Something \ TELL?) ME j^^pijjj m getting J^^-S IM ^EEPEFy^p^gj AND DEEPER) linL'M'W tjffiSSWST?*ST ftMERIŠ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft american home SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 82. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 8th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Zanimive slovenske novice iz slovenskih naselbin po širni Ameriki Dne 12. aprila priredi opernij pevec g. Banovec koncert v Her-minie, Pa. Koncert se vrši v višji šoli v Herminie. Umetnika spremlja na piano Miss Jeanette Perdanova. Tudi Zornikov orkester bo igral. Naš ameriško-slovenski umetnik, Mr. Gregory Perušek priredi v dnevih 11. 12. in 13. aprila svojo umetniško razstavo slik v Waukegan, m. V Sudbury, Canada, delajo rojaki jako slabo. Kot poročajo rojaki je kompanija v mestu zadnji teden odpustila nad 300 delavcev od dela. "Prosveta" p i š e: Medikalni direktor Life Extension instituta piše, da imajo Amerikanci 200, 000 funtov preveč masti. In ker je 120,000,000 Amerikancev v naših Zedinjenih državah, pro-meni to, da ima vsak Amerika-nec 2 funta preveč teže. Slabi računarji pri "Prosveti." Ako smo "presiti," in de je 120,000, 000 ljudi v deželi, in če ima vsak 2 funta preveč teže, tedaj bi bilo 240,000,0.00 preveč "masti" pri Amerikancih in ne 200,000 funtov. V Panama, 111., je umrl mladenič Leo Krištofič, star šele 19 let. Podlegel je na posledicah poškodb, ki jih je dobil v rudniku. "Ameriška Domovina" poražena v prijateljski basketball tekmi Številna množica naših ljudi, ki se je zbrala zadnjo soboto! zvečer v St. Clair kopališču, je ! bila iznenadena o izidu basketball tekme, ki se je vršila med "American Home Junior All-Star Team" in med dekleti iz 1 višje šole v Lorainu. "Ameriška j Domovina" je pričakovala zmage, toda to pot je bila tepena od lorainskih deklet. V teamu, ki je igral za "Ameriško Domovino" so bile najboljše slovenske tekmovalke, zbrane skupaj iz treh klubov, namreč od Sokolic, KSKJ in od sv. Ane. In dasi so | naša dekleta igrala z vso preciznostjo, pa mislimo, da je bil glavni vzrok porazu dejstvo, ker so imela dekleta premalo skupnih vaj. V igri se je zlasti odlikovala igralka Miss O'Leary od lorainske skupine, ki je napra-. vila štirinajst točk. Njej je sledila brihtna Miss Justin s sedmimi točkami. Obe ste v resnici izborni igralki od Lorain High School kluba. Izmed naših slovenskih igralk se je pa zlasti odlikovala Sokolica Miss Slaper, ki je napravila pet točk. Tudi Miss Frances Malovrh od KSKJ je bila zelo aktivna. Napravila je tri točke. Omeniti moramo še, da so naše igralke prepozno začele z ofenzivo, kajti igrati so Ali se bo stric Sam kdaj znebil nadležnega bremena? Ameriško-Jugoslovanska #ve- j začele resno šele v drugi polovica v Mjnnesoti namerava }£tos, i ci igre, toda bilo Je.že prepozno. Ha slovesen način proslaviti "stoletnico, odkar je prišel slovenski misijonar Baraga v Ameriko. V Barberton, Ohio, je umrl rojak Karol Lenarič. Sorodnikov ni imel nobenih,*in so se rojaki zavzeli za njega, da so ga dostojno pokopali. V Chicagi je umrla Mary Launch, žena Martina Lauricha in mati odvetnika William Lauricha. V Detroitu sta se poročila Julij Slapšek in Angela Vozel, oba iz države Kansas. Slovenski trgovec Vinko Truden, iz Traunik, Mich., se je odpeljal v staro domovino. S seboj Je vzel svoj avto, s katerim se bo vozil po' Evropi. V Traunik, Mich, se je ustrelil rojak Frank Laurič, doma iz Retij pri Lajkem potoku. Po domače šo mu rekli "Kapec." V prvi polovici so bile nekako prepočasne, kar je omogočilo nasprotni stranki ugoden uspeh. Končni rezultat je bil: 19:15. Vseeno, vsa. č a S t lorainskim I igralkam, pa tudi našim dekletom. V danih razmerah so sijajno igrale. -O ! Naša predmestja so začela Zahtevajo preiskavo po z javnimi deli, ki bodo slovanja cestne želez-veljala tri milijone nice glede stroškov Cleveland Heights, Lakewood, V mestni zbornici sta bila Rocky River, East Cleveland in | vložena dva predloga glede po-Euclid Village so te dni začela z ! slovanja družbe cestne železni-javnimi deli, ki bodo veljala nad i ce. Slednja se vedno pritožuje, tri milijone dolarjev, ko bodo \ da nima dovolj denarja na raz-letošnjo jesen končana. , Dočim polago in da se mora voznina je mestna vlada v Clevelandu ne- zvišati.n Mestna zbornica mora kako počasna z javnimi deli, pa vsako zvišanje voznine odobriti, in je torej indirektno prizadeta. V zbornici sta bila včeraj stavljena dva predloga, ki zahtevata, da kompanija predloži svoje knjige posebnemu odboru mestne zbornice, da se prepriča, ako kompanija v resnici ekonomično posluje. Zahteva se predložitev i se predmestja jako živahno gibljejo. Največ javnega dela ima vas Rocky RiVer, ki bo zgradila i novo ljudsko šolo, popravila več i ccst in izpeljala nov kanalski sistem. Samo šola v Rocky River bo veljala $200,000. Cleve-landska vlada se čudi tem vasem, kje dobijo toliko denarja za no- j vseh poslovnih knjig. Več coun-ve zgradbe, dočim ga milijonske- cilmanov je mnenja, da imajo mu Clevelandu neprestano pri- i višji uradniki pri kompaniji pre-m a n j k u j e. Predmestje East: več letne plače, n. pr. predsed-Cleveland bo potrošilo letos nik dobiva $25,000, tajnik $20, $200,000 za popravo cest, in tudi j 000, generalni vodja $20,000. Fairview vasica ima $100,000 ! Mesto bo najbrž zahtevalo, da se pripravljenih za zboljšanje cest. tozadevno kaj ukrene. Kompani-Predmestje. Lakewood namerava ja plačuje letno samo renta za letos potrošiti $700,000 za zbolj- svoje urade $123,000, vendar šanje cest in izpeljavo novih ulic. | ima dosti zemlje v mestu, kjer bi lahko zgradila lastno poslopje in se ognila visokemu rentu. -o- Novi naročniki Pretekli teden so se naročili na "Ameriško Domovino" slede-jči: J. Palčič, za katerega je plačala Mrs. Josephine J a n e ži č, Louis Perme, J. Pajnich, Niles, Ohio, Jos. Gombač,, Euclid, O., John žnidaršič, Garrettsvile, O., plačala Mrs. Jennie Pirih, Ivanka Pleterski, Jugoslavija, John Erbežnik, Mary Kaučnik, Owen, Pet ubitih v veliki zrako-plovni nesreči Tilden, Nebr., 7. aprila. Dva mlada zrakoplovca sta bila tu ubita takoj, in tretji zrakoplovec je dobil nevarne poškodbe, ko sta dva zrakoplova trčila skupaj kakih 500 čevljev visoko. Posledi- Mestna vlada se zanima za slovenske igre, kot smo jih igrali v domovini Mr. John H. Gourley, mestni . j komisar za rekreacijo, ki nače-500,opo fotografskih ijnje oddelku mestne vlade, ki aparatov zastonj skrbi, da dobijo otroci pošteno Rochester, N. Y., 7. aprila. — i zabavo tekom počitnic na mest-Eastman Kodak Co., ki je naj- i nih igrališčih, nas prav lepo pro-večja kompanija v Ameriki za si, če bi Slovenci mu sporočili go-izdelovanje fotografskih apara- tove podatke glede raznih otro-tov, naznanja ob priliki 50-let- j ških iger. On misli take igre, kot nice svojega obstanka, da bo da- smo jih mi igrali v stari domo- ^azite, predno vprašate važno vprašanje San Francisco, Cal., 7. aprila. ^°hn Sargus v tem mestu je nabiral podpise za odpravo prohi-■ kicije. Na cesti je ustavil dva ^oška, Ikatera je prosil, da se Podpišeta. Ko sta oba moža posedala podpisano polo, sta are-tirala Sargusa. Bila sta nam-reč'Prohibicijska agenta, toda ko Sargusa privedla na sodnijo, Je sodnik oba pohibicijska agen-ta ozmerjal in odločil, da se mo-Sargus takoj spustiti iz zapoje z določbo, da Sargus lahko oba prohibicijska agenta ladi napačne aretacije. ^itie ženske bodo vladale v tem mestu , Yellville, Ark., 7. aprila. Prikuj i mesec bodo začele v tem mestu vladati same ženske, kot v°Hvci pri volitvah zadnji to-odločili. Yellville je malo °J^ko mestice v severnem delu ^ave Arkansas, župan, clerk, k°licisti v vasi, sploh vsi uradi, ar jih premore vasica, so v žen- h rokah. rovala vsakemu fantiču in dekli-ču, ki praznuje v letu 1930 svoj rojstni dan, lep fotografski aparat. Starši, ki imajo otroke 12 let stare, naj slednje peljejo k svojemu fotografu med 1. majem in 1. junijem, in pri foto- počitnic učili onih igric in zaba-grafu dobijo nov aparat. Na- vic, kot ste jih vi uživali v stari tančnejše podatke dobite p r i domovini. To je prav lep nasvet vini, ko smo bili otroci. Na primer: "koza klamf," "ris-tanc," "balinanje" in enako. Mestna vlada želi, da ji sporočite podrobnosti o teh igrah, ker bi rada videla, da bi se otroci tekom Gregory Perušek, naš slo- Dva ubita, tretji ranjen, , Tr „ _ „ ,, , ca sunka je bita, da sta oba zra- ; Wis., Jos. Kocevar. Štefan Malo-, koplova začela goreti in sta jvašič, Frank Nahtigal in Mar- j ]& navzdol In iz Hays, Kans. se venski umetnik, ima razstavo v Waukeganu koso kaznencihoteli pobegniti iz zaporov : poroča, da sta tudi tam zadela dva zrakoplova, pri čemur so bili ubiti trije zrakoplovci. svojih fotografih. Ali bi gledali pravemu levu v oči? Capetown, južna Afrika, 7. aprila. Farmar Harold Morton, ki ima svoje posestvo v vasici naše mestne vlade. Kdorkoli zna kaj povedati tozadevno, naj se oglasi v City Hall, pri direktorju Newmanu za javne parke, ali pa pri komisarju Mr. Gourley, ki ima nadzorstvo nad mestnimi parki. Mesto bo vam prav hya-Chesambija, južna odezija, se je |iežno. Naj se le naši otroci uči-sinoči prebudil. Vstal je iz po- j j0 iger> kot smo jih mj jgraij stelje in korakal po sobi in pri 1 stari domovini, da se ne pozabi-tem pogledal tudi pod svojo po- j0 naše lepe slovenske šege in steljo. In pod posteljo je zagle- :jgrice. Vsak, ki ima kak nasvet dal živega leva. Morton je dobro j tozadevno, je prijazno prošen, pogledal v oči leva, potem pa be- j da se og.lasi pri Mr> Gourley v žal iz sobe in dobro zaloputnil j City Ha]L Prav veseli smo ]ah. vrata za seboj. In predno je lev ;ko> da se mestna vlada toliko za-zapustil mesto, je podavil tri pse ! njma za naše ]epe slovenske igre in eno kravo. in zabave. Iz jeze nad učiteljico za- žgal šolo Delaware, O., 3. aprila. Richard Masters, 13 let star, je povedal danes policiji, da je zažgal šolo, ker je bil jezen na učiteljico. Precejšnja škoda je bila povzročena, predno so pogasili ogenj. * Težko je bil ranjen v avtomobilski nesreči v Berlinu sin predsednika Hindenburga. * Med Berlinom in Moskvo je bila otvorjena telefonska zveza. Avtomobil zastonj Fara sv. Vida v Clevelandu bo imela tekom meseca maja velik bazar. Dekleta so že pridno na delu, ko prodajajo listke za izvrsten šivalni stroj, čisto nov, vreden $150.00. Možakarji pa skrbijo, da prodajo dosti tiketov za krasen Chevrolet avtomobil, s katerim se bo en faran sv. Vida ponosno vozil v poletju. Natančneje bomo že poročali ob priliki. Tisoče rojakov v Clevelandu se bo spominjalo, ko je imel naš prvi slovenski umetnik in slikar, Mr. Gregory Perušek svojo razstavo v Slovenskem Narodnem Domu. Razstava je bila sijajen uspeh. Pričakovati je bilo, cla enaka razstava ne bi nikjer drugje uspela, pa vendar so zavedni in narodni rojaki v Waukeganu. Illinois, omogočili našemu umetniku, da bo imel tam v dnevih 11. 12. in 13. aprila razstavo svojih del. Razstava se vrši v Slovenskem Narodnem Domu. Dvorana bo odprta v petek 11. aprila od 7. ure do 10. ure zvečer, v soboto, 12. aprila od 10. ure zjutraj do 10. zvečer, in v nedeljo, 13. aprila istotako. V pripravljalnem odboru za razstavo so sledeči naši rojaki: Mr. Anton Celarec Jr., Mrs. Anna Mahnich, Mr. Math Kirn in Mr. Rudolph Skala. Umetniška razstava se vrši pod pokroviteljstvom Slovenskega Narodnega Doma in naših bratskih podpornih organizacij in se pričakuje, da bo s tem ustreženo jugoslovanskemu občinstvu, ki želi našemu umetniku mnogo uspeha. Razstavljenih bo 60 krasnih slik. Po izjavi ameriških kritikov je naš rojak-umetnik Mr. Perušek priznan slikarski mojster, in kot tak nam razvija med Amerikanci naše pestre tradicije, kar je najboljši dokaz, da je tudi sin Slovenije zmožen stopiti med vrste slavnih narodov in njih umetnikov. Slovencem in Hrvatom ga kar naj-topleje priporočamo, da si ogleda naš narod njegove slike in njegova dela, in priporočamo tudi, da si vsak po svoji zmožnosti nabavi kako sliko na razstavi. Vsa čast rojakom v Waukeganu, ki so omogočili to razstavo slovenskega umetnika. in Mar- 1 garet Poznič je plačala za Min-| ko Svoljšak-a v Jugoslaviji. — j Vsem prav iskrena hvala! Vest iz domovne Folsom, Cal., 7. aprila. Trije j Mrs. Mary Strojin iz E. 207. pittsburffha roparji, ki so danes hoteli pobeg-1 ceste je dobila žalostno vest iz Nedeljski slovenski radio pro-niti iz zaporov v tem mestu, soi domovine, da ji je v vasi Brezo- -e rojaku Frank Lahu y, doživeli žalostno usodo. Dva sta I'™rje umrla njena mati Ana Pec-; Pittgburghu tako ugajal> da je bila ubita od stražnikov, dočim Jak, stara 76 let Tu zapušča dve I telefonu poklical radio postaje bil tretji tako nevarno ranjen, j hceiVn sicer Mary^Strojin in j ]0 in se osebno zahvam Mr Per. da zdravniki ne pričakujejo, daj Ano Mohar ter sina Frank Peč-; ^ za krasno petje bi živel. Vsi trije so bili radi ro- j jak, v starem kraju^ pa se dve j pa obsojeni v dosmrtno ječo. Na dvorišču jetnišnice so jetniki igrali baseball igro, ko so se . . .. i • i>,< i , • vjvm vortnium nunpiiQ^pm varim slaščičarno iz 15232 Tudi vam, Lah, prav lepa hvala! Mr. Albin Filipič Naš dobro poznani rojak Mr. omenjeni trije domislili, da bi pobegnili. Bežali so kakih 250 jardov naprej, ko so jih opazili stražniki, ki so pričeli takoj streljati in sicer tako, da sta bila dva jetnika nemudoma ubita, tretji pa smrtno ranjen. Ostali jetniki na dvorišču so zrli prizor, toda so ostali na svojih mestih. Stražniki so najprvo zaklicali jetnikom, da ostanejo na mestu, toda ker so jetniki bežali kar naprej, so stražniki začeli streljati, in sicer najprvo slepo, in ker hčerki. Iskreno sožalje vsem sorodnikom. Pri zadn^mneTllskem radio i Filipifi je ^ preselil svojo programu je bilo izpuščenih ne- iz 15232 Waterloo Rd. v nove prostore na 15319 Waterloo Rd. Opozarjamo na njegov oglas. Rojakom toplo priporočamo Mr. Filipiča. Društvo Lira Nocoj zvečer je ob 7:30 pevska vaja Slov. Kat. pevskega društva Lira. Po pevski vaji se pa vrši šeja. Prosi se, da se vsi je dobilo vodstvo ! Pevci in Pevke udeležijo, zlasti radio programa ] P* "kvaterniki." kaj imen darovalcev za radio. Kljub dejstvu, da smo imeli 15 minut več kot eno uro, pa nismo mogli vsega naznaniti, kar bi radi. Prihodnjo nedeljo bodo vsa imena, doslej izpuščena, naznanjena. Mr. Svetek čestita Med številnimi drugimi čestitkami, katere Slovenskega Manj jesti, več spati Znani židovski rabinec v Cle- prejo motorje avtomobilov, ker se v takem slučaju človek kmalu zaduši. In preteklo nedeljo bi se kmalu zadušilo šest mestnih policistov v enakem slučaju. Policisti so bili zaposljeni pri cemen-tiranju policijske garaže na 1515 Rockwell Ave. in so pri tem operirali tri avtomobile. Garaža je bila zaprta. Strupeni plini so onesvestili policiste, in le slučaju, da je prišel mirno neki ognjegasec, ki je duhal strupene pline, ki so prihajali iz garaže, se je zahvaliti, da so policiste rešili, da se niso zadušili. Vsi so se nahajali v brezvestnem stanj«- . _ _ preteklo nedeljo je brzojavna se jetniki še niso ustlavfli, so! čestitka Mr. August. F. Svetka stražniki pomerili v hrbte be- našega pogrebnika v Collinwoo- j velandu, Barnett Brickner, je guncev ter dobro zadeli. Izmed | du, ki se je brzojavno zahvalil j zadnjo nedeljo govoril, da če bi ustreljenih dveh jetnikov sta oba i "Ljubljanskemu klubu" za lepo j ljudje več spali, manj jedli, bi Irca dočim je tretji Anglež petje. Hvala lepa, Mr. Svetek! j mnogo delj živeli in se počutili Potem pa nas učiio Hvala rojakom v Warrenu i bolj zdrave in srečne. May be! Policija je Že mnogokrat v : G. Svetozar Banoveč nam je | Mormonci javnosti svarila ljudi, naj nikar | iz Warren, Ohio, prinesel $5.00 Ob priliki praznovanja 100 v zaprtih prostorih garaž ne od- i kot darilo za slovenski radio pro-1 letnice ustanovitve mormonske gram v Clevelandu, kot je bilo , verske sekte, je v Clevelandu ka-sporočano pri zadnjem nedelj- jkih 100 oseb pristopilo k morskem programu. Iskrena hvala monski sekti, ženice vlečejo! rojakom v Warren, Ohio, zlasti i Kruh za lačne pa Mr. Petriču. ; Euclid Ave., baptistovska cer- LISTNICA UREDNIŠTVA kev je razdelila preteklo nede-J. P. Radi takozvanih "govo- ljo 1500 hlebov kruha brezpo-rečih filmov" je seveda zgubilo ! selnim, ki so se zbrali pri cerkvi, delo tisoče in tisoče pevcev in Vreme godbenikov. Mi Jbi vam ne sve- Mr. Perdan je v nedeljo kljub tovali, da narediti to, kar pišete slabemu vremenu zunaj podal v svojem pismu. — L. . Na pisma brez podpisa in naslova ne imoremo odgovarjati, veseli pa nas, da se zanimate za slovenščino, iz katere želite odpraviti besede tujke. Toda ali ste kdaj slišali o Sisifu? krasen radio program. Kdor zna, ta pa zna! Nevaino zbolela Mr. Anton Vehovec nam sporoča, da je njegova mati jako nevarno zbolela. Nahaja se na 1242 E. 176th St. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8TH, 1930 i C AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Z« Ameriko, Mlo leto iših misijonarjev v državi Wisconsin, Michigan in Minnesota, ter da je prvi indijanski katekizem in abecednik sestavil misijo-na Frederik Baraga, ter Indij an-- i ce učil agrikulture najprvo Slo-___..W.601 Zm OleveluuL po polti, celo leto 17.00 i Vencc Rev Francis Pire Vse ,9).M j 8k Olmland, po poitl. pol leta «.50 jim je mQ noyo in ^ Za Cleveland po rasnafialclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Ivropo In Kanado Je Ista cena kot ca Cleveland po požtt Posamezna številka I cente. Vsa plama, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerttka Domovina, ___6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0838.___ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. Slovenska kultura. se, da niso tega poprej .znali, ter obžalovali, da tako malo. poznajo naš narod. Ker so hoteli Vedeti, kje je največja slovenska naselbina, sem povzdignila vaš Cleve-PIRO. Editor« and Publishers land. Jako so se čudili poročilu Entered u second class matter January 6th, 1009, at the Post Office 0 številnem slovenskem prebival-at Cleveland. Ohio, under the Act of March 8rd. 187»._ stvu Clevelanda, o vaših denar No. 82. Tue. April, 8th, 1930.;nih »vodih, šolah, narodnih domovih i. t. d. Povedala sem da imate med seboj umetnike, pesnike, pisatelje, zdravnike, odvetnike, in sedaj vam je celo me- --sto Cleveland dalo svoj narodni V Clevelandu kot tudi v drugih mestih širom Zedinje- vrt. Silno je bilo začudenje. Za nih držav, imamo stotine in stotine slovenskih društev, ka- nameček sem še omenila, koliko terih namen je gojiti slovensko petje, glasbo, govorico. Ima-;so naši ljudje žrtvovali v sveto-mo slovenske čitalnice, slovenska pevska društva, gimna-jvni vojni za Ameriko, kar jim stična društva in enake organizacije, pri katerih sodeluje, je jako ugajalo. Prav zadovolj-kar moramo z največjim veseljem bilježiti, .zlasti naša slo-j na sem bila z utisom, ki so ga ti venska mladina, ki je bila rojena v Ameriki. Zadnjih par tednov smo imeli priliko prisostvovati pri'seboj nekaj vzorcev slovenskih par igrah, katere je uprizorila naša slovenska mladina, kleklanih čipk, katere so ženske Igrali so angleške kratke igre, pa igrali so tudi slovenske!jako občudovale. Uverjena sem, igre. Namreč, naši slovenski fantiči in dekliči. In kako le-;da so bili ti Amerikanci'prepri-po, kako na mestu so bili. Ne da bi enostavno deklamirali ičani da niso oni edini, ki imajo na odru, naši tu rojeni mladeniči in mladenke so se uživeli patent na vse na svetu, ter da v igro, čutili so tekom igranja, da so sinovi in hčerke sloven-i sem s svojimi dokazi vsaj malo skih staršev, sicer nam ne bi mogli proizvajati tako iskreno pripomogla h slovenskemu ugle-— slovensko igro. du. Marsikdaj smo samim sebi tožili, da smo zapustili našo Marie Prisland. mladino, da tej mladini nismo podali prave slovenske vzgo- (Op. ured. Hvala Vam, Mrs. je in jokali smo, češ, ko mi umrjemo, se ne bo znalo več za slovensko ime. Pa ni res. Naši očetje in mamice, ki so vzredili tu v Ameriki toliko tisoč naših slovenskih otrok, so že vedeli, kaj Odbila je sedma. V kuhinji delajo. Zlata srca naših mamic so prepevala svojim otro- je služkinja nadzorovala pekom ljubko slovensko pesmico, dočim je očka včasih ostro, čenje piščanca. V obednici je toda vselej ljubeznivo zažvižgal, zapel in porajal z otroci po Matilda razmeščala cvetice na stari slovenski navadi. pogrnjeni mizi. Bilo je pogr- Vsaj tako se imamo v Clevelandu, in najbrž tudi po njeno samo za dvojico. Pečeni ostalih slovenskih naselbinah po Ameriki. Oče in mati, oba piščanec in cvetice so bile do-naseljenca iz stare domovine, sta podlaga in temelj sloven- nesek k praznovanju pete oblet-ske zavesti svojih otrok. Kjer sta se oče irf mati razumela, nice, odkar se je Matilda poro-kadarkoli sta oče in mati bila zavedna svojega rodu, tam so čila z arhitektom Lebrazierom. tudi otroci pokazali, da jim je ljubka slovenska pesmica. Ta mala slavnost se je na Le nič se ne bojmo, da bo naš slovenski rod tako hitro enak nafrn ponavljala vsako le-pozabljen v Ameriki. Priprosti slovenski naseljenci so pri- to in Lebrazier bi jo bil z ne-nesli s seboj v to novo ameriško domovino, dovolj značaja, Voljo pogrešal. Kakor vsako le-dovolj kremenitosti in ponosa, da so .znali tudi svojim otro- to vstopi tudi letos v sobo, obi-kom vcepiti vse, kar jim slovensko kulturo in značaj po- ien, svečanosten, bledega obra-jasnuje. za in obrit, kakor je pač moda; Ne vemo, kako je v tem oziru po ostalih slovenskih na- lasje, ki so že bolj redki ob sen-selbinah širom Zedinjenih držav, toda v Clevelandu znamo, cjh, s0 dolgi in nazaj počesani, da nismo pozabljeni, jn Clevelandu vselej tudi ostale slo-, zakaj tako jih nosijo umetniki! venske naselbine v Ameriki sledijo. Delai se bo, kakor da ne ve nič Pred več leti se je pod patronanco Slovenskega Narod- 0 današnji obletnici, nato se bo na Doma ustanovila "Slovenska Mladinska šola," ki je v nekoliko zdrznil od začudenja, tem oziru naredila že mnogo dobrega glede slovenske zave- dvignil svoje velike obrvi, ki so sti in ponosa med našo ameriško mladino v naselbini, ki bi črne in košate kakor brki, nato sicer nikdar ne vedela besedice slovenščine, da ni vodstvo poreče s prizanesljivim na-Narodnega Doma pomagalo k temu. smeškom: "Ah, da . . . 'oblet- Nikakor pa ne smemo pozabiti naših slovenskih kato- niča najine poroke . . . zljubilo liških šol. Tudi te naše sole so v veliki meri doprinesle, da se se ti je proslave . ... otročje za-o slovenskem jeziku dostojno govori, da naša mladina spo- res . . No, končno pa je na-štuje jezik svojega očeta in matere, in le čuditi se moramo men dober." našim otrokom, kako se zavedajo svojega slovenskega jezi- Svečanosten. kakor je bil ka. V Clevelandu ne boste slišali od naših otrok, da drugim vedno, ljubezniv, kar je bil red-očitajo, da so "Pollacks," kot se to čuje drugje. Naši otroci j kokdaj, pritisne rahel poljub v Clevelandu so prepričani, da sta njih majka in ata Slove- na Matildino lice. Ne prinese ji nec in Slovenka, naši otroci vedo, da imamo Slovenci visoko nič v dar, zakaj resni možje, zmožnost in kulturo. kakor je on, ne morejo misliti Prirejamo dramatične igre, opere, operete, predstave, na take malenkosti, pa bo sedel telovadne nastore, koncerte in vse drugo, česar je zmožen k mizi. Pojedla bosta piščanca najbolj kulturen narod na svetu. Naša mladina opazuje i izpraznila pol steklenice šume-vse to, in kljub dejstvu, da je bila rojena v Ameriki in vzgo-;5ega vina in pustila pol kozar-jena v razmerah, ki niso bile prijazne ljubezni do slovenske- Ca za služkinjo, nato izpijeta še ga jezika, pa se čudi nam, čudi se našim očetom in materam, :malo likerja. S prizanesljivost-ki vse to proizvajajo in — ponosna je naša mladina, kajti — j jo, ki jo kažemo napram otro vidi in čuti, da smo mi Slovenci in Slovenke, ki smo se pri- ku, jo Lebrazier povabi v kine-selili sem, zmožni nekaj, da nismo navadni dremavci, pač pa matograf. Ob povratku bo, če ljubitelji kulture in napredka. je treba, tudi galanten. In s tem bomo pridobili našo ljubo mladino, da. nam bo Med razmeščanjem cvetic je sledila, da bo ohranila slovenske pesmice, da bo ponosna, da j Matilda razmišljala o tem spoje slovenskega rodu, in to je, kar nam ugaja: ostanimo do- vedu s tako razdraženimi živci, bri Slovenci v Ameriki, dokler moremo. Sram nas ni treba da ji je hotelo biti kar slabo, biti, ker smo zmožni toliko kot vsak drug narod na svetu, j Bila je to mlada, suha, ne prelepa gospa, toda privlačna zaradi svojih velikih sivih oči in svojega skoraj boječega kre-tanja. Končala je. Miza je bila so bile opisane vse jugoslovan- okrašena in Matilda je gledala ske organizacije, za koliko so svoje delo s komaj zatajevano naši ljudje skupno zavarovani jezo. in koliko dobrega da store naše S kakšnim veseljem bi bila organizacije tudi v kulturnem pripravljala vse to za moža, ki oziru. Seveda jih je to poročilo bi ga imela rada . . . Zakaj je nad vse zanimalo in odbor, ki iz-i vzela—Lebraziera? se je vpra-vršuje poklic tega kluba mi jejševala z obžalovanjem. — Pri-pritrdil, da vsakikrat, ko obišče- volila je v ta zakon, ker ni lju-jo kako slovensko družino, nale- bila nikogar, ker je Lebrazier Prisland, v imenu elevelandskih likmi očmi ... s svojimi okrog- Slovencev, da ste spregovorili o limi in polnimi lici . . . nas dobro besedo pred Američa- Matilda se mu je približala. ni. Da, Slovenci, imamo tudi "Ah! sreča se ti je nasmeh- svojo kulturo in velike može, ka- nila.! ..." V trenutku je dvig- terih nas ni treba biti sram in nila laket, spustila svojo maj- o katerih lahko nekaj povemo hno roko na tolsto moževo lice Američanom. Treba je le takih in, po svojem močnem zaletu zavednih, narodno čutečih žen, odbita, se odmaknila. kot ste vi, Mrs. Prisland, da sto- , so se vršile olimpijske igre vsa- "Ne maram ti ničesar očitati, ko četrto leto, vidimo, da v 16 toda mož, kakršen sem jaz, bi letih ni imel nobenega tekmeca, bil z lahkoto dobil bogato že- ki bi ga premagal. Bil je res iz-no .,. . Kdor je tako nesebičen, redno močan. Najmočnejši osta-kakor sem jaz, je bedast . . . li atleti mu niso mogli iztrgati Velike reči bi bil dosegel, če bi j granatskega jabolka, ki ga je mi bila žena prinesla denar in : držal samo z dvema prstoma. 3 zveze ..." tem, da je napel mišice in žile, Takim tožbam je navadno je pretrgal vrv, ki so mu jo zasledil sovražen molk. Mirno in vezali okrog čela. Naložil si je navidezno vdano je Matilda po- na rame vola in tekel ž njim oko-slušala in dvignila oči s krožni- li po stadionu; ko je prispel na ka ali od dela . . . Toda skrivaj cilj, je ubil žival s pestjo. Poly-je opazovala moža . . . Vse na danes iz Tesalije je bil najmoč-njem jo je jezilo, ji bilo zoprno, nejši človek svojega časa. Kakor Opazila pa je, da je ugodila ne- Herkules, junak grških pripo-kemu perverznemu občutku, da vedk, je tudi on ubil ogromnega bi pojačila v sebi tiho sovraštvo, leva z golimi rokami; z eno roko Želja po maščevanju se je v je zadržal voz, v katerega sta bi-njej neprestano razvijala, za- la vprežena dva konja; precej dobivala vedno jasnejšo obliko j debela drevesna debla je lomil, in postala včasih nepremaglji- kakor mi drobne palice. Kralj va potreba, da je morala iti iz Darej ga je poklical na dvor, da sobe, sicer bi bila vzrojila. bi videl njegovo telesno moč. Ko Matilda, ki je ravnokar po- je stopil na dvor, je pobil z udar-razmestila cvetlice po mizi, se cern po glavi t r i najmočnejše je nenadoma zdrznila . . . Za- može kraljeve garde na tla. Za slišala je vtikanje ključa v kiju- , šalo je delil na vse strani take čavnico, nato težak korak ; vra- udarce, da je končno kralj Data v obednico so se odprla. rej izjavil, da ima zadosti. Na-Lebrazier je vstopil po svoji to je prijel bika za zadnji nogi, navadi s svečanim in dostojan- da se je spodtaknil; podivjana stvenim korakom, toda njegovo žival je bila z nogami nazaj in obličje je izražalo neko nena- se vzpenjala, toda iz rok atleta vadno razburjenje, ki ga ni Ma- se je iztrgala le s tem, da je par-tilda na njem nikoli videla. kelj ostal v njegovih rokah. Pogledal je na mizo, videl Plinij poroča o dveh primerih cvetlice, dvignil obrvi in pričel izredne telesne moči: Neki Sal-— "Ah, da obletnica ..." toda j \7ij je nastopal v Rimu, obtežen prekinil se je, ker se ni mogel z 200 funti na ramenih, 200 fun-več zatajevati. ti v rokah in z 200 funti na no- "Imam končno naročilo od gah. Z lahkoto je plezal po lest-vlade," je vzkliknil ponosno, vi. Neki Athanat je pretekel "Končno so mi izkazali pravi- areno, obtežen s 1000 funti, od co . . . Sreča se mi je nasmeh- katerih jih je bilo 500 na ramc-nila ... Na stotisoče zaslužka nfh, 500 pa na nogah, v bodočnosti ... In gotovo pri- Louis de Boufflers, rojen leta de tudi odlikovanje . . . Škrat- 1534, se je ponašal z izredno teka : uspeh za uspehom . . . Kon- lesno močjo. Z lahkoto je z ročno so mi izkazali pi'avico . . . lcami prelomil debelo železno pa-Sreča je moja ..." lico. Najmočnejši mož je za- Govoril jc "moja" sreča, ne man poskušal, da bi mu iztrgal "naša" sreča . . . . Ta malen- kroglo, ki jo je držal med pal- Stoječega na V šali je večkrat oprtil svojega opremljenega konja na hrbet. S tem tovorom je v veliko zabavo gledalcev tekal po voaškem vežbališču. -o- 110 LET STARA V vasi Polomu, na cesti iz Zvornika v Srebrenico v Bosni živi starka A j k a, imenovana Pemba, ki je stara 110 let. živi od milodarov potnikov in vaških prebivalcev. Mnogo potnikov izstopa iz poštnih avtomobilov in kočij, da Vidi Pembo. Vedno se kaže strina s cigaro v ro- ; ki, pred svojo ubožno kočico, ali | pa tudi v gostilni, čeprav je v i visoki starosti, se počuti še zelo dobro in ima dober tek. Samo sluh in pa oči, ki so se že | mnogo jokale, so jo že izdale. Njen mož Avdija N i k š i č iz Nikšiea je bil za časa turške uprave v Bosni starešina obmejne čete, nato pa gostilničar, živela sta stalno v Polomu. Bila sta precej bogata in sta imela osem otrok. Ajka je preživela moža in vsve otroke. Zadnjega sina je izgubila v vojni in ta izguba je strašno učinkovala na njeno dušo. Iz njenega jecljavega govora se da spoznati, da vedno govori o tem zadnjem sinu, o nekdanjem bogastvu in sreči. Pri tem dobi gotove duševne napade, kriči, zmerja in ukazuje, naj ji pri-neso moke, masla in drugega. Tako ta nesrečna starica doživlja v takih trenotkih zopet staro in zanjo nekdaj srečno dobo. V neki vasi pri Žužemberku je živel premožen kmet, ki si je mislil, da se je že dovelj nagaral in da bo dal svoje posestvo "čez" sinu. Reeče svojemu sinu: "Sin moj, dovolj si star, pameten tudi zadosti. Jaz ti bom izročil posestvo, ti še pa ozri nekoliko okrog za nevesto. Izbiraj, kakor veš in znaš, samo glej kaj boš pripeljal v hišo." Sin je bil vesel očetove moške besede, pa se, je vlegel v senco zadej za hišo in premišljeval, kam bi šel vprašat za nevesto. Modroval je takole: Moj oče so rekli: oženim naj se, sedaj pa premišljam: al bi se, al ne. Na levo in desno in križem sveta, okrog se oziram: dovolj je blaga. Velike ne maram, zapodil bi jo; bojim se, da nosil bi lojtro zanjo. Majhne ne maram, četudi ima grad: če bi jo poljubil, bi zlomil si vrat. Debele ne maram: je polna masti, še goska pretolsta mi nič ne diši. Presuhe ne maram: ta je za post, če rabim polena, grem sekat jih v gozd. Učene ne maram: ker to bi bil zlod', ker jaz bi bil hlapec, in ona gospod. Neumne ne maram: ker zame ta ni, ker nočem pri solncu zatisnit oči. Prestare ne maram: ker skušnje 'ma pač, in nočem prezgodaj znebiti se hlač. Premlade ne maram: je hude krvi, bi kmal* posušila te moje kosti. Bogate ne maram, če nima možgan, saj kruha ne stradam in nisem cigan. Revne ne maram: brez cvenka ni nič, rajši sem sam in pojem kot ptič. Nemke ne maram, ker Slave sem sin, Slovencem ne manjka slovenskih deklin. Pa kaj bi še pravil in kaj bi še pel, saj veste, da ptiček se davno že vjel. NERAZUMEVANJE Pod brezo, pod tisto vrh brega, | ki poje, kadar jo biča veter, pod belo brezo, ki ve stotisoč pravljic za moje srce, sem tiho sedela kraj njega. O Bog, to čudno razpoloženje vse naokrog. . . Kot daljno, neznano trpljenje Neki govornik, ki je hotel svoje besede in razloge še posebno povdarjati, je kričal z odfa: "Ko bi se zlile vse vode v eno vodo, in ko bi zrastla vsa drevesa v eno drevo, in ko bi se spremenile vse sekire v eno sekiro, in ko bi bili vsi možje en mož, pa bi ta mož prijel za tisto sekiro, pa bi posekal tisto veliko drevo, in lega na brezo, na m r a k in na!tisto veliko drevo padlo v tisto njega. "Tako tiho nocoj, ko si prvič pod brezo z menoj ?! A mojemu srcu je tvoj glas pesem za najin bodoči čas. . ." veliko vodo — kaj bi bil to za en štrbunk!" narodnostih. Vsi navzoči so se najti moža za gospodično brez j dela kakor udarec s pestjo . . . tleh, niso mogli niti premakni pa silno čudili, da je naš narod dote. Ni pa pomislila, kakšno I Lebrazier pred njo, prevzet od ti' štirje močni možje; ostal je tako dobro zavarovan. Povedala bo njeho življenje ob boku mo- j slavohlepja, zmagoslaven, sem jim nekaj izza zgodovine na- ža, ki ga je jemala s tako rav-: svojo bledo poltjo, s svojimi ve- ker globoko v zemljo zabit kol. jo. Potnik pride v mal podeželski trg in vpraša v gostilni, če ima- ,, . j - . ... . j v jo kakšno sobo za prenočišče. Moja duša je tiha. Moja dusa1^ m _ - , . .<„ mo' . J Gostilničar mu rece, da imajo mo c . sobe in sicer take, ki stanejo Do breze je mogla, do njega ni. 50c jn t k staTiejo 75c. Do vsakega slednjega listka ji i sega, ' , so se ustavili kakor običaj- de čimprej do Petra in njegovih kriknilo in začelo klicati na po n° v Blagovici. pajdašev z važno novico. Kuštravi pastir,, krepak, 20-letni fante, pa se je zasukal veselo na peti in zavriskal, da je odmevalo iz griča v grič. Bil je Naznanilo CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM PRESELIL SVOJO SLAŠČIČARNO IZ 15232 WATERLOO RD. NA 15319 Waterloo Rd. V. \ ' Ker imam sedaj večje in lepše prostore, bom cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem še boljše postregel, kot dosedaj. Imam veliko zalogo vseh vrst cigar, cigaret, slaščic, sladoleda in šolskih potrebščin. V zalogi bom imel tudi nekoliko grocerije. Rojake in rojakinje prijazno vabim, da obiščejo mojo trgovino, kjer bodo vedno prijazno postreženi. So vljudno priporočam Albin Filipic 15319 Waterloo Rd. moč. Matevže je prebledel, toda takoj se mu je vrnila preudar-, nost in z veliko naglico se je počasi splazil proti Marjanci. Videl je kmalu, kaj se je zgo- Ni se malo začudil Matevže, ko je zagledal zoprnega Peteršiljčka. Segel si je v lase in začel premišljevati, od kod neki se je vzel ta rokovnjaški vohun, vešel take nagrade. Prav ime- dilo. Marjanco so napadli štir-Hitro je smuknil v gostilni v,nitno se bo na veliki pondeljek je moški in jo hitro tirali proffi kamrico, da se mu skrije. Ko zabaval v gostilnah v Blagovici Golčarju. Med njimi je bil tuje znova peljal postiljon dalje, jn zamagal pirhe. di Grmarjev Peter. Je tudi on nadaljeval vožno, a pri * Ko je Matevže zasledoval na-^ajcu je izstopil. Po Dunajski cesti v Črnem padalce, se je naenkrat pojavil Pod gradiško vasjo v- "Zavi- grabnu je kar mrgolelo raznih pri njih tudi Peteršiljček. Ne-ci>" kjer se stekata skupaj poto- tujih ljudi: rokovnjačev, avstrij- nadoma so se ustavili in Matevža Drtijšca in Radomlja, so se skih agentov, pa francoskih vo- že je prav razločno čul Petra, ki '•stavili Grmarjev Peter, berač Jakov in žandarjev. Vsi ti so je govoril: peteršiljček in ostala dva pajda- drug drugega zalezovali in pre-! "Peteršiljček, dobro si opra-Usedli so se na mejo k ro- ganjali. vil! Lepo plačilo dobiš, sedaj pa gozda. Peter je jezno plju- Zelo malo je torej bilo takih .hitro opravi še drugo, a okrog, na tla in izpregovoril: ljudi, ki bi bili resnični prijate- polnoči se oglasi pri nas!" "Prijatelji, kamor se ganemo, lji Francoza, toda med temi sta Matevžetu je bilo sedaj jas-Povsod nas zasleduje vražji Dro-1 bila Zaje pa Matevže. Ko so'se no: To je vse delo Peteršiljčko-ež. Volk se prežene, kača se vršili ti dogodki, je Matevže za- vo! Tega mora sedaj ugrabiti, ul)ije, ali tega človeka ne bomo hajal skoro sleherni večer k Zaj- pa bo rešena tudi Marjanca! ^Pravili v kraj. Kaj pravitte?" cu ali pa se je pri njem zadržal i čisto po mačje tiho mu je sle- i I 1 Travel via Lake Erie to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points LET TKE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing * night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested road-v/avs via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modem hotel await you. Autos carried. Cleveland-Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Tare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland-Port Stanley, Canadian Division leaves tnere 'nsu p. m., arriving Cleveland 9:}0 p. ra. Jirtie 20th to September 6th. Auto Rate 54.50 and up Write for fret [»tier and Auto AU/i. Ait far details on C & B Line Triangle, Circle and All Expense Tours, also 1930 Cruite de Luxe lo Chtca&o via Saull Ste. Marie, i ¥ i THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY B. 9th Street Pier Cleveland, O. Lottie Villipique in Cleo Gregory sta bila aretirana v Camden, S. C., obdolžena, da sta zabodla 10 letno Bessie Robinson: Lottie in umorjena sta se prepirali radi ljubezni mladega fanta. Na sliki vidite dr. W. V. Lidner-ja, h prohibicvjskega urada v Washingtonu, ki je "izjavil, da so pronašli iz česa izvira najnovejša bolezen, za katero so oboleli ljudje, ki so pili takozvani "jamaica ginger." 80 letna Lamberta Calderov, ki je bila aretirana v Los Angelesu, obdolžena, da je prodala en "pajnt" žganja. Stara ženica je povedala, da ni vedela, da je delala proti postavi, ko je prodala žganje. | Priporočilo 2M® f Letos kot vsako leto imam za velikonočne praznike Y 4> veliko zalogo doma posušenega, okusnega mesa kol <> 4> SUNKE, ŽELODCE, KLOBASE IN PLEČETA <> t ANTON BASCA % 1016 E. 61st St. 4> <> FLorida 5248-J O 4> O % um AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8TH, 1930 TAJNOST LJUBOSUMNEGA VOJVODE Spisal GABARIOU za "Ameriško Domovino" A. SABEC. mmmmmmmmmmmmsmm »mi m "Zdaj," je rekel Tantain, "pa lahko mirno odidem* Torej na-svidenje!" in ne da bi čakal odgovora, je odšel. Toda kmalu je bil ustavljen od Bomaršefa, ki mu je prišel skoro brez sape n„ sproti: "Iščem vas," je rekel Bomar-šef; "marki de Croisenois je v pisarni, kjer preklinja kakor kak voznik." "Pojdite nazaj v pisarno in povejte marki ju, da bo mojster kmalu tam," je rekel Tantain. Ko je to izrekel, je Tantain zavil v neko stransko ulico, ki je vodila ob Rigalovem bančnem poslopju. Marki je hodil gor in dol po Rigalovi pisarni in preklinjal. "Lepi trgovci, pri moji veri!" se je jezil. "Najprej določijo sestanek, potem pa ni nobenega tu!" Toda takoj za tem je utihnil, kajti odprla so se vrata notranje pisarne in na pragu se je pojavil Maskarin. "Točnost ne obstoja v tem," je rekel Maskarin, "če se pride prezgodaj, temveč ob času, ki je določen." Marki de Croisenois je takoj utihnil ter sledil Maskarinu v njegov sanktum, kjer je začel Maskarin nekaj iskati po mizi. Ko je končno našel, kar je iskal, se je obrnil k marki ju. "želel sem vas videti," je rekel Maskarin, "zastran onega velikega finančnega pod vzet j a, katerega boste v kratkem podvze-li." "Da, razumem vas; treba se je sporazumeti glede tega." "Prav. V Rue Viviene so že najeti uradni prostori, pravila družbe so spisana, ravnatelji izvoljeni in družba registrirana. Tiskarna nam je včeraj poslala tiskana pravila in v s e ostalo, kar pričnete lahko že jutri razpošiljati." "Ampak-" "Čitajte sami," je rekel Maskarin ter dal marki ju tozadevno tiskovino. Cloisenois je vzel listino v roko ter glasno bral: BAKRENI RUDNIKI V TAFI-LI, ALGERIJA. Predsednik: Marki Henry de Croisenois. Glavnica: štiri milijone frankov. Ta družba ni bila ustanovljena na ljubo špekulatorjev, ki so pripravljeni mnogo riskirati, da dobe v najkrajšem času visoke dividende. Delničarji Družbe za izkoriščanje bakrenih rudnikov se bodo morali zadovoljiti s šestimi, največ s sedmimi odstotki dividende' "Nu," ga je prekinil Maskarin, "kaj pravite k t e m u uvodu?" "Ni slab. Toda kako naj našo igro do konca izpeljemo in zaključimo?" "Prav lahko. Nekega dne boste dali v časopisje oglas, da sta bili dve tretjin i družbine glavnice neuspešno vloženi v to podjetje. Šest mesecev zatem boste spet naznanili,„ da je bila družba likvidirana in da ni ostalo nikake bilance. Nato si boste umili roke in stvar bo kon- v »» cana. Croisenois je sicer čutil, da mu to zagotovilo ne daje trdnih tal, vendar se je udal. "Vendar se mi zdi čudno, da bi baš v tem trenotku pričeli s tem podvzetjem. Ali ne bi bilo l očeni in boste imeli v rokah doto gospodične Sabine, nam mislite dati slovo. Ampak iz tega ne bo nič, moj dragi prijatelj, in če fee bavite s to mislijo, si jo kar iz glave izbijte. Zapomnite si, da vas bom po vaši poroki prav tako sigurno držal, kakor vas držim danes." Marki je izprevidel, da bi bil vsak nadaljni odpor neumesten in se je uklonil. Ko je tega večera stopil bankir Martin Rigal iz svoje privatne pisarne, je bila njegova hči Flavija mnogo bolj ljubezniva 1 njim kakor običajno. "Oh, kako zelo vas ljubim, očka," je zaklicala, ko ga je poljubila na ustna. "Kako ste mi dobri!" Toda bankir je bil v tem trenotku preveč zaposlen s svojimi lastnimi mislimi in skrbmi, da bi vprašal hčerko po vzroku njene izredne ljubeznivosti. XXX. POGLAVJE Zagrnjeni portret Andrej je vedel, da mu preti velika nevarnost in da se ne bodo njegovi sovražniki pred ničemer strašili. Vedel je to, kakor je tudi vedel, da zasledujejo vohuni vsak njegov korak. Toda vse to ga ni strašilo, kajti bil je prepričan, da če njega več ne bo, da bo tudi Sabina izgubljena. Andrej je tudi vedel, da lahko poprosi policijo za varstvo, toda to bi utegnilo škodovati časti Mussidanove obitelji. Prepričan je bil, da če bo previdno in pametno postopal, da mu bo uspelo razkrinkati spletke zarotnikov, ki so na delu. — Predvsem mu je bilo na tem, da bugotovil, kakšna skupna zadeva drži skupaj .zarotnike — Vermineta, Van Klopena, Mas-karina, Hortebisa in Martin Rigala. Ko je storil o teh osebah svoje kombinacije, se je domislil tudi Gastona de Gandeluja. "Ali ni čudno, da bi postal ta fant žrtev krutih zarotnikov, ki hočejo uničiti nas? To je čudno, skrajno čudno. . ." Nenadoma je vatal, kajti \ glavo mu je šinila nova misel. Zazdelo se mu je namreč, da je zadeva Gastona de Gandeluja v tesni zvezi ž njegovo lastno zadevo. V kakšni zvezi naj bi bila njegova in Gastonova zadeva, mu ni bilo še jasno, vendar pa bi bil prisegel, da je temu tako. Kdo je bil oni, ki je obvestil starega Gandeluja o obnašanju njegovega sina? Kdo? I, Kateri ak. Kdo je nasvetoval Gasto-novemu očetu, naj se uvede sodno postopanje proti Rozi, odnos-no Zori, in naj se jo zapre? Zopet Katenak. Isti mož, ki je bil svetovalec Gandeluja, je bil istočasno v zvezi z marki jem Croise-noisom in Verminetom. Andrej je sklenil, da bo zasledoval te komplikacije, da najde končno še one člene, ki manjkajo v tej verigi. Vzel je iz žepa svinčnik, da bi si naredil par beležk, tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Andrej je pogledal na uro: ni bila še devet. "Prosto!" je zaklical. Vrata so se odprla in pojavil se je Sabinin oče. "Saj mi boste oprostili, gospod," je rekel obiskovalec, "ker sem prišel ob tako zgodnji uri, toda zdelo se mi je, da vas ob tej uri najlažje dobim doma, zato sem zdaj tu." Andrej se je priklonil. V njegovo glavo je šinilo isto- "Moje ime je marki de Bev-ron." Imenovanje nepravega grofo-vega imena je Andreja prepričalo, da ta njegov obisk ne more biti povsem prijateljskega značaja, in Andrej je odgovoril: "Zelo me veseli vaš obisk. Ali žal, da baš zdaj nimam ničesar izgotovljenega, razen par skic Ali jih želite videti?" Grof je prikimal. V kotu je videl stati na stojalu neko podobo, ki je bila zagrnjena z zelenim platnom. Gotovo je stari lopov govoril resnico in tam je spod, toda če se vidi portret v ateljeju, mora človek nehote misliti, da je morala dotična oseba parkrat sedeti za portret." "Glede tega imate prav. Ona "Ali veste, kdo sem jaz? Ubogi najdenček, ki je bil oddan v bolnico v Vendome,, nezakonski sin kake prevarane deklice. V svet sem šel z dvajsetimi franki je prihajala sem naskrivaj, brez |v žepu in končno sem našel .svo- na j boljši prijatelj. To je go-gospod de Brul. Nu, marki, ali hočete videti portret te dekli- ce: vednosti njene rodbine, na rizi-ko svojega dobrega slovesa in časti, in baš s tem mi je dala največji dokaz svoje ljubezni. Bilo je morda krivično od mene," je nadaljeval mladi umetnik, "da sem sprejel tako žrtev od njene strani,.toda jaz je nisem samo sprejel, temveč sem jo celo na kolenih prosil, naj me obišče, po vsej priliki portret njegove kajti kako bi bil mogel sicer sli- "Da," je odvrnil grof, "in hvaležen sem vam za tako veliko zaupanje, ki ga gojite do nje." Andrej je stopil k sliki, toda jo pot v Pariz. Odtlej si služim z delom vsakdanji kruh. Tukaj vidite samo lepšo stran mojega j v trenotku, ko jo je hotel odgr-življenja, drugod pa sem nava -j niti, se je nenadoma obrnil in den kiparski delavec." j rekel: Grof de Mussidan ni ničesar j "Ne, te komedije ne morem ti -rekel, ker se je divil značaju mo i rati dalje, ker mislim, da me je ža, ki je stal pred njim. "In nji je bilo vse to znano, pa nevredna." Grof de Mussidan je preble- me je vendar ljubila," je nada-»del. hčerke Sabine. Bilo mu je jas-119, da je morala biti tukaj, da je bila tu po cele ure, in po čigavi krivdi? Poslušala je samo glas svojega srca in iskala je ljubeznivosti izven doma, ker jih ni bila deležna doma. Ko je grof pogledal mladega slikarja, si je moral priznati, da si je njegova hčerka izbrala vrednega moža, in Mussidan je bil presenečen nad moško lepoto mladega slikarja in inteligentnim i z r a-zom njegovega obraza. Andrej je opazil, da so grofo-vi pogledi obviseli na zagrnjeni sliki. Dočim je grof ogledoval skice na steni, se je Andrej nekoliko zbral in pripravil. "Dovolite, da vam čestitam, gospod," je rekel grof, ko se je vrnil na mesto, kjer je stal slikar. "Naziranje mojega prijatelja glede vaših talentov je dobro utemeljeno, žal mi pa je, da nimate ničesar izgotovljenega, kar bi mi pokazali. Saj ste rekli, da nimate ničesar, če se ne motim?" "Ničesar, marki." "Niti one slike, katere okvir se vidi tamle pod platnom?" Andrej je zardel, dasi je pričakoval to vprašanje. "Oprostite mi; tista slika je izgotovljena, toda ni na ogled." Grof je bil zdaj bolj kakor kdaj prepričan, da je Tantain govoril resnico. "Mislim, da mora biti portret kake ženske," je rekel Mussidan. "Da, tako je." ' Oba moža sta bila v zadregi in si nista upala pogledati drug drugemu v oči. Toda grof se je'namenil, prodreti stvari do dna. 'Ah, vi ste zaljubljeni!" je rekel s prisiljenim smehljajem. Vsi veliki umetniki ovekoveči-jo čare svojih priležnic na platnu." "Molčite!" je rekel Andrej, z jezo v očeh. "Slika, o kateri govorite, predstavlja najčistejšo in najnedolžnejšo deklico na svetu. Jaz jo bom ljubil vse svoje življenje, toda moje spoštovanje do nje, je mogoče še večje nego ja moja ljubezen. Smatral bi se največjim lopovom, če bi ji kedaj zašepetal v uho besedo, katere ne bi smela slišati njena mati." Mussidanovo srce je zatrepetalo od veselja. ( "Saj mi boste oprostili, go- šati njen sladki glas in gledati njen mili obraz? Midva se ljubiva, toda med nama je široko brezdno. Ona je bogata in prihaja iz visoke in plemenitaške rodbine, dočim jaz --" Andrej je premolknil, čakajoč kake besede od grofa, ker je pa ta ostal molčeč, je nadalje- človek plemenitega srca, takoj val: odstopil in je danes moj naj- ljeval Andrej. "Bila je tu, prav v tej-le sobi, ko mi je prisegla, da ne more nikoli postati žena drugega. Ni še mesec dni tega, ko je neki bogat gospod, plemenitega rodu, prosil za njeno roko. Ona je šla mirno k njemu, mu povedala o svoji ljubezni do mene, nakar je on, kakor pravi "Vem, da bom ugledal portret Sabine de Mussidan. Prosim, odgrnite zaveso." Andrej je ubogal in v naslednjem trenotku je grof ugledal briljantno umetnino velikega ge nija. "Da, to je ona," je rekel njen oče. "To je njen smehljaj, in tu je isti mehak žar njenih oči." Očetu je bilo mehko pri srcu ob misli, da si je njegova hčerka izbrala takega moža. Toda tej zvezi je stal na potu Henri de Croisenois. čim se je grof na to domislil, si je bil tudi svest, da mora tudi mladi slikar vedeti kaj o tem. Ko ga je tozadevno vprašal, mu je Andrej odkritosrčno odgovoril. Povedal mu je o velikodušnosti de9Bru-la, o svojih projektih in svojih nadah. Grof Mussidan je še enkrat pogledal na portret svoje hčerke, na,to pa prijel roko mladega umetnika in rekel: "Gospod Andrej, če se nam kedaj posreči rešiti se iz krempljev teh zarotnikov, ki nas obdajajo, bo Sabina vaša žena." •XXXI. POGLAVJE V vlogi detektiva Da, Sabina bi bila njegova, toda med njim in njo je stal Croisenois in tolpa njegovih sozarotnikov. Toda zdaj je Andrej čutil, da je dovolj pogumen in močan, da se z vsemi spoprime. pametnejše, če -bi prej pospešili mojo poroko? Ali ne mislite, da mi grof de Mussidan lahko v zadnjem trenotku odkloni roko svoje hčere, ker ne bo pri volji riskirati njene dote za tako pod-vzetje?" Maskarin ga je jezno prekinil. "To se pravi," je rekel Maskarin, "da kadar boste enkrat po- časno sto misli. Kaj hoče grof pri njem? Kdo mu je dal njegov naslov? In ali je ta njegov, obisk prijateljski ali sovražen? "Jaz sem velik prijatelj lepih slik in neki moj prijatelj, ki ima dober umetniški okus, me je opozoril na vaš talent." Grof je za hip premolknil, nato pa nadaljeval: Preiskava se je pričela proti sodniku Harry B. An-dersonu iz Memphis, Tenn., ki je obdolžen, da je svetoval na sodniji raznim strankam, naj vlagajo svoj denar v nelci denarni zavod, ki je potem dajal posojila sodnikovim sorodnikom. •lip* išiiš ■ R V ® a z k o s j e c a m e 1 s nič več ne stane NE ODRECITE SE užitku kaje Camels. Več plačate, pa naj kupite karkoli. Zakaj bi ne imeli resničnega razkošja kajenja, ki ga zamorejo dati eclinole Camels? V ta znan zavojček gre vsa miloba naravne dišave, vsa rahlost, ves delikutno mešan aroma in bogatost—z eno besedo -ves užitek resničnega kajenja, ki ga zamore vsebovati dvajset cigaret. Nobenih okraskov na zavojčku. Posebnosti, ki jih dobite s Camels, so v čudoviti kakovosti cigaret samih. Camels so dobile širše prijateljstvo med milijoni, ki cenijo razkošje dovršene kaje kot katerakoli druga cigareta, ki jih izdelujejo. Ne odrecite se razkošju Camels O 1930, R. J. Reynold* Tobacco Company, Winston-Salem, N. C.