59. številka. V Trstu, v sredo 25. julija 1888. Tečaj „E O IN O S T" izhaja dvnkiat na teden, vsako S79do in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: vro leto pl. fi.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.5l>; „ n 2.25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrstB po i» nov., v Gorici in v Ajdovščini po n nov. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi so poftiljajo uredništvu t uftfci Torrente st. 12. Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana »i> nt -tpre-jemajo. Kokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila so račune pit 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inserato prejema upravnistvo v ulici Torrento 12. Odprto reklamacijo so prosto poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V aJinoati je moB«. Razkritje Dolenčevega spomenika. Narod slovenski, akoprav mali, ima značaj in karakteristiko vseh ostalih prosvet-lenih narodov; lastnosti katere ga odlikujo pred vsem, pa so gostoljubnost, radodarnost in — hvaležnost! Te izredne lastnosti pokazale so se, ko je pred letom dni pozval poseben odbor vse domoljube, naj žrtvujo po svojej moči doneske na oltar domovine, da se povzdigne spomenik možu, katerega je ugrabila nemila smrt v sredi neutrudnega delovanje v blagor primorskih Slovencev; možu, ki je posvetil vse dušne in gmotne svoje sile v probujanje ter pro-sveto dragih mu sorojakov; možu, katerega ime ostane vpisano v zgodovini primorskih Slovencev se zlatimi črkami, prvaku svojemu in kolovodji gosp. Viktorju Dolencu. Pozivu odzvali so se rodoljubi slovenski v obilnej ineri in danes mora biti ponosen vsak posamezen sin slavne matere Slave in z mirno vestjo moro gledati na sad svoje radodarnosti in hvaležnosti, na spomenik, kateri bode nemo in vender jako razumljivo govoril našim Eotomcem o primorskem prvoboritelju, ateremu jo bilo geslo: ,Vse za narod!" Zadovoljno gleda iz neba pokoj-nega duh na svoje ljubimce, ki se hvaležno spominajo očeta svojega, obečajoč mu, da bodo neomahljivo korakali po onej poti, po katorej jih je vodil on do pro-svete in narodne svobode. Pa ne samo z požrtvovalnostjo skazal je naš narod svojemu Dolencu dolžno hvaležnost; osebno prihiteli so vsi njegovi spoštovalci na pokopališče, da dokažejo svetu, kako živo se spominajo dobrot, katere je dobrodušno in nesebično sipal na vso strani. Čas, ki vblaži vsako bol in vgladi vso britkosti, ni izbrisal iz src naših rojakov spomin na priljubljenega Dolenca. V gostih trumah vrelo je ljudstvo v nedeljo 22. t. m. uže dolgo pred določeno uro od vseh strani na pokopališčo pri sv. Ani. PoNebno pa je bilo opaziti mnogo naše inteligence, ki je o tej priliki dokazala, da ji srce toplo bije za narodno stvar in da so neustra-Šeuo stavi na čelo narodu, kjerkoli treba dokazati slovansko samostalnost. Vsa tržaška slovenska družtva bila so zastopana, njim na čelu delalsko podporno družtve, katerega odborniki in nadzorniki so skrbeli za red med gnječo ljudstva. Političnega družtva „Edinosti" predsednik, državni poslanec g. Ivan Nabergoj pred- stavljal je družtvo, katerega neumorni tajnik jo bil pokojnik; razun njega bila je zbrana pri grobu večina udov, predsednik del. podp. družtva g. M. Mandič na čelu odbora in mnogo drugih gospodov. Pevski zbor bil je jako močan; združili so se pevci „del. podp. družtva", prose-škega pevskega družtva „Hajdrih", zbora Škedenjskega in ostalih pevskih družtev tržaške okolice. Petje pod vodstvom gosp. Kosovela izvabilo je marsikatero solzo iz oči občinstva, kajti mili, tožni glasovi vzbudili so živi spomin na toliko priljubljenega, na veke izgubljenega moža. Blagoslovil je spomenik č. g. Tempesta, kapelan pri sv. Ani ter vpletel molitev za pokojnega večni mir. Grobna tihota jo nastala, ko je stopil na pripravljeni odrič delalskega podp. družtva predsednik g. M. Mandič, da nagovori občinstvo, opozarjajoč jo na važen trenotek, v katerem se odkrije nadgrobni spomenik njega vodji. Govoril je slehernemu iz srca, kajti zadel je struno, katera mora odmevati v prsih vsacega čutečega Slovana in ta govor vtisnimo si globoko v spomin, kajti podučuje nas o marsičo-mer, kar mora vedeti vsak naš rojak, da no izgreši prave poti. Zato prinašamo ta važen govor g. M. Mandiča kolikor mogoče v njegovoj celoti: Gospoda in prijatelji! Minolo jo uprav leto dni, odkar smo na tem svetem mestu pretakali britke solzo po možu, kojega nam krije črna zemlja in pokriva ta ledeni mramor. Uže takrat bila mi je težka naloga, da so v J imenu prijateljev našega ranjcega in svo-jjein, posebno pa v imenu slovenskih družtev tržaških spominam neprecenljivih zaslug dražega nam Dolonca za Slovanstvo sploh, posebno pa za Primorsko Slovane. Uže takrat smo svečano na tem mestu ne-pozabljivemu Viktorju obljubili, da so bo-demo vedno ravnali po njegovih spasonosnih naukih in nasvetih, da se ga bo-demo vedno hvaležno spominali, ter ga predstavljali našim naslednikom kot vzor rodoljublja in požrtvovalnosti. Tu danes, po prvem lotu njegove prerano smrti, zadovoljno konstatiram, da smo bar deloma svojo obljubo izpolnili, t. j. da nismo ni za trenotek nanj pozabili, in čvrsto so nadejam, da so to tudi v bodočo nikoli no zgodi. Kakor Vam jo znano, gospoda in prijatelji, osnoval so jo takoj po smrti ra-njoga Dolenca odbor, ki je prevzel Častno nalogo, da nabira med našim narodom do- PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. ilofiki spisal Svatopluk Čoch; provol M. Vrnilo?,. (Daljo.) . Mej vsem tem kopnel jo očevidno kup nepraktično zloženih bankovcev v starožitni skrin ji. Nekaj jih je bilo, so vo, prav dobro uloženih v zlatih izšitkih v svilnatem pahalcu gospico Ireno in v njenih damskih uricah, znamonitejši del pa v poljski zadevi gospoda Grlice. Z ostankom poravnan je bil konečno dolžni davek kralju „Pustu". Gospa Grlička z Ireno probavili sto jedno krasno noč v raznobojnom sprovodu za njegovim triumfalnim vozom, obletavani rojem Mefistov in Tellov, dominov in harlekinov, ki so jima svoje slabo dovtipe pred noge po-kladali. Ko so jo danilo, vrnila so jo Irena v tiho spalnico, opojena z nerednimi vtiski in zvoki sladkih valčokov. Ko ji jo pa nekov brencelj z ažurnimi prozornimi krili na plečih in s tresočimi zlatimi tipalkami nad kodrasto glavo, kojega jo tam na plesi brezuspešno z svilnatim pahalcem odganjala, ko ji je torej ta brencelj znova brovoljne doneske ali milodare, s katerimi bi postavil svojemu prvaku njega vreden in dostojen spomenik. Odbor ta trkal je na slovailska srca, ta srca, ki so vedno odprta za vso narodne in plemenito svrhe in narod je odprl svojo desnico, prinašajoč zrno k zrnu, da so padolži velikemu svojemu pokojniku. Odbor je bil zatorej kmalu v ugodnem položaji, da je mogel promisljavati, kako bi povzdignol spomenik v imenu naroda svojemu prvoboritelju, ter z veseljem moram priznati, da je pri nabiranju z enako požrtvovalnostjo tekmoval brat z bratom, Slovenec z Hrvatom. Zato je rešil odbor svojo častno nalogo z sodelovanjem vsega našega naroda in s pomočjo domačih umetnikov in rokodelcev, kakor je najbolje znal in vedel. Meni je pa poveril fežko nalogo, da Ti, narod moj, izročim to narodno svetinjo ter da spregovorim o tej priliki nekoliko besodij. Govoriti bi ti mogel, narod moj! na dolgo in široko o velikih zaslugah dražega našega pokojnika, o njegovih krepostih in vrlosti, ali tega ni mi treba, ker sem popolnoma prepričan, da je njegovo plodonosno delovanjo v političnem in socijalnom življenji nam vsem še v živem spominu in da so ta spomin nikoli iz naših src ne izbriše. Da, gospoda in prijatelji, prepričan sem, da bode časa zob poprej ta trdi kamen zrušil v prah, kakor izbrisal njegov spomin iz našo pameti. Da, spomin na našega pokojnika jo in ostane neizbrisljiv, a spomenik njegov bode izro-čeval rod rodu kakor narodno relikvijo. Mili narod! Spomeniki velikanov vseh omikanih narodov izročujo so v varstvo in pohrambo družtvom ali oblastnijam. Ali vprašam Vas pričujoče, komu izročimo mi v varstvo to našo svetinjo? Komu bi izročili v varstvo kamen, ki pokriva kosti dike našega naroda? Morda oblastni ji, katera zapoveduje tukaj na tem svetem me3tu, našim liberalnim (! ?) gospodarjem, katero sta maščevanjo in strast tako zaslepila, da svojim narodnim nasprotnikom niti v grobu ne morejo odpustiti, jih celo še preko groba proganjajo ? Najvećim našim narodnim nasprotnikom da izročimo kar je nam najmilejšega? Zar da izročimo v varstvo spomenik taj njim, ki nam no dovoljujejo niti tega, da pokojne našo velikane dostojno počastimo ? Ne, n i k a-k o r i n nikdar! To, kar so n o bi zgodilo ni k j or na omi kanem svetu, da, col o ne mej surovimi narodi, to se jo zgodilo nam Slovanom pred dušo stopil v vsem "svojem sorazmerju in v vsi nežnosti kovinsko zelenega tolesa, odbacnila jo z nogo veliko kitico suhega listja in zmravljenih, suhih cvetov, ki ji je zaprašena pri nogah ležala. Zjutraj je je Jaro pobral in na ba-bičino postelj položil. Sedaj sta bila drug za drugega: to suho, nagubančeno obličje na beli podglavnici in to pomečkano se-žoltelo cvetje s papirnatimi krajci okolu. Navstali pa so dnevi, ko gospa Grlička ni imela drobiža za prodajalca in za mle-karico, ko je opazovala, da Julija nekristi-janski sveče trati in svojemu zdravju na škod o brezdvomno pozno v noč nad romani bolšči, ko so je deklici naznanilo, da je danes toplo kakor spomladi in da bi bil greh v sobi kuriti. Jednega tako toplega večera, ko jo Julija sama z očetom v predsobi ostala, podala mu je urno skromen broj papirnatega denarja in ga šepetajo prosila, naj ničesar materi no reče. Gospod Grlica jo iznenađen pogleda in neodločno denar prejemajoč, vpraša z lahko rdečico na lici, odkod jo dennr dobila. Jula odgovori po kratkem premolku, i ona z lepo rdečico, da ji ga je Vladimir poslal, pa mati bi tega ne verjela. Gospodu Grlici pa se je poznalo, da jo verjel; brez daljšo opoanijo spravil jo denar v žep. Dan, ko jo imel gospod Grlica svoj posel pri gospodu Jastrebu ponoviti, bližal se je neodvratno. Stari gospod šel mu jo z vidnim znakom skrbi na visokem čelu nasproti. Prejšni večer vstopil je, provedši popoludne blazno tekajoč po svoji spalnici v otopujočem, temnem premišljevanju, v zadnjo sobo, kjer je Jula pri njegovem vstopu z napadno naglostijo zaprla lepo vezano priročno kujo nedolžnega modnega časnika. Sama jo bila v sobi; kajti starka za steno bila jo le telesno navzoča — ostali dol peljal so jo baš tačas v pozlačeni karosi k nekemu dvornemu predstavljanju. Gospod Grlica sedel jo molče poleg hčere in je dolgo molčal. Začel je pa radi bolne starko tišjo govoriti o težkih skrbeh, iz katerih pre niti ne izgazi. „Jutri je prvega", primetne Jula. „Kaj pomaga!" tolažil so jo žalostno oče. Imam potreben izreden trošek in ne morem na penzijo seči. Saj veš, kak krik bi navstal". Jula molče ustane, otvori kovčeg in poda očetu malo s školjkami ukrašeno škatljico. „Zadostuje to-le" — vTrstu. To, kar jo dovoljeno tu vsakemu državljanu, celo vsakemu ptujcu, k r i « t i j a n u in poganu, to ni dovoljeno nam Slovanom, katoličanom in avstrijskim državljanom. Da govorim i s t i n i t o, da no p r e t i r a m, stopite bližjo prod to belo ploščo, ki je bila namenjena nositi primeren napis našemu rodoljubu, ali plošča morala je ostati čista, kajti naši liberalni gospodarji napisa niso dovolili! Ta plošča no smo pričati svetu, da počiva tukaj Slovan, naš narodni velikan. Ali, čemu bi si kvarili sedanji svečani trenotek z enakimi spomini ljudske nepravice ? Zadušimo vsaj za sedaj sveto jezo in zdihnimo iz globočine ranjenega prca: „Vsaka sila do vremena, le Bog do vekomaj!" Komu tedaj izročiti to narodno svetinjo? Nikomur drugemu, kakor tebi narod moj, izročam jo v imenu odbora vblago varstvo in obrambo, proseč to vroče, da je nikdar no pozabiš, da jo vodno obiskuješ, jo čuvaš kakor svojo oko! V tvojih bodali in nevoljah, narod moj, hodočasti na to sveto mesto in tukaj moli za blagi počitek, za večni mir in pokoj Tvojega prvoboritolja; prosi ga tudi, da se iz nebeških višav ozre na nevoljni in zatirani naš narod, da posreduje pri Vsevišnjemu, da uže enkrat prestanejo večne njegove muke i u terpinčen je. Konečno obračam se k Tebi, inili drug in pobratim, proseč Te, da so ozreš tudi na Tvojo zapuščeno udovo, na bedno Tvojo siroto in na celi naš narod, v katerega imenu Ti kličem iz tožnega srca: „Slava! Večna T i slava!" Občinstvo jo zamolklim glasom zaklicalo „Slava!" ter videti jo bilo na vseh obrazih globoki vtis lepega govora. Pevci so zapeli še krasno nadgrobnico „Nad zvezdami" in žalujočo občinstvo se je polagoma in tiho razšlo. * # ♦ Opisati nam je še v Kratkem nadgrobni kamen. Omenoli smo uže, da ga je izdelal po načrtu našega umetnika g. Rendić-a g. Trobec pri Sv. Ivanu. Spomenik je iz-tosan v obliki sarkofaga v romanskem slogu iz dveh vrsti domačega belega mra-morja. Nad vznožjem je okolo sarkofaga proga krasnega črnega kamena, nad vzvi-šanem zglavju stoji plamteča ceneralia z Gospod Grlica odvzdigno pokrovoc in vzrc nekoliko zložkov, podobnih temu, ki mu ga jo Julija ondan v roko stisnila. „Ako jih baš no rabiš" — šepetal jo v zadregi, „mi jih lahko za kratek čas posodiš, — saj se nam kmalu na boljo obrne." In ko je bil vsebino spešno v mošnjo pomečkal, vstal je resnih očij, pritisnil lahek poljubec na hčerino čelo in za- šepetal: -Ti si dobra, .lula!" * * * Usodni dan jo srečno minol. Gospod Jastreb poslušal je z obličjem polnim Iju-domilo potrpežljivosti jecajoče priznanje gospoda Grlice, da mu oni gospod, pri katerem ima znatno Bvoto, ni držal besede, da v tem hipu torej nima drugega pri rokah, nego obresti, da si pa kapital, ako jo to nemudno potreba, v dveh, treh dneh gotovo priskrbi. Gospod Jastreb ga ni hotel spravljati v zadrego in prijemši obresti in novo rae-njico na mesec, vrnil mu jo staro z zelo laskavimi popraševanji po sinu v Carigradu. Zopet je mesec minol. Ta pot vsprejel je gospod Jastreb ono priznanje uže /. slabšim izrazom potrpežljivo ljubavi na-j p ram človeštvu in jo napadno obočil kosmato svojo črne obrvi. A ko jo vspreje- pozlačenim plamenom. Na vznožji je vdelana bela štirioglata plošča, namenjena za napis, nad ploščo pa je v medaljonu v kovini izdelan kip pokojnega v bas-reliefu v naravnej velikosti. Vse delo je točno izvršeno po jako origiualnim načrtu, in med brezštevilnimi bogatimi spomeniki na tržaških pokopališčih iskalo bi se zaman enacega. Osobito nam vgaja plamteča ce-neralia, kajti govori nam živo, da se pokojnega duh dviga iz pepela ter bdi vedno med nami. Crosp. Rendič dokazal je vnovič, da razume govoriti s pomočjo preprostega kamenja v srce vsakemu razumniku. — O priliki razkritja okrasil se je spomenik z raznimi primernimi rastlinami in položili so domoljubi prekrasne vence na gomilo. V prvoj vrsti omenjamo venec z bogatim črnim trakom, katerega je darovala rodbina pokojnega. Trak ima v srebrnih slovili napis: „Nepozabnemu soprogu" ; „Deca vzornemu očetu". — I)e-lalskega podpornega družtva ženski oddelek položil je venec iz porcelana pod steklom v kositarnem okviru; prava krasota pa je venec, kateri so nabavile razne narodne gospe in gospodičine z napisom : „Prevr-lemu možu — hvaležne Slovanke". Tudi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda darovala je lep venec velikomu pokojniku. Zahvaljujemo se konečno našim rodoljubom, da so dokazali našim narodnim nasprotnikom, kako zna Slovan spoštovati svoje zaslužne vodje in akoprav užo denes skušajo nam neprijazni listi krčiti število pokojnega apoštovateljev, prepričali smo se, da živi šo vedno med nami duh Dolenčev, da plodi seme, katero je vsejal med nas in da bode izvestno rodilo obilnega sadu. V tej nadi zakličemo tudi mi iz dna srca: „Slava, večna slava Dolenčevemu spominu!" Govor državnega poslanca dr. Gregorca. v državnem zboru v 236 seji dno 18. maja 1888 (Konec.) Če pomislimo, koliko je opustošila trtna uš v druzih deželah, lahko razumemo, da štajerski vinogradniki z obupnostijo in skrbjo zrejo v bodočnost. Preti prebivalstvu velika izguba na dohodkih in zaslužku, zatorej željno pričakujemo pomoči. 1. Reko mu: Sadite sadno drevje! Prav! Toda kje hočejo naenkrat vzeti toliko sadnih dreves primernih vrst in kako poplačati velikanske troske P Količkaj vredno štiri- ali petletno drevesce velja 50 kr., 100.000 drevesec zatorej 50.000 gl. Tu bi se moralo v vinorodnih krajih, katerim preti nevarnost od trtne uši, takoj napraviti okrajne drevesnice in zato dobiti podporo od države in od dežele in sicer prav hitro. Drevo potrebuje petnajst do dvajset let, da kaj prida rodi, frtna uš pa uniči trto v štirih ali petih letih. 2. Poskusi v krajih, o katerih sem omenjal, da je trtna uš uže lotila se 4260 hektarov vinogradov, so pokazali, da se trte dlje uplirajo trtni uši, ako se jim gnoji z umetnim gnojem. S tem bi bilo izumljeno sredstvo, da trtna uš prehitro vinogradov ne uniči, da je bode poprej mogoče promenoti v druge kulture, n. pr. ▼ sadne vrte. Toda, kako dobiti umetni gnoj brez korporacij, brez podpore z strani avtonomnih in državnih upravnih organov ? Tu morajo na merodajnem mestu priteči na pomoč, sicer ne gre. Ni kdo ne moro zagovarjati in že-leti,vda bi se popolnoma opustilo vinstvo na Štajerskem. Temveč treba se je kolikor moč braniti proti trtni uši in rabiti vsa mogoča sredstva proti njej. V tem oziru velja sedaj kot edino nekoliko zanesljivi) sredstvo izgojevanje ameriških trt in na to morajo obračati pozornost ne samo prebivalstvo, temveč tudi razna narodno-gospodarska družtva in konečno tudi državni organi. Tako jo n. pr. uže 1885. leta prosila podružnica kmetijsko družbe in vinarsko družtvo v Slovenski Bistrici, da Be napravijo vzgledni vrti, v katerih se bodo sadile ameriške trte, in da se podpirajo taki nasadi. Osrednji odbor omenjene družbe obrnol se je na visoko e. kr. poljedeljsko ministarstvo in dobil z odlokom dne 29. (marca 1877. sledeči odgovor: „Miniaterstvo jo pripravljeno za po-skušnjo osnovati trtnico za ameriške trte v Ptujskem okraji in da je ministerski sovetnik Pretiš dobil nalog, da v kratkem pojde na Ptuj, da se potrebno dogovori s politično oblastijo, kje bi se vzela zemlja za trtnico v najem in kdo naj bi se nastavil, da bi vodil ta kulturna delau. Od tega časa je minolo več nego edno leto in nič ni slišati, da bi se res osnovala za poskusnjo z ameriškimi trtami v Ptujskem okraji državna trtnica. To je tem bolj čudno, ker se je dne 25. febru-varja t. 1. podružnica kmetijske družbe v Ormoži obrnola naravnost do poljedelskega ministerstva, da naj za Ormoški okraj napravi trtnico z ameriškimi trtami, ker trtna uš sedaj naprvo preti Ormoškemu in Ljutomerskemu okraju. Ta prošnja se do sedaj ni rešila. Danes ne bodem stavil nikake resolucije, prosim samo vladnega zastopnika, da pojasni, zakaj se je opustilo poskuše-vališče v Mariboru in če bi vlada ne hotela bas sedaj obnoviti tega poskuševa-lišča, da bi se ondu zasajale ameriške trte v večjem številu in da bi vinogradniki ondu dobivali zastonj ali pa vsaj za majhen denar ameriških trt, in zakaj se obečana obrtna šola v Ptujskem okraji ni osnovala in prošnja Ormoške podružnice kmetijske družbe za trtnico za poskušnjo z ameriškimi trtami ni rešila. Prebivalstvo želi zvedeti, pri čem da je, če so bode nanje oziralo ali ne. Trtna uš je tako nevarna postala za štajersko vinstvo. da se ne sme več časa zgubljati za potrebne priprave. Če bodo zamudili zlasti poklicani avtonomni in državni organi, se bi jim kedaj utegnolo očitati: „Deliberante Romano Sagnutum perrit" to se pravi: „Deliberante agricol-turae ministerio vineae perieruntw. Politični pregled. Notranje dežele. Vse politično in vojaške kroge je iznenadilo cesarjevo pismo, s katerim naš vladar stavi barona K h u n a, poveljnika III. vojnega zbora v disponibiliteto, mal obresti in novo menjico na mesec, videlo se je v njegovem jasnem obličju uže odpuščanje. Staro menjico je nekam založil, — jutri jo prinese, se vč, z dolžno diskretnostjo, osobno v Btanovanje gospoda Orlice. Dru žoga dne, — bila je baš nedelja, — obleče si gospod Jastreb praznično obleko, vzamo svojo krepko španjolko s svinčeno butico pod pazduho in gre nekoliko svojih dolžnikov obiskat. Takim pohodom je rekal, da gre „zvrške" pregledat. Bil je istinito krasen, prazničen dan. Akoprem je še sneg pokrival javne nasade na trgih koder je šel, vel je uže čistim, toplim vzduhom predčut pomladi. Vse je tako veselo na solncu lesketalo, kakor bi se sreče zarilo. Gospod Jastreb jo čutil, kakor se v vso njegovo bitnost krade ta občni svit čistega razkošja. Duša so mu je tresla v mili povznesenosti. Sel jo v cerkev. Slavnostni zvoki orgelj, nabožni napevi, vonjevi dim kadila, lesk zlata in srebra na altarjih in okolu po sohah, — vse to osvedočilo je na njem svojo sveto čarobno moč, katero je osvedočilo uže na milijonih ljudij pred njim. (Daljo prih.) Gorotanejda *) Epos v 8 gpovih, iz 1. spova, zložil Fr. Mestoselec Goriški. 1. Oj, Gorotan nesrečni, pripravi se na boj, Spet zbira se nad tabo oblakov temni roj! Zlovercev truma senči dolin cvetoči plan, Odloke dan so bliža, bo velik in grozan! 2. Za stare kak bogove je vžiga zmage up, Ki s koč jo zopet tira orožja divji hrup, Z očmi iščoč kristjanov, Perunomolec vsak Pridrl jo s' strmih hribov k s' skal hrumeč lijak. 3. Z jeklenih lokov čudno se bliska mečev kras In s pustih holmov meša se tulba sivih pas, V glušivno davorije, ki onkraj, čuj, done In z ognjem zla poguma podžigajo sreč. ») Gorotanfjda popisujt vselej v tem tonu stru san skn boj« med u2e pokristjanlnlml pod Vftljhunom In Se trdovratnimi pagaiiftkimi Slovenci ood I>'oliom, njih najvišim popoin n«, Koroškem. Perun, Triglav «=» bogova, Živa = boginju ljubkuj. Tudi GoroUriejdu pride to pideljfl v velikej zbirki na hvitlo. To na po-akušnjo. piH. t. j. v nek pokoj s pridržkom, da ga cesar lahko drugače in drugod porabi. Cesar mu je o tej priliki pisal pismo, v katerem se generalu zahvaljuje na njegovem vapešnim in mnogoletnem delovanji, kakor vojni minister, samostalen poveljnik v vojski, kakor tudi kot zapovednik III, vojnega zbora. To pismo prišlo je iznenada ; niti novinar ji, niti drugi niso bili na nje pripravljeni. Barona Khuna smatrajo za nadvojvodom Albrehtom najsposobnejšim generalom avstro-ogerske vojske. Njegovo ime je ozko zvezano z vojno zgodovino naše države počenši od italijanske vojsko 1848. in 49. leta. Uže takrat se je Khun izkazal kot mlad stotnik glavnega štaba, ko je bil prideljen brigadi generala Strassolda, ki se je odlikovala pri sv. Luciji. Tam je Khun pregovoril generala, da z nekolikimi bataljoni napade mnogo močnejšega sovražnika, kar se mu je sijajno sponeslo; potem se je izkazal Khun pri Monte Ventu, pri Kustoci in Milanu. 1866 1. bilo je Khunu poverjeno, da s peščico hrabrih mož brani Tirolsko, kar je tudi sijajno dosegel, četudi je bil sovražnik več nego dvakrat močnejši. Po nesrečni za Avstrijo vojski 1866.1. ustvarjen je bil dualizem; general je bil prvi vojni minister, ki je stopil pred delegacijo, kjer je svojo stroko odločno in vešče zastopal. Današnji organizaciji naše vojske je on postavil temelj. Khun se je izkazal tudi kot pisatelj vojaških knjig, ki so si pridobile povsod priznanje. To umirovljenje je ves svet tembolj iznenadilo, ker si vsaka država prizadeva ohraniti b? najboljše generale. Res je, Khun Bluži uže nad 50 let in je star 71 let, a ni so še pokazalo, da njegov um peša in tudi telesno je še dovolj krepak. Oficijozni listi pišejo tako, kakor bi mu cesar nameroval podeliti kako višjo službo. Nekateri trde, da mu kanijo poveriti vrhovno nadzorstvo gališke vojske. Drugi neodvisni listi pa pripovedujejo, da je Khun žrtva nekih spletk, kakeršnim je uže pred njim zapalo mnogo razsvitljenih glav ; o tej priliki svare vlado, naj se varuje starih neopreznostij. Naša vojska je hrabra, dobro oborožena in dobro organizovana in vender vspeh o vojnah ni bil povse povoljen. Zato ti listi svare vlado, naj bode bolj previdna in naj pazi, koga pošilja v pokoj. Oficijozi zavračajo take glasove, češ, da Khun ni otet vojski, in da mu je bržkone namenjena še višja stopinja. Njegov namestnik bode, kakor se čuje, baron Schonfeld. Dunajski listi donasajo veselo vest o združenju Srbov in Hrvatov v Dalmaciji. To so vladni listi sprva pobijali, čemer se nihče ne sme čuditi, kajti vladi je ljubše, da se Slovani prepirajo mej seboj, nego da so zložni, vsaj jih je mnogo ložje imeti v strahu, ako so needini, kakor pa če de-lujo se združenimi močmi v dosego ene svrhe. Združeni Srbi in Hrvati hočejo pobijati Italijanstvo in popolnoma neopravičeno stališče nemščine v tamošnjih uradih, zabraniti hočejo škodljivo delovanje nemške vojaške šole v Zadru in se vzajemno podpirati o volitvah. Predsednik deželnega zbora bode menda dr. Klaič, kajti dosedanji predsednik grof Vojnovič visi neodločno mej Srbi in Hrvati, zato ga mislijo oboji opustiti. Mi želimo, da bi se lepi načrti enkrat vsaj izvršili, Slovanstvu v čast in korist. 4. Štrle ko trstje gosto jim kopja s krepkih ram, Rožljanju odgovarjo odmev iz skalskih jam, Spomin na dolge boje jim v prsih plameni: Njih teklo že je mnogo in krščencev krvi! 5. Vklonlti križ se ima? Mar zmore Še Perun? Nevihta kje je bojna, kje vojvoda Valjhun, Ki kakor silno vlači morje za sabo kit, Kraj Drave je in Save s'cer vodil trop srdit P 6. Mar kakor kdaj nad puščo ugasne zvezda kar, In potnika s' šamije podi minoli žar, Sin Kajtimarov biva v razkošnji, brez skrbi Pustivši brate v stiski, ko boja grom preti P 7. O sladka domoljubav, duha kako mečiš! Veselje v tvojem spremstvu so smejo s1 srečnih hiš, Lej, spomlad tiha veje, in roža krog cvetf, In 'z dolov, sinjih hribov, čuj petje kak doni! Vnanje dežele. Nemški cesar Viljem II. jo bil sprejet s pravo slovansko gostoljubnostjo na ruskej zemlji. Ruski dvor in ruski bogataši niso štedili denarja, da nemškega vladarja čim sijajnejše sprejmejo. Tudi narod je povsod navdušeno pozdravljal visokega gosta ; vse novine pišejo jako prijazne članke o nemškem cesarju ter se nadpjajo, da znači ta pohod preobrat na bolje. Iz Peterhofa, carjevega letovišča, prišla sta vladarja v Peterburg, ogledala sta si vse trdnjave okolo prestolnice, bila sta prisotna pri velikoj vojaškej paradi v Krasnem Selu, ter si ogledala tudi mornarico. Pa paradi v Krasnem Selu napil je car pri obedu nemškej armadi, Viljem II. je odgovoril ter v ruskem jeziku napil carju. Velikega kneza Pavla Aleksandroviča je imenoval Viljem II. poveljnikom 6. kira-sirskega polka, županu peterburškemu pa je podelil veliki red rudečega orla I. reda. Grof Herbert Bismark je prav mnogokrat in prijazno občeval z Giersom. Državnika sta imela dolge razprave. O čem sta bo dogovarjala, tega se ne ve, a kakor vse kaže, bode princ Koburg prva žrtev teh dogovorov. Njegov položaj je užo obupen in tudi Bismarkovi listi začeli so ostro pisati proti njemu. Glede bolgarskega vprašanja dogovorita se bržkono vladarja in njiju državniki v Peterburgu, ter določijo nadaljnje postopanja ene in druge državo o tem vprašanju Nemški cesar se vrne skozi Stokolm v Švedsko prestolnico, kjer ostane dva dni ter se užo sedaj delajo velikanske pripravo za njegov vsprejem, Iz Stokolma pojde v Ko-danj, dansko prestolnico, in od tod v Be-rolin. Izvestno pride še to jesen tudi na Dunaj. Slovanska dobrodelna družtva v Peterburgu, Kijevu in Moskvi so sklenila v spomin 9001etnice pokrščenja Rusov osnovati slovansko akademijo ter jo vzdržavati na svojo troške. Dotični načrt jo uže sprojel naučni minister Deljanov ter ga predložil carju v potrdilo. En paragraf tega zavoda določuje, da ima akademija svrho širiti občno slovansko zavest in slovansko zedinenje. Srbska kraljica Natalija, ki je morala na povelje dunajske policije ostaviti našo prestolnico, biva Bedaj v Parizu. Vsi francozki listi jo simpatično pozravljajo ter neizprosno žigosajo sramotno življenje in postopanjo kralja Milana, pri katerem se uže, kakor piše „Figaro", pojavlja d e-lirium tremens. O položaju na Srbskem piše „Zastava", da jo vsled najnovejše sramote vse razburjeno. Ilristič gleda kakor ris, kje se pokaže nezadovoljnost da jo „v korenu zaduši". Isto se ne govori javno, šepeta se v privatnih stanovanjih ter v duši preklinja. Narod ni bil še tako ponižan kakor sedaj. Garašanin jo poučil kralja, da narod v Srbiji ni za nič, da je kukaven narod, zato kralj tudi prezira svoj narod. Ni zla, ne pokore, kateri bi Milan ne bil prizadel onej nesreč-nej zemlji, zato misli narod, da jo vrag obsedel kralja in da ga goni na zla dela. Ako bode Milan še nekoliko let tako delal, mora Srbija propasti. Dopisnik se pa nada, da narod prej spregleda in so osveti nad Milanom in Garašaninom. — Sveti sinod ni še izrekel svoje razsodbo v aferi Milanovej in kakor javljajo iz Be- 8. Oblastniša je vera, srce bolj čara še, Ki pot edina smrtnim v nebeške dvore je: Drži in veže trdno, in dušo za vse dni Mogočno še okrili, da k višku zmir kipi. 9. Valjhun pa ne miruje, v Aguntu zbira moč. V obrvih in na oku temni mu srda noč 'z očes jim šviga plamen, jim v prsih žolč kipi, Ko zbranim gor na gradu Slovenom govori: 10. „Dvignite dolga kopja nad brata, ki je top In moli se bogove nebes lažnjivih trop. Sekiro vanj in loke! . . Naj meni, da z neba Pogubno treska vanjga duhov grozivnih trna." 11. „Nas komu al' pretežka zmed žrtev ktera je, Da hram cerkva in vero sramote si otmi; P Lažnjivko Žive tempelj naj vsuje se v prepad, Razpelo bodi prapor in Bog nam bodi grad!" (Daljo prih.) legagrada, izjavijo se vsi biskupi proti kralju in proti ločitvi. Ako se to zgodi, radovedni srao, kaj ukrene Milan „veliki*. O notranjem položaju Nemčije piše „Vossische Ztg".: Malo tednov je, odkar se je cesar Friderik ločil od svojega naroda in uže je v celej Nemčiji začela strastna borba proti svobodi. Ovaja se in proganja na vse strani. Mračnjaki so se začeli pojavljati iz svojih zakotij in delati proti napredku in svobodnemu mišljenju. Na vsej črti jo odprta borba proti svo-bodnej misli; ne jemlje se obzira na dobo pristojnosti, ne čakajo se niti volitve; mračnjaki so tako pohlepni, da kujejo železo in se niti ne ozirajo na to, da si ožgejo lahko prste. — Neugoden vtis je napravil na Nemškem sprejem onih dveh poslancev, ki sta oficijelno javila nastop vlade Viljema II. na Angležkem. General Winterfeld in njega tovariš sta bila v vojaški obleki, kraljica jima pa javi, da ja želi sprejeti v civilnej opravi. To sta si morala poslanca še le kupiti. Kraljica ja je prav hladno sprejela ter prečitavši dotični akt, vprašala, ali mislita koj odpotovati, čemur sta poslanca pritrdila. Ta dogodek priča o napetih odnošajih mej Berlinom in Londonom. General 13 o u 1 a n g e r, ki je kandidiral v departimentu Ardeche je pri volitvah sijajno propadel. Izvoljen je oportunist Đeaussier. Nov dokaz, da njegova veljava gine, kakor sneg na solnci. Predsednik republike Carnot je bil te dni v mestu Valence, kjer je bil prav presrčno sprejet. Predstavilo se mu je tudi duhov-stvo in v njega imenu je predsednika pozdravil vladika. Povdarjal je udanost du-hovstva ustavi ter rekel, da čim bolj bode vlada izvajala v praksi načelo svobode in bratstva, tem bolj bodo ljudje srečni. Carnot je odgovoril, da je vlada v svojem postopanji vedno liberalna in se drži kolikor najbolj mogoče načela strpnosti. Italijanska zbornica je sklenila svojo delovanje rprejemši reformovan občinski zakon. Iz Rima dohajajo žalostne vesti o zdravji sv. očeta papeža Lova XIII. Sv. oče je baje da zelo oslabel in trpi na živcih. Nekateri listi to sicer zakrivajo, a v vatikanskih krogih so vender le vznemirjeni. DOPISI. Iz Pulja dne 17. julija 1888. (Žalostno poglavje). [Izv. dopis]. Danes moramo dotaknoti so žalostnega poglavja v narodnem našem življenji: rapidnega potujčevanja čisto slov. družin, osobito pa mladino naše. Mi smo uže pred kakimi dvemi leti — če se ne motimo — v „SI. Narodu" opisali veliko škodo, ki jo trpi narodnost naša vsled premehkobnega značaja ljudstva slovenskega glede ohranitve narodnosti svoje in onega nesrečnega nagnenja do hitre akomodacije ptujim razmeram, ptujim šegam, ptuji govorici. Posebno smo po-vdarjali neprecenljivo izgubo, ki jo trpe v moralnem pogledu dotične, kar črez noč poitalijančene družine same, ko se odrek6 poštenim slov. običajem in se znebč karakteristično narodne svoje individualnosti, katora se posebno kaže v moralni vzgoji mladine, goječej sveti princip neomenjenega spoštovanja in brezpogojne pokorščine otrok do starišev. Svareč v Pulji živeče rojake, pozvali smo jih, naj si ogledajo in primerjajo otroke onih, Bogu bodi potoženo, maloštevilnih slovenskih družin, katere bo ostale zveste narodnosti svoji — in otroke onih družin, ki so se izneverile rojstni zemlji, vklonivši tilnik svoj pred drznim, arogantnim tujstvom in tako popustivsi vse garancije, katere nam daje vzgledno, roli-gijozno življenje v slov. družini proti demoralizaciji, no le v narodnem, ampak tudi v socijalnem obziru. Na edni strani dobrodušnost in človeško bitje, blažilna vera v edno višje bitje, — na drugi strani grozna demoralizacija in bogotajstvo, ki po pogubnih vzgledih vduši uže v otročjem srci vsa blaga čuvstva; tako da pri nas skoro da nimamo otrok, ki bi govorili po otročje, ampak takih, ki govorč, kakor — spačeni odrasli. Če se hočeš o tem prepričati, zadostuje sprehod po ozkih ulicah Puljskih. Slišal bodeš neverjetno stvarij in govorico; obstal bodeš, poprimši se za glavo : je-li mogoče, se mi-li sanja, je-li res, da more človeštvo zabrosti v tako — blato. Za ednini vogalom čul bodeš, kako 5—G letni samosrajčuik obsuva laBtno mater svojo z priimki, ki so naravnost negacija ženske njene časti; za drugim vogalom zopet, kako se prička mlečnozobi sin z materijo o znesku, katerega mu mora ona dati, da ga ponese na altar venere vulgivage; in ko sta se slednjič pogodila — uda se seveda vsakokrat mati — se pa ona še nekam ponosno okolu sebe ozre, češ: glejte, kakšen „kavelj" je moj fant! Nežne sestrice in hčerice pa slastno poslušajo take kontroverze. Sprehajaje se po ulicah Puljskih uvedel se bodeš, da pri nas matere in hčere niso tako škrupolozne, da bi se ogibale žensk, ki so na glasu radi nesnažnega svojega življenja, ampak da smatrajo brez-sramni način zaslužka za dovoljeno obrt, kakor je dovoljena vsaka druga obrt. No, od onega časa, ko smo pisali rečeni dopis v „Narod", napredovali smo na tem potu orjaški — da človeka kar groza obhaja. Povedali Vam bodemo najnovejši dogodek, ki nam priča, da je prišla demoralizacija ljudsko-šolsko naše mladine (ki se pa šolo bolj ogiba, nego vrag križa, da-ai postopa vrli tukajšni okr. šolski nadzornik z drakonično strogosti jo) do skrajne meje in da se smemo nadejati iz našo mladine mogočnega naraščaja — za kaznilnice. Sprehajajoč se po ulicah Puljskih, vi-dili smo čudno prizore: tu je gnal policaj 81etnega fantiča, tam drugi lOletnega, tam zopet eden 121etnega, tako da je število narastlo, kakor smo pozneje čuli, na 15. Kaj neki more to biti, ugibali smo ? S prvega mislili smo, da so taki otroci, ki so za več dni desertirali iz očetove hiše, klateč se po mestu in njega okolici, kar se dogaja prav pogosto, ne da bi je taka sinčekova ekskurzija posebno vznemirila; mislijo Bi: bodo se uže vrnol! Tudi so taki, ki pravijo: še bolje, ni treba dati mu jesti. Ali bilo je vao kaj druzega: ti otroci bili so člani tatinske družbe. Imeli so svoja shajališča, bivališča in hranišča v nekej globini, kjer so ljudje popred pridobivali pesek. Imeli so svojega 171etnega „glavarja", svojega zapisnikarja in blagajnika. Redarji so zasačili mnogo predmetov — tudi nože in revolverje — in v blagajni bilo je okolo 100 gl. Vsak član te družbe položiti je moral pri vsprejemu sveto prisego, da ne bode nikdar izdajalec. Izdajalcu so zagrozili smrtno kazen. „Glavar" imel je pravico dovoliti renumeracije članom, ki so se posebno odlikovali „v službi**. Tako sta nekda nedavno dva člana dobila nagradi po 5 gl. In ko so je pri prvem zaslišanju vprašali, kam sta dejala denar, odgovorila sta : — frajlicam od demi-moitde. Dve take gospici spravili so tudi uže v „senco". Pravijo, da še sedaj niso polovili vseh teh mladih junakov, izvestno prišlo bode še mnogo podrobnostij na dan. Kaj pravite k temu P Pomislite: sami 10, do 14 1 e t n i fantiči — le „glavar" ima svojih 17 let ! Lep izgled v bodočnost ! Vidite zato raj slov. starisi, kakim pogubnim vplivom prepustite svoje otroke, ako opustite poštene svoje družinske običaje, in se poprimete tujih, ki so nastopki šireče se demoralizacije. Le narodnost, ljubezen do rodne zemlje in jezika svojega naj vam bode varno in trdno ozidje proti pluskajočemu valovju pretečega pohujšanja. Narodni propasti sledi moralna propast, moralni pa materijalna. Drugo in tretje je naravna posledica prvega. Nič vam no pomaga: postati morate v narodnem obziru nekoliko bolj eakluzivni, od-tegati se morate, kolikor moči, tujim vplivom. In če vas zaradi tega zmerjajo s „ščavi", nič ne dč ! Te besede veljajo posebno onim Sloveneem, kateri se le mislijo kedaj priti v Pulj! Naj se ne dajo zapeljati, kakor so se dali premnogi naši rojaki. — Vi pa, italijanski mogočneži, sedaj vidite, kako lepo gre v klasje sad vašega „liberalizma", vaše „kulture",! Nas je kar groza vaše „avite eolture"! Prosimo Vas, kakor ee Boga prosi, pustite nas v našem „barbarstvu", prizanesite nam z vašimi „dobrotami-. Tudi v svoji surovosti si bodemo užo pomagali, kakor vemo in znamo. — Domače vesti. Deželni glavar kranjski grof Thurn je umrl v ponedeljek 23. t. m. ob 4»/» uri popoludne na svojem posestvu v Radovljici. — Odlikovanje. Albert vitez Conti, voditelj okr. glavarstva v Pulji, dobil je naslov in karakter okr. glavarja v Primorji. Baronu Kuhnu napravili 80 častniki in spoštovalci v nedeljo 22. t. m. v Gradcu velikansko bakljado. Odpotovali so v to svrho v »Gradec tudi vojaški dostojanstve-1 niki iz Trsta in mnogo častnikov. Za Dolenčev spomenik so nadalje darovali: gg. Sancin Anton. Skedenj 2 gld., Ivan Sancin, M. Sancin, Ivan Godina, G. Vouk, G. Poseno, Kariš Anton, M. Pertot, Franjo Benčič, Ivan Požar, Zolio Anton, Franjo Gombač, L. Segolin, Zeket Josip po 20 kr.; L. Lavrenčič, Nedo Anton. Iv. Mahorčič po 10 kr. dalje Jakop Mikol 1 gld. in Josip Ferfolja iz Brestovice 1 gl. Skupaj 0 gld. 90 kr. Mesečna statistika tržaška. Meseca junija 1888. rodilo se je v Trstu 407 otrok, 200 možkega in 207 ženskega spola; bilo je 330 zakonskih in 77 nezakonskih. — Umrlo je 169 možkih in 145 ženskih. Največ oseb je umrlo dne 25. (19), najmanj dne 22. (6). Povprečno je umrlo vsak dan 10 oseb. — Poročilo se je 75 parov. — Bolnikov jo bilo dne 30. junija: v javnej bolnici 831, v rodilnici 0 ženskih, v sirotišču 3 otroci, v blaznici 11 (», zatorej v vseh oddelkih 957 oseb. Povprečno je umrlo v bolnici H'79% bolnikov na dan. — V mestnej obskrbnici jo bilo dno 30. junija 639 oseb. — Zaklalo se je 9200 glav in sicer 1516 volov, 27*9 krav, 33 konj, 2400 telet, 650 koštrunov in 4322 jagnjet. — Največja vročina jo bila dno 25. (33° C.), najhladnejši dan 10. (14° C.). Deževalo je v teku meseca 15 dni. Tramway iz Trsta v Barkovlje so je izročil prometu uže v soboto 21. t. m. zvečer. Občinstvo je drvilo iz vseh krajev, da se vdeleži prvih voženj in jedva je moglo ravnateljstvo preskrbeti zadostno število voz. V Barkovljah bilo je zatornj ljudstva, kakor redko kedaj. Bilo je pravo velikomeatno gibanje in živenje. Omeniti pa moramo, da je miramarska cesta za enaki promet preozka, kajti razven tram-waya jo vporablja veliko število privatnih kočij in drugih voz, da no govorimo o pravih procesijah pešcev, ki so sprehajajo posebno ob nedeljah in praznikih do Bar-ltovelj. Da se zabranijo nesreče, misliti je treba skoraj na razširjenje cesto. Rodoljubi iz Velikega Dola vabijo vsa si. slovanska družtva tržaška, da so vde-leže slavnosti, katero priredijo Veliko-dolci v nedeljo dne 29. julija 1888. zjutraj v proslavo 40 letnega vladanja Njegovega Veličanstva, po uže objavljenem vsporedu. — Opozarjamo si. našo občinstvo, da bode vse gg., kateri se mislijo vdoležiti slavnosti ter so odpeljejo v nedeljo zjutraj z prvim vlakom do Nabrežine, pričakovala godba iz Sv. Križa ter jih spremila v Veliki Dol. — Slavnost obeča vršiti se jako lepo. — Koze bodo stavili brezplačno v Trstu in okolici v tem in v prihodnjem mesecu v nastopnem redu: V mestu dri V. Te-desehi v zavodu v ulici delPOlmo št. 1. vsaki dan od 1—2 ure pp., razun ob nedeljah in praznikih; v mestnej telovadnici (ulica del Valle) od 5.—6. ure pp. g. dr. A. Coduri v sredo 25. t. m., dr. L. Ilorn v četrtek 26. t. m., dr.E. Zampari v petek 27. t. m., dr. L. Janovič v soboto 28 t. m. in dr. A. Costantini v pondeljek 30. t. m.; v ambulanci okrajnih zdravnikov gg. G. Makovič pri sv. Jakopu, dr. F. Sterle v Farnetu, dr. G. Fano pri sv. Ivanu, in dr. E. Sapunzaclii pri sv. Ani, vsi od sredo 25. t. m. do torka 31. t. m., razun nedeljo 29. t. m.; v okolici in sicer v dotičnih šolskih poslopjih vselej od 5^2 6V« ure zvečer: v Skednju dr. C. Sapun-zachi 1. in 2. avgusta, v Katinari dr. Fr. Sterle 1. in 2. avgusta, v Barkovljah dne 25. 26. in 27. ter v Rojanu dne 28. 30. in 31. t. m, dr. Florio, na Opčinah 25. in 26., v Trebčah 27. in 28., v Bazovici 30. in 31. t, m. dr. Szirmay in konečno na Prošeku 25. in 26. ter v Sv. Križu 27. in 28. t. m. dr. Susa. Tržaški fijaker)!. Posebna redarstvena komisija večkrat nenadoma preiskuje vso vozove tržaških fijakerjev, da so prepriča, da-li spolnujejo magistratove naredbe. Navadno se najde razmerno visoko število kočijažev, kateri se na take naredbo niti najmanje ne obzirajo, seveda le v lastno koriat. Dotični grešniki so vselej kaznovani, ali vse to nič ne pomaga. Našli so o zadnjoj reviziji zopet 11 voz, v katerih ni bila izvršena propisana tarifa za vožnje. Kočijažem je namreč jako v prilog, ako stranka nc razvidi iz tarife, koliko ima plačati za vožnjo, kajti računijo vzlasti tujcem dvostroko, celo troslroko ceno! Mogli bi navesti posebnih enakih slučajev in tudi drugih nedostojnostij, ali za danes zahtevamo eamo, da se taki brezvestni kočijaži občutno kaznujo, ker enako preziranje umestnih naredeb jo očitno — sleparstvo. Meteor. V nedeljo 22. t. m. ob 8. uri zvečer opazil so je v Trstu prekrasen meteor, katerega je obdajala izredna bli Sčoba,Padal je proti jugo-vzhodu in videlo se ga je 3 minute. Kaj je taktnost? „Slov. N.u poroča: I)ne 2. avgusta čital bode Mariborski kne-zoskof dr. Stepišnik zlato mašo svojo.Vsa duhovščina lavantinske skotijo od knežjega jubilanta do najmlajšega kapelana je brez izjeme narodnosti slovenske. Te dni razpošilja Mariborski stolni kapitelj po škofiji uradna vabila na sekundico škofovo. Človek skoro ne verjame svojim očem in vendar je gola istina : — vabila Mariborskega kapiteljna. v čegar sredi sede celo trije pisatelji slovenski (Kosar, Orožen in dr. Križanič), tiskana so samo v nemškem jeziku ! Josipa Stritarja zbranih spisov izšel je 53. snopič. Cena vsakemu snopiču 25 kr. — Neoprezen kočijaž. V ulici Sette Fontane je prevrnol neoprezen kočijaž 3letno J. Perisaini. Deto se je izdatno ranilo in morali so je odnesti v bolnico. Kočijaža so prijavili policiji. Morski volkovi. Nek brodnik, ki je prispel v ponedeljek 23. t. m. iz Paga v Lošinj, javlja, da je opazil med vožnjo 2 velika morska volkova. Eden bilje neki izredno velik, oba pa sta plavala proti severu. Cud no, da nas obiskujo enaka strašila redno vsako leto baš — o pasjih dnevih. Zrelostni izpiti na ljubljanskoj gimnaziji pričeli so se v soboto 21. t. m. Vseh osmošoleev bilo je koncem šolskega leta 47. k izpitu so jih jo oglasilo 45, ali dopustilo se jih je k preskušnji le 38. Izmed teh je med preskušnjo odstopil 1, dva sta zavržena za edno leto, 7 jo odstavljenih za dva meseca, 20 jih jo dodelalo izpit z dobrim vspehom, 8 pa z odliko. Posojilne knjižnice na železnicah. Razni listi prinašajo vest, da namerava osnovati londonsko družtvo „Globus- Com-pagnie" posojilne knjižnice na avstrijskih železnicah. Vsak popotnik si bode mogel izposoditi na večjih postajali dobrih knjig ter bodo plačal 1 gl. za vsako knjigo. Ko je knjigo mej vožnjo prečital, morejo oddati na katerejkoli železničnej postaji in povrne mu so 90 nč. Posojilna pristojbina iznašala bi zatorej 10 kr. za vsako knjigo. — V drugih državah obstoje uže take knjižnice, ki kratijo prijetno popotnikom čas mej dolgo vožnjo. Enketa posvetovala se je vtorek 24. t. m. pri deželni vladi kranjski o delalsicih razmerah v Kropi. Posvetovanja se jo vdeležil tudi obrtni nadzornik gospod dr. Pogačnik. . Kaznilnica V Mariboru, ki bode imela prostora za 500 kaznencev, dodelana bodo meseca junija prihodnjega leta. V državno obskrbovanje prešla bodo z novim lotom železnica Dolenji Drauburg-Volšperk, katero je doBedaj oskrbovala južna železnica. Nesreča. Mornar Anton Valmaggi iz Raveno spravljal jo težak sod na krov ladije „Bella Venezia". Vrv, na katerej je visel sod, bila je preslaba, odtrgala se jo in sod je padel z vso silo na mornarja. Stri mu je nogo in ga hudo pobil na glavi. Valmaggia so odpeljali v bolnico. Nezgoda. 281etnega Baltazarja Tar-lava je zvila božjast, baš ko jo šel mimo velicega kanala blizu rudečega mosta. Padel je v vodo in izvestno bi bil utonil, da mu nista priskočila v pomoč dva vrla moža: služnik Market in težak Andrej Pečenko, katerega sta ga spravila na kopno. Tarlau se ni zavedel več; odnesla sta ga zatorej v bližnjo lekarno in od tod so ga odveli v bolnico. Sodnijsko. Težak Ivan Huss je obsojen na 18 mesecev zapora, ker je napadel zaradi neke malenkosti nadzornika Skarlija in ga ranil z nožem. — ITletni postopač Rudolf Meneghetto je dobil 2 tedna zapora zaradi klatenja. — Seljak Anton Goicha iz Gropado jo obsojen zaradi novarnega pretenja na 2 mesečni zapor. — 471etni seljak Anton Stopar iz Sežane dobil je 4 mesece ostrega zapora zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja. Policijsko. Kuharici Kristini F., sta-nujočej v ulici Carintia, ukradla je njena „prijateljica" novčarko z 10 gl. 83 kr. — Cigan Ivan Brajnik iz Bazovice se je — bog zna kje ! — nalezel vinske kapljice in se veselo sprehajal po ceati proti Bazovici. Nogo pa so ga zapustile in padel je tako silovito na kamenje, da si je težko pobil glavo in prsi. Prišel je sam v bolnico. — Isto se je dogodilo OOletnemu težaku Franju Blasizze iz Gradiške, ki si jo skoraj razbil glavo v ulici Barriera vec-chia, vračajoč se pijan domov. — Klepar Ivan P., lŠIotni mladenič, ponujal je v raznih hišah kotel na prodaj, zahtevajoč zanj aamo 4 gl., akoprav je vreden preko 16 gld. Oćividno je zatorej, da je bil kotel ukraden, in zatorej so spravili kleparja pod ključ. — Krojaču Antonu Cal- ligarisu izročil je urar Brandvveiner telovnik na popravo ter pozabil v žepu zlato uro, vredno 25 gld. Krojač je uro prodal za 5 gld., meneč, da se lastnik ne bode več spomin al nanjo. Poštenjaka so spravili v zapor. Po odborovetn sklepu junija t. 1. izvoljeni posebni odsek (Schmidt Marija, Pahor Marija, Majcen Margareta in Me-tlikovič Marija) se srčno zahvaljuje vsem gospem. gospicam in gospodom, kateri so karkoli darovali za krasni venec v spomin g. Viktorja Dolenca. V Trstu, 23. julija 1888. Odsek del. podp. družtva. RAZNE VESTI. Največji bogatin na svetu je ameri- kanec .lav Gould, čegar premoženje iznaša povprečno 1.375,000.000 frankov ali okolo 800 milijonov goldinarjev. Ima po več sto kilometrov železnice, neizmerno bogate rudnike in v svojih podjetjih je neustrašen in drzovit. Nedavno je opustilo zaradi slabe plače delo preko 100.000 rudokopov in delalcev na železnici; nastopki tega štrejka so bili neopisljiva beda v raznih pokrajinah in gospodarstveni propad. Ukljub temu pa Gould ni hotel odjenjati in de-lalci so mu se morali udati. Ljudstvo ^a zaradi tega strašno sovraži ali tudi to ne moti bogatina. Imamo pa še drugih bogatinov, katerih premoženje je ogromno. Omenjamo nastopne: I. \V. Makav iina 1250 milj. fr. ali 62 milj. doh., Rothschild ima 1000 milj. fr. ali 50 milj. doh. C. Van-derbildt 625 milj. fr. ali 31 milj. doh., I. P. Jones 500 milj. fr. ali 25 milj. dohodov, Vojvoda VVestninsterski 400 milj. fr. ali 20 milj. dohodkov, John L Astor 250 milj. fr. ali 12 milj. dohodkov, W. Stewart 200 milj. fr. ali 10 milj. doh., I. G. Bennett 150 milj. fr. ali 7 i/a milj. dohodkov. Vojvoda Sutherland 150 milj. fr. 7 »/o milj. doh. Vojvoda Nothumberland 125 milj.fr. ali 61/4 milj. doh. Markis de Bute 100 milj. fr. ali 5 milj. dohodkov. Manjših milijonarjev pa je: na Anglež kem 200, v zedinjenih državah severne Amerike 100, v Avstriji-Ogerskej 100, na Francozkem 75, v Rusiji 50, v Indiji 50, v drugih državah skupaj 125. — Kdo ve so-Ii ti ljudje ukljub neizmernemu bogatstvu srečni?! Poslano #) C. k. sodnijskemu pristavu g. F r a u s - u v Trstu. Ker ste se blagorodni gospod dne 14. julija t. 1. pozno zvečer po \\x/2 uri v neki gostilni v Komnu proti nekim osebam izrazili, da je podpisani pijanec, da jo vse Komenske gospode razžalil in da mu je vsa inteligenca nasprotna, ter ste ga hoteli s tem osramotiti ter žaliti, vsled tega primoran je tern potem od Vas opraviče-nja in dokazila tirjati. drugače imel Vas bode za lažnjika in obrekovalca. V Komnu dne 20. julija 1888. Josip Kovačič Kulikoposestnik. *) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Javne zahvale. Podpisana zahvalju j o so presrčno v svojem in v imenu mladoletnih svojih otrok si. odboru za povzdignjenje spomenika Viktorju Dolencu, si. predsedništvama političnega družtva „Edinosti" in „Delal. podp. dru/.tvau, vsem gospodom pevcem, prijateljem in znancem, ki so častili spomin nepozabnega mojega soproga ob odkritji njegovega nadgrobnoga spomenika, vsem rodoljubom, ki so karkoli v dosego tega namena pripomogli, vzlasti čestitim gg. Slovankam, ženskemu oddelku del. podp. družtva, in si. ženskej podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na prekrasnih vencih ! — Bog plati! V Trstu, 23. julija 1888. Eliza udova Dolenc. Podpisani odbor se zahvaljuje najtoplije umetniku našemu g. I. Kendiču in kainunoseku g. A. Trobcu, ki sta se toliko trudila, da izvršita vreden spomenik ranj-cemu Viktorju Dolencu, gospodom pevcem, da so z milim svojim petjem povišali pomen slavnosti, čestitim gospem in gospo-dičinain Slovankam, si. ženskemu oddelku del. podp. družtva in ženskej podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za krasne vence, gg. odbornikom del. podp. družtva, ki so vzdržavali red in sploh vsem rodoljubom, ki so se svojo požrtvovalnostjo omogočili odboru, da častno reši svojo nalogo. Še enkrat: Presrčno hvalo! V Trstu, 23, juliju 1888. Odbor za Dolenčev spomenik. Dunajska borsa