Poštnina plačana v gotovini /3LEDALIŠKI LIST 1954-55 DRAMA Štev. 6 © JUBILEJ MIRE DANILOVE FERDINAND BRUCKNKR: Elizabeta Angleška PREMIERA V petek. 25. marca 1955 PROSLAVA 35-LETNICE UMETNIŠKEGA DELOVANJA MIRE DANILOVE Ferdinand Bruckner ELIZABETA ANGLEŠKA Igra v treh delih (12 slikah) Prevedel JANKO MODER Režiser: dr. Bratko Kreft Inseenator: inž. arch. Ernest Franz Glasba: prof. Vilko Ukmar Slikar kostumov: iNada Souvanoiva Elizabeta Angleška...............................MIRA DANILOVA Cecil . . . .....................................Jože Zupan Essex .... ..............................Bert Sotlar Bacon ...........................................Vladimir Skrbinšek Northumberdand......................................Stane Cesnik Southampton......................................Drago Makuc Mountjjoy........................................Maks Barje Walsingham..........................................Stane Potokar Suffolk ... ..............................Branko Miklavc Čoke.............................................Aleksander Valič Gresham..........................................Ivan Jerman Plantagenet......................................Andrej Kurent M ori and........................................Dušan Skedl Nadškof . ...................................Bojan Peček Anne.............................................Elvira Kraljeva Mary.............................................Majda Potokarjeva Fiiliip Španski..................................Maks Furijan Izabela..........................................Helena Erjavčeva Espinoza............................................Pavle Kovač Martiana S. J....................................Lojze Rozman Idiaquez.........................................Lojze Drenovec Tajo.............................................Maks Bajc Kardinal.........................................Edvard Gregorin Mornar in rabelj.................................Anton Homar Voj alk .........................................Jurjj Souček Kanonik..........................................Mirko Mahnič Vojaki 1............................................Franček Drofenik 2. . . ...................................Polde Bibič 3. . ......................................Vinko Podgoršek 4. . . ...................................Danilo Benedičič 5. . . ...................................Ivo Leskovec Lordi, dvoru anke, mitndstranti, kleriki, grarudi, duhovniki, menihi, nune, gardisti, vojaki Sodelujejo slušatelji Akademije za igralsko umetnost in statisti Asistenta: prof. Mirko Mahnič an. Tine Anko Kostume izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom Cvete Galetove in Jožeta' Novaka Inspdoient: Marijan Benedičič Odrski mojster: Vinko Rotar Razsvetljavam Viiil/i Lavrenčič in Lojze Vene Masker in lasuljar: Anton CeciČ *lavimo 35-letnico umetniškega dela Mire Danilove. Kdor količkaj pozna razvoj našega gledališča in delež, ki ga je v njegovo rast vložila naša jubilantka, ve, kakšen praznik je to za našo hišo in za vso slovensko gledališko umetnost. Ob njenem imenu se spominjamo začetkov rednega, polnega dela v posebni dramski hiši, ko se je začela tudi njena igralska pot; ob njenih umetniških zmagah smo ugotavljali rast našega gledališča in njegov vzpon na raven sodobne gledališke umetnosti v svetu; ob njenem jubileju se spominjamo njenega vzgojnega dela, ki ga je opravila s svojimi igralskimi kreacijami in kot profesorica na Akademiji za igralsko umetnost; ob njenem prazniku moramo poleg njenega umetništva poudariti še njeno predanost delu in zvestobo naši dramski hiši, kakor tudi njeno aktivno zanimanje za vse slovensko gledališko življenje in pomoč, ki mu jo nudi ob vsaki priliki. Tak je ta praznik. Zato izrekamo jubilantki iskreno zahvalo za vse njeno delo in ji k prazniku od srca čestitamo. UPRAVNI ODBOR SNG in DIREKCIJA DRAME Oflra Gani Utemeljitev podelitve Prešernove nagrade MIRI DANILOVI -ira Danilova je v preteklem letu ustvarila tri zelo različne, a umetniško pomembne like žene in matere: v »Vasi Zeleznovi« M. Gorkega v Williamsovi »Stekleni menažeriji« in v »Filu-meni« de Filippa. Njene igralske stvaritve se odlikujejo po izvirnem, osebnem prijemu in izrazu, po človeški poglobljenosti in psihološki pronikavosti, hkrati pa po studiozni oblikovni dovršenosti govora in kretnje, po neposrednosti in mikavnosti ustvarjenega Uka, kakor po njegovi človeški prepričljivosti in ljudski toplini. Iz njenih likov žari žlahten zanos, na drugi strani pa ženska preprostost, smisel za humor, kakor za resnobnost dramskega značaja in svečana zadržanost globoko občutene ženske in materinske tragike. Vse to je ponovno dokazala v preteklem letu v zgoraj omenjenih stvaritvah, čeprav ni imela v vseh vlogah enake in potrebne literarne opore, da je morala ponekod ustvarjati prvobitno iz sebe, za kar zasluži še posebno priznanje. S svojimi številnimi igralskimi stvaritvami v preteklosti in sedanjosti ni le izpričala igralske kvalitete, marveč predstavlja danes igralsko-umetniško osebnost, ki nadaljuje in celo povečuje umetniški in gledališki sloves pomembne slovenske gledališke družine Danilovih. Presenetljiva in v igralskem svetu precej redka je velika širina in različnost njenih sposobnosti in repertoarja, v čemer je nemara sploh edina med svojimi današnjimi vrstnicami. Vse te odlike svojega bogatega, umetniško-igralskega registra je ponovno izpričala tudi v zadnjih treh stvaritvah različnih ženskih značajev: v »Vasi 2e-leznovi«, v materi v »Stekleni menažeri ji« in v »Filumeni«. Moliere: Tartuffe: Elmira (Levar: Tartuffe) MASA SLAVCEVA: Ob 3 5-letnici gledališkega dela Mire Neffat-Danilove Mira je gledališki otrok. Njena mati Gusti Gostič-Danilova in njen oče Anton Danijo, sta bila igralca. In tako lahko rečemo, da je Mira rojena na odru. In kljub temu prvič, tri ali štiriletna, ni hotela na oder, 'ker jo je bilo strah temnega zaodrišča, kakor bi sluitila, da peilje marsikatera igralska pot skozi temo težav v svetlobo odira in uspeha. Po raznih nastopih v otroških vlogah, ki z umetništvom nimajo še nič opravka — osnovna šola — potem licej im iz tistih časov se spominjam še tegale: v prvem razredu sem imela težave z računanjem in Mira, ki je bila že v višjih razredih, naj ibi me tega naučila. V moji sobi sva sedeli na okenski polici, v rokah računico, pod njo pa skrito knjigo o Robinzonu. Namesto da bi me Mira učila računate, je zavzeto gledala skozii okno. v »šumeče življenje«, jaz pa sem požirala Rolbinzona. In tako je Mira kriva, da sem ostala vse življenje slab računar in me še danes bolj zanimajo morje in otoki. Potem je šla Mlrra v trgovski tečaj*.. . Takrat so še vsi stairši-igralci želeli svojim otrokom »meščanski« poklic, češ da se bodo s 'tem najlaže prebili skozi življenje... Mira pa se je že osemletna odločila, da bo tragedinja in zato je bil trgovski tečaj samo ovinek na oder. V leitdh 1916-18 že igra v Malem gledališču, ki ga je improviziral papači Danilo v Mestnem domu, ko je oblast zaprla Deželno gledališče in napravila v njem kino. To Mirino, igranje nima posebnega vpliva na njen razvoj. Po vojni leta 1918 pa je angažirana v Dramo in igra mladostne vloge. Toda čim bolj se dviga raven našega gledališča, tem vooje so zahteve. Mira igra stroko čustvenih mladjih deklet. A živela je dolgo sama z očetom, brez mamice, ki je odšla pred vojno v Ameriko, kjer je bivala deset let, ravno v času, ko dozorevajoče dekle najbolj potrebuje matere, da ji izpoveduje vse, kar jo navdaja ob vstopu v zrelost. Vse to leži v Miri neizpovedano, zaklenjeno z deveterimi ključavnicami. Vsa čustivenos.t, ki se more sprostiti samo v varnem materinem okrilju, fje uklonjena, zakrknjena, sramežljiva. In ko igra Mira taka dekleta, se ne more razpreti, odkleniti kamrice svojega srca in zato ostanejo vse te podobe nekam medle dn vase zakrknjene. Mira pa čaka, kakor neodrešena kraljična (ki jih j« mnogo igrala) na odrešenje. Čuti, da potrebuje »veliko doživetje«, da bi njeno igranje zares zaživelo. Dirigent Anton Neffat, njen poznejši mož, je tisti, ki jd pravilno svetuje: klijiulb temu, da sta zaročena, ji da pogum, da gre Mira študirat na dumaijsko Igralsko akademijo. * In tam na Dunaju živiva im študirava skupaj — se veseliva in trpiva skupaj, se treseva pred strogim profesonjem — goriva ob predstavah Moissija, Bassermana, Thimigov, Bergnerjeve in Reinhardtovih režijah. — Hodiva ure in ure po dunajskih galerijah in muzejih ... se navdušujeva ob egipčanski, grški dn drugih kulturah; stojiva pobožno pred skrivnostjo velikih del. Prevzema naju luč in senca Rembrandtovih del, naslajava se ob Breugheljevi perspektivi z viška, srebrnih Corotovih sencah, ter žarečih nasičenih tonih starih renesančnih mojstrov ter zamaknjeni strmiva v kako podrobnost... Ali pa hodiva po .osrčju Dunaja An uživava zadnje modne novosti v izložbah, se sprehajava pomladanske sajpice napiti po schSnbrunski Glorietti, voziva v veseli družbi po laksenburškem jezanu — naju prevzema romantika Greifensteinskega gradu visoko nad Donavo ali pa nemo gledava sredi mesta v času krize dolge vrste brezposelnih, ki čakajo na podporo — miloščino ... In zopet hitiva v drugo nasprotje — k razkošni reviji plesalk in pravljično lepih kostumov ter včasih skopuško preštevava svoje groše, če naj tvegava vožnjo s tramvajem ali greva raje peš, ali pa (okoli prvega!) risikdrava taksi... * Ko se vrne Mira z Dunaja, najde svojo pravo igralsko pot s pomočjo režiserja Cirila Debevca. Dunajska akademija jd je dala potrdilo, da je »dramatična« in Debevec prvi spozna, da je to res. Tedaj se prične pot resničnih Mirinih uspehov: Britta v Strindbergovi »Nevesti s krono«, Yti-Pei v Klabundovem »Krogu s kredo«, Grušenka v Dostojevskega »Bratih Kara- mazovih« ... Nato jo napravi Bratko Kreft za nosilko glavnih vlog v njegovih krstnih predstavah. Igra Veroniko Deseniško v »Celjskih grofih«, Bredo v »Kreaturah«, Gregoričko v »Matiji Gubcu«, Linhartoviko v »Kranjskih komedijantih«. Razen tega pa dosega velike uspehe tudi v njegovih režijah Vuolijokinih »Ženah na Niskavuriju«, Shawovi »Sveti Ivani«, Galsworthyjevi »Družbi« in »Družinskem očetu«, kot kraljica v Shakespearovem »Hamletu« itd. Po zaslugi prof. Šesta, svojega prejšnjega učitelja, zaživi v vlogah salonskih dam, kjer blesti tudi s svojim estetskim okusom pri izbiri toalet, ki so vedno poseben dogodek za ženski svet. Nepozabna je v Šestovi režiji Biichnerjeve »Damtonove smrti« kot Marion, kot hči v Pirandellovi drami »Sest oseib išče avtorja« ... Igra v režiji Milana Skrbinška, ki je bil tudi njen učitelj, v celi vreti raznih psiholoških dram pa tudi marsikaterem Cankarju — naj omenim samo Jacinto v takrat docela modemi režiji, ki je bila Skrbinškova zamisel... Dr. Gavella jo odkrije za Krleževe žene (Agonija, Leda, Vučjak). Pri njem igira v Molierovih komedijah (Elmiro, Dorino) in Violo v Shakespearovi komediji »Kar hočete« .. . Potem prihaja obdobje Stupičevih režij: Surek »Pesem s ceste«, Skvarkin »Izpit za življenje«, Laibiche »Florentinski slamnik«, Bourdet »Svedrovci« itd. V povojnem času pa igra že vloge maiter in oblikuje v režiji Slavka Jana Hacinovo Agripino v »Britanicu« in čapko,vo »Mater«, ter Gorkega »Vaso Zeljeanovo« v režiji Staneta Severja itd. ter gostuje iv Mestaem gledališču kot mati v »Stekleni menažeiriji« Williamsa Tennesseeja im de Filippovi Filomeni Marturano... * Njena pot od otroških vlog preko 6entime,ntaik, salonskih dam, karakternih figur v dramah in komedijah pa do mater, obsega domala vse zvrsti, ki jih srečaš na odru. V težkih dramah se zdi, da je peza, tehtnost in enostavna veličina njeno igralsko bistivo, dokler ne ovrže te domneve njena lahkotna šegavost v komedijah kot je Micdka v »Matičku 6e ženi« ali Goldonijleva Mirandolina, in še cela vrsta drugih... In če se spominjamo njenih vlog spletkark, občudujemo spremenljivost te igralke, ves razpon svetlobe in teme v njej, njeno notranje bogastvo in njena zunanja iizrazna sredstva. 131 Kako opredeliti umetnost njenega igranja, kako zajieti nedopovedljivo? Lahko naštejem samo nekaj prvin, iz katerih se poraja: Mira je brez dvoma najlboltj elementarna igralka svoje generacije. Vse kar je oistalo v dekletu dolgo neizpovedano, se je nabralo kakor energija v vulkanu in bruha v vlogah na dan. Njena vitalnosrt ji pomaga posebno pri oblikovanju nabumih, nagonskih žensk, kajti Mira ge na odru predvsem eno: žena v pravem in najznačilnejšem pomenu besede, z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ima njene prvine: ljubezenski, materinski in maščevalni nagon, in ti so oanove, ki [jih preliva v raznih oditenkih. Mira doživlja vsako vlogo predvsem nagonsko. Ona j!ih ne konstruira umetno, ona jih doživi v sebi prvobittio in jih šele pozneje preverja razumsko. Ona je bil j intuitivna kot invenciozna. Poznam Miro od otroških nog, poznam jo svetlo, vedro, zanosno, bohemsko, borbeno, zagrizeno, trmasto se učečo, maiodužno, kolebajočo, upajočo, ljiubečo, srečno, uspešno, mrko, žalostno, samotno, togo, okamenelo in v času, ko se je odprla njena trda lupina kakor školjka in je dala biser. ZoTela je, dozorela in dala sto odtenkov ene same skrivnosti: človeškega življenja. * Poleg svojega umetniškega dela v teatru pa se je posvetila Mira v povodnem času, takoj po osvoboditvi, skupaj s pokojnima prvakoma Marijo Vero in Ivanom Levarjem, vzgoji naraščaja na Igralski akademiji. Lep in odgovoren je njen posel in kot pedagoginja je dobra mati svojim varovancem, kajti dobro se zaveda, kakšne težave ima mlad človek, ko dela prve korake v teatrski svet: treba je odpreti srce in duha tem mladim, treba je vzbuditi v njih tisto spoštovanje za umetnost, ki ga občuti še _ danes sama. Njeni učenci, ki so zdaj že angažirani po raznih gledališčih, so bili: Majda Potokarjeva, Andrej Kurent, Nika Juvanova, Helena Skebetova, Minca Jerajeva in še razni drugi. Mislim, da govorim v imenu vseh tistih, ki jim je v 35 letih svojega dela dala mnogo umetniških užitkov, če se ji zahvalim prav od srca in ji želim, da nam bo dala še marsikaj prav zdaj, ko je njena umetnost dozorela do viška. 132 GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1954-55 DRAMA Štev. 6 DR. BRATKO KREFT: Ferdinand Bruckner: ELIZABETA ANGLEŠKA Sodobno nemško dramatiko zastopajo pred svetom danes predvsem trije dramatiki: Carl Zuckmayer, Berit Brecht in Ferdinand Bruckner. Zadnji je sicer Avstrijec, rojen na Dunaju 26. avgusta 1891, toda s svojim dramatskim delom se je že med obema svetovnima vojnama tako močno uveljavil v nemškem gledališkem svetu siploh, da ga danes štejejo za uglednega avstrijskega in nemškega dramatika, ki pa 'je dosegel znatne uspehe tudi drugod. Ferdinand Bruckner, s pravim imenom Theodor Tagger, je izšel iz nemškega ekspresionizma po prvi svetovni vojni. Bil [je nekaj časa celo ravnatelj berlinskega »Renaissance-Theater«. V začetku, ko je še pisal pod. svojim pravim imenom, ni imel posebnega uspeha. Nedavno umrli gledališki kritik Julius Bab se je itakrat v svoji knjigi >xDie Chronik des deutschen Dramas« (V. del: Deutschlands Dramatische Produktion 1919—1926, str. 27) precej ostro izrazil o njem tako kot o mladem ravnatelju Renesančnega gledališča kakor tudi kot dramatiku, ki je hkrati, kakor znani ekspresionistični dramatik Walter Hasenclever, napisal dramo o skopuhu — ipo Balzacovem romanu »Gobseck«. (Hasencleverjevega »Gobsecka« je uprizorilo naše gledališče 6. februarja 1926 v režiji prof. O. Šesta.) Očiviidno se je nato zatekel Tagger v psevdonim, ker pod svojim pravim imenom ni dosegel priznanja. Prvi uspeh kot Ferdinand Bruckner je dosegel z igrama »Bolezen mladine« (»Krankheit der Jiugend« 1928. 1.) in »Zločinci« (»Die Verbrecher«, leta 1929). Zadnje je uprizoril sam Max Reinhardt. Zaradi simultane dramatske tehnike in zaradi scene, ki predstavlja ves čas prerez skozi tri nadstropja je bila uprizoritev prava senzacija. Avtorjev psevdonim so dolgo prikrivali. Spominjam se še, kako se je na veliko spraševalo, kdo pač more biti nadarjeni dramatik Ferdinand Bruckner. Dramatik, ki je poleg relativno nove tehnike, prinašal tudi precej1 psihoanalitskega v teh dveh delih, je prešel pot od ekspresionizma do nove literarne smeri, ki je nasledila in zamenjala ekspresionizem. Ker se je odmaknila od ekspresionistične abstraktnosti v življenjsko konkretnost, je dobila ime »nova stvarnost« (Die neue Sachlichkeit«). Skušala je obdržati dramaturške pridobitve ekspresionistične dramatike, -zlasti pa njeno novotarsko tehniko, od katere živi še danes vsa modema svetovna dramatika, zlasti amerikanska, pri tem pa je tudi krepko posegala v življenje samo in s psihoanaliitskim prijemom združevala zelo subjektivne »notranje« prizore s precej naturalističnimi. To nemara najbolj potrjujejo ravno Brucknerjevi »Zločinci«, ki so po tej plati predhodniki »Elizabete Angleške«, v katerem je ta zanimivi in izviren prijem uveljavil na zgodovinski snovi. »Bolezen mladine«, »Zločinci« in »Plemena« (»Dia Rassen«) tvorijo ciklus pod imenom »Nemška mladina med dvema vojnama«. Zadnjo je napisal, ko 133 je bil že emigrant, saj se je moral med prvimi umakniti iz hitlerjevske Nemčije, katere spakedrani obraz je prikazal v tej protirasistični in proti-nacističnd drami. V emigraciji je ostal od leta 1933 do 1950, ko se je vrnil v Nemčijo, kjer opravlja menda danes dramaturške posle v bivšem berlinskem »Schiller-1Theaibru«. Kot emigrant je bil v Avstriji, Švici in Franciji, naposled pa v Ameriki. Napisal je celo vrsto dram, tako dramo »Napoleon« (že pred vojno) v kateri je skušal prikazati Napoleona predvsem .privatno, kot zasebnega človeka in ne kot vojskovodjo in generala. V mjej je na pr. prizor, kako se uči Napoleon plesati, da bi se mogel primerno udeležiti neke velike prireditve na lastnem dvoru. Tik pred drugo vojno je bila uprizorjena v praškem Stanovskem gledališču. Po Kleistovi povesti je napisal dramo »Markiza O . ..« (»Die Marquise von O . . .«), nadalje dramo »Simon Bolivar«, tragediji »Timon« in »Pyrrhus in Andromacha«, »Heroično komedijo«, v kateri je glavna junakinja francoska pisateljica in Napoleonova nasprotnica Madame de Stael, komorno igro »Kreatura« itd. Drama »Kajti njegov čas je kratek...« (»Denm seine Zeit rist kurz«) prikazuje okupacijo na Norveškem, vendar bi se mogla goditi kjerkoli v hitlerjevskem okupiranem svetu. Med ciklus »Drame našega časa« spada poleg omenjene tudi drama »Osvobojeni« (»Die Befreiiten«), Demokratični antifašist Bruckner je s svojim delom globoko segel v dogajanje našega časa. 2e od prvih uspešnih del ga privlačujejo aktualni problemi družbe in posameznika. Člani Danilovega Malega gledališča: Danilo, Peček, Mira Danilova, Železnik 134 Schiller: Kovarstvo vri ljubezen — Turgenjev: Mesec dni na vasi — Lady Milford Natalija Gradivo za »Eliaaiberto Angleško« je naša! v zanimivi Stracheyevi študiji »Elizabeta in Essex«, >ki je pred vojno izšla w hrvaškem prevodu, nedavno pa tudi v srbskem. l.yt>ton Strachey je skušal v svoiji knjigi »Elisabeth and Essex, a tragic history« z moderno psihologijo, zlasti s pomočjo psihoanalize razrešiti dokaj zamotani problem Elizabetinega razmerja z grofom Essexom, odnosno skrivnosti njenih ljubavnifa odnosov siploh, na dnugi strani pa je hotel priti do dna temu (tako kompliciranemu značaju ženske in vladarice, v kateri je bilo .toliko nasprotij1. Bruckner mu Ije marsikje sledil, čeprav je zgodovinsko snov obilikoval svobodno, toda v bistvu se ji ni izneveril, naj si je nekatere dogodke drugače in hitreje vzporedil v svoji drami. Ni mu šlo za običajno zgodovino, marveč za tiste strani iz Elizabetinega življenja in značaja, ki so blizu mišljenju in čustvovanju naše dobe. Tudi Shaw ni verjel v zgodovinsko dramo v šolskem smislu, ker je spoznal, da so bili v davnih časih Cezarja in Kleopatre ljudje pTav taki, kot so danes, le da so se drugače oblačili*. Fanatizem Filipa II., njegova inkvizicijska in imperialistična strast — vse to ni tako daleč od raznih velikih političnih strasti našega časa. S simiuiltano sceno in s simultanim dialogom, ko molita Elizabeta in Filip vsak za svojo zmago k istemu Bogu — ali ni to groteska 'človeške zmote in omejenosti, na drugi strani pa precejšen del tragike, za katero bi mogli najti primere tudi v nekaterih poglavjih moderne politične zgodovine. Vsekakor 135 je treba Brucknerju priznati, da je tehniko simultane scene dn dialoge izkoristil do skrajne mere, tako v teatralično-dramatičnem, kakor v lirsko-intimnem, ko na eni strani umira razočarani in iv svoji veri uteho iskajoči Filip, na drugi pa stara osamljena Elizabeta, ki jd že za živa Bacon govori o njenem nasledniku, sinu Marije Stuart, katero je dala obglaviti. Razmerje med Essexom in Elizabeto prikazuje Bruckner kot erotično razmerje med starejšo žensko in mladim grofom na osnovi tako imenovanega materinskega in sinovskega kompleksa, kajti Elizabeta je Essexu mati dn ideal ženske-vladarice, njej pa je Essex ljubimec in sin. Essex pravi v drami, da ndma z njo nič fizičnega, in vendar je bila Elizabeta strašno ljubosumna nanj, ko je mala Howaxdka z njim zanosila. Kako se Essex razočara, ko zagleda Elizabeto brez njene maske! In Elizabeta, kako jo zaboli, ko ji reče mamica Giordana! To so protislovja in blodnjaki izredno kompliciranih duš. Noben moški ni bil primeren za Elizabeto, noben ji ni bil kos. Na koncu ji je ostal le še Filip koit fantom, ker je Essexa dala obglaviti! In ko eve, da umdra, ostane sama, čisto sama s svojimi knjigami, kajti Elizabeta je med Shakespeare: Sen kresne noči: Oberon (Šaričeva: Titanija) 136 Shaw: Sv. Ivana Shakespeare: Kar hočete — Viola svojimi lordi in dvorjani najkultumejša. Bere latinske klasike, bere Petrarco. Le enemu ni kos: politiku in filozofu Baconu, zastopniku takratnega razsvetljenega meščanstva, nekakšnemu Voltairu svojega dvora, ki dela kariero ne oziraje se na levo Srn desno, čeprav mora vse to plačati s težkimi moralmimi žrtvami, kagti on je tisti, ki1 obtoži svojega bivšega prijatelja in zaščitnika Essexa veleizdaje, ki ga spravi namesto Elizabete na morišče; čeprav je Elizabeta podpisala smrtno obsodbo, senca Bssexove smrti hodi tudi za njim, le da sl on tega ne žene preveč k srcu. Njegova filozofija mu pomaga tudi preko tega moralnega Rubicona. Senca Essexove smrtti preganja le Elizabeto, ki skuša krivdo za njegovo (usmrtitev na koncu natovoriti celo na Cecilova ramena, kakor je nekoč obtožnico naložila Baconu, da bi on razrešil vozel. Cecil je star uslužen dvorjan, njen kancler, zato prevzame vse nase. Tudi ta očitek, toda breme krivde vendarle ostane na Elizabeti. Nasprotje njenega praktičnega značaja in angleškega realizma ter španske zanešenosti je v 137 drami orisano živo in jasno. Elizabetin pogled je ves obrnjen v tostranstvo, v njeno malo Anglijo, kateri je res s svojo realno, včasih nemara kar že kramarsko politiko ustvarila temelje za njen poznejši razcvit. Filip pa sanja ves čas o svetovnem krščanskem imperiju, ki bi poznal le enega kralja in eno čredo. Zato hoče uničiti protestantsko Anglijo dn sežgati brezsramno Babilonko Elizabeito, ki jo je nekoč prosil za roko. Tako se v drami prepletajo družbeni, državni in politični spopadi z osebnimi. Tis,ti, ki najprej utone v vsem tem dramatičnem dogajanju, je Essex, človek temperamenta, poslednji vitez odmirajočega fevdalizma, kajitii Elizabetin politični realizem ni nič drugega kakor spoznanje, da je samo v razovitu angleške trgovine, v kopičenju trgovskega kapitala moč in prihodnost njene Anglije. Ker vojne trgovino ovirajo in onemogočajo, je goreča pacifistka in reformatorka svoje države. Na .tihem podpira Drakove roparske pohode zoper španske ladje, ki vozijo zlato im razne druge dobrine iz novega sveta. Tako je realna in tako poštena, da zmage nad Armado ne pripisuje svojim generalom in admiralom, marveč viharju, kar je vsekakor bliže resnici, kakor pa vojnohujskaško napihovanje mladih lordov. Uvaja socialne reforme in podpira z njimi trgovsko meščanstvo, saj trži tudi sama z monopoli. V enem pa se je le vračunala: ravno tisti, ki jih je podpirala, jo že za življenja odstavljajo. Bacon govori v kronskem svetu svoj zvit machiavelisti-čen govor za mladega Jakoba Stuarta, ki naj nasledi Elizabeto. Govori ga v neposredni bližini Elizabetine sobe, da ga Elizabeta sliši. Odstopiti mora monopole parlamentu, ito se pravi meščansko praktičnim lordom in trgovskemu meščanstvu. K temu ji prigovarja sicer zelo konservativni Cecil sam. Shakespeare: Kralj Lear: Goneril Buchner: Da.71ton.ova smrt: M ari on 138 Gorki: Vasa Zeleznova (Ljudmila: M. Novakova) Parlament že začne nastopati v imenu naroda, besedo, iki jo prvi izreče politični filozof takratnega meščanstva Bacon, predhodnik poznejše meščanske materialistične filozofije. Elizabeta njegova filozofiji me more dosledno slediti, saj pomeni njeno politično in osebno likvidacijo. Zato išče utehe pri iPetrarci, v njegovih razsvetljenskih spisih, v katerih po njenem mišljenju ni le suhi Baconov razum in praktieizem, marveč tudi čustvo, srce. S SPetrarcovo knjigo v roki, v kateri prebira poglavje o bolečini in o razumu, čaka na smrt. Z razumom je po Essexovi zaroti premagala mikavnost nove ljubavne pustolovščine, ki se ji je nudila s Plantagenetom, z razumom prosvetljene absolu-tistke se umika v resignacijo, s katero čaka na smrt mirneje kot Filip, ki se še na smrtni postelji bori s svojim Bogom in vizijami. Oba sta človeka strasti, toda Elizabeta je vendarle bolj razumski človek kot Filip, čeprav je ženska. Filip je gradil svoje kraljestvo v oblake, da se mu je začelo rušiti, Elizabeta pa je utemeljiteljica novega obdobja v angleški -zgodovini. Vso to ogromno snov z osebnimi, državnimi in družbenimi problemi je strnil Bruckner v svojo dramo o eni izmed najzanimivejših žensk renesančne dobe — Elizabeti Angleški. 139 SAGA O DANILOVIH Ako ibi bil velik pisatelj ali pisatelj sploh, bi ne iskal snovi in motivov med trboveljskimi revirji ali siromašnimi viničarji ali zgaranimi jeseniškimi že-lezarji — ne, napisal bi roman o gledališču ___ Napisal bi »Sago o Danilovih« ... Pa je napisal slavni John Galsworthy še slavnejšo »Sago o Forsytih« v treh debelih bukvah, katere rokopis (ogromna skladovnica papirja) leži v vitrinah londonskega British-Muzeja. Naš roman ne bi bil tako obširen, vsekakor bi bil pa zanimiv, ker bi bil popolnoma naš, prav tako kot je naš »Deseti brat« ... * Vse to so le opombe, opozorila, beležke ob robu, izpiski iz spomina ... Vse to za tistega, ki se bo lotil hvaležnega dela ... * Goldoni: Sluga dveh gospodov: Beatrika 140 Kje naj pričnemo? Pričnimo pri njem, ki je pravzaprav ustanovitelj te slavne dinastije, pater familias, pričnimo pri očetu, ki mu je ime: ANTON DANILO. Ze tu, takoj ob začetku naletimo na majhno zanimivost. Ime mu je bilo sicer Anton, a pisal se je Cerar in bil je po poklicu ugleden obrtnik. Potem ga je pograbilo nekaj, kar imenujemo »teatrski peklenšček«, in upregel se je v čudoviti voz, katerega imenuje šegavi Daneš »Voz boginje Talije«. V ta voz je ostal zvesto uprežen vse do konca svojih dni. Romanopisec bo imel tu prekrasno torišče. Vzdevek Danilo si je prisvojili sam in pod tem imenom, ga poznamo, cenimo in spoštujemo. — Širom ožje domovine je znano ito ime, pa tudi vsa široka prostornina, tja do Bitolja in Cetinja, kjer je prebival tudi neki Danilo, ga je poznala ... * To seveda še dolgo ni vse. Za bodočega pisatelja te Sage bo gotovo zanimivo, če bo pretaknil malo prednike tega Antona I., kajti njegovim »spominom«, ki jih je pisal sam, ni točno verjeti, pisani so pod banderom čudovite fantazije, ki je dana gledališkim ljiudem ... Spoznal sem tega odličnjaka slov. teatra nekoč, pred davnimi leti, skozi okno hiše v Križevniški ulici štev. 4, drugo nadstropje. Iz sosedne hiše je gledala glava in ta glava je imela v ustih cigaro. Ta cigara je bila Danilo ... Cigara in Danilo, to sta nerazdružna pojma, to je tako rekoč simbol človeka, ki je bil prekrasen Rajtguzen, vedno eleganten kavalir in večni neznalec pustih tekstov, ki so jih pisali dolgočasni avtorji... Bila sva prijatelja in mnogo spominov hranim na »Večnega mladeniča« ... Pa beseda ne gre o tem ... se je pojavljal, rasel in pričel snovati svoje usode ... Kot prva je: VERA DANILOVA-BALATKA Majhne rasti, malo košata, razvija izreden temperament, ima prikupen glas in iz nje postane ljubezniva su-bretica, lletna igralka, ki ima mnogo šarma, naivnosti, da, bila je celo prvi Peterček v Golievi zgodbi o »Peterčku in njegovih poslednjih sanjah« ... Oče je bil takrat kralj Matjaž, mati kraljica Alenka in mlada Mira (o kateri bo še govora) Alenčica ... Pa beseda ne gre o tem ... Capek: Mati Pisatelj romana »Sage o Danilovih« naj si ogleda to življenje dalje. Naj pogleda, kje so vzcvetele rožice ljubezni pri Danilu. Tu bo srečal novo lme! AVGUSTA GOSTIC. Velika, stasita zastavi svoje žlahtne side in želje »Dramatičnemu društvu« in postaja igralka, tragedinja velikega formata. — »Elga«, »Rosa Bernd«, Maria Stuart — poleg domačih žena, so njena domena. A življenje ji je preozko, pretesno, pa skoči malo v Trst, potem pa skoči preko morja v Ameriko ... Za romanopisca čudovito poglavje ... Vrne se domov, deluje z bogatimi izkušnjami, neutrudna, večno sveža... Pa beseda ne gre o tem ... Saga o Danilovih gre za pisatelja vse dalje. Tu ibo srečal še vse druge ljudi, katerih se ne sme in niti ne more prezreti. To so otroci, naraščaj hiše, ki Pisatelj bi se moral v tej Sagi baviti potem s sinovi. Vrag me vzemi, saj ne vem, kako so se imenovali, ampak eden je bil gotovo Ice ali Ace. Tudi bi se moral pomuditi malo še pri nekom in ta se zove: §ILVA Storili smo tu zavestno veliko po-greško, katero bo bodoči romanopisec gotovo popravil, mi smo jo storili pa namenoma, kajti Silva spada na konec Sage, pred njo je pa še nekaj ... * Silva je Bnfant terrible te hiše. Vse zna, vse ve, kuha, pleše, poje, deklamira, poučuje druge in ima v Radiu prekrasno torHiče ... Z eno besedo — zlat dečko ...! Pa beseda ne gre o tem ... * Beseda gre pravzaprav samo o enem človeku v tej Sagi, katero bo napisal nekoč dober pisatelj, njev Hamlet Za srečo tistih, ki so na Gertruda 11 morju Sezona 1948/49 Gorelova 13 98 pon. Moliere Tartuffe Elmira 6 Turgenjev Mesec dni na kmetih Natalija Petrovna 18 pon. Levstik^Kreft Tugomer Zorislava 4 Kreft Krajnski komedijanti Jožefina Linhartova 36 Petrov Otok miru Missis Jacobs 19 pon. Cankar Hlapci Kmetica * 2 j;on. Cankar Hlaipci Geni 21 Gribojedov Gorje pametnemu Sezona 1949/50 Natalija Dmitrijevna 15 121 Cankar Za narodov blagor Grudnovka 15 pon. Kreft Krajnski komedijanti Jažefima Linhartova 18 pon. Shakespeare Kralj Lear Goneril * 8 pon. Gribojedov Gorje pametnemu Sezona 1950/51 Natalija Dmitrijevna 10 51 Lorca Dom Bernarde Albe Avgusta 22 Krleža Vučjak Eva 12 pon. Cankar Za narodov blagor Grudnovka 5 Ibsen Stebri družbe Sezona 1951/52 Lona Hesslova 3 ~42 pon. Kreft Krajnski komedijanti Jožefina Linhartova 24 Potrč Krefli Dekla Jula 16 Shakespeare Rihard Tretji Sezona 1952/53 Margareta 15 ~55 pon. Cankar Kralj na Betajnovi Lužarica * 20 Krasna Draga Ruth (Mesitno gl.) Gospa Edith 42 pon. Golia Sneguljčica Kraljica 2 pon. Krleža V agoniji Lavra Lenbachova 10 Shaw Pygmalion Gospa Eynsford-Hillova 1 Racine Britanik Agripina 7 Williams Steklena menažerija (MG) Amanda Wingfieldova 13 95 Sezona 1953/54 Moliere Žlahtni meščan Dorimena 2 pon. Cankar Hlapci Jermanova mati *, 4 153 pon. Cankar pon. Golia Huxley Gorki pon. Williams E. de Filippo Bruckner Hlapci Kmetica Sneguljčica Kraljica Giocondin nasmeh Bolničarka Braddock Vasa Zeleznova Vasa Zeleznova Sezona 1954/55 Steklena menažerija (MG) Amanda Wingfieldova Filumena Marturano (MG) Filumena Markirano Elizabeta Angleška Elizabeta 4 2 21 17 50 10 Mira Danilova je odigrala 303 vloge v 271 delih. 271 (Zbral D. S.) Letošnji repertoar Shakespearovega gledališča v Stratfordu Spored za leto 1955 je najzahtevnejši, kar jih je kdajkoli imel Shakespearov Memorial Theater in drugič v dveh leitih ter drugič v svoji zgodovini bosta nastopali dve skupini istočasno. V StratfordUHUpon-Avorai bodo nastopili: Vivien Leigh, Laurence Olivier, Angela Baddeley, Joyce Redman, Alen Webb, Mihael Denison in Anthony Quayle — ki upravlja gledališče v družbi z Glen Byam Shawom. Ta skupina bo pod njegovim vodstvom igrala Kar hočete, Konec dober, vse dobro, Macbetha, Vesele žene in Tita Andro-nika. Druga skupina pod vodstvom Johna Guilguda in Peggy Achcrofta z George Devine, Denholm Elliottom in Antonyjem Irelandom bo obiskala kontinent, London in podeželje v 7^me-sečni turneji z Mnogo hrupa za nič in Kraljem Learom. Turnejo bodo pričeli junija. 33 tednov trajajočo sezono v Stratfordu bodo pričeli 12. aprila, mesec pozneje kot običajno s Kar hočete v režiji Johna Guilguda in sceni Mal-colma Prida. Sledil bo 26. aprila Konec dober, vse dobro v režiji Noela Wiill-mana in sceni Mariona Andreua; Macbeth v režiji Glen Byam Shawa (scena Roger Purse) bo uprizorjen 7. junija in Vesele žene v isti režiji (scena Motley) 12. julija. Zadnja premiera, Tit Andronik, bo 16. avgusta. To delo še ni bilo (uprizorjeno v Shakespearovem Memorial Theatru. Zrežiral ga bo Peter Brook, sceno in kostume pa bo prispeval Leslie Hurry. Vivien Leigh bo nastopila v treh vlogah, ki jih doslej še ni igrala, in sicer: Violo v Kar hočete, Lady Macbeth in Lavinijo v Titu Androniku. Tudi Laurence Olivier bo nastopil v novih vlogah: Malvolio v Kar hočete in Tit Andronik, poleg tega bo igral tudi Macbetha. Laurence Olivier je kot 15-Ieten šolar pnvič nastopil na odru v Stratfordu v vlogi Katarine v Ukro'čeni trmoglavki, ki so jo igrali otroci. Mnogi glavni igralci so nastopili prvič v Stratfordu: Angela Baddeley, ki igra Marijo v Kar hočete in Page v Veselih ženah; Joyce Redman, ki igra Heleno v Konec dober, vse dobro in gospo Ford v Veselih ženah; Alan Webb, Michael Denison, Ralph Michael in Brewster Mason. Antony Quayle bo nastopil kot Fal-staff v Veselih ženah in kot Aaron v Titu Androniku. Mazine Aiudley, Rosalinda Atkinson, Keith Michell, William Devlin in Edward Atienza, sami prominentniki prejšnjih sezon, bodo nastopili tudi letos. 154 PETER USTINOV: TROBI, KAKOR HOČEŠ Režija: Sl. Jan Scena: ing. arch. V. Molka. Foto: Vlastja BaVlca — M. Kačičeva, Caletti — J. Souček, Schuchermann — 1. Jerman, S ing — M. Bajc, Lorenzo — J. Cesar, Servandoni — St. Sever, Stanley — A. Kurent, Langmede — M. Furijan, Leone — L. Rozman, Roza — V. Grilova, Altmayer — VI. Skrbinšek. GLEDALIŠKA KRONIKA Dr. Bratko Kreft in Hrvati. Poleg Cankarja in po drugi svetovni vojni Mire Miheličeve igrajo hrvaška gledališča najibolj Kreftove igre. Novo sezono je na primer gledališče v Banji Luki začelo s Kreftovo dramo »Celjski grofi«, ki jo je režiral Miran Hercog, načrte za inscenacijo izdelal akad. slikar Marijan Pliberšek, kostime pa posodilo SNG v Ljubljani. Drama je prišla v repertoar gledališča v Banji Luki na pobudo novega direktorja ondotnega gledališča, Ferda Delaka, ki je prišel z Reke. Delak je zelo izpopolnil ansambel banjaluškega gledališča in tako so glavne vloge v Kreftovi drami med drugimi igrali: Hermana Dujan Biljuš, prej prvak hrvaškega gledališča na Reki, Friderika Franjo Pejkovič, prej prvak splitskega gledališča, Piccolominija Lj. Gearovac, prej prvak zadrskega gledališča itd. S to dramo je banjaluško gledališče začelo svojo jubilejno 25. sezono. Zaradi heterogenosti zbranega ansambla po sodbi kritika Kemala Ha-limoviča v »Banjaluških novinah« pa uprizoritev ni bila na višini, zlasti, ker je režiser dal svoji režijski koncepciji samo osnovni ton in je uprizoritev zato imela fragmentarni značaj. Isto dramo bo najbrž uprizorilo tudi gledališče v Novem Sadu še v letošnji sezoni. Poleg tega so Hrv.ati v zadnjem času izdali Kreftovo povest »Kalvarija iza sela«, vzeto iz pisateljeve zbirke novel in povesti »Povesti iz nekdanjih dni«. Delo je prevedel Vilko Ivanuša, ki vneto spremlja kulturno dogajanje v Sloveniji pa tudi med slovensko kolonijo v Zagrebu ter je zlasti po vojni v našem »Gledališkem listu« priobčil z velikim prijateljskim žarom napisano osmrtnico tik pred koncem vojne v Zagrebu tragično umrlemu slovenskemu igralcu Rakuši, ki so ga Nemci in njihovi usta-ški sluge zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju javno obesili. Ivanuša je v knjigi napisal kratek informativni člančič o Kreftu, v katerem zlasti očrtava pisatelja kot dramatika, še obširnejšo študijo o Kreftu ipa je objavil v mesečniku »Straža«, ki ga izdaja tovarna stekla v Varaždinu. Stanley — A. Kurent, Sig — M. Bajc, Caletti — J. Souček, Servan-doni — St. Sever, Schuchermann — I. Jerman, Altmayer — VI. Skrbinšek, Langmede — M. Furijan, Lorenzo — J. Cesar Langmede — M. Furijan, Lorenza — J. Cesar, Stanley — A. Kurent, Servandoni — St. Sever, Caletti — J. Souček, Altmeyer — VI. Skrbinšek, Schuchermann — 1. Jerman Roza — V. Grilova, Aldo^ — D. Makuc, — Sig — M. Bajc, Babica — M. Kačičeva, Leone — L. Rozman, B. Starič — inspicient, Sl. Jan — režiser Fotomontaža —Vlastja RAZPIS ABONMAJA za prireditve III. ljubljanskega festivala Od 11. junija do 14. julija 1955 bo v Ljubljani v okviru proslav ob lo-letmici osvoboditve Ljubljane III. Ljubljanski festival. Za te prireditve razpisujemo dva obommaja: A in B. ABONMA: A I. Cankar: »HLAPCI«, Ljubljanska Drama. C. Goldoni: »PRIMORSKE ZDRAHE«. SNG Trst. M. P. Musotfgski: »HOVANSClNA«. Ljubljanska Opera. S K. Hristič: »OHRIDSKA LEGENDA«. Balet 'ljubljanske Opare. P. I. Čajkovski: »LABODJE JEZERO«. Balet beograjske Opere. G. Verdi: KONCERTNA »AIDA«. VEČER OPERNIH ARIJ II. KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solist Igor Ozim. KONCERT DRZ. SIMF. ORKESTRA ZAGREB. Beethovnova IX. KONCERl' PARTIZANSKIH PESMI. Poje Slovenski partizansdsi zbor (Inv. zbor in Kosovelove!). KONCERT ANSAMBLA ZAGREBŠKIH SOLISTOV RADIA ZAGREB (Janigro). KONCERT RITMOSIMF. ORKESTRA RADIA LJUBLJANA. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA. SOLISTIČNI KONCERT IGORJA OZIMA. Spremljevalka na klavirju Aliče von Alpenheim. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »FRANCE MAROLT« IZ LJUBLJANE. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »KOLO« IZ BEOGRADA. ABONMA B T. Linhart: »VESELI DAN ALI MATIČEK SE 2eni«. Ljubljanska Drama. C. Goldoni: »PRIMORSKE ZDRAHE«. SNG Trst. M. P. Musorgski: »HOVANSClNA«. Ljubljanska Opera. S. Prokofjev: »ROMEO IN JULIJA«. Balet beograjske Opere. G. Verdi: KONCERTNA »AIDA«. VEČER OPERNIH ARIJ I. KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solist prof. Anton Trost. KONCERT DRZ. SIMF. ORKESTRA ZAGREB, Beethovnova IX. simfonija. KONCERT PARTIZANSKIH PESMI. Poje Slov. partizanski zbor (Inv. zbor ln| Kosovelove!). KONCERT ANSAMBLA ZAGREBŠKIH SOLISTOV RADIA ZAGREB (Janigro). KONCERT RITMOSIMF. ORKESTRA RADIA LJUBLJANA. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA. SOLISTIČNI KONCERT IGORJA OZIMA. Spremljevalka na klavirju lise von Alpenheim. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »TANEČ« IZ SKOPJA. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »LADO« IZ ZAGREBA. Vstopnina za abonma:A ali B Sedeži I. skuporne: 3200.— »din. Sedeži n. skjupilne: 2400.— dim. Sedeži III. skupine: 1600.— -din. Vstopnina je plačljiva v 5 enakih obrokih od mairca dalije ali v 4 od aprila dalje. Pripominjamo, da je abonmajska vstopnina znižana za 20*/*. Za prereditve, ki niso vključene v oba abonmaja, bo možna rezervacija vstopnic po normalni vstopnini. — Festivalne priredi/tv e bodo v Križankah, v Unionu, Slovenski filharmoniji, Operi in Drami — Abonenti naj se javijo v Koncertni poslovalnici na Trgu revolucije, ikjer dobijo nadrobnejša pojasnila glede programa itd. — Pridržujemo si pravico spremeniti program. LJUBLJANSKI FESTIVAL OB PETDESETLETNICI BRATKA KREFTA Slovstveno v ožjem smislu obrobni predel slovenske zemlje, v katerem je Bratko Kreft preživel svojo mladost, še do nedavna ni dal slovenstvu izrednih pisateljskih potenc, če izvzamemo jezikoslovje. Ta obrobni predel se je močneje kot logična posledica zgodovinskih, nespremenljivih dejstev vključil v slovensko realnost šele v zadnjem času, ko so bile po ljudeh in zemlji premagane imaginarne jezikovne, slovstvene in delno tudi politične zanešenosti, ki so vršičile v ilirskem gibanju. Samo po sebi se je težišče življenja na robu slovenskega hribovja z mikavnim pogledom na panonsko ni- žino preneslo bliže središču v srcu slovenske zemlje kljub vsem izmikajočim se sredobežnim silam. Ta življenjsko, zemljepisno in narodopisno prezanimivi svet je rodil z Bratkom Kreftom dramatika, kakor ga ni mogla vsa preveč lirsko nastrojena preostala slovenska povprečnost. Naj nas ne zamika preiskava in analiza prvinskih pravic narave, ki si jih ustvarja po svojih silah, kadar oblikuje ljudstvo in osebnosti, bodi le takoj ugotovljeno, da je Kreft po kažipotu zemljepisne, slovstvene in v zadnjem času politično izoblikovane narodne enote Slovenije šel iz obrobja proti BRATKO KREFT 160 središču, kamor ga ni vodil le neugotovljeni tnagon, temveč vse bolj izoblikovana zavestna volja in neutajljiva, po večnostnih oblikovalnih načelih izoblikovana sredotežna sila. Kakor on, tako se je v slovenstvo morala brez postranskih namenov vključiti vsa njegova generacija in vse, kar je za njo prišlo, ali pa še ima priti. Morda j« bilo živahno ljudsko prosvetno 'gibanje s svojimi diletantskimi predstavami po deželi eden izmed vtzgibov, ki j« že kmalu Kreftu potisnilo pero v roke, da je začel pisati svoje prve dramatsike poizkuse, morda je to bilo po prvi svetovni vojni v Mariboru ustanovljeno slovensko poklicno gledališče, ali pa so prvine njegovega dramatskega talenta tičale globlje in so izhajale iz Kurentovih iger, kadar so se po Ptujskem polju podile mačkore in vznemirjale cel6 Prlekijo. Kreftov nedvomni dramatski talent pa so že zgodaj netile poleg osebne ambicije zlasti disciplinirano urejene študije, ki jih je začel z dramatično šolo Milana Skrbinška, s praktičnim delom v mladem gledališču v Mariboru kot statist, igralec in pomožni inspicient, kot nadvse pridni knjižni molj ter poznejši študenit slavistike v Ljubljani z dramaturško ekstenzo na Dunaju in ekskurzijo v Parizu. Ne glede na Kreftove študentske poizkuse v dramatsiki obliki, za katere si že zgodaj kliče kot sodnika Miroslava Krležo, ni pomenila njegova prva drama, ki jo je pisal že z ambicijo dramatika, samo njegovega osebnega uspeha, ampak predor mlade slovenske slovstvene generacije, ki si je že dolgo iskala ustrezne tribune za svoje ideje. Te ideje so burkale njeno notranjost in oblikovale njeno spremenljivo nadarjenost. Kreftovi »Celjski grofi« so tudi kot zgodovinska drama pomenili slovstveni zaključek ene izmed redkih zgodovinskih in tudi slovstveno izrabljenih laži, ki naj bi historično utemeljila kontinuiteto neke imaginarne integrale jugoslovanske za- misli prav iz časov fevdalne, domala osebnostno orientirane tuje nam gospode. Nadarjenost dramatika, ki si je prisvojil teorijo dramaturgije kot osnovo za svojo oblikovalno silo, je v tej drami hkrati s predorno analizo dobe na podlagi dialektike kot metode dramskega prijema in oblikovanja ustvarila vzorec za ta način dramskega oblikovanja, dosihmal redek v vseh drugih slovstvih, kaj šele v domačem, zlasti glede dramatike docela nerazvitem. To svojo metodo oblikovanja iz marksističnega načina razbora dobe in ljudi v njej je Kreft uporabil pri nadaljnjih svojih dramah, zlasti zgodovinskih, ko je oblikovali »Matijo Gubca«, »Malomeščane« (nekdaj »Kreature« pozneje tudi »Veleizdajalec«). Morda pod vplivom Zolajevega orjaškega ciklusa romanov iz časa drugega cesarstva se je tudi Krefitu rodila zamisel, napisati vrsto dram iz slovenske zgodovine v vrsti nevezanega ciklusa. To svojo zamisel je morda pisatelj nadaljeval, ko j e napisal okvirno komedijo »Krajnski komedijanti« z zgodbo o nastanku novejšega slovenskega gledališča po metodi dramaturških prijemov iz sodobnega časa, kolikor dialektične metode v tej zvrsti dramatičnega izraza skorajda ni bilo v poprejšnjem smislu več uporabiti. Ne glede na to je to bila prisrčno zasnovana in izoblikovana komedija, ki je vnovič dokazovala pisateljev talent in njegove zmožnosti, ta mah vzporejene z omejenimi možnostmi rojstva novejšega slovenskega dramskega slovstva ob kumovanju prvih slovenskih meščanskih gledaliških diletantov. Svet, snov dn celotno obeležje novega pisateljevega dramskega dela, že večkrat napovedanega, ki mu je dozdaj objavil le prvo dejanje, je docela različen od prvih njegovih dramskih del, ki so pisatelja uvedla med prvake slovenske izvirne dramatike. Gre pni tem za delo, ki še nima ustaljenega naslova (Jugoslovansko vprašanje ali Apokaliptični jezde- 161 d) in za katero bi želeli, da bi ob efemernosti politične snovi dovolj prodorno prišla do izraza nerešena problematika ozemeljske Strnitve mednarodno še ne docela uveljavljenega slovenskega naroda po trdih preizkušnjah druge svetovne vojne in ustreznih psiholoških zakonih mednarodne diplomacije, kadar je najmanj prijazna življenjskim problemom in najbolj zaverovana v teoretsko reševanje politično dokaj enodnevnih situacijskih domislekov. Kreftov donos slovenski izvirni dramatiki pa bi 'bil enostransko obeležen, če bi ne omenili njegovega sožitja s slovenskim gledališčem kot igralsko izrazno ustvarjalno ustanovo. To sožitje je od vsega početka takisto prvinsko kot je mjegova dramatika. Res se je malo uveljavljal kot igralec (razen vojaka v prirejeni Rayna.lavi drami »Grob neznanega vojaka« s Savo Severjevo kot sodobni odmev gledališkega iprotesta proti moralni strategiji prve svetovne vojne so to bile podrejene vlogice), zato pa tem bolj kot režiser. Njegovi režiserski poizkusi iz prvega časa sovpadajo z nemirnim iskanjem novih poti v gledališkem izrazu in s poizkusi preoblikovanja odra kot najbolj aktualne manifestacije sodobnosti. Tu je Kreft prvič idejno prenovil delavske diletantske gledališke odre repertoarno pa tudi izrazno in z ustanovitvijo »Delavskega odra«, s pomočjo katerega je 1928 v Ljubljani uprizoril Golouhovo igro »Kriza«, režisersko povedel delavske množice kot sodelujoče akterje v gledališče, jih povezal in izoblikoval kot sodelavce programatično s težnjami modernega gledališča in izrazno kot nenavadno živo prvino gledališke množice v akciji. To Kreltovo gledališče množice se je navezovalo na rusko resničnost Tairova in Meyerholda ter skušalo ob politični krizi delavskega razreda v Sloveniji govoriti s svojim nedvoumnim govorom pritajene odrske propagandistične literature z željo po ustreznem izraznem igralskem doživetju. Kreft je (tudi v gledališču začel na osnovah živahno preštudiranih možnostih modernih ruskih režiserjev in Reinhardta. Želel je dati sodobno, živo gledališče z uporabo vseh sredstev, ki jih je tiisti mah imel za potrebne in ustrezne razvoju slovenskega gledališča. Po naklonjenosti ravnatelja Opere Mirka Poliča je mogel zrežirati vrsto operet in oper, med katerimi so mu operete dajale večjo možnost prostega razpolaganja z ansamblom in preoblikovanja snovi v osti in napade sodobne politične satire. S temi svojimi režijskimi nastopi je delno uspeval, delno pa le poizkušal razburiti sodobno gledališko občinstvo. Če ni predrl z modernizirano opero »Car-men«, potem ko je razširil svoje režisersko delo tudi na opere in prav z režijo te opere razburil v sponah preizkušenih dotedanjih režij oper železnega repertoarja tičoče glasbenike in pevce, je uspeval vsaj z Massenetovo opero »Werther«, potem ko se mu je posrečilo združiti svoje režijske osnove z modernim scendčnim obvladanjem odrskega prostora, kakor ga je prinesel z arhitefctovskim realizmom svojih stilizacij ing. Franz. V Drami je Kreft debutiral z režijo dramatizacije Dostojevskega romana »Zločin in kazen«. Te vrste dramatika kajpak ni prenesla eksperimentalnega reševanja' režij z obnavljanjem in pomlajevanjem operetnih besedil. Ob težki nalogi Dostojevskega romana se je bržkone prelomila pot Krefta režiserja, ki je zdaj začel iskati poti svoje režije ob čim popolnejšem naslonu na dramatikovo besedilo, ob najskrbnejši pripravi in preizkušenih prvinah režiserskega zamaha, da dovedejo sodelujočega igralca ob maksimalnem naporu igralskega izraza do zgledne skupnostne ansambelske igre. Ob takih prizadevanjih se je vnovič rodil Kreft režiser, kakor ga danes poznamo in kakor si je skušal najti svoj izraz ob različnih ruskih dramatikih. Shawu in zlasti Shakespearu, ko je svojevrstno postavil dve nijagovi igri (»Romeo in Julija« in zlasti »Hamlet«), v času do vojne dva viška Kreftovega režijskega prizadevanja. Če ob tem kratkem pregledu Kreftovih stičnih točk s slovenskim gledališčem, ki pa so postale najizrazitejši del njegovega življenja, omenimo njegovo publicistično in uredniško delo, potem ko je promoviral z disertacijo iz primerjalnega slovstva in dramaturgije, storimo to zato, kar s tem svojim delom prožno povezuje svoje delo kot znanstvenik in gledališki publicist. Ne dvomimo, da nam je njegova slovstveno znanstvena temeljitost preza-dostno napotilo za to, da lahko od njega pričakujemo še knjigo slovenske dramaturgije, ki jii je prav s sodelovanjem v našem listu polagal dragocene prve temelje. jt OLD VIC NA TURNEJI PO AVSTRALIJI Robert Helpmann bo vodil skupino Old Vica na turneji po Avsitraliji. Uprizarjali bodo Beneškega trgovca, Ukročeno trmoglavko, Zob za zob. Turnejo je pripravil Old Vic v družbi z J. C. Williamsom Theatrom. Trajala bo šest mesecev. Obiskali bodo Sydney, Melbourne, Brisbane, Adelaido in Perth. P. GOLI A: PRINCESKA IN PASTIRČEK Režija: J. Kislinger Scena: ing. ar eh. E. Franz Foto: Vlast ja Princeska — M. Novakova, Pastirček — M. Potokarjeva Pepček — V. Grilova, Gospod Šiba —• A. Valič, Gospa Šiba — D. Ahači-čeva, Gospa Trebuščkova — M. Kačičeva, Gospod Trebušček — J■ Souček GLEDALIŠKA KRONIKA Mestno gledališče iz Celja je na povabilo srbskega Narodnega gledališča iz Beograda oktobra gostovalo v Beogradu z enkratno uprizoritvijo Hansa Tiemeyerja »razpravo pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih« z naslovom »Mladost pred sodiščem«. Delo je prevedel Branko Gombač in ga tudi režiral, medtem ko sta načrte za inscenacijo prispevala inž. arih. Ernest Franz in načrte za kostume Mija Jarčeva, oba iz SNG v Ljubljani. Gostovanje v Beogradu je vzeti kot uspelo, kar ima zlasti svoj pomen za mlado, provincionalno gledališče z mladim in še dokaj nepreizkušenim ansamblom, kakor ga v vrsti novih slovenskih gledališč predstavlja Mestno 164 gledališče v Celju. Dasi je beograjska kritika opazila nekatere nedo-statke, je v glavnem prizadevanje ansambla in zlasti uspeh režije mladega slovenskega režiserja Gombača pohvalila. Bilo je na dlani, da ne bo mogoče mimo Ljubljane, ki bi ji bilo treba tak gledališki uspeh — po svojem značaju kajpak splošno slovenski, ne samo celjski — takisto pokazati. Naključje pa je hotelo, da je v Drami SNG v Ljubljani gostovalo s to igro prej Prešernovo gledališče iz Kranja, dasi je za uprizarjanje igre nedvomno pobuda prišla iz Celja in so jo poleg Kranja povzela še druga slovenska provincio-nalna gledališča in številne diletantske skupine. Poleg tega je na- ključ j e hotelo, da nameravano gostovanje gledališča iz Celja ni bilo v ljubljanskem dramskem gledališču, temveč v Mestnem gledališču v Ljubljani, ker se je vodstvo celjskega Mestnega gledališča odločilo, da pokaže ljubljanskemu občinstvu še eno svojih zadnjih uprizoritev. Tako so ob gostovanju v sredini decembra 1954 uprizorili najprej Pi-randellovo komedijo »Sestero oseb išče avtorja« v starem prevodu dr. I. Šorlija, v režiji Andreja Hienga in v inscenaciji arh. Sveta Jovanoviča, drugega večera pa še navedeno razpravo »Mladost pred sodiščem« v domala isti sestavi kot za gostovanje v Beogradu. Gostovanje je pokazalo, da je celjski ansambel jaiko mlad ansambel z gorečo željo, da bi se čim- bolj uveljavi, kar podčrtujemo zlasti iz razloga, ker je danes v Celju nekaj ljudi, ki mislijo, da bi temu razvijajočemu se mestu ne bilo potrebno poklicno gledališče. Mladost pa ni opravičilo za prehitevanje časa in sprejemanje nalog, katerim ni kos ne ansambel ne gledališko občinstvo. Pri tem mislimo zlasti na problematično uprizoritev Pirandel-love komedije. Za uprizoritev Tie-meyerjeve razprave pa morejo veljati ugotovitve beograjske kritike z. določnejšo modifikacijo nekaterih pripomb. Moramo dostaviti, da je ljubljansko gledališko občinstvo, spodbujeno po različnih opozorilih, pohvalnih kritikah in lastnem zasledovanju gledališkega dogajanja v Sloveniji, obakrat v obilnem številu Načelnik veteranov — B. Sotlar, Veterani: St. Česnik, B. Miklavc, B. Bajc, A. Homar, D. Škedl, M. Benedičič Z. Šugman Sl. Belak zasedlo gledališko dvoranico, tudi za študij psihologije množice značilno dejstvo. To gostovanje nam je dalo dovolj priložnosti, da razmislimo o problematiki mladega provincional-nega gledališča, snov, ki jo bomo prej ali slej morali temeljiteje obravnavati. Eden izmed razlogov za to je nedvomno ponašanje naše gledališke kritike, ki je gledališko dogajanje v Celju sicer v moralnem smislu dokaj hvalevredno spremljala, zato pa v estetskem smislu svoja tolmačenja vse preveč podrejala določenim željam za zburkanje javnega mnenja. Zdaj je gostovanje dalo priložnost, da si je naše dokaj kritično občinstvo samo ustvarilo zanesljivejši temelj za primerjavo dvostranske igralske ravni. Ne dvomimo, da bo stik osvežujoč na obe plati: za naše občinstvo, da bo objektivneje presojalo po izkustvu; za našo mlado kritiko, da bo našla objektivni kriterij zase in ocenjevalni objekt; Celjane pari tem izvzemam, ker določno sodim, da sami zase najbolje vedo, do kakšne stopnje izraznih možnosti so do zdaj prispeli. Še rajši bi imeli, da jim ne bodo ne uspehi in ne neuspehi zmešali glav. It. 10. fe.br. so bile v Drami volitve člana v upravni odbor gledališča, ki bo v njem zastopal dramski umetniški in tehnični ansambel. Izvoljen je bil igralec tov. Stane Sever. mmim numr.Ni iimrji v uimu/m omhi S rilfMMfl /ANttkOM ! CHERRY BRANDY (wtm da Cafi' M/RTILLUS ^CREMEdeCACAO FOX MČk* cML