bi mu tam šlo bolj po volji! — Prvi, kateremu ao aaši aovi zvoaovi ia takoj prvi dea žalostinko peli, bili so aaš nepozabljivi knezoškof Jakob Makaimilijaa. Umrli so prav tiati dea, ko se je vae z vese- Ijem pripravljalo aa prazaik povzdigovaaja aovih zvoaov v stari zvoaik. V torek, dae 9. t. m. zbrali so se v tej farai cerkvi vsi trije ae živi 66. duhovaiki, Šeatiljski rojaki, da bi pri mladem petji aovih zvoaov opravljali zadušaice za avojimi rajaimi sorodaiki, posebao pa še za avojimi dubovskimi rojaki, katere je (xospod pred ajimi iz svojega viaograda poklical aa plačilo. Da bi mnogo far škofiji bilo dalo toliko dašnih pastirjev, kakor St. Iljska, ae bilo bi nikjer pomaajkaaja duhovaikov. V tej fari, ki šteje le 800 duš, peli so prvo sveto ali aovo mešo slede6i 6č. gg. Vob Baltazar, sošolec pokojaega kaezoškofa Stepišaika vže leta 1835, ajih brat Fraac 1. 1836, Jaaez Sredeašek 1. 1837, Blaž Rotaik 1. 1848, Fraace Košaa 1. 1851, drago leto pa Blaž Doliašek, Jeraej Vob 1. 1867 ia Fraac Kliac 1. 1870. Prvi Št. Iljski dahovaik, pok. častai korar g. Gregor Miklavzia, peli so bvojo prvo sv. mešo v Volfšprgu aa Koroškem ]. 1826 ia deseti tukajŠDJi rojak, bivši župaik Labodski 6. g. Mat. Špeako, peli so jo 1. 1840 v Veleaji. Razua treh župaikov medsebojaih sorodaikov, gg.: Rotaika, Doliašeka ia Voha Jeraeja so ostali 66. duhovaiki, bivši takajšaji rojaki, že vsi pomrli. Za pokojaim škofom peli so aaai aovi zvoaovi tem pokojaim gospodom ia ajibovira sorodaikom v torek aa prvo žaloatiake, ko so se za ajih dušai mir ia pokoj gaaljive zadušaice opravljale ter se sv. meše služile. Teh mrtvaških sv. opravil vdeležili so se ae le domači vlč. g. župaik Smrečaik, ki so fari aove zvoaove preakrbeli, ampak tudi prav lepo število pobožaih faraaov. Naj bi se veadar izpolaile od domačega g. župaika izražeae želje, da bi aovi zvoaovi kmalo zamogli katerega Št. Iljskega rojaka kot aovomešaika v cerkev spremljati! Iz Velike Pirešice. (Domači prazaik.) Na god svetega Cirila ia Metoda biljepriaas zares slovaaski prazaik. Že pred večer prižgali so aarodni faatje ia možje veliko kresov po takajšajih gričih, kateri so kazali celi Saviajski doliai, ceš: tukaj prebivajo zavedai aarodajaki, vrli katoliški SJoveaci. Dragi daa ob osmih pa je bila slovesaa velika sveta meša: katere se je vdeležilo veliko domačega ljudstva, ia občiaski gospodje svetovalci ia odboraiki z g. župaaom aa čelu. Pred av. opravilom je bila pridiga, katero so imeli e. gospod Jeraej Voh, župaik iz Šmartaa v Rožai doliai ter ao aalašč za to sv. opravilo aemkaj priali. V pridigi so izvrstai govoraik prav lepo ia po domače razložili življeaje sv. bratov Cirila ia Metoda ia veraikom aa srce položili lepi aauk, aaj ajiju posaemamo, vai, ki smo kristjaai ia Sloveaci. Potem je sledila velika sv. meša, katero ao služili 6. gospod župaik Gališki, Jožef Marob, stregla pa sta jim pri tem av. opravilu 6. g. župaik od sv. Martiaa in domači kaplaa, 6. g. Ja- kob Kitak. Domače pevke pod vodstvom spretaega orgljarja, g. M. Kaastič a, pa so kaj vzbraao pele pesem o sv. bratih slovaaskih apostolih. Ia tako je miail akoraj celi dopoludae, v lepim redu, da bode gotovo vsakemu v spomiau kdor se ga je v deležil. Tako si aapravlja aaše sprebujeao Ijadstvo samo prazaik slovaaaki, katerega pa čast. goapodje povekšati blagovoljao pomagaio: za to jim aaj bode takaj sr6na zahvala! Želeti je, da bi pač povsod, kjer imajo kakošao podružaino sv. Oirila ia Metoda, imeli ob aju godu tako slovesaost, kajti aaše Ijadstvo, katero je še pač aepopa6eao, take slavaosti Ijubi čez vse drugo, ia tako se vaema za domačo reč. Saviajski. Iz Celja. (Dijaška kuhiaja.) Za III. draštveao šolako leto 1888/9 ao dalje darovali aasledaji castiti ia pre6astiti gg.: Peter Erjavec, žapaik v Trbovljah 2 fl., J. Maetaak, žup. v Slivaici 3 fl., L. Š., brvatsko-ogeraki državIjaa v Celji 4 fl., eksceleaca rajai kaezoškof za maj 4 fl., Martia Sevaik, žpa. v St. Petru pod sv. Gorami 5 fl., Aatoa Reich, c. kr. blag. aradaik ia hišai poseataik v Gradci 5 fl., Iv. Fišer, c. kr. aotar v Mokroaoga 5 fl., veselica 19. maja t. 1. v Žavci 8 H. 3 kr., eksceleacija rajai kaezoškof za juaij 4 fl., Mat. Gril, koac. v Poatoaji. mesečaino za marc, april, maj, jaaij ia julij 2 fl. 50 kr., Viac. Plaskaa, žapaik v Zibiki, zopet 1 fl. 75 kr., A. Brumea, c. kr. aoda. priatav in J. Oizej, beaeficijaat v Slov. Bistrici, po 1 fl. Vaem blagim dariteljem presrčaa zahvala v imeau aaše mladiae ia pridaih abogib dijakov, ter uljudao proaimo še daljaib railodarov. Odbor.