v
EMIšfro in npravnlštuo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼ark dan od U.—12. ure dopold.
Telefon št. 112.
Karočnina listu:
Celo leto . . n . . . 12 K Pol leta ......	6 K
Četrt leta . ■. . V . .	3 K
Mesečno.............. 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 132.
'l'mJ 11111:1
Maribor, dne 12. novembra 1909.
Letnik I.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 11. nov. 1909.
Poljski klub je poslal 'svojeg ministraprojaka Dulebo k cesarju, da ga informira o korakih, ki jih namerava poljski klub za1 bodočnost in da zaprosi tuldi Za avdijenco kjlubovega načelnika pro!. Gl ab inskega. Ob tej priliki je pohvalil cesar Bienertha in Poljake, ker se tako vestno trudijo, za delomožnost parlamenta, in povdarjal, da je Baenerthova vlada pravična in nepristranska na vse strani.
Samoumevno je, da se danes -cesarjeve* besede živahno komentirajo po ppotetorih državne zbornice. 'Splošno je mnenje, da s tem pogajanja Poljiakov nimajo več drugega pomena, nego da pomirjevalno uplivajo na obe strani, kajti sedaj je izključeno za bližnji čas, da bi se Izvršila zahtevana ^sprememba sistema. Bienerth. še bo ostal s svpjim kabinetom, v katerem sedijo tudi naši najhujši sovražniki Schreiner, Hochenburger in Stürgkh.
Iz cesarjevih besed pa se tudi razvidi, kako Bienerth naj višje kroge Informira, in s tem je tudi Bienerthova oseba, kojo je dosedaj opozicija pardo-nirala, pri njej izgubila yse zaupanje. Noben ministrski predsednik se Še ni tatoo malo trudil, da ohrani parlament in ga ohrani delavnega, kakjor ra-ivno Bienerth. Stika z opozicijo njijfcdar ni imel niti ga iskal. In ko je ob koncu zadnje sesije po posredovanju krščanskih socialcev Šel komite obstrukcij-skih strank k Bienerthu, je bdi ravno on, ki je neutemeljeno in rezko pretrgal pogovore, ter zahteval od njih le kategorično, da se podvržejo na celi črti. Poljski klub sam je najboljša priča, kako malo se je Bienerth trudil za delomožnost parlamenta.. Ravno vsled popolne nedelavnosti ministrskega predsednika je vzel načelnik poljskega kluba nit pogajanj v roke, Bienerth s svojim kabinetom pri te<h> poganjanjih nima drugih zaslug, nego da je od njega od/visno časnikarstvo delalo pogajanjem največje težave.
Slovani se opravičeno pritožujejo nad sedanjim kabinetom, da jim je nasproten. Prepiri zaradi jezika, na poštah so se rešili docela tako, kakor je želel nemški volksrat. Celo češki uradniki so se prestavili, da bi bili Nemci popolnoma sigurni. Hochen-buTger je z imenovanjem uradnikov pa Češkem in Slovenskem pokazal, da mu je germtapizacija sodišč prva Btvar, In da je zapostavljanje slovenskih uradnikov bolj ha dnevnem redu, kakor kedaj poprej. Stürgkh si je s svojimi imenovanji na srednjih šo-
FODLISTEK.
Oglarjev sin.
(Daljo.)
Slavčki žvrgojleli so mu1 nad glavo, kakor bi hoteli voščiti dobro jutro staremu, žepnemu znancu. Urne veverice smukale so nad njim .od veje do veje, od drevesa do drevesa. Tupavim Švignila je črez stezo tudi yitkonoga srna.
A do vsega tega ni bilo Tinetu nič. *— In kar ko tudi? — Saj mu je bila to vsakdanja družba. K temu rojilo mu jp Še tedaj toliko drugih, in po večini novih misli po glavi, da 'se ni nikakor čuditi, ako se je tako malo zmenil za svoje stajre znance. Saj je človeku yže prirojeno,) da zapre svetu oči in ušesa, ko ima posebna opravila sam v svoji notranjosti.
Prišel je yže( blizu razpotja, kjer se križa glavna cesta s stransko, po kateri je Šel on, kar zar pazi na glavni stezi kravo e» teličkom.
Za njo pa je stopala mlada, morda osemnajstletna deklica. V levici držala je Šopek jagod, v desnici pa tankja leskovo Šibico. Hoja jej je bila lahka liki srni, pogled brezskrben, miren, a živ kakor le Človeku, ki je čist pred Bogom in ljudmi in prav Zalo vesel življenja. Navadna, priprosta, a Čedna obleka je lopo prijala bolj vitki, nego krepki rasti mladenke.
A kaj je s Tinetom? —
Kakor pribit stoji na stezi, oko mu žre nepremično proti strani, odkoder prilila deklica. Srce mu bjje naglo, | kakor kakšfrio vzburkajvo jezero, kri
lah na Slovenskem stekel splošno ogorčenje. Kaj' je storil letos c., kr. šolski svet pa Koroškem s slovenskimi učitelji, je nezaslišano* Pod .kakimi okolnost-mi se je predlagalo sankcijoniraipje jezikovnih varstvenih zakonov za Štiri nemške kronovine, je moralo prepričati, da vlada stoji pod popolnim uplivom nemške gemeinbhrgšaft.
Danes ob' S. uri «popoldne je povabljena Slovanska Jednota k Poljakom, da izve oficielno, kaj se je izkuhalo v pogajanjih med' Poljaki, Nemci in vlado. Jutri bo Slovanska 'Jednota potem zavzela svoje stališče.
V kuloarjih se danes kolportera novica, da vlada na uplivanje socialdemokratov, krščanskih socialcev . in Poljakov ne bo zakljiičila 'državnega zbora, ampak da bo pustila Še odseke delovati naprej. iTe stranke se boje razpusta državnega zbora in zato tuhta|o na vse mogoče, da bi ne prišlo do razpusta.
Gotovo pa je, da še bo vlada enkrat sklicala tudi plenarno sejo parlamente), kajti sedaj Še se tudi njej vidi nemogoče, da bi brez takega poskusa začela s par, 14 ali celo z Bxldx-stanjem.
Triletnica premaganih.
8,	decembra pred tremi leti se je v Celju porodila Narodna stranka. Veliko juckanja je bilo takrat, in njeni ustanovitelji so šli v politično življetaje, kakor da bi šele takrat prišli na svet. Politični otročaji so bili, ko so se prvikrat pojavili. Sicer se je že našlo nekaj ljudi, ki so ubrali pot za njimi, kakor jo udero otroci za komedijo, ki se pokaže na vasi. In tem brez-skrblneje so šli za njimi, ker so tisti, ki so korakali na Čelu, zatrjevali, da se , gre za Čisto «nedolžno in dovoljeno . reč.
P/a kmalu so raSzsocjni ljudje spoznaji, da ta komedija ni za pametne može. Preverili so se tudi, da ti komedijanti niso tako nedolžni in dobrosrčni ljudje, kakor so se pfokazali na prvi hip. Večina je sicer neumnih avgustov, toda niso sami navihanci, ampak nekaj jih je tudi pravih hudobnežev.
Pri državnozborski volitvi leta 1907 so Še marsikateri kmetje z nekakim dopadajenjem gledali, kako so ti politični klovni stavili protiklerikalne kozolce ter se prekopicevali. In potem so ti možiceljni, kakor vodi Savojec na verigi dresiranega medveda, vodili seboj nekatere kmete, predstavljali jih za kandidate, se zopet prekopicevali in kričali: kmet naj kmeta,voli.
mu sili v lica, život se mu pa trese, kakor listič v vetru,
Kjo je imela iti deklica tikoma mimo njega in bi ga bila najbrž opazila, smuknil je Tine kakor blisk za visoko,,' a bršljinom prepreženo skalo in splezal od tam prav oprezno nanjo. Gosto vejevje prikrivalo ga je dekličevim očem.
Pa je vže smola, da preži vedno tik sreče tudi nesrečar
Stoječemu tako na kraju skale odkruši se kamen pod nogami in, predno 'je vedel» Maj in kako, zdrčal je z velikim šumom in polomom globoko doli v grmoyj'e.
Se je slišal, kako je deklijcfai, začuvša za seboj šum, plaho vzkliknila in jela hitreje poganjati kravo. Slednjič je vtihnil njen glas v d|aljir»..
Tine je pa hned tem premišljeval svojo žalostno usodo pod skalo in hvalil Boga in vse svetni)ke, ki so postavili predenj« ono grmovje,) da ni Uvidela deklica njegove sramote in nerodnosti.
Dolgo si ni upal prilezti Tine iz svojega skro-višča, dasi je vedel, da je deklica vže daleč proč od njega in da ga ,ne more več opaziti.
Toda, iTfme, zakaj se toliko ujedaš radi tega dekleta? — Kaj bi pa bilo neki, tudi Če bi te bila videla?
Lahko je govoriti vam, ü ne veste, kdo le, pri
meni pa je malo drugače, ker vem, da je — Grudnova Anica. .
T|ine je stopal naprej po gozdu, a ni vedel, da stopa, gledal je pred se, a ni videl, poslušal 'je, a ni slišal.
Zastonj so mu peli «.ptički,, zastonj mu je poljubljalo jarko solnce s svojimi prvimi Žarki ogorela lica, zastonj so se lesketali njemu, rosni biseri na
Dresirani medvedi znajo dobro pogoditi' svojo priučeno vlogo, da pridobe občinstvo za se in svojega gospoda. Tudi tiste marionete, ki so jih komedijanti Narodne sfranke vodili s seboj im jijjh potjegpvaji za motvoz, na katerega so bile privezale, so pogodile prave besede in pravo melodijo. Takrat je kazalo biti vrlo krščanskim in pobožnim. In zato so se možje na vrvi pobožno prekrižava!!,, naglašali. krščanstvo. ,do zadnjega kotička v srcu in začenjali in sklepali shode s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus.
In res se je dalo dokaj] lahkovernih mož zapeljati od mikavnega gesla: kmet naj kmeta voli, in od tako teatralično naglašenega krščanstva.
Toda kmalu se je občinstvo streznilo. Spoznalo je, da je vse to komedija, in da se je fraza kmečke neodvisnosti izrabljala samo za to, da bi se slovensko ljudstvo na Štajerskem vpreglo v jarem liberalizma.
In ko je naše pošteno ljudstvo spoznalo to hudobno nakano, je komedijante pognalo nazaj v njihovo trhlo politično barako ter se je pri letošnjih dežel-nozborskih volitvah skoraj polnoštevilno nastanilo v solidni politični zgradbi Slovenske kmečke zveze.
To dejstvo voditeljev Narodne stranke ni spametovalo:' otroci od S. decembra 1906 so se do 8. decembra 1S09 še bolj pootročili.
Voditelji brez armade še vedjno sanjajo o nekem velikem pomenu Narodne stranke in o njeni blagoslovljeni bodočnosti. Z zgodovinskimi spomini se sicer ob triletnici ne marajo ukvarjati, ker bi jih na novo zabolele feste hude bunke, ki so jih pri letošnjih volitvah dobili po grešnem hrbtu.
V bodočnost bodo gledali. Zasenči jim sicer ta pogled tisočletna „verska tradicija“ našega ljudstva, ki jo baje klerikalizem izrablja v svoje lopovske politične namene. Toda tukaj si liberalizem izkuša poma*-gati z resničnim lopovstvom: ogoljufati namerava naše ljudstvo, osobito našo mladino za pravo in živo krščansko vero.
Za vir si je pri tem svojem, za najrod .„blagodejnem* delu izbral Češkega svobodomisleca Machar-ja, kateremu je krščanstvo — strup iz Judeje. Kot vešči zdravniki, se naši liberalci trudijo, ta tisočletni „strup“’ iz organizma našega naroda pregnati s protistrupom — z versko mlačnostjo in s protikrŠ-čanslrim brezverstvom.
Naš narod pa dobro ve, da-« je to, kar mu ponuja Narodna stranka, nevaren strup fin zato odločno odklanja njo in vsa zdravila Iz njene lekarne. Z ljudmi, ki v svojih listih imenujejo nauk o Kristusovem božanstvu zmoto, jki se posmehujejo zakramen-
cvetkah: ,Tineta ni bilo doma — njegov duh je romal po deveti deželi.
Slednjič se je vendar vzdramil, pomaknil klobuk više na glavo, se nevoljno otresel, 'kakor bi se hotel iznebiti misli, v katere je nevede zašel in dejal .precej glasno sam pri sebi:
—	Mene ni ustvaril Bog zato, pa me ni!' — Proč take misli! — Ženil se ne bom, rajši ne vem kaj,
Pa — kaj pomeni to? — Tine nakrat prebledi. Pred »seboj zagleda prostorno trebišče — Grudnov travnik, kamor je gonila Anica na pašo. Nevede iz-grešiil je namreč v gozdu stezo in šel, mesto po stranski poti .proti domu, po glavni, ■*— in to je za Anico Grudnovo.,
Toda to ,Še ni Vse, kar ga je doletelo.
Stoprav je stopil tri korake naprej, kar zagleda Anico, sedečo na istem mestu1, kjer jo je dobil pred leti. Začudeno uprla je deklica ,velik|e, črne oči v osuplega ITineta in lica zalila jej je plaha ru-dečica. A črhnilja ni 'besedice.
Tine je stal nekaj časa na mestu kakor okamnel, hotel je izpregovoriti, a beseda mu ni »hotela iz grla. Slednjič je porudel kakor rajld .in izginil v ho-sto. Ko je bil vže precej daleč, pridrl mu je na uho j,aren smeh' pastarice — Anica,, ki mu je presunil srce kakor dvorezen meč.
Spuhtelfi so vsi .vzorni sklepi, katere je sklepal Še pred malo trenotki, zabil je obljube, da se ne bo ženil nikdar. Zopet' se je začel jeziti ,na svojo okornost in neprevidnost. .Ves upehan ih potrt sedel je na bukov Štor, popadel »se z obema rokama ' Za glavo in dejal nekako obupno:
—	Sedaj je pa vže ne dobim več. Nikdar »ne boš moja, Anica, nikdar. Sam sem te pahnil od se-
Predno te načelne politike, prava brez pravičnosti in zgodovinskih idealov, M je življenje že davno Slo preko njih, ne bo konec, tako dolgo na Hrvaškem ne bodo prišli iz kaosa.. Tudi katoličani se bodo zaman trudili, da bi napravili red. Hrvaški katoliki se morajo popolnoma in korjenito ^ema!ru3iipirati prvaštva in njegovega duha, ter začeti Čisto na no-vio kot ljudska, in ne kot izključno konfesijonalna stranka.
Starcevičanstvo pa naj se položi, kamor spada: v shrambo prošle zgodovinske ißlavö in prošlih
grehov.
Cesar ona ni mogla doseči, da bi namreč rešila in osrečila hrvaški narod, to se bo posrečilo pravi ljudski stranki.
Politični pregled.
Poljaki pri cesarju.
V poljskem kLubu se je pojavila močna struja proti vladanju1 /s par. 14. Zato je postal ministrski predsednik baron Bienerth j na ppf jsko zvestobo nezaupljiv. pTo bo tudi najbrže vzrok, da so bik v sredo poklicani k cesarju gališki deželni maršal Stanislav Badeni, jcesarski namestnik vitez Bobrzynski in poljski minister dr. Duleba.
O avdijenci zadnjega poroča poljska, korespondenca, da se je cesar med avdijenco *ponovno dotaknil notranje-poflitjjških dogodkov. S' posebnim priznanjem je cesar povdarjal korektno in strogo stvarno >(?) (vodstvo vladinih poslov in državne uprave. Nadalje je cesar izjavil, da je nujjtoo potrebno, da se premagajo težkoče, ki ovirajo delovanje parlamenta. Končno je cesar pražil inajdo, j da bo poljski klub podpiral vlado fin ji pomagal zopet uvesti normalne razmere v parlament.
Utis Dulebove avdijence na Cehe.
„Korrespondenz Zejtung“ poroča o utisu, ki ga je napravila a\fdij(enoai ip^ljškjega minira dr. Duleba uia Češke kroge:	„Poročila o avdijenci so
slovanske kroge, in posebno češke poslance presenetila, Z velikim ogorčenjem in z ostrimi besedami se je obsojalo barona Bienertha, da se hoče zavarovati za prestolom in tako v resnici povzročiti, da bi postali odnošaji meS krono in češkim narodom skar Ijeni in napeti. Ker oficijelna poročila ne dvomijo, da so cesarjeve izjave naperjene proti političnim nameram čeških poslancev, in ker se nadalje ne izjavlja oficijelno, da se je cesar napram dr. Dulebi direktjno izrazil proti, rekonstrukciji sedanjega kabinete, torej tm nadajljni objedo j kabinet^ Bienerth— Schreiner—Holi|enburger, so nameni sedanje vlade očividni, Tisti krogi v deškem taboru, ki so do danes vedno odsvetovali skrajne konsekvence, z obžalovanjem izjavljajo, da je njihova mis|ija, pomirljivo uplivati na svoje kolege in Češko javnost, končana, ker je najnovejši vladni Čin zmožen, javno mnenje na Češkem popolnoma radihalizirati. Ce bo v resnici prišlo do konfliktov med krono in češkim narodom, naj vlada sama? za to nosi popolno odgovornost
Kaj bo z državnim zborom?
„Korrespondenz Austrija“ piše k sedanjemu položaju :	i
„Kakor izvemo od parlamentarne strani, bo državna zbornica tekom prihodnjega tedna, najbrže v Četrtek, dne 18. t. m., ^opet imelja plenarno sejo. Ce bi se v tej seji pojavila hrupna obstrukcija, bo ta seja bržkone zadnja pred božičem, gotovo pa zadnja v novembru, Bo-li zasedanje odgođeno ali pa samo prekinjeno, se Še ne ve,“
Ta vest je vsekako še prezgodnja. Dosedaj ise Še ni ničesar ukrenilo za sldj cap je prihodnje sejfi, pač pa se pojavlja v zbornici mnenja, da bo mogoče prihodnji teden sedanje zasedanje državnega zbora formeino odgođeno. Karakteristično za situacijo je pjrizor, ki se je doigral v zadnji seji železniškega odseka. Poslanec Mastaüjkia Je med svojim govorom omenjal tudi tarife Čeških privatnih železnic. Ko ga je predsednik prekipil in opozoril, da, to ne spada, v razpravo, je Mastalka odgovoril:
„Jaz moram te stvari sedaj in tukaj spraviti v razgovor, ker po mojem prepričanju ne bo več prilike, da bi o tem govoril v državni zbornici.“
V sredo popjoldne se j,e razkrila po državni zbornici vest, da so avdijence poljskega cesarskega namestnika, deželnega mahŠala in ministra Dulebe v zvezi z razpustitvijo državnega zbora. Namestnik Bobrzynski je sicer izjavil, da se pri njegovi avdijenci o razpustitvi državnega zbora ničesar govorilo, vendar se ta vest trdovratno vzdržfuje. Poljski minister je prišel v zbornico in povedaj,. ,dia je cesar v avdijenci izrazil svoje zadovoljstvo nad prizadevanjem poljskega klub|a, da ue bmogoči delovanje državnega zbora; cesar je Še pristavil, da upa na ugodni uspeh poljskega posredovanja.
Zvišanje tarif o v na južni železnici.
Železniški odsek je v sredo razpravljal o posvetovanjih pododseka glede povišanja tarif o v južne železnice. Poslanec Mastalka je hotel, da se resoluciji, predlagani od pododseka, izreče nekaka nezaupnica, zato je železniški minister iWrba v svojih izvajanjih pripomnil, da ga veseli, da n»iso bili drugi člani podbdseka tega mnenja, marveč da priznavajo, da se je nahajala vlada v stiski, kar obžialuje tudi on sam. Ne sme se prezreti!, da so zakrivile današnji položaj južne železnice tudi socjalno-poli-tične odredbe državnih železnic, katerim se je morala pridružiti južna železnica.
Glede vprašanja podržavljenja južne železnice je minister omenil, da so težkoče tega vprašanja, ki se jih je mnogokrat priznavalo tudi v železniškem odseku, uprav velikanske in da se torej to vpraša-nje sedaj ne nahaja v akjtuejnem Štadiju. Pri sedanjem povišanju tarifov gre le za provizoričen pripomoček, ki ne more dovesti do trajnega saniranja financ! jeklih odnoišajev družbe. VJladia pa stopi čim prej z južno železnico v zve^o raldi abš|irnejih odredb, tičočih se saniranja. Pri tem pa bo pred vsem potrebno, da pojdejo tozadevno na roko posestniki obligacij.
Poslanec Ellenbogen je predlagal sledečo resolucijo:
Z ozirom na resolucijo, predlagano o‘d pododseka, v kateri se obžaluje, da je železniško ministrstvo privolilo v povišanje tarifov južne železnice, predlagajo podpisani: Železniško ministrstvo se poživlja, da pred pretekom začasno za dobo enega leta sedaj dovoljenega povišanja jardov, poroča zlasti železniškemu odseku o njenih namerah, v koliko se jle ministrstvo oziralo na sklep odsekia, da dolžnost saniranja pripada v glavnem upnikom.
Poslanec Suklje je obžaloval, da se je uresničilo zvišanje tarifov, Čeprav tudi samo za eno leto, in tako obtežilo dežele, po katerih vozi. južna železnica. Enoletni provizorij zvišanja se nikakor ne sme podaljšati.; Pritoževal se je, da so na postajjali od Spielfelda samonemški napisi in da se izklicujejo postaje samo v nemškem jeziku. Priporočal je železnico črez jugovshodno »Štajersko, Kranjsko do postaje Herpelje v Istri. Na ta način bi dobili drugo zvezo s Trstom in P/uljem, ki bi bijta popoljnoma neodvisna od južne železnice.
tu. sv« pokore, 'ki smešijo spovedno odvezo,, odpustke in relikvije sv. Križa, naš narod noče imeti nobenega stika.
„Narodni Dnevnik“ je že začel bobnati za 8. december kot za trjletnico Narodnei stranke, iVesel ni ta dan za stranko, ki je bila večkrat tako grdo tepena, osobito pri letošnjih volitvah. Niti za slovenski narod ni ta dan razveseljiv. Saj je Narodna stranka zanesla razpor med spodnještajerske 'Slovence, zanetila najhujše sovraštvo med rojaki, ki bi naj skupno šli v boj za ogroženo slovensko stvar, in. spravila na površje ljudi, ki so nesposobni za politiko in Še bolj za politično vodstvo, kakor dokazuje klaverna vloga dr. Kukovca y deželnem zboru. In zdaj se ta nesrečna stranka-trudi v naši mladini vzbuditi protiklerikalne, protikrščanske, veri in čednosti Škodljive instinkte.
Toda tukaj ji bomo z vso energijo zastavili pot. Slovenske mladine ne damo zastrupljati in pokvar-jati. Liberalci so svoje umazane roke iztegnili po
tem, kar nam je najdragocenejše in najljubše. V o-brambi tega zaklada smo trdni in neizprosni, možje jekleni. . .
Naj se Narodna stranka še tako trudi, v vse-sjloveftiskji liberalni strtanki najti zaslombo za svojo Eerostratsko delo, njene nakane se ji ne bodo posrečile. Triietnica navdaja ne Narodno stranko, ampak nas, krščaoisko-narodnfo stralnko, s ponosom in z ve-Beljem do novega dela. Za blagor našega naroda!
Pravaška ali pravična politika ?
Nekoliko smo zadnji čas pozabili na brate Hrvate, čeprav se jim godi veliko slabše, kakor nam. Vse hrvaške stranke brez izjeme so se dozdaj drle na Raucha, zadnji čas pa je vkljub velesrbskemu procesu nekamo Čudno tiho v hrvaškem kraljestvu; le to se ve, da vlada uradništvo, kakor se mu poljubi, in zapira ter preganja dalje kmete.
Kaj pa hrvaške stranke? trgajo se nemoteno dalje;, tudi v katoliškem taboru ni prav nobene edinosti, nasprotno, prav velik razkol in desorganiza-cija, zlasti v Bosni, če jo že k Hrvaški Štejemo.
Odkod vse zlo?
Povedati moramo enkrat cisto pošteno: vse zlo na Hrvaškem izvira od tega, ker se 'ondi vse stranke, in nai so katoliške ali brezverske, bore za tisto nesrečno, zastarelo hrvaško pravo, o katerem nobeden ne ve, kaj pravzaprav pomeni in kakšen obseg ima.
Tisti, ki je to hrvaško pravo politSŠko uveljavil in razglasil za program, je A n t e. S t ar öe vi č.
Hrvati moža zelo hval/ijo; ampak dokler bodo v njegove oolitiške ideale zaverovani, ne bodo nikoli prišli naprej. Morebiti bi bilo danes bolje, če bi sploh Ante Starčeviča ne bili nikoli imeli,
Ante Sflarčevdč je bil hladen, ponosen, Rimljan po naravi, vzgoji in duhu onega časa, V njegovi politiki ni mesta za majhne, za uboge1, za brezpravne, ni krščanske ljubezni in usmiljenja do po-nižn;h in slabih. Ante StarčeviČ je, kakor dobro poudarjata brata Radič, Iznašel oni prokleti nauk o svobodni domovini brez svobodnega ljudstva, Njegovo pravo je pravo za one, ki ga že imajo, drugi ostanejo plebejci, kakor je bilo to nekdaj. Duh Macchianellijev, Bismarkov, Treitschkejev, iveje v Starčevičevem programu; kršičajnsk je po besedi, ne pa po duhu.
Na tej podlagi se dela še danes na Hrvaškem politika, Ker .se ljudstvo političnega življenja ne u-deležuje in sploh’ udeleževati ne more, ni razvoja; slabo se ne izločuje, dobrega pa itak ni veliko.
be! Neumnež, zakaj nisem migal z jezikom, zakaj sem bežal tako nespametno?! Tine, le sam boš, sam. Zastonj so bile očetove besede —
(Mladenič se zamisli. , Dolgo je belo'., vse tiho. Naenkrat oglasi se nad njim na košati, razsohasti bukvi divji golob, golčeč svojo ^enakomerno, zamolklo pesem. Kakor glas .zvestega prijatelja dvignil je golobov. gjolč potrto srce priprostoga samotarja — Tineta. Moško je planil kvjišku, mahnil z rokama od sebe in dejal: ,
— Enkrat sem se spozabil, n drugič se ne bodem več. Jaz nisem za svet, in svet ’hi aa-me, pa konec vseh besed! — Gozd ije moj dom, gozdne živali moji znanci, moja ljuba pa — samota. Z Bogom, Anica!
Nato je zdirjal v hosto kakor obstreljen jelen. Suho dračje mu je glasno hreščalo in pokalo pod težkimi, odločnimi stopinjami. Tupatam hotela ga je zadržati kajka trnova vejica, kakor bi ga bila rada povprašala, zakaj beži.
A Tine ni poznal več nikakih ovir. Njegova krepka volja premagala je vse pomisleke.
Po raznih ovinkih dospel je slednjič *do domače bajte, stoječe/ v otišnem, jzavetjnem prostoru bof.j ob parobku gozda. Bila je majhna, pol sezidana, pol lesena. Ra-zven dveh oken, nameščajočih ob enem tudi dimnik, imela je spredaj/Še nizka vrata.
Malo proč od bajte stali je hlev s Skednjem, zbit iz močnih hlodov in pokrit z deskami.. Stene so bile za silo ometane z rumeno kovico.
Toda ostavimo Tineta nekoliko časa in pomaknimo se v duhu nekaj trenutkov naprej.
m	m
*
m.
„Ali morda si menila,
Da v Ijubenni je zgolj med? Cffi, pelina si zabila,
Ki opleta i nje cvet,“ /
Fr. Levstik.
Ko je prignala Anica onega dne s paše, bila je sicervsaj navidezno — vesela in živahna, kakor navadno; vendar ni kazala njena veselost tiste odkritosti in prlprostosti, kakoršpo dobimo le pri takih nedolžnih, nepopačenih bitjih.
Dober opazovalec in poznavatelj opazil ’bi bil na vedrem obzorji njenega visokega čela tanke, bele meglice.	✓
A Še nekaj nenavadnega je bilo onega dne pri Anici, Drugekratjl prinesla Je hamreč • vselej s paše šopek cvetlic ali jagod, onega dne pa je prišla domov s pralnimi rokami.
Mati Grudnovka je zapazila ita/koj spremembo na hčerki. Zato jo je .poklicala koj popoludne k sebi v izbo ter jo začela izpraševati, izprva seveda o oddaljenejših stvareh, potem se je pa „vedno bolj bližala pravemu središču.
—	Vendar, trdi stara, se ti je moralo danes nekaj pripetiti, ker vidim, da ni pri tebi docela vse, kakor je bilo!.
—	Ne bodite čudni,i mati, kaj neld se mi je moglo pripetiti ?, vpraša Anica in se glasno zasmeje; a prav ta smeh izdal jo Je Še bolj, ker ni imel navadne jasnosti in vedrosti.
—	Nikar se mi n® skrivaj, ptičica, ko te imam že v rokah. Sedaj sem sicer že stara, a nekdaj bila sem tudi Jaz mlada in tako vem, kako je s takimi
mladicami,, kfa/kor si ti, ponaša se prav modro in zvito starka,
Anica se je tu res malo'ustrašila, ker uverje-na je bila preveč ,o materini [vsevedfnosti. Obotavljala ni se kar nič več, temveč razkrila Je materi vse, kakor pri izpovedi.
Povedala jej je, kako je cula 'Tineta rotečega se, da se ne bo nikdar ženil, rajši ne ve kaj, kako je bledel in rudel, ko jo je zagledal, In kako je nazadnje ubežal v Šumo kakor besen.
—	!In potem, vskliikne Anica, potem kaj sem naredila —
—	No, — kaj »— kaj?, povpraša mati skoro ‘s strahom.
—	Mojia neumna veselost me je zapeljala, . da sem so za njim glasno zasmejala — Bog varuj, ako me je puli, pripovedovala je (Anica, m videti je bilo, kako jej je žal.
—	Kaj pa je potem, ako te je „Cul?, vpraša se smeje stara,
—	Hotel me ne bo več, tudi „če se oženi. Gotovo mišjli on, da sem se mu .smejala (iz / hud)f>bijje. — In vendar bi 'jaz ne marala drugega, kakor ravno njega,
—	No, no, saj ne bo tako hudo, kakor si do-mišljuješ. On je malo boječ in odljuden,; to mi je pravil sam njegov oče. — A’ zakaj nisi govorila ž njim, ko je prišel k tebi?
—	Mislila sem, da se ne spp'dobi, da bi jaz pričela pogovor, zato sem Čakala, da prične on, se opravičuje Anica.
—	Bala si se torej, ne-U?, povzame brž st,ara
btesedo.!	.	.	; .te
Po dafljši' debati je bilo sprejeto por ožilo pod-odsejca z resolucijo Elllenbogena ln drugimi resolucijami vred.
Ogrska kriza.
Budimpešta, $11, novembra. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je sešel pod predsedstvom dr. We-kerla ministrski s,vet, katerega so se udeležili vsi ministri in ki je [trajal poldrugo uro. Dr. Wek,erle je izjavil, da je sporočil ministrskemu1 svetu uspehe svoje avdijenee pri cesarju, kakor tudi, da želi ce- , sar j sprejeti ministra Košiuta in Andrašija. O ministrskem svetu samem je dr, ;Wekerle izjavil, da ni prišlo Se do pikake odložitve, ker tudi na Dunaju ni padla konžna odložitev, j
Košut in AndraŠi se podasta na Dunaj in bosta najbrže že v soboto sprejeta od cesarja.
Nek cesarjev zaiuppikj, ki sltoji izven strank, je potrdil, da je dr. Wekerle v svoji zadnji avdijen-oi sprožil vprašanje, kake kancesfije bi bil vladar pripravljen dati O,grom. jlTe koncesije pa ne zadostujejo Justhu in njegovim privržencem, ker rti,so nacionalne pridobitve, ampak im^jo samo' namen služiti v dosego moži pekaterpikov, [Spomladi, ko so se [vršila pogajanja z Lukaosem, bi se skore doseglo sporazumljenje, ko M ne bil Košut tako trdovraten. Ce [bajnGna skupina sedaj ne dobi' vi roke moži, ji bodo vse koncesije premiale ip brezpomembne.
Košut izstopil iz neodvisne stranke.
Budimpešta, 11. novembra. Danes popoldne se je vršila z veliko napetostjo pričakovana konferenca neodvisne stranke, v kateri je padla odložitev med KoŠptom in Justhom. Tiakoj, ko se je kon-ferejnca otvorila, je prižel govoriti poslanec Holjlo, ki se je toplo zavzel za samostojno banko in druge zahteve Justhovdh privržencev in stavil tozadevno resolucijo.
2Sa njim je preciziral Košut svoje stališče.
Nato se je vršilo glasovanje. Hollova resolucija je bila sprejeta s 128 proti ,74 glasom.
Košut je nato izjavil, da odstopi kot predsednik stranke ip da bo ustanovil novo Košutovo stranko. Po tej izj'avi je s svojimi prjistaši zapustil dvorano.
{Feni. Varešanin — (guverner Bosne.
Iz Dunaja in Budimpešte dohajajjo vesti, da bo sedanji deželni Šef in generalni nadzornik žet Fcm. Marijan pl. VareŠ|anJn imenovan za guvernerja v Bosni ip Hercegovini, kakor hitro bo proklamirana ustava. Nekateri pa hočejo vedeti, da. se bo to v najkrajšem jžasu zgodilo, ker so Madžari ves upor proti publikaciji ustave pred vpoklicanjem delegacije že opustili.
Nov mažarski škandal v Bosni.
Letošnje leto je imelo sarajevsko kopno povelj-ništv/o oddati vež svojih gradbenih del za proražu-nano svoto štirih milijonov kron. Med drugimi ponudniki se je nahajala tudi madžarska tvrdka bratov Grünwald, ki ’ je znižala ponudbo za celih 1,11,51.000 kron. Grünwaldi so seveda dobro vpdeli, kaj nameravajo — saj so bili gotovi, ,da bodo kot mažapsko podjetje dobili v) Času sile dovolj visokih zaščitnikov, ti bodo skrbeli za to, da bo pstala ppgodba — pogodba, a oni bodo delali, kakor jim, bo velela lastna korist. In poveljništvo je Šlo res na limanice in jim oddalo dela, dasi je bilo tudi za strokovnjaka na privi pogled jasnp, da taka ponudba ni mogla biti reel-na-i Zle posledice tega neprevidnega in nepremišljenega koraka kornega poveljništva so danes 2,e oži-vidne. Gjasom dogovora bi ntorale biti vojaške lope letos do 1, decembra gotove ih stavljene vojnemu erarju na razpolago; toda dela niti do polovice niso izgotovljena, kap pa je napravljeno, je iz tako slabega materijala, da se že danes lahko reže, da Jdo moral vojni erar 2—8 leta za poprave Šteti zopet en milijon kron. Sedaj so stopili v akcijo zaščitniki ma-žarstva, ki podpirajo Grünwajde v njih. prošnji, da se ppenaJ za zakašnjenje zgradb, ki je v dogovoru določen s 100 kronami za vsak dan in vsak objekt, zniža, obenem pa da se naknadno poviša gradbena svota za il milijon kron! Da bodo! Grünwaldi uspeli, si lahko mislimo, in židovskef-mažarski kapitalizem si bo mel roke nad izvrstnim kšeftom. Tajko uvajajo Madžari svojo gospodarsko akcijo v, Bosni,, in v tej smeri bodo nedvomno nadaljevali!
Srbsko posojilo.
Iz Pariza poročajo, jda so pri novem srbskem posojilu v znesku 15)0,000.000 udeležene tudi ruske banke. .Udeležba Rusije p/ri tem posojilu je ožividno naperjjena proti Avstriji. Del [tega posojila bo uporabila Srbija za oboroževanje, katero se pridno nadaljuje. Politična tendenca tega je jasna in jne da se prikriti, da se Srbijo od zunaj napeljuje k oboroževanju. To posojfilo -je dokaz, da Srbija ne dobiva od drugih držav samo moralno, ampak tudi gmotno podporo.	'i
Krečansko vprašanje.
C a r i g r a d, 9. novembra., Okrožnica, ki jo porta poslala krečanskim zaščitnim vilastim, naglaša potrebo defnjjijtivne rešjitve kreijanskega vprašanja, ki je za .Turčijo življCnsldo vprašanje. Sedanji tre-noteb je za rešitev vprašanja -najugodneji. Okrožnica se obrača proti agresivnemu vedenju Grške. ČTurčij a odločno odroni vsako odprto ali prikrito
udeležbo kake tretje |3ržave v upravi Krete, Nevarnosti neugodnega položaja se zamorejo odstraniti le, ako se na otokn ustanovi stalni režim, ki bi bil seveda avtonomija pod turško suverenostjo.
(Francoska volilna (reforma..
Francoska zbornica je sprejela novo volilno preosnovo po proporcionalnem sistemu. Za ,ta sistem je glasovala večina socialistov, demokratje, republikanci, cela desjnica ,in 69 radikalcev. Minisjter Mil-lerand, ki se je nedavno pred volile) izrekel za proporcionalni sistem, se je odtegnil glasovanju.
Mnogi listi se , naravnost čudljjg, kako da je večina glajsovaila zia ta sistem. Pišejjo, da so mnogi poslanci to storili iz strajhui pred velikimi uspehi, katere je .dosegla po deželi struja za proporcionalni sistem.
Končno so pa preklicali svoje prejšnje glasovanje s tem, da so glasovali za zaupnico .vladi, katera noče ničesar slišati o volilni reformi. Sicer je vlada dobila zaupnico, vendar ,pa lahko dejstvo, da se je izrekla večina zbornice za proporcionalni volilni sistem, podkoplje po celi deželi ugled vlade, ki je i proti vojilni preosnovi.
Francoski predsednik * odstopi?
Francoski listi poročajo, da namerava predsednik Failieres v začetku prihodnjega leta odstopiti in sicer v prvi vrsti iz [zdravstvenih ozirov. Je pa tudi javna tajnost, da Failieres ne ljubi preveč družabnih dolžnosti, katere mu nalaga njegovo visoko mesto. T\a okoliščina bo najbrže tudi precej pripomogla do njegovega sklepa. Njegov naslednik bo najbrže sedanji predsednik zbornice Brisson.
Kuropatkin o razmerju med Avstrijo in Rusijo.
General Kuropatkin živi sedaj na svojem posestvu Sušurin v pokovski guberniji in se .bavi s historičnimi deli, V pismu petrograjskemu, dopisniku lista i,.Ruskoje slovo“ oporeka |ta govorici o pogovoru, ki naj bi ga bil on imel z nekjda|pj|im!i a^Atro-ogrškim načelnikom generalnega /štaba, grotom Bečkom, o balkanskih stvareh. Vzrok postanku te govbrice vidi v nekdanjih svojih izjavah o razdelitvi sfere interesov na balkanskem poluotoku.
Kuropatkin izjavlja v, omenjenem pismu:
„Jaz sem bil izrekel mnenje, da je Rusija že pred 30.leti, Še pred turško vpjno, prizjnaja, da Srbija in Bosna s Hercegovino spadajo k sferi upliva obdonavske monarhije. Pogajanja o tem so pričela v spomladi 187(1' v Rejchstacjtu.' Polkbvmik Bprensev priča v svojem delu „Iz minolosti“, da se je naš (ruski) poslanik Dunaju, Novikov, dne 16. decembra 1876 izjavil v smislu, da bi bilo želeti, da si Avstro-Ogrskia osvoji Bosno in Hercegovino,“'
Kuropatkin spominja nadalje v svojem pismu na znani članek, ki ga je Hanata)ux priobčil v oktobru 1908 v „Revue de Deux Mondes“, ter citira iz tega Članka to-lo mesto: „V pričakovanju vojne je bil . Še v juliju .1876, povodom sestanka obeh cesarjev, sklenjen v Reichstadtu sporazum med Rusijo in Av-stro-Ogrsko. V tem sporazumu se je Avstno-0grška obvezala v nevtralnost; zato pa se je Rusija odvezala od Srbije ter je privolila Avstro-Ogrski, da v slučaju potrebe okupira Bosno in Hercegovino.“
V popolnitev je izvajal Kuropatkin: ,„Na bero-linskem kongresu je slednjič Avstrp-Ogrska prejela evropski mandat, da Bosno in Hercegovina vojaški zasede ter jo upravlja. Knez Gorčakovi je menil, da mora to vprašanje zadobiti označenja le v nastopnih besedah, postavših pozneje historičnimi: „Rusija ni interesirana na stvari.“ Cernu smo torej v letu 1908 delali toliko hrupa radi bosajnsko-hercegovskega v-prašanja? Saj je vendar že pred BO leti padla odločitev v smislu, da bo Avstro-0 grška tani gospodarila. Nas je torej užalila reforma aneksije in ne nje bistvo. Ali tudi pri tem bi nas moralo poznanje zgodovine poučiti, da se balkanske stvari že skoro 30 let razvijajo brez udeleževanja Rusije, da, pelo proti njenim nazorom. Leta 1885. je prišlo do združitve Rumelije z Bolgarsko brez udeležbo Rusije; v istem letu sta se Bolgarska in Srbija medsebojno bojevali, neida bi se zmenili za mneinje Rusije o tem; v letu 1897 so Turki premagali Grke, ne da bi bili vprašali Rusijo, da li privoljuje v to vojno; v letu 1908 se je končno Bolgarska proglasila za kraljestvo, ne da bi iskala poprej privoljenja od strani Rusije. Avstro-Ogrska je glede Bosne in Hercegovine le isto storila, 'A sedaj se kar naenkrat Čutimo užaljene?“
Drobne politične vesti.
Na Grškem se je položiaj zopet znatno poostril. Moštvo treh oklopivo se je uprlo proti častnikom, katere je poslala vojaška liga kot kontrolo. Vladfa je razorožila vse vojne ladije.
Portugalski k r a ll j Manuel je obiskal Španskega kralja Alfonza. Tem povodom je bil dvorni obed/ pri katerem sta si kralja drug drugemu napila v prisrčnih besedah. Oba kralja sta prisostvovala vojaškim vajam garnizije v C ar ab an ch el u.
Abes i n s k e m u kralju Meneliku se zdravje boljša. Po deželi je pričelo za časa, ko so obupali nad zdravjem Menelika, vreti, sedaj pa so zopet nastale normalne razmere.
Združene d r ž ia v e. Vojno ministrstvo je imenovalo komisijo, sestavljeno iz častnikov, katera naj si natančno ogleda panamski kanal in konšta-
tira,! katera mesta hi bila najprij^ravnejša za ulrd-be\. Ministrstvo namerava ,namreč ta kanal utrditi.
Nemški poslanik v Carigradu, baron Marschal, misli v kratkem odstopiti. Njegov naslednik bo pajbrže Rinderüen-Wachter.
Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-obrambni sklad!
Raznoterosti.
Svobodna šola je očividno po okusu „Narodnega Dnevnika/“ V četrtkovi Številki prinaša spis o francoski svotjodni šoli ter ga datira iz Pariza . Morda je tisti F. B. — zakaj se neki ne podpiše s polnim imenom? — res v Parizftr. jViendar se • iz celega dopi|sa to ne spoznaj, ker spis ne vsebuje nič posebnega, kar ne bi bilo že itak znano.-
Ce mepi „Narodni Dnevnik“1, oziroma njegov dopisnik, cia bo ta ali * druga njegova misel tudi koristna v nas Slovencih, pričakuje .najbrže to koristnost od tretjega znaka novodobne francoske Šole, to je od njene brezkonfesione-lnosfc, zakaj prvi in drugi znak, obfvezni in brezplačni. šolski pouk, je že pri nas dalje upeljan nego pa Francoskem,
Nad vse mu torej ■ ugaja brezkonfesionalnost. Piše namreč:	„Konečno je morala jjostati moderna
Šola tudi brezlkonf.esionalna, kajti samo na ta način se je moglo obrniti duh (krasna slovenščina!! nove generacije daleko od temnih senc (strašno!) preteklosti k sjvetli luči moderne kulture .
Petindvajset let že dejla francoska Šola ter izvršuje svojo nalogo, da obrača človeka od temnih senc preteklosti k svetli luči moderne kulture, Ali pa je morda s tejkozvano lučjo modelne kulture tudi prinesla ljudstvu svetlo 'luč prave sreče in resničnega blagostanja? Mesto blagostanja in zadovoljnosti vlada v Vseh šibjih fracosikega narofda nezadovoljnost, v nižjih slojih pomanjkanje, povsod upornost, ki spravlja francosko, republiko v veliko nevarnost.
Dopisnik „Narodnega Dnevnika“ povdarja, da se je francosko ljudstvo že sprijaznilo s svobodno Šolo. Sprijaznilo, se je, ker se je monhio sprijazniti. Nikjer ni namreč (toliko . nasilnosti in toliko despotizma, kakor ravno v deželi „svobode“, kjer so frar masoni vzeli celo sjvobodo v svojo last ter kot pravi svobodomisleci jn svobodofjubi zadirali krščanske šole in cerkve, redovnike in duhovnike pa tirali preko meje ali pa v ječe. Vsak pojav krščanske obrambe med <■ ljudstvom ti nesramni in krivični mogotci zatirajo z globo in Ječo. Kako se torej ljudstvo ne bi sprijaznilo z povirni nekrŠČanskimi uredbami?
Da bi se bijla tudi katoliška cerkev sprijaznila z brezkoatesiionalno šolov to ni res. F., B., ki biva v Parizu, je torej o francoskih razmerah prav slabo poučen. Vedeti bi moral, da so francoski Škofje pred nedavnim izdali skupen pastirski list, v katerem z vso resnobo in odločnostjo obsojajo moderno brez-kopfesionaJno in brezversko šolo < ter pretijo z duhovnimi kaznimi tistim starlšem, ki v take Šole pošiljajo svoje otroke.
Ker dobro podučeni dopjsnik gleda francoske razmere -nia lastne oči, bo gotovo tudi znali kaj povedati o blagodejnih uspehih svobodne Šole v nravnem oziru, O tem, kako vsled nenravnosti starišev pada od leta do leta Število rojencev na Francoskem, vsled Česar preti francoskemu narodu pogin. Nadalje o tem,- kako strašno je v zadnjih letih poskočilo število zločinov med mladino. O tem pišite v „Nar. Dnevn,“, monsieur F. B,
Moralne propalice se vsiljujejo za varihe čednosti. Ka|kor je slabo, Če se napravi kozla za paznika na vrtu, tako, in Še veliko slabše je, Če si liberalci prisojajo vlogo razsojevalca in branitelja Čednosti in čistosti. Povrh se jim paj še ta uloga tako poda!, kakor kravi sedlo. .Smejati se mora vsak pošten človek, ko vidi, kako se je te dni „.Slovenski Narod“ vnemal za sveto čistost ter bridko tožil nad pohujšanjem. Pohujšanje pa je dajal on sam. Brošura ljubljanskega škofa, ki obsega pouk za ženine in neveste ter je pomotoma prišla v knjigotržtvo, se je takoj umaknila. Liberalci pa so padli po nji. Zbrali so fz te, z veliko resnobo in iz najboljšega namena pisane brošure nekatera mesta, iztrgali jih iz zveze z drugimi ter to, kar bi bilo lahko v izpodtikanje, ker mu manjka spremljajoča resnobna in pobožna beseda, dali v posebni brošur) v Kranju ponatisniti. Ko so z razširjanjem te brošure umetno napravili pohujšanje, pa so ti nesramni licemerci s svojimi rokami tleskali skupaj, zaokrožili oči in zajadikovali: Kakšno pohujšanje!>' Brezmejne farizejstvo! Umevno je, da so tudi naddevičarji okoli „Narodnega Dnevnika“ Čutili potrebo, zavzeti se za Čednost in Čistost, to .se pravi, lopniti po l.iuplJanškem škofu in soditi o njegovi morali. Svetujemo jim pa, da se ne bodo osmešili prod svetom, naj se potrudijo, predno sodijo o njem, kojega pobožnost in vzgledna življenje je sploh
priznano, da ga bodo tudi dejansko nadkriljevali v öednosti jn čistosti.
Dr. Ivan Omulec f. Včeraj zjutraj ob dveh je umrl v Ormožu gospod 'dr. Ivan .Omulec, odvetnik, najčelnik okrajnega zastopa itd. Pogreb se vrši da,-nes popoldne ob štirih. N. v m. p.!
f Josip Markov. Včeraj je nenadoma umrl v LvCJjvu urednik starorusi/nskfega Ijista „'Halieanin“, 'Josip Markov. Pokojni je bil predsednik društva ma-loruskih pisateljev in Časnikarjev. Udldežil se je do smrti vseh slovjajnskih časnikarskih kongresov. Bil je svojim sodeželanom vzor-mož.
Vojaški duhovniki na konjih. Vojna uprava je določila,, da dobe vojaški duhovnijki pri gojrskih četah konjp, Vpeljati se nameravajo tudi konji za duhovnike • pri pehoti.
Novi teološki zavodi v Rimu. Dme 5, |t. m. je bil svečano otvorjen in blagoslovljen novi, paipežev bib-lijsku.zavod, ki se nahaja v „Collegio Leoniano“ v Rimu. Po svečani službi božji so položili profesorji te' ga zavoda v kapeli svečano veroizpoved, a za tem je imeli rektor biblijskega zavodia P. Fonck pozdravni govor, v! katerem je orisal inamen novega biblijskega zavoda, kateri je po želji jsv,. očeta, osnovan. Zavod je osnovan za osemdeset Slušateljev vseh narodnosti, redov in kongregacij. Dosedanji dominikanski 'kolegij svi. iTome je sedaj razširjen in na novo organiziran ter je dobil ime „Collegio Angelica Internacionale“. Profesorji za ta mednarodni dominikanski zavod so pozvani iz vseh pimvikicij dominikanskih. Na čelu zavoda je regens P. Sadoc Szabo iz avstrij'sko-ogrske redovniške provincije, ki je bil dosedaj predstojnik Študijev v Gradcu.
Stara sleparija. Nemci in nemškutarji vedno poudarjajo : Kaj se bo slovenski otrok slovensko učil, saj tako od doma zna. Ta rešpekt pred nami je ponosa vreden, ker pravi, da pridejo Slovenci na svet že študirani. Nemški otrok zDa svoj materni jezik tudi od doma, pa se ga uči po šolah naprej celih 8 do 12 let, da, na celi gimnaziji in realki in ga velikokrat še ne zna. Ako se tedaj reče, naj se Slovenec ne nči svojega maternega jezika v šoli, tako je to zavist, da bi Slovenec preveč znal, in vsak, kdor nima plank pred očmi, mora spoznati, da je to sama sleparija.
Na otrpnenju hrbtnega mozga (poliomyelitis) je zbolelo pri nas na Štajerskem od meseca junija sem 419 oseb. Letos se je obče opazilo neko naraščanje te bolezni, ki se zlasti med mladino močno pojavlja. Prvikrat je v večjem obsegu nastopila ta čndna bolezen v Upniškem trgu samem. V kratkem času se je pa razširila z nepojmljivo hitrostjo po celem Srednjem Štajerjn. Pri deei je posebno na to paziti, da je toplo oblečena in da se ne prehladi, zlasti noge.
Gradnja Strosmajerjevega spomenika. V pondeljek
so imeli odborniki „Društva inženirjev in arhitektov“ sejo, na kateri se je razpravljalo o zadevah za zgradbo Strosmajerjevega spomenika. Odbor je sklenil, da se ima spomenik postaviti pred jugoslovansko akademijo v Zagrebu. Gradivo in osnutek se prepusti najprej samo umetnikom. Ožji odbor se naj sestavi iz treh domačih umetnikov in jednega slovenskega kiparja in arhitekta. Za napravo načrta se smejo pogajati kiparji, slikarji in arhitekti iz Hrvatske, Slavonije, Dalmaege, Bosne in Hercegovine. Nagrada za najboljši načrt za spomenik je 5% od celega nabranega denarja.
Novi podžupani v Pragi. Za nova podžupana praškega občinskega sveta sta bila izvoljena prlsta1-Ša Mladočehov inženir Jan Seifert in Vaclav Kasa-licky.
Poštarice t~ gospe. Osrednje društvo avstrijskih poŠtaric na Dunaju je vložilo na trgovinsko ministrstvo spomenico, v kateri se pnosi, da bi se po-štaricam v vseh avstrijskih deželah priznal naslov „gospa“, o© glede na to, so li omožene ali samske. V vlogi se poudarja, da so večja pošfaia ravnateljstva na Dunaju, v Gradcu, Linču In drugod že ugodila tozadevni želji.
Ponarejene poštne nakaznice dajo zadnji čas poštnemu ravnateljstvu v Gradcu In na Dunaju precej opravka. Nakazani iso 'zneski od 800 do 900 K in sicer na različne osebe. Oddajni pečat na nakaznicah je zaznamovan z besedo Ribnica. Za koliko je bil poštni erar oslepjarjen, se sedaj še ne ve za gotovo.
Kaka ho letošnja zima? Neki meteorolog na Francoskem trdi, da so bile najhujše zime one, katerih Število se končuje s štčjvilko 9 ter navede tudi več takjih zim. Zjaradi tega prorokuje tudi za letos1 jako hudo zimo. Bomo videli, če ima prav.
Vzrok Schillerjeve smrti. Ruski šaljivec Gogolj, ki je imel Nemce posebno na piki,, se je nekoč pogovarjal s svojo znanko. Ta mu je rekla:	„Vi
vedno napadate Nemce in vendar je Schiller tudi Nemec!"1 — „Schiller“, ji odvrne Gogolj, „ie takoj, ko je spoznal, da je Nemec, vsled žalosti umri. Steli vi mislili, da je na čem drugem umrl?“
Gre na klobukih, seveda ženskih, bi rade vpeljale niOkatjore ekscentrici^ idajmie vi New-Yordju. Praktično za ženske same to gotovo <ni, ker itak ne morejo pogledati na uro na klobuku. Za moške bi’ bilo pa to dobro, ker bi jim ne bilo treba segati v žep po uro, ampak bi se ozrl kar na kak ženski klobuk. Tudi javne ure bi potem lahko odpadle, ker je žensk vedno toliko na cesti, da ne bi človek prišel v zadrego, ako bi hotel zvedeti, koliko je ura. Glavni namen teh ur je pa seveda, da na ta način žen, ske opozarjajo na svoje moderne klobuke. Pa tudi nov izgovor bodo dobile dame z urami na klobukih, ki se rada gledajo v zrcala in izložbena okna, Č,eŠ, saj gledam samo, koliko je ura. Ženske^so, pa res iznajdljive.
Častna doktorja graške juridlične fakultete sta postala profesorja na vseučilišču v Oixfordu Artur Hunt in PL, Grenfell.
Iz pošte, Alojzija Stiicklioger je imenovana za poštno ofieijantinjo 2. razreda v Hočah.
Proti obdačenju sodavice. K finančnemu ministru Bilinskemu je prišla deputacijasodovičarjev iz vseh avstrijskih dežel se mu je pritožila proti nameravanemu obdačenju sodovice. Pozitivni vspeh davka ne bo velik, vsled davka nujna podražitev sodovice pa bi pomenile za to obrt pravo katastrofo. Sodovičarji so izročili finančnemu ministru obširno spomenico. Bilinski je odgovoril, da ni še nič gotovega glede tega davka, ker se bo stem pečal še parlament, kjer bo časa in prilike dovolj, da se stvar vsestranski pro-nči. Obljubil je, da bo spomenico pazno študiral' in uvaže-val razloge, ki so v nji obseženi.
Na svetovno razstavo v Brnselj. Z Dunaja razpošiljajo vabila za potovanje na svetovno razstavo v Bruselj, ki bo prihodnjo leto. Vlaki bodo odhajali z Dunaja dne 6. junija, 11. junija in 8. avgusta.
Štajersko.
Mariborske novice.
Ob&inske volitve. Sinoči so mariborski nemški na-cijonalci v kazini postavili za treji volilni razred, ki voli dne 17. t. m., sledeče kandidate: dr. behänderer, zlatarski pomočnik Binder, železničar Fischer, lončar Heritschko, brivec Kral, izdelovalec žganja Lendler, gostilničar Matzbold, železniški uradnik Opelka, inžiner Perko, mehaniker Schnöderer. — Samoobsebi se razume, da noben zaveden Slovenec ne bo volil teh kandidatov.
Mesto vadniškega učitelja je razpisano na tnkaj-šnjem moškem učiteljišču s početkom 2. tečaja 1909/1910. Slovenski prosilci, ki ste usposobljeni za 3. skupino nčne tvarine meščanskih šol, vložite nemudoma prošnje. Zadnji rok je 8. decembra. Prošnje naj se vlagajo na štaj. dež. šolski svet.
Zima se bliža in žnjo seveda tudi tatovi zimskih sukenj. Dne 8. novembra dopoldne, ko je postrešček Franc Knster opraviti v stolnem župniščn in je svojo zimsko suknjo pustil v predsobi, mu je bila ta ukradena. Ker prihaja v župnišče nekaj beračev, si je najbržje kateri izmed njih prilasiil suknjo.
Ni imel sreče. Brivca Ivann Radoličn je bilo v sredo popoldne nkradeno kolo, katero je postavil za hip pred neko gostilno v Sohmidererjevi ulici. Tat se je peljal v Stndence in je tam sknšal v neki gostilni prodati kolo za 50 kron. Kupec pa si je izgovoril, da hoče kolo najprej poskusiti in denar izročiti še le dragi dan. To pa tatu ni bilo povseči in zato je ponudil kolo dragi osebi za 30 kron. To je pa vzbudilo sum in ko je tat to opazil, jo je potegnil brez kolesa. Dosedaj tatu še niso izsledili.
Izpred sodišča, z nožem je napadel 22. minulega meseca 61 letni kolar Frane Eger v neki gostilni na Koroški cesti vdovo Karolino König. Prepirala sta se, na kar mu je König prisolila zaušnico. Eger Je v razburjenosti potegnil nož iz žepa in večkrat ranil vdovo, ter jo telesno poškodoval. Za ta junaški čin je dobil 4 mesece. — Poceni sta si hotela nabaviti les za knrjavo zakonska Domjan in sta jemala iz grajšinskega gozda v Domovi les ter napravila škode do 50 kron. Boljša polovica je dobila prisojene 3 mesece, mož pa tri tedne. — Radi malenkosti sta se sprla v St. Lovrencu nad Mariborom dninar Frane Ranznik in Janez Lešnik. Med prepirom je Ranznik Lešnika snnil z nožem v obraz in mn zadal težko rapo. Sedel bo 4 mesece. — Francn Grabnerju, steklarskemu pomočniku, so se zlati prstani preveč priljubili, zato je vkradel Francn Bernhardn iz Maribora tri prstane iz zaprte omare. Ko so ga zasačili, so našli Še vse pri njem. Obsodili so ga dva meseca. — Hlapec Selinšek v ljutomerskem župnišču je okradel župnijskega ekonoma Pihlerja in mn odnesel telovnik in suknjo, 4 pare spodniih hlač in dve srajci, vse skupaj v vrednosti 40 kron. V Maribora je povrh ukradel še eno suknjo s hlačami, en par čevljev in nekaj denarja. Selinšaka poznajo že oblasti kot izvanrednoga tatn oblek. Zaprli so ga na 8 mesecev. — Brezdelni dninar Franc Trunk v Strmcih je zelo surovo ravnal z stariši, jim vse razbil doma in jim še celo grozil s smrtjo. V osmih mesecih zapora se bo menda že toliko spametoval, da bo spoštoval stariše. — V gostilni se je razjezil Andrej Filipič, kajžarski sin iz Žnpetinc in je grede domov brez vzroka oklofotal čevljarskega vajenca Ivana Vrbnika, njegovega mojstra Packa in pa Jakoba Dajnka je z nožem ranil v roko. Da se mn jeza ohladi, mn je sodišče prisodilo šest mesecev zapora.
Celjske novice.
Nadomestne volitve. Pri nadomestnih volitvah za deželni zbor, ki so se vršile pretečeno sredo, je /bil izvoljen nemški nacionalec, graški zdravnik dr. Negri, rodom Čič. Dobil je 489 glasov, Protikandidiata ni bilo. Celjski Nemci res nimajo sreče s svojimi kandidati. Preje Hanns Woschnagg, recte Ivan Voš-njak, bivši Sokol, sedaj pa Negri, kojega 'oče je v svoji mladosti nosil višnjeve hlače in rujavi, volnati jopič, stari oče pa prodajal jesih, ali pa morebiti hodil okoli z j„dudelzakom“.
Celjsko društvo za varstvo otrok hvaležno priznava, da nahaja vedno več zanimanja med občinstvom. ’Oglašajo se obrtniki, ki so pripravljeni vzeti take zapuščene fante za vajence, oglašajo se pa tudi usmiljene rodbine, ki vzamejo take sirote za svoje. Zopet imamo slučaj, ko ima priden, toda ubog vdovec tri otroke, med temi 41etnega fanta, ki bi ga rešil iz velike revščine, kdor bi ga hotel sprejeti za svojega. Sploh, bi bilo želeti, da se pri društvu oglašajo tisti sami, ki bi se hoteli zavzeti za take zanemarjene in osirotele' otroke. A tudi društveni zaupni-
ki iz celega celjskega sodnega okraja naj vse take sluieaje redno naznanjajo odboru v Celje. Odbor se peča z mislijo, ustanoviti v bližnji bodočnosti za Ga-berje otroško zavetišče. V Gaborjih stanuje na stotine delavcev, ki, so ves dan v tovarnah, dočim so otroci prepuščeni večinoma samim sebi. Takim otrokom nuditi po dnevu zavetišče in nadzorstvo, bi bila lepa in potrebna naloga. Nadalje hoče društvo uvesti nadzorovanja tistih oseb, ki imajo na reji dojence, posebno onih, ki se v tem skoro obrtno pečajo. Pri tem prosi posebno sodelovanja požrtvovalnih žen in pričakuje, da se mu same javijo, V prvi vrsti pa je treba kakor povsod, tako tudi tukaj, obilo denarne podpore. Naj vsi Šteje vsak v dolžnost, biti član tega človekoljubnega društva. Članarina iznaša za celo letb le 2 K, in se pošilja na blagajnika, g. Antona Kolenca, trgovca v Celju.
Umrla je v sredo na Smiklavžkem hribu vdova po bivšem dolgoletnem celjskem profesorju Orešniku. — Rajnka je dočakala visoko starost 87 let. Zapustila je precejšnje premoženje, a brez oporoke.
Vojaški kumis v celjskih vojašnicah je neki zelo tečen in slasten. V njem se nahajajo pravi eksemplari lepo rejenih črvov. V prepečenem pa baje na nekaterih mestih kar mrgoli živih črvičkov. Seveda za slovenske fante je vse dobro.
Okrajno glavarstvo namerava z novim letom zopet izdajati svoj nradni list, če se zgalsi dovolj odjemalcev. List bo pisan tudi v slovenskem jeziku.
Nemško športno društvo se je, kakor poroča včerajšnji nradni list, prostovoljno razšlo.
stražniki med seboj. Pred okrajnim sodiščem se je vršila razprava proti celjskemu policaju Janezu Schwarzu, katerega je tožil njegov tovariš, znani policist J. Gračner radi razžaljenja časti, ker je Schwarz pisal Gračnerjevi ženi anonimno dopisnico, na kateri jo opozarja, da se njen mož vlači z dragimi ženskami po mestu. Schwarz je sicer tajil,vendar sta pa dva izvedenca potrdila, da je pisava na dotični dopisnici od njegove roke. Schwarz je bU obsojen na 70 kron globe, oziroma sedemdnevni zapor.
Ptujske novice.
Vero prodajajo nekateri ptujski nemškutarji. Za pristop k protestantizmu plačujejo od 20 kron naprej. Kdor bi rad imel denar, je treba le da pove, koliko ga potrebuje, da se popolnoma odtrga od katoliške cerkve in dobi ga 1
Napad na avtomobil. Avtomobili so za popotnike in voznike precej velika nadloga. Kolikokrat se pripeti, da se splašijo konji in zgodi nesreča. Z »to se ni čuditi, da jih ljudstvo ne mara. Kljub temu je pa obsojanja vredno, da se po nekod vršijo napadi na avtomobile. Tako so pri Ptuja te dni napadli otroci s kamenjem avtomobil nekega Gradčana. Kakor smo izvedeli, je prav ta avtomobil napadel pri Pesnici nek voznik in udaril avtomobilista z bičem. To je velika posurovelost in zmožen jo je le tak človek, ki zajema svojo oliko iz ptujskega „Štajerca“. In res so pri tem vozu ku našli v žepu eden izvod „Štajerca“.
Občinski svet je imel v sredo sejo. Podelil je gostilničarsko koncesijo Mariji WesseJIy, dovolil, da se prenese žganjarna Leskošeka jv: Pirichovo hišo; ga ubožneiga očeta je bil izvofjejn Wolf; dve osebi ste dobili domovinsko pravico; za nemško šolo v Hrastniku se dovoli, 50 K (siaj jtjhi Ptuj Siam krvavo potrebuje. Op. st.); občinski lov se je oddal zopet ptujski lovski družbi plod dosedanjimi pogoji. Javni seji je sledila lajnali
Požar. V Gornjp. vesi je ugonobil v nedeljo po oldne požar poslopje Antona Jn Marjete Pišec. ‘Ka-o je ogenj nastal, ni znano. Skoda je zelo velika, ker rtf bilo mogoče ,rešiti prav ničesar. Pogorelca' sta zavarovana le za neznatno svoto.
Drugi kraji.
Sv. Peter pri Mariboru. (Zločin?). Na Martinovo predpoldne našli so v Dravi pri „berlu“ neznano žensko, okoli 60 let staro, mrtvo, z zarezanim vratom. Ali se je zgodil zločin, kje in kako, ne ne more dognati. Ljudje pravijo različne stvari, vendar pa primanjkuje vsakega sledu.
Razvanje. Dolgo sem molčal, pa ker vidim, da se naš „fenerber auptman“ Tina Pukl vedno višje vspenja in že z luterani drži, sem primoran javnosti nekaj iz njegovega življenja povedati in sicer to le:	Tina je bil pred leti
sluga v mariborskem bogoslovju, kjer se je prav verno in kristjansko obnašal. Ko pa je dosegel več častnih služb, je pa pričel postajati ponosen in se je čisto izpremenii. Začel si je misliti, da večjega gospoda ni, nego je on, kar tudi sledeče dokazuje. Pred par leti je nmrl v Selnici ob Dravi en ud tamošnje požarne brambe Sprevoda se je udeležila tudi deputacija tukajšnje požarne brambe pod vodstvom Martina Pakl-a. Ko zagleda naš „feuerber auptman“ pri pogrebu, od bogoslovja njemu znanega gosp. žup. Hrastelja, se poda k njemn in ga sledeče pozdravi:	„O dober dan
gospod župnik, glejte kaj smo mi postali, jaz sem „feuerber auptman“ z Razvanja, Vi pa župnik“. Mislim, da to zadostuje, da bo ljudstvo znalo, kaj Pukl o sebi misli in mu bo tudi temu primerno spoštovanje in čast izkazovalo. — Nekdo, ki Pukla že od nekdaj prav dobro pozna!
St. nj v Slov. gor. Kam pa v nedeljo? K našim hudo stiskanim obmejnim bratom v St. Ilj! Tam se vrši na korist Šentiljskemu domu narodna veselica z raznovrstnim zanimivim vsporedom. Fantje bodo predstavljali „Čevljarja“, burko v treh dejanjih, nazobali se bodo lahko tudi sladkega grozdja, in trgali druge sladke Šentiljske sadeže pri šaljivi trgatvi v Celcerjevih prostorih. Nastopili bodo tudi razni pevski zbori iz Gradca, Maribora itd. Med odmori pa bodo na strune udarjali tamburaši. Vsega
pa niti no izdamo, kaj se bo na .veselici videlo in za-vživalo. Pridite torej domačini, pa tudi rojaki, rojar kinje od blizu in daleč dne .14. novembra v Št. Ilj! Dajte s tem, da dojdete v velikem številu, nam v vodnem trpkjem boju stoječim obmejnim Slovencem nbvega poguma, novega, veselja do boja z narodnimi sovragi! Kdor se pa ne more našemu vabilu odzvali, pa natise na primeren način spomni Šentiljskega doma! Začetek veselice točno ob pol 4, uri popoldne.
Gornja ,Sv. Kungota. Petinpetdesetletni krojač (Tomaž Traibas je nenadoma zblaznel. Prepeljali so ga v opazovalnico za umobolne v Gradec,
Umrla je v Podsredi dne 11. t. na. mati rajhenburš-kega g. župnika — Neža Cerjak. Pogreb bode v soboto dopoldne. Bodi ji zemljica lahka!
Konjice. V noči od 8. na 9. t. m. je umrla v Kaceneku (prihovška fara) blaga žena Jožefa Ratej p. d. Štefu.ačka. Daleč znana ranjka je bila mati g komisarja pri c. kr. glavarstva y Celju, dr. Rateja in orožniškega postajevodje v Sv. Tomažu pri Ormožn. — Blaga slovenska gospodinja, počivaj v mirni
Slov. Bistrica. V nedeljo ppnoči je izbruhnil ogenj pri posesUniku Jožefu Bajbiču in uničil hišo kjakor tudi gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in orodjem. Skoda, jfcaitero je napravil požar, je le ,deloma pokrita z zavarovalnico. Kako je ogenj nastal, se gotovo ne ve, njislijo pa, da vsled isker, kö so iz dimnika padle na streho.
Šmarje pri Jelšah. Pol leta deluje naša. kmečka hranilnica in posojilnica. Prometa ima, 851.090.—■
K.	To je gotova mnogo za prvega poli leta, in to Še v trgu, kjer obstoji še druga posojilnica,., Denarja, se je vložilo ,od 61 vlagateljev 25.214 K. — Izposodili smo 37, strankam 21.556 K. VeŠi pdvišen denar je naložen drugod plodonosnfol. Vloge obrestbjbmo po 454%. Posojila se dobijo pri nas na poroke ali vknjižbo po 5/4%, im sicer takoj z mnogo manjšimi stroški, kakor drugod, kjer se celo kjolekuje (ceneje.; Delež iznaša samo 2 K. Menic ne poznamo, ker imamo rajf-ajznovko. iViknjižbei, izkinjlž-be, konverzije itd. se deila vse brezplačno, kupijo se le predpisani kolelci. Kmetje, podpirajte svojo kmečko posojilnico! Uradni dnevi: vsak Četrtek, nedelja in praznik, ter vsaki sejmski dan. Svoji k svojim!
Dramlje. Porotnike lovi na svoj lim „Štajerc“, da bi ga oprostili pri novi obravnavi meseca decembra. „Štajerc“ šteje župnika „med one politiku-joče duhovnike, kateri so v dnu srca sovražniki šolstva“. Teuju nasprotuje sap „Štafjerc“ na drugiih mestih Članka. Piše namreč: „Sovraštvo Ogrizekovo je pričelo zaradi tega, kjer J0 učiteljeva žena brez f zip.sinje v 'sjbvenšdini postni a učiteljica) za ročna dela.“ „štajerc“, pojdi .gledat 109. člen šolske postave, da mora biti vsak učitelj izkušen, če hoče dobiti službo. Ker ni bila učiteljeva ženja .vi (Slovenščini izkušena, ji je krajni Šolski svet po postavi in pravici, brez sovraštva smel’ službo odreci. Tukaj ni župnik kazal nič sovraštva do cfqitelja,. (ampak je nauk, Šolo in Šolsko postavo branil zoper učitelja. — „Štajorc“’ pove dalje, da) je župnik sovraštvo do učitelja kuhal s tem, ker je gv okrajnem šolskem svetu večkrat učitelja neosnovano napadal,“ Kako neosnovano je bilo to napadanje, je pokatzalo učiteljevo vpokojenje v sredi leta, in malenkostna penzija.“ „Štajerc“ pripozna, dai je „učitelj večkrat prosil, naj se ga premesti, ali tudi temu se ni moglo ustreči“' Preudarimo to po pameti. Ako je napadal župnik učitelja neosnovano, to je po nedolžnem, in ga deželni šolski svet na njegovo prošnjo ni,drugam prestavil, temveč poslal v pokoj, in to za malenkostno penzijo, potem sledi iz tega neovrgljivo, da je deželni šolski svet spoznal, da ne napada župnik učitelja neosnovano, ampak! da se je zoper, njega pritoževal iz polnoveljavnih vzrokov, kot vesten ud krajnega šolskega sveta in kot skrben dušen pastir. — Župnikovo sovjraštv/o do »učitelja hoče „(štajerc“ izpričati tudi ,s lem, češ, da je župnik grozil oblasti, da ne bode „več 'podučeval verouka“, ako se Adamiča ne odpusti. To je nesramna laž, ker tega župnik ni nikdar storil. Sicer bo pa imel „Štajerc“ pred porotniki lepo priliko, da dokaže to svojo trditev. Seveda se mu doka/f ne bo posredi!.
Dobrna. Spominjamo se, da smo brati pred par leti v časnikih, češ, dob ruska Šola pe spada med najboljši. y .celjjski okolici1, kajrj se tiče učnih uspehov. Ker do danes nihče ni temu oporekal, mora že biti resnicaj. Ka|co se) je počutil vodja paše Šole pri teh grenkih besedah, nam ni znano. IVemo le Miko, da, . če sei jel šola na Dobrni poboljšaj a, Vogler pri tem nima najmanjših -zaslug. • Vjoglerja samega že jezi, da se je postaral, inr da mora vzeti vsako pol leta leta dopusta, da si zopet opomore za prihodnje leto. Vkjljub temu pa starjši na Dobrni nočejo pjripoznati, da bi bilo po Voglerjem dopustu kaj boljše v tretjem razredu; zato se zgodi, da jemljejo otroke iz tretjega razreda in jili pošiljajo kam drugam v Šolo. Povrh pa pravijo hudobni ljudje na Dobrni: iCe Vogler potrebuje vsako leto dopusta, je znamenje, da so mu ali duševne ali telesne moči opešale. Ce je torej že tako daleč, naj gre pa v penzijon. Da bi pa davkoplačevalci trpeli na tisoče kron, 'ki jih Vogler na leto Vleče, ni nikjer zapisa^ no. Za smodke kaditi dn ■ otroške vozičke voziti po Dobrni, je marsikdo dober, Za to ne potrebuje Dobrna nadučitelja Voglerja. ' Želimo mn sicer dolgo življenje v prid nemškemu narodu, /ki Voglerjeve podpore močno potrebuje, a lepo ga prosimo, naj ima usmiljenje z dobrnskimi ’otroci in naj obesi pod-
učevanje na klin, oziroma ga prepusti bolj; zmožnim močem. Gela Dobrna mu bo za to hvaležna; ali če mu je to premalo, mu obljubi spomenik, ki bo pretrpel rodove za rodove.
Čebelarska podružnica, za Savinjsko dolino, ki se je ustanovila Šele meseca marca L 1., priredila je v tekočem letu ,10 čebelarskih shodov ali pod-učnih predavanj, katera so bila ppvsod jako dobro obiskana. Naš predsednik, čebelarski potovalni učitelj, g. Cernej iz Griž, in naš blagajnik čebelarski mojster g. Andrej Piki iz Spodnje- Ložnice pri Žalcu se nista strašila ne truda, ne dolgega pota, ne stroškov, ter blagohotno prirejala podučna..potovanja, kamorkoli so ju klicali. Glavni program vseh predavanj je bil,, n avjdn Sevanje za umno čebelorejio ter praktično in za vsakega čebelarja potrebno razkazovanje. Povsod so bili poslušalci s predavanji nad vse zadovoljni ter prav hvaležni gg. poročevalcema, ki sta na koncu svojih predavanj še prav rada odgovarjala raznim stavljenim vprašanjem. Shodi so se vršili :i po 'dva v St. Pavlu in Grižah, po jeden pa v Spodnji Ložnici pri Žalcu, v Št. Jurju ob Taboru, v Galiciji, v Št. liju pri Velenju, v Št. Janžu pri Peči in v Vrbju pri Žalcu; tedaj skupno 10 shodov, katerih se je udeležilo mnogo, nad 500 poslušalcev, ali povprečno 60 poslušalcev enega, shoda* Z mirno vestjo tedaj lahko rečemo, da je bila naša podružnica zelo marljiva ter jo smemo najtopleje priporočati najizdatnejšim podporam, posebno pa, ker Ša nima novčiča premoženja, razen obilice dobre volje. Vama gg. poročevalca pa srčna hvala za celoleten trud ter prosimo, da nam še bodoče leto ostaneta toli prijazna kot leios!
SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 1*50 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike!
Koroško.
Podljubelj. V treh dneh se je na elektriki ubil že drugi mladenič. Prvi je bil Strugar, ki se je dotaknil žice, ko je belil drogove. Električna sila ga je vrgla tri metre daleč od droga in tako močno na glavo, da se je udrl do čela v zemljo. Drugi, Val. Kropivnik, stražnik v centrali, je šel, misleč, da ni toka, snažit žice ali čveženj. Komaj pa se je dotaknil, zakričal je na ves glas in se mrtev zgrudil na tla. Stariši zgubijo v njem marljivega, mirnega in pridnega sina, edinca. Žal, da sociji tudi v tako žalostnih trenotkih, kakor je pogreb edinega sina, ne morejo opustiti svojih neumnih demonstracij. Kaj je treba pri pogrebu rdečih cot? Tisti pubiči bi mu storili veliko večjo dobroto, če bi zmolili kak očenaš za njega, kakor da so viačiii v sporedu tisti vse drugo samo ne lep socialistični venec. Wiesarjev pubek in venec ravno „pasata“ skupaj.
St. Vid ob Glini. Dne 7. t. m. je izbruhnil v gospodarskem poslopju Karla Kirchmaierja požar, ki je uničil celo poslopje, žito in seno. Sreča, da ni bilo vetra, ker sicer bi bila nevarnost, da se požar razširi tudi na drnga poslopja, velika.* Kirchmaier ima kljub temu, da je zavarovan, občutno'škcdo.
Prevalje. V nedeiljo sta so pripeljali 'dve gospodični z vlakom v Pnjvaljei jE^ia je šla na trg in; se je mrtva zgrudila na tla. Takoj se je nabrala ve «tika množica ljudi okoli umrle. Ko je zvedela njena prijateljica o njeni smrti, se je tako vzn'emirila, da se je zgrudila in pstafia na mestu mrtva.
Bekštanj. (Odklonjena je prošnja občine,) da bi se odslej tudi lista dva nočna vlaka, ki vozita skozi Šteben, prvi približno ob 9. uri 50 min.,, drugi ob 11, uri 50 min., na. našem postajališču ustavljala in sprejemala potnike, baje z motivacijo, da je premallo prometa, jjfeaki se bo Še živo spominjal, kakšne težko-če smo morali premagati, prodno smo dobili tukaj postajališče, in da smo to dosegli le s tistimi 4400/ kronami, ki smo jih morali odšteti, pnedno je kdo s prstom zmignil,; fTudl takrat jo bilo strašilo bojazen slabega prometa, katera je bila pa, kakor je sedaj izkušnja pokazala^ te Je oä 1. avgusta do danes, čisto neopravičena. Skoro ne pride vlaka, da bi kdo ne izstopil, oziroma vstopil, in Železniška uprava ima gotovo prijetno izkušnjo, ker ji je postajališče prineslo že nekaj sto kronic. In sedaj se mam bliža zima, pridejo grozni sneženi viharji, mraz, in s tem vsem v zvezi so slaba, večkrat nehodna pota. Ravno po zimi bo največja potreba, da se vstavijo tudi gori navedeni vlaki, Merpdajpi fjo skorij e naj blagovolijo pomisliti, da snega ne gazimo iz kratkočasja, ampak smo tega „Športa“ pri našem poklicu že siti. Upoštevaje nadalje še slučaj nesreče, potrebe zdravniške pomoči in drugo, je posebno pozimi živa potreba, da se ustavita ’tudi ta dva nočna vlaka. Dejstvo, da osebni promet na našem postajališču ni manjši, kjot naj drugih postajah .karaiyanä'kte zjel^znice, |jd splošno znano, in je torej naša želja, da se ustavijo tudi navedeni vlaki, popolnoma opravičena. »Jako pa obžallujemo, da dejstvenega pbometa našlega postajališča ne moremo natančno dokazati, ker se
n.	pr. na glavnem kolodvoru v Beljaku ne dobi za postajališče posebnih listkovs ker jih državna želez-aica ne izdaja, kakor je pripomnila fiemnogleda, resnobna uradnica pri oddajališču voznih listkov tamkaj : „Wir können keine geben, weil uns die Staats-
bahn keilte soöiickt.“ > Dobivamo /tor/ej te listke do „Bekätamja“ in se vozimo od tukaj do postajališča „Črno“, seveda za polno plačilo. Pri kontroli in Stetig te zaradi popisanega cljejjstvja) aujšte postaja)’išče prometno na slabšem; in to Uporabljajo gospodje že-lezjnične uprave, rekiši nam: „„Vajin ne moremo u-streči, ker imate premalo prometa.“ Slavna c. kr. železnična uprava naj torej skrbi, da bo teh listkov pri „Salterjih“ vedno dosti v zalogi, da ne bo izgovora: „Jih ne moremo dati.“ Da bi se odslej usta.-vili na našem postajališču tudi navedeni vlaki, bo treba še enkrat, in sicer takoj, energično potrkati na vrata milosti c. kr, železnfčne uprave, morda se jej omehča sirce, da nam jih odpre. V to pa ni treba novih vožnih redov, oziroma starih popravljati, ampak treba je samo migljaja od merodajne strani, in vlaki, ki Še skozi Stehen „piskajo“, bodo obstajali; lahko bomo potem rekli, da smo zopet za en kjorak^ prišli naprej. Postajo „Šteben-MaloŠče“ za tovorni promet pa pustimo mirno še ljubi prihodnjosti.
Kranjsko.
Krščansko soc. delavstvo se je jelo prebujati ix svojega spanja. Zavedati se je jelo svoje moči in da brez ožje organizacije ničesar ne opravi. To .nedeljo se bodo vršili na štirih krajih shodi za delavce in sicer na Savi, na Gorenjskem, v Kropi, Kamni Gorici in v Mojstrani.
Dečka je ustrelil na lovu v Št. Petra železniški asistent Anton Nejedly, ko je šel na lov na jerebice. 11 letni deček France Medic je ležal na njivi za ajdo, ter pasel krave, kar prileti lovski pes proti njemn. Deček je skočil proti psu in Nejedly je 'sprožil, misleč, da je jerebica. Deček se je s prestreljenim vratom takoj mrtev zgradil na tla. Sodišče je neprevidnega lovca oprostilo pre-greška zoper varnost življenja.
Med kranjskimi gostilničarji prav agitirajo nemškutarski Korošci, da bi ustanovili pivovarniško zadrugo koroških in kranjskih gostilničarjev, ki bi potem kupila pivovarno v Lescah. Najbolj se za to ogreva nemškutarski pivovarnar Zimmermann, da bi potem tim več slovenskega denarja vtaknil pri dobičku v žep. 'Smer družbe je že s tem označena, da hočejo imeti Korošci sedež ravnateljstva v Celovcu, vse terjatve pa bi bile tožljive edino-le v Gradcu.
Primorsko.
Bleriot v Opatiji. Znani zrakoplovec Bierlot bo prišel meseca januarja prihodnjega leta v Opatijo in bo priredil 20. in 26. dva poleta z letalnim strojem. Za oba poleta bo dobil Bleriot 40.000 in bo poletel do Lovrane in nazaj. Ob obali bodo napravljene posebne tribune. Izredni vlaki bodo tačas vozili iz Gradca, Dunaja, Zagreba, Bn-dinpešte in Trsta.
Pomanjkanje slovanskih šol v Istri. V Istri je 55 in pol odstotkov celega prebivalstva Hrvatov in Slovencev, a šol imajo, razven zasebnih, samo 93 javnih in 146 učiteljev. Lahov je pa v Istri samo 39-5 odstotkov, pa imajo 74 šol s 258 učitelji. V letih 1903 —04. je bilo 12.921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km. Od teh oproščenih otrok je bilo 10.929 slovanske dece, ki torej niso mogli obiskovati tako potrebne šole. Na nekaterih krajih se je pa za 10 Lahon-čičev ustanovila državna šola. Slučaji so zelo sličnim našim. Tu imamo Nemce, ki nam tako škodujejo, tam doli pa imajo Lahone za hrbtom. Slovan je pač dober vojak in davkoplačevalec, a drugače je uboga para, katero lahko zatira kdor hoče.
Zdravstveni pouk se nvede na goriškem ženskem nčiteljiščn. Pouk bo obsegal nauk o šolski higijeni in bo podučeval v slovenskem oddelku zdravnik dr. Ernest Dereani. Največ si je prizadeval za zdravstveni podnk v šoli ravnatelj zavoda Štefan Križnič.
Goriški mestni svet je vložil protest proti odloku namestništva v zadevi Ferrerjeve ulice. V protesta izvaja mestni svet, da se ne gre za slavo zločinca, nego samo za njegovo idejo. Toraj ideja na smrt obsojenega anarhista jim je tako sveta, da hočejo imenovati ulico po njem, dasi je bil isti največji zločinec. Goriški mestni očaki naj bi se šli učit v Pariz, kjer je mestni svet poln samih revolucionarjev, socijalistov itd., ki pa niti sprejeli niso predloga za prekrstitev ulice v Ferrerjevo.
Vodovod za Gorico. Goriški mestni svet je sprejel v zadnji seji načrt vodovoda iz Hablja pri Ajdovščini, s katerim bo Gorica zadostno preskrbljena z vodo, ki ji je že toliko let primanjkovala.
Huda nezgoda se je zgodila v sredo popoldne na parnika Lloydovega arzenala „Karlsbadn“ v Trsta. 2 »letni mehanik Maks Sterniša je zlezel v parni kotel, da bi tam nekaj zmeril. Seboj je imel gorečo svečo, vsled česar je nastala močna eksplozija. Sterniša je dobil močne opekline po obraza in levi roki. Eksplozija je nastala vsled plinov, ki so se rabili pri posknšnji kotla in katerih en del je še v ceveh zaostal.
Reka. Tnrški gostje so došli iz Trsta in so si ogledali Reko v več oddelkih. Obiskali so razna industrijska podjetja, tovarno za torpede, papirno tovorno, škrobno tovarno in mestno petrolejsko čistilnico.
Namen in naloga šole.
Vsi pedagogi in vzgojeslovci so v tem edini, da naj Sola ne le uči, ampak tudi vzgaja, to je, da naj šola Človeka prestroji v koristnega in uporabljivega uda človeško družbe, in da ga odgoji v dobrega kristjana in kedajnega dediča nebeškega kraljestva. Tega načela se bodo vsi tako dolgo držali, in
to načelo bodo tako dolgo vr neomajani veljavi, dokler se bode krščatnska .vera, priznavala kakor od Boga, edino pravte|ga in edinega, in dpklpr so bodo vsi ravnali po njej. Ker pa se, tudi v današnjih dneh, večina krščanskega ljudstva drži razodetih naukov krščansko vere, piora se po tem načelu .tudi mladina, vzgoje potrebna, odgojevati in odgojiti.
Bog pa je postavil cerkev za odgojiteljice človeštva;! dali jej je v ta namen potrebna pooblastila in potrebne pomočke božje. „Ijdite po vsem svetu“, takov ukaz so dobili apoštoli, in v njih vsi njihovi nasledniki, ,„in učite vse narode . . ., učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal.“ V svesti si tega nebeškega poslanstva, je začela* cerkev ustanavljati Šole, in to že v davnem Času, ko po narodi po večini tavali Še ,v temi nevede in, lahko rečemo, prvotne surovosti. Z razširjanjem krščanstva je Širila sv. cerkev tudi luč prosvete in nravnosti. Torej so bili cerkveni služabniki, božji namestniki, prvi učitelji. Ti sc se posvetnim učiteljem umaknili in jim .naredili prostor Šele tedaj, ko je narasti o Števila in velikost cerkvenih občin, in so s tem narastla dušnim pastirjem večja in mučnejša opravila.
Sola je torej pravzaprav hčerka svete cerkve; ona jo je rodila, na sncuj odgojila; le pod njenim o-krlljipm se (je razvijala. Cerkev in šola imate isti, skupni ramen, in tem gotovejše in popolnejše bodete namen dosegli, čim iskrenejše in složnejše boste skupno delovali. Cerkev od šole ali bolje: šola od .cerkve se da sicer ločiti, a šola izgubi potem sredstva in zmožnost Človeka v krščanski nravi odgojiti. Ne smemfo nikakor prezreti, da se mladina nikakor ne da odgojiti s samim poukom, opominjanjem in Kaznijo** Spačena čioveška narava potrebuje razsvit-Ijenja in milosti od1 zgoraj, in kje naj tega dobi, akjo ne v cerkvi in po cerkvi*. Cerkev hrani milosti, sredstva, in ona prešinja s svojim duhom tudi šolo.
(Nikakor se ne da temp ugx/varjati, da šola lahko prepusti cerkvi verski ppluk, in vse kar je s cerkvijo v zvezi* Ako ni ves ppufe in vsa vzgoja prešiinjena s cerkvenim duhom,, bati ge je, da prevlada v šoli cerkvi sovražni duh. O krščanski vzgoji v takih razmerah. sploh misliti ni.
Ako cerkev in Šola že vzajemnim delovanjem s težo brzdate divfre pojave; strasti in s težo zatirate upliv slajbih vzgledov, kako naj bo potem Šola sama zmotna to ibtrez cerkve doseči? Vjersko-nrajvna Vzgoja je mogoča le v soglasnem, vzajemnem delovanju Šole s cerkvijo.
Ako pa dma šojLa isti namen, kakor cerkev, sledi, 'da si je poklic duhovnika in poklic učitelja v bližnjem sorodstvu. Skupili name(n Šole in cerkve nalaga obema ‘ sveto dolžnost, človeka dovesti na ono stopinjo dušne in nravne izomitke, da zamore od 'Stvarnika določeni si namen doseči. Neovrgljiv dokaz nam podaja zgodovina, da je ; cerkev ta namen dosegla, kamor so prodrli nje oznanilci, nje poslan-pL Ako .se tedaj cerkvi predbaciva, da potiska s svojo vzgojo v nevednost, ali celo, kar se pogosto sliši, da človeka pripravlja ob pamet, bije se zgodo«, vini po obrazu.
Lepim umetnostim in vedi je bila cerkev jako skrbna mati, nikakor ne . pisana mačeha. .To cerkvi trezni nasprotniki tudi priznajo.
Kdor tedaj to premisli mirno in dobromisieče, ta uvidi, kako daleč bi prišli,. ako bi se uresničile želje in nameri naših liberalcev, koji vedno stremijo po ločitvi cerkve od šole. Zato se mora jvsak pošten človek z vsemi dovoljenimi sredstvi boriti, da se prepreči ta liberalna nakana»
Naše vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika, da zažiga tobak in smodke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«!
Narodno gospodarstvo.
Radium v Avstriji. Dosedaj je imela avstrijska država še vodno vodilno ulogo na polju raziskave radija, katere raziskave se bodo pa Še pomnožile v kratkem. Iz Jahimovega na Češkem so poslali namreč iz tamkajšnjega rudnika 1 gv radija na ministrstvo za javna dela na Dunaj, da ga porabi za ^natost^erae namene. Bosla/ni radij pat ni bil čifet, ampak je Še pomešam z ranimi drugimi stvarmi. Dvorni svetnik profesor Eksner je dobil od ministrstva nalog, da natanko preišče, koliko čistega radija da se nahaja v poslani količini. Dragocena rud>-nina, ki je vredna več tisoč kron, se hrani v kre-mencu, ker je nevarno priti direktno v stik z radijem. Preiskovanje profesorja Eksnerja bo končano v kakih' 14 dnevih.: Ta količina je prva, ld je prišla iz Jahimova med širšo javnost. Ko bodo preiskovanja Eksnerja končana, bo ustanovilo ministrstvo za javna dela na Dunaju državno prodajalno za radij in se bodo prodajali deli sedaj vposlane količine v medicinske in znanstvene namene. Kaj da pomeni produkcija radija v Avstriji za znanstva sploh, se razvidi’ iz tega, da je sir William Ramzay, sloviti angleški raziskovalec, 'dosegel večino svojih uspehov
od % grama radija, ki mu ga je dala na razpolago avstrijska vlada. Dunajska znanstvena akademija poseduje 3 grame radija, največjo količino, ki se ja je dosedaj sploh dobilo na svetu, a. med temi 1 gram popolnoma čistega radija, s katerim se prav pridno v®aüd dan eksperimentira. Na Dunaju. se zida novo poslopje za zavod za raziskovanje radija, v katero svrho je daroval nek Dunajčan 50.000 kroti. To bo prvi radijski zavod na svetu, in 'Avstrija bo prva med vsemi državami na svetu v raziskovanju radija., (Značaj zavoda na Dunaju bo mednaroden in se ga bo lahko vsak raziskovalec posluževal. Država se je zavezala, da bo sama oskrbovala zavod, ki bo služil strogo znanstvenim namenom.
Petrolejski monopol? V strokovnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da se je vlada brez kakega pogajanja tako hitro odločila v zadevi prevzetja obrata v podjetju za odpravo bencina, kjer se napravlja kurilno olje za stroje na galiških državnih železnicah in npeljala državni obrat. To se tolmači s tem,, da država resno misli vpeljati petrolejski monopol, tako. da,bi mogla prevzeti kontingentiranje čistilnic ako bi satna imela precejšnjo čistilnico v rokah. Najbrže se bo poveril promet in obrat v novem podjetju za odpravo bencina iz petroleja, ministrstvu za javna dela. Ministrstvo bo moralo potem skrbeti, da se investirana glavnica 5,600.000 kron do dobra obrestuje in v petih letih amortizira. To bi bilo gotovo najboljše, da se reši petrolejska zadeva, ki je bila tako zavožena od raznih faktorjev. Družba „Standard Oil Company“ dela in raje na vso moč za kulisami, da bi se utrdila v Avstriji, akoravno pod tujo zastavo. Nemška tvrdka Launzenmtihlea se je pogajala s petrolejsko industrijsko dražbo „Austria“ in moravsko žam-berŠko Čistilnico, da bi se oba podjetja združila in bi dala nemška tvrdka potrebno glavnico na zazpolago. Gotovo je, da tiči za nemško družbo amerikanska petrolejska družba, ker omenjena dražba sama nima toliko kapitala, da bi ga še dragim dajala na razpolago. Z monopolom bi se najhitreje in najuspešnejše zaprla pot taji amerikanski konkurenci.
Izvoz sibirijskega masla v Evropo je vsake leto večji. Kakor „Mosk. Vjedomosti“ iz Čelabinska poročajo, izpeljalo se je v zadnjih desetih dnevih po samarozlato-OBtinski železnici 215 vagonov s 138.888 padi masla (1 pod — kg 16 38). Od januarja dozdaj se je po isti železnici izpeljalo 2084 vagonov s 1,256 665 padi masla. Razan tega se je v zadnjih desetih dnevih izpeljalo po permski železnici 165 vagonov s 107.086 padi. Od 1. januarja do zdaj se je po zadnji železnici izvozilo 630 vozov s 401.368 pudi masla.
Bosenski tobak. Leta 1908. se je izvozilo bosenskega rezanega tobaka v Ameriko 2925 kg, v Avstralijo 576 kg, v Švico 690 kg in Dansko 214 kg. Cigaret se je izvozilo v Ameriko 660.800, v Nemčijo 479.300, v Švico 260 000, v Dansko 245 600,, v Angleško Indijo 213.300, v Angležko 170 300, a v Afriko 153.000. Samega tobaka se je izvozilo v Egipt 440 572 kg v vrednosti 1,075 66» kron, a v Nemčijo 15 550 kg v vrednosti 42.636 kron. Neverjeten je nasprotno mali izvoz smodk, ki jih je bilo izvoženih samo 6200 (5400 v Ameriko).
; ......... ........
Razgled po svetu.
Gruzija se hoče zediniti z Rimom. Na južni strani Ravkaškega pogorja se razprostira poetična in junaška Gruzija, „presrečni, krasni zemski raj,“ kakor jo imetnuje veliki ruski pesnik Lermontov. Obsega ruski guberniji Kutais in Tiflis ter Šteje nad poldrag milijon domačega gruzinskega prebivalstva. .Gruzinci se dele na več plemen, Karetince in Kalu, tince v vzhodnem, Mingrelce in Imeritince v zahodnem delu dežele, in Gruzijce v sredini. Več kot dva tisoč let je tvorila Gruzija lastno cesarstvo, sveta fthdrej in /Simon sta jim oznanjevala krščanstvo, in okrog leta 200 je bila'država že po večini krščanska.' iV enajstem in dvanajstem stoletju je prišla pod kraljem Davidom in kraljico Damaro do velike moči In sijaja»* Pozneje je pa propadala vedno bolj;. Turki in Perzi so jo hudo pritiskali, in zaradi tega se je podal zadnji knez Jurij XIII;, leta 1801 prostovoljno pod rusko nadvlado.. Rusi so jim obljubili’ naj večjo politično in versko svobodo, držali pa niso nobene obljube. Krepko in svobodoljubno ljudstvo se pa ni moglo privaditi na zatiranje. Zlasti so bile vodno hude jhiitožbe rajdi (cerkvene, uprave, Gruzinci so bili kristjani 800 let prej kot pa Rusi in_so Ohranili svojo vero v najhujših bojih. Zdaj so jim pa hoteli Rusi vriniti svojo hierarhijo. Dajali so jim škofe Ruse, ki niso zn&li ne jezika, ne dežele, v semenišče so spravljali bogoslovce Ruse iz Rusije, da bi jim vzgojili ruske duhovnike. Gruzinska nižja duhovščina in narod se je pa temu upiral. Razburjenje je naraščalo vedno bolj. Zadnjega* nadškofa Nikona je nek Gruzinec umoril, Zdaj je Rusija hotela odpraviti nadškofijo in podrediti njihove škofe naravnost svetemu sinodu. Gruzinci so pa odgovorili na to, da so hočejo združiti z Rimom, rekoč,, da s tem ne spremene ničesar svoje vere, ampak se samo združijo s poglavarjem vesoljne Kristusove cerkve. Ruska vlada pravi, da je to nepostavno, Gruzinci pa trde, da imajo po carjevem ukazu o verski svobodi pravico, da si sami izbirajo vero. Na vsak način Je važno, kako se bodo stvari dalje razvile.
Indijanci se množe. Ameriški; vseučiliški ‘profesor Hamilton je dokaza?, da) se je število Indijancev v Zedinjenih državah pomnožilo. Zato ni upravičeno mnenje, da izumira „rudeče“ pleme. Profesor Hamilton priobčuje podlatfce: Leta 1891 je bilo popisanih na celem indijanskem ozemlju 97,000 Indijancev. To Število je leta 1895 narastlo na 100:000 glav,
a Črez deset let pozneje — leta 1905 — na 107.000. To zfliači, da Indijanci znatno množe* tembolj, ker so zadnja trd leta narasti! na 110.000 glav. Tudi zdravstveno stanje Indijancev je dobro, kjar pri izumirajočih /narodih ni. Profesori Hamilton je pregledal tekom 20 let 1100 Indijancev in' ferdj, da se: je telesni ustroj Indijancev znatno izboljšal. Precej je med njjimi razširjena^ sušica, čemur je vzrok per Hamiltonovem mnenju alkohol, ki je posebno Škodljiv onim narodom, ki preidejo iz nomadskega življenja v kulturno. Radi tega je Azdala kanadska vladaj sjtro-ge naredbe proti prodaji alkoholnih pijač.
Zidovsko gibanje v Sibiriji. Vi zadnjih letih so se Židje v Sibiriji>zelo pomnožili. Ne ve se, od kod so prišli — piše „Ruskoje Znamjja“ — a dejstvo je, da jih je že v Sibiriji izredno {Vejbkjo ip dal j ša že začeli razširjati svoje škodljivo delovanje.. Pred kakšnimi' sto leti so Židje prihajali v Sibirijo le kot izgnanci, a sedaj srečaš Žida pri vsakem koraku m to bogajtega, samosvestnegja in predrznega Asida. V židovskih rokah se nahaja sibirijsk)a trgovina in pa obrtnija in v nekaterih (krajih celo administracija. V severnih /sibirijskih gubernijah Židje gospodarijo po gozdovih, ki jih še postaval noj Ščiti, (talko, da' goz-dbvi izginjajo Jz neverjetno hitrostjo. V Celabinsku je žid že mestni »načelnik. Celo židovski izgnanci znajo svoj * položaj tako izrabiti, daj delajo dobre .Jčšefte.“ DoČim drugi izgnanci od lakote umirajo, židovski izgnanci živijo zelo dobro.
Sola za jetične otroke. V Cikagu so na mestne stroške ustanovili šolo za jetične otroke. Sola je podobna mestu iz samih šotorjev.
Obupni čin očeta. V Budimpešti je trgovec z okvirji Morio Löv skušal pomoriti' Svoje otroke v starosti od šest mesecev do osem let in ženo. S MJadivom jim je prizadel smrtnonevartne rane* i(n potem sam skočil skozi okno tretjega naldstropja ter mrtev obležal na dvorišču. Vsi otroci so mrtvi, ženo (So pa umirajočo prepeljati V bolitišjnica. Vzrok tega nesrečnega čina je beda«
Revolucija vr Nikaragui. Revolucionarji so potolkli v /reč,urnem boju pri Lajasp repfubličajaško vojsko predsednika Zelaja. Pot do glavnega mesta jim je odprta. Revolucionarji bodo poplavili vse obrežje v najkrajšem času in bdvzeli vse večje postojanke ob morju vladinim četam.
Panamski prekop dela Američanom velike skrbi in Še večjevstroške, zato pa le maloi časti. Na zapadnem koncu prekopa so se posule velikanske plasti zemlje, kar ne priča ravno o posebnih zmožnostih ali vsaj vestnosti ameriških inženirjev. Kljub temu trdijo ameriški vladni krogi, da bo prekop L 1913. prometa odprt, kar pa nihče ne veruje.
Vodja macedonskih fvstašev — Spiski nadzornik. Otomansko minitrstvo za nauk in bogoslužje je bivšega vstaškega četovodjo Jovanoviča imenovalo za nadzornika vseh bolgarskih in srbskih Šol v Anona-stirskem vilajetu. Srbi so vsled tega silno razburjeni, kajti Jovanovič je na sumu, »da je (rojen Bolgar) izvršil več političnih umorov pa 'Srhih. Pri mlatio-turkih pa ima Jovanovič velik ugled, ker »ja bil vedno znan kot odločen nasprotnih stajrega režima.
Umori menihov na gori Allans. V "gozdu, ki se nahaja pri ruskem samostanu na gori Athos, so našli umorjenega meniha-starčka Papaligore. To je tekom enega leta že Šesti umorjeni ruski menih. Zakaj in kdo izvršuje umore ni znano, ker ima samostan davne privilegije, na podlagi 14a*lerih je zabranjeno svetnim oblastem vsako vmešavanje v samostanske zadeve.
V štiridesetih dneh okoli sveta. Francoski pisatelj romana „Potovanje okoli sveta v 80 dneh“, Jules Verne, je še doživel, daje hitrejše sam potoval okoli sveta, kot je pa pisal v svoji knjigi. Z dvema mladima amerikanskima časnikarjema je prišel okoli sveta v 64, oziroma v 65 dneh. Leta 1901 pa je prišel nek šolski učenec po naročila nekega lista v Čikagi okoli sveta v 60 dneh. Jnles Verne si gotovo ni mogel predstavljati, da bo mogoče vsled železnice v Aziji in ugodnih pomorskih zvez z brzoparniki prepotovati pot okoli sveta v 40 dneh. Iz Pariza čez New York v v San Frančiško se pride v 12 dneh, od ta V Yokohamo na Japonskem v 12 dneh. in s transmandžnrsko in sibirij-sko železnico nazaj v Paris v 15 in pol ali v 16 dneh, torej natančno v 40 dneh okoli sveta.
Največji vodopadi aveta so se smatrali doslej navadno vodopadi Niagare v Severni Ameriki in reke Zambesi v Afriki. V Evropi pa je komaj znano, da so v Južni Ameriki še večji vodopadi in so v resnici tudi največji na sveta. To so katarakti Ignassn tudi Salti grande de Victoria imenovani in presegajo na ogromnih vodnih silah Niagaro kakor Zambesi. Ti vodopadi leže 30 km oddaljeni od izliva reke Ignassn v reko Parano na meji Brazilije, Argentince in Paraguayja. Nastali so vsled tega, ker prisili pogoije reko, ki izv ra pri Cnritabi, v bližini atlantske obale, da se obine proti zapadu in se tam zdraži z reko Parano. Predno se izliva v to reko, pada v velikih kataraktih v nižino. Vodopadi Niagare so 47 metrov visoki in široki 900 metrov; vodopadi Ignassn pa padajo v širini treh kilometrov in 65 metrov v globino
Oddaljenost meseca od zemlje. Po najnovejših raziskoval jih je oddaljen mesec od zemlje 384 000 km.
Stroj, U molze krave, sta izumila brata Olharer. Inženir Berger je knpil patent in napravi tovarno.
Živel 8 50 soprogami. Iz New Yorks poročajo: Sodišče * Filadelfiji je obsodilo nekega Baumanna Harryja na pet let teške ječe, ker je tekom svoje dolge „zakonske* karijere živel s 50 soprogami, od katerih so nekatere Evropejke, nekatere Amerikanke, a drage so pa zamorke.
MALA NAZNANILA
ki se f prejemaj o po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Sladki vinski mošt oz. pozneje vino oddaja kaplanija sv. Barbare v Halozah s postaje Ptuj po 30 K hi. Sodi se posod jo.__________22*
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ceni^ Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	158
Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove storže, divji kostanj, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju.
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Funjo
Pajk, krojač, Dol pri Plan ini.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celfe
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Xa debele.	la drobite.
k Ljudska hranilnica in posojilnici v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.'
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/* °/o brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drngih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5»/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertao^a vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

XI
im
O
XI*
v*
o
E
im
s,r
S3 ’g rv
O
x°
V.l
XI
v s
#a a
x» _
Xb j
/le
t»
«
«
© :
® _r
1 I
-tsj -°
rt 2
N B
o 'S bO ®
CS **
^ ® O
rt S*
rrt O O rO
a *55*
rt
o
rt ®
co m
g *
pb4 CD rt OQ OQ > >
•i—I ®
rt 2
CD
O O
rt š rt ü
QQ TO
rt
o
«rt ^
_ -s ® > M rt
‘3 ja
>GQ ^
rt
t ®
rti
mm	* :g. *
4)	7 a šp
3
rt
rt
rt
Ti
® 9
rt
'S? s -S -S
§ *g
P 00
rt ® rt Ad
4S 3
.a •§
af "eö rM rt ® fc>
3 °
o
® o
’S s a *
rt Jg
M 'S
— r—H
/®v r2 «S o
o
g o
'S »
OQ
o -S 5 ®
S ’rt3
S 3
5 n
rt
E? rt
t> [S3
®
t>0
O
rt
P
®
rt
P
®
‘ET9 ns o
® „ rt ® -ö -u “3 rt rt P^
®
rt
rt N
• H ® S v-? a> ~ P-i <D
>0	-s
CÖ rCl
QQ »i-i
"S R ^
o 0
•1-4
®~ §
-a §
•s *
>NJ
® ® tS rt o
- ’S
§ rt ■2 N
Š
bo
o
rt
®
o
X
z
X
z
X
z
X
z
X
z
X
z
X
z
X
X
yas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v vele trgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Yzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
S?Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,
srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(TY*a m n fon P 8 Blo^nskimi ploščami, čistim in VA 1 cblllUlUllC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršnjejo.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu«	71
sredi mesta, blizu vseh nradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
B se priporoča za obilni obisk, s
Izšel Je lep
"stenski koledar
za leto 1910.
Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le znamko za poštnino. Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klinc-u, typograbi Koroška cesta v Mariboru. §
78
Ignac Božič
narodni krojač y Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 5	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Cerkveni slikar
Peter Markovič
dem. slikar v Rožeku na Koroškem
ak
X
X
X
X
X
X
X
X
X
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško star re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.
X
X
X
X
X
X
X
23X
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Brzojavi: „Kamnoseška)industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna7[kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje;vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: attarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, poliranje in struganje
::: nih kamenov in cementa. :::	::: kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :: :
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
f/v t;*-f	;
I
I I
V

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
W Stolna ulica št. S (med glavnim trgom in

Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se”obrestnjejo: navadne po 4'7o, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4Y4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5'/*% 'n na osebni kredit po 6°/»- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnile se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne, r 6
Posojilnica Ima tudi na mpolsgo domače hranilne nabiralnih«.
00003 ■!
Pravična mera in vaga
Šolske pofrebšCIne
kopito po ceoi in dobro edino pri tvrdki:
::	Goričar & Leskovšek a
v CELJU, (iraška ulica šf. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in stran.
KA PEBELOI	HA DR0BH01I
oooo & ■,
gpOOOC Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Novosti!
Za moške in ženske
krasno zimsko blago
::	pri	::
Druškovič*u v Slovenjgradeu.
p;
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 26 K.
Tiskarna st. Cirila t Maribora.

Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroja. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Slovenski brivec!
Prečastiti dnhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
66
Cerkveni in sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
,, d
k
fl\ ARI BOR, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	63
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!

Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sr. Cirila v Maribora.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macoh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemn občinstvu in prečastiti dnhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke 1 Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48

Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.