St. 23. El mit K m lUbÄNWALlöüHAFT MARiUKQ K TT T* T £fU( 2-1 t ■ i ; 'i 1 H I ai am i im BeOagm / Mewfeór, dne 5. junija 1913. List ljudstvu v pouk in zabavo. r Tečaj XLV Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina sc pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja številka obsega 8 strani. Slovenska kmečka kri v naših mestih. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da zalaga naša mesta s svežo in zdravo krvjo naš slovenski kmet. Brez našega kmeta bi mesta na slovenski zemlji, posebno ob meji, že zdavno propadla. Prav velikokrat se sliši, da se ozira naša politika preveč na kmeta, da se veliko denarja, ki ga plačajo meščani, uporabi za izboljšanje gospodarstva, prometnih zvez na deželi in da se pri tem meščanstvo premalo jemlje v ozir. Pri tem pa ne pomislijo ti možje, da je kmet korenina, iz katere srka meščanstvo najboljše sokove, brez katerih bi meščanstvo shiralo in se posušilo kakor drevo, ki mu odsečeš korenine. Kmečka kri pomeni za meščanstvo to, kar pomeni za telo čist, svež zrak. Gorje narodu, ki nima več svežega, zdravega kmečkega naraščaja. Njegovi dnevi so šteti in njih bodočnost je med mrliči. Ce že veliki narodi obračajo vso pažnjo na kmečki stan, kako bi jo morali še-le mi Slovenci, ki smo eden po številu najmanjših izobraženih narodov na svetu! Naši listi vedno tožijo, da se toliko naših ljudi izgubi v obmejnih, tujih mestih, da se potujčijo in svojemu narodu izneverijo. Imamo vse polno društev po mestih, ki skušajo našim ljudem ohraniti materin jezik in izdajo se v ta namen velike svote denarja. Veliko tega truda, dela in denarja pa bi si ta društva prihranila, ako bi se bolj brigala za naše ljudi že na deželi in ne še-le potem, ko se preselijo- v mesta. Skrb za naše priseljence v mesta se mora pričeti že na kmetih. Kmeta je treba gospodarsko podpreti, ga izobraziti in vzbuditi v njem narodno zavest, potem ga tudi tuji zrak v mestu ne bo okužil. — Da, naraščanje našega ljudstva v nekaterih nemških in laških mestih je tako silno, da bi utegnilo v kratkem času čisto naravnim potom ta mesta popolnoma posloveniti. — Le poglejmo nekaj številk. L. 1900 je imelo n. pr. od vseh Celjanov 4.062 oseb domovinsko pravico v slovenskih okrajnih glavarstvih, le 1.772 oseb v nemških; istočasno od vseh Mariborčanov 14.645 duš v slovenskih, 5.958 duš pa v nemških okrajnih glavarstvih. V Gorici je stanovalo 1. 1905. okrog 5.406 o-seb iz slovenskih, le 1.894 oseb iz laških okrajnih glavarstev. Prav tako priseljevanje našega ljudstva opažamo v Trstu. Tu je bilo 1. 1900 z domovinsko pravico v slovenskih okrajnih glavarstvih 34.505 duš, v srbo-hrvatskih 18.491, v italijanskih 35.037 (in sicer 13.338 iz Avstrije, 21.699 iz laškega kraljestva). Slovanskih priseljencev v Trstu je torej bilo (leta 1900) 52.996, italijanskih pa 35.037. Te številke kažejo očitno, da moramo priti Slovenci do velike večine v teh mestih, ako bomo skrbeli za izobraževalno in gospodarsko povzdigo našega kmečkega naraščaja, ki drvi v mesta, in ga bomo že doma pripravili do tega, da bo tudi v mestih stal na straži za svoje materine pravice. V Celju smo v zadnjem desetletju narastli od 22'70% na 30'5% (Nemci so torej padli od 77'30% na 69'5%), v Gorici od 20'61% na 36'84% (Lahi padli od 67'80% na 50'57%), v Trstu smo narastli od 16'34% na 29'81%. Rastemo torej navzlic vsemu potujčeva-nju. Vsa znamenja kažejo, da priseljevanje našega naroda v ta mesta ne bo padlo, ampak nasprotno še rastlo. Za naš kmečki stan je selitev našega ljudstva v mesta velika rak-rana, a kaj hočemo. Edino sredstvo, da bi naše ljudstvo ostalo raje na deželi, je, da ga izobrazimo in gospodarsko ojačimo, da bo potem vzljubilo svoj rodni dom tako, da ga ne bo lahkomiselno zapustilo. Naša naloga pa je, da bomo ohranili vse priseljence v mestih svojemu narodu. V ta namen nam more in mora služiti troje: v mesta mora iti že narodno zavedno ljudstvo, čegar deci je treba omisliti potrebne slovenske šole. Naše priseljence pa je treba gospodarsko osamosvojiti. Na Balkanu. Balkanski zavezniki so v Londonu podpisali mirovne pogoje s Turčijo. Po teh mirovnih pogojih odstopa Turčija skoro vso evropsko Turčijo v roke balkanskih držav. Le oni kos ozemlja, ki leži med Carigradom, Dardanelami in črto Enos-Midia ostane v la- sti nekdaj mogočnih Turkov. Propad Turčije nam kaže, da narod, ki si hoče s surovo silo podjarmiti druge narode, nima trajnosti. Osobito z ozirom na Turka se uresničuje hrvaški pregovor: Svaka sila do vremena. Ozemlje, katero so Turki izgubili, bi si naj sedaj, razun Albanije, ki postane samostojna država, razdelili med seboj balkanski zavezniki. Tukaj pa je zopet buknila na dan stara balkanska nesloga. Kakor smo že v zadnjih številkah poročali, zahtevajo Bolgari za-se del ozemlja nižje od reke Vardar v Macedoniji, ker so se pred vojsko s Srbi tako domenili in določili natančno, katere pokrajine in mesta dobijo Srbi, katere Bolgari. Ker so imeli Bolgari pri Odrinu in Catald-či mnogo opravka s Tturki ter tako niso mogli sami zavzeti vseh pokrajin, ki jim po pogodbi pripadajo, so iste zavzeli Srbi. Sedaj pa Srbi nočejo teh pokrajin več odstopiti, ampak si jih lastijo. Tudi Bolgari nočejo odnehati od svoje zahteve, da so ti kraji vsled pogodbe njihovi. Tako je razmerje med sosednima slovanskima državama postalo jako napeto. Nemški listi so pisali, da je vojska neizogibna in če bi bilo šlo po njihovih prerokovanjih, bi med Bolgari in Srbi že morale pokati puške. Tako daleč, hvala Bogu, še ni prišlo. Toda obe državi že imata na stotisoče vojakov na meji. Velevlasti, med njimi posebno Rusija, se trudijo, da bi preprečile vojsko. Tudi balkanski državniki delujejo kolikor mogoče pomirjevalno. Ministrski predsednika Pašič in Gešov sta se v nedeljo, dne 1. junija, posvetovala, kako bi se dosegel sporazum. Sklenila sta, da se skliče sestanek ministrskih predsednikov balkanskih držav, ki naj skuša rešiti preporna vprašanja. . Tudi med Bolgari in Grki se vrše pogajanja glede Soluna. Kralj Konštaptin se je baje naveličal prelivanja krvi. Miru si tudi želi Bolgarija, ker je vsled dolgotrajne vojske izmed balkanskih držav največ trpela in najbolj krvavela. Poleg tega ima za hrbtom Rumunijo, ki še ni zadovoljna samo s Silistrijo in malim ozemljem, ki ga dobi od Bolgarije, ampak zahteva še en del Dobrudže. Vsekakor je položaj na Balkanu sedaj še nerazjasnjen in je pot do trajnega miru še dolga. Na previdnosti balkanskih državnikov je sedaj ležeča usoda slovanskega Balkana! Črnogorci ne morejo preboleti izgube Skadra in so ga zapustili z gnevom. Te dni so zadnji črnogorski oddelki odšli iz Skadra. Kedaj dobi Albanija svojega kralja, še ni znano. Esad-paša sicer pošilja svoje čete nazaj v Turčijo, zraven tega pa pridno zbira okrog sebe albanske vojake, da bi iz njih napravil deželno brambo. — Francozi so se dosedaj upirali določitvi južno-albanske meje, kakor sta jo sklenili Italija in Avstrija, da namreč ostane mesto Korica še pod Albanijo in ne pride pod Grško. Sedaj se je tudi Francija udala tej italijansko-avstrijski zahtevi. Srbi proti Bolgariji in Avstriji Srbski ministrski predsednik Pašič, eden najboljših srbskih politikov, je imel dne 28. maja v srb,-ski skupščini (državnem zboru) govor, v katerem je na široko opisal razmere Srbije do Bolgarije in Avstrije ter je tudi označil stališče Avstrije, ki ga zavzema glede delitve zavzetega ozemlja. Ker Avstrija Srbiji ni dovolila, da bi njeno ozemlje segalo do jadranske obali in ker se je Avstrija najbolj zoperstav-ljala, da bi dobila Srbija nekaj pristanišč ob Adriji, je morala Srbija gledati, da si svoje ozemlje drugod poveča. Radi tega se je Srbija odločila, da obdrži o-zemlje ob reki Vardar v Macedoniji, katero bi po pogodbi, pred vojsko sklenjeni med Srbi in Bolgari, pripadalo Bolgarom. Srbija zahteva, da se prvotna delitvena pogodba izpremeni v toliko, da dobijo Srbi kot odškodnino za jadransko obal kraje niže Vardarja. Pašič je v svojem govoru tudi trdil, da je edino Srbija pripomogla Bolgariji do zavzetja Odrina in pokrajin v Traciji (okrožje Odrina). Srbi so dali Bolgarom mnogo večjo pomoč, nego Bolgari Srbom. Kraji ob Vardarju so se odvzeli Turkom skoraj izključno s srbskim orožjem. Radi tega je po Pašičevem mnenju Srbija opravičena zahtevati več zemlje v Macedoniji, nego se ji prizna po predvojskini pogodbi. — Pašičev govor so prinesli skoro vsi večji evropski listi doslov-no. Bolgari so radi tega govora, ki je bil najbolj naperjen proti njim, zelo vznevoljeni. Tudi v Avstriji niso vladni krogi sprejeli govora s posebnim veseljem. Pašič je v svojem govoru tudi povdarjal, da si Avstri- ja s sedanjo politiko ne bo pridobila srca Jugoslovanov. Mirovne določbe podpisane. V Londonu, kjer so se zbrali mirovni odposlanci Turčije, Bolgarije, Srbije, Grške in Črne gore, so v petek, dne 30. maja, končno vendar-le podpisali ta-kozvani preliminarni mir ali mirovne določbe. Razun Bolgarije in Turčije so vse balkanske države zadnji čas zavlačevale podpis mirovnih določb z izgovorom, da poprej ne podpišejo, dokler se jim ne pnpozna pravica, da se bodo smeli tudi zastopniki balkanskih držav udeleževati sej mednarodne komisije, ki se v Parizu posvetuje glede razdelitve turškega državnega dolga in slučajne vojne odškodnine balkanskim državam. Ko se je od strani velevlasti obljubilo, da se u-streže tem zahtevam, so bili tudi Srbi, Grki in Črnogorci pripravljeni, podpisati mirovne določbe med zavezniki in Turčijo. Pri podpisanju je bil navzoč tudi angleški drž. tajnik Grey. Točno ob 12. uri opoldne so se zbrali balkanski zastopniki, cla podpišejo mirovne določba. Ko so vsi zastopniki podpisali zapisnik, je imel Grey na zastopnike govor, v katerem je izražal upanje, da bo končno vendar-le prišlo na Balkanu do popolnega miru in da se bodo mogle vse balkanske države lepo razvijati. Nato so govorili zastopniki posameznih balkanskih držav. Značilna je bila izjava črnogorskega zastopnika Popoviča, ki je rekel: „Mi smo mir podpisali, toda smo kar le mogoče nezadovoljni z besedilom, ki smo je bili prisiljeni sprejeti. Anglija nam je največji del našega uspeha odvzela, ko nas je prisilila, se odpovedati Skadru. Mi jo zato smatramo za svojo dolžnico. Pričakujemo, da nam izposluje \saj iz-premembo albanske meje, rodovitnega ozemlja in naravno zvezo med Podgorico in Pečjo." — Mirovr.i zastopniki so še ostali nekaj dni v Londonu, na kar so se podali domov. Vest o podpisanih mirovnih določbah s Turčijo je bila v Sofiji sprejeta z veseljem. Sedaj lahko Bolgarija odpokliče svoje vojaštvo od Cataldče ter uporabi svojo armado, če je treba, ob srbsko-gr-ški meji. Ta dan, ko se je sklenil mir med Turčijo in pa balkanskimi zavezniki, je bil zgodovinski dan prve vrste, ne samo za Balkan, ampak tudi za celo Evropo. Slovesnost in veliki pomen tega dneva so osobito čutili zastopniki balkanskih držav. Madjarov, drugi bolgarski delegat, se je prekrižal, ko je prijel v roko pero za svoj podpis z besedami: Podpis te pogodbe s Turčijo je za-me svet obred, ker uresničila se je moja mladostna želja, da je srečno postavljen mejnik najvažnejše dobe v zgodovini bolgarskega naroda. In bolgarski konzul Angelov je v trajen spomin shranil pero, s katerim sta Danev in Madjarov podpisala za Turčijo usodepolno, za balkanske narode nadepolno pogodbo. Isto so storili ostali zastopniki. Evropske Turčije je sedaj pravzaprav konec. 0-stane od evropskega ozemlja le še Carigrad z malim ozemljem ter galipolski polotok in nekaj otokov za o-brambo Dardanel. Carigrad še sicer ostane glavno mesto Turčije, vendar bo odslej glavna opora Turčije v Aziji. Srbi in Bolgari se pripravljajo. Obe državi se skrbno pripravljata na vojsko. Vojaki se na obeh straneh pošiljajo na mejo. V Srbiji je bil pretečeni teden ustavljen za več dni osebni in tovorni promet na železnicah, da so bile proge proste za pošiljanje vojaštva na bolgarsko mejo. Srbi i-majo baje zbranih že 200.000 vojakov na meji. Tudi Bolgari zelo hitijo z bojnimi pripravami proti Srbom. Za 4 dni je bil ustavljen osebni in blagovni promet na bolgarskih železnicah, da je bilo vojni upravi o-mogočeno, spraviti dovolj vojaštva in vojnih potrebščin na mejo. Kje stojijo bojni deli nekdaj zaveznic ških, sedaj si že precej nasprotnih armad, še ni natančno znano. Glavna bolgarska moč se baje zbira o-krog Kostendila in Krive Palanke, druga pa stoji na severo-zahodu blizu srbsko-rumunske meje. Glavni stan srbskih čet pa je baje v Velesu ob Vardarju, kjer je zbranih po poročilih nekaterih listov sedaj že blizu 140.000 Srbov. Druga srbska armada, ki šteje baje sedaj že blizu 140.000 mož, stoji pri mestu Pi-rot vzhodno od Niša; pri Vidinu blizu Donave pa se zbira tretja srbska armada. Sestanek v Caribrodu. V nedeljo, dne 1. junija zvečer sta se v vasi Su-kovo pri bolgarskem mestecu Caribrod ob srbski meji sešla srbski ministrski predsednik Pašič in bolgarski Gešov. Pri sestanku so še bili navzoči srbski poslanik v Sofiji, dr. Spalajkovič, bolgarski poslanik v Rimu, Rizov, in bolgarski poslanik v Belgradu,' Tošev. Namen sestanka je bil, da se državniki posvetujejo, kako bi se dal med Srbijo in Bolgarijo doseči sporazum ' in preprečiti pretečo bratomorno vojsko. Oba ministrska predsednika sta se izredno prisrčno pozdravila in se zaupno pogovarjala več ur. Uspeh tega sestanka je bil, da sta Gešov in Pašič sklenila, naj se skliče sestanek ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki naj skušajo vsa sporna vprašanja med zavezniki prijateljsko rešiti. Pašič je bajeGešovu že predložil načrt nove balkanske zveze na podlagi najožjega gospodarskega zbližanja med Bolgarijo in Srbijo, ki bi se opirala na vojaško moč med obema državama. Ce se pri skupnem sestanku ministrskih predsednikov ne doseže sporazum, bosta sedanji ministrstvi v Bolerariji in Srbiji najbrž odstopili. V tem slučaju bi bil položaj med obema državama še bolj poostren in težko bi bilo preprečiti vojsko. Bolgari in Grki. Med Bolgari in Grki so se vršile zadnji teden zopet manjše praske. Do večjih bojev ni prišlo. Pristanišče Kavala so Bolgari zaprli z minami, da ne more vdreti grško brodovje v luko. PredKavalo je 30. maja križarilo grško vojno brodovje. Grki imajo po poročilih iz Sofije okrog Soluna zbranih okrog 120 tisoč mož, druga grška armada pa se zbira 50 km severno od Soluna. Ta armada ima namen, se pri Ve-lesu združiti s srbsko armado. Bolgari pa imajo pri Seresu zbranih 80.000 mož. Domneva pa se, da bodo svoje čete, ki so bile dozdaj na galipolskem polotoku in pri Cataldči, poslali proti Grkom in Srbom, če bo treba. Sicer pa se poroča, da so med Bolgari in Grki v teku pogajanja za dosego miru. Rezervisti se vračajo. Kakor smo poročali, so bili vsi najstarejši in nadomestni rezervisti odpuščeni. Mesto njih pa so poklicani mlajši letniki, ki morajo iti v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Aktivni vojaki v obmejnih posadkah na jugo-vzhodu pa so dobili 12dnevni dopust, da morejo obiskati svoje domače. Na železnicah se vidijo vsak dan vlaki, ki prevažajo mnogoštevilne rezerviste v domovino. Na postajah ljudstvo pozdravlja vračajoče se vojake in jih pogostuje. Vojaki veselo ukajo in prepevajo od veselja, da so vendar enkrat rešeni mučne obmejne službe. Junaški starci na Tarabošu. Črnogorci sicer niso smeli obdržati Skadra, ki so ga zavzeli, toda z junaškim pogumom so se vojskovali zanj, osobito za tako močno utrjeno goroTaraboš. Ze ko se je začela vojska, ni prijela za orožje samo črnogorska mladina, ampak vsi moški so hiteli pod vojno zastavo. Mnogo Črnogorcev se je vrnilo celo iz Amerike, da se udeležijo osvobodilnega boja. Angleški časnikar Alfonz Courlander piše, da se je razgo-varjal s temi ljudmi, ki so svoj čas zapustili domovino, da si preskrbe za življenje potrebnega denarja. Ko so pa čuli, da jih kliče domovina na pomoč, so se zopet vrnili, da pomagajo uničiti lOOietnega sovražnika. Marsikateri od teh junakov počiva sedaj v skupnem grobu okoli Skadra. Courlander pravi, da je bilo med temi ljudmi mnogo starcev, ki so že davno prekoračili 60. ieto, pa so kljub svoji starosti vzeli puško, napolnili svoje torbe s kruhom in šli v boj. Bilo je par dni pred zadnjim naskokom na Ta-raboš. Turški in črnogorski okopi so bili tako blizu, da so se videli za njimi nasprotniki. Med okopi so se razprostirale bodljive žice, ki so zabranjevale uspešen naskok. Treba je bilo te žice odstraniti. V ta namen bi se morala žrtvovati četa vojakov, ki bi po noči s pomočjo ročnih granat odstranila žice. Vsakdo je vedel, da se od teh ljudi ne bo nihče rešil, ker so si-pale strojne puške med nje gotovo smrt. Kljub temu se jih je mnogo oglasilo, ki so bili pripravljeni, žrtvovati svoje življenje. Med temi so bili tudi oni stari ainerikanski Črnogorci, ki so hoteli na vsak način prevzeti to častno nalogo. Svojo zahtevo so utemeljevali z izrekom: „Star človek — življenje brez koristi". In šli so v tihi noči, da izvrše svoje delo. V začetku je bilo vse tiho. Naenkrat pa se je začulo prasketanje in grmenje strojnih pušk. Že so bili junaški starci skoraj navriiu Taraboša, ko znova zagrmijo turške strojne puške in uničijo hrabre črnogorske starce. Njihovi zadnji klici so bili: Zivio! Njihova trupla so ostala na Tarabošu, dokler jih niso po predaji Skadra pokopali junaški črnogorski sinovi. Politični ogled. — Cesar. Generalni adjutant cesarjev, baron Bolfras, je poročal cesarju o vohunstvu polkovnika Reclla. Ko se je general za malo časa vrnil iz cesarjeve sobe, je bil ves bled in upadel ter je padel v nezavest. Službujoči častnik mu je priskočil na pomoč in ga položil v naslonjač. Ko se je general zopet zavedel, je rekel: „Tako razburjenega še nisem videl cesarja." Tako poročajo nemški listi. — V torek, dno 3. t. m., sta se pripeljala na Dunaj bavarski princ-vladar Ludvik in njegova soproga princezinja Marija Terezija na obisk k našemu cesarju. Dunajski župan je odredil, da se morajo hiše in ulice dunajskega mesta okinčati z zastavami. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand bo šel letos s celo svojo družino na letovišče v cesarski grad Ambras na Tirolskem. Starodavni grad bodo popolnoma prenovili in za visoke goste dostojno pripravili. Dne 29. maja se je peljal nadvojvoda s svojo soprogo v Hali (na Tirolskem), kjer si je ogledal zidanje novega samostana, katerega je ustanovila njegova soproga. — Na željo našega prestolonaslednika je bila pred kratkim v njegovem gradu Konopišt na Češkem kinematografična predstava. Predstavljale so se lovske in tudi druge slike. Na vrsti je bil tudi evharistič-ni shod na Dunaju. — V mesecu maju se je prestolo-naslednikova družina skoro vsak dan udeleževala maj-nikovih pobožnosti (šmarnic). Otroci nadvojvode morajo vsak večer moliti rožni venec. Državni zbor. V seji dne 26. in 27. maja se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Nemški svobodomiselni poslanec Zenker je ostro napadal vladno politiko napram Jugoslovanom. Zahteval je imenom svojih liberalnih bratcev tudi ločitev katoliškega zakona. Seveda se mu namera ni posrečila, ker je večina poslancev proti izpremembi zakonske postave. V sredo, dne 28. maja, je govoril načelnik Poljskega kola, dr. Leo, ki je obsojal krivo politiko, nasilstva in krivično nemško nadvlado, zlasti pri Jugoslovanih. Nemški liberalni poslanci pa so kar po vrsti zabavljali čez slovanske poslance. Finančni minister Zaleski je podaljšal rok za predlaganje osebno-dohodninske napovedi do 31. julija. V posvetovanju klubovih načelnikov se je sklenilo, da se mora v prihodnji seji končati razprava o zunanje-političnem položaju. 29. maja je končala zbornica prvo čitanje začasnega proračuna. Tržaški slovenski poslanec dr. Ribar je zahteval v i-menu Slovencev enakopravnost, katere jim Italijani ne privoščijo. Ce Italijani tržaškim Slovencem niti ljudskih šol ne dovolijo, tudi oni nimajo nobene pravice do vseučilišča. Po končani razpravi je rusinski poslanec Petruszevysz stavil predlog, naj se postavi poročilo proračunskega odseka glede laškega vseučilišča na dnevni red. Ta predlog je ostro zavrnil poslanec ar. Korošec, ki je izjavil, da Slovenci nikakor ne morejo glasovati za ta predlog, dokler se ne reši vprašanje slovenskega vseučilišča. V petkovi seji dne 30. maja se je razpravljalo o preosnovi poslovnika. Tržaški poslanec dr. Ribar je naglašal, da se Slovenci zavzemajo za poslovniško preosnovo, ki bi omogočila večje pravice malih narodov v državnem zboru. Poslovniška predloga je bila izročena poslovniškemu odseku. Proračunski odsek pa je sklepal o dobavah za našo mornarico. Naslednja seja se je vršila v torek, dne 3. t. m., kjer se je začelo razpravljati o davčni preosnovi. — Poslanec P i š e k je vložil nujni predlog za podporo po toči dne 19. maja poškodovanim posestnikom v občini Stanovsko. — Predsedstvo zbornice je imelo dne 28. majnika posvetovanje, na katerem so se posvetovali o upeljavi električnega stroja za glasovanje. Model sta razkazovala oba iznajditelja, ravnatelj arhiva, Neusser. in g. Lenz. Opozarjala sta na prednosti te iznajdbe, ki omogoča vsako, še tako raz-nolično glasovanje v najkrajšem času, pri čemur je izključena vsaka pomota. Po daljšem posvetovanju se je sklenilo, da se ta električni stroj za glasovanje za sedaj le začasno in na poizkušnjo vpelje. Ce se bo ob-nesel, bo v zbornici trajno v rabi. — V Trstu se je vršilo te dni posvetovanje Hrvaške Stranke Prava. Razdor, kateri se je zadnji čas pojavil v stranki, se je poravnal. Dosedanji načelnik stranke, dr. Mile Starčevič, je bil zopet izvoljen za načelnika. Posvetovanj se je udeležil izmed Slovencev tudi dr. Korošec. — Slovenci v Trstu in okolici se še nikdar niso tako živahno pripravljali na volitve, kakor ravno letos, ko so Nemci sklenili pogodbo z Lahi, da bodo volili laške kandidate. V nedeljo, dne 8. junija, bodo volitve za okolico in mesto. V okolici kandidirajo sledeči: Anton Miklavec, dr. Just Pertot, dr. Ferdinand Cerne in Štefan Ferluga. V mestu pa: Ivan Sker-Janc, Miha Hrovatin, Josip Marinkovič, dr. Otokar Rybar, dr. Edvard Slavik, Fran Kravos, Anton Muha, dr. Ferdinand Cerne, Makso Cotič, Josip Kolb, Fran Kotnik in dr. Josip "VVilfan. Nemška pomoč Lahom nam jasno kaže, kako strastno sovražijo Nemci Slovane. Nemec in Lah se bojita, da bi se slovanska moč v Trstu zopet ojačila, zaradi tega sta se pa združila oroti Slovanom. Kljub tej zvezi pa bodo volitve v Trstu pokazale veliko moč slovanstva ob Adriji. — Konec izdajalca. Avstrijska vojaška oblast je prišla na sled velikanskemu vohunstvu med častniki. V Pragi je bil pri tamošnjem 8. vojnem koru nastavljen za načelnika generalnega štaba polkovnik Alfred Redi, o katerem je bilo znano, da živi zelo potratno in razuzdano. Prejšnji teden so dobili dokaze v roke, da je prodajal Redi neki tuji državi že več let tajne službene vojaške načrte naše države, osobito o načinu, kako bi naša'armada v slučaju vojske postopala s to tujo državo. Redi je bil v zvezi s celo vrsto vohunov tujih držav, katerim je za visoke svote izdajal mnoge, zelo važne tajnosti naše armade. Po natančnih in strogih poizvedovanjih je prišla višja vojaška oblast do dokazov, ki pričajo, da je obstojala med častniki cela družba vohunov, ki je vohunila na korist tujim državam. Redi, ki je bil nekak vodja te družbe, j,o bil poklican na Dunaj, da se opraviči. Ko je izvedel, da je njegovo izdajalsko postopanje odkrito, se je v noči od 24. na 25. maja v nekem dunajskem hotelu ustrelil. Tako žalostno je končal izdajalec domovine. Pred smrtjo je moral še odložiti svojo oficirsko čast in brez vojaškega spremstva je bil na tihem pokopan. — Žalostno je, da se najdejo med tako visokimi osebami ljudje, ki jim je denar več kot zvestoba do domovine! Od kod ti žalostni pojavi? Liberalni, so- cialistični, to je brezverski duh, ki veje že tudi med vojaštvom, je oropal mnoge ljubezni do domovine. Kjer ni verskega čuta, izginja tudi ljubav in zvestoba do domovine, le tam je mogoče, da se prelomi svetost prisege. Javnost se povprašuje, kako je bilo mogoče, priti takim žalostnim pojavom v okom. Le eden odgovor je tu na mestu: Naj veje med vojaštvom, nižjim in višjim, isti duh, kot za časa očeta Radeckega, ki je javno nosil sv. rožni venec v roki, pa bo drugače. — Samostojnost Predarlske. Do sedaj je bila deželica Predarlska priklopljena Tirolski. Imela je sicer svoj lastni deželni zbor, vendar je bila glede vrhovne uprave in c. kr. vlade združena s Tirolsko. Cesarski namestnik je bil do sedaj za Tirolsko in Pred-arlsko samo eden. Zahteva Predarlčanov je, da podeli osrednja vlada Predarlski popolnoma samostojno upravo in lastnega cesarskega namestnika. V to svrho je prišlo odposlanstvo predarlskih poslancev k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in mu predložilo želje svojih deželanov. Predarlska je med vsemi avstrijskimi kronovinami skoro najbolj katoliška dežela in prednjači drugim deželam s svojim izbornim gospodarstvom. Dasiravno so prebivalci obeh dežel Nemci, vendar Predarlčani nočejo biti odvisni od Ti-rolcev. Pri nas pa, kjer so prebivalci ene in iste dežele popolnoma različne ^narodnosti, zatirajo vsako željo po samostojnosti že v korenini. Kako bi vzrojil nemški Izrael, če bi se po Spodnjem Štajerskem začel zopet glasiti klic: Proč od Gradca! — Ogrsko. V Budimpešti se sedaj vrši razprava Lukač-Desi. Slišijo se vsak dan nove čedne stva- - ri, ki pričajo o pokvarjenosti ogrske politike. Priče so izpovedale, da je res dobil Lukač okoli 4 milijone kron od ogrske banke, katere je porabil v volilno namene svoje stranke. Lukač je odpotoval na Dunaj, kjer ga je v nedeljo sprejel cesar v posebni avdijen-ci. Listi poročajo, da bo moral Lukač najbrž odstopiti, ker ima, kakor se je dokazalo pri tej pravdi, umazane roke. — Obiski vladarjev. Italijanski kralj namerava še tekom junija obiskati švedskega kralja. Na po-vratku s Švedskega pa bo kralj Viktor Emanuel obiskal v mestu Kiel nemškega cesarja. — Angleški kralj Jurij bo tekom letošnjega poletja obiskal ruskega carja. — Triletna vojaška služba je sedaj predmet razprav v francoskem državnem zboru. Kakor se poroča, bo zbornica skoro gotovo z veliko večino sprejela vladno predlogo, kljub temu, da se ljudstvo in vojaštvo po mnogih krajih močno upira 31etni vojaški službi. V mestu Brest je pri neki gledališki predstavi občinstvo naenkrat začelo hrupno vpiti: „Proč z armado!" Policija je gledališče šiloma izpraznila. Več častnikov 112. pešpolka je vojaško poveljstvo odstavilo (degrediralo), ker so širili protivojaške spise med vojaštvo. — Žid Nathan, o katerem smo zadnjič poročali» da je odložil čast rimskega župana, je bil od kralja Viktorja Emanuela pozvan, naj zopet sprejme županstvo. V katoliških krogih se je kraljev poziv sprejel z začudenjem. Saj je splošno znano, da je Nathan kot glavar italijanskih prostozidarjev strupen sovražnik katoliške cerkve. — Špansko ministrstvo odstopilo. Kakor se po- - roča iz Madrida, je dosedanje špansko ministrstvo, kateremu je stal na čelu liberalec Romanones, odstopilo. Kot vzrok odstopa se navaja govor bivšega ministrskega predsednika Maura, kateri je liberalcem očital, da so krivi vseh neredov v državi, ker so se vezali s socialnimi demokrati, anarhisti in pristaši ljudovlade. Radi tega so konservativci odpovedali vsa-ko podporo dosedanji vladi, katera se ni mogla več vzdržati na površju. — Zmede v Mehiki. V tej vroči amerikanski državi še vedno ni miru in reda. Sedaj vstaja vojaštvo tudi proti novi vladi in se upira častnikom. V mestu Exeles so vojaki pobili 8 častnikov. Kakor na Francoskem je vlada odpravila križ in veronaukiz vseh javnih šol; radi tega so tudi razmere v tej nesrečni deželi tako žalostne. Brat pobija brata, roparske in u-staške tolpe so gospodarji celih pokrajin. Nered je tudi v državnih kasah. Državnikom primanjkuje denarja. Da bi imela država večje dohodke, je sklenila pen birati odslej od vsega blaga, ki prihaja v deželo, za 10%' višjo carino. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna, 8. nedelja: 4. po Binkoštih. Maksim. 9. pondeljek: Primož in Felicijan; Pelagija. 10. torek: Marjeta, kraljica. 11. sreda: Barnaba, ap.; Marcijan, muč. 12. četrtek: Janez Fak., spozn.; Flora, devica. 13. petek: Anton Padovanski, spozn. 14. sobota: Bazilij, škof; Elizej, prerok. * Iz poštne službe. Trgovinsko ministrstvo je i-menovalo orožniška postajevodja O. Pirkoviča in Simona Verka za poštna pristava in ju pridelilo poštnemu uradu v Ptuju, oziroma Zidanem Mostu. * Iz šole. Učiteljica Marija Standeger je imenovana za stalno učiteljico v Rogaški Slatini; začasna učiteljica Hedvika Mravlag je imenovana za stalno u-čiteljico na dekliški ljudski šoli v Studencih pri Mariboru; začasni učitelj Rudolf Gobec pri Sv. Venče-slu za stalnega istotam; zač. učitelj Friderik Zinauer v St. Jakobu v Slov. gor. za stalnega istotam; zač. učitelj Friderik Vavda pri Sv. Marjeti ob Pesnici ravno tako; zač. učitelj Teodor Gselmann v Makolah za stalnega istotam; zač. učiteljica Ivana Kocmut pri. Sv. Lenartu v Slov. gor. za stalno istotam; stalni u-čitelj in šolski vodja v Virštanju, Fortunat Jelovšek, je imenovan za nadučitelja v Dramljah; stalna učiteljica KarOlina Koomut v Selah je prestavljena k Sv. Urbanu; v začasni pokoj je stopila stalna učiteljica Marija Turna v Makolali; v stalni pokoj sta stopili začasno upokojeni učiteljici Marija Haring in Marijana Vrečko. * Razpis službe. V državni stavbni službi na Štajerskem je razpisano mesto valjaškega aspiranta, oziroma valjača. Lastnoročno pisane prošnje je treba vložiti do 20. junija t. 1. pri c. kr. namestništvu v Gradcu. Več se izve pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, stavbni oddelek. * Sv. Oče je toliko okreval, da je mogel iti na izprehod po vatikanskih vrtovih. Sprejel je tudi goriškega nadškofa dr. Sedeja. * Novi dunajski nadškof. V nedeljo, dne 1. t. m., je bil v Klosterneuburgu pri Dunaju prelat Friderik Piffl posvečen za škofa. Slovesnost se je vršila v navzočnosti apostolskega nuncija, nadškofa grofaSca-pinelli, dunajskih pomožnih škofov dr. Pflugerja in dr. Zschokkeja. Novi dunajski nadškof je bil dosedaj prošt v samostanu v Klosterneuburgu. * Lepa zmaga koroških bratov. V Medgorju na Koroškem so se vršile dne 24. maja občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci po zelo hudem boju v 3. in 2. razredu. O/bčina je bila dosedaj v nemškutar-skih rokah. Ta zmaga zopet spričuje? da se naši koroški bratje kljub žalostnim razmeram, v katerih se nahaja koroško Slovenstvo, vrlo gibljejo. * Hvalevredni dekli v spomin. Ako najdeš zvesto, ubogljivo, s svojim stanom zadovoljno deklo, de-ni jo takoj v zlate bukve. V te bukve sliši na prvo stran rajna Urška Kostanjšek, ki je 43 let zvesto služila v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru in je tam umrla, previdena s sv. zakramenti dne 8. majni-ka v 81. letu svojega bogoljubnega življenja. Bila je mnogoletna tretjerednica in vzgledna družbenica Marijine družbe v Mariboru. Rodila se je pri Sv. Petru pod Sv. gorami. L. 1865 je stopila v službo pri rajnem preč. g. Kosarju, ko so prišli za dekana v Kozje. Ž njimi je prišla 1. 1870 v Maribor. Tukaj so jej njen mil. gospodar preskrbeli službo v samostanu čč. šolskih sester, kjer je ostala do svoje smrti. Bila je ves čas ponižna, zvesta, poslušna in skrbna dekla, ki je vkljub visoki starosti vsako jej naloženo opravilo o-pravila z največjo natančnostjo, skrbeča, kako bi mogla hiši več koristiti. To je pokazala še na smrtni postelji, ko je sama ugasnila svečo, katero so ji, kakor je prav sodila, prehitro dali v roko. Svetila ji zato večna luč! — Po smrti je pa Bog skromni dekli naklonil čast, kakoršno le redkokedaj doseže kaka imo-vita gospodinja. Ker je tisto uro, kakor naša Urška, umrla v zavodu čč. šolskih sester še č. sestra "M. Hor-tulana (roj. Jedert Domanjko), sta bili obe ranjki na binkoštno soboto popoldne ob 3. uri pokopani. Najprej so zemeljske ostanke rajne č. sestre Hortulane spustili v rakev šolskih sester, potom so pa mil. g. stolni dekan z vso asistenco — bilo je 15 čč. mašnikov in blizu toliko gg. bogoslovcev — se podali k mrtvašnici, da so od tam v slovesnem sprevodu spremili rajno Urško k njenemu grobu. Naj obe počivata v miru in vživata nebeško veličastvo! * Trpljenje prekmurskih Slovencev. Iz Gornjega Sinika nam piše zaveden Slovenec: Naznaniti moram našemu „Slovenskemu Gospodarju", kako se nam prekmurskim ogrskim Slovencem godi pod madžarsko vlado. Zaslužiti nam ne dajo nič, v druge kraje nas pa tudi ne pustijo. Zasledujejo nas kot tatove in zapirajo v temnice. Meseca maja so prišli naši fantje iz Štajerskega domov k sv. birmi. Po sv. birmi pa so se hoteli zopet vrniti na Štajersko, kjer si služijo svoj kruh. Ko so prišli do postaje, pa so jih orožniki prijeli in tirali pred sodnijo. Bilo jih je 18. Madžarska sodnija jih je obsodila v enotedensko ječo in še vsakega na 5 K kazni. Kdor hoče odslej iti na Štajersko, mora dobiti od občine tozadevno dovoljenje, katero mora potrditi tudi sodnija. Taka je naša ogrska vlada. Doma smo brez kruha, drugam ga pa tudi ne smemo iti iskat, kdor pa gre, mora prej presedeti en teden v ječi in še plačati kazen. Ne bi se čudili, ko bi se kaj takega samo enkrat pripetilo, ampak se godi dan na dan. V Sv. Gothardu je temnica vedno polna. Mislimo, da ogrska vlada nima kruha, zato mora ubogo ljudstvo plačevati kazen, če si hoče drugod preskrbeti potrebnega kruha. V ječi si mora vsak sam kupiti kruh. Kdor nima denarja, se mora pa postiti. * Liberalci v pravi luči. Da liberalci niso posebno zvesti katoličani, je itak stara reč. Marsikateremu liberalnemu razuzdancu posebno smrdi neločlji-vost katoliškega zakona. Liberalci vseh dežel, tudi slovenski, že leta in leta zahtevajo, naj se sveti zakon odpravi in naj se vpelje civilni zakon. S tem hočejo, ne samo zadostiti svojim liberalnim nagnenjem, ampak hočejo tudi uničiti srečo in mir, ki vladata sedaj v družinah. Ob času volitev liberalci sicer tajijo to svojo zahtevo, a kadar ni volitev, pa vedno pišejo liberalni listi, naj se odpravi svetost zakona. „Slovenski Narod", glasilo slovenskih liberalcev, posebno liberalnih učiteljev in uradnikov, piše v štev. 121. z dne 30. maja 1913, na strani 3 doslovno: „Naj se odpravi zakrament sv. zakona in naj se nadomesti čisto enostavno s civilnim zakonoim". — Ali more pošteno misleč Slovenec biti pristaš stranke, ki ima take ne-krščanske nazore? * Slovensko gasilstvo. Na Slovenskem so gasilna društva zelo razvita. Pri nas na Štajerskem obstoj ijo ta društva skoro v vsaki večji slovenski vasi, posebno na Murskem polju, v Podravju in v Savinjski dolini. Lepo je gasilstvo razvito tudi na Kranj- skem. Le žal, da imajo doslej glavno besedo pri gasilnih društvih liberalci in nemškutarji. Na Kranjskem obstoji že dolfo let deželna gasilska zveza, katero so pa vodili skoro izključno sami liberalci. Dež. odbor je dajal leto za letom podpore tej zvezi, a ta-le je delila te podpore skoro izključno le onim gasilnim društvom, kjer so bili na krmilu najhujši liberalni kri-čači. Gospodarilo se je na znan liberalen način: prirejale so se vse mogoče slavnosti, tam se je pijanče-valo noč in dan. Sedanji deželni odbor je radi tega zahteval red v liberalni zvezi ter je izjavil, da ne da več podpore, ako se ne da deželnemu odboru eno od-borniško mesto v načelstvu zveze. Nadzorstva pa se liberalci povsod boje kakor hudič križa in zato so zahtevo deželnega odbora odklonili. Deželni odbor pa, v katerem imajo naši pristaši večino, je odgovoril, da ustanovi novo deželno gasilsko zvezo ter bo podporo, katero so dobivali liberalci, naklonil novi zvezi. Gasilna društva sedaj v velikem številu obračajo liberalni zvezi hrbet ter pristopajo k novi. Tako se bo kranjskim liberalcem zrušila zopet ena organizacija. Pri nas na Štajerskem veje žalibog po večini gasilnih društev liberalni in nemškutarski duh Pijančevanje, nemškutarjenje, nemško poveljevanje, to so glavne lastnosti takih »zasilnih društev, ki imajo liberalce ali nemškutarje v svojem odboru. So tudi gasilna društva, ki res delujejo edino po geslu: „Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!" a malo jih je! Naši somišljeniki naj skušajo v gasilna društva zanesti pravi duh,duh krščanske ljubezni in treznosti! * Judežev grob. „Slovencu" poročajo z Dunaja dne 3. junija: „Včeraj so se odigrali na osrednjem pokopališču na mestu, kjer počiva truplo vohuna Red-la, silno mučni prizori. Sorodniki pokojnikov, katerih trupla leže v isti vrsti kotRedlovo, so zahtevali od po-kopališčne uprave, da izkoplje Redlov grob in pokoplje truplo kje na čisto samotnem kraju. Ker uprava ni hotela zahtevi ugoditi, je naskočila množica Redlov grob, ga razkopala, opljuvala in oskrunila. Policija ni smatrala za potrebno, da posreduje in ukroti množico." — Tako sodi ljudstvo izdajalca domovine še po njegovi smrti. * Velika železniška nesreča se je zgodila v torek zjutraj pri postaji Aussee na Gornjem Štajerskem. Na progi ne daleč od Ausseeja so preobložili tovorni vlak z raznim železniškim gradivom tako, da so odpovedale zavore in je vlak z največjo naglico 5 četrt ure prezgodaj pripeljal v Aussee, kjer je trčil ob tam stoječi tovorni vlak. Skoro vsi vozovi so se popolnoma zdrobili. Na kraju nesreče je bil n&Gn le rat kup razvalin razbitih vozov, izpod katerih se je slišalo vpitje in klicanje na pomoč. 5 prožnih delavcev, ki so se nahajali na vlaku, je bilo pokopanih pod razvalinami. Z velikim trudom so jih izvlekli na dan. Eden ima razbito glavo, drugi je izgubil noge, tretjemu ie odtrgalo roko itd. Duhovnik Jerše je težko ranjenim podelil sveto popotnico. * Grof Zeppelin, znani nemški zrakoplovec, je naznanil dunajskemu županu, da pride v času od 9. do 13. t. m. s svojim zrakoplovom na Dunaj, da izpolni obljubo, katero je že 1. 1910. napravil našemu cesarju. * „Alkohol in mladina" je naslov knjižici, ki stane 4 vin., po pošti 7 vin. Knjižica vsebuje govor predsednika „Svete Vojske" za Štajersko. Dobi se v Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. * Osebna dohodnina. C. kr. finančno ministrstvo je vnovič preložilo rok za oddajo osebno-dohodninskih in rentninskih davčnih napovedi za leto 1913, in sicer do konca julija t. 1. * Tržno poročilo. Nova tovarna špirita v Koli-nu na Češkem je pristopila h kartelu tovarnarjev špirita v Pragi. Ta tovarna izdela na leto 8000 hI špirita. Kartel namerava letos s 1. avgustom povišati cene finemu špiritu. — Za uvoz krme (zlasti za otrobe, oljične tropine, kromnir, koruzo, seno, slamo in repne olupke iz inozemstva) je uprava državnih železnic znižala prevozno ceno. — Ker židovski trgovci z moko na Ogrskem niso hoteli znižati cene, se uvaža sedaj moka v Dalmacijo iz Češkega. — Iz Dunaja poročajo, da se je vsled ugodnega vremena žitna cena zopet nekoliko znižala, in sicer pšenica za 10—15 vin. pri 50 kilogramih, rž za 15 vin., koruza za 5 vin. in oves za 10—15 vin. — Aprila t. 1. je dobila naša država pri uvozu 282 milijonov in pri izvozu 225 milijonov kron colnine. — Na občnem zboru posestnikov avstrijskih premogokopov na Dunaju se je dognalo, da se je lansko leto pridobivanje premoga za 8'42%' zvišalo. — Trgovina z lesom se je vsled sklenjenega miru zopet poživila. Posebno veliko lesa so pa začeli izvažati iz Slavonije in Bosne. — Cene živini so zadnji čas večinoma neizpremenjene. Zadnji teden se opaža mal padec samo pri ceni plemene živine. Kupčija je na naših domačih sejmiščih splošno slaba. * Za Slov. Stražo je daroval veleč. g. P. Filip Pere, frančiškan v Mariboru veliko število obrabljenih znamk. Istotako je poslal tudi g. Anton Vrabl, posestnik v Strmcu precejšno število znamk. Mariborski okraj« m Maribor. Marijina družba mladeničev za župnijo Matere milosti se lepo razvija. Pred kratkim se je blagoslovila nova Marijina zastava in križ. Mi mladeniči iz predmestne župnijo žal nimamo mladeni-ške zveze, kjer bi se zbirali, zatorej pa pristopimo vsi k Marijini družbi. K družbi je pristopilo tudi že več mladeničev iz sosednjih župnij. (Opomba uredništva: Mladeniči, ki imate veselje do naših organizacij, pristopite še k mariborskemu Orlu!) iu-Unrthoti. Še enkrat opozarjamo mariborske in okoliške Slovenoe, da bodo prihodnjo nedeljo, dne 8. junija, Nemci prodajali po Mariboru cvetlice v korist nemški planinski koči na našem Pohorju. Z vsakim vinarjem, ki se ga da v ta nemško-nacionalni namen, se podpira nemško oholost na naši slovenski zemlji. Torej pozor! — (Okrajno glavarstvo, davkarija in vsi drugi uradi, ki so se dozdaj nahajali v starem poslopju blizu kolodvora, so sedaj nastanjeni že v novem uradnem poslopju v mestnem gaju. Čudno, da je naše ljubeznjivo okrajno glavarstvo kljub svoji „veliki natančnosti" preselitev davkarije in drugih u-radov skrajno površno razglasilo po okraju. Ljudje, ki se jim še niti ne sanja o kakšni preselitvi teh uradov, hodijo dan za dnevom v staro uradno poslopje povpraševat, kam so izginili „gospodje". — Dne 3. junija popoldne je pri kopanju v Dravi v Kristijanovem kopališču utonil dijak IV. gimnazijskega razreda, V. Razboršak. Zašel je v valove, ki so ga odnesli. m Gor. Sv. Kiuigota. 2e dopoldne in ves popoldne so v nedeljo, dne 1. junija, ljudje v bližini cerkve ob veliki cesti na travniku g. barona Egger sušili krmo in kosili, kakor v delavnikih. Vršilo se je pa to delo med nenavadno velikim vpitjem in tuljenjem. K vsemu temu pač ni bilo nobene sile in potrebe, ampak se je le skrunil dan Gospodov ter se je vzbujalo pohujšanje med obiskovalci cerkve in sploh pri vseh dobro mislečih ljudeh, ker se je s tem počenjanjem naravnost z nogami teptala tretja božja zapoved in se je tako izzivalno žalil naš verski čut. m Jarenina. V nedeljo, dne 1. junija, je priredilo tukajšnje Bralno društvo s sodelovanjem vrlih Zarjanov iz Gradca veselico, ki je prav dobro uspela. Najprvo je nastopil govornik Zarjan Lovrenčič, ki je v svojem govoru navduševal ljudstvo, da varuje in goji to, kar nam mora biti sveto, naš materni slovenski jezik. Nato se je predstavljala iara: „Repoštev" Igralci so nogodili vloge izvrstno. Med dejanji je zapelo domače pevsko društvo pod vodstvom vlč. g. dekana Cižeka marsikatero mično pesem. Po igri se je razvila prosta zabava v gostilni g. Cvilaka. m Sv. Lenart v Slov. gor. Prihodnji uradni dan okrajnega glavarstva bo v četrtek, dne 12. junija. U-radne ure se začno ob 5410. uri dopoldne. m Sv. Lenart v Slov. gor. Kot odgovor na napad gočovskega liberalnega vodje in njegove žene 1. junija t. 1. vpošljem slavnemu upravništvu „Slovenskega Gospodarja" znesek 4 K, za katere naj blagovoli isto pošiljati ta list enemu obmejnih Slovencev. Pričkati se z ljudmi te oblike se mi zdi premalenkost-no in preneumno. — Ignacij Kurbos, tajnik Posojilnice. m Sv. Anton v Slov. gor. Ob priliki občnega zbora na binkoštni ponedeljek je priredilo naše Bralno društvo veselico z dvema igrama in šaljivim sre-čolovom. Igra se je vršila v šoli, za kar se mora zahvaliti Bralno društvo krajnemu šolskemu svetu, ki je po prizadevanju svojega načelnika g. Franca Ko-vačeca enoglasno dal za to dovoljenje. Predstavljala se je igra: „Marijin otrok sem". Ta igra, zelo poučna in ganljiva, se je od naših vrlih Marijinih druž-benic izvajala tako lepo, in naravno, da je gledalci niso mogli dovolj pohvaliti. Naši fantje so nas pa z vojaško burko: „V ječi" s svojimi izvrstnimi nastopi prav imenitno zabavali. Nasmejali smo se čez mero. V gostilni Rojs se je razvila živahna dobra volja, posebno ob lepem srečolovu, za katerega je daroval g. trgovec Tušak veliko število dobitkov. Pošteno zabavo so poveličali posebno še pevci in pevke od Sv. Jurija ob Ščavnici, ki so v velikem številu prihiteli k svojim prijateljem k Sv. Antonu. Tudi iz drugih far smo videli mnogo gostov: od Sv. Trojice, od Sv. Bolfenka, posebno pa od Negove, kar je gotovo dobro znamenje za naše Bralno društvo. m Ituše. Zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je prevzel za ruško župnijo organist v Rušah, g. Slaček. Mi to edino slovensko zavarovalnico kar najtopleje priporočamo. Zavarujte svoja poslopja edino pri tej edini naši domači zavarovalnici in se zglasite, če vam poteka zavarovalnina pri drugih, ali če hočete zavarovati svoje premičnine, pri g. Slače-ku v Rušah! Svoji k svojim! m Fram. V soboto popoldne je povozil v Račjem Merčinkov hlapec 701etno Nežo Vešnar, poseslnio iz Ješence. Splašili so se mu konji. Voz je zdrobil desno nogo vrli ženi. Drugi dan je umrla v mariborski bolnišnici. m Prepolje. Dne 15. maja je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Luka T,urk. Bil je nad 30 let cerkveni ključar in vedno odbornik občinskega odbora. Bil je tudi član načelstva tukajšnje posojilnice, kakor tudi kmetijske zadruge. Dolgo vrsto let je bil tudi naročnik „Slovenskega Gospodarja". Vseskozi je bil vrl in blag mož in zato so ga tudi vsi ljubili in spoštovali. Naj v miru počiva! m Maribor. Mladeniška Marijina družba vabi na veliko gledališko predstavo, ki se vrši v nedeljo, 8. t. m v prostorih Katol. delavskega društva v Mariboru, Flossergasse 4 Vrli naši fantje uprizore igrokaz v treh dejanjih: „Fernando, strah Asturije". in burko: „Zdaj gre sem, zdaj pa tje". čisti dobiček je namenjen za zastavo mladeniške Marijine družbo. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite! m Maribor. Prihodnjo nedeljo, 8. junija napravita skupini Jugoslovanske strokovne Zveze Maribor in Krčevina-Lajtersberg izlet v „Wienergraben". Sestanek in shod ob 3 uri v gostilni g Heuja (Ma-rinšek). Udje in prijatelji naše organizacije pridite. — Predpoldne pa imata obe skupini ob 8 uri v prostorih Zadružne Zveze svojo plačilnico. m Ccršak. Prihodnjo nedeljo ob 2. uri popoldne bo pri gospodu Ilanserju za člane Jugoslovanske strokovne Zvezo vplačevanje mesečnine in sprejem novih udov. Pridite. m Sv Križ nad Mariborom. Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 8. junija po sv. maši v župnišču podučen shod. Mladeniči, možje, pridite v obilnem številu! m Jarenina. Občni zbor kmetijske zadruge v Jarenini, se vrši v nedeljo 8. junija po večernicah v čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1912. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. m Sv. Ana v Slov. gor. Bralno društvo (dekliška zveza) priredi v nedeljo, dne 8. junija slovesnost. Ob pol 10. uri blagoslavljanje kipa Srca Jezusovega, pridiguje velečastiti g. dr. J. Hohnjec in sv. maša ter posvetitev dekliške zveze presvetemu Srcu. Po večernicah se vrši v šoli igra: „Marijin otrok sem" in deklamacija „Dan in noč". Med dejanji svirajo benediški tamburaši. K Sv. Ani torej v nedeljo! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima v nedeljo dne 8. junija po večernicah svoj redni letni občni zbor. m Ruše. Podravska podr. S. P. D. vabi na gledališki večer, ki ga priredi v nedeljo, 8. junija v gostilni;Novak. Začetek točno ob 7. uri zvečer, da se lahko z enajstim vlakom vrnejo izletniki iz Maribora. Spored: Mati Mrvarka in njene začarane krave (šaljiv nastop v enem ■dejanju), Zakonske nadloge (komični nastop s petjem), Stric Jaka (šaljiva igra v dveh dejanjih), Mala oznanila (komični nastop s petjem). Vstopnina: Sedeži prvih treh vrst 1 K, ostalih vrst 80 vin., stojišča 60 vin. Ker je čisti prebitek namenjen za zgradbo novega razglednega stolpa poleg Ruške koče se preplačila hvaležno sprejemajo. Pridite! m Tinje pri Slov. Bistrici. Dne 8. junija ob 3. uri popoldne bo čebelarski shod pri čebelnjaku Fr. Ačko. Na ta shod pride g. J. Ju-rančič, učitelj umnega čebelarstva. Ftmjski okraj* p Ptuj. V soboto, dne 31. maja, je umrla Ana Potočnik, soproga trgovca Potočnika. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ob y26. uri, katerega se je udeležilo obilo ljudstva. N. v m. p.! — Pri parni tovarni g. Celottija se je ponesrečil pri stroju za strešno opeko vrl katoliško-narodni mladenič, član Mladeniške Marijine družbe, Al. Božičko. Sedaj je v ptujski bolnišnici. Vrlemu mladeniču želimo, da bi kmalu ozdravel. p Ptuj. Oni ljudje, ki širijo med naše ljudstvo „StajerčS^nTšnops, se zelo trudijo, da bi spravili v naše kraje kolikor mogoče mnogo lutrovcev. Tako i-mamo sedaj v Ptuju v enem delu mesta že celo lutrov-sko naselbino. Kako vse drugačni so bili nekdanji stari ptujski Nemci. Moj stari dedek so mi pravili, kako so ptujski Nemci nekdaj spoštovali Slovence, sovraštva niso poznali. A danes! „Ljubijo" nas samo tedaj, ko jim nosimo denar, sicer pa se Slovenec niti pokazati ne bi smel. Stari Ptujčani so bili verni katoličani, so radi zahajali v cerkev, a dandanes so mnogi katoličani samo radi „kšefta". Res žalostno! p Krčevina pri Ptuju. Tukaj je zadnji ponedeljek umrl posestnik Valentin Gomilšek, oče č. g. Fr. Gomilšeka, župnika pri Sv. Petru na Medvedovem se-lu, v 73. letu svoje starosti. Pogreb je bil v sredo. Blagi pokojnik se priporoča v molitev. Naj v miru počiva! p Sv. Urban pri Ptuju. Shod S. K. Z., ki se je vršil v nedeljo, dne 1. junija, pod milim nebom pred cerkvijo, se je zelo lepo obnesel. Udeležba je bila zelo lepa. Shoda se je udeležilo okrog 150 mož in mla-deničev ter mnogo zavednih deklet in žen. Predsednikom shoda je bil izvoljen Vekoslav Hameršak, podpredsednikom pa župan Belec. Naš državni poslanec Miha Brenčič nam je v poljudni besedi poročal o političnem položaju in o državnem zboru. Gospodu poslancu, ki se tako skrbno poteguje za naše pravice, kakor tudi njegovim tovarišem, smo izrekli zahvalo in zaupanje. Za Brenčičem je govoril Fr. Žebot o organizaciji K. Z., priporočal njen koledar, ki izide letos ter je obrazložil tudi pomen obštrukcije naših poslan-oev v Gradcu. Zbor je enoglasno odobril postopanje naših deželnih poslancev in izrekel željo, naj vstraja-jo v pravičnem boju, dokler se nam ne dajo naše pravice. Z zahvalo na govornike in zborovalce je nato zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje. p Trgovišče. Dne-30. maja smo spremili mlado ženo Klemenčič k zadnjemu počitku; zapušča moža in 7 nepreskrbljenih otrok. Pred kratkim pa smo pokopali fanta Antona Soštarič, ki je bil ud Marijine družbe, ud gasilnega društva ter obenem tudi ud domače godbe; ponesrečil se je pri velikonočnem streljanju ter moral iti vsled tega v prerani grob. Na novo je pristopil k gasilnemu društvu sin obče spoštovanega občinskega predstojnika Jožefa Skuhala. Upamo, da dobi naše društvo še v kratkem času mladih udov, in zato gre vsa čast podnačelniku Blažu Skuhala, ki si v tej reči največ prizadeva. p Ormož. Okrajni odbor v Ormožu nam naznanja, da obcestnih napisov v Mihalovcih ni dal napraviti okrajni odbor, ampak občina Velika Nedelja, dvojezičen napis v Ormožu za cesto k Sv. Tomažu pa obstoja že iz poslovne dobe prejšnjega odbora. p Ormož. Prejšnjo nedeljo in pa ponedeljek smo imeli v svoji sredi prevzvišenega g. nadpastirja. K nam se je pripeljal od Sv. Tomaža. Cela cesta, koder se je škof vozil, je bila okrašena deloma s slavoloki in zelenjem. Na meji župnije je sprejela g. kne-zoškofa velika množica ljudstva in so se mu poklonili župani ormoške župnije. Tukaj je tudi g. knezoškofa pričakovala slavna častna straža na konjih pod vodstvom g. Mastena ter ga spremila v mesto. V mestu pri nemški šparkasi je bil zopet postavljen slavolok . ter je tukaj sprejel prevzvišenega vlč. g. župnik; za tem so se mu poklonili okrajni sodnik Pupacher v i-menu sodnije, nekateri člani občinskega odbora in občinskega zastopa, gg. dr. dr. Žižek in Petovar v i-menu okr. zastopa, šolska mladina vseh treh šol in g. Vtičar v imenu humskih veterancev. Nato je bil vhod v cerkev, na kar se je vršila izkušnja otrok iz krščanskega nauka. V ponedeljek se je pričelo sv. o-pravilo ob 8. uri ter je najprvo prevzvišeni daroval sveto mašo na kar je stopil na prižnico ter vkljub u-trujenosti z mladeniško živahnostjo razlagal vernim poslušalcem o sedmih darovih sv. Duha. Za tem je bilo birmanih okoli 600 otrok. Omeniti moramo še krasno baklado, katero je pred ormoškim župniščem v čast nadpastirju priredilo humsko veteransko društvo skupno z godbo hardeškega gasilnega društva v nedeljo zvečer, ki je g. knezoškofa izvabila, da se je z vsem svojim spremstvom podal venkaj med ljudstvo, katerega se je nabrala velika množica. G. knezoškof je vsakega godca še posebej ogovoril ter g. kapelniku Serajniku izrazil svojo zahvalo. p Središče. Umrl je dne 30. maja g. Ivan Koče-var, bivši deželni poslanec, večletni središki župan, podnačelnik okrajnega zastopa in odbornik različnih narodnih društev. N. v m. p.! p Žetale. Naš predobri in od vseh ljubljeni gospod župnik nam je zbolel, zavoljo tega žaluje cela fara. Gospoda kaplana pa, ki ne stori nikomur nič zalega, ampak, kar smo vsi prepričani, zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti, bi pa radi naši liberalci, katerih pa hvala Bogu ni veliko, odpravili iz Žetal. Pa bodi prepričan, ti vodja liberalne stranke, da če bi se pobirali podpisi glede gospoda kaplana, kakor si jih ti pobiral proti njemu, bi bil ti s svojimi podpisi stokrat poražen. — S podporo, katera se je tukaj delila trem občinam po škodi zaradi lanske toče, ljudje niso zadovoljni. Več posestnikov, katerim toča ni napravila nobene ali vsaj ne mnogo škode, je dobilo ravno toliko podpore, nekateri še celo več, kakor tisti, kojim je toča uničila vse. Kdo je tega kriv, se ne ve. Trpke besede se slišijo proti nekaterim gg. županom. p Ormož. Podružnica štaj. kmetijske družbe Ljutomer, Ivanjkovci, Ormož in Sv. Bolfenk — Sv. Miklavž priredijo v nedeljo, dne 8. junija t. 1. poučno potovanje po ljutomerskih goricah pod vodstvom gospoda deželnega vinorejskega pristava Anton Puklavec. Odhod je ob '/»8 uri zjutraj od gostilne gospoda Franc Seršen v Ljutomeru v Slamnjak čez vinograde gospodov baron Neubauer, Filipič, De Senibus, Krajnc, Gre-sovšak, grof Lamberg, kjer se vidijo cementni sodi, Kodolič, Cuber, Kleinošek in Jeruzalem. Pri vinogradu gospoda grofa Lamberg se vrši predavanje o sedaj potrebnih opravilih v vinogradih, istotako tudi pri Jeruzalemu. Ob 11. uri prilično dospemo v Jeruzalem in je tam enourni odmor. Tam pogledamo vinograde gospoda Fischerauerja, ter gremo čez vinograde graščine Hrastovec, gospe Hintze, gospoda Zadravec, Slajnča vas, nemškega viteškega reda po Serofi, mimo goric gospoda Zadravec in grofa Wurmbrandt k Stamparji v Vizmetince. Tja pridemo okoli 3. do 4. ure popoldne. Na tej poti se vrši predavanje v Slajnči vasi pri vinogradu gospoda Zadravec. Vinogradniki, udeležite se tega pohoda mnogoštevilno! Naročite pa tudi svojim viničarjem, da se zlasti predavanj udeležijo. p Slatina. Posojilnica v Slatini vabi s tem vse člane na letni občni zbor v nedeljo, dne 15. junija ob 3. uri popoldne v župnišču pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobren-je računskega zaključka za leto 1912 in razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bil sklepčen, se po § 35 skliče drugi občni zbor na pondeljek, 7. julija ob pol 8. uri zjutraj na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. 741 Ljutomerski okraj« 1 Ljutomer. Žito, kar ga ni pobrala zima, lepo kaže. Ce ne bo ledenega zrnja, bomo imeli dovolj kru-heka. A bolj slaba bo za denar. V vinogradih še ni tako slabo, kot se je na prvi hip po pozebi mislilo. Kavrnkov je les zelo mnogo nastavil, posebno poznejše vrste. Glede rasti pa je letos trta že 14 dni naprej. — Na Murskem polju imamo več skritih liberalcev, ki lepo počasi napeljujejo vodo na svoj liberalni mlin. Tam blizu Vučje vasi je nekdo, ki na podlagi „gospodarstva" vedno na tihem hujska proti naši stranki in pripravlja tla za liberalne Celjane. Slični ljudje so posejani tudi po drugih krajih, posebno v Ljutomeru in okolici. Naloga Kmečke ZVeze bi bila, da priredi večkrat shode v naših krajih, pa se bodo liberalni zračni gradovi na Murskem polju porušili v prah. , 1 Ljutomer. ,Z.adnje občinske volitve so nam zopet jasno pokazale, kateri trgovci v Ljutomeru so slovenski. To so Sršen, Vršič, Herzog in Schneider. — Podpirajmo jih! 1 Sv. Jur ob Sčavnici. Pri nas je povzročil požar. v kratkem času veliko škodo. Pred par leti je zgorel škedenj g. Lajha v Kupetincih, dne 17. maja zgorelo je gospodarsko poslopje I. Lap v Murščaku, 27. maja zjutraj pa gospodarsko poslopje J.Stramičv Stane-tincili. Ja pač hudo za nas kmete, kajti lesa je že sedaj zelo malo, a v par letih ga ne bo skoro nič. Opeke je seveda dovolj, ker imamo na Murskem polju več opekarn. — Opozarjamo naše posestnike, da previdno stražijo svoja poslopja, da pride zločinec na beli dan! 1 Pri Sv. Juriju ob Sčavnici sta se dne 2. t. m. poročila Anika Gorički in Franc Peršak, oba z Jamne. Novoporočencema mnogo sreče! 1 Ljutomer. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 8. t. m. poJ| večernicah svoje mesečno predavanje. Pridite v obilnem številu! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Dekliška zveza Bralnega društva uprizori v nedeljo, dne 8. junija t. 1. takoj po večernicah v Slom-šekovi dvorani ginljivo versko igro „Dve materi". Na vsporedu so tudi pevsko točke. Vstopnina: sedeži po 1 K, 80 in 60 vin., stojišča po 40 vin. K najobilnejši udeležbi vabi odbor D. Z. 1 Kmetijska podružnica v Vučjivasi priredi v nedeljo dne 8. junija zborovanje in sicer v Veržeju po rani sv. maši v gostilni Al. Seršena. Govoril bo strok, učitelj Jos. Zidanšek o pridelovanju in spravljanju krme ter o koristi pašnikov. Slovenjgraški okraj« s Remšnik. Dne 31. maja smo spremili k zadnjemu počitku vrlega moža Mihaela Milchberger, ki je bil vedno zvest pristaš slovenske katoliške stranke. Rajni je bil več let župan in okoli 40 let občinski odbornik ter je kot tak vedno delal v blagor naše občine. Bil je tudi mnogo let cerkveni ključar pri tukajšnji župnijski cerkvi. Skoda, da s starejšimi možmi izumirajo plemeniti in značajni možje in nimajo njih vrednih naslednikov. Naj počiva v miru! — Dne 31. maja popoldne so se pridrvili črni oblaki čez Radi in so dali dolgo pričakovanega dežja. Med nevihto se je pa žal pripetila velika nesreča. Udarila je strela v gospodarsko poslopje Ignacija Zavratnik, p. d. Gor. Breznik na Breznem vrhu in ga upepelila. Tudi ena krava je mrtva. Posestnik ima škode do 8000 K, a zavarovan je bil samo za 1800 K. — Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! s Paska okolica. Marsikdo je gotovo že rekel:t „Pačani so pa zaspani ljudje, nič se še ne gibljejo!" Pa v zadnjem času ne veljajo več te besede, ker tudi mi smo se prebudili iz dolgega spanja. Imamo že lepo število raznih društev, a kar bi bilo najbolj potrebno za našo župnijo, tega pa še nimamo, namreč mladeniške in dekliške zveze. Žal, da nimamo za to podjetnih ljudi. — Letina se pri nas drži nekako srednje poti. Lahko bi se bili ž njo hvalili, da ne bi bilo spomladi pozebe. — Srčno vas pozdravlja mladenka, ki je bolj vajena motike, kakor pa peresa. Konjiški okraj. k Konjice. Dne 31. maja bi si naj bil okrajni zastop izvolil svojega načelnika in odbornike. 33 udov zastopa je bilo navzočih. Nemški ločki graščak Po&-sek je dobil 16 glasov, Kupnik tudi 16, dva listeka pa sta bila prazna. Pravijo, da je eden Possekove stranke nalašč oddal dva listeka zanj. Ker je bilo navzočih 33, a oddanih glasovnic 34, se je sklenilo, da se še enkrat voli. Med lOminutnim odmorom pa so se Possekovi pristaši premislili in odšli ter tako napravili sejo nesklepčno. Na njih migljaj sta namreč odšla tudi Slovenca: Clarici in Winter. Ostalih 18 je bilo za en glas premalo, na kar je c. kr. komisar sejo kot nesklepčno zaključil. — Kdor to poročilo pazno prečita ter pozna razmere, si pač lahko sam napravi sodbo o imenovanih Slovencih, ki jih „Slovenski Narod" prišteva „možem z odličnim nastopom naprednega duha". Delata obštrukcijo, dasi Winter vedno zagotavlja, da je za mir in slogo. Winterjeva občina v Zre-čah se je baje izrekla za delamožnost deželnega zbora, Winter sam pa obštruira v okrajnem zastopu, ker ne gre po njegovi volji. Si bomo vse zapomnili. k Zreče. V nedeljo zjutraj je g. potovalni učitelj razlagal o nekaterih pripomočkih o gozdarstvu. Popoldne pa je zborovala Mladeniška zveza, govoril je Albin Sadek. k Sv. Jernej pri Ločah. Tudi pri nas dobro napredujemo, pa ne v pijančevanju, ampak v čitanju časnikov. Pridno si naročujemo naše časopise, posebno pa „Slovenskega Gospodarja". Toda veliko je pri nas še hiš, ki bi si ga lahko naročile. Zatorej Jernej* čani, naročimo si „Slovenskega Gospodarja"! Ubogi ptujski „Štajerc" ima le še nekaj zagrizenih nemčur-skih naročnikov, katere pa se lahko na prste ene roke našteje. Bralno društvo tudi lepo napreduje ter i-ma že precejšnje število udov, med katerimi je največ deklet. Fantje, posnemajte jih! — Dolgo se že goji misel, da bi se vse poštene mladenke naše okolice združile v močno zvezo, v kateri bi se izobraževale. Torej. dekleta in fantje, korajžno naprej! Celj iW okraj * c Celje. K letošnjemu izpitu na orglarski šoli se je oglasilo 7 tretjeletnikov in sicer: Brglez J., Kro-novšek A., Podgornik J., Rajnik Fr., Satler V., Sodeč R. in Sredenšek Fr. Petero učencev je s službami že oskrbljenih. Dan izpita se pravočasno naznani. c Celje. Dne 26. maja se je vdrl pri okrajnem sodišču strop,' tako, da morajo sodnike in pisarniško osobje premestiti. Okrožno sodišče mora uradovati v prostorih stare deške šole. c Celje. Svinjska koža ga je izdala. Pred celjskim porotnim sodiščem je bil neki Franc Pirš obsojen na 2 leti težke ječe. Meseca decembra lanskega leta ga je neki posestnik v St. Lenartu prenočil, za kar mu je imenovani postopač ponoči ukradel par kil svinjske masti in mesa. Drugo jutro pa je opazil gospodar na razprostrti svinjski koži sledove nog, ki so izclale nespametnega tatu. c Ilraelj. Splošno se hmelj v Savinjski dolini lepo razvija. Rastlina je dosegla po nekod že višino 3 do 4 metre. Na slabo oskrbovanih hmeljiščih pa le rastlina zelo zaostala kljub ugodnemu vremenu. Razni hmeljevi škodljivci so se letos v primeri s prejšnjimi leti v manjši meri pojavili. — VŽatcu se plačuje hmelj po sledečih cenah: češki po 160—170 K 5'> kilogramov, štajerski in ogrski pa po 130 do 150 K. Orlavas. Dne 22. maja smo pokopali vrlega moža Ivana Juhart. Rajni je bil pošten in katoliški mož v svojem življenju. Par dni pred smrtjo je še sam želel, da so mu podali v roke blagoslovljen križec za zadnjo uro, kateri ga je navduševal v njegovih zadnjih urah, na kar je mirno v Gospodu zaspal. Rajni je bil mnogo let naročnik „Slovenskega Gospodarja", vrl gospodar na svojem posestvu, katero je pred tremi leti izročil svojemu sinu, ki je vrl naš somišljenik. Sodeloval je pri raznih društvih, kakor pri okrajnem in občinskem zastopu, krajevnem odboru itd. Njemu in tudi že rajnemu Jožefu Plaskan se moramo vsi Or-lovščani zahvaliti, da se je postavila tukajšnja dvo-razredna ljudska šola. Njegov pogreb je pokazal, da je bil rajni mož zelo spoštovan in priljubljen pri ljudstvu. Sprevod je vodil č. g. dekan Jakob Hribernik. Pogreba se je udeležilo tudi pevsko društvo in mnogo občinstva. Počivaj v miru dragi nam, veselje večno vživaj tam! c Luče. Komur čast, čast! Tudi sosedom Solča-nom, ker so se s svojimi darovi spomnili našega Izobraževalnega društva. V nedeljo, dne 8. t. m., bo i-mel pouk o sadjarstvu g. nadučitelj iz Mozirja, F. Pra-protnik! Le vsi po opravilu v društvene prostore ob '/¿11. uri! c Bočna pri Gornjem Gradu. Žalostne so razmere, ki vladajo v naši župniji. V noči od 22. na 23. maja je nek tesarski pomočnik napadel pred gostilno Strmšek brez najmanjšega vzroka nekega moža in ga udaril s kolom po glavi ter s tem dal povod, da so se začeli drugi klati z noži. Posledica je bila, da so enega fanta na roki jako močno ranili. Stvar imav rokah c. kr. sodišče v Gornjem Gradu, ki bo glavne krivce primerno poučilo, kako je treba ravnati z drugimi.To je slabo znamenje za našo vas, pa saj se tudi daleč na okoli toliko ne pijančuje nego tukaj. Celo nekatera dekleta posedajo po gostilnah. Pošteno dekle se raje poslužuje dobrih knjig, ki donašajo mnogo več sreče, nego gostilniško govorjenje. Mladina, v krščanska društva! Izobrazba je najboljše orodje za srečo. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnji pomožni odbor je prosil za oškodovance po pozebi za denarno pomoč, ki bi se naj delila v umetnih gnojilih za vinograde, da se izboljšajo. c Šmarje pri Jelšah. Lep shod je v nedeljo, dne 25. maja, priredilo tukaj Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj. Prvi je poročal poslanec Vrečko, zakaj ne smemo odnehati od obštrukcije. Isto vprašanje je pojasnjeval še z nadaljnimi prepričevalnimi dokazi poslanec Pišek, ki nam je tudi razložil silno žalostni politični položaj. Uboga Avstrija, kako te vodijo v propad tvoji nemško-madžarski voditelji! Ta vzdihljaj se nam je nehote izvil iz prsi ob poslan-čevem poročilu. Zborovalci, ki so zastopali 7 župnij šmarskega okraja, so stavili na poslanca razna vprašanja in prejeli zadovoljiva pojasnila. Resolucije so bile sprejete tri: 1. Naši poslanci naj vstrajajo na ob-štrukciji, ker se novih volitev ne bojimo. 2. Obsodi se sedanja protislovanska politika. Vsi narodi naj dobe svoje pravice, Jugoslovani pa posebno jugoslovansko, državnopravno skupino. 3. Šolske stavbe se naj ne razširjajo, dokler ni vpeljan poldnevni pouk. Predsednik shoda, župnik Gomilšek, poda zborovalcem več primernih navodil za bodoče delo. Odbor društva je ostal stari, nov je le tajnik, kaplan A. Pučnik. Zelo poučno 2urno zborovanje je vse udeležence močno zadovoljilo. c Laško. V nedeljo, dne 18. maja, se je vršil v pivnici par. 9 občni zbor tukajšnje Hranilnice in posojilnice, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Se celo od nemške stranke so nas počastili trije špicelj-ni. G. Pušenjak je v lepo osnovanem poljudnem govoru razpravljal o denarnem gospodarstvu v državi in deželi, dokazal na podlagi številk od zadnjih petih let, da postaja Hranilnica od leta do leta močnejša. Predloženi račun za 1. 1912 je bil soglasno sprejet in odobren. V načelstvo je bil na novo izvoljen kmet Anton Lapornik, v nadzorstvo pa Luka Kačič in Miha Hrastnik. c Sv. Jnrij ob juž. žel. Dne 8. junija je za mladino važno zborovanje v gornji dvorani Kat. doma. Dr. Kovač i č iz Maribora bo na podlagi skioptičnihv slik predaval o škodljivosti alkohola za človeško telo. Ker se še v Št. Jurju grozodejstva alkohola niso slikala v luči vede in izkustva, pričakuje se velika udeležba. Vstop vsakemu prost. c Sv. Ema. Občni zbor Kmetijskega društva se vrši 13. julija. Govoril bo na njem g. nadrevizor Pušenjak. Natančen spored prih. c Se. Peter na Medvedovem selu. Tukajšna dekliška zveza priredi v nedeljo 8. in 15. junija ob 3. uri pop. predstavo lepe Marijine igre v 5 dejanjih „Na Srcu Marijinem" in sicer v prostorih župnišča. Domačini in sosedje pridite jo gotovo pogledat! c Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 8. junija se vrši pri Hab-janu ob 3. uri pop. redni občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju. Govoril bode nadrevizor g. Pušenjak. Vsi, ki se zanimate za naše denarne zavode, pridite na shod! Brežiški okraj, b Brežice. Liberalci, združeni z nemškutarji in sociji, se skušajo zadnji čas utihotapiti skoro povsod v občinske odbore, naše ljudi pa hočejo izpodriniti. Ti združeni naši nasprotniki delajo po vsem Posavju po skupnem načrtu. Občine bi nam radi iztrgali. Možje Posavčani, ki kaj držite na svoje dobro ime in poštenost domačega okraja, ne dajte se komandirati od teh ljudi, ki drugerra ne znajo, kot zabavljati čez duhovnike in zapravljati javno premoženje. Postavite se povsod pri občinskih volitvah na noge! b Rajlienburg. Predno se naši liberalni vodje Sokola zgražajo nad g. župnikom, ki je baje svaril o-čete, naj ne puste svojih sinov v njihovo družbo, si naj prečitajo oni češki sokolski list, ki je označil mišljenje Sokolov z besedami: „Kar Ceh, to Sokol, kar Sokol, to antikrist". Menda niso tako kratke pameti, da bi pričakovali, da bo kak župnik delovanje antikristov pospeševal. b Kozje. Vinska trta se kljub zadnji pozebi lepo razvija. Kolikor je ostalo še očes nepozebljenih in zdravih, imajo mnogo rodovitnih kavrnikov; pa tudi podočki kažejo precej rodovitnih grozdnih nastavkov. Na listju se je pojavila neka čudna bolezen, ki jo naši vinogradniki ne morejo spoznati. Listje je od beline nekako oparjeno in mehurčasto ter od spodaj z belimi dlakami preraščeno. Eni trdijo, da je to vsled mraza, drugi, da je neka vrsta nove bolezni, slična peronospori. Dobro bi bilo, da bi vinorejski veščak natančno opisal ta pojav bolezni, ki je jako razširjen po naših vinogradih. b JteluGi Tudi mi slovenski davkoplačevalci se strinjamo s kozjanskim dopisnikom in odločno protestiramo proti novi nepotrebni novotariji kozjanske davkarije in davčnega oddelka v Brežicah, da bi nam pošiljali opomine za hišni, osebni,obrtni davek itd. po pošti in še te morebiti v nemškem jeziku; to bi pa že bilo več ko preveč! No, to bi bilo res lepo za nas davkoplačevalce, ki smo prideljeni raznim sosednim poštam, da bi še sami morali iskati opominske listke po poštah. Ta nepotrebna novotarija pomenja, da smo pripuščeni na milost in nemilost samim sebi, kar pa vsakdo ve, da to ni prav; saj so uradniki nastavljeni za nas in ne mi za uradnike. Pri nas v hribovitih krajih že iz te moke ne bo kruha, da bi mi sami hodili na pošte po „opomine" eno, dve ali še več ur da- leč hoda. Pa vsaj vsega tega ni potreba, saj plačamo davek radi, pa če že ni drugače, tudi opominske stroške, samo, da dobimo opomine na dom pravočasno. Tukaj stavi priprost kmet vprašanje na komisarja Fišerederja in davkarijo: Ali ni bilo prej veliko bolje, ko so se opominski listki ob določenem dnevnem roku vsem davkoplačevalcem po občinah redno dostavili in še morebiti pomote istočasno popravile, kakor pa sedaj. Marsikateri opomin bo splesnil na pošti v teku več tednov. No, se bo videlo, kakšen bo odgovor na stavljeno vprašanje! Najsovej^ Državni zbor. V torek se je začela v državnem zboru glavna razprava o novem davčnem načrtu. Po govorih poročevalcev dr. Steimvenderja in Miklasa je prišlo med socialnimi demokrati in Nemci do prerekanja, ker socialni demokratje nasprotujejo davčni predlogi. — Poslanec dr. Verstovšek je vložil interpelacijo na justičnega ministra Hohenburgerja glede odloka celjskega okrožnega sodišča na vse župnije, o katerih se zahteva, da morajo občevati s sodnijami le v nemškem jeziku. — Koncem seje se je oglasil z vprašanjem na predsednika poslanec dr. Verstovšek k besedi in zelo ostro govoril o čudnih sodnijskih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Zmede na Ogrskem. Sodišče v Budimpešti je po večdnevni razpravi bivšega državnega tajnika Desy-ja, ki je očital ministrskemu predsedniku Lukaču, da je največji goljui v Evropi, oprostilo. Ogrska država mora plačati več tisoč kron sodnih stroškov. Med sodno razpravo se je po raznih pričah potrdilo, da jeLu-kač res opeharil državo za več kot 4 milijone kron v svoje strankarske namene. Razsodba v tej zadevi je vzbudila ne samo na Ogrskem, temveč tudi po vsej Evropi, ne malo razburjenje. Ministrski predsednik Lu-kač je ves razburjen vil roke, ko se mu je poročalo o izidu obravnave in je rekel: „Strašno! Kaj takega nisem pričakoval!" Lukač je nato sklical ministrski svet, v katerem se je sklenilo, da celo ministrstvo odstopi. Ogrska opozicija je sprejela vest, da je Desy o-proščen, z velikim veseljem na znanje. Slovani ra 0-grskem, posebno pa naši bratje Hrvatje, ne bodo jokali za Lukačem, kateri nosi glavno krivdo, da so se Hrvatom odvzele pravice. Včeraj je prišlo v ogr. državnem zboru do krvave rabuke. V zbornici so prišli tudi poslanci manjšini, ki so pioti Lukačti vpili: «Tat, goljuf!" Nastal je velik krik in šunder. V tem pride v zbornico straža. Gero je vdaril poslanca H;derwaryja s sabljo po glavi. Poslanec se je ranjen zgrudil. Nastalo je splošno razburjenje. Straža je razgrajajoče poslat ce s silo spravila iz zbornice. Lukač je nato naznanil svoj odstop Državni zbor je do 11. junija oogoden. Deželnozborske volitve na Moravskem se začnejo v nedeljo, dne 8. junija. Volilni boj med strankami, katerih je v celi deželi nad 10, bo zelo hud. Češki liberalci, agrarci in socialni demokratje, so sklenili medsebojno zvezo proti katoliški stranki. Bratci se najdejo povsod! Na Balkanu. Sestanek vseh štirih ministrskih predsednikov balkanskih držav se bo baje vršil čez 14 dni v Solunu ali v Belgradu. — Turčija pošilja svoje vojaštvo s Cataldče in Galipolija domov. — Bolgarsko ministrstvo Gešov je odstopilo. Slov. Gradec. Umrl je včeraj, dne 4. junija, tukajšnji poštar, gostilničar in posestnik, Ernst Goli. G-rsušGso tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 29. maja 1913. Cena je bila za 100' kg žive teže: klavni voli, tolsti 96—110 kron (izjemoma — kron), poltolsti 86—94 kron; suhi od 76—84 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 72—88, poltolste od 50—72, suhe od 42—52, biki od 72—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 74 do 98 kron. Kupčija slaba, cene nespremenjene. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 152, K 176; teleta la (izjemoma cena od K —•—do K —■—); mlade svinje od K 1-36 do K 1-46; nemške pitanske svinje od K 1'44 do K 150; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— po K —; ogrske pitanske svinje Ha od K 1-42 do K 168; mesne svinje od K 1'40 do K 155; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 124 do K 130; ovce od K —'90 do K l-—; kozliči in jagneta od K 6'— do K 10 —. Kupčija slaba, cene nazadujejo. Ime pridelka Gradec Maribor ® 0) O PH Ormož i K v K Y K v K v K v 12 10 50 12 20 11 10 50 11 — 9 50 8 50 10 — 9 o 10 50 10 — 9 — 10 — 9 50 S g 11 50 10 50 14 50 12 — 11 •— & 10 50 10 25 11 50 10 — 9 50 S 9 — 10 50 16 — 10 50 10 — M 11 — 9 50 11 — 10 — 10 — Seno sladko .... O tO 4 — 4 3 — 4 40 5 — „ kislo .... 4 25 2 40 4 — 4 50 3 10 2 25 2 — 4 — 2 50 Fižola...... 18 50 11 50 - _ 13 50 Grah...... — - — 60 — — __ — _ 60 I — — — 08 — — — — — — Sir....... bo — — — 40 — Surovo maslo . . . o — — 2 56 — Maslo...... M _ — 1 80 — — — — — — Špeh, svež .... rH — - 1 70 Zelje, kislo .... — — — 24 — — — — — - Repa, kisla .... — — — 20 Smetana, sladka . . „ kisla . . . 1 liter — - 24 96 96 — — — Zelje, 100 glav .... — - - — — - — • — - 06 — — — — - POZOR ! Pretekto bo že skoro pol leta, a še niso vsi naročniki obnovili naročnine. Storite svojo dolžnost. — Slovenski Gospodar stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 krono. Listnica uredništva. Podsreda: Ker ni podpisa roma dopis v žrelo uredniškega koša. — G. Kocuvan v Trotkovi: Potrjujemo, da Vi niste pisali dopisa glede veteranske zastave pri Sv. Benediktu. — Št. Ilj pri Velenju: Ker se sumi, da je g. Liza Grabner pisala dopis glede „bikove ohceti" v št. 20 „Slov. Gospodarja" izjavljamo, da smo dotično novico prejeli od druge strani. — Dražavas: Brez podpisa. V koš! — Loče: G. Ludovik Sterle ni pisal nobenega dopisa iz Loč o tamošnjih nemškutarjih. — Globoko: Vaš dopis nam je nejasen. — Št Jurij v 81. gor: Ali se da Vaša trditev sodnijsko dokazati? — Dopisnikom: Ker se mora list radi velikega števila naročnikov dalj časa tiskati, je sklep uredništva sedaj vselej že v sredo zjutraj. Le najnujnejše vesti se sprejemajo še v sredo do 12. ure opoldne. Javno svarilo za vse cenjene odjemalce Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in naročnike njenih listov: — Prišlo se je na sled mnogim slučajem, da so odjemalci tiskarne sv. Cirila v Mariboru izročili denar, ki je bil namenjen za poravnanje računov Cirilove tiskarne ali pa za naročnino in inserate njenih listov, raznim osebam, katere nikakor niso upravičene sprejemati denarja za tiskarno in katere dotičnih zneskov res niso izročile tiskarni. Tako so računi ostali neporavnani: Zato podpisano ravnateljstvo javno naznanja: 1. Pri plačevanju računov ali naročnine za „Slov. Gospodarja", „Naš Dom", „Stražo" in „Glasnik najsv. Src" naj se cenj. stranke poslužujejo priloženih položnic ali pa naj plačajajo po nakaznici. Poštno potrdilo naj se dobro shrani. 2. Osebno se računi lahko poravnajo ter plača naročnina za liste edinole v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št 5, kjer ravnatelj Anton Jerovšek ali poslovodja L. A. Brože ali pa prodajalka potrdi sprejem denarja s svojim podpisom. Denar sprejemati ali potrdila izdajati ima pravico edino-le ravnatelj ali poslovodja ali v prodajalni prodajalka in nobena druga oseba, če bi slučajno bila tudi uslužbeaa pri tiskarni. 3. Svarimo torej vse cenj. odjemalce izročati zneske, ki so namenjeni za tiskarno sv. Cirila oziroma, za njene liste, katerikoli drugi osebi kakor tistim, ki so upravičeni, ker nepravilnih potrdil, ki bi jih izdale neopravičene osebe, nikakor ne priznamo. Ravnateljstvo Tiskarne sv. Cirila. --- .. v, . .. . , t I Julijana Kočevar, roj. Sinko naznanja s potrtim prcem v svojem in v imenu svojih otrok Marije Miki, roj. Kočevar, Franc in Ivana Kočevar, vnukinje Marte Miki ter snahe Ane Kočevar, roj. Ilger vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gosp. Ivan Kočevar, imetnik zlatega zaslužnega križa, bivši deželni poslanec in središki večletni župan, podnačelnik okra', zastopa ormožkega, častni načelnik gasilnega društva, član ^tuj• skega in središkega veteranskega in bojnega društva, podnačelnik hranilnica in posojilnice središke itd danes dne 30. maja 1913 ob 1/210. uri zvečer pa dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 55. lotu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega preblagega rajnega se vrši v nedeljo dne 1. junija ob 3. uri popoldne od hiše žalosti Sv. maše zadušnice se bodo brale v pondeljek ob 7. uri v župnijski cerkvi Središče, dne 30. maja 1913. Žalujoči ostali. Zahvala. Ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka itd. gospoda Ivana Kočevar^ nam je došlo toliko izrazov sožalja in tolažbe, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zahvalimo se tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v težkih urah žalosti z nami čutili. Zlasti se zahvaljujemo velecenj. gospodu dr. J. Spešiču za požrtvovalno zdravniško pomoč, veleč, domači duhovščini, veleč. g. župniku Tkalcu v Miha-ljevcu, preblagorodnemu g. c. kr. okraj, glavarju dr. E. Ne-toliczka, g. dr. Žižku, kot zastopniku okrajnega zastopa ormožkega, županstvu trga Središče, zastopnikom krajnega šol. sveta središkega, g. dr. Fermevcu kot zastopniku narodnih društev v Ptuju, zastopnikom učiteljskega društva ormožkega okraja, g. dr. Serncu kot zastopniku narodnih društev v Ormožu, bratskemu „Sokolu" v Ormožu, slavnemu domačemu učiteljskemu zboru in šolski mladini, tukajšnji požarni hrambi, veteranskemu in bojnemu društvu in Sokolu, nadalje vsem zastopnikom ostalih korporacij iz Središča in okolice. Zahvaljujemo se pevskemu zboru za do srca segajoče žalostinke in gg. Ivanu Kolarič in nadučitelju Kosi Antonu za ginljive besede ob odprtem grobu. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat blagemu pokojnemu zadnjo čast. V Središču, dne 3. junija 1918. 742 Žalujoči ostali. Stran 6. slovenski gospoda r. 5, junija 1913. LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. (Dalje.) Bazilij je komaj ušel; vsa prtljaga, vojna blagajna, celo cesarski znaki, so prišli v roke Bolgarom. Bila je uničena skoro vsa grška konjenica. Z ostanki svoje vojske je dospel Bazilij v Plovdiv, neprestano preganjan od sovražnika. Tako se je končala 18. velikega srpana 986 prva vojska, katero je Bazilij bojeval z Bolgari. Bazilij je sedaj premišljeval, kako bi se maščeval nad Bolgari. Vest o njegovem porazu je povzročila, da sta se uprla dva njegova najboljša vojskovodja ter iztezala roke po cesarski kroni. Med tem, ko je bil Bazilij zaposlen s temi zmešnjavami, je razširil Samuel meje svoje države s tem, da je iztrgal Bizan-tincem važno mesto Drač. Sedaj je vladal čez ves balkanski polotok tja do carigrajskega obzidja; le mesti Solun in Silistrijo je imel še cesar. Preteklo je 10 let, predno si je upal Bazilij začeti z Bolgarsko novo vojsko. Začela se je z velikim porazom cesarjevega poveljnika Gregorja Faronita, na kar je Samuel prodrl v Tesalijo in plenil celo po Peloponezu. Tedaj je Bazilij poslal poveljnika Urana, načelnika zapadnih pokrajin, v Solun, da bi napadel Bolgare za hrbtom. S silnimi pohodi je dospel Uranos do reke Sperhija, kjer je zadel med goro Eto in Oh-rido na bolgarsko vojsko, ki se je pred kratkim, obložena z bogatim plenom, povrnila iz Moreje in prekoračila Termopile. Bil je pust, meglen dan. V gorah je bilo poprej mnogo dežja in Sperhij je valil svojo umazano, naraslo vodo z deročo silo; njegovi valovi so ločili sovražni armadi. Bolgari so se radi globoke, šumeče reke, smatrali varne pred vsakim napadom. Dolgo je i-skal Uranos v strugi prehoda, ki bi mu omogočil, spraviti celo vojsko na nasprotno obrežje; toda nikjer se ni prikazala plitvina. Tedaj pridejo iz soseščine Grki in izdajo mesto, kjer bi bil prehod mogoč. V prihodnji noči so prebredle cesarske čete reko. Bolgari so trdno spali. Naenkrat nastane divji krik. Grki so planili na sovražni tabor in nastalo je krvavo klanje. Od spanja omoteni Bolgari niso imeli več časa, da bi zgrabili za orožje in tema jih je ovirala, da bi spoznali drug drugega. Večji del Samuelove vojske je padel pod o-strino grških mečev. Celo Samuel in njegov sin Gabriel-Roman sta bila težko ranjena. Rešila sta se s tem, da sta se napravila mrtva in ostala med mrliči, dokler nista v temi prihodnje noči lahko prišla čez višine Pindusa v glavno mesto Prespo. Samuel je doživel nepričakovan poraz. Bila je uničena skoro vsa njegova vojska, in še desetletja potem so ležale na bojišču neštevilne kosti ubitih Bolgarov. Od tega časa Bazilij ni več pozabil bolgarskega vprašanja. Leta 1000 se je posrečilo grški armadi, da je zavzela mesta Veliko Preslavo, Malo Preslavo in Iz celega sveta. Proti pijančevanju v nemški armadi. Med celim nemškim vojaštvom je pitje opojnih pijač že zelo ponehalo vsled uvedbe raznih zmernostnih naprav in odločb. Letos je nemško vojno ministrstvo za vsakega služečega vojaka naročilo brezplačno protial-koholne liste, v katerih se z raznimi yzgledi in podobami popisujejo slabe posledice pijančevanja. Od jeseni naprej bo dobil vsak nemški rekrut ,pri vstopu v vojašnico tak list v roke. GOOletnlca strelnega orožja. Letos je ravno €00 let, odkar se je izdelala prva „puška" v Luttichu, ki je obstojala iz železne cevi in s katero so streljali s pomočjo zažigalnice. Pozneje so orožje nekoliko izboljšali in ga rabili do 17. stoletja. Odslej so rabili mesto zažigalnice kresilni kamen, s katerim se je s pomočjo pritrjenega jekla užgala goba, ki je vnela smodnik. Ker je bila cev zgoraj odprta, se je moglo streljati le ob lepem vremenu. Od 1. 11818 naprej pa se strelno orožje vedno bolj izpopolnjuje. Kako je zdaj na Bolgarskem. Po zadnjih poročilih iz Bolgarije je tam velika draginja. Učenih ljudi je zadosti, delavske razmere so pa za tuje msči trde: dela mnogo, pa malo zaslužka. Obilo je rodovitnega, neobdelanega polja, ki je po ceni na prodaj, a samo domačinom. Tujec ne dobi niti pedi zemlje. Pač pa bi si utegnili naši trgovci in obrtniki v Bolgariji dobiti denar. Svarilo pred lažnjivlmi oglasi. Trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu svari nred lažnjivimi o-glasi v nemških listih, kjer se ponujajo bogati zaslužki brez vsakega truda in nevarnosti. Tako oglasi so navadne goljufije, s katerimi izvabljajo židovski oderuhi denar od lahkovernih ljudi, ne da bi jim preskrbeli obljubljene službe. Nova iznajdba. Francoski profesor Arsoval v Parizu je iznašel neko novo razstrelivno snov, katera ima baje lOkrat večjo silo v sebi kot dinamit. Ta razstrelivna snov je sestavljena iz saj in tekočih plinov. Pliskov. Sledečega leta je Bazilij vzel Bolgarom različne, zelo važne utrdbe, kojih branitelji in obenem najboljši Samuelovi vojskovodje so bili odpeljani v grško jetništvo. L. 1002 si je Bazilij osvojil vse podonavsko ozemlje in premagal Samuela ob reki Vardar. Posledica tega je bila, da se je udala trdnjava Skopje, kjer je poveljeval Roman, sin carja Petra. Za ta čin je podelil Bazilij vnuku velikega Simeona naslov patricija in visoko službo v državi. Bazilij je bil lahko zadovoljen s svojimi uspehi; oslabil je tako svojega nasprotnika, da ni smel več poskusiti bitke na odprtem polju, ampak se je moral držati za utrdbami. Njegovo ozemlje je bilo skrčeno že do Zapadne Macedonije, Albanije in Sofije. Med obema državama je trajala vojska skoro 11 let. Samuel je pač lahko sklepal iz neupogljivega značaja svojega nasprotnika, da ne bo miroval, dokler ne razruši cele bolgarske države. Došlo je 1. 1014. Bazilij je sklical novo vojsko, ki naj bi odločila njegovo usodo. Samuel je korakal proti reki Strimonu in zaprl v gorah Rodope prelaze pri Klidionu in Kimpulongu. Za širokom nasipom je taborila bolgarska vojska. Bazilij sam je poveljeval-Pogumno so naskočili Grki bolgarske okope. Toda razbile so se ob bolgarski hrabrosti cesarjeve naska-kovalne čete. Že se je hotel umakniti Bazilij. Tedaj se je pa posrečilo cesarjevemu poveljniku Nikeforu Ksifiju, da je Bolgare obkolil in jih napadel za hrbtom. Sedaj je bil ves odpor brezuspešen; Bolgari so bili razsekani na kosce in 15.000 je bilo zajetih. Samuel je k sreči še zdrav pobegnil. Že so ga obkolili sovražniki, da bi ga vjeli, a nio^ov sin Gabriel ga je s krepko roko otel iz sredine sovražnikov, ga hitro spravil na konja in ž njim oddirjal. Nekoliko dni pozneje so napadli Bolgari v neki soteski grški oddelek in ga skoro popolnoma uničili. Ta poraz je cesarja zelo osupnil; toda navdal ga je tudi s strahovitim srdom in premišljal je, kako bi se maščeval nad nasprotnikom. Car Samuel se je po porazu ob Strimonu vrnil v svoje stolno mesto, da bi storil nove korake za nadaljevanje vojske. Nekega dne pa pride eden izmed njegovih slug v njegovo sobo. „Gospod, gospod!" je sopihal mož, smrtno bled. Car Samuel je vprašal slugo, kaj se je pripetilo. Nato je začel mož plakati kakor otrok. Samuel ni vedel, kaj naj si misli o čudnem vedenju moža. Nenadoma se odprejo vrata in neki carjev dostojanstvenik pripelje slepega človeka. Car se je zgrozil nad to prikaznijo. „Kdo si?" vprašal je nesrečneža. „Veliki car", je začel pripovedovati, „jaz sem e-den od onih, ki so se s tabo borili proti krutemu Ba-ziliju ob reki Strimon in prišli v roke Grkom." „Kdo pa te je tako pohabil?" je vprašal Samuel sočutno. „Oj, vzvišeni car", odgovoril je ubožec z bolestnim glasom, „ne vračam se jaz sam v domovino v takšnem stanju, mene so le oni odposlali naprej, ki so ravno tako nesrečni kakor jaz, da bi ti naznanil njihov prihod." Samuel je hitel iz sobe, da bi videl, se li uresniči njegova grozna slutnja. Toda komaj je stopil na prosto, zastala mu je v žilah kri. V skoro brezkonč- Prepovedane godbene priprave (avtomati). Kakor znano, je finančno ministrstvo pred kratkim prepovedalo vsem gostilničarjem in kavarnarjem, imeti v svojih prostorih godbene avtomate, ki igrajo za denar. Ta prepoved pa se premalo uvažuje. V Gradcu so obsodili že" par gostilničarjev iz mesta in okolice, ki se niso ravnali po tem ukazu. Tudi pri nas se slišijo še vedno iz marsikatere gostilne glasovi godbenih avtomatov. Gostilničarji, pozor! Iz življenja Oskarja I., kralja Švedov. Ta, 1. 1859. umrli, zelo priljubljeni kralj, je posebno rad hodil nepoznan, oblečen v priprosto obleko, po svojem glavnem mestu Stokholmu. Nekega dne je šel na iz-prehod v sivi, debeli suknji, z mogočnim, širokim klobukom na glavi. Iznenada zapazi neko gospo, ki je šla protipostavno onostran tlaka tudi navzgor. Hitro pokliče stražnika, ki pa kralja ne spozna in mu reče: „Cuj, ali niso vsi pešci, ki gredo po ulici navzgor, dolžni iti po tej strani?" — „Da, gospod." — „No, potem reci oni-le gospej, da naj se takoj potrudi na to stran." — „Ali, gospod, to je vendar kraljica." — „In ravno zaradi tega. Ta mora vendar spoštovati pred vsemi drugimi postave! Ce se pa ti bojiš, prevzamem jaz tvojo službeno dolžnost." — In kralj je zaklical cospej, da naj takoj pride na pravo stran. Kraljica, čuvši znani ji glas, se obrne, osupne, pride čez ulico in dene roko — pod pazduho hudodelca, katerega je v duhu videl do smrti prestrašeni stražnik že na vislicah. — „No, vidiš", pravi kralj popolnoma trdemu stražniku, „da kraljica spoštuje postave, samo ti nisi izpolnil svoje dolžnosti!" — Isti kralj je nekdaj sprejel nekaj poslancev iz pokrajine Delekarlien k posebnemu dogovoru. Imel je veliko veselje, poslušati pri-proste kmete. — „Slišal sem", pravi kralj enemu izmed njih, „da tikate vse ljudi brez razlike". — „Tako je, Veličanstvo", odgovori kmet-poslanec, „mi tikamo vse ljudi, le tebe ne." Esad-paša. Esad-paša, o katerem se je zadnje čase toliko pisalo, ima sedaj 50 let. Njegova preteklost je pisana in polna čudnih dogodkov. On je poglavar močne albanske rodbine, ki se je proslavil že v svoji mladosti v „krvni osveti". Pet Albancev, ki se niso plašili nikakega truda, mu je bilo vedno na raz-nola^o. Esad je bil njihov glavar, poveljnik razbojni- nih vrstah je čakalo pred njegovo palačo onih 15.000 mož, ki so jih zajeli Grki ob reki Strimonu, skoro vsem so manjkale oči. Dejali so carju, da je to Bazi-lijevo delo, ki je dal vse vjete Bolgare na ta način pohabiti; le vsakemu desetemu možu je pustil eno oko, da lahko vodi ostale v domovino. Ob groznem prizoru se je Samuel onesvestil in padel na zemljo. Prinesli so mu sveže studenčnice, na kar se je kmalu zavedel. Komaj pa je popil vodo, ga je napadel hud srčni krč in 2 dni pozneje je umrl (15. kimovca 1014). Kakor hitro je Bazilij izvedel, da je pobrala smrt njegovega velikega nasprotnika, se je podal zopet na Bolgarsko. Kar ni dosegel pred njim noben Grk, dosegel je on. Prodrl je v ohridsko ozemlje, po-žgal v Bitelu carski grad in opustošil deželo. Nato se je napotil nazaj v Solun. Bazilij II. se imenuje v zgodovini „klavec Bolgarov"; njegovo nečloveško delo, ki ga je započel na ubogih bolgarskih vjetnikih, bi bilo vredno kakšnega afrikanskega poglavarja. Samuel se nedvomno prišteva k največjim vladarjem bolgarske države; bil je mož, plodovit na velikanskih mislih in obdarjen z dušo, ki se ni ustrašila pred izvršitvijo najdrznejših naklepov. Njegova smrt se je smatrala tudi v inozemstvu za pomenljiv dogodek. Neki italijanski zgodovinar pravi, da je njegovo smrt naznanil nebeški odposlanec že vnaprej, ko piše: „L. 1014 se je prikazala zvezda repatica in u-mrl je kralj Samuel". Suženjska veriga. S carjem Samuelom, ki je umrl okoli 1. 1368., se je skrila srečna zvezda Bolgariji. Njegov sin Janez Šišman se ni zapletel le s Carigradom v hude razprtije, ampak bližala se je tudi dan za dnevom nevarnost pred Turki. Kakor hitro si je izvolil Murad I. za svoje glavno mesto Odrin, je podjarmil bolgarska obrežna mesta in prisilil Sišmana, da ga je pripoznal za svojega rrospodarja, kakor tudi, da mu je dal svojo sestro Tamaro za ženo (1366); vendar je ostala sul-tanka zvesta veri svojih otroških let, in zato še dandanašnji opevajo „belo Bolgarko" narodne pesmi v njeni domovini. Z brezkončnimi prepiri in poboji so potrošile krščanske države balkanskega Dolotoka svoje najboljše moči, mesto da bi se združile v skupno obrambo. Sicer je poskusil srbski kralj Vukašin s svojim bratom Uelješo poleti 1371, med tem, ko je imel Murad I. opravka v Aziji, da bi zadal Turkom smrtni udarec, a se je načrt ponesrečil in Srbi so bili od turškega poveljnika Lalašina ob zgornji Marici 26. kimovca hudo tepeni. Vukašin in njegov brat sta izgubila življenje kakor tudi mnogo plemenitnikov. Po tej zmagi so preplavili Turki vso Macedoni-jo. Srbski vladarji Zgornje 'Macedonije so postali'Mu-radovi podaniki, dasiravno so se branili nekateri na vse kriplje tej usodi. Ta odpor je pripomogel dvema k nesmrtni slavi, kralju Marku, kojega grad je ležal zahodno od Prilepa na visoki pečini, in njegovemu prijatelju Konštantinu, knezu v Velbuždu v Severni Macedoniji. Oba, posebno pa kraljevič.Marko, sta proslavljena v narodnih pesmih slovanskih narodov. (Dalje prih.) ške družine in nekake vrste gosoodar z železno pestjo. Njegov brat Sami-beg Toptani je s pomočjo zvijač postal zaupnik sultana Abdul Hamida, potem celo sultanov pribočnik, in kot tak je otvoril pot na sultanov dvor tudi svojemu bratu Esadu. Sultan je bil dosleden DOlitik svojih prednikov, ki so postavljali razbojnike za policiste, in tako je postavil Esada za poveljnika janinske nosadke in mu na ta način otvoril pot za lepo priliodnjost. Ko je Esadov brat umrl kot žrtev krvavih zvijač v Carigradu, je izvršil Esad na morilca svojega brata krvno osveto in z enim delom svojih vojakov pobegnil v gore. iOd tam je dal po svojih banditih (roparjih) ubiti tatara Osmana, janinskega upravitelja. Leta 1908. je stopil v vrste mladoturkov proti svojemu dobrotniku Abdul Hamidu. Postal je poslanec Drača v turškem državnem zboru. Ko je videl, da mladoturki ne gredo nredobro, jim je obrnil hrbet in pravijo, da je on poskušal ubiti predsednika mladoturškega državnega zbora. Tudi v Skadru je bil Esad nasilnik. Hasana Riza je dal ubiti in on je postal poveljnik trdnjave. Esad je tip lahkoživca, ka-koršni so na vzhodu osnovali države, in to bi mo storiti tudi Esad-paša, ali menda je izprevidel, da s proglašenjem za kralja Albanije ne bi uspel prav po svoji volji, zato je odnehal. Ali najbrže bo imela Evropa še opravila ž njim, kajti on gotovo ne bo miroval, marveč ostane zvest svojim tradicijam, svoji razbojniški preteklosti, in kot tak gotovo ne bo za mir in red v novi državi Albaniji. Esad-paša utegne veljati še lepe novce evropske velevlasti. Strah pred avtomobilom. Ob priliki poroke nemške princezinje z Ernestom Avg. Kumberlandskim je hotel podariti angleški kralj poročencu lep samodrč. Ko je pa izvedel, da se je v kumberlandski rodbini pripetilo že več nesreč z avtomobilom, je zapovedal, naj zadržijo naročeni samodrč na potu. Lansko leto se je namreč poročencev brat pri taki vožnji smrtno ponesrečil in umrl. Princev oče pa je pred kratkim povozil nekega dečka; isto se je zgodilo tudi poročencu, ki je ob priliki svojega obiska v Karlsruhe povozil nekega dečka, ki je nato umrl. — Mesto nameravanega avtomobila je podelil angleški kralj poročence- ma dragoceno darilo iz žlahtnih kamenov. • • 5, junija 1913, SLOVENSKI GOSPODAR» Stran 7, Gradec Licc Loterijske številke. 28. maja 1S13 65 30 62 72 maja „ 31 55 4 43 33 89 ■ MALA OZNANILA. SI Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin. Priden učenec iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri g. Ivan Traunu, trgovcu, Ptujska gora. Prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, kateri imajo kako gimnazijo ali realko, ali pa tisti, kateri so se že kje učili. 693 Priden pekovski nčenec kateri ima veselje do te obrti, se takoj sprejme. Učna doba 3 leta. Mesečna plača 8 kron: Pisma naj se pošiljajo na Jos. Žunko, pekovski mojster. Selnica ob Dravi. 691 Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezova—Morava se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682 Hiša na prodaj v Mariboru, blizu magdalenske cerkve, nadstropna, 6 sob, z verando, vedovod, veliki vrt, dvorišče in sadno drevje. Stanarina znaša 2400 K na leto. Vpraša se Poberška cesta št. 15. 712 Pridnega fanta dobrih starišev, ki ima veselje do krojaštva, sprejme takoj Martin Šporer, krojač, Sv. Jurij ob juž. žel. 692 Malo posestvo je na prodaj. Po-brežje pri Mariboru, Dammgasse 36. Več se izve pri lastniku isto-tam. 709 Čebelni paviljonček z dunajsko mero s prostorom za 8 rojev* se s 5 močnimi roji vred proda. Cena po dogovoru. Friderik Gornik, čebelar in posestnik v Št. Dju v Slov. gor. (Ob okrajni cesti Št. Ilj—Jarenina). 678 Učenca poštenih starišev sprejme takoj slovenj goriški umetni mlin v Ka-niži pri Pesnici. 672 Oženjen mož, slovenščine in nemščine vešč kakor tudi v vsakem delu kmetijstva, želi službe kot oskrbnik na kaki graščini ali kakem drugem večjem podjetju. Naslov v uprav. Slov. Gosp. 675 Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor. Khislgasse 3, I. nadstrop. 596 Kose in kamne ki režejo hujše kakor britev, pošilja Janez Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ena kosa in en kamen K 3'-, 5 kos in 5 kamnov K 10"— franko. Dolgost kose se mora naznaniti. 596 Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hečo. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega, dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru. 8 V Teharjih blizu Celja in Štor, kjer so razne tovarne, je na prodaj krasno stavbišče, njiva, travnik, hosta. Proda se vse skupaj, ali pa vsako posebej, travnik in njiva pa tudi na zaželjene parcele. Vpraša se pri g. Lovro Šah, nadučitelj v Teharjih. 653 Zelo lepo pčsestve, okrog 22 oralov, lep gozd, travnik z samo sladko krmo, 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen, že rodeči vinograd, njive, lepa hiša, gospodarska poslopja itd.; viničarija v bližini Poljčan se proda. Pojasnila dajo Karol Sima v Poljčanah. 677 Mizarski In pekovski učenec se takoj sprejmeta. Oglasiti se je pri g. Jos. Iiolariču, Franc Jožefova ulica št. 9 v Maiiboru. 708 Kmetovalci, pozor I Proda se borov gozd, 8 do 10 oralov, ob lepi cesti pri Storntalu. Vpraša se pri gosp. Al. Sagaj, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 705 Štefan Ksufman trgovin« 2 železarno v 3R4id.gcmi priporoča najboljše 0-celne, kose in srpe, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393 Maksimilijan Poberaj mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoflfpl. 3 se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dela, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah. Razpis kleparskega dela. Pri župnijski cerkvi v St. Lovrencu nad Mariborom se bode prenovila streha na stolpu. Vse za to potrebno kleparsko delo se takoj odda. Ponudniki, kleparji-mojstri, ki garantirajo za naj-solidnejšo izvršitev, naj se tekom 14 dni oglasijo z 0-ferti pri podpisanem načelniku. Cerkveno-konkurenčni odbor St. Lovrenc nad Mariborom, dne 28. maja 1913. 702 A n t o n B r e z o 6 n i k , 1. r. na J. Fauland«Ptuju trgovina z manufakturnim 576 blagom se vsem priporoča. Sanatorij „MIRNI DOM/' _ p. Gornja Kungota pri Mariboru. ZdraVSŠČe za živčne in notranje bolezni z individualnim zdravljenjem z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik s Dr. Fr. Čeh. Lepo posestvo, obstoječe iz 3 sob in vrta, je na prodaj. Več se izve pri posestniku Fr. Terstenjak, Po-brežje, Fraustaudenerstrasse 58 pri Mariboru. 629 Vsem gospodinjam! Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611 Za prodati je zelo lepo posestvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. Leži deset minut od cerkve tik okrajne ceste, meri 6 oralov in sestoji iz njiv, travnika in lesa. Proda se zavoljo starosti lastnika. Cena in pogoji se zvejo pri lastniku Alojziju Antonič,- 730 Malo posestvo na prodaj; 1 uro od postaje, dobre pol ure od Poljčan, redi se 1—2 kravi, gozd, njive, star vinograd, ki še rodi, travnik in veliko sadnega drevja, 8 oralov se proda s pridelki vred za 4600 kron. Več se izve pri J. Dolenc v Poljčanah. 733 Krojaški pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri g. Simonu Mayer, Maribor, Koroška cesta št. 102. 736 Ženitna ponudba I Mladenič 29 let star, samostojen rokodelec, treznega značaja in katoliškega mišljenja, se želi oženiti z dekletom, starim od 20 do 25 let, prijetne zunanjosti, ki bi zmogla okrog 1000 kron gotovine ali pa bi imela kako malo posestvo ali že kakšen koli dom v kakem prometnem kraju. Le resne ponudbe naj se blagovolijo poslati če mogoče s sliko na „ J. T. P. 45" poste restante Slovenjgradec. Tajnost zajamčena. 737 Zahvala. Mariborska Marijina družba deklet se prisrčno zahvaljuje č. g. misijonarju iz Celja za lepe govore v stolnici, katere je imel ob priliki duhovnih vaj za dekleta. Vsa dekleta, ki so se teh vaj udeleževale, kličejo č. g. misijonarju: Stotero Bog plati! 738 Oženjen organist in cerkovnik išče službe na kaki večji fari. Sprejme tudi občinsko tajništvo ene ali več občin, kakor tudi tajništvo pri posojilnici. Nastopi lahko s prvim julijem. Naslov v upravništu. 735 Knlar.ski pomočnik in učenec se takoj sprejmeta pri kolarskem mojstru Jožefu Virbnik v Pod-kloštru-Arnoldstein pri Beljaku na Koroškem. 716 Vdova z 10 letno hčerko išče skupno z otrokom, ki je lahko pasti-rica, službe kot gospodinja ali dekla v kaki pošteni hiši. Je vajena vsakega dela. Ponudbe na uprav-ništvo lista pod št. 714. Ženitna ponudba! 27 letni mladenič, ki je po svojem stricu podedoval veleposest in obrt je primoran takoj se oženiti z mladenko čedne zunajosti tor nekaj dote. Ponudbe pod „Tajnost zajamčena", na upravništvo. 717 Priložnostni nakup! Velika gostilna pri Mariboru, ob glavni župni cerkvi, velika obrt, 10 minut od kolodvora, s prometom mešanega blaga okoli 50.000 K, poraba vina 40—50 polovnja-kov, piva 100 hI, žganja 15 hI, obrestni dohodek okoli 1900 K s 3 orali sadonosnika in vrtom za zelenjavo, kakor tudi z bogatim popisom imovine (inventarjem) se radi upravljanja drugih, velikih posestev plačanja zmožnim kupcem proda za 75.000 K. 20.00C K lahko ostane vknjiženih. Neposrednim kupcem daje brezplačna pojasnila uprava „Realitaten-Markt" Gradec, Hamerlinggasse 6. 720 Illapec pri konjih, trezen in zanesljiv se išče v samostanu Mag-dalenk v Studenicah. Plača po dogovoru. Vstopi se lahko takoj. 715 Za birmo! Točna uostrezba! Deliro. Pa cení! Veli oga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 18'— Kuhinjska ura K 4'— Budilka, niklasta K 3- — Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva, Nasl. Dietinger Tiieod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Hiša v središču Maribora, pripravna za gostilno in pekarijo, z zalogo vina vred, se radi opustitve trgovino za 35.000 K proda. Posredovalci izključeni. Izve se pri lastniku Fricu Jauk, v Mariboru, Flossergasse 5. 739 Redka prilika za trgovca, ki si z malo denarjem lahko kupi novo, veliko, prijazno hišo, v kateri je dobro upeljana trgovina z mešanim blagom, prodaja tobaka, vina, piva in žganja. Izvoz deželnih pridelkov. Ob glavni cesti v veselem kraju. Posebej ena nova tudi dobro idoča kovačnica, nova hiša, okoli 4 oralov zemljišča in sadonosnik. Res lepa prilika za vsakega! Izplačati je treba le en par tisoč kron, ostalo ostane vknjiženo. Proda se zaradi prevzetja drugega podjetja. Vpraša se pri Ivanu Šošteriču, Sv. Vid niže Ptuja. 668 Učenec Kmečka Hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da obrestuje vse od dne 15. maj-nika 1913 naprej došle hranilne vloge po 0 Sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic kot vloge, ne ds bi se tem obresto- vanje kaj prekinilo. 655 Iščejo se starejši kmečki posestniki, ki bi hoteli 18 letnega, pridnega in treznega, delavnega in izobraženega fanta, ki ima posebno veselje do kmetijstva, za svojega vzeti, in sicer ako so sami brez otrok in če v resnici želijo zvesto pomoč na svoje stare dni. Fant ima 1500 kron premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: „Brez starišev" na upravništvo Slov. Gospodarja v Mariboru. 653 Izgubila sem 17. maja na Zidanem-mostu zvečer ob pol 8. uri v vozu svileno blago, s svitlimi križna-timi čipkami, vredno 10 K. Dotič-ni vlak je odpeljal proti Mariboru. Pošten najditelj naj se oglasi: Cecilija Bahč, Zdole, p. Videm, Štajersko. 731 Hiša z lepim stavbenim prostorom se za 12.000 K proda. Pismene ponudbe pod „Schweizerhaus" poštno ležeče Mariborr. Posredovalci izključeni. 728 Lovci pozor! Srnjake, jerebice, zajce in vsakovrstno divjačino, pi-ščeta in drugo domačo perutnino kupuje po najvišji ceni Alojz Ekart na Pragarskem. 726 Krojaški pomočnik se sprejme pri g. Ivanu Partlič, krojaškem mojstru v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta 3. 725 Novozidana, vili podobna hiša, v bližini gozda, 20 minut od glav. trga, s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, gospodarskim poslopjem, še eno sobo, kuhinjo in perilnico se proda za 15.000 K; 6000 kron lahko ostane na hiši. M. Taurer, Pobrežje pri Mariboru. Dammgasse 3. 724 Lepa novozidana hiša v bližini cerkve in šole, obstoječe iz 3 sob, 2 kuhinj, gospodarskega poslopja, sadnega vrta, travnika, njive, vse skupaj v enem kosu in meri šest oralov, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravništvo tega lista. 723 Prodam 900 1 dobrega vina od leta 1912. Cena po dogovoru. Friderik Kebrič na Slateniku 10, pošta Sv. Jakob v Slov. gor. 727 Pridno dekle z dobro šolsko izobrazbo, ki tudi nekaj nemško razume, se sprejme v trgovino z mešanim blagom kot učenka pri Janezu Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 728 Posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja ter zemljišča za rejo dveh goved itd. proda za 200b K Tomaž Močnik, posestnik Marija Dobje št. 37, p. Dramlje, Sp. Štajersko. 734 Petnajst let stara deklica, pridnega značaja, vešča slovenskega in nekoliko nemškega jezika, želi vstopiti kot učenka v pošteno trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj so pošljejo pod naslovom A. Kolarič, orož. stražmojster v Gor. Gradu. 723 Dobro blago! Tacna postrežba! Važno ze birmance in botre! Velika slov. trgovina Ivan Veselic & drug v Ormožu in prš Vel. nedelji je dobila ravnokar celi vagon svežega novega blaga, katerega je naročila nalašč za birmo, ter ima v zalogi belo blago in vense za birmanke, kakor tudi primerno blago za birmance. Nadalje vse vrste dragega manufakturnega blaga po nizkih o?nah. — Kupite torej vse potrebščine v tej trgovini, kjer bodete solidno in dobro postrežem. Poljedeljski stroji! kakor: motorji, viteljni (Gopel), mlatilnice in slamo-reznice za strojni in ročni obrat, različni mlini, stroji za luščenje koruze, za rezanje repe, brabant-plugi in brane, pumpe za gnojnico, stroji za košnjo trave (1 ali 2 konjski moči), za grabljenje in preobračanje sena, vročezračne sesalke (pumpe), vodovodne cevi in stroji, najnovejši vodni motorji na pritisk iz višine, bogata zaloga najrazličnejših poljedelskih strojev, za mečkanje sadja in grozdja, stiskalnic (preš), brizgal-nic za sadje in trte, itd. Tudi vse posamezne dele za stroje, naprave za viteljne, vodovode in vodnjake, vodne motorje, strelovode, ognjišča, mreže iz žic in železa, stolpne ure za cerkve, gradove in šole. — Popravila se dobro in ceno izvršujejo. 722 Zavod strojev in stolpnih ur. Zaloga Ignacij Berthold Ernovž (Ehrenhausen). 722 Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: ««aa■ a Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Povzroča ;i„ tig| voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Ltboren okas. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. Ser rawailoyc. kr, dvorni dobavitelj Trieste-BarceJa. Kupi se ▼ lekarnah ▼ steklenicah po pol litra i K 2'8G in 445 po 1 liter & K 4 80. poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Davorin Tombah, Sv. Vid niže Ptuja. 720 ¿''«''V. Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske f prekomorske družbe iz Havre v Nevyork najkraj. in najhit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: Ljubljana konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 F. P.Vidic & Komp.,Uubliana tovarna zarezanih strešnikov ponudi Y^saki poljubni množini dvojno zarezani v mm a a v s rosevno obrezo in priveznim nastavkom. Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami. Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 698 Spretni zastopniki se sprejmejo. it brzoparilnik za živinsko 99 ■ itMllll« krmo zdelan iz kovanega železa in močne pločevine Nenavadno hiter razvoj pare. Vsako kurivo po-rabljivo. 70°/o prihranka na kuriva. Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho. m SpBfS»- S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila. Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za stonj in franko. Zastopniki se iščejo. Goričar & let (iraška ulica 7 — podrli Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe U papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijdfti, predmeti za šaljive pošte in srečolove. »kovšek, Celje ižnica Rofovška ulic? 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. Delavnice Titania, Wels 136, Zg.Avstr. Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji). Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22. y 0 T. • _ najnovejše volneno blago, ba- jL4«£ DirillU ceflrji zidane rute, vence za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po znižanih cenah pri 551 Jos. Druškoviču y Slov. Gradcu. Družinske hiše novozidane, 6 minut od glavnega kolodvora v Maribora se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Erčevina pri Mariboru št. 187. 419 MT" Klavirje, pijanine in harmonije t^rf« boljboljši pianini), Stelzhfmer in Horigel (amer. barm.i, vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki M Dma«k>«Ii ssdno zapris.strokovnjak ■ ¡ii|k|¡*Ma izbiri izključno inedinole M« OseJiSlIetj in učitelj ,Glasb. Matice' SmIIsOS Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 K jz-von meni vsakdo na obroke po ' prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOlctno garancijo. Kdor si izposodi pri mfni klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine 1 Velikanska za- ... _ loga najb. violin, harmonik, citer, tam-ú'¿>; buric itd. po najnižjih cenah. Zamenjava gifv. najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in cenno. 968 4-? Slovenci! Širite Slov. Gospodar! Zahvala. Podpisani Martin Lajh, posestnik v Kupetincih se slav^ Vzajemni zavarovalnici i Ljubljani prisrčno zahvaljujem, da mi je škodo, storjeno po požara, dne 22. aprila t. 1. hitro cenila ter takoj in pošteno izplačala. Čutim se torej dolžnega ta zavarovalni zavod, kakor tudi njenega zastop nika v Križevcih g. Martina Topolnik cenjenemu občinstva toplo priporočati. V Kupetincih, 14. maja 1913. 187 Martin Lajh. Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi prav dobro ". Sukneno blago (štof) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovojie perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Pi edpasnike veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje 34T zastonj "K vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Worsche, Maribor M. Gosposka ulica šf. 10. Jaz vem in Vi morate vedeti, ako Vam je do higijene Vašega telesa, da je v Vaši hiši zanesljivo razkužilno sredstvo neutrpljivo. Bolezni, ranitve, opekline se primerijo večkrat; za desinfekcijo na bolniški postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, irigacijo in zabranjenje nalezenja, za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuževanj in odstranitvi slabega duha je najboljši znanstveno mnogokrat preizkušen "in po vsem svetu za najboljše razkužilo sedajnosti priznani Lysoform ker učinkuje hitro in zanesljivo, ga brez nevarnosti vsakdo rabi, prijetno diši na kožo ne vpliva dražljivo (kakor druga razkužila) je naposled prav ceno, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in v vsaki hiši radi rabijo. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) se z navodilom vred dobiva za 80 vinarjev steklenica s 100 grami po vseh lekarnah in drogerijah monarhije. Pomislite, da Lysoform hitro odstrani slab duh in pot. Podučno od odličnega zdravnika spisano brošuro „zdravje in desinfekcija" dobite zastonj po kemiku A. C. Hubmann, referentu „Lysoform"-tvornic, Dunaj XX, Petraschgasse 4. (Mosse—44) Viljem Abt, razpoSiljainica perutnine v Mariboru kupuje po najboljših dnevnih cenah vsako možino raznovrstne perutnine (kokoši, piščance, kapune, race, gosi, purane) in jajc. Vešči nakupovalci ali pošiljatelji perutnine se iščejo. 706 Za dragi denar lahko kupite povsod vsako blago. — Ce pa želite po ceni in trpežno blago za moške in ženske obleke, gotove obleke, fino perilo, predpasnike, nogavice, kravate itd. potem se obrnite na „Prvo Spodnještajersko razpošiljalnico" J.N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5 Pazite na slovenski napis, da ne bodete te trgovine zamenjali s kako drugo ki se piše Schosteritsch ali Schusteritsch. 680 E 130/13 8 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Frančiška Scharlach, posestnika v Veračah, zastopanega po dr. Rihardu Zirngast, odvetniku v Kozjem, bo dne 25. julija 1913 dop. ob 9. uri pri podpisani sodniji, soba št. 6, dražba sledečih nepremičnin': 1. VI. št. 62, 128, 124, 346, 381 in 392, k. o. Virštanj, obstoječih iz gostilne z mesarijo, gospodarskega poslopja, vinogradov, sadonosnikov, potem iz njiv in gozda, skupno s pritiklinami: opravo za stanovanje, gostilno in mesarijo, kakor tudi gospodarsko orodje. 2. VI. št. 198, k. o. Virštajn in vi. št. 114, k. o. Dobležič, obstoječih iz viničarije in vinogradov s stiskalnico (prešo) in 3 gantnarji. 3. VI. št. 95 in 315, k. o. "Verače, obstoječih iz njiv, travnika in gozda. 4. VI. št. 220, k. o. Verače, obstoječe iz travnika, in sicer vsaka skupina za sebe ali pa vse 4 skupine skupaj. Nepremičninam, skupno s pritiklinami, ki jih je prodati na dražbi, je določena sledeča vrednost: k 1. na 22.994 K; 2. na 3.950 K, 3. na 1.720 K in 4. na 450 K. Najmanjši ponudek znaša, in sicer za 1. 15.329 K, za 2. 2.633 K, za 3. 1.156 K in 4. 300 K, ali vse skupaj za 19.418 K. Pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, (zemlje-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene izpiske itd.) smejo 'tisti, ki žele kupiti, pregledati pri podpisani sodniji, v sobi štev. 3 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je treba pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe naznaniti, ker bi se sicer ne mogle več uveljaviti glede nepremičnin samih. O nadaljnih dogodkih dražbene^a postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbene-ga postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu podpisane sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. 719 C. kr. okrajna sodnija v Kozjem, oddelek II., dne 19. aprila 1913. Požar. Izdajatelj in zaloitnlk: Katolifiko tiskovno drafitvo. Odgovorni urednik:: Franjo Zebot. JTIsk ttakarn« «t, Dlr ila T Mariboru,