PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin8 plačana v gotovini /'i /a j. ^postale i gruppo Lena o() lir Leto XXIV. St. 114 (7007) TRST, torek, 14. maja 1968 ZAČETEK URADNIH AMERIŠKO-VIETNAMSKIH RAZGOVOROV Harriman in Xuan Tuy sta v dolgih izjavah ponovila že^nAo stališče svojih vlad Vietnamski predstavnik je znova poudaril znane štiri točke, Harriman pa je ponovil neutemeljene obtožbe - Prihodnji sestanek bo jutri - Nadaljujejo se spopadi v Sajgonu ln ^R*Z, 13. — Po sestankih v petek in soboto med ameriško ‘severnovietnamsko delegacijo, na katerih so se sporazumeli o »a®"?Pku, so se danes ob 10.40 začeli uradni razgovori med dele-cim ama> ki sta obe sestavljeni iz enajst oseb. Ameriško delega-jo vodi Averell Harriman, severnovietnamsko pa Xuan Tuy. so člani delegacij vstopili---------------- dvorano, se je Harriman pri-uzal Tuyu in izrazil zadovolj-v° da se zopet vidita. Harri-nan j,n Tuy se po,znata že od i 1962, ko sta sodelovala na . nevski konferenci o Laosu- Sle-10 je predstavljanje ostalih čla-^ obeh delegacij Uradno se razgovori imenujejo fadni ameriško vietnamski raz-j ,Vor*». Začetna ceremonija je tra-•J? deset minut in ob 10.40 so se P-L raz8°vor* Pr> zaprtih vratih, l^hodnja seja ho v sredo ob ">0. Današnja seja je trajala tri J in en četrt. Voditelj ameriške ®Saeije je takoj po seji izjavil snikarjem, da je bilo ozračje 2®rektn°». Dodal je, da sta se de-u«vC1^ sporazumeli, da bosta pro-II.11 vsebino uvodnih izjav, ki sta dgj^Podala danes voditelja dveh .. j.ditelj severnovietnamske dele-»vn-Je ^uan Tuy se je v začetku . oje izjave zahvalil de Gaullu in ancoski republiki in je nato do-*■ da je treba Johnsonovo izja-k. * 31 marca letos o omejenem mbarciiranju v Vietnamu pripisi v®'’kim izgubam, ki so jih utr-j le ZDA. Kljub svojim izjavam, vninadaljeval Tuy, nadaljujejo ZDA Wa dejanja proti Severnemu Viet-j3u- zaostrujejo sovražnosti v v°jakm Vietnamu in Pošiljajo nove pijeva, je: «Dejansko nadalju-inJ° -A svoja napadalna dejanja nj, 'nso resno odgovorile na zakoni zahteve vlade Vietnamske de-/'•Vatične republike, drugih naro-ia, kveta in ameriške napredne dtvVa°sti.» Ugotovil je, da ZDA ve-J?.. vztrajajo na načelu reciproč-Pr pl!’ 'n ie dodal, da VVashington ekn vsake realnosti podpira saj- """"ll.uu., gonsko slamnato vlado. Govoril je zatem o vedno večji krutosti v vietnamski vojni in je dodal, da so ZDA s svojimi petsto tisoč vojaki, 50.000 satelitskimi vojaki in približno pol milijona vojakov slamnate vlade zgradile ogromen vojni stroj proti junaškemu in neukrotljivemu južnovietnamskemu ljudstvu. Obtožil je ZDA, da uporabljajo napalm in fosforne bombe, kemijske proizvode ter strupene pline. Naštel je nato izgube, ki so jih severni Vietnamci in osvobodilne sile prizadeie Američanom, in je dodal: «Medlem ko ameriška vlada vodi napadalno vojno v Vietnamu, je ukazal reakcionarjem v Laosu, naj sabotirajo ženevske sporazume iz leta 1962 o Laosu. Vsak dan bombardirajo ameriška letala ozemlje Laosa, vlada ZIA skuša z vsemi sredstvi napadati neodvisnost in nevtralnost Kambodže. Omenil je nato izjave številnih državnikov vseh držav in tudi ZDA, ki obsojajo ravnanje ZDA v Vietnamu. Na koncu je ponovil stališče, ki ga je obrazložil Hanoj 8. aprila 1965, in sicer: «1. Uveljavitev osnovnih narodnih pravic vietnamskega ljudstva: mir, neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljska celovitost. V skladu z ženevskimi sporazumi mora vlada ZDA umakniti svoje čete, vojaško osebje in vsakovrstno orožje, odpraviti vojaška oporišča ter razveljaviti svoje vojaško zavezništvo s Sajgonom. Ameriška vlada mora prenehati vojna dejanja proti Severnemu Vietnamu in v celoti ustaviti vse napade na ozemlje in suverenost Vietnamske demokratične republike. 2. V pričakovanju mirne združitve Vietnama in dokler bo naša dežela začasno razdeljena na dve področji, je treba spoštovati vojaške določbe ženevskih sporazumov iz leta 1954 o Vietnamu, in sicer iiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiuiiiiiimiiimimimiHmiiiiiiiiiHiuiii SlgMlNSKA SLOVESNOST NA ŽALAH Ob 50-letnici upora vojakov v Judenburgu Ljubljana, 13. — ob so-ietnici **>ra slovenskih vojakov 17. av-JjUjskega pešpolka v Judenburgu je J"a danes pred spominsko grobih0 ustreljenih voditeljev upora na Nbljamskih Žalah spominska starost, na kateri je govoril pred-jjuuik republiškega odbora zveze ““rcev NOB Jugoslavije Franc Le-,*asek. Komemoracije se je poleg jfjjtppnikov družbeno - političnega •jelenja Slovenije udeležilo nad Upor slovenskih vojakov v Judenburgu, ki so mu sledili upori v Radgoni in drugod, je bila prva pomembna demonstracija proti vojni in militarizmu Avstroogrske v zaledju. Uporu slovenskih vojakov se je pridružilo tudi prebivalstvo, posebno delavci, ki so na področju od Judenburga do Leobna organizirali stavke in demonstracije Upor je bil zaradi nezadostne organizacije in šibkosti sil nasilno zadušen, 15 voditeljev upora je bilo obsojenih na smrt. nobena stran ne sme biti udeležena v nobenem vojaškem zavezništvu z neko tujo deželo, prepovedano je postaviti vojaška oporišča ter pošiljati čete in tuje vojaško osebje na njihova ozemlje. 3. Vietnamske zadeve mora rešiti samo južnovietnamsko prebivalstvo v okviru političnega programa juž-novietnamske narodnoosvobodilne fronte brez tujega vmešavanja. 4. Mirno združitev Vietnama bo izvedlo prebivalstvo obeh področij brez tujega vmešavanja.)) Na koncu je Xuan Tuy poudaril, da je možnost mirne rešitve vietnamskega vprašanja sedaj odvisna od ZDA, in je dodal, da če se bodo ZDA še dalje zatekale k vojni, da bi dosegle svoje napadalne namene, bo moralo vietnamsko ljudstvo nadaljevati borbo in se bo še odločneje borilo, da brani svojo neodvisnost in svobodo. Pripomnil je: «Ke: je vlada ZDA začela uničevalno vojno proti Vietnamski demokratski republiki, mora ona dokončno in brezpogojno ustaviti bombardiranje in vsa druga vojna dejanja na vsem ozemlju Vietnamske demokratične republike.» Voditelj ameriške delegacije Harriman je v začetku svoje izjave dejal, da se ne strinja s tonom in z bistvom izjave vietnamske delega cije in da jo v celota zavrača. Pripomnil je, da ne bo danes odgovoril, temveč bo podal pozneje pozitiven odgovor. Zatem je Harriman izjavil, da je namen te konference »začeti delo miru«, in je pripomnil: «Naš smoter v Vietnamu se lahko enostavno in na kratko obrazloži: gre za ohranitev pravice južnih Vietnamcev, da odločajo o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja in brez pritiska.)) Skliceval se je nato na razne izjave, ki jih je predsednik Johnson podal v zadnjih tednih in še zlasti na izjavo iz Sv. Antona in na poznejše izjave o omejitvi bombardiranja. Nadaljeval je: «Po 31 marcu smo skušali izslediti znamenje o dejstvu, da bi našim u-krepom sledila podobna dejanja Vietnamske demokratične republike. Ne moremo prikrivati, naše zaskrbljenosti nad dejstvom, ker~se je vaša vlada odločila, da premesti znatne količine dobav ob povečanju čet s severa na jug. Poleg tega so vaše sile nadaljevale streljanje na naše sile na demilitariziranem področju in preko njega Vprašujemo vas, kakšne ukrepe na. meravate sprejeti s svoje strani, da prispevate k miru.» Harriman je dejal, da je njegova vlada mnenja, da ženevski sporazumi iz leta 1954 «v svojih bistvenih elementih dajejo podlago za mir v Vietnamu.« Harriman je nato govoril o ((stalni kršitvi demilitariziranega področja« in je dejal, da bi moralo to področje imeti funkcijo prave blazine. Morali bi ločiti sile, ki so tam navzoče in to bi bil korak k širšim ukrepom. Povratek demilitariziranega področja k njenemu prvotnemu statusu je lahko važen dokaz dobre volje obeh strani. ((Menimo, je dodal Harriman, da je ta dokaz 'razumen in pripravljeni smo ga izvesti.« Dejal je nato, da so smotri ZDA zelo omejeni: «Ne skušamo vsiliti naših pogledov nobenemu narodu. Menimo, da morajo dežele jugo-1 mu in smo pripravljeni opustiti svo- Udeležencev upora ‘""I.m,,,,,,,,,.....IIIIII.................. ŽIVAHNA PREDVOLILNA NEDELJA 7.366 kandidatov za nedeljske volitve v zbornico in v senat Zaradi obsežnih pošiljk propagandnega materiala in izrednega dela so stavkali uslužbenci PTT 13. _ Pričel se je zadnji 'kn voliine kampanje, ki se bo tat, ysei Italiji zaključila za parla; dn-, ne volitve v petek. V naši Furlaniji Julijski krajini pa ter) 00 v°lilna kampanja prihodnji mi o nadaljevala, saj bomo prihod ji teden šli ponovno na volišča *v°ht deželni svet. L^dnja predvolilna nedelja je bi-n Povsem razumljivo dokaj živahni 10 je mobilizirala vse stranke, čer?0 “bele številna zborovanja, pa ohn v so P° vooini opustili staro vi*?0 klasičnega volilnega zboro-in sedaj prihaja do številnejši; specializiranih sestankov in razdorov. bi« 0sPčedjo zanimanja sta dve j0 veni vprašanji. Prvič se na ze-I številnih zborovanjih obravnavala vPrašanja mladine, ki so izred Vs Pereč0 in povrh pa tudi prav taL-^tranke zanima, kam bodo šli ihanski glasovi, ki jih je več miška v *n ki pomenijo tudi dejan-D® Premike, do katerih lahko pride da Volitvah, saj je malo verjetno, Priri mec* starejšimi volivci lahko Sov do resnejših premikov gla-Vori' ^olog tega pa se še vedno izšl Polemika o nov vladi, ki.bo Cer -z se(lanjih volitev. Skoro si C0 . n> več dvoma, da gre za ob-dgVitev vlade levega centra, ven-- r zlasti socialisti pri tem dokaj niso odvisne od dobre volje ene sa- vočasno dostaviti >t*0 me stranke, temveč da je treba ustvariti pogoje za novo večino in ošibiti vpliv konservativnih sil. Vseh kandidatov za parlamentarne volitve je za obe zbornici 7.366. Za poslansko zbornico je treba razdeliti 630 sedežev v 32 volilnih o-krožjih, za katere kandidira 5.841 kandidatov 29 strank odnosno raznih skupin, čemur je treba dodati še dva kandidata dežele Val d’Ao-sta. Za senat pa je treba razdeliti 315 sedežev in je bilo predloženih 1.523 kandidatur. Zanimivo je, da se je število kandidatnih list znižalo tako glede senata in poslanski' zbornice in da se je vsaj nekoliko omilila poplava raznih iist, točneje nepomembnih listič, ki so bile ustanovljene izključno za to. da škodujejo tej ali oni večji in resnejši stranki. Neposredno z volitvami je povezana tudi poplava raznega propa gandnega maieriala ki ga vsi po pošti prejemajo v teh dneh na dom. Temu pa so se uprli poštarji, ki pravijo, da ne zmorejo več dela in so zato danes stavkali Vendar ministrstvo za PTT ni istega mnenja, ali točneje, ie mnenja, da ne gre za normalno stavko, ker je obvez nost pošte, da izpolni želje svojih klientov in ki pošiljajo propagandni material, ki mora biti pravočasno dostavljen saj je drugače Suspendirana je stavka uslužbencev ENEL, ker je prišlo na posredovanje ministra Bosca do pogajanj. Sindikata CISL in UIL sta vzhodne Azije Imeti možnost urejati svoje notranje zadeve in svoj mednarodni položaj. V Vietnamu ne iščemo nobenega vplivnega področja, nobene navzočnosti, ne iščemo oporišč, ne iščemo zavezništev. Ne želimo groziti ali škodovati severno-vietnamskemu ljudstvu ali zasesti vašo deželo. Toda hočemo, naj bo Južni Vietnam svoboden pred vsakim napadom in naj ima pravico odločati o svoji prihodnosti.« Dodal je, da ZDA nočejo razširiti vojne v jugovzhodni Aziji in da so pripravljene proučevati vsa vprašanja, ki se tičejo bistva miru. Glede ustavitve bombardiranja v Severnem Vietnamu pa je dejal, da »bodo dogodki odločali, ali lahko prevzamemo tveganje, ki bi ga taka ustavitev lahko imela za naše vojake in za naše zaveznike« Na koncu je dejal, da «želi navesti resna in produktivna dejanja, ki bi jih morali upoštevati«. ((Predvsem mora biti Južni Vietnam zavarovan pred vsakim zunanjim vmešavanjem. Ponavljamo, da smo pripravljeni umakniti svoje čete, če boste s svoje strani umaknili svoje čete proti severu in boste prenehali infiltracijo in s tem omogočili, da se zmanjša nasilje. Z naše strani ne želimo oporišč v Južnem Vletna- je naprave ljudstvu tamkajšnje dežele, ki jih bo lahko porabilo po svoji volji. Morali bi obnoviti prvotni status demilitariziranega področja. Sporazumi iz leta 1962 se morajo izvajati, kar se tiče Laosa in tamkajšnje ljudstvo mora imeti možnost živeti v miru kakor želi.« V Južnem Vietnamu je topništvo U Tantove izjave o Vietnamu EDMONTON (Alberta), 13. — Glavni tajnik OZN U Tant je govoril na univerza Alberte in je poudaril, da bi ustavitev ameriškega bombardiranja lahko pripeljala do nevtraliziranja vsega Vietnama, Laosa in Kambodže pc Dejal je: «Prvi najvažnejši korak je v brezpogojni ustavitvi bombardiranja Severnega Vietna- ma. številni izvedenci in tudi odgovorni funkcionarji ZDA so izjavili, da je bombardiranje malo ali skoraj nič ni učinkovalo na ritem severnovietnamskih premikov proti jugu. Na drugi strani je nadaljevanje bombardiranja samo okre. pilo odločenost severa, da nadaljuje vojno in da se ne pogaja pod pritiskom.« Izjavil je nato, da če bo na pariških razgovorih dosežen sporazum o ustavitvi bombardiranja, bosta obe strani lahko načeli vsa druga vprašanja. Nadaljeval je: «Zdi se mi, da je pravo vprašanje vietnamske vojne postopoma postalo ne toliko dejstvo, da ena ali druga stran lahko ima politič- osvobodilne vojske včeraj že dru- no utemeljeno ali neutemeljeno gič zasulo z raketami ameriško letalsko oporišče Danang. Boji so se nadaljevali tudi v Sajgonu. Čete osvobodilne vojske so včeraj pognale v zrak del ključnega mostu na cesti med Sajgonom in ameriškim oporiščem Dien Hoa, oddaljenem 32 kilometrov od Saj-gona. Področje južno od Cholona na sektorju mostu «Y» so ameriška letala in topništvo spremenila v kup ruševin. Na tem sektorju so se tudi danes nadaljevali manjši spopadi. Osvobodilne sile so tudi ponoči nadaljevale obstreljevanje Dananga. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so zaradi pritiska osvobodilnih sil izpraznili taborišče posebnih ameriških sil v Kam Duk severno od Saj-gona. Dodal je, da je bilo 19 ameriških vojakov ubitih, 125 pa ranjenih. To oporišče je bilo obkoljeno že od petka. podlago pač pa surovo nadaljevanje vojne. Zatem je U Tant izjavil, da je naraščanje nasilja v ZDA in drugje posledica psihološkega ozračja, ki ga je ustvarila vietnamska vojna. Nadaljeval je: ((Bojim se, da če se ta težnja ne bo spremenila in če se ne vzpostavi načelo svetosti človeškega življenja, bo prihodnost miru in mednarodne varnosti zelo mračna. Poudariti je treba važno točko, da 17. vzporednik ni nikoli veljal kot stalna demarkacijska črta, ki reže Vietnam na dva dela. Po mojem mnenju, ki temelji na programih, ki so jih predložile prizadete strani, vštevši narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama, ni združitev Vietnama bližnji problem, temveč je problem, o katerem se bo odločalo ob primernem času, ko se bo splošno stanje izboljšalo.« NA POZIV VSEH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Enotna stavka v podporo v Franciji študentom Položaj se normalizira, ker je vlada izpolnila vse zahteve študentov PARIZ, 13. — Ogromna množica Parižanov se je danes udeležila protestne demonstracije ob priliki, študenti, ki so jih obsodili in za anl,lSm ‘=+Q"1'“ «■'> if> nn.T.nvofiain prji v preteklih dneh, so danes izpustiti na začasno svobodo. Tako so bile praktično uslišane Studenske zahteve, v podporo katerih je bila organizirana današnja manife stacija. V Francozih pa je še vedno živ odpor proti početju policije, ki jr v preteklih dneh z izredno surovostjo nastopila proti študentom. Ta odpor se je še zaostril po izjavi prof. Khana, docenta na medicinski fakulteti pariške univerze. Prof Khan je namreč povedal, da je policija uporabila v preteklih dneh prqti demonstrantom poseben plin, ki se ga poslužuje ameriška po- splošile stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije v podporo študentskim zahtevam. Stavka, ki so Jo ukazali komunistični sindikat «CGT», socialistični sindikat «Force ouvriere« in ((demokratični« sindikat «CFDT», se je začel opolnoči in je trajal ves dan. Pariz je bil skoraj popolnoma paraliziran: podzemska železnica je delovala zelo neredno, skoraj vsi linijski avtobusi so ostali v garažah, vozilo je le 40 odsto vlakov. Nekaj pred sedmo uro je bil prekinjen električni tok, dotok plina je zelo skrčen. Na področjih pošte in telefonov je bila stavka popolna, vse šole so ostale zaprte. Zaradi pomanjkanja industrijskega toka so morale zapreti tudi tovarne in delavnice. Masovna demonstracija se je začela okrog 15. ure, ko se je o-gromna množica zbrala na veliki Plače dela Republique. Ocena števila demonstrantov je zelo različna. Policija govori o sedemdeset do sto tisoč ljudi, medtem ko trdijo organizatorji, da se je demonstracije udeležilo od šesto tisoč do milijon ljudi. Vsekakor gre verjetno za največjo protivladno demonstracijo, ki jo je doživela povojna Francija. Okrog 15.30 je izredno dolga po vorka zapustila Plače de la Re-publdque ln prehodila 5 km dolgo pot do Trga Denfert - Rochereau. Na poti, ki jo je povorka prehodila, ni bilo policije, ki je raje čakala na bližnjih križiščih v pripravljenosti, da takoj nastopi, če bi prišlo do neredov. Kljub velikemu številu demonstrantov pa ni prišlo do incidentov. Demonstracije, ki se je zaključila po 21. uri, so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki francoske opozicije, med katerimi predsednik združenja levice Prancois Mitterand in tajnik socialistične stranke Guy Mollet. Kljub masovni demonstraciji pa se ozračje v Franciji počasi normalizira. Danes je namreč vlada izpolnila obljube, ki jih je dal v soboto premier Pompidou. Zjutraj rani med sobotnimi neredi, so bili izpuščeni na svobodo. Tudi štirje lieija ln ameriška vojska v Vietnamu. Gre za takolmenovani «klo-robenzalmalonontrii«, ki Je lahko zelo nevaren za človeka. Plin je posebno škodljiv za epatične In ledvične centre človeškega organizma in je v večjih količinah lahko smrtonosen. Najhuje pa je, je dejal prof. Khan, da je policija lahko oseminštirideset ur uporabljala omenjeni plin, ne da bi bile o tem obveščene zdravniške oblasti, in da v Franciji ne poznajo še zdravljenja proti zastrupitvi zaradi tega plina. V okviru splošne stavke so bile velike demonstracije tudi v Le Man-su in Olermont-Ferrandu, kjer je prišlo do incidentov med študenti in policijo Volilne perspektive za Slovence Ker se je pri ustraničevanju uvodnika v nedeljski številki zamešal vrstni red posameznih odstavkov, kar škoduje preglednosti članka, objavljamo danes znova uvodnik v celoti. Tokratna volilna kampanja za parlamentarne in deželne volitve ni samo v naši deželi mrtva, brez vidnejših volilnih shodov, na zunaj brez zanimanja občinstva, saj govore celo indeksi televizijskih poslušalcev o manjšem zanimanju. Ti zunanji znaki pa še zdaleč ne pomenijo, da se je zanimanje prebivalcev za bistvena vprašanja družbene usmeritve znižalo, temveč so odraz večje politične zrelosti, ko ljudje ocenjujejo in se odločajo ne na osnovi nekaj tednov trajajoče burne, dejansko papirnate kampanje, temveč na osnovi večletnih izkušenj in zaključkov. Pri volitvah 19. maja gre za bistveno usmeritev javnega življenja v Italiji, za resna vprašanja obeležja levega centra, vloge delavskih strank v italijanski družbi in za perspektive nadaljnjega razvoja. Zato je posebno razumljivo, da je treba poudariti nujnost, da gredo volivci na volitve, da upoštevajo izkušnje zadnjih let in se v tej zvezi tudi po svoji vesti odločijo za stranke, katerim bodo najprej 19. maja za parlament in senat, teden dni kasneje, 26. maja pa za deželo oddali svoj glas. Kot vedno, nas zanimajo splošna vprašanja družbene ureditve, splošna vprašanja demokratičnega razvoja v Italiji in to tako kot državljane, kot tudi napredno demokratično usmerjene ljudi. Še posebej pa vsa ta vprašanja zanimajo nas Slovence v Italiji, saj je od zagotovitve demokratičnega razvoja v bistveni meri odvisen tudi naš položaj in reševanje naših vprašanj. Pri vsem tem je pa seveda važna prisotnost Slovencev v samem volilnem boju, še bolj pa izvolitev Slovencev v parlamentu in v deželni svet. Ker se želimo v tem članku o-mejiti zgolj na to področje, bomo napravili samo pregled strank, skupin in kandidatov, ki vključujejo Slovenec. Prav bi bilo, da bi tudi v tej zakonodajni dobi imeli Slovenca v parlamentu. V pretekli je bila poslanka Marija Bernetič, za te volitve pa se tržaška federacija Komunistične partije Italije, ki je edina stranka, ki danes lahko o-mogoči slovenskega poslanca, ni obvezala v enaki meri kakor je to storila pred petimi leti, ampak je vsaj formalno dala enake možnosti štirim kandidatom, med katerimi je tudi Slovenec. Škoda, da je tako, saj dobiva KPI absolut- iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii„li,liiiii,iiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiii„il|ilimi||||||||m||||||1l|1|||I||m|) NA VABILO ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA HAJEKA Jugoslovanski zunanji minister Nikezič na uradnem obisku v ČSSR Ob prihodu je izjavil, da Jugoslavija z veliko simpatijo spremlja nov razvoj češkoslovaške politike - Razgovori bodo trojuli tri dni PRAGA, 13. — Danes je prispel skim predstavnikom Ceaucescom. v Prago jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nike zič, katerega je na letališču sprejel češkoslovaški zunanji minister Hajeik in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Nikezič je novinarjem izjavil, da je še zlasti zadovoljen, da je stopil v stik z novim političnim razvojem, kateremu Jugoslavija sledi z veliko simpatijo. Nikezič bo ostal na obisku v Pragi tri dni in bo imel več razgovorov s kolegam Hajekom, sestal pa se bo tudi z najvišjimi voditelji predsednikom vlade Cemikom in generalnim tajnikom Dubčkom. Prvi razgovori sO se pričeli že danes popoldne in se nanašajo prvenstveno na politična vprašanja , t ____, so znova odprli palačo Sorbone, -------------- ---- l-------- .,-------.... proglasila stavko uslužbencev CRI policija je zapustila latinsko če-1 in to še zlasti v zvezi z bližnjim za sredo, 15. maja. 1 trt, študenti pa, ki so bili areti-1 sestankom med Titom in romun- iiii iiiii ii iii iiiiii ii iti iii iiiiii iiiiiiiiiiii mi im Hlinil u m iiiiiiiiiiiiMiiirn (Hlinili |||||||||,H||| iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinii iiiiiii u iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiu ib Tretja presaditev v Franciji uspela? to/0 zahtevajo, da bo nova vlada Vj(5?Ja biti odločnejša in učinko- --------- —... j- 0‘eJsa in da se ho morala glede brezpredmeten Zato je ministrstvo vi°°vnih usmeritev približati prvi1 naročilo ravnateljstvom da narede Lj,01 levega centra. Komunisti pa | tudi oosebne izmene in da morajo ‘hzirajo take ugotovitve, češ da na vsak način voliln material pra PARIZ, 13. — Zdravniško poročilo, ki je bilo izdano danes zjutraj in ga je podpisal prof. Mar-ciano, ravnatelj bolnišnice Braus-sals, izjavlja, da je bila včerajšnja presaditev srca opravljena pod zadovoljivimi pogoji in da je stanje pacienta odlično. Popoldansko poročilo pa se glasi: ((Razvoj pacientovega stanja je zelo zadovoljiv. Možganske, srčne in ledvične funkcije so z vseh aspektov normalne.« Gre za tretjo presaditev srca v Franciji, ki je bila včeraj popoldne opravljena v pariški bolnišnici Braussais. ((Prejemnik« srca je 45-let.ni dominikan iz Marseilla Da-mine Bcmlogne. Pred dvema letoma ga je zadela srčna kap in sedaj je bil že šest mesecev v oskrbi neke bolnišnice v Marseillu. To pot so zdravniki pazili na to, da za presaditev niso izbrali oseba že vzamejo v poštev za presaditev i reč v obeh primerih fizično že pre-srca. ((Darovalec« je bil nekaj mlaj. več slabotna, da bi lahko poseg ši in je umrl že v petek. Novost prestala. preveč v letih. Buulogne je baje že od 30 janua ja prosil, da ga1 zaključila; pacienta sta bila nam- pri tej operaciji je v tem, da so odvzeto srce na umeten način hra. nili živo 40 ur. Operacijo jo opravil prof. Charles Dubost ob asistenci treh drugih zdravnikov in šestih anestezistov pod vodstvom dr. Jaulmmesa. Operacija je trajala od 14. do 20.30. Prof. Dubost je poznan kot eden izmed najboljših kardiologov kirurgov na svetu. 2e januarja 1956 je kot prvi v Evropi opravil operacijo na odprtem srcu (nekaj mesecev potem ko je konec 1. 1955 opravil prvo tako operacijo dr. Lillehei v Minneapolisu). Dubost je opravil že razne operacije na srcu in je bilo skoraj naravno, da bo on opravil tudi prvo presaditev srca v Franciji. Toda v dveh primerih so ga prehiteli. 2al pa sta se oba primera že negativno HOUSTON, 13. — Poročajo, da se je stanje Johna Stuckwisha, ki so mu 7. maja presadili srce, nenadoma poslabšalo. Dobro pa je stanje Everetta Thomasa, ki so mu srce presadili v isti bolnici 3; maja. MEHIKA, 13. — Glenn Seaborg, ravnatelj ameriške komisije za atomsko energijo, ki je sedaj v Mehiki zaradi drugega vseameri-škega kongresa za radiokemijo, je izjavil, da se bodo lahko kmalu uporabljala za ljudi umetna srca, ki jih bo poganjala atomska energija. Ta srca bodo zelo koristno zamenjala sedanje presaditve, ker po zatrjevanju Seaborga ne bo nevarnosti zavračanja in ker bodo vedno na razpolago. Te aparate Poleg tega se razgovori nanašajo tudi na zaključke razgovorov, ki jih je imela najprej CSSR nato pa štiri socialistične države v Moskvi in glede katerih niso še vedno javno znane podrobnosti. Seveda pa je zelo pomembno že dejstvo samo, da je prav v sedanjem razdobju prišlo do uradnega obiska jugoslovanskega zunanjega ministra CSSR in s čimer je Jugoslavija tudi javno in uradno podprla sedanji nov razvoj na Češkoslovaškem. Pri vsem tem je treba omeniti, da je že prišlo do resnih razgovorov med Jugoslovani in Romuni in da je prejšnji teden Bakarič, ki je član predsedstva centralnega komiteta partije, bil v Romuniji, kjer je lahko dobro pripravil razgovore med Titom in Ceausescom. Ob koncu meseca pa je že predviden razgovor med Dubčkom in tajnikom madžarske partije Kadar-jem, za katerega se govori, da se je med zadnjim sestankom v Moskvi uprl zahtevam Poljakov ln Vzhodnih Nemcev, da bi pričeli z izvajanjem pritiska na CSSR. Glasilo sindikatov «Prace« danes zahteva od SZ, da odločno zanikajo govorice o možnosti vojaške intervencije v CSSR. List piše, da bi tak akt na učinkovit način utrdil medsebojne odnose, in da bi mnogo več prispeval kot vrsta člankov o enotnosti med socialističnimi državami. Prizadevanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu KAIRO, 13. — List «Al Ahram« zatrjuje, da je več vlad stopilo v stik z ZAR z namenom, da bi olajša)! akcijo, ki jo opravlja predstavnik OZN Gunnar Jarring, da bi se našla rešitev krize na Bližnjem vzhodu. List zlasti omenja razgovore, ki jih je imel v soboto in nedeljo Šalah Gohar, egiptovski pod-, . . , , , _ . ., tajnik za zunanje zadeve, z velepo- sedaj preizkušajo. Seaborg pa ni slaniki Italije, Velike Britanije in povedal, kako funkcionirajo. I Švedske. Na vladni seji ZAR v nedeljo zvečer so pretresali vojaški ln politični položaj arabskega sveta. Vlada je razpravljala tudi o Jarringo-vi misiji in o rezultatih nedavnih razgovorov med Egiptom in Sirijo. Poleg tega pa so še govorili o možnosti, da se zgradijo od Sueza do Aleksandrije naftovodi za hitrejši transport nafte iz Rdečega v Sredozemsko morje. V uradnih krogih v Bejrutu so poudarili, da se nobena akcija arabskih Ilegalcev ne začenja na libanonskem teritoriju. Libanon, poudarjajo, je v nasprotju z Izraelom miroljubna država. Vsekakor, meni Libanon, pa «so odporniške organizacije, ki delujejo na arabskem okupiranem ozemlju, arabsko nacionalno gibanje, ki ima vso pravico delovati za osvoboditev svoje zemlje«. V noti varnostnemu svetu OZN Libanon ponavlja približno iste trditve, predvsem pa protestira, zaradi izraelskega napada z možnarji na neko libanonsko vas ob meji. V prihodnjih dneh se bodo sestali zunanji ministri ZAR, Jordanije, Sirije in Iraka v Bagdadu. Včeraj so se po Jeruzalemu širili glasovi, da je Jordanija prejela od ZAR «nihil obstat« za začetek pogajanj z Izraelom, podobnih pogajanjem 1. 1949 na Rodosu. Pied-stavnik izraelskega zunanjega ministrstva je dejal, da mu o tem ni nič znanega Jordanski kralj Husein je ime! v Londonu tiskovno konferenco, med katero je izjavil, da je optimist glede rešitve vprašanja Bližnjega vzhoda. Zatrdil je tudi, da je naletela njegova prošnja za orožje, na ugoden sprejem pri angleški vladi in torej sedaj ni verjetna podobna njegova prošnja v Moskvi. Jutri odpotuje Husein v Pariz. VRANJE, 13. — Na železniški postaji Ristovac na progi med Vranjem in Bujanovceir. sta danes ob 15. uri trčila manevrska lokomotiva in ekspresni vlak Pariz — Beograd — Atene. Poškodovanih je bi-ie šest vagonov ekspresnega vlaka. Tri hudo in dvajset laže ranjenih potnikov so prepeljali v bolnišnico v Vranju. no večino slovenskih glasov. Kljub vsemu pa bitka ni izgubljena in bi bilo prav, da slovenski volivci KPI s Tržaškega dajo svoj preferenčni glas samo Albinu škerku. Na Tržaškem kandidirajo še na listi Enotne socialistične stranke (PSU) Dušan Košuta na listi Socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP, pa Vite Jercog. Nihče izmed obeh nima možnosti biti izvoljen, je pa prav, da jima slovenski volivci omenjenih strank dajo preferenčne glasove. Slovenska skupnost, katere kandidati so seveda vsi Slovenci, se tudi tokrat udeležuje parlamentarnih volitev. Ker ni možnosti, da bi bili njeni kandidati izvoljeni, je svojo udeležbo utemeljila s tem, da naj bi njeni glasovi pomenili podporo zahtevi, naj se zakonsko zagotovi mesto Slovenca v parlamentu. To je sicer tudi stališče, ker pa bo to zahtevo podprlo premalo Slovencev, ne bo praktičnega učinka. Bliže resnici je sodba, da je Slovenska skupnost storila ta korak zato, da-obdrži volivce na domačem borjaču. Na Goriškem kandidirata za parlament na listi PSU Jožef Ce-ščut, na listi KPI pa Marija Selič, ki nimata možnosti izvolitve, velja pa zanju isto kot za Trst, naj jima slovenski volivci dajo preferenčne glasove. Goriška SDZ je tudi tokrat sklenila, da bo na parlamentarnih volitvah podprla Krščansko demokracijo. Svoje hude zadrege, kako ta korak vskladiti s stalnim poudarjanjem, da so samo slovenske politične organizacije garancija za afirmacijo Slovencev, ne more kriti niti s sodbo, da slovenski komunisti in socialisti nimajo v svojih strankah nobene besede za slovensko stvar in za korist slovenskega ljudstva. Seveda, kakor izgleda, bodo imeli volivci SDZ veliko besedo pri KD, kadar bo šlo za slovenske koristi. Velika škoda je, da ni za parlament nobenega kandidata slovenske narodnosti v Benečiji. Za deželne volitve na Tržaškem je KPI predložila listo, v kateri je od 15 kandidatov šest Slovencev. Prvotno so predstavniki tržaške federacije KPI izjavili, da bo stranka enako podpirala štiri kandidate, čeprav so realne možnosti, da so izvoljeni samo trije. Med temi je dolinski župan Dušan Lovriha. Kakor poročamo na drugem mestu, je tržaška KPI spremenila svoje stališče in se formalno obvezala, da bo Dušan Lovriha izvoljen v deželnem svetu. Komunisti zgornje okolice podpirajo tudi zgoniškega podžupana dr. Jana Godniča. Prav je, da se slovenski volivci KPI aktivno angažirajo, da dobijo slovenski kandidati čimveč preferenc, kar bi tudi izrazilo številčno težo volivcev slovenske narodnosti. Na listi tržaške PSU so trije slovenski kandidati, in sicer Lucijan Volk, Nadja Pahor-Grabro-vec in Marino Bandi. Nihče od teh nima možnosti izvolitve, velja pa tudi zanje glede preferenčnih glasov, isto kakor za ostale. PSIUP prav tako kandidira na Tržaškem dva Slovenca za deželo. Slovenska skupnost se je za deželne volitve povezala z goriško SDZ, v koalicijo pa je stopila tudi novo ustanovljena Slovenska levica. Nosilec liste je dr. Drago Stoka, ki kandidira tudi v Gorici in ima daleč največ verjetnosti, da bo izvoljen. V zadnji številki ((Katoliškega glasa« beramo, da so strokovnjaki izračunali, da bo zaradi zavrnitve liste PSU v Vidmu potrebno visoko število glasov za izvolitev zastopnika slovenske skupnosti. Zaradi tega je nastal v vrstah SS preplah, ki pa je po mnenju drugih strokovnjakov neutemeljen, ker bo nova situacija v videmski pokrajini vplivala predvsem na videmsko in v veliko manjši meri na druga okrožja. Na Usti gonške PSU kandidira Marko VValtritsch in z zadoščenjem povzemamo ugotovitve, da bo prav nesreča, ki Je doletela PSU v videmskem okrožju, zagotovila njegovo izvoUtev v deželni svet. To bi za Slovence bila velika pridobitev. Slabost PSU oz. PSI v preteku dobi je bila prav v tem, da ni imela nobenega slovenskega svetovalca v deželnem svetu. Korak nazaj pa je na Goriškem napravila KPI, ki je pred štirimi leti zagotovila izvolitev in tudi izvolila Jožeta Jarca. Na teh volitvah Jarc sicer kandidira, turna pa več podpore stranke, zaradi česar ne bo izvoljen. Razveseljivo in pomembno Je, da v Beneški Sloveniji kandidirajo na deželnih volitvah na Usti KPI, PSIUP in KD trije, če upoštevamo še kandidate PSU, katere Usta je odpadla, celo štirje kandidati. Vidimo torej, da obstajajo realne možnosti izvolitve treh Slovencev v deželni svet. Ce se bo to uresničilo bo glede slovenskega zastopstva v deželnem svetu ostalo pri starem, čeprav to ne ustreza številčni moči Slovencev v deželi. Nesreča bi bila, če bi se to število zmanjšalo, zato je od slovenskih voUvcev odvisno, da pravilno volijo, predvsem pa, da s preferencami omogočijo izvoUtev slovenskih kandidatov. Vreme včeraj: Na j višja temperatura 17,8, najruižja 16, ob 19. uri 16,6 stop,, vlaga 48 odst., zračni tlak 1014,6 narašča, veter 30 km severovzhodnik, sunki burje 65 km. nebo 3/10 poobla-6eno, morje razburkano, temperatura morja 17,5 stop., dežja je padlo 7,6 mm Tržaški nevnik Danes, TOREK, 14. maja BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.35 in zatone 19.28 — Dolžina dneva 14.53 — *c' na vzide ob 22.38 in zatone ob 5J"' Jutri. SREDA, 15. maja ZOFIJA MOČNO VRENJE V SINDIKALNEM ŽIVLJENJU Uspela stavka vseh tržaških kovinarjev v obrambo zaposlitve in gospodarstva Javna tiskovna konferenca obeh sindikatov ob veliki udeležbi delavstva v kinu«Alabarda» - Zasedba tovarne Atlas se nadaljuje V OKVIRU KULTURNIH IZMENJAV Z LR HRVATSKO «Jacobus Gallus» je priredil *”* • "-“a V nedeljo so si pevci iz Trsta ogledali mestne znamenitosti BALET OPERE Z REKE ALESSANDRO CASAGRANDE OSTRŽKOVE FANTAZIJE V okviru kulturnih izmenjav med i Gallusovega Adulescentulus sum e- vorih gostiteljev in gosto1 socialistično republiko Hrvaško in I go, smo že vsi vedeli, da bo to nastopil pot domov. Ves Množica stavkajočih delavcev na javni tiskovni konferenci v kinu «Alabarda» našo manjšino je preteklo soboto, 11. tm. gostoval v Varaždinu naš zbor rJacobus Gallus». V koncertni dvorani tamkajšnjega gledališča je zbor izvajal vrsto polifonskih, narodnih in umetnih skladb. Na sporedu so bili zastopani Gallus, Lassus, Lajovic, Ukmar, Vrabec, Slovenski, Matz, Papando-pulo in Deu. Zaradi poklicne obveznosti svojih članov je moral zbor odpotovati iz Trsta šele ob 14. uri; in ker je bil začetek koncerta najavljen ob 20. uri in ker je bila vmes še dolga pot nad 300 km, je bila precej utemeljena zaskrbljenost, da bodo pevci prišli do cilja utrujeni, morda celo z zamudo in da se bo to odražalo tudi pri izvajanju. Izkazalo pa se je, da je bil strah neutemljen. Fol ure pred najavljenim začetkom je bil zbor na cilju. V naglici so se pevci nekoliko umili, hitro preoblekli in z malenkostno zamudo petih minut je zbor že stal na koncertnem odru. (Za kakšno upevanje ali vajo seveda ni bilo časa). Komaj je zazvenel prvi akord eden naših najboljših koncertov. V, nja v Varaždinu sta bila zboru za akustično idealni dvorani je prišla spremljevalca direktor varaždinske- do izraza vsaka najobčutljivejša di i ga gledališča in zastopnik zagreb-namična niansa. Pevci so začutili, j ške koncertne poslovalnice, ki je da bo prišla do veljave vsa njiho-1 celotno gostovanje tudi organizirava prizadevnost in dali so od sebe I la v splošno zadovoljstvo pevcev vse svoje najboljše sposobnosti. Njihovo podajanje je seveda našlo najtoplejši odziv pri hvaležnem poslušalstvu, ki ni štedilo s priznanjem, tako da je na koncu zbor dodal še Vrabčevo «Bilečanko». in poslušalcev. U. V. Uspeh devetega koncerta spomladanske simfonične sezone V Verdiju Ob zaključku je goste pozdravil direktor varaždinskega gledališča in obenem obžalovat. da ni bil ta kon- N d koncertu spomladan- cert vključen v rede abonma n - fc simfonične sezonB} ki je M v hove koncertne sezone, kar pa ne 1 - pomeni, du se ne bi to lahko zgodilo v prihodnosti. Obenem je zboru podaril lep lovorov venec. V kratkih besedah se je za sprejem in organizacijo zahvalil zborov predsednik Pino Rojc. Drugi dan se je zbor v sprem- soboto v gledališču Verdi, je dirigiral orkester Tržaški, filharmonije Claudio Scimone (znan predvsem kot ustanovitelj in dirigent instrumentalnega ansambla «Beneški solistu), kot solista pa sta nastopila violinist Franco Gulit in pianistka Enrica Cavallo. Spored so sestav- stvu 'direktorja gledališča ogledal \ Hala Jela Tartinija, Mendelssohna nekatere važne ',še znamenitosti Va-1 Stravinskega in Salviuccija in kar raždina in poslušal krajše preda-lfri-razen aela^Stravtnskega^- s^o vanje o zgodovinski preteklosti in pomenu mesta. Le prehitro je prišla ura povratka. Po krajših nago- Včeraj Je bila enotna stavka vseh delavcev kovinarske stroke, kd so Jo napovedali v obrambo svoje zaposlitve in tržaškega gospodarstva sploh. Stavko sta napovedali FIOM-CGIL in kovinarski sindikat CCdL, pridružila pa se ji je tudi kovinarska organizacija CISL. Doživela je velik uspeh, saj so se je udeležili delavci v ogromni večini. FIOM-CGIL in CCdL sta ob stavki priredili tudi javno tiskovno konferenco, ki je bila ob 10.30 url v kinu «Alabarda» in ki se je je udeležilo tako veliko število delavcev, da je bila dvorana natrpana. Prvi Je spregovoril tajnik sindikata kovinarjev CCdL dr. Fabricci, ki je omenil vzroke stavke ter poudaril, da nima nobene zrveze z volitvami. Za njim pa je spregovoril tajnik FIOM Giuseppe Burlo, ki je podal poročilo obeh sindikalnih organizacij z naslovom: «Za novo in učinkovito gospodarsko politiko v Trstu ». Najprej je poudaril resni polo- NEDELJSKA IN VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA bo Zgrajena do leta 1970, marveč kvečjemu do konca leta 1971. Gploh ‘ pa nimajo Dieselovi stroji prave prihodnosti, ker jih bodo nadomestile turbine. Govornik je zatem omenil položaj v Italsider in poudaril, da se nič več ne govori o povečanju zaposlitve v Stabilimenti Meccanici Triestini, kjer se je število delavcev celo skrčilo za približno 100 enot. Dejal je, da bi se rešil položaj s spremembo pomorske politike. Zatem je omenil tudi položaj v tovarni Atlas, kjer so hoteli ukiniti obratovanje, zaradi česar so delavci zasedli obrate. Na koncu je dejal, da sindikata zahtevata izboljšanje načrta CIPE in vseh načrtov podjetij z državno udeležbo ter da se je treba odiočno potegovati, da se zgradi v Doberdobu jedrski pospeševalec, kjer bi lahko našlo zaposlitev okrog 5000 delavcev, tehnikov in uradnikov. Tudi včeraj so delavci ostali v tovarni Atlas, katero so zasedli v žaj glede zaposlitve delovne sile, | soboto opoldne. Sindikalne organi zacije zahtevajo sestanek svojih za katere število stalno upada. Iz proučitve položaja sledi, da je bila pri stalnem krčenju števila zaposlenih v zadnjih štirih letih najbolj prizadeta ravno kovinarska stroka zaradi zapiranja podjetij, krčenja njihove dejavnosti, suspenzij itd. Kako je na tem torišču resen položaj, kažejo tudi statistični podatki trgovinske zbornice. Iz njih se vidi, da se je zaposlena delovna sila od prvega januarja 1964 do 29. februarja letos skrčila kar za 10.320 delovnih enot, to je za 13,80 odstotka. Število kovinarjev pa se je v tem času znižalo za 2.534 enot, kar pomeni, kar 13 odstotkov. Najbolj številna stroka v pokrajini se torej nevarno krči. Prvega januarja 1964 je bilo zaposlenih 13.736 kovinarjev konec 1960 leta 12.592, 31. januarja letos 11.563, 29. februarja letos pa samo še 11 tisoč 202. Spričo tega velikega u-padanja števila zaposlenih in zapiranja važnih krajevnih podjetij, u-gotavljata oba sindikata, da je to posledica zgrešene gospodarske politike nasproti našemu mestu. V zvezi s tem je omenil Burlo sklepe CIPE o ladjedelstvu, s katerimi so seznanili javnost 8. oktobra leta 1966. Mesto je preživelo od takrat zelo trdo 18-mesečno razdobje, ki je pokazalo, da so imeli delavci prav, ko so zavrnili omenjene sklepe, saj so s' tem branili gospodarstvo vsega mesta. Vse stavke v obrambo našega gospodarstva bodo ostale kot najlepše strani zgodovine tržaškega delavskega razreda. Zatem se je sindikalist vprašal, kako se kaze bodočnost našega mesta. Kljub povečanju števila delovnih mest v vodstvu Italcantieri, kjer so zaposlili večinoma uradnike iz drugih mest, se je število zaposlenih delavcev in uradnikov znižalo v Trstu v tem podjetju za 384 enot, kar pomeni, da je v Trstu 700 delavcev in uradnikov manj v tem podjetju, ker jih je prišlo skoraj 400 od zunaj. Potrdila so se torej predvidevanja sindikatov, da bodo sklepi CIPE povzročili skrčenje števila zaposlenih. Upoštevati je namreč treba, da so s tistimi sklepi dejansko obsodili ladjedelnico Sv. Marka na pogin, nova tovarna Grandi Motori pa bo le nadomestila Tovarno strojev. Zatem je govornik pobijal trditve po krizi v ladjedelstvu, sa.j gradijo samo v Tržiču za 1 milijon ton ladij. To pomeni, da bi lahko ladjedelnica Sv. Marka še dalje obstajala ter gradila ladje za posebne namene. Ladjedelnica Sv. Marka gradi namreč sedaj zadnjo ladjo za Jugoslavijo (»Banja Luka«), ki jo bodo izročili plovni družbi še ta mesec, tako da bo ostalo na stotine delavcev brez za-poslitve. S tem pa so bile prekršene obljube CIPE, da bo ostala ladjedelnica Sv. Marka zaposlena do leta 1970. Govornik je vprašal oblasti, ka-ko nameravajo zagotoviti zaposlitev delavcev v Sv. Marku do leta 1970. Vprašal je nadalje, zakaj ni dala ladjedelnica iz Tržiča naročil za zložljive dele Sv. Marku, medtem ko je zaupalo toliko dela raznim osebnim podjetjem. Vprašal je tudi, ali je res, da je Italcantieri zavrnila razna naročila, češ da ne bi mogla izročiti ladij v zahtevanem roku, in zakaj vztrajajo pri svojih namenih, da bi premestili čimveč delavcev dz Sv. Marka v Tržič. Sindikalne organizacije menijo, da bd morali v tem okviru spremeniti zasnovo in ustroj nove družbe Arzenal Sv. Marko, zlasti če pomislimo, da ne bo dovolj popravil niti za sam Arzenal. Zatem stopnikov z vladnim komisarjem Cappellinijem, da bi zvedele, kakšen je stvarni položaj podjetja in kaj nameravajo oblasti storiti, da se zagotovi delavcem nadaljnja zaposlitev. Govorniki raznih strank so obravnavali predvsem gospodarska vprašanja Govor Cuffara (KPI) v Bazovici in Košute (PSU) v Križu - Skupni shod KPI-PSIUP v Mijah Solidarnost KPI z borbo delavcev Tajništvo tržaške federacije KPI je včeraj proučilo resni položaj v zvezi z zaposlitvijo delavcev v Trstu, kar so poudarili tudi delavci s svojo stavko. Ugotovilo je da stranke leve sredine nadaljujejo z obljubami, medtem ko se gospodarski položaj v mestu slabša. Nobena volilna poteza ne more prikriti hudih posledic načrta CIPE. Skrčenje števila delovnih mest, zn’ zanje dohodka v industriji, stečaji številnih podjetij najbolje kažejo posledice skrčenja ladjedelske de-javnosti. Tajništvo je izreklo k boju delavcev vso svojo solidarnost in obvezuje člane, da se bojujejo za spremembo gospodarske politike. Prav tako je stranka tudi stvarno V nedeljo je govoril za KPI v Bazovici inž. Cuflaro in obravnaval očitke KD dolinski občini, češ da s svoj.m ravnanjem zavlačuje začetna dela za zidavo tovarne Grandi Motori. Dejal je, da je imelo industrijsko pristanišče dovolj časa, da začne s prizadetimi lastniki pogajanja za odkup zemljišč. Prej so zamudili 16 mesecev s preizkušanjem zemljišča pri Orehu, sedaj pa kričijo, da se bodo zavlekla dela zaradi ravnanja dolinske občine za mesec dni. KD pa se noče spomniti, da je minilo 18 mesecev od sklepov CIPE in noče priznati, da ima občina pravico, da se vsaj določijo cene za odkup zemljišč, preden da dovoljenje za začetek del. Toda ta sporazum se lahko doseže v enem dnevu. K temu je treba dodati, da bo dolinska občina ob svoje športno igrišče, ki ga hoče EPI plačati, kakor da bi bilo pašnik V nedeljo je bilo v Miljah enotno zborovanje KPI in PSIUP. Prvi je spregovoril psiupovec Ezio Mar-tone o gospodarskem položaju Trsta ter o velikem skrčenju števila stična stranka važno politično bit- • Sv. Marka in dejal, da se socialisti ko, ki teži za spremembo negibnega! potegujejo, da bi bil preostali del političnega položaja v Italiji, kar ladjedelnice popolnoma zaposlen. bi pripomoglo, da bi vsi delavci in napredni izobraženci soodločali v javni upravi. Zakonodaja, ki je za nami, je za socialiste mejnik in hkrati odskočna deska za osvojitev boljših razmer in odnosov za obrambo pravic delovnega ljudstva. V minulih petih letih so bili doseženi uspehi kakor tudi neuspehi, toda obračun Je konec koncev le pozitiven. Ugoden pa je. ker so se v tej kratki dobi vladanja koalicije leve sredine z navzočnostjo socialistov utrdile demokratične ustanove, saj bi sicer vladala sedaj diktatura desnice. Poskusa državnih udarov za časa Tambronija in afere SIFAR nas kličeta k večji strnjenosti in budnosti tudi proti tistim mednarodnim mračnim silam, ki so tako nesramno oropale vsake svobode bratski grški narod. Podobne primere imamo v Vietnamu, v Južni Ameriki in še drugod po svetu, kjer hočejo z nasiljem zlomiti osvobodilni boj narodov. Te zaposlenih. Prof. Costa (neodvisni he mirujejo nikjer, niti v Ita- kandidat za senat) je dejal, da je treba izvajati dejansko politiko načrtovanja v državi in v Trstu. Poudaril je tudi potrebo po enotnosti levice. Končno Je Cuffaro dejal, da Je KD v Trstu prisiljena dajati obljube, ki jih potem ne more izpolniti. Podobna obljuba je tudi pismo Rumorja o jedrskem pospeševalcu. V nedeljo je govoril v Križu kandidat za poslansko zbornico PSI- pokazala svojo solidarnost z delav-1 PSDI Dušan Košuta. Med drugim ci podjetja Atlas. I je dejal, da bije združena sociali- itiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AKCIJA ANPI V KORIST BIVŠIM PARTIZANOM borci izpolnijo nove formularje, ki so že natiskani in jih predložijo s potrebno dokumentacijo. Vse to lahko opravijo na pokrajinskem tajni štvu združenja ANPI v Ul. Zonta št. 4, tel. 69119, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure, a v torek, sredo in petek tudi popoldne od 17. do 19. ure. Združenje ANPI bo poskrbelo vednosti ali drugih razlogov krajšan pri svojih pravicah. Borci naj čimprej izpolnijo nove predpisane obrazce Pokrajinsko tajništvo ANPI uraduje vsak dan od 9. do 12. ure, v torek, sredo in petek tudi od 17. do 19. ure Iz Rima se je zvedelo, da je vse- nadno sporočena. Vse bivše borce državno združenje partizanov — AN se naproša, da v največji meri so-PI že imenovalo dva svoja pred- delujejo pri tej akciji, da se ne bi stavnika v komisijo, ki bo sklepala 1 zgodilo, da bi bil kdorkoli zaradi ne o priznanju kvalifikacij partizan- J 11 - : skih borcev na podlagi nedavnega zakona o podaljšanju roka za vložitev prošenj. Komisijo sestavljajo, kot smo že poročali, predsednik, trije predstavniki oboroženih sil ter šest predstavnikov treh organizacij bivših partizanskih borcev. Vsi člani komisije, vštevši predsednika, morajo imeti kvalifikacijo bivšega partizanskega borca. Ne ve se še, če so tudi druge partizanske organizacije že imenovale svoje predstavnike v omenjeno komisijo. Združenje ANPI je določilo za svoja predstavnika dva tajnika vsedržavne organizacije. Pokrajinski odbor ANPI nadaljuje medtem s pripravami za čimbolj obsežno in kapilarno akcijo, ki naj omogoči vsem bivšim partizanskim borcem in svojcem padlih našega ozemlja, da uredijo svoj položaj ter pridobijo vse pravice, ki jim priti čejo kot enakopravnim partizanskim borcem. Odbor obvešča vse prizadete, da je bilo nedavno popisovanje bivših borcev le uvod k tej ak ciji. Potrebno je torej, da vsi bivši liji. To nam dokazuje, zakaj si mlada italijanska demokratična republika s težavo utira pot v družbeni napredek. Zato je naša socialistična zgodovinska naloga pomagati silam, ki težijo k temu napredku. Zato socialisti ne smejo biti ie opazovalci razvoja družbe v kateri živijo, ampak morajo s svojo prisotnostjo odločno vplivati v prid socialnim reformam. Zatem je Košuta omenil sodelovanje s Krščansko demokracijo in rekel, da izraža to sodelovanje le dejanske razmere in odnose sil v državi, ki jih je treba upoštevati. Vsekakor naj se v polemiki o vseh teh vprašanjih ne ponavljajo napake Iz preteklosti in naj se najde med poštenimi tovariši pravi način pogovora. Košuta je tudi dejal, da socialisti zahtevajo, da vlada revidira atlantsko pogodbo, ker je med drugim nedopustno, da sedijo ob isti mizi tudi grški fašistični polkovniki, ki nimajo z demokracijo nič skupnega. V zvezi s Slovensko skupnostjo in «tako imenovano Slovensko levico« je govornik dejal, da se ne morejo reševati naša slovenska vprašanja z zapiranjem naše narodne manjšine v rezervate. Potrebno je aktivno delati in sodelovati s tukajšnjo italijansko večino, saj je nemogoče ločiti narodno vprašanje od socialnih vprašanj, ki se tičejo skupno Italijanov in Slovencev. Govornik se je dotaknil tudi socialnih vprašanj In rekel, da delovno ljudstvo čuti, da bo z zaporo ladjedelnice Sv. Marka ogrožen njegov obstoj ter je zato razumljivo njegovo nezadovoljstvo. Zato je treba čimprej zgraditi obljubljene objekte, da se ublaži kriza v našem mestu. Slovenski kandidat za deželni svet Lucjan Volk je Imel včeraj predvolilna zborovanja v Bazovici, Trebčah, Padričah in na Opčinah. Med drugim je Volk omenil pripadnike slovenske levice In njihov ((emocionalni« socializem, ki ne more privesti nikamor še manj pa prispevati k reševanju slovenske problematike v krajevnem obsegu in seveda tudi v državnem. Volk je v nadaljevanju svojih govorov orisal stališče združenih socialistov, ki so po njegovih besedah stvarno začeli reševati vprašanja slovenske manjšine in na tem področju tudi dosegle določene uspehe. Kandidat za deželne volitve na listi združene socialistične stranke je nato pozval slovenske volivce, naj glasujejo za socialiste. Včeraj je bila v krožku «Salve-mini» javna razprava o temi «Ra- V dvorani za Konference tržaške te^fouMo t!' trgovinske zbornice, (Ul. S. Nicold! uvodnrbeilde Da^e snTe- št. 5) bo drevi ob tV 30 napovedana Lovorl’, prof. Li,vio Pesante, k? je konferenca o deželni finančni druz- rekel, da govori samo v Imenu ene Današnja volilna zborovanja PSI-PSDI: ob 10. uri na Roton-di pri Bošketu (Miani), 17.30 Ul. Grandi v naselju S. Sergio in ob 18. v Ul. Forta v istem naselju (Lonza), ob 19. Trg Garibaldi (Pit toni). KPI: ob 10.30 na trgu Stare mitnice (Burlo), 11. Trg Giuliani (Zec-chini), 12. Ul. Pigafetta (Zecchini), Drevored GX. Septembra (Rosset-ti), ladjedelnica Navalgiuliano (Burlo), 16.15 Italsider (Cuffaro), Tobačna tovarna (Bacicchi), 18. Trg Sv. Antona (Calabria), Ul. Matteot-ti-Sonnino (Tonel), 19. Sv. Rok (MiUo), Ul. Marco Polo (dokumentarni film), Brandesia (Zupančič), Trg Pestalozzi (Vidali), 19.30 Ul. del Prato šte. 6 (Burlo), 20. Piščanci (Gombač), Femeji (Dona-del), Naselje S. Nazario (Šema). PSIUP: ob 10. Ul. Teatro roma-no (Franco), 11. Trg Belvedere (Franco), 12. Vetrobel (Monfalcon), 17. Sv. Alojzij (Bruna Silvestri), 18. Trg Garibaldi (Licia Cherso-vani). Ve navedel zahteve sindikatov gle-, 1/;aruzer,Je ,K) PV*«,eu’.v mSSHS itSiTyšs=r *js bi jo presekalo na dvoje. nja skrbeli za sprejemanje prošenj darskili Tudi glede tovarne Grandi Mo- in dokumentacije in dajali nasvete, konferenca tori j« izrekel pridržke, ker ne Kraj in datum sestankov bosta nak-ipa. bi Friulia. Družbo bo predstavil njen predsednik dr. h Malipiero, ki bo postregel tudi . pojasnili na morebitna vprašanja prisotnih gospo- izmed skupin, katera se je pridružila k PSI-PSDI. Rekel je, da tudi PSU brani laična načela, kar je bilo za radikalce vedno važno. Sledila operete jev. katerim je je razprava v kateri so obravnavali prvi vrsti namenje- vprašanja šolstva, razporoke itd. 1 Prof. Lonza je govoril delavcem Za PSIUP je govoril na Trgu Goldoni Francesco Franco, ki je dejal, da stranke leve sredine niso sposobne rešiti vprašanj, ki nastajajo z razvojem monopolističnega neokapitalizma. Zato smo priča notranjemu preseljevanju, znižanju števila zaposlenih, itd. Za KD so včeraj govorili v Trstu poslanec Belci, odbornik Stopper, Cimarostl in Gombač, v Miljah pa prof. Medi in dr. Zanetti. Govorili so predvsem o gospodarskih vprašanjih ter zagovarjali sklepe CIPE. Kar se tiče podjetja Atlas, so dejali, da bi ga moral skušati rešiti beneški liberalni poslanec Aleši, ki je delničar in član upravnega sveta družbe. V nedeljo m v ponedeljek je imela Slovenska skupnost vrsto shodov v mestu in na podeželju. Govorili so dr. Drago Stoka, dr. Jože Skerk, dr. Boris Pahor, Stanko Per-tot, dr. Alojz Tul, Vekoslav špan-ger, dr. Rafko Dolhar, Savina Remec, Saša Rudolf, Ubaild Vrabec in Ema Kerševan. Dr. Drago Stoka je dejal, da je treba povečati naložbe na našem ozemlju. Te naložbe naj omogočijo okrepitev pomorstva, industrije, trgovine, kmetijstva, prometnih zvez in turizma. Vsa gospodarska politika bodoče deželne uprave, je dejal dr. Drago Štoka, ' naj bo u-smerjena k povečanju proizvodnje in k ustvaritvi novih delovnih mest Dr. Boris Pahor je govoril o resnih problemih, ki danes tarejo Slovence v Italiji. Poudaril je, kako je velika nevarnost asimilacije. Proti tej nevarnosti se je treba z vsemi močmi upirati. Šaša Rudolf se je zadržal pri vprašanju kmetijstva in njegove modernizacije. Sa vina Remec je govorila o vprašanjih, ki zadevajo delavstvo in posebno mladino, dr. Ralko Dolhar pa je govoril o potrebi, da se Slovenci v večji meri zaposlijo v javnih službah. bila novost za Trst. Izmed teh je tržaškemu občinstvu najbolj ugajal »Koncert za violino, klavir in godalni orkester v d-molu Felim Mendelssohna, skladatelja, ki ga odlikuje nezmotljivi čut za oblikovno ravnotežje, kar ga pravzaprav uvršča med «klasične romantike*. Prvenstveno je Mendelssohn lirik z romantičnim temperamentom in to pride do izraza tudi v omenjenem koncertu, katerega rokopis nosi letnico nastanka 1823, ko je bilo skladatelju komaj 14 let. Delo pa so odkrili šele pred nekaj desetletji in prav pred desetimi leti so ga v Berlinu prvič ponatisnil Čeprav je to Mendlssohnovo mladostno delo in je torej vsebina sveža in neproblematična, so stavki me a seboj dobro odtehtani in s tehničnega stališča predstavlja za soliste nelahko partituro. Violinist Franco Gulli in pianistka Enrica Cavallo sta s svojim izvajanjem dosegla zelo velik osebni uspeh, saj sta koncert podala izredno dognano in odlikovala sta se predvsem z izredne vigranostjo in preciznostjo v skupnem dialogu, kakor tudi v skupni igri z orkestrom. Občinstvu je tudi ugajala skladba «Uvod, Passacaglia in Finaile» sodobneg^ rimskega skladatelja Giovannija' Sttlviuccija, prezgodaj umrlega skladatelja (leta 1937, ko mu še ni bilo trideset let) in o katerem ne moremo torej govoriti o kakem osebnem skladateljskem slogu, čeprav je iz dela samega izstopala m,očna skladateljska osebnost. Ostali ael sporeda sta dopolnili skladbi Tartinija »Sonata a guattro v a-duru* za godala in Igorja Stravinskega baletna suita «Pulcinella* na teme G. B Pergolesija, ki spada med neoklasicistične skladbe tega velikega sodobnega skladatelja. V celoti je koncert lepo uspel in številno občinstvo je nagradilo vse nastopajoče, predvsem pa soliste in dirigenta, s prisrčnivt in dolgotrajnim ploskanjem. - h - ' R az na;:' o b v e s t i I a; ( Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo. 15. tm. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih klu. ba. Ul. del Montecchi 6 (Sv. Jakob) Včeraj je predsednik deželnega sveta sprejel francoskega veleposlanika Etienna Burina des Rozier-sa, s katerim se je prijateljsko razgovarjal. Ob 11.15 je sprejel francoskega veleposlanika vladni komisar prefekt Cappellini. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT V petek, 17. maja ob 20.30 bodo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavali inž. Miloš Kodrič — O FLORI Jože Cesar — ZGODOVINA TRŽAŠKEGA ALPINIZMA Franci Savenc — RAZVOJ ALPINIZMA — USTROJ ALPINISTIČNIH ODSEKOV V SLOVENIJI. Vabljeni vsi planinci, posebno pa mladina Na pobudo šolskega patronata repentabrske občine ,je bilo v nedeljo tekmovanje ex tempore med šolarji. Kot motiv za svojo slikarsko delo so otroci večinoma izbrali slikovito repentabrako cerkev Scenografija: KREŠIMIR BARANOV1C LECT0V0 SRCE V. KALAN Z RELJIč Scenografija: A. AGUSTINČIC D. SOKOLIC Kostumografija: L. VVAGNER R. NENADOVIC SOKOLIC V glavnih vlogah: VERA VASIJEVIC . VERA BOGDANOVIČ SAVVAKO TOSHIBA ŠTEFAN FURJAN MILJENKO VIKIC PETAK PUSTISEK NORIO YOSHIDA v petek, 17. maja ob 21. uri Dirigent: VLADIMIR B E N 1 C KULTURNI DOM V četrtek, 16. maja ob 21. uri Abonma: PREMIERSKI red A-Al ŠPORTNI . red H (Vstopnice so še na razpolago' Abonma: I. PONOVITEV red B SINDIKALNI red G DIJAŠKI . red F (Vstopnice so še na razpolago) v nedeljo, 19. maja ob 17. uri Abonma: NEDELJSKI POP.- red D INVALIDSKI red C OKOLIŠKI . red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro prea pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 V Slovenskem klubu bosta danes, 14. maja ob 20.30 dr. RAFKO DOLHAR in dr. DANILO SEDMAK obravnavala temo PSIHOLOŠKA PROBLEMATIKA ZAMEJSKEGA ČLOVEKA Na izredno zanimivo predavanje vljudno vabljeni člani kluba in zlasti mladina. Šolske vesti Prošnje prlvablstov, ki želijo delati vstopne izpite ali sprejemni izpit v klasični licej, se sprejemajo na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu do vključno 30. maja 1968. Gojenci Glasbene matice na reviji solistov v Ajdovščini V soboto, 11. maja so nastopili gojenci šole GM Črtomir in Mojca Ši-škovič ter Borut Kodrič pri reviji primorskih glasbenih šol v Ajdovščini ter dostojno predstavili delo naše glasbeno pedagoške ustanove. V imenu Društva glasbenih pedagogov Primorske je pozdravil nastopajoče gojence ir predstavnike glasbenih šol prof. Miran Hasl, pri čemer so bili posebno zastopniki tržaške Glasbene matice deležni toplega pozdrava s strani mnogoštevilnega občinstva, ki je polno zasedlo koncertno dvorano. Govornik je poudaril velik pomen glasbene vzgoje in še posebno važnost glasbenih revij, ki jih vsako leto pripravljajo v drugem kraju. Te revije predstavljajo izbran pregled dela posameznih šol. Spored je obsegal nastop 21 solistov glasbenih šol iz Ajdovščine, Cerkna, Idrije, Solkana, Šempetra, Tolmina in Trsta ter šolski orkester iz Šempetra, ki ga vodi prof. Konič. Ob zaključku se je. zahvalil nastopajočim in predstavnikom šol v imenu kulturno-prosvetrnh organizacij in glasbene sole iz Ajdovščine ravnatelj Klavdij Koloini ter podelil diplome posameznim šolam. Gledališča Verdi V okviru spomladanske simfonij sezone bo v sredo gostoval v VerdUj zbor Sikstinske kapele iz Rima PjJ vodstvom Domenuca Bartoluccija. .. bo izvajal skladbe Palestrine, Peresu in Bartoluccija. Koncert bo ob 2l. “V prodaja vstopnic pa se začenja jutr’ Teatro Stabile V četrtek v Avditoriju »Kome®^! mačk« (Daisy, daisy, želja) Romal VVeintgartnerja, v kateri nastopajo d klica, mladenič in dve mački (Ma* Mercatali. Mario Mearelli, Antonio ® lines 'i Franco Sabani). Režija “ do Mazzella. NATURA VIVA - TRŽAŠKI EXO**] RIUM . Drev. XX. septembra 31/L Najnovejše pošiljke: udav-velikan, živi na skalah; varanus bengalens1' deset piranas; nove tropske mor*-ribe; ribe in živali iz SredozemU' Odprto tudi ob praznikih od 10. 13 ure In od 16. do 22. ure. Kino Nazionale 16.00 «1 Nibelughi«. B»r ni zgodovinski film. Excelsior 16.00 «Una notte per 5 L pine«. Barvni film. F. InterlenS f Fenice 16.00 «Vado, 1’ammazzo e rL no«. G, Hillton, G. Roland. Tecn color. g, Eden 16.00 »Helga«. R. Gassmah. Mondry Grattacielo 16.00 ((Indovina chl a cena« S Potier. Terhnicolor. j Hitz (Ulica San Francesco štev. ^ 15.30 «La scuola della vlolenza#. . Poitler. Suzv Kendall. TechnicdJ Alabarda 16.00 «Escalation». R- J*$ toni, C. Auger, Prepovedano n»>a Učitelji, v prihodnjem šolskem letu sezite po zgoščenem in res okusno urejenem opisu naše matične domovine PROF. FRANCE PLANINA jiiiidaviji) Sodelavci; DR. B. KUHAR DR. M. MIKUŽ DR. D. ULAGA Ilustrirala akad. slikarja J. CIUHA I. ŠUBIČ Uredil C. TRČEK Lektoriral J. ŠMIT Uiailca (tnji&Mtta TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 ni ood 18 letom Filodrammatico 16.30 «5 ragazz« ,F| 100 marines«. U. Togriazzi. V. *■' Colorscope . ,. Moderno 16.00 «Nick, mano tre Paul -Nevvmari. Prepovedano m1' ni pod 18. letom Cristallo 16.00 «11 seso deglt Sexy-techriicolor. Prepovedano 0“ dirii pod 18. letom uC. Garibaldi 15.30 «Gentlemen John, cidi« VVestern Techrilcolor Capitol 15.00 «Costretto ad uccideJ C Heston 11 Plarit Technlcolory Aurora 163.0 «Vivere per vi vere#.-Montand, A. Girardot. Prepove®3 mladini pod 14 letom |It| Impero 16.30 «Blow up«. Mojstro)h M Antoriiornja V Keadgrave. povedano mladini pod 14 letom Vittorio Veneto 16 00 «11 marito ® e l ammazzo quando mi pare« therine Spaak. .e,, Astra — Zaprto. Jutri «Berllno l9 j, Abbazia 16.00 «Squadriglla d’efOi*' Wayne. .fj- Ideale 16.00 «Trappola per 4». L. J ferson. Technicolor, ROJSTVA, SMRTI IN POROK® ^ Dne 13. maja 1968 se je v Trst® dilo 12 otrok, umrlo pa je 18 °se!(itO UMRLI SO- 55-letna Elvisa T°‘%• por. Manteo, 49-letni Sflvano D' gii-rio, 66-letna Angela Vitto por\ ji' glielmi, 37-Ietni Luigi Scherlavau letni Giovanni Gullini, 49-1 etni “Lja-rlco Kožuh, 57-letni Federico PeCC utri, 67-letni Giuseppe Gregorič. letna Rosina Crismancich vd. Bu'p, 65-letni Giovanni Berdon, 1 mesee gj, ri Giorgi Parmaklis, 73-letna M'arljjtiil' meom vd. Gebert, 57-letn! Bruno ® jj. kel, 88-let.na Rosa Bartole vd. ^ rego, 65-letna Romana Fonda P°rč3i(i> nier, 51-letna Maria Meden Por-jL»" 76-letna Luigia Mussatto reete ti vd. De čili a, 80-Ietni Massin*lw Tamaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) J(l, Biasoletto, Ul. Roma 16. Davg jj, Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavafl® Sponza, Ul. Montorslno 9 (Roja11'* NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg della Borsa tauro, Ul. Rossetti 33. Alla ^ del Mare, I.argo Plave 2. Sant A Erta di S. Anna 10. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. čič darujejo žene iz Boljunca za Dijaško matico. jl* Namesto cvetja na grob P0"- ,fii-Bolčič daruje Vladimir Ščuka 1 žino 2000 lir za Dijaško matico. p> Ker se ni mogel udeležiti P0®jflflO pok. Ide Bolčič daruje M. M-lir za Dijaško matico. Mali oglasi POPRAVLJAMO katerikoli ali poseben šivalni stroj. Teleto1" na št. 55-706. POJASNILO DOLINSKEGA ŽUPANA Dolinska občinska uprava ni kriva za zakasnitev začetnih del za GMT Ustanovi EPIT se mudi, ni pa se začela pogajanj za odkup srenjskih zemljišč in športnega igrišča Vprašanje gradnje tovarne GMT i)1 * * * Bol juncu je te dni spet prišlo » dnevni red, in to v nekoliko f*»trem Obliki. Kakor je znano, J® bil v Uradnem listu od 20. aprila ““Javljen zakon štev. 429 o razši-. Področja. Industrijskega pri-ranišča, ki je stopil v veljavo 6. *aja. v soboto, 4. maja, je usta-»^a Bpit postavila na srenjskem cpS mecl Domjom in Boljun-em tablo z napisom o začetku del Sj, Pripravo gradbišča, ki naj bi jih zvedir, podjetje Canarutto. Dolin-nri zupan Dušan Lovrlha je takoj “Pozori! vodstvo EPIT in zahteval, aj odstranijo tablo, kar so storili Z. v nedeljo, 5. maja. Istočasno, ko Postavili tablo, je vodstvo EPIT ovestiio dolinsko občinsko upravo, , 0 v ponedeljek, 6. maja začeli ■ delom župan jih je opozoril, da . smejo. Zato so v ponedeljek po-žim na vodstvo ustanove EIPIT “Pana Lovriho in podžupana Ban-ki sta zahtevala, naj EPIT pi-kaS10 sP°ro{l občinski upravi, za znwia dela ^re. Obenem sta oporna vodstvo ustanove EPIT, da .ii?ra 0 taki zadevi sklepati občin-odbor. ^•inski občinski odbor je imel “Jo sejo v sredo 8. maja in je po poročilu župana ter temeljiti disku-vnu ^•asno sklenil, da se ne do-de uitanovi EPIT, da bi začela z gov’ dokler ne bo po skupnem do-sr.„fu določena skupna cena za ii>Hs* a zemljišča in za športno DrvnSf,' Pri tem Je občinski odbor trdil stališče občinske uprave, da .nasprotuje gradnji tovarne GMT, TDOfi Vi cr\ iKi-14 iocnn c|oiočenor ,a 10, 57-letna Maria Braini sar>ru P00® Jz Doline (Strada di Ro-faJ in 56-letnd Enrico Sirca iz V (Aquilinia> Ul. Flaria 35. fctoaJt primeru gre za nekdaj ’ toda danes na srečo bolj lltesj sP°re, ki zadevajo odnose ku bediči. Kljub dolgemu postop-Str « prizadevanju prizadetih »Us. Pa se je vsa zadeva razbli-A skoraj v nič. tgSriio vlogo sta igrala pri vsem Sfistr» a ožJa sorodnika, brat in ’°čefi katerib koristi so se v do-Vzročn trenut-ku križale ter potoni- vse nadaljnje nevšečnosti. ^Sv&k Brailli Je dalj časa vzdr-lef A Pri sebi svojo priletno ma-Bril-j arij° Marsič vd. Braini. že elite 2? žensko so morali nekega odpeljati v bolnišnico, kjer je potem tudi umrla. Dogodki, ki so l se prepričal, če je Marsičeva še pri pripeljali obtožence pred sodnike, so se odigrali v prvih mesecih predlani. V zadnji polovici januarja predlani je prišla na poštni urad v žavljah Maria Braini ter zahtevala izplačilo večjega števila državnih vrednostnih papirjev (buani del tesoro), ki so se glasili na ime njene matere. Poštni uslužbenec, ki je vodil tedaj poštni uiad v žavljah, je bil De Francesco. Nekaj dni prej je bil zamenjal svojega predstojnika, ki je bil trenutno odsoten. Na ženskino zahtevo je De Francesco dejal, da mora prej dobiti pojasnila od svojih predstojnikov, kar je tudi storil. Uslužbenec je tudi zahteval od Braini-jeve, naj mu pokaže pooblastilo njene matere, da lahko vnovči vrednostne papirje. Brainijeva je ugodila njegovi zahtevi, toda pooblastilo je obdržala. Poštni uradnik pa se nd bil še popolnoma prepričal o celotnem poteku zadeve ter je dejal, da bo šel v splošno bolnišnico obiskat priletno Markičevo. Baje je to tudi storil, toda o tem ni nobenega dokaza. De Fran-cesoo je pa takoj na zaslišanju poudaril, da je šel v bolnišnico, da bi HilO «1 K1S» 1» K OS K14 i,!! usPehu včerajšnje predstave in na željo obiskovalcev — lonovi danes, 14. t. m. ob 19.30 zabavni film: SI6N0RE E SI6N0RI J„ (GOSPE IN GOSPODJE) ®raJO: VIRNA LISI, GASTONE MOSCHIN, OLGA VILLI, ALBERTO LIONELLO in-- --- BEBA LONGAR Mladini po d 18. letom vstop prepovedan! življenju. Ko je to ugotovil, je bil pripravljen, da vnovči vrednostne papirje. Te je Brainijeva podpisala na hrbtni strani. Ker pa je bila potrebna še ena priča, je ženska poklicala trgovca Širco, ki ima trgovino v bližini. Ta pa je podpisal kot garant, ker je poznal mater in hčer (podobne usluge pa je če-sto delal najrazličnejšim ljudem, čeprav ni imel od tega nobenega dobička). S pravnega stališča se Je vsa zadeva zapletla, ker zakon predvideva posebna pravila, ko gre za vnovčenje vrednostnih papirjev, katerih lastniki so nepismene osebe. To je bil prav primer priletne Mar-sičeve. Poštni uradnik je priznal, da se ženska nd podpisala s križem na hrbtni strani vrednostnih papirjev. Vsaj v nekaterih primerih je to storil lastnoročno. Spričo tega je Brainijeva podpisala papirje bolj v svojstvu prejemnika denarnega nakazila, kot pa garan ta. Sdrcov položaj je bil popolnoma jasen, saj je trgovec podpisal listine, ki so mu jih predložili, a za ostalo se ni zanimal. Nevšečnosti so nastale, ko je brat Brainijeve Giovanni ugotovil, da se je dediščina po materi razblinila v nič. Naročil je odv. Annoscl, naj preuči zadevo ter naj mu pomaga do uveljavitve lastnih pravic. Tako se je zvedelo, kaj se Je zgodilo v žaveljskem poštnem uradu in od tu tudi kazenski postopek. Ta pa se je včeraj razblinil ta-korekoč v nič, ker so sodniki o-prostili Bralnijevo ki De Francesca zaradi pomanjkanja dokazov, Širco pa, ker dejanje ni kaznivo. Pri vsem tem je verjetno bilo odloču-če dejstvo, da je knela Brainijeva v rokah izvirno pooblastilo svoje matere, da vnovči vrednostne papirje. 18. MAJ SOBOTA SUPERMARKET in vsi VELIKA KMEČKA OHCET V LJUBLJANI - Ljubljana, pasaža na Ajdovščini MARKETI v Ljubljani bodo odprti neprekinjeno ves dan °*VESTIL0 CENJENIM TURISTOM, KI BODO PRIŠLI GLEDAT KMEČKO OHCET doseglo visoko kvaliteto svojega dela, saj je prodrlo tudi na zelo zahteven zahodni trg. Skupaj z ljubljanskim Gradisom so namreč prevzeli gradnjo stanovanj v francoskem mestu Strassbourgu. Francoski partner bo poskrbel za mehanizacijo, naši podjetji pa bosta prispevali strokovno vodstvo in delovno silo. Iz podjetja Stavbenik bo odšlo v Francijo 50 članov kolektiva, ki se bodo mudili tam o-krog 14 mesecev. * * * Dolgo pričakovani koprski hidro-gliser je končno odplul na prvo poskusno vožnjo. Slovesnost je bila dopoldne ob 11.30 v koprskem potniškem pristanišču. Hidrogliser «Krila Jadrana« je prispel iz Splita, pričakovali pa so ga predstavniki turističnih organizacij in hotelskih podjetij iz vse Slovenije. Med gosti sta bila tudi republiški sekretar za gospodarstvo Franc Razdevšek In predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leojpold Krese. Hidrogliser bo prevažal turiste med večjimi mesti istrske o-bale in italijanske riviere, zlasti do Benetk in Riminija. Za prvo poskusno vožnjo so izbrali relacijo Koper-Benebke. Hidrogliser je sovjetske proizvodnje. Je najsodobneje opremljen in lahko sprejme okrog 100 ljudi. Lastnik je splitsko letališče, ki ga je dalo na razpolago novi slovenski turistični agenciji Glohtur. Kakor je 2mano, sta agencijo ustanovila koprski Slavnik in ljubljanska Prehrana. * * * Lepa sončna nedelja je včeraj spet vabila na koprsko obalo številne izletnike, predvsem iz notranjosti Slovenije in iz zameistva. Opazili smo tudi precej kopalcev zlasti v Portorožu. Veča se tudi število stalnih turistov. Največ jih je v hotelu Palače v Portorožu (o-krog 400), pričakujejo pa tudi nove skupine, predvsem iz švedske. Kljub gostemu prometu čez soboto in nedetio so na kooskih cestah zabeležili le štiri prometne nesreče. * * * Na Belem križu pri Piranu se le zaključilo srečanje jugoslovanskih, italijanskih, češkoslovaških in avstrijskih književnikov. Ob zaključ ku so posamezni književniki obiskali slovenske in italijanske šole na koprski obali, nripovedovali u-čencem odlomke iz svojih del ter jim odgovarjali na razna vprašanja. Napravili so tudi izlet ob slovenski in hrvatski obali Istre in v Postojno. Celotno srečanje Je poteklo v prijetnem razpoloženju. Na sporedu je bilo več pomembnih referatov In zanimivih razprav predvsem o najrazličnejših najrazličnejših nasprotjih, ki se pojavljajo v sodobnem svetu. Včeraj so pokopali Marico Stibilj Včeraj ob 15.30 je bil v Gorici pogreb 66-letne upokojene učiteljice Marice Stibilj, ki je bila na dan prvega maja žrtev prometne nesreče. Pri glavnem mestnem pokopališču jo je namreč podrl neki avtomobilist, pri čemer je dobila telesne poškodbe ter umrla v soboto zvečer v goriški civilni bolni šnlci. Pokojnica je bila po rodu iz Ustja na Vipavskem ter je poučevala po raznih šolah, med drugim tudi na čipkarski šoli v Gorici, dokler ni stopila v zasluženi pokoj. Pogreba so se udeležili znanci in prijatelji, med njimi tudi nekaj njegovih bivših učenk. Prejšnji večer ob 22.30 se je na križišču ulic Matteotti Rosselll v Tržiču neki avtomobilist, ki ni dal prednosti, zaletel s svojim avtom v vespo, ki jo je vozil 25-letni Ren-zo Valle iz Sempolaja 9 pri Trstu. Na zadnjem sedežu pa je imel 16-letnega Lorenza Nuzza Iz šempo-laja št. 5. Oba sta padla in se poškodovala. V tržiški bolnišnici so pridržali Valla za 25 dni na zdravljenju V NEDELJO ZA DAN MATE RE V GORICI Kulturna prireditev slovenskih osnovnih šol in srednje šole Ob navdušenem ploskanju številnega občinstva so nastopili učenci iz Gorice, Slandreža, Sovodenj, Rupe-Peči, Dola, 1’odgore, Pevme, Steverjana in Jazbin Preteklo nedeljo, za praznik matere, so slovenske osnovne šole Iz Gorice in okolice ter enotna nižja srednja šola iz Gorice, pripravile skupno kulturno prireditev s kaj pestrim programom, ki jo lahko smatramo tudi kot nekako zaključno prireditev, saj manjka komaj dober mesec do zaključka šolskega leta. Povabilu se je odzvalo lepo število staršev in prijateljev mladine, med katerimi so seveda daleč prevladovale mamice, tako da je bila dvorana Katoliškega doma v Drevoredu XX. septembra do kraja na-polnjena. Ob začetku je učitelj Mirko Lojk v imenu prirediteljev pozdravil goste in vse prisotne, med katerimi smo opazili župana iz Sovodenj Ceščuta in Klanjščka iz števerja-na; goriško županstvo sta zastopala odbornika Agati in prof. Bratina, šolstvo pa nadzornik dr. Lebani in ravnatelj dr. Brešan. Nato je neka dijakinja recitirala Cankarjevo ((Hrepenenje po materi«. Izmed šol so prvi nastopili o troci iz Štandreža, ki so pod vodstvom učiteljice Dovganove zapeli dve pesmi: «Sonce čez hribček gre« in pa ((Petelinček« ter se prav dobro odrezali. Otroci osnovne šole iz Ul. Croce v Gorici so nato podali dva krajša prizora: «Rdeča kapica« in ((Vesela pošta« in pokazali precejšnjo sproščenost pri podajanju. Otroci, osnovne šole v Steverja-nu so recitirali pesem «Ciclban in V VELJAVI OD 15. MAJA Poletni urnik javnih lokalov Jutri, 15. maja stopi na Goriškem v veljavo poletni urnik javni lokalov, ki bo veljaven do vključno 31. oktobra. Odpiranje: V Gorici in po drugih občinah: kavarne in bari ob 6. uri; restavracije, gostilne in krčme s kuhinjo oh 6.30 uri; osmice ob delavnikih ob 10. in ob nedeljah ob 11. uri. ZAPIRANJE: Restavracije, gostilne, kavarne in bari v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 1. uri po polnoči; v ostalih občinah na Goriškem ob 24. uri. Krčme s kuhinjo po vseh občinah ob 24. uri. Osmice po vseh občinah ob 21. uri. Gospodarji imajo pravico, da lahko odpirajo do eno uro kasneje in da zaprejo do eno uro prej kot določeno. Prav tako imajo lastniki lokalov možnost, da preko dneva zaprejo lokal po naslednjem urniku: 1. kavarne, bari, krčme s prodajo mrzle hrane ali brez ter po osmicah velja popoldanska zapora od 13.30 do 15.30. 2. restavracije in gostilne z barom ali brez, ter krčme s kuhinjo od 15.30 do 17.30. Protosinhrotron in Krščanska demokracija Danes zvečer oh 21. uri je krščanska demokracija sklicala predvolilno zborovanje, ki bo v mestni dvorani UGG v Gorici. Na njem bo govoril univerzitetni profesor Enrico Medi iz Rima, ki je bil svoj čas podpredsednik Euratoma ter bo ob tej priliki govoril o pro-tosinhrotronu, njegovih značilnostih in o možnosti, ki' jo ima naša pokrajina za postavitev take naprave pri Doberdobu. Illll IIIII lili llllll llllllll lllll llllllllllllllllllllllllllllll III lili lili IIIIIIIIMIM lin llllllllllllllllllllllllllll III lili MIMI IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VESTI Z ONKRAJ MEJE Srečanje in pohod partizanskih kurirjev ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva Vrsta prisrčnih sprejemov v različnih krajih severne Primorske - Pogovor z delegacijo KPI iz Gorice - Izgradnja trgovskega centra Vrsta novih trgovskih lokalov v peš čez Gorenje ter si spotoma o- Dve nesreči v Glinščici Zaradi padcev v dolini Glinščice sta se mora'a v neceljo dva izletnika zateči ria zdravljenje v splošno bomišnico. Huje se je ponesrečil 36-letni Franco Barbieri iz Ul. R. Manna 19, ki je na poti, ki pelje na Kras zdrsnil na melišču in padel tri metre niže na skaL. Pri padcu si je mož zlomil nesno nogo. Prijatelji, ki so ga spremljali na izletu, so poklicali rešilni voz RK s katerim so ponesrečenca odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so Barbierija pridržali na ortopedskem oddelku kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Na stezi, ki teče ob Glinščici, je nekaj ur pozneje padei 16-letni Giovanni Crismani iz Ul. S. Rita 3. Mladi ;zletnik se je ranil po glavi in levi roki, zaradi česar se bo moral na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice zdraviti teden dni. Hude posledice padca na ulici Žrtev hudega padca je bil včeraj 53-letni Herbert Missiani, ki stanuje v Ul. di Scorcola 19. Okrog poldne je mož hodil po Ul. Romagna, ko je verjetno zaradi nenadne sla bosti padel na pločnik ter se hudo ranil po čelu Bolničarji RK, ki so prihiteli na kraj nesreče, so ga v nezavesti odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Prejšnjo soboto so se v partizanskem Cerknem, kjer ima skoraj vsaka hiša kakšno spominsko obeležje v spomin na narodnoosvobodilno vojno, zbrali nekdanji partizanski kurirji iz vse Slovenije; med njimi je bilo tudi več takih, ki živijo sedaj v Italiji. To je bilo že dvajseto srečanje nekdanjih kurirjev, posvetili pa so ga spominu na 25. obletnico vstaje primorskega ljudstva. Nekdanji kurirji so iz Cer-kna šli skozi dolini Idrijce in Soče ter zaključili srečanje pozno zvečer v Bukovici pri Novi Gorici. Kurirje so Cerkljam izredno toplo sprejeli. Na trgu pred spomenikom padlih se je zbrala precejšnja množica, ki sta ji m;d drugimi spregovorila tudi predsednik prireditvenega odbora Jože Jelerčič in komisar nekdanjih reejnih kurirskih postaj na Primorskem Ludvik Kukavica. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci osnovne šole, so nekateri kurirji obiskali bolnišnico Franjo, drugi pa so se napotil' v drugo znano partizansko vas Gorenjo Tribušo. Tam je bila med vojno najpomembnejša kurirska postaja P7 na Primorskem. Njeni kurirji so vzdrževali zvezo s številnimi vojaškimi in političnimi organi. Med drugim so prenašali vsak can tudi po 60 kg Partizanskega dnevnika, predhodnika našega .'ista, ki je v dvajsetih urah dosegel Tržič in Trst. Kurirji, katerim je Franc Rejec, sam član postaje orisal njeno delovanje, so v Gorenji Tribuši sprejeli patronat nad šolo ter obdarovali njene učence. Ponovno so se vsi udeleženci srečanja zbrali v Tolminu, kjer je na množičnem zborovanju govoril predsednik občine Franc Skok. Orisal je delovanje kurirskih postaj na Tolminskem in Primorskem. Po odhodu iz Tolmina so kurirji obiskali še Brda, kjer so položili venec pred spomenik padlim v Gonjačah, svoje srečanje združeno s pohodom pa so zaključili v Bukovici pri Novi Gorici. Tam so jim pripravili pester kulturni program združen z družabnim večerom. * * * V Novi Gorici se je mudila prejšnji teden sedemčlanska delegacija goriške sekcije KPI, ki jo je vodil sekretar Italo Chiarion. Člani delegacije so se pogovarjali s predstavniki novogoriških komunistov o reorganizaciji jugoslovanske ZK, njenih pogledih na aktualna vprašanja mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja ter o vrsti drugih zadev. Med drugim so govorili tudi o razvijanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Novi Gorici je tik pred dogradit-1 gledali tudi prizorišča hudih bojev vijo. V okviru trgovskega centra med osvobodilno borbo. Imeli so bodo še pred koncem tega meseca izročili namenu novi paviljon, ki je dolg , nad 100 metrov. V njem so dobile svoje poslovne prostore številne trgovske organizacije iz Nove Gorice in drugih mest. Potrošniki bodo lahko nakupovali v novem centru zelo raznovrstno potroš-no blago. V prvem nadstropju poslopja pa bo dobila svoje prostore Goriška knjižnica. Goriški planinci na Sinjem vrhu Skupina goriških planincev SPD se je preteklo popoldne povzpela iz Ajdovščine na Podrto goro m ____ Sdnji vrh. Iz Ajdovščine so krenili ] tel. 77-446. srečo lepega vremena in bili deležni krasnega razgleda na Vipavsko dolino. Na povratku so šli skozi šturje ter se v večernih urah vrnili v Gorico. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-duccd 38 — tel. 22-68 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Alla saiute« dr. Fab-bris . Ul. Cosulich 117 . tel. 72480. RONKE Danes ves dan In jutri je odprta lekarna «AUa stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3 — čebela« ter podali prizor z rajanjem ((Kuharica«. Sledila je Pevma s prisrčnim prizorom «Aleš piša mamici«, nato pa so nastopili o-troci osnovne šole iz Ul. Randac-cio v Gorici s prizorom, ki nosi naslov «V šoli« ter nazorno pokazali košček svojega šolskega življenja in tudi zapeli dve pesmici. Prvi del prireditve je zaključila e-notna srednja šola in dijaki so zapeli tri pesmi; «Cvetke in žarki«, «Zvonikarjeva» ter ((Dolenjski furmani«. Pri petju so pokazali lepo skladnost in zlitost glasov. V drugem delu so nas najprej učenci iz Dola presenetili z ljubkim rajanjem, nakar so šolarji iz Podgore prikazali igrico «Prvo povabilo« s katerim so potrdili sloves, da imajo Podgorci poseben dar za gledališke predstave, šolarji iz Jazbin so recitirali pesem »Mamica« ter deklamirali ((Voščilo mamici«. Učenci iz Rupe in s Peči so predvajali pesem — prizor »Sarafan« ter Prešernovo pesem «Nuna in kanarček«. Mnogo smeha je vzbudil prizor učencev iz Sovodenj «Ka-trica« v katerem se je zlasti Katri-ca odlikovala z živahnim podajanjem svoje vloge. Zapeli so tudi pesem John Brown. Veličastna je bila zadnja točka, ko so učenci vseh osnovnih šol skupaj nastopili na odru ter zapeli ((Preljubo veselje«. Ves program se je zavlekel preko dve uri, vendar se ni nihče dolgočasil in številno občinstvo Je vse nastopajoče sprejelo z živahnim ploskanjem. Prav bi bilo, če bi tako skupno prireditev osnovnih šol pripravili tudi v bodoče na praznik matere ali za zaključek šolskega leta. Prejšnja leta so tudi učenci višjih srednjih šol v Gorici pripravili zaključno prireditev ob koncu leta, ki pa je zadnja leta odpadla in tudi letos ni ničesar slišati o kakšnih pripravah. Tako so učenci osnovnih šol in niž. sred. šole po prizadevanju svojih učiteljev v nedeljo zamašili to vrzel. Želeti pa bi bilo, da bi v prihodnje pritegnili k nastopu tudi druge osovne šole, ki so tokrait manjkale. iMMiimiiiiiiuiMiimiiiiMitiiiiuiiiiiiiuiimiuuimiM Gorica VERDI. 17,15: «A1 dl la della leg-ge», L. V. Cleef in A. Sabato. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17—22: «L’uomo che vale-va miliardi«, Fredrick Stafford in Raqmond Pellegrin, francoski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.30: «Col cuore in gola«, J. L. Trintignant in E. Aulin. Francoski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Flashman«, Paul Stevens in Claudie Lange, barvni kinemasposki film. VITTORIA. 17.15-21.30: »Super spia K«, Steffen Boyd In C. Šparov. Ameriški barvni film . Tržit AZZURRO. Cineforum ob 21. uri: »La rimpatriata«, W. Chiari in L. Roman. EXCELSIOR. 16.00: «24 ore dl ter-rore«. Kriminalni film. PRINCIPE. 17.30: «11 planeta er-rante«, G. R. Suart in A. Colli. Ronhe EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «Una sceriffo tutto d’oro», R. Kean. Kinemaskope v barvah. iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiniiiHiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiuiuiiiuumiiiuiiiiiifiiiiiiiui« Delovanje Ljudskega odra v Dolu (1922) . ijfk ’ * - T ^ V. - ? - M r'1- f v? *>rt * ir* If *'.. t. : I f S' km: r V , ril ' * v ** v * ■ ,- ;■?? ii S£&. h I ”■ .. g* . -t, v\ :%i; «i|! gr , , v.m m .. 'i?,' .J« ti Kakor je razvidno iz zgornje foto grafi,je, so imeli v Dolu takoj po prvi svetovni vojni (slika je bila posneta 1922. leta) dokaj razvito prosvetno dejavnost. Domači učitelj Bregant je v okviru Ljudskega odra naštudiral z mladino igro Hajduk Volkašin, s katero so nastopali v domačem kraju. Sliko smo prejeli na posodo od Bonete, predsednika domačega prosvetnega društva. Ker je po naših vaseh prav gotovo še precej takšnih fotografij, morda tudi izpred prve svetovne vojne, pozivamo lastnike, naj jih vsaj začasno odstopijo, da .jih .prefotojjrafiramo .ter .tako obvarujemo jired .'K' DNEVNIK Spomini delavca na K. Marxa Odličen družabnik - Svojih dejanj ni obešal na veliki zvon - Velikansko znanje (Nadaljevanje in konec) Vsa navdušena je bila za stvar delavskega gibanja in vsak, tudi najmanjši uspeh v boju proti bur-žoaziji ji je bil v zadoščenje in radost. Tudi tri Marxove hčere so se že od zgodnje mladosti z najglobljo prizadevnostjo zavzemale za moderno delavsko gibanje, ki je bilo zmerom osrednji predmet pogovorov v Marxovi družini. Razmerje med Marxom in njegovimi hčerami je bilo tako globoko in tako neprisiljeno, kot si ga le lahko predstavljamo. Dekletom je bil njihov oče bolj brat ali prijatelj, zakaj Marx je zaničeval vse vnanje atribute očetovske avtoritete. V resnih rečeh je bil svetovalec ivojih otrok, sicer pa. če mu je le čas dopuščal, je bil njihov tovariš pri igri. Marx je ime1, nasploh zelo rad otroke. Večkrat je pripomnil, da mu je pri svetopisemskem Kristusu najbolj všeč njegova velika ljubezen do otrok, če Marx ni imel ▼ mestu nobenega opravka in se je med sprehodom nameril proti Hampstead Heathu, je bilo dostikrat mogoče videti pisca »Kapitala*, kako se je podil okrog s tropom pocestnih otrok. Kakor vsi zares veliki možje je bil Marx brez sleherne domišljavosti in je cenil vsako pošteno prizadevanje in vsako mnenje, ki je temeljilo na samostojnem mišljenju. Kakor sem že omenil, je zmerom hotel vedeti, kaj najpreprostejši delavec meni o delavskem gibanju. Tako je dostikrat popoldne prišel k meni, me povabil na sprehod in je potem z menoj govoril o vsem mogočem. Jaz sem mu kajpak kar prepuščal besedo, saj je bil resničen užitek poslušati njegovo razvijanje misli in kramljanje. Takšni pomenki so me zmerom sila pritegnili in zelo nerad sem se spet ločil od njega. Nasploh je bil odličen družabnik, ki je vsakogar, kdor je prišel z njim v stik, močno vezal nase in, lahko celo rečem, očaral. Njegov humor je bil neuničljiv, njegov smeh izredno prisrčen. Če se je našim somišljenikom v katerikoli deželi posrečilo, da so izbojevali kako zmago, tedaj je sila sproščeno in z glasnim vzklikanjem dal duška svojemu veselju, pri čemer je vso svojo okolico potegnil za seboj. Kako se je veselil ob slehernem volilnem uspehu naših tovarišev v Nemčiji, ob vsaki dobljeni stavki in kako bi se šele veselil, če bi doživel še orjaške majske demonstracije! Iz nasprotnikov in njihovih napadov se je le norčeval in vredno je bilo, slišati ironijo in sarkazem, s katerima je o njih govoril. Nenavadna je bila brezbrižnost, ki jo je kazal ao svojih lastnih del, če so opravila svoje. Če je pogovor kdaj nanesel na njegove spise iz zgodnejših let, mi je navadno dejal: «Če hočeš imeti vse moje spise, tedaj pojdi k Lassallu, ta je vse zbral. Od večine nimam sam nobenega izvoda.* Kako je bilo to res, priča dejstvo, da me je dostikrat prosil, naj mu za nekaj časa posodim ta ah oni njegov spis, katerega izvod sem imel. Dobršen del Marxcvih spisov je ostal veliki množici skozi desetletja povsem neman in še do zdaj niso dobili svoje ustrezne ocene. Zlasti velja to za tiste spise, ki jih je napisal pred revolucijo oseminštiridesetega leta in med njo ter še več let po njej, ki pa jih je bilo tedaj sila težko razširjati. Tudi sicer je v širših krogi s malo znanega o Marxovih delih, zakaj Marx svojih dejanj nikoli ni obešal na veliki zvon. Tistim, ki so z Mar-xom in Engelsom sodelovali od najzgodnejših časov naprej, zveni dokaj komično, če kdo ustanovitev Splošnega nemškega delavskega društva označuje kot začetek sodobnega delavskega gibanja. To društvo je bilo vendar ustanovljeno šele v začetku šestdesetih let, v času, ko so se Marx, Engels in drugi že dvajset let z vso zavzetostjo ukvarjali s propagando in se bojevali. Tega kajpak ne govorim kot nasprotnik Lassalla, ki sem ga v letih 1848, 1849 in 1850 celo osebno poznal, čigar pomembno silo sem zmerom zelo cenil, in rad priznam mogočni učinek njegove propagande, s katero je gibanje potisnil precej naprej. Lassalla sem zadnjikrat videl v oktobru in novembru 1852, med kolnskim procesom proti komunistom, ki se ga je udeležil kot gledalec Med svojimi ponovnimi obiski v Londonu mi ni prišel pred oči. V delavsko društvo ga ni bilo in pri Marxu sem ga zgrešil. V začetku oktobra 1868 mi je Marx z velikim veseljem sporočil, da so prvi zvezek «Kapitala» prevedli v ruščino in da ga v Petrogradu tiskajo. Zelo je cenil tedanje gibanje v Rusiji in z velikim spoštovanjem je govoril o ljudeh, ki so tam toliko žrtvovali za študij in za razširjanje teoretičnih del, in pa o njihovem razumevanju za moderne ideje. Ko je potem dobil iz Petrograda dotiskan izvod ruskega »Kapitala*, so on, njegova družina in njegovi prijatelji praznovali ta dogodek kot pomembno znamenje časa. (3) Po vsakem porazu delavcev v boju proti razredu izkoriščevalcev se je Marx z mogočnim zanosom zavzel za stvar premaganih in sijajno branil zatirane pred zasramovanjem zmagovalcev, ki nikoli ni izostalo. Tako je bilo po junijski vstaji v Parizu leta 1848, tako je bilo po porazu revolucije oseminštiridesetega leta v Nemčiji in prav tako je bilo po zatrt ju komune 1871, ko so reakcionarji vsega sveta in celo velik del neosve-ščenih delavcev srdito planili po branilcih komune. Marx je bil prvi, samemu se je zdelo neverjetno, da je to zmogel. Toliko večje je bilo njegovo veselje ko mu je čez nekaj časa zdravnik spet dovolil po eno cigaro na dan. Vsi so enih misli o tem, da je Marx žal mnogo prezgodaj umrl. Tiste, ki so mu bili bliže, je njegovo zdravje že dolgo skrbelo; kadar je šlo za njegovo znanstveno delo in za interes delavskega gibanja, tedaj Marx sebi ni prizanašal. Noben prijatelj, pa tudi noben član njegove družine ni mogel v tem pogledu niti najmanj vplivati nanj. Kakšno velikansko znanje je šlo z njim v grob, o tem pričajo spisi, ki jih je zapustil, čeprav v njih ni niti desetina tistega, kar je še nameraval napisati. Toda vsaj ta zapuščina se nam je ohranila in nam bo dostopna. Vsem nam je v veliko zadoščenje, da je najstarejši in najboljši prijatelj Karla Marxa Friderich Engels še telesno krepak in duhovno svež med nami. On bo stranki posredoval še mnoga dela, ki jih je Marx zapustil (5) Medtem ko nam Marx tako še po svoji smrti daje zmerom novo znanje in nove vidike, se njegovi nauki vse bolj širijo med bojujočimi se proletarci; povsod je delavsko gibanje pod vplivom teh naukov. Marx ni vrgel med množice samo mogočnih besed: ((Proletarci vseh dežel, združite se!» S svojimi nauki je ustvaril tudi podlago, na kateri se to ki se je takoj postavil na stran pobitih in preganjanih borcev komune. Adresa generalnega sveta Internacionalne delavske asociacije »Državljanska vojna v Franciji* priča, s kolikšno silo in energijo je to storil. Zares! Po porazu spoznamo svoje resnične prijatelje! Po porazu komune je bila dejavnost Internacionale za Marxa čedalje napornejša in ga je vse manj notranje zadovoljevala. Poleg množice dobrih bojevnikov prinese vsaka revolucija na površje tudi nekaj nevrednih elementov, vse vrste pustolovcev, ki tako ali drugače skušajo priti na svoj osebni račun. Precej takih je bilo tudi med begunci po komuni. Ker pa niso prišli na svoj račun, so izkoristili sleherno priložnost, da bi netili prepire. V pomoč jim je bila tudi neenotnost v vrstah komunar-dov samih. Blanquisti, prudhonisti, avtonomisti, anarhisti in vsi mogoči drugi «isti» so si bili venomer v laseh. Vse to se je dogajalo tudi na sejah generalnega sveta. Dostikrat je prišlo do zelo viharnih sej in Marx se je moral zelo truditi, če je hotel te človečke spraviti k pameti. Ni mogoče opisati potrpežljivosti ki jo je pri tem zmerom razodeval. Marsikdaj pa je ob šepavih nazorih in bedastih načrtih razočaranih komunar-dov tudi njemu zavrelo. Najbolj nepotrpežljivi za pametne razloge so bili tedaj blan-quistd. Menili so, da imajo revolucijo že v torbi in so razglašali smrtne obsodbe na levo in desno. Do sem je bilo to samo humoristično. Toda razprtije med Francozi so prizadele tudi delegate drugih narodov. Potem so prišle še Bakuninove spletke — seje v High Holbomu, kjer se je tedaj sestajal generalni svet, so bale najburnejše in najnapornejše, kar si jih je moč zamisliti. Jezikovna smešnjava, daljnosežne razlike v temperamentu, razlike v pojmovanjih — bil je res orjaški posel za tistega, ki je hotel vse to premagati. Tisti, ki očitajo Marxu nestrpnost, bi morali videti, kako je znal prisluhniti idejam ljudi in jim prikazati napačnost njihovih sklepov in zaključkov. Od nekje dalje mora biti kajpak vsak politični borec nestrpen in po mojem mnenju je treba pripisati Marxu v veliko zaslugo, če je storil vse, kar je mogel, da bi stremuški in dvolični elementi ostali zunaj Internacionale. Zlasti prve čase ie zelo pisana družba silila vanjo, med drugimi tudi ateistični far Brad-laugh. (4) Predvsem Marxu se je treba zahvaliti, če je bilo tem ljudem dano razumeti, da Internacionalna delavska asociacija ni noben razsodnik za religiozno itd. sektaštvo. Marxu je bilo v veliko zadoščenje, da sta se starejši hčerki Jen-ny in Lavra poročili z dobrima somišljenikoma. Jenny je vzela Charlesa Longueta, Lavra pa dr. Pavla Lafargua. Da se bo tudi najmlajša Marxova hči Eleonor zvezala z nadarjenim socialnim demokratom dr. Edvardom Avelin-gom, tega žal nista dočakala niti vrla gospa Marx niti sam Marx. Kako bi sodelovala v propagandistični dejavnosti svojih otrok za osvoboditev delavskega razreda, s kakšnim veseljem bi pozdravljala veličastni napredek, ki ga je v zadnjih desetih letih napravilo moderno delavsko gibanje! Ko je leta 1883 umrla njegova najstarejša hči, ki je imela vse lastnosti svoje matere, in te so bile samo dobre, je ta udarec zadel našega prijatelja Marxa v času, ki je bil izredno težak in usoden. Komaj dvanajst mesecev prej, 2. decembra 1881, je izgubil svojo dobro življenjsko družico. To sta bala udarca, po katerih si nikoli več ni opomogel. Marxa je že takrat mučil hud kašelj; če si ga slišal kašljati, si mislil, da bo njegovo široko, mogočno postavo razneslo. Ta kašelj ga je toliko bolj izčrpal, ker je bila njegova konstitucija zaradi nenehnega čezmernega dela že nekaj let izpodkopana. že sredi sedemdesetih let mu je zdravnik prepovedal kajenje. Marx je bil strasten kadilec in menil je, da je sila veliko žrtvoval, ko se je odpovedal kajenju. Ko sem ga po tej prepovedi prvikrat obiskal, je bil sila ponosen in zadovoljen, ker mi je lahko povedal, da že toliko in toliko dni ni kadil, in da tudi ne bo, dokler mu tega zdravnik spet ne dovoli. In zmerom, kadar sem po tej prepovedi prišel k njemu, mi je znova pojasnjeval, koliko dni in tednov je že, odkar je opustil kajenje, in da ves ta čas ni niti enkrat kadil. Njemu združevanje lahko opravlja in se opravlja. Internacionala, katere duša je bil Karl Marx, je spet vstala, mogočnejša, silnejša, kakor je bila stara, in prapor, o-krog katerega se zbirajo delavski bataljoni mednarodnega delavskega gibanja, je prapor, ki ga je 1848 dvignil Marx in ga vse svoje življenje nosil pred bojujočim se proletariatom. Pod tem praporom koraka zdaj delavska armada naprej, od zmage do zmage. F. Lessner v «Die neue Zeit» (1892-93) Prevedel Boris Ziherl (2) Sklep o praznovanju prvega maja kot delavskega praznika je bil sprejet 6 let po Mario-vi smrti, na ustanovnem kongresu Druge internacionale leta 1889 v Parizu. (3) Ruski prevod «Kapitala» je bil prvi prevod tega dela v tuj je-zik (4) Charles Bradlaugh (1833-1891) je bil angleški novinar in politik, meščanski radikal, ki je v tedniku «The National Reforme» ostro napadal Maria in Prvo internacionalo. (5) Engels je vsa zadnja leta svojega življenja urejeval Manovo zapuščino, izdal II, in III. zvezek «Kapitala», vendar dela ni utegnil dokončati. Tako so mnogi Mariovi spisi, med njimi tudi ((Teorije o presežni vrednosti)), izšli šele po Engelsovi smrti, da ne govorimo o t. i. zgodnjih delih, od katerih so mnoga šele v tridesetih letih našega stoletja postala dostopna širšemu krogu bralcev. PRIHODNJE DNI V KULTURNEM DOMU IVAN REGENT: V četrtek, petek in nedeljo pride na gostovanje v Trst balet reške Opere z dvema baletoma s Casagrandejevo «Ostržkovo fantazijo* in Baranovičevim «Lectovim srcem*. (Slika iz Casagrandejeve «Ostržko- ve fantazije*) VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI Stik s pravo stepo rodi občutek resnične širine in prostranosti V vlaku z mladimi Poljaki - Namakanja koruznih polj - V Brajli VI. Moj romunski kolega se je odlikoval po izredni notranji dinamiki. Živo ga je zanimalo prav vse, kar sem mu utegnila povedati o ;našeai zamejstvu, o Slovencih, pa tudi o sosedni Italiji. Mladi izobraženci s. v Romuniji nadvse želijo stika s tujcem. Hlastno iščejo vsake količkaj ugodne priložnosti, da se z njim spustijo v pogovor. Bržkone je to vsaj deloma posledica dolge povojne izolacije. Ima pa pri tem svojo težo tudi sama romunska narava, ki je v bistvu prožna, živahna in dovzetna za vsako novost. Taka pozornost ti dobro dene in te kar podžiga k pripovedovanju. Nisem je našla drugod na vzhodu, tudi v bližnji Bolgariji ne. Brasov (140.000 preb.) je prikupno mesto sredi slikovite okolice, nedaleč od prometno važnih prehodov iz Transi ivanije v Vla-ško nižino. Kronstadt kakor se je naselbina prvotno imenovala, so zgradili nemški doseljenci, ki so sem prišli iz Saške v 12. stol. Mnogo Nemcev se je po zadnji vojni odselilo, vendar jih je v Romuniji še vedno skoraj 400.000. Brasov je šele pred nekaj leti spet prišel do svojega starega imena. Po vojni je bil Orasul Stalin (Stalinovo mesto), kakor njegov dvojnik ob Volgi. Ko je veliki Georgijec izginil s prizorišča, je njegovemu spominu brž odklenkalo tudi v satelitskih državah. Mestna hiša in bližnja stolnica v gotskem slogu dajeta kraju, posebno, skoraj nemško obeležji}. Črna cerkev, kot se stolnica tudi imenuje zaradi požara, ki je potemnil njene zidove, je bila dograjena v 15. stol. Velja za eno najlepših romunskih cerkva v tem slogu. Priznati moram, da me notranjščina ni razočarala, čeprav sem še bila pod vtisom pristne nemške gotike, ki sem jo leto prej uživala ob Renu. Popoldne sem se povzpela na bližnji grič, kjer se dvigajo ruševine starega gradu. Pogled na mesto in na širne smrekove gozdove je bil očarljiv. Staro se tu smotrno prepleta z novim. Brasov je namreč eno najvažnejših romunskih industrijskih središč. Vse polno je tu obratov kovinarske, strojne, kemične in tekstilne industrije. Vrnila sem se spet v Ploiesti in že naslednjega dne nadaljevala pot proti vzhodu. Zopet so si sledila pšenična in koruzna polja, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delen uspeh naj vam ne odvzame volje za nadaljnje delo. Radost nad uspehom v družini. BIK (od 21.4. do 21.5.) Vse kaže, da boste v službi napredovali. Sklenili boste novo prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Svoj program razvijajte izstopoma. Ne jemljite si k srcu zlobnosti soseda. RAK (od 22.6. do 22.7.) Po opravljeni nalogi si privoščite počitek. Srečen konec slabepa začetka. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo lepe možnosti za vse umetnike. Doživetje, ki ga ne boste pozabili. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Potrpežljivo počakajte na odgovor. Iskren pogovor med prijatelji. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sodelavci se bodo naveličali vašega pridiganja. Izpopolnjena duševna ubranost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Pazite, da bi ne podlegli strastem. Poslabšanje čustvenega odnosa. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Primanjkuje vam samo odločnosti. Zavrnite predlog neaega prijatelja. KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi v važnem razgovoru izgubili prisebnost. Odpočijte se. VODNAR >od 21.1 do 19.2.) Odvečna zaskrbljenost zaradi neke pošiljke. Povabljeni boste na sprejem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne posojajte denarja. Grenak priokus po ljubezenski pustolovščini. pa sončnice, pašniki z živino, traktorji na neskončnih preoranih površinah in od časa do časa značilna nizka poslopja kmetijskih zadrug. Do zadnje vojne je bila Romunija * zaostala -agrarna dežela. Nepovoljne posestne razmere so dušile vsak napredek. Veleposestnikom in velikim kmetom je pripadala ena tretjina zemlje, mali kmetje pa so bili zelo revni. Tehnična stopnja kmetijstva je bila nizka, pridelek kljub rodovitni zemlji slab. Po vojni so izvedli agrarno reformo in razdelili med potreDne kmete skoraj poldrugi milijon hektarov zemlje. Kmalu so začele nastajati kmetijske zadruge, pa tudi velike, državna posestva. K naprednejšim oblikam v kmetijstvu so pripomogla melioracijska in namakalna dela. Skoraj polovica celotne površine je danes obdelane. Od zemlje živi še vedno več ko tr četrtine prebivalcev. Giavni kulturi sta pšenica in koruza. Dobro uspevajo tudi tobak in sončnice ter v novejšem času soja. V mestecu Buzan sem morala izstopiti in počakat na zvezo za Galati. Kolodvor sc preletavali bombniki z bližnjega vojaškega letališča. Kmalu je prispel brzec Jasi-Bukaresta s številnimi poljskimi vozovi za Varno. Zahodni Slovani zahajajo zde,' pretežno na Črno morje, saj so bolgarska in romunska kopališča le vabljivej-ša od baltskih. Na vlaku je bilo polno mladih Poljakov, slokih, čvrstih fantov in plavolasih de- klet. Radovedno sem opazovala svoje severne brate. Presenetilo me je njihovo umirjeno, zadržano vedenje. Kako bi na taki poti žuborelo pri nas ali tudi kje v Srbiji! Kljub skupnemu poreklu igra zemljepisna širina vendarle precejšnjo vlogo. Pot proti Galatiju je bila izredno zanimiva. Prvič sem tu prišla v stik s pravo stepo, ki spominja že na južno Rusijo. Vzorno urejeni nasadi sladkorne pese in sončnic so kmalu bili za nami. Pokrajina je postajala vedno bolj odprta. Na poljih, kjer so pšenico ravno poželi so se zdaj pasle velike črede ovac Živinoreja je tu še ekstenzivna, pol nomadska. Pastirji gonijo drobnici' poleti v gore, pozimi pa v Dobrudžo in na obdonavske pašnike, v tako imenovano Balto. Naselja so postajala vse bolj redka, razdalje od postaje do postaje večje. Kadar smo se ustavili, se je ob progi vedno dvigni velik silos, v ozadju pa so se belile značilne nizke, večinoma s slamo krite domačije. Nekdanja pastirska stepa se je tu le deioma spremenila v žitnico. Popolnoma me je prevzel občutek širine in prostranosti, kakršnega doslej nisem poznala Tako si predstavljam ruski svet, zlasti v Ukrajini, čutila sem, da bi mi bilo zdaj laže razumeti duševnost ljudi, ki na njem živijo. Gre za popolnoma drugačne dimenzije kakor pri nas. Njihovo podobo sem večkrat zaslutila v delih ruskih mojstrov. Sredi stepe popu- stijo vezi sodobne civilizacije. Spet prisluhneš naravi, njeni prvotni biti. Vlak se je polagoma približal Donavi. V okolici Braile, ki je znano žitno pristanišče, sc se lesketali veliki, mavricam podobni vodni kolobarji. Šele ko smo se približali, sem spoznala, -da gre za naprave, s katerimi umetno namakajo koruzo. Padavin je namreč tu letno manj ko 300 mm. Podnebje je izrazito celinsko in to kljub bližini črnega morja. Pokrajina je bila ponekod zelo suha, drugod spet močvirna, z mlakami in gostim bičevjem. Mimo vrste nižjih, pustih vzpetin smo dospeli v Galati, ki je le 3 km od sovjetske meje. Izstopila sem. Mesto, ki se ga tudi pri nas še iz avstrijskih časov spominjajo starejši pomorščaki ni napravilo name ravno najboljšega vtisa. Kolodvorska poslopja so bila nizka in zanemarjena, bližnje ceste zaprašene. S starim cvilečim tram vajem sem se odpeljala v središče. Vse me je debelo gledalo. Če sem koga ogovorila v tem ali onem jeziku, je začel momljati in ma hati z rokami. Vedela sem toliko kot poprej. Edini večji hotel sem morala naravnost izvohati. Kasneje sem zvedela, da domačini niso vajeni inozemcev, saj gre za področje, ki ga tujski promet še ni zajel. Zdi se, da niso več imeli opravka z drugorodci, odkar so ruske čete odkorakale spet na vzhod. Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 «Pratika» - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Mandolinski ansambel - 17.20 Slovenščina - 17.30 Lavagni-novi motivi - 17.40 Radijska univerza - 17.55 Zbor »Vinko Vodopivec* - 18.15 Umetnost - 18.30 Čelist A. Vendramelli - 18.55 Orkester -19.10 Plošče za vas - 19.40 Melodije - 20.00 Šport - 20.35 Stravinski: «Razuzdančevo življenje* - v odmoru: Pogled za kulise. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.00 Album za mladino - 14 40 Strani iz arhiva. 6.30, Koper 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos Rl - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester - 11.30 Pevci - 11.45 Godala - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za mlade poslušalce - 15.30 Operetni svet 16.30 Tretja stran 17.15 Sacha Distel - 17.40 Ital. popevke - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje R. Carlos -22.10 Orkester. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke 9.06 Zvočni trak - 1035 Ura glasbe - 11.30 TOREK, 14. MAJA 1968 Plošča za poletje - 14.45 Popevke - 15.45 Novosti - 16 00 Program za mladino - 17.05 Starc in nove plošče - 18.00 Dialog 18.20 Glasba za mladino - 19 15 Roman - 20.25 Orkestri - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Respighi: ((Sneguljčica*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 10.00 Roman 11.00 Filmske novosti - 11.45 Plošča za poletje 13.35 Brez naslova 14.05 Juke box - 15.15 Violinist L. Kopjan - l(i.00 Plošča za poletje 17.35 Enotni razred -18.20 Enciklopedij-. 20.06 «Fer-ma la mušica* 22.00 Zbori. til. program 10.00 Klavicerrbalo - 10.25 Schubertova simfonija - 12.45 Violist V. Tretjakov - 14.30 Iz Rossinijevega «Othella» - 15.30 Smetana - 16.20 Pore.na, glasba za orkester - 17.20 Angleščina - 18.30 Lahka glasba -18.45 Ital. gospodarstvo 19.15 Koncert - 20.30 Odkritje starega Egipta. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 19.30 Poročila - 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Pot v vesolje ■ 9.25 Vaški kvintet 9.40 »Cicibanov svet* 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Ritmi 12.00 Na današnji dan 12 10 »Rimski virtuozi* - 12.40 Pihala 13.30 Priporočajo IHPI« vam... - 14.05 E. Adamič: Uspavanka - 14.25 Lahka glasba - 15.40 V torek na svidenje' - 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Simf. orkester - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Slov. glasba - 18.45 Svet tehnike - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Lidija Kodrič - 20.00 E. 0’Neill: «0 divjina* 20.56 Pesem godal - 21.15 Deset melodij - 22.15 Jug. glasba - 23.05 Saki Odprto okno. Ital. tele vili jo 12.30 Šola 13 30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino -18.45 Vera 19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Volilna tribuna 22.00 G. Rocca: «La scor-zeta de limon* 22.45 M. Salva tore 23.00 Dnevnik II. kanal 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Odporništvo na Danskem 22.10 Glasbena prireditev - 22.45 Slovs*vo in umetnost. Jug. televizija 20.00 in 22.20 Poročila 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.40 Angleščina 11.00 iii 16.10 Splošna izobrazba 17.00 Atletski miting Alpe Adria 18.00 Glasbena medigra 18.15 Telesna rekreacija • 18.35 Film za otroke 18.50 Torkov večer 19.15 Sudan, Uganda 19.55 Vijavaja 20.40 Okus po medu — film. SPOMINI Višji kulturni svet je prevzel bogato knjižnico Ljudske?* odra in vodstvo vse tiste bogate kulturne dejavnosti, ki J® ležala do tedaj na plečih omenjenega društva. Del denarja ki smo ga dobili od konzumnih zadrug, smo namenili ® revijo Njiva, ki smo jo nameravali izdajati in ki naj bi v svojih stolpcih nudila prostor vsem naprednim slovenski® sodelavcem. Uredništvo te revije je prevzel učitelj Ferdo Kleinmayr, delo odgovornega urednika pa jaz. Revija ® mogla takoj iziti, ker je italijanska vojaška oblast njen0 izhajanje ovirala. Treba je bilo nekajkrat stopiti do te obla*11 in zahtevati, naj končno že izda dovoljenje za izdajanj® revije. Rajido oblasti sem moral opraviti sam. Naposled sm° dovoljei^Ble dobili in revija je mogla iziti. Pri reviji so poleg l5BRmayrja in mene sodelovali še naslednji tovariš dr. Josip Agneletto, Pavla Hočevarjeva, dr. Lavo Čermelj’ Milan Skrbinšek, Miroslav Ambrožič, dr. Ivo Šorli, Ks-re‘ Širok (pesnik), Marija Kmetova, dr. Josip Volavšek, Silv®’ ster Škerl, Josip Ribičič, Igo Gruden (pesnik), Jože Pah°r (pisatelj), France Bevk (pisatelj), Janko Samec (pesnik in recenzent), Stanko Kosovel (pesnik), Josip Bratož, Fran® Milost, Stanko Klemenčič (pesnik), dr. Rudolf Perhavc Miroslav Pretnar, Katica Subotičeva, Albert Širok (pesniki’ Emil Hojak, Jožko Kralj (pesnik), Fran Žgur (pesnik), dr' Henrik Tuma, Marija Čokova, Ciril Drekonja (pesnik), Nad® Velikonja (pisatelj). V uredniškem odboru so bili Jože Pahor, dr. Čermelj' dr. Ferfolja in še nekateri drugi kulturniki. Revija Njiva je začela izhajati 9. marca 1919. Izšlo je ^ številk, zadnja je izšla 10. oktobra 1919 Revija kljub številnim dobrim sodelavcem in dobrim P® spevkom ni dosegla svojega namena. Voditelji slovenski11 narodnjakov se — verjetno iz strahu, da bi izgubili svoj® pozicije — niso hoteli vključiti v to vseslovensko kulturi1® akcijo. Vključili pa so se vanjo predvsem učitelji, iz v® katerih je bil tudi glavni urednik revije Ferdo Klein®®!® Osebno sem želel, da bi bila revija poljudna in odpd8 vsem naprednim tokovom. Želel sem doseči, da bi slovensk* in hrvatski socialisti s sodelovanjem pri njej kolikor mogo°e prispevali h kulturnemu razvoju svojih narodov in položi1 temelje za enotno fronto Slovencev in Hrvatov v Ital®' Revija ni hotela biti in ni bila vaba za slovenske narodnjak®; Vendar so jo ti poslednji bojkotirali, tako kot so bojkotiral1 vse, kar je bilo naprednega. Poleti 1919. smo na neki seji višjega kulturnega sveta 111 uredništva Njive razpravljali o položaju slovenskega in hrva1" skega ljudstva v Julijski krajini, posebej pa še o šolstv® Ugotovili smo, da italijanska oblast v pokrajini ne le 1,1 hotela slovenskih šol, ki so bile na ozemlju bivšega vojne?8 področja, marveč je zapirala slovenske in hrvatske šole tu® drugod. Bilo bi preveč in tudi ni naloga tega spisa, da ® natančno opisal razmere, ki so vladale v naših krajih P° prihodu italijanske vojske. Bil je okupacijski režim in s te® je povedano vse. Navzlic temu se na seji navzoči nis®° mogli strinjati s tem, da so v nekaterih krajih slovenske šole zapirali, in to celo tam, kjer bi po našem morali odpir®1 še nove. Po pregledu šolskega položaja, ki ga je natan«®0 orisal dr. Lavo Čermelj, smo sklenili, da gremo dr. Tu®8’ Čermelj in jaz k civilnemu komisarju Julijske krajine in ®u razložimo, kakšen je položaj slovenskih šol, ter zahteva®0; da jih ne zapirajo več. In res smo šli k njemu. Ko pa Pr njem nismo nič opravili, je višji kulturni svet sklenil, °8 moram jaz k italijanskemu ministru za prosveto v F1111' Razložil naj bi mu, v kakšnem položaju so slovenske šol®; ter zahtevaj, da se te zopet odprejo. Izročil naj bi mu tu° peticijo, ki jo je bil sestavil dr. Lavo Čermelj. V Rim sem potoval s sodrugom Avgustom Gaspariji (bratrancem slikarja Maksima Gasparija), ki je slučajno P0-toval v Rim. Do ministra, ki ni napravil name posebnega vtisa, se!*j prišel šele naslednji dan popoldne s pomočjo sekretar, socialistične stranke Lazzarija. Sprejel me je v posebni ®‘J nistrski sprejemnici v parlamentu. Razložil sem mu, po _ sem prišel in mu izročil spomenico o slovenskih šolah. Frf' den sem odšel, sem mu še enkrat priporočil, naj sporne®®0 dobro prečita. Vendar se mi je zdelo, da mož, ki ni de*8 vtisa preveč samostojnega človeka, ne bo napravil tega. , Iz Rima sem odpotoval v blatne kopeli Abano, da bi 5 tam zdravil revmatizem, čez nekaj dni sem dobil sporo!'1* iz Trsta, da pride k meni v Abano dr. Lavo Čermelj Z nj1® naj grem še enkrat v Rim zaradi slovenskih šol, toda tok® k ministrskemu predsedniku Francescu S. Nittiju. Z Lavom Čermeljem sva odpotovala v Rim. S posredovanje® socialističnih poslancev Italije je Nilti dr. Čermelja in ®e.j sprejel v ministrski posvetovalnici v parlamentu. Pri NittU sva bila s Čermeljem prav gotovo več kot pol ure in j razložila položaj slovenskih šol. Nitti nama je odgovo j kakor se spominjam, da razume našo skrb in pravilnost n^ zahteve po odpiranju slovenskih in hrvatskib šol. Poved8 pa je tudi, da nam v tem primeru veliko ne more pomaS1*1’’ ker da ima, kar zadeva odnos do hrvatskega in slovenske?' prebivalstva v Julijski krajini, močno opozicijo v italijansk® nacionalistih, ki mu mečejo polena pod noge. Obljubil pa da bo skušal kljub temu pomagati. Mnenja sem, da pot dr. Tume, dr. Čermelja in moja dv civilnega komisarja, moja pot do prosvetnega ministra Rimu ter pot dr. Čermelja in moja do ministrskega Prj| sedpika Nittija ni bila povsem zaman, saj so, dokler j® j Nitti predsednik vlade, Slovenci in Hrvati le čutili nekaj olajšanje. Komaj je treba povedati, da so nam pri boju z. slovenske in hrvatske šole pomagali tudi takratni in kasn®s italijanski socialistični poslanci. Ko je italijanska vojska zasedla Julijsko krajino, je 1°^ slovenske in hrvatske socialistične organizacije v tej Poilt„ jini od tistih, ki so ostale na ozemlju, ki je postalo del slavije. Jugoslovanska socialnodamokratična stranka je b' tako razdeljena na dva dela. Strankin vodilni kader se ^ na ozemlju, ki ga je zasedla italijanska vojska, skrčil j minimum, na nekaj oseb. Rudolf Golouh je odšel iz Trsta Ljubljano, kjer je prevzel važno mesto v slovenski P°K.r„ jinski vladi. Dr. Tuma se je vrnil v Gorico in je užatij zaradi Ferfoljeve in Golouhove nacionalne politike dol? časa odklanjal vsakršno delo v stranki. Anton Jernejčič ‘g bolehal, ni bil več pri svojem nekdanjem zdravju, zav®j česar je moral svojo nekdanjo aktivnost v stranki m0®1:, skrčiti; France Milost se je začel čedalje bolj vdajati piiaj' naši izredno dobri aktivisti Nace Mihevc, Franc Jernej0'^ Ljudevit Vencajz, Andrej Bahun, Franc Gruden in drugi -se že pred leti, ker so bili železničarji, preselili v Ljubija0 ' Ferfolja je večinoma reševal svoje zavoženo gospoda®* V s prekupčevanjem: Srebrnič pa se še ni bil vrnii iz Rus1 j z Vinkom Kermoljem ni bilo mogoče več računati; 1920. 1° se je vrnil ing. Dragutin Gustinčič v Trst, od koder pa g® 1 italijanska oblast kmalu izgnala, ker ni imel dovoljenja 1 bivanje v Italiji. Vrnil se je šele novembra meseca kot ag1 ^ nom pri tržaških konzumnih zadrugah. Ostal sem sa® reducirano pomočjo, ki mi jo je še vedno rad nudil A®° Jernejčič, dela pa je bilo čez glavo. Množice so trumoma začele prihajati v .slovenske 1 hrvatske socialistične organizacije. To dejstvo nam do* u zuje, da so delavske in kmečke množice navzlic izdajstv večjega dela socialnodemokratičnih voditeljev ob začetku v°’e ne ohranile zaupanje v socialistično gibanje in da s® L to zaupanje neverjetno stopnjevalo. To, da so slovenski hrvatski narodni listi v Julijski krajini in Istri ves čas voj v podpirali Avstro-Ogrsko, je odtujevalo množice od teh list°e in njihovih strank. Delavci so prihajali v naše organiza®! zato, ker so spoznali, da si bodo mogli izboljšati gmotni P° ložaj in si pridobiti svoje pravice, samo če bodo organiziraj Kmetje so prihajali z zahtevo po pomoči pri ustanavlja® kmečkih zadrug. Okoličanski vrtnarji in kmetje so prišli 1919. leta s prošnjo, naj jim ustanovimo center zadružna® gibanja a hkrati tudi kmečko-vrtnarsko zadrugo. (Nadaljevanje sledi) ......V^;:::::;:^.,,,^ li»ilfligSXi»sSŠMl REKORD ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V TRŽIČU Mini-tekmovanje: Dušan Švab 53”6 Nekaj dobrih rezultatov na ženskem mitingu v Trstu . mini tekmovanja v Tržiču ve-Jik rezultat za Dušana Švaba: 53’,’6 ba 400 m, nov odlični rekord Bora. "■ratka je ta vest, se pa da o njej mnogi povedati. Kaj je mini tekmovanje? Mini tekmovanje je iznajdba or-Jsknizatorjev atletskih tekmovanj, ki d&je možnost atletom, da lahko na-“topijo prav takrat, ko so v najrajši formi v svoji panogi, tudi če mkrat ni na sporedu večjih prire-mtev. v severni Italiji, posebno v Lombardiji, so se taka tekmovanja, m Jih prirejajo navadno v soboto Popoldan, že močno uveljavila, na vtata naše dežele pa so sramežljivo Potrkala komaj letos. Prvo je bilo Prav v nedeljo v Tržiču, kjer so Prireditelji pokrajinskega tekmovanj* za naraščajnike dopolnili pro-sram s štirimi panogami za člane, "j niso imeli sicer nikjer drugje n9jn?st nastopati. Od borovcev je ------------- ---------- -------------------- v Tržič šel samo Dušan Švab, da bi | sini, ki je zmagal v svoji skupini *l,|MHMitiiiii, um, m, ....... preiskusil svojo hitrost pred zahtevnim nastopom na 1500 m, danes v Ljubljani, čeprav je Švab v dobri formi je bilo domenj«|o, da v teku na 400 m ne bi preve™pritlsnil, saj je današnji tek v Ljubljani veliko zahtevnejši. Kdor atleta dobro pozna, razume kako je prišlo do exploita. Dušan Švab, 22-letni linotipist, ne pozna malodušnosti. Vedel je, da bo danes tekel napornih 1500 m v Ljubljani, ko pa je počil startni strel se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da bi tekel. samo za trening. Zagrizeno se je zagnal po stezi in srčno dal iz sebe kar je mogel. Pri 300 m so ga začeli ogrožati drugi tekači, Dušan pa se ni predal In čvrsto odbil vse napade. Zmagal je v svoji skupini in dosegel odličen čas 53"6. čestitamo! Na istem tekmovanju je osebni rekord popravil tudi Tržačan Tas- ODBOJKAIISKA MOŠKA D LIGA Po izredni borbi Kras zmagovit Kras — Libertas Turriaco 3:2 <15:11, 10:15, 15:7, 12:15, 15:8) . Kras: L. Budin, L. Milič, B. Mi-5£> Z. Simoneta, M. Budin, Škrk, bhlhelm (K), Kobal in B. Simo-»eta. Libertas Turriaco: Furlan, G. Ta-yarian, C. Tamarian, Gregorin, ^fentin, Portelli, Farfoglia, Sver-(K) in Gosolo. , hodnik: G. Palombari; zapisni-Kar: S. Pedeli. .Tum v osmem kolu moškega odbojkarskega prvenstva D lige je ssterka Krasa iz zgoniške občine ,usPešno zaključila svoj trud in že-Jr na domačem igrišču proti moč-ekipi libertas iz Turjaka kar C“to zaporedno zmago. Po priča-*Ovanju je bila tekma izredno o-jcra in borbena ter se je zavlekli na pet dolgih setov. Obe šester-H. sta izredno čutili tekmo, ki je 1» . odločilnega pomena za vrh sstvioe, zato je logično, da je bi-~ predvajana' igra precej nervoz-2*- Vendar dejavnik, ki je na ne-BoJSki tekmi odigral osrednjo vlo. je bila neznosna vročina, ki i® Proti koncu srečanja igralcem ž.0 besedno «odrezala» noge. Tek-,0*. ki bi se morala začeti ob se je pričela s polurno za-JJjddo, ker je manjkal glavni sod-Ji*. In točno ob 11. je začelo , “Usmiljeno pripekati izza oblakov tra ■ pripomnimo, da je tekma l?^Bla kar dve uri in pol (do J"10), si lahko sami predstavlja-J}° izmučenost igralcev ob koncu ®Popada. , prvi set se je najbolj zavlekel, sta bili šesterki še sveži in Predvajali precej zrelo odboj-t V Krašovci so si nabrali nekaj J?,”* Prednosti in kljub ostri reak-vni Turjaka, so domačini obdržali “dstvo do konca seta. Ob menja-< igrišča se je v vrstah Krasa po-ijpua prva kriza: igralcem je 'hanjkalo sape in zmedo krasove ijdP® je skrbno izkoristila gostuje* šesterka, ki je močno poved-Kras je proti koncu ostreje bf jSnil in zmanjšal nasprotnikovo {čednost na 10:12, vendar dlje do-načini niso prišli, v,y. tretjem setu so Krašovci ob "“Upori občinstva zaigrali kot pre-jjudjeni in nasprotniku ni uspelo „°rati več kot sedem točk. Ta krasovce neverjetno spod. fj^ui' in v četrtem setu so doma-rtir Povedli kar 8:2. Nihče ni te-jaJ več dvomil, da se tekma bli-ip koncu. Vendar močno sonce j. enkrat uspavalo domačine, j- dopustili, da jih je šesterka n0,Turjaka dohitela (12:12) in nato spojila mz. po štirih razburljivih je bilo stanje ponovno ize-ijt.eno: igralci obeh šesterk so bi-l. tedaj tako izmučeni, da so se ,aJ držali na nogah in redko-kru- so imeli jasne ideje. V tem Hi.rt£nem položaju pa so gledalci . utuli Krasu vso svojo podporo J burno navijali za domače barve. z»rt ?vci so tedaj dali iz sebe še opfhje moči ter zaključili s pre-ir . razliko v točkah peti set L .tekmo v svojo korist. Navduši® je bilo nepopisno tako med oralci kot med gledalci: zmago, t^p na 400 m z odličnim časom 50". TfSsini bo na 400 m startal tudi danes popoldne v Ljubljani. * * • Ob zelo slabi, udeležbi je bilo v nedeljo v Trstu atletsko tekmovanje za pokal' Italija za članice. Ker je bilo tekmovanje deželnega zndčaja ■so nastopile tudi Furlahke, ki so v enajstih panogah zmagale šestkrat, medtem ko so predstavnice CJinna-stice Triestlne osvojile 5 prvih mest. Edera je nastopila z mlnimalho postavo in ni dosegla nobenega vidnega mesta ne rezultata. Bor se tekmovanja ni mogel udeležiti, ker nima še predvidenega minimalnega števila atletinj-članic. V posameznih panogah so bili do-sežem vččlnoma prav dobri rezultati, zmagale pa so skoraj vedno favoritinje in tudi z velikim naskokom. Smolo je med tekom na 80 m z zaprekami imela Sprinterka Licia, Rossi. Zanesljivo je vodila in šla dobremu rezultatu nasproti, na zadnji zapreki pa se je spotaknila in nesrečno padla. Ta nezgoda u-tegne imeti za tržaško ekipo še neugodne posledice v nadaljnem razvoju za pokal Italija. Atletinja se je malo kasneje oddolžila v teku na 100 m, kjer je zmagala v dobrem času 12”7. Tehnično najboljši je bi; rezultat 155 cm Luciane Giam-perlati v skoku v višino. Za osebnim rekordom 164 cm je sicer atletinja občutno zaostala, z bolj intenzivnim treningom v nadaljevanju sezone pa se utegne tekmovalka še povrniti nad 160 cm in startati kot favoritinja na državnem prvenstvu, ki bo v začetku julija prav v Trstu. Videmska metalka Del Giudice je po pričakovanju zmagala v Krogli in disku. Boljši je bil njen ie-zultat v krogli z znamko 12,07 m. Dobro se je v tej panogi odrezala tudi Tržačanka Cerar, ki je dosegla 10,41 m. Borovka Sonja Lukač ni nastopila, ker je še mladinka. Do novega osebnega rekorda je prišla v teku na 400 m Videmčan-ka Schiavo. Tekačica je verjetno ki je negotova do zadnjega, se o-čitno bolj ceni. Kras je torej tudi v nedeljo dosegel svoj smoter in odpravil, čeprav z minimalno razliko, direktnega nasprotnika za eno boljših mest na lestvici. Domačini so našli v šesterki iz Turjaka hujšo o-viro, kot smo si pričakovali. To pa predvsem zaradi izredne vročine, ki je mučila igralcem živce in reflekse. Tolkači niso imeli zmeraj dobro podanih žog, ker je _ _______________ _________ _.........._ bilo delo podajačev izredno otež-1 mislila tudi na rezultat pod minuto, vatin. škoda da na startu ni bilo mladih borovk, ki bi lahko dosegle, kljub nepripravljenosti, kak vidnejši uspeh in to tudi v panogah, kjer je bila konkurenca številnejša. IZIDI Pokal Italija za članice 80 m zapreke: 1. Schiavo Elena (Gualf Videm) 13”4. Krogla: I. Del Giudice Brunella (Gualf) 12,07. 400 m: 1. Schiavo Elena (Gualf) 60”7. 100 m: 1. Rossi Licia (Glnnastica Triestina) 12”7. Višina: 1. Giamperlati Luciana (Ginnastica Triestina) 1,55. Kopje: 1. Nanino Ivana (Gualf) 27,92. 200 m: 1. Demarchi Luisa (Glnnastica Triestina) 27"5. 800 m: 1. Del Conte Franca (Ginnastica Triestina) 2'33”. Disk: 1. Del Giudice Brunella (Gualf) 34,06. Daljina: 1. Giamperlati Luciana (Ginnastica Triestina) 4,77. 4x100 m: 1. Gualf Videm (Zale-teu, Bertolutti, Kerp, Lombardi) 52”4. Ženska promocijska liga Gladka zmaga Gaje nad šestcrko FARI C 0:3 FARI C — GAJA (13:15, 10:15, 2:15) V nedeljo je bilo v telovadnici Zandonai v Trstu zanimivo promocijsko srečanje med FARI C in GA JO. Že sam rezultat 3:0 pove, da so padriško-gropajska dekleta odpravila svoje nasprotnice s precejšnjo lahkoto. Prvi set so osvojile z rezultatom 15:13. V tem setu je Gaja predvajala že dokaj zrelo igro in je tu pa tani prikazovala res nekaj dobrih tehničnih prvin. V drugem setu pa je popustila in celo zgubljala z 8:0, toda set so si končno le priborile. Tretji in zadnji set se je končal v korist gajevk z rezutlatom 15:2. To je že tretja zaporedna zmaga gajevk in z nadaljevanjem take igre si bodo prav gotovo priborile višja mesta. PETER G. Šolski skrbnik prof. Angioletti predaja pokal predstavnicam slovenske višje gimnazije za zmago na medšolskem odbojkarskem turnirju iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiMiiiiiiNI KOLESARSKA DIRKA VETERANOV V LONJERJU Drevi FARI C - Sokol B Drevi se bosta srečali v Trstu v okviru ženskega promocijskega odbojkarskega prvenstva šesterki FA RI C in Sokola B. Tekma bo v telovadnici Zandonai in se bo začela ob 20.30. kočeno zaradi oslepljivega blešče-nja sončnih žarkov. Kljub vsem tem okoliščinam pa so se kra-sovci vrgli v borbo z vsem srcem in tako zadovoljili svoje številno občinstvo, ki je aktivno sledilo igri. Nedeljsko tekmo si je namreč ogledalo nad 100 ljudi, kar je za Krasove razmere svojevrsten rekord. —bs— s časom 60”7 pa je bila vseeno zadovoljna. V ostalih panogah članskega sporeda ni bilo drugih posebnih rezultatov. Med pokrajinskim prvenstvom za naraščajnice, ki se je odvijalo istočasno so od devetih možnih kar 8 prvih mest osvojile tekmovalke Ginnastice in premoč je razbila v disku le predstavnica Edere Gre- ■»“DANES, OB 16. URI V LJUBLJANI Tudi naši atleti na mitingu Alpe-Adria v Nastopila bosta tudi člana Bora Furlanič in Švab Na mednarodnem atletskem mitingu Alpe Adria, ki bo danes popoldne v Ljubljani, bodo nastopile reprezentance Slovenije, Hrvatske. štajerske in Koroške in skupina atletov iz naše dežele. Na startu bodo Miani in Blasig (Italcantieri Tržič), Tassini in Fučka (Libertas Trst) in Furlanič in Švab (Bor). Atleti in atletinje iz Vidma se mitinga zaradi službenih in šolskih obveznosti žal ne bodo mogli udeležiti, Isto pa velja tudi za Ginna-stico Triestino, ki je resno računala na svoje predstavništvo. Kakšne so možnosti atletov iz naše dežele: Tassini, 400 m — Na podlagi nedeljskega rekorda 50” spada med favorite. Njegov najresnejši konkurent bi moral biti domačin Miloš Mele, ki ima osebni rekord 48”6, ki pa še ni v najboljši formi. Tassini ima lepe možnosti, da v močni konkurenci doseže čas pod 50”. Miani, 3000 m — V panogi, kjer bo po predvidevanju organizatorjev nastopilo nekaj vrhunskih evropskih specialistov, visoke uvrstitve ne moremo pričakovati. Ker pa je Miani velik borec, ki zna dati vse iz sebe, pričakujemo zelo dober čas okoli 8’20” - 8'25”. Blasig, 1500 m — Tudi on je kla. sični dolgoprogaški garač, ki pa se je v zadnjih dveh letih nenavadno m uspešno vrnil h krajšim progam 800 in 1500 m. V ostri konkurenci ima možnost, da doseže dober rezultat okoli 4’2”. Furlanič, 1500 m — Po nedavnem rekordu 4’19”9 ponovno možnost za novo napredovanje. Glede tega smo optimisti. Spodleteti bi mu moralo, le če bi startal skupno s precej močnejšimi tekači, ki bi mu že v samem začetku vsilili prehiter ritem teka. Naša napoved: 4T5”. Švab, 1500 m — Tudi zanj bo sestava skupine, kjer bo startal odločilnega pomena. Fant je trenutno sposoben časa okoli' 4’20”. Značaj tekača obeta ostro borbo za prestiž s Furlaničem. Fučka, krogla — Nedeljska vest o metih okoli 15 m je napaka. Moralo bi se glasiti 13 m. 2e dve leti se od atleta res pričakuje, da bo začel naskakovati 15 m, v resnici pa še ni presegel 14 m. Fučka v krogli letos še ni dosegel nič posebnega in upamo, da mu bo nekaj uspelo prav v Ljubljani. Kako bo nanj psihološko vplivala prisotnost jugoslovanskih «asov», ki bodo metali okoli 18 m? Poleg skupine omenjenih 6 atletov bosta v Ljubljani startala tudi dva državna reprezentanta in sicer skakalec v višino Crosa, ki je pred tednom dni dosegel 209 'cm, in mlada sprinterka Molinari (11”8 na 100 m). Za tehničnega vodjo dvema državnima predstavnikoma, ki bosta tekmovala v posebni konkurenci, je bil imenovan trener Ginnastiche Triestine Cassano. Miting Alpe Adria se bo začel ob 16. uri na Centralnem stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani. IIIUII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||,U|||||||||||,|,|||||||||||||,|||||||||||||||,||,|||||,|||||||,|||||||||||||| Izreden odpor Sokola močni ekipi Marzotta Izid nc kaže dovolj jasno poteka srečanja Marzotto — Sokol 3:0 (15:6, 15:2, 15:9) Sokol: Zavadlal 2, Filipčič 5, Gabrovec 3, Štok 4, Caharija 1, Batagelj 2, Pertot, Zidarič. Sodnik: Šansone. Zapisnikar: Mascherini. V nedeljo je ženska ekipa nabre-žinskega Sokola nastopila v Val- dagnu, kjer je zgubila tekmo s tamkajšnjim Marzottom, ki je najboljša ekipa v tej skupini. O izidu tekme ni bilo dvomov že kmalu po začetku prvega seta. Marzotto ima neprekosljivo obrambo in zelo učinkovit napad. Poleg tega so vse igralke tudi odlično atletsko pripravljene. «To je bila najlepša tekma, kar sem jih letos videli), je izjavil po tekmi trener Marzotta. Istega mnenja je bilo tudi občinstvo Sokola, ki je v velikem številu prišlo v Valdagno. Tekma je bila zelo napeta in zanimiva od prvega do zadnjega trenutka, zlasti če pomislimo na začetek prvega seta, ko je bil po sedmih servisih na vsaki strani mreže rezultat še vedno 0:0. Nato so domačinke povedle in obdržale lahno vodstvo do stanja 7:6, ko se je Nabrežinkam zataknilo in niso mogle dalje. Set se je tako zaključil pri stanju 15:6. Zmeda, ki je ob koncu prvega seta nastala v vrstah Sokola, se je nadaljevala še v celotnem drugem setu. S tem nočemo reči, da je bila tekma monotona. Nasprotno: Nabrežinke so večkrat odvzele nasprotnicam servis, le do točke niso mogle. Zgledalo je, da bo rezultat v tretjem setu prav tak. Marzotto je povedel in vodil z 10:3. Ob tem rezultatu so Nabrežinke pritisnile in do konca seta izsilile od nasprotnic še šest točk. Nabrežinke so v tej tekmi dale od sebe vse, kar so mogle: odigrale so «tekmo leta« kot temu pravimo. Premočen nasprotnik, okrnjena postava, dolga vožnja in u-trujenost so seveda vplivali na rezultat. Videli smo, da ekipa napreduje in to je najvažnejše. Majhno opazko bi lahko naredili še vodstvu Marzotta zaradi občinstva, ki je med celotno tekmo razgrajalo in se neprimerno obnašalo. To je zabeležil tudi sodnik in tamkajšnjo ekipo opomnil. Zaradi sodnikove zamude se je tekma začela skoraj pol ure poz. neje. Sojenje je bilo v glavnem zadovoljivo; lahko bi samo pripomnili, da je sodnik dopuščal domačim igralkam, da so segale z roko čez mrežo, s čemer je precej oškodoval Sokola. Prihodnjo tekmo bodo Nabrežin-ke odigrale v nedeljo na domačem igrišču proti Casagrandeju iz Sa-cila. Tekma bo odločala o tretjem mestu na lestvici. Domačin Anton Maver drugi za gostom iz Padove Billatom Niti letos ni Maverju uspelo, da bi v domači vasi osvojil prvo mesto. Lani ga je v zadnjih metrih presenetil Zamprogna, letos pa je Billato kakih sto metrov pred ciljem silovito pritisnil na pedala ter prepričljivo zmagal. Maver je zaostal za njim kakšnih pet metrov. Ostali tekmovalci pa so prispeli na oilj z velikimi zamudami. Kriv za to selekcijo je bil vzpon od Boljunca do Ključa, kjer smo lahko videli, kateri kolesarji so bili res najboljši. Vseeno pa je za Lonjerca drugo mesto uspeh, saj pred startom niti od daleč ni upal, da se bo uvrstil med prvo peterico, še enkrat je pokazal (in to v zelo hudi konkurenci), da je v Trstu najboljši. Upoštevati moramo, da je tekmoval popolnoma sam, medtem ko so se drugi favoriti predstavili z močnimi ekipami. To velja predvsem za Billata ter Bartolija in Ladovaca, ki so prišli na dan v finalu. Brez skrbi lahko rečemo, da je bil Maver najbolj nadzorovan med vsemi prisotnimi, čeprav ni bil v najboljši formi. Poguma ki so mu sledili na celotni progi ter ga venomer spodbujali. Od Sesljana do Ključa je bila v prvi vrsti vedno vidna le Maverjeva plava majica. Bil je vseskozi najborbenejši, medtem ko so drugi raje počivali in čakali na ugoden trenutek. Na dirki so se zbrali res naj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiirtiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHimimiimiMiiiiii boljši kolesarji veterani Treh Be-nečij ter nekateri asi iz Lombardije. 2e po vpisih je bilo razvidno, da bo dirka borbena ter hitra. Proga je bila letos napornejša od lanske, poprečna hitrost pa veliko večja, saj so na koncu zabeležili na 68 km dolgi poti čas dveh ur, kar niso mačje solze, če upoštevamo, da so vsi tekmovalci imeli nad 40 let. Kolesarji iz Padove in Mantove so prispeli v Lonjer že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so se Lo-njerci še pripravljali za dirko, ki se je pričela ob 14.30. Uro prej pa je bilo v vasi črno avtomobilov, gledalcev ter seveda kolesarjev. Točno ob določeni uri se je kolona podala skozi vas, nato pa so šli vse do Ključa, kjer je bil pravi start. Vseh trideset kolesarjev je startalo zelo hitro. Toda že pred Bazovico je bilo jasno, da ne bodo vsi vzdržali silovitega tempa. V drevoredu pred vasjo se je vrsta razcepila na tri skupine, ki so imele med seboj precejšnje presledke.V prvi so seveda bili vsi , najboljši, od Turata do Zampro-so mu dajali predvsem sovaščani, j gne, Maverja, Billata, Ladovaca, ODBOJKA ŽENSKA B LIGA l,|,iiii||IM|,|,|ll||l,||||l||||||||||iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|l||||||l||Uniiimiiiiiiiiiiiiiiii|iHiiiit ^Ladinski pokal menon Brežani se na velikem igrišča in hudi vročini niso znašli •BSMCAFFE’ — BREG 1:0 (1:0) STRELEC: Saule (C) v 20’ p.p. 'LREMCAFFE: Manfredi; Coraz-k’ Cernivani; Piovesana, Celigoi, andri; Dazzara, Roberti, Tomma-’ Saule, Balde. “REG: Žerjal; Kimec M., Sla-„,ec V., Bandi, Mikus, Berdon; Kr-V., čuk I„ Slavec I„ Kocjan-.Zahar. otvi p' sta se spoprijeli v največji j^ldanski vročini na igrišču sta-jn°na «1. maj», ki je precej veliko l, Jih je seveda kmalu utrudilo, ča °’ da sta obe ekip) igrali precej d Sa Počasen nogomet, kljub temu, c S? v obeh moštvih nastopili i-^Ici prvih ekip; zato je bila tu-J v igri velika razlika. Boljši igral l močno izstopali, ter tako še J), poudarjali nepripravljenost o Crem< affe je na splošno po a?al dobro tehnično in atletsko Izjavljeno ekipo, ki pa nima v a, .jih vrstah nikogar, ki bi znal Pešno streljati v vrata, saj bi (<)ral Breg sodec po igri, zgubiti •htiogo večjo razliko, ker so do- ZENSKA C LIGA mačini dobesedno oblegali Žerjalo-va vrata. Ta pa je bil zelo malokrat nevarno zaposlen. Obramba Brega je bila staln i na mestu in je zlasti po Mikuševi zaslugi lepo čistila položaj, tudi Bandi in Berdon sta lepo opravila svojo nalogo; ostali so zaigrali bolj medlo. Napad Brega praktično ni obstajal: Zahar in Čuk sta se zelo trudila, toda obramba domačinov in premajhno sodelovanje soigralcev jim je neomogočalo vsak podvig. Res je, da so pri Bregu manjkali trije najboljši igralci koi čok, Rodella in Lovriha, ki bi brez dvoma popolnoma preobrnili položaj; tako pa je imel Bieg še srečo, da je zgubil z enim samim golom razlike. Gol pa je dosegel v 20’ p.p. Saule s strelom z roba kazenskega prostora, kjer se je znašel popolnoma sam. žoga le zadela vratnico ter se odbila v mrežo. Manfredi je bil samo enkrat nevarr; zaposlen, to je v 3' d.p., ko je moral odbiti v kot Mikušev stiel. K. V. /ARJA - -POR/IO (15:2, 15:6, 15:12) PORZIO B. Fuini, Braidotti, Qua-lizza, Petrucco, Bertossi, De Paoli. ZARJA: Križmančič Sonja, Križ-mančič Saška, Križmančič D., Križmančič M,. Bandeli, Grgič, Sera-žin, Baldasin in Forda. SODNIK: Formsai (Videm). ZAPISNIKAR: Moreale (Videm). V nedeljo so igralke bazoviške Zarje odigrale v Vidmu zaostalo srečanje prvenstva C lige, ki bi moralo biti na sporedu že v prvem kolu. Takrat pa do spopada ni prišlo zaradi napake federacije. Že v začetnih potezah nedeljske tekme se je takoj opazilo, da domačinke ne bodo niti najmanj ogrožale zmage slovenskih deklet. Por-zio je postavil na igrišče le šest igralk, ki so igrale kot so znale in mogle, a niso bilo nikoli na vi šini gostujoče ekipe , i Zarja je takoj pritisnila in je[ Brežanke sestavljajo res nenavadno ekipo: nikakor se ni mogoče zanesti na njeno storilnost: na tujem zmaguje z odlično igro, doma, pred svojim občinstvom zgublja. In to proti nasprotnicam, ki so vse prej kot pa nepremagljive. Tako je bilo tudi srečanje s Casagrande iz Sacila. Gostje sodijo sicer med boljše ekipe te lige, vendar pa ne sodeč po tem, kar so pokazale v nedeljo v Dolini. Vse so razmeroma visoke (igra ob mreži jim zato ne dela težav), ob dobrih podajah ena ali dve igralki tudi razmeroma dobro udarita, s tem pa se tudi vse konča. Napad Furlank je na splošno dokaj blag, v obrambi pa je Casagrande razmeroma počasen in če naleti na le količkaj hitrega nasprotnika z dobrim udarcem, moštvo pritiska ne bi smelo vzdržati. Brežanke so imele v nedeljo vrsto pogojev, da spravijo nasprotnice na kolena. V prvem setu so s hitro in požrtvovalno igro te pogoje tudi uveljavile ter izsilile zmago, v nadaljevanju igre pa so ti pogoji padali drug za drugim, tako, da je končno ostala le še relativna prednost domačega igrišča, na katerem pa so se skoraj boljše znašle gostje, kot domačinke. Kje je bil vzrok poraza plavih? Ekipa ne razpolaga s šestimi enakovrednimi igralkami v prvi postavi. šesterka je tako po svoji vrednosti dokaj heterogena: medtem, ko ima dve potencialni tolka-čici od katerih je Čukova tudi gonilna sila ekipe, je šesta igralka še prevelika «luknja», kjer moštvo stalno «visd». Ce k temu prištejemo še slab dan pete igralke, izred- 3:0 j gladko odpravila nasprotnika z do- neupoštevanje navodil trenerja 1 bro grajeno igro in točnimi servisi. | ....---—*— „— V drugem nizu so Bazovke tudi zaigrale korištno z nekaj rezervami v svojih vrstah, a poznalo se je neučinkovito grajenje in zaključevanje Kljub temu je bil rezultat seta precej čist V zadnjem setu so slovenske odbojkarice nepričakovano popustile. Porzio je mečno povedel in stalno vodil s šestimi točkami razlike. Domačinke niso zgrešile niti servisa in lovile so vse žoge ki so jih kar takoj vracaie na nasprotno polovico igrišča To je nekoliko zrahljalo Zarji no obrambo, ki je sicer v tem setu zaigrala bolj lahkotno. Prihodnjo nedeljo bo Zarja po daljšem času spet nastopila doma. Nasprotnik bo prav Porzio, ki so ga dekleta v nedeljo premagala. Tekma bo na igrišči Slomškovega doma z začetkom ob 11.30. I. v. Pomembna zmaga Zarje nad Porziom v Vidmu Casagrande v Dolino s strahom domov s celotnim izkupičkom Brežanke niso znale izkoristiti prednosti domačega igrišča V Dolini: CASAGRANDE — BREG 3:1 (14:16, 15:13, 15:2, 15:12) BREG; C uk 7, Foraus 7, Rapotec 2, Barut 2, Corradini, Slavec N. 11, Slavec D. 4, Kofol 6, Sedmak 4. CASAGRANDE: Massinato, Camerin, Giacon, De Savi, Camilotti, Maso, Dal Santo, Pressotto G., Bottccchda, Pressotto M. SODNIK: Treu. STRANSKI SODNIK: Maircon. ZAPISNIKAR: Pappacoda. pri razvijanju sistema, potem smo že našteli nekaj ugotovitev, ki so botrovale neuspehu. Nikakor pri tem ne smemo seveda spregledati tudi premajhne borbenosti nekaterih igralk, ki bi lahko marsikatero žogo rešile, če bi igrale, če že ne borbeno in zagrizeno, vsaj bolj pozorno in požrtvovalno. dovali po sedmih menjavah le za točko vsaka. Z nepazljivo igro so domačinke dopustile, da so jin gostje ujele, prehitele na 9:13, Breg se je približal Furlankam na 14:13, več pa nd zmogel. Četrti set: katastrofa! V zadnjem nizu so imele plave zopet možnost, da bi tekmo rešile: igra je bila vseskozi dokaj izenačena do stanja 11:11. Nekaj banalnih ta nepotrebnih napak domače obrambe (pa tudi napada) je nudilo gostjam priliko, da so brez posebnega naprezanja zbrale še štiri točke. Burno veselje Furlank nad zmago je bilo naj lepša dokaz, da je prišel Casagrande v Dolino gostovat k nasprotniku, ki se ga je bal. Corridoni premočan za drugo ekipo Brega BREG B — CORRIDONI 0:3 (0:15, 7:15, 7:15) BREG B: Žerjal, Slavec, Turko, Sancin D., Sancin M., Sancin N., Zobec, Kuret CORRIDONI: Bon, Germani, Gob-bo, Mattiazzi, Meceot, Montena, Trevisan, Visintin, Zanuttigh, Vi-sintin Giuliana. SODNIK: Marcon. ZAPISNIKAR: Pappacoda. Druga ekipa Brega je ponovno zgubila; tokrat so mlade in neizkušene igralke zgubile srečanje z ekipo Corridoni. Kljub porazu, ter zelo slabi in neučinkoviti igri v prvem setu pa slovenske igralke niso popolnoma razočarale, saj so že premagale začetniško tremo, ki jih je trla v prvih tekmah in zdaj predvajajo tudi zelo lepo grajeno igro, čeprav jim seve la manjka še za ključevanje akcij. Hiter napredek pa dopušča upanje, da bo v povratnih srečanjih ekipa zaigrala mnogo bolje. Corridoni je pokazal, da je tehnično dobro podkovana ekipa, ki z zelo učinkovito igro brez fines, niza točko za točko do končnega uspeha Ekipa je tudi zelo Bartolija, Selvatica, Semenzata ter nekaterih drugih. V Bazovica silovit sprint za leteči cilj. Osvojil ga je Bruno Steffilongo pred bratom. V naletu so se kolesarji podali proti Padričam in Trebčam. Tre-benski leteči cilj je bil znova plen Steffilonga B., ki je takoj v zar četnih klometrih hotel uiti ter nekako ohraniti svojo prednost do konca. Toda vodil je le do Nabrežine, kjer je imel nekaj sekund naskoka. Tu se je podal v zasledovanje Bartoli, ■ ga pri Sesljanu ujel ter se sam podal naprej. Pri zavijanju na Trbiško cesto pa je prišlo do defekta pri kolesu, moral se je ustaviti, glavnina pa mu je ubežala: Tukaj je Maver nekoliko potegnil, da bi videl moči posameznikov. Poskus bega mu ni uspel, kajti prevčč'so ga nadzorovali. Ritem vožnje je nekoliko upadel, tako da je Bartoliju uspelo znova vključiti med najboljše. Trbiška cesta je naporna in nobenemu se ni zljubilo, da bi pričel graditi kak napad. Za to bi bila potrebna skupina kakih petih ljudi. Za posameznika je bilo skoro nemogoče, da bd se oddaljil od tovarišev. Preveč je strmine, pihal je veter. V višini Proseka, pri stavbi Coca-Cole, je bil leteči cilj, ki ga je osvojil Ladovac, nekaj metrov za njim je privozil Maver, tretji pa je bil Zamprogna. Tedaj pa je nenadoma švignil iz skupine Selvatico, ki je imel pri igrišču base-balla kar 40” naskoka. Glavnino je vodil v zasledovanju Maver, ki je skrčil pri Banih razdaljo na 25”, na ovinku pri Pa- dričah pa je ujel ubežnika. Tedaj pa nov napad Maverja. Pridobil si je petdeset metrov naskoka, za njim je bil Vrabec. Maver ga je povabil, naj sodeluje pri begu, ta pa nikakor ni hotel preiti na prvo mesto. Njegova naloga je bila, da nadzoruje najnevarnejšega dirkača. Tako se je beg izjalovil kom. paktno proti Boljuncu, kjer je bil zadnji leteči cilj. Prvi je bil Ladovac, drugi Maver, nato pa vodeča skupina. Na vrsto je prišel tedaj najnapornejši del proge, to je vzpon od Boljunca do Ključa. Ladovac, Maver, Billato, Zamprogna so si priborili nekaj naskoka pred ostalimi. Toda že pred Borštom je Zamprogna, ki je hitrostni kolesar, popustil. Ostali trije so pot nadaljevali, Maver je pričel vedno bolj forsirati v upanju, da se bo otresel obeh nasprotnikov, ki imata močan sprint. Sam se namreč najbolje znajde na vzponu. Prvi je popustil Ladovac, Maver pa je vedno močneje pritiskal na pedale. Billato mu je sledil, malo pred Ključem pa je začel popuščati. Rešilo ga je edino to, da je bilo vzpona konec. Do cilja je še dober kilometer, oba kolesarja se divje poženeta navzdol proti Lo-njerju, tristo metrov pred ciljem kratek vzpon, na njem je prvi Maver, tedaj pa se Billato požene z drugega mesta, sto metrov pred ciljem sta oba kolesarja še vedno skupaj, kolesar iz Padove silovito sprinta ter osvoji končno zmago le nekaj metrov pred Maverjem. Po 38” je prispel na cilj Ladovac, počasi so nato prikapljali še drugi, triindvajseti pa je prišel čez ciljno črto še drugi Lonjerc, Mirko Kjuder. Trije kolesarji pa so pri-šli po najvišjem določenem času. Vrstni red na cilju po 68 km: 1. Billato Lavinio (SG Zanon Ca-doneghe - Padova) točno v 2 urah 2. Maver Anton (Coppi - Haus-brandt Trst) z istim časom 3. Ladovac Anton (Veterani Cot-tur Trst) po 38” 4. -6. Selvatico, Sbrofatti, Bartoli po 1’3” 7. Žerjal po 2’43” 8. Marchetto 2’50” 9. Zamprogna 3’ 10. Morato 3'37” 23. Kjuder Mirko 18’23” Sedaj pa še nekaj, kar je važnejše od dirke same na sebi. Kot je znano, so dirko organizirali v vasi, kjer živijo samo Slovenci. Ali ni zato nesramno, da je tailo na pokalu, ki so ga nabavili z denarjem Slovencev, samo italijanski napis namesto vsaj dvojezičnega. Toliko na znemp or'rir1jj.atorjem, da ne bo v prihodnosti prišlo do teh milo rečeno neljubih «spodr-sljajev«. Radi .?..i všiSiŠil Na startnem mestu kolesarske dirke veteranov v Lonjer,ju fliiiiiin 1111111111 m iiiiiiiii m iiiihiiii ii mi,,,n t„III|,„iii„ll,l„l,|l,„iii|ll|lllf ,||llllllll||l|ll|ll|l ORIENTACIJSKI POHOD NA OPČINAH Prvi dve mesti za ekipi SPD Trst Učenci openske srednje šole v Nedeljski nastop Brežank sicer ni m enajsterice Spala, Brescie in Man- trdovratnemu Vareseju z 10 'gral-ci, vsega skupaj pa so si nabrali 46 točk, kar predstavlja pravcati rekord. Večkratni italijanski in evropski prvaki Interja so letos popolnoma odpovedali in razočarali. Tudi v zaključnem delu so morali poraženi z igrišča in so se tako znašli na ne preveč častnem petem mestu. Neapeljčani pa so presenetili in so zasedli drugo mesto ter pustili za seboj celo lanskoletne prvake Juventusa, ki se bodo morali po porazu z Benfico pošteno potruditi in zaigrati na višku svojih sposobnosti, če bodo hoteli ostati še v borbi za pokal evropskih prvakov. Največ uspehov na domačih tleh — 10 — so zabeležili Milan, Inter. Varese in Atalanta, medtem ko so Bologna — Mantova (1:0) 1 Cagliari — Inter (3:2) 1 Vicenza — Fiorentina (1:0) 1 Milan - ■ Varese (1:0) 1 Napoli - - Brescia (0:0) X Sampdoria — Atalanta (0:0) X Spal — Juventus (0:1) 2 Torino - — Roma (2:1) 1 Catania — Reggina (2:0) 1 Lazio — Modena (2:0) 1 Perugia — Verona (3:1) 1 Legnano — Pro Patria (1:0) 1 Pescara — Internapoli (2:0) 1 KVOTE 13 12 1.330.40(1 lir 36.900 » tove pa se bodo morale posloviti od elitne nogometne skupine. Prvenstvo so zaključile na zadnjih treh mestih lestvice, zaradi česar ss bodo morale prihodnje leto v «vicah» italijanskega prvenstva, to je v B ligi, potegovati za ponovno napredovanje. Katere enajsterice bodo prevzele njihova mesta pa bomo videli ko bo zastor padel tudi na nogometno B ligo. A£-2iaA IZIDI •Bologna — Mantova 1:0 •Cagliari - - Inter 3:2 •Vicenza — Fiorentina 1:0 •Milan — Varese 1:0 •Napoli — Brescia 0:0 •Sampdoria — Atalanta 0:0 Juventus — *Spal 1:0 •Torino — Roma 2:1 LESTVICA Milan 30 18 10 2 53 24 46 Napoli 30 13 11 6 34 24 37 Juventus 30 13 10 7 33 29 36 Fiorentina 30 13 9 8 35 23 35 Inter 30 13 7 10 46 34 33 Bologna 30 11 11 8 30 22 33 Torino 30 12 8 10 44 31 32 Varese 30 12 8 10 28 27 32 Cagliari 30 12 7 11 44 38 31 Sampdoria 30 6 15 9 27 32 27 Roma 30 7 13 10 25 35 27 Vicenza 30 8 9 13 22 30 25 Atalanta 30 10 5 15 26 42 25 Spal 30 10 2 18 23 38 22 Brescia 30 8 6 16 20 35 22 Mantova 30 3 11 16 13 37 17 NOGOMT 11. AMATERSKA LIGA Juventina že tretjič zaporedoma s polovičnim izkupičkom srečanja V predtekmi so prvič nastopili mladi igralci Juventin0 JUVENTINA — FIUMICELLO 1:1 (0:0) JUVENTINA: Marušič, žežlin, Rupin, Ferfolja, Pavlin, Nanut, Makuc, Milocco, Colllni, Tabaj, Marvin. FIUMICELLO: Smilovic, Gerion, Lubiana, Scarel, Sgubin G., Sgu-bin M., Pozzetto, Vadori, Dreas, Iacumin, Marcovig. STRELCI: v 20’ Ferfolja, v 25’ Vadori, obav d.p. KOTI 4:3 za Juventino. To je že tretji zaporedni polovič- ni izkupiček za Juventino. Prišla je do petindvajsetih točk in bi lahko dobila tudi iz te tekme točko več, saj je gostujočo ekipo do 25’ drugega polčasa nadzorovala, že v 20’ p.p„ ko je Juventini pripadel prosti strel nekaj metrov pred vrati Fiumiceila, je Ferfolja takoj planil na žogo in jo medtem ko so se iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiuiiiiiiH NOGOMET C LIGA Triestina z zadovoljivo igro osvojila točko v tekmi v Bocnu V vrstah tržaškega tretjeligaša je najbolje zaigral novinec Ravaliico BOLZANO — TRIESTINA 1:1 (1:0) BOLZANO: Bedendo; Verzolla, Natal!; Scolatl, Josio, Bertuolo; Lombardi, Prudenziati, Weiss, Paganin, Saiani. TRIESTINA: Colovatti; Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pe-strin; Ravalico. Brusadelli, Pedroni, Scala, Ridolfd. STRELCA: v 2’ Weiss, v 89’ Del Piccolo. Približno 3000 gledalcev. Sodnik je izključil Weissa zaradi prekrška nad Ravalicom. Opomnil pa je Da Rolda in Sadarja. Po izenačenju je nekaj gledalcev poskusilo vdreti na igrišče. Sodnik se je moral zateči v slačilnice od koder je odšel le s pomočjo policije. Zgleda, da je Triestina letos res «killer» moštev, ki se borijo za izpad. Po zmagi v Paviji je namreč odnesla točko tudi iz Bočna in s tem verjetno zapečatila usodo domačinov. Tekma sicer ni bila lepa, saj je močan in vztrajen dež popolnoma pokvaril igrišče, na katerem B IZIDI •Catania — Reggina 2:0 •Catanzaro — Bari 1:0 •Lazio — Modena 2:0 •Livorno — Venezia 1:0 •Messina — Foggia 1:0 •Padova — Monza 1:0 Lecco — ‘Palermo 1:0 •Perugia — Verona 3:1 •Potenza — Piša 1:1 •Reggiana - - Genoa 2:1 LESTVICA Bari - Monza, Catanzaro - Perugia, Genoa - Potenza, Fog-gia - Lecco, Modena - Catama, Novara - Livorno, Palermo -Reggiana, Piša - Lazio, Verona - Messina. A SKUPINA C Il = i: IZIDI •Biellese — .Vlariotto 'Bolzano — Triestina •Como — Savona •Legnano — Pro Patria Verbania — ‘Mest rim Alessandria — Monfalcone Piacenza — Pavia •Rapallo — Trevigliese •Solbiatese — Treviso •Entella — Udinese LESTVICA 4:2 1:1 1:0 1:0 3:1 2:1 2:0 1:1 1:0 2:1 Palermo 35 15 16 4 36 21 46 Como 33 20 9 4 44 13 49 Piša 35 16 12 7 43 26 44 Piacenza 33 17 11 5 37 18 45 Foggia 34 13 14 7 35 29 40 Savona 33 15 10 8 37 20 40 Verona 34 14 ll 9 35 ?5 39 Verbania 33 12 15 6 32 24 39 Reggiana 34 13 13 8 35 28 39 Udinese 33 16 6 11 45 30 38 Bari 34 M 1(1 10 45 35 38 P. Patria 33 14 9 10 16 33 37 Livorno 34 15 8 11 28 25 38 Alessandria 33 12 10 11 34 41 34 Monza 34 10 16 8 37 35 36 Solbiatese 33 10 14 9 SD 21 34 Catania 34 12 11 11 35 28 35 Triestina 33 8 16 9 24 27 32 Reggina 35 12 11 12 37 40 35 Marzotto 33 11 10 12 33 34 32 Catanzaro 35 8 18 9 24 26 34 Monfalcone 33 8 15 10 27 29 31 Padova 34 12 9 13 28 27 33 Legnano 33 10 H 12 25 29 31 Lazio .14 8 17 9 22 26 33 Trevigliese 33 9 13 11 21 27 31 Modena 34 8 15 11 32 35 31 Biellese 33 8 15 10 39 41 31 Perugia 35 9 13 13 35 41 31 Treviso 33 9 12 12 31 33 30 Genoa 34 8 14 12 31 26 30 Entella 33 12 7 14 24 32 29 Lecco 35 6 18 11 30 37 30 Rapallo 33 10 8 15 31 42 28 Messina 34 9 12 13 20 35 30 Bolzano 33 5 14 14 27 42 24 Venezia 34 8 13 13 21 27 29 Pavia 33 4 14 15 18 42 22 Novara 34 6 15 13 24 38 27 Mestrina 33 5 11 17 43 2( 21 Potenza 34 4 14 16 20 43 22 Prihodnje tekme (19. t.m.) Prihodnje tekme (19. t.m.) Alessandria - Biellese, Entella - Mestrina, Marzotto - Legnano, Piacenza - Como, Pro Patria -Pavia, Savona - Solbiatese, 7 re-viso - Rapallo, Trevigliese -Triestina, Udinese - Bolzano, Verbania - Monfalcone. so se igralci le s težavo premikali. Domačini so prešli v vodstvo že v drugi minuti, nato pa so s serijo napadov (nekateri so bili res nevarni), zapustili vtis, da bodo lahko odločili tekmo v svojo korist. V celem prvem polčasu je Triestina le redkokdaj opustila obrambni sistem igre in Colovatti je bil večkrat na tem, da kloni. V drugem delu igre pa je nastopila med domačimi igralci utrujenost in Triestina je predvsem po zaslugi' novinca Ravalica začela, pgrp^aM,. Bedendova vrata. Pedroni in Brusadelli sta imela nekaj lepih priložnosti, toda tudi njima se je zataknilo zaradi blata. Minuto pred koncem je prišlo do izenačenja, kateremu je sledila vrsta izgredov, ki jih bo moralo verjetno moštvo plačati s hudo kaznijo. Triestina tudi tokrat ni navdušila, prikazala pa je Čvrsto igro, se prva znašla na blatnem igrišču In s tem prevladovala nad gosti na sredini igrišča. Največ dela je sicer imela obramba, katero so domačini v prvem polčasu prisilili k številnim težkim posegom, medtem ko je napad, v katerem je prvič nastopil tudi mladi Ravalico, prišel do veljave le v drugem delu srečanja. In ravno novinec je požel največ priznanja: torej še en mladi igralec, ki ga bo lahko Triestina valorizirala. V splošnem je v drugem delu Triestina večkrat prodrla skozi nasprotno obrambo, zato ni izključeno, da bi na boljšem igrišču dosegla ugodnejši rezultat. Za domačine pa je neodločen izid prav isto kot poraz, saj je bila zanje ta tekma ena izmed zadnjih možnosti, da zmanjšajo zaostanek za ostalimi moštvi. Bolzano sicer ni igral slabo če bi igral tako skozi vse prvenstvo se verjetno ne bi znašel v tako slabih vodah), toda napad je zapravil preveč priložnosti. Kronika goiov: V 2’ Je srednji napadalec Bolzana Weiss izkoristil negotovost tržaške obrambe in povedel svoje moštvo v vodstvo: Colovatti je slabo podal Sadarju, Lombardi je slednjega prehitel in streljal. Vratar Je žogo odbil, tedaj pa Je prihitel Weiss, ki jo je z glavo poslal v mrežo. V 89’ izenačenje: gneča pred vrati Bedenda, eden izmed branilcev je padel na tla in Del Piccolo je dosegel zadetek. Domačini so zahtevali razveljavitev zaradi prekrška tržaškega igralca, toda sodnik in pozneje tudi stranski sodnik sta dosežek priznala, ker je prekršek napravil domačin sam. uk gostujoči branilci obotavljali podal Marvinu, novincu v ekipi, ki žoge ni pričakoval, a jo je vseeno uspel poslati čez ostale igralce, toda zadela je prečko. Strel za las ni uspel, toda prestrašil je goste in jih prisilil k opreznosti in toudnejši obrambi. Juventina je še večkrat ogrožala nasprotna vrata, toda tudi Fiumi-cello je napenjal vse svoje sile, da bi realiziral. Vendar prvi polčas tekme ni bil kakovostno ravno na višku, igralci obeh ekip so se v nekaterih obdobjih igre dobesedno vlekli in večkrat zgrešili naravnost smešno lahke podaje. Tega je bila sicer kriva huda vročina, ki je vsem jemala moči in voljo do igranja. Drugi polčas je bil nekoliko boljši, zapihal je veter, ki je prinesel nekaj olajšanja in igra je postala živahnejša, zlasti po zaslugi domače enajsterice. V 20’ je pripadel Juventini prosti strel, ki ga je Milocco s točno podajo poslal na prav tedaj prostemu Ferfolji. Slednji je s čudovito parabolo dosegel vrata Fiumiceila in žel glasno odobravanje občinstva. Pet minut kasneje si je Juventina zapravila prednost, ker je dovolila, da so gostje izenačili. Gol je dosegel Vadori, desno polkrllo Fiumiceila. Obkrožali so ga kar štirje igralci Juventine, vendar jih le ni bilo dovolj, da bi ga ustavili, preigra! jih je na eleganten način in neovirano brcnil v vrata. Domačim se je poznalo tudi, da je med tekmo Collini bil precej pasiven, ker .si je že pred srečanjem zvil gleženj in se mu je bolečina vrnila. Med gosti je imel glavno vlogo koordinatorja tekme Scarel, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiii|l|T1||| NOGOMET D LIGA Kljub poraz dobri igri Tržačanov Saici in Ponziana sta odigrala najboljšo tekmo prvenstva SAICI — PONZIANA 3:2 (2:1) SAICI: Battiston (v 70’ Sorato); Carpin I, Nardin; Cossaro, Mon-tanari, Neri; Graziani, Corso, Diantl, Polvar, Carpin II. PONZIANA: D’Ambrosi, Suard, Gianella; Baudaz, Covacich, Kirk-mayr; Fonda, Ravalico, Furlani, Curci, Mllcenich. SODNIK: Puppo (Genova). STRELCI: v 16’ Furlani (P), v 18’ Polvar (S), v 24’ Carpin II (S), v 54’ Fonda (P), v 73’ Polvar (S). Približno 1500 gledalcev. Kotov je bilo 3:2 v korist gostov. Ponziana in Saici, moštvi ki ni-mata več nobenih problemov glede lestvice, sta zaigrali eno najlepših tekem na igrišču v Torviscosi. Enajsterici sta se pomerili brez obrambnih taktik in zavlačevanja, vseh 90’ sta se korektno borili za vsako žogo in si s tem zaslužili priznanje gledalcev, ki so obe poplačali z burnim ploskanjem. Saici se je tako z lepo zmago poslovil od svojih navijačev, Ponziana pa je še enkrat dokazala, da bi z malo več sreče lahko ostala v tej konkurenci, saj je po igri, ki jo je v zadnjih tekmah prikazala, boljša od marsikaterega moštva, ki je na sredini lestvice. Neodločen rezultat bi bil morda pravičnejši, čeprav niso imele točke nobenega pomena: edino Ponziana bi lahko skušala prehiteti Schio in tako upala na odstop kakšnega moštva, da bi lahko tudi drugo leto nastopala v D ligi. V drugem delu so Tržačani več časa prevladovali in domačini se lahko zahvalijo le trdni obrambi, da je rešila rezultat, ko so že vsi pričakovali 1 izenačenje. Ponziana je prva prešla v vodstvo: v 16’ je Cossar zagrešil prekršek Izven kazenskega prostora in Furlani je presenetil zid gostov ter vratarja. Samo 2’ kasneje so domačini izenačili: Tokrat je Polvar izvedel prosti strel, ki je presenetil D’Ambrosija. Drugi gol domačinov je prišel bolj po naključju. Carpin II. je streljal od daleč, žoga se je odbila od zemlje in je s čudnim skokom zopet presenetila vratarja D’Ambrosija. V drugem deiu so Tržačani potisnili nasprotnike v obrambo in zopet izenačili: v 54’ je Furlani skušal s silovitim strelom presenetiti domačega vratarja, ta je sicer ubranil toda žoge ni ustavil in Fonda je v teku spravil usnje v mrežo. V 73’ je padel odločilni gol, povsem enak prvemu golu domačinov. Sodnik je dosodil prosti strel, katerega Je Polver znova izvedel s točnim udarcem, ki je ukanil tržaškega vratarja. Ostala prizadevanja Tržačanov so ostala brez sadu. uk ki je usmerjal ekipo in kateremu so vodstvo in soigralci prepuščali vse ugodne strele. * * * Pred tekmo Juventina - Fiumi-cello smo prvič prisostvovali srečanju malih, enajst do trinajstletnih juventincev proti zavodu «Fablo Filzi«. Tekma se je zaključila z izenačenjem 0:0. Naši so prvič nastopali v novih majicah, belih z rdečim dvojezičnim napisom Juventina ŠD štandrež - S.S. Sant’An-drea. V sredini je kraljeval štan-dreški simbol — ohrovtova glava s puranoma — kar je tudi znak ekipe. Vodstvo je s tem izkoristilo priliko, da pokaže svojo narodno pripadnost. D. R. Jugoslovanska prvenstva I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Dinamo — Velez 1:1 (0:0) željezničar—Vardar 0:0 Olimpija — Proleter 3:1 (0:0) Hajduk — Zagreb 1:1 (0:0) C. zvezda — Partizan 2:2 (1:1) Vojvodina — Beograd 0:0 Rijeka — Maribor 0:1 (0:0) Radnički — Sarajevo 1:0 (1:0) Partizan C. zvezda željezničar Dinamo Hajduk Vardar Radnički Zagreb Maribor Sarajevo Vojvodina Velež Proleter Rijeka Olimpija Beograd LESTVICA ▼24 14 24 12 24 10 24 9 24 10 24 9 24 11 24 8 24 24 24 24 24 24 24 24 7 10 6 11 8 10 4 13 40 24 48 24 37 25 34 27 33 28 24 27 28 35 43 42 29 38 37 36 23 24 22 28 27 39 29 35 26 35 27 40 iiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiufiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiii VESNA TURRIACO 1:2 (1:0) Križani, prvi v vodstvu na koncu pa poraženi STRELCI: 23’ p.p. Tence B. (V), 28’ d.p. Minin A. (T), 45’ d.p. Perzan (T). VESNA: Tence R., Sulčič F., Raimondo, Finotto (k.), Sedmak, Milič, Košuta Z., Michelini, Božič, De Michele, Tence B. TURRIACO: Peressin, Chitero, Todon (k.), Monaco, Lepre, Anut, Minin P., Minin A., Pezan, Trentin, Cragnolin. SODNIK: Gradini iz Portogruara; kotov 6:4 za Vesno. Mnogi, ki so se zbrali ob robu---------------------------- nabrežinskega igrišča so v nedeljo pričakovali zmago kriške ekipe. Teoretske možnosti za obstoj v II. amaterski ligi so bile pičle. Križani bi morali v vseh nadaljnjih srečanjih zmagati, direktni nasprotniki na izpad pa bi morali izgubiti vsa srečanja. Po nedeljskem porazu je še ta majhna rešilna bilka splavala po vodi in z njo upi in nade Križanov. Preostali dve tekmi sta torej le formalnega značaja. Vesna je v nedeljo prišla na igrišče z nekoliko spremenjeno postavo. V ekipo je ponovno prišel Michelini, ki je po prestani kazni prevzel vlogo režiserja. Milič se je tako pomaknil nazaj v krilsko vrsto. V sredini n&Jj&da je bila novost: majico s štev. 9 je oblekel Božič, ki pa je razočaral. V opravičilo mu lahko štejemo, da je bil dolgo odsoten z igrišča ter da mu manjka vigranost z ostalimi. Z vstopom Michelinija je ekipa pridobila na živahnosti in napadalnosti. Napadi so postali bolj jasni, sredina igrišča je bila v ro-aan Vesne (vsaj v prvem polčasu), vendar so tudi tokrat napadalci grešili tudi iz idealnih položajev. Tokrat se je izkazal Boris Tence, ne samo zaradi lepega gola, temveč zaradi zagrizenosti, s katero se je gnal za vsako žogo. S svojo giočnostjo ter predanostjo je soigralcem nudil številne pri. ložnosti, Ki pa niso bile izkoriščene. zal pa je celotni ekipi proti koncu tekme zmanjkalo kondicije, tako da so gostje srečanje odločili v svojo korist. Enajsterica iz Turjaka se je predstavila z zelo mlado a zelo vigrano ekipo. Gostje igrajo hiter moderen nogomet. Kronika: V 5’ p.p. akcija z leve strani Milič - Tence B. do prostega Košute Zmaga, ki je z u-godnega položaja poslal čez prečko. V 10’ p. p. hiter protinapad gostov, prodrl je Minin A. po desni in silovito streljal. Žogo je Tence R. odbil z lepim skokom v drog in nato v kot. Dve minuti nato je imel Božič izredno priložnost, njegov prizemni strel pa je šel mimo droga. V 20’ p.p. prodor gibčnega Tenceja B., ki je preigral svojega nasprotnika ter se znašel pred vratarjem. Toda njegov diagonalni strel se je odbil od droga v polje in obramba je rešila. V 23’ p. p. je po desni prodrl De Michele ter skozi vso obrambo podal prostemu Tenceju B. Slednji je v teku neubranljivo poslal žo- go v zgornji levi kot vrat. Že v 6’ drugega polčasa je moral Tence R. v plovnem skoku prestreči strel Minina A. V. 18’ ter 19’ je Tence R. z drznimi posegi pod noge rešil vrata pred golom. Toda komaj deset minut kasneje je moral s sklonjeno glavo pobrati žogo iz lastne mreže. Prosti strel z roba kazenskega prostora je streljal efektno Minin A., ki je prevaral Tenceja R., slednji je žogo prestregel, ni pa je zadržal, tako da se je zakotalila čez belo črto. V 33’ so gostje s Perzanom zamudili ugodno priložnost: sam pred vratarjem je poslal čez prečko. Tik pred koncem tekme, v 45’ pa je Perzan popravil zamujeno priložnost. S paraboličnim strelom pod prečko je drugič zatresel mrežo Tenceja R., ki je bil brez moči in s tem potlačil še tisto malo morale, ki je je ostalo v vrstah Vesne. K. K. II. ZVEZNA LIGA (Zahod); IZIDI Bratstvo — Borovo 4:3 Rudar (K) — Borac 3:1 Famos — Lokomotiva 4:1 Belišče — BSK 1:3 Aluminij — Leotar 2:2 Slofooda — Split 4:1 Trešnjevka — Osijek 2:2 Šibenik — Čelik 1:0 Rudar (L) — Varteks 2:1 Čelik LESTVICA 28 20 5 3 64 9 Sloboda 28 17 9 2 48 16 Rudar (L) 28 15 3 10 48 38 Famos 28 12 7 9 41 22 Osijek 28 12 6 10 37 25 Borac 28 11 7 10 42 38 Split 28 12 5 11 38 49 Leotar 28 8 12 8 29 34 Borovo 28 10 7 11 39 35 Lokomotiva 28 10 7 11 32 34 Bratstvo 28 11 4 13 33 45 Varteks 28 9 7 12 35 38 Belišče 28 11 3 14 36 45 Rudar (K) 28 K) 4 14 39 54 BSK 28 9 5 14 39 45 Trešnjevka 28 7 9 12 38 50 Šibenik 28 10 3 15 29 48 Aluminij 28 4 5 19 29 66 SLOVENSKA LIGA (3:0) (2:0) (0:1) (1:2) (1:0) (4:1) (1:1) (1:0) (0:1) 45 43 33 31 30 29 29 28 21 27 26 25 25 24 23 23 23 13 IZIDI Koper — Kovinar 0:0 Ljubljana — Mura 3:2 Slavija — Hrastnik 5:1 Rudar — Triglav 1:1 N. Gorica — Celje-Kl. 2:1 železničar — Svoboda 2:1 LESTVICA Ljubljana 18 12 4 2 47 20 Mura 18 10 4 4 51 27 Celje-Kl. 18 7 8 3 31 18 Slavija 18 8 5 5 29 20 Triglav 18 7 7 4 30 23 Koper 18 6 8 4 25 20 N. Gorica 18 6 6 6 23 22 Svoboda 18 4 5 9 27 40 Kovinar 18 3 7 8 22 37 Rudar 18 5 3 10 30 49 željezničar 18 4 4 10 29 46 Hrastnik 18 4 3 11 21 43 (3:0) (3:0)