Štev. 28 V L/jubljani, v petek, S. februarja 1943-XXI I,eto VIII. izliljačoa pooblaščen k« u oglaševanje italijanskega (o tujega | Uredotltv« to oprave* Kopltarteva & L|ubl|an& § Joacesalonarfa esclnslva pet ta pnbbllcltl (D provtntenza l ta Hana Izvora 0utone Pubbllcitž ttallana S. A_ Milana I Redazlone Ammtntetrazione Kopltarteva K Lublin* § ed ester a. Uniona PubbliciU Itailana 61 i. Milana . t Poštnina plačana ? gofovit! Spedizione in abbonamento postale Intensa attivita deli’aviazione dell’Asse Infruttuoso tentativo di bombardieri nemici. 20 velivoli avversari abaftuti Leroismo delle Divisioni italiane sul fronte russo II Quartier Generale delle Forze Artnale co-m 11 nica: Sul fronte della Tunisia sono in corso combat-timenli ai quali le opposte aviazioni partecipano intensamente. In un tentativo di bombardimento di quadri-niotori nemici fortemente srortati contro una no-sfra base aeronavale, un nucleo di cacciatori ita-liani intercettava la poderosa forma/ione avvcrsaria, distruggeva un apparecchio e costringeva gli altri a desistere dalTazione La caccia germanica in altri ripetuti scontri, abbatteva 13 aerei. Altri due velivoli risultano perduti dal nemico nei giorni scorsi, olfrc quelli gik segnalati: Uno inabissalosi in mare a sud di Sfax, un altro in-cendiato dalla nostra caccia nel cielo tunisino. Nella giornata di ieri bombadieri americanj Iianno in successive ondate operato sulla citti di Palermo; 1’intervento dei nostri cacciatori e la intensa reazione contraerea ostacoiavano le incur-sioni, 4 quadrimotori venivano abbatfuti, tre caduli. •n mare rispettivamente tra Capo Zafferano e Termini Imerese, due chilometri ad est di Castellmare del Golfo e quattro chilometri ad est del porto Palermo, j| quarto precipitava in fiamme tra capo S. Marco e Cavarretto in prossimitž di Sciacca. Sono segnalati 16 morti e 41 feriti nella po-polazione e danni notevoli a fabbricati. Attacchi aerei sono stati pure portasi su lo-calite dei dintorni di Ragusa, Nicastro e nelle pro-vincie di Messiita e Reggio Calabria: Nessuna vit-tinia, danni di scarso rilievo. NOTA AL BOLLETTINO No. 98? Ai violenti combattimcnti di qucsti ultimi giorni sul fronte orientale Iianno nno.orn par-tecipafo con nlto onore grami i unita alpine italiane. Gli croismi della »Julia« sono stati oniu-lati_ da quclli delle. divisioni »Cunccnse« e »Tridcntina« che tenevano luminosamente fedc I nllc loro tradizioni di valorc e di gloria. Nel- R 1 ordinato ripieganiento sulle nuove posizioni cpieste tre nostre divisioni hnnno saputo far fronte ni violenti attacchi nemici e superniido ogni ostacolo condure a termine i movimenti previsti. In particolare risnlto va posta 1’azione della »Tridentina« che trovatasi ad un corto inomento circondata da preponderanti forze avversarie ha sapnto rompere raccerchiamen-to e, combnttendo con estrema decisione, ap-lirsi, la vin tra i reparti nemici. II 26 gennnio una divisione sovielica tentava nonvamente di sbarrnre il passo alle colonne della »Tridentina« mn veniva sbnragliata in lunga accanita lmttaglia d m ata molte ore c perdeva 40 can-noni, catturati e poi disfrutti dni nostri nlpini prima di riprendere In marcia e di ricongiun-gersi alle forze germaniche. Nelle dure Iotte a. giornata cadeva da prodo il generale Giulio Martinetti. Anche nella steppn russn e rosi rifulso 1’eroismo dei figli delle nostre raon-•agne indomiti conibattenti della grande batta-slia^ impeannta dal Ladoga ni Caucaso per l’av-'cnire dell'Europa. Živahno delovanje osnega letalstva Spodletel poskus nasprotnih bombnikov. 20 nasprotnih letal sestreljenih Junaštvo italijanskih divizij na ruskem bojišču Italijansko uradno vojno poročilo St. 985 praviš Na bojišču v Tuniziji potekajo boji, katerih se nasprotni si letalstvi močno udeležujeta. Pri poskusu bombardiranja nekega našega letalskega in pomorskega oporišča E o nasprotnikovih štirimotornih letalih, ki so Ha v močnem spremstvu, je skupina italijanskih lovcev prestregla mogočni nasprotnikov oddelek, uničila eno letalo, druga pa prisilila, da so odnehala od nastopa. Nemški lovci so v drugih večkratnih spopadih sestrelili 13 letal. Kaže, da je nasprotnik izgubil pretekle dni še dve letali poleg tistih, o katerih smo že poročali. Eno se je pogreznilo v morje južno ostojankah nudijo čedalje večji odpor, je to bilo v glavnem mogoče zato, ker so šesta armada in obkoljene stalingrajske čete nemškemu vrhovnemu poveljstvu dale priliko, da je uresničilo svoje načrte v najlepšem redu. Na voronežkem odseku so nedavno zajeli nekaj ruskih vojakov, ki so povedali, da so bili v oddelkih, ki jih je bilo treba skoraj docela znova sestaviti, ker so imeli tako hude izgube vzhodno od Stalingrada, v preteklih dneh pa da so jih v največji naglici poslali na voronežko bojišče. Po tem so vidi, pravijo v berlinskih vojaških krogih, kolikšnega pomena je bil zagrizeni nemški odpor, na katerega so Sovjeti naleteli, hkrati pa tudi, kako uspešna je btla razvrstitev nemških čet jk> vnaprej določenih načrtih. To dokazujejo tudi sovjetska uradna poročila, ki govorijo o zelo hudih bojih in nemških protinapadih na odseku ob Maniču, kjer se je nemška obramba okrepila, in o nastopu novih nemških sil na voronežkem odseku. Posebno pa berlinski vojaški krogi še poudarjajo, da se je nasprotniku na bojišču ob Doncu posrečilo obkoliti nemško bojno črto. Po nenadnem napadu močnih nemških oklepnih in pehotnih sil proti sovjetskemu boku pa so boljševiki izgubili 40 oklepnikov in 33 topov. * Miinchen, o. februarja, s. Po zaključku stalingrajske bitke jo list »Mlinchener Neueste Nach-richten« zapisal, da možje, ki so se tem upirali velikim boljševiškim napadom do poslednjega diha, zapuščajo domovini nedotakljivo in za poedin-ce hudo in težko dediščino, ki pa je trdna osnova bodoče zmage. Kakor oni v najhujših trenutkih borbe niso podvomili nitf za sekundo ter s poslednjo žrtvijo prispevali k rešitvi njihovih družin in narodove dediščine, a s tem ustvarili pogoj o za bodočo zmago njihovih tovarišev, tako imamo mi danes matematično gotovost, da l>o 6talingrajska bitka kronana s končno zmago in z uničenjem boljševiške grožnje. po protiletalskem topništvu, 22 po oddelkih kop-' le. vojske, ostanek pa je bil razdejan na tleh. V Tuniziji so bili nasprotnikovi ponovni krajevni napadi krvavo zavrnjeni. Nemški strmo-glavci- in brza bojna letala so nadalje uspešno obstreljevali nasprotnikova zbirališča in kolone. Pri treh nemških izgubah jo bilo v letalskih borbah uničenih 14 angleških letal, 9 nadaljnjih pa uničenih na tleh. Dnevni napadi mešanih oddelkov angleških letal na nekatere kraje francoskega področja ob Rokavskem prelivu so poviročili veliko izgube na mrtvih in ranjenih. Pri teh vojaško nepomembnih nastopih in pri nadaljnjih nočnih napadih na Hamburg je imelo prebivalstvo izgube. Po doslej razpoložljivih poročilih je bilo po protiletalskem topništvu sestreljenih najmanj 28 angleških letel. | Po dnevnem napadu nemških brzih bojnih letal proti važnemu oskrbovališču v južni Angliji so nemška letela v pretekli noči napadla pristaniške naprave v vzhodni Angliji. V obrambnih borbah med Kavkazom in Donom se je posebno odlikoval 57. oklepni zbor j>od vodstvom generalnega polkovnika Kirchnerja. Berlin, 5. februarja, s. Tudi včeraj so so na vzhodnem liojišču nadaljevali obrambni boji z nezmanjšano silo. Do posebno hudih napadov je prišlo na zahodnem Kavkazu in po pokrajinah ob Donu ter pri Ladoškem jezeru, poročajo iz vojaških krogov. Nemška bojna letela so ob kavka-ski obali zažgala boljševiško trgovsko ladjo in pri napadu na letališče ob isti obali uničila tri sovjetska letala na tleh. Sovjeti so skušali v silnih napadih pri Novorosijsku in ob spodnjem Kubanu motiti premikajoče se nemške čete, ki so bilo tja poslane po vnaprej določenem načrtu. Težišče bitke se je preneslo na severni odsek ob Donovem kolenu pa prav tja do odseka zahodno od Voroneža. Boljševiško sile so bile zavrnjene in pognane v prejšnje postojanke. Nemška letala so posegla v bojo na kopnem ter razdejala 250 motornih vozil vseh vrst in s strojnicami rnz-kropila sovjetske čete, ki so bile na pohodu. Skupine nemških lovcev pa so v letalskih spopadih zbile skupno 31 sovjetskih strojev. Dosedanji uspehi italijanske uprave v Dalmaciji Budimpešte, 5. februarja, s. »Pester LIoyd* Posvečuje poseben članek italijanskim usnehom v Dalmaciji. Najprej govori o zgodovini Dalmacije er pravi, da je Italija z vrnitvijo prinesla v Dal-6pet roman6tvo. Sjmmeniki, raztreseni po vsen dalmatinskih mestih, govore svetu o rimski „ .° beneški republiki. Današnja Italija je l ili,1 zemljah že dokončala veliko tvorno • uamiatinski guverner je organiziral civilno upravo ter zapovedal izvesti javna dela po krajih, ki jm |e poprejšnja jugoslovanska vladavina najbolj zanemarjala. Velik napredek je opaziti na jxk1-rocju Javnega zdravstva, zdravniške in higienske PonJRe'.Y , Ie bila zagotovljena ne 6amo v mestnih središčih, temveč tudi v malih vaseh. Povsod rastejo iz tal ambulante, ki 60 oskrbljene z vsem potreb- nim. Dalmatinsko prebivalstvo je imelo priliko, da 6e je naučilo ceniti ukrepe fašistovske vlade na vseh jxxiročjih. Znatno je tudi delo, ki 60 ga italijanske oblasti opravile tia kmetijskem področju. Krajevna industrija se je ojačila, na dalmatinsko delavstvo pa so raztegnili tiste ukrepe o 6oc.alnem skrbstvu, ki 60 določeni za delavce iz kraljevine. Zrasle so šole m bolnišnice. Hkrati pa morda jx>litika izmenjave s podonavskimi državami zagotavlja obsežen tok trgovskega prometa. Italijanska omika je 6pet prišla dajat svoje koristne sadove vsej Dalmaciji. Japonskemu cesarju je izročil poverilnice novi nemški veleposlanik v Tokiju Stahmcr. »Dokazila o nasprotnikovih bedasto čah« Rim, 5. februarja, s. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Radio Kairo. Rimski radio jo sporočil, da je Mussolini v nekem kraju srednje Italije govoril fašistovski milici ob proslavi 20 letnice. Mi pa imamo razlog za vero, dji to ni res. Mussolini ni govoril. Kateri je tisti kraj v srednji Italiji? Vsekakor je jasno, da Duce ne bi bil mogel zamolčati 20 letnice ustanovitve milice. In teko sta so radio in tisk spravila na delo, da sta si stvar izmislila. Napad japonskih podmornic na jugu tihomorskega bojišča Tokio, 5. februarja, s. Otočje Phoeniks, ki je z drznim napadom jajmnskih podmornic prvič stopilo na prizorišče vojne za veliko vzhodno Azijo, je prvi nasprotnikov kraj, ki so ga Japonci napadli južno od ravnika onkraj 180. poldnevnika. Otočje leži 6500 km od Tokia in pomeni skrajni južni konec japonske ofenzive. Otok Can-ton je letalsko oporišče, ki je pred vojno vezalo Califomljo z Novo Zelandijo in Avstralijo in kjer je bila tudi jmstaja za podmorske brzojavne kable. Overovitev rojstva kneginje Beatrice Savojske Rim, 5. februarja. 6. Včeraj ob 17 so v kraljevem gradu Kvirinalu v vzvišeni navzočnosti Kralja in Cesarja izvedli obred overitve rojstva Kr. vis. kneginje Beatrice Savojske. Eksc. cav. Salleazzo Ciano grof Di Cortelazzo in Buccari je nadomestoval Duceja kot dvorni notar, eksc. grof {akob Suardo. predsednik senata, pa je fungiral ot uradnik za vpisovanje. Priče, ki jih je za overitev rojstva določil Vel. Kralj in Cesar, so bili Eksc. senator in veliki admiral vojvoda Pavel Thaon di Revell Caval, vitez najvišje stofmje reda SS. Annunziate, eksc. senator markiz Viljem Impe-riali, knez Francavillski. vitez najvišje 6topnje reda SS. Annunziate. človeška volja lahko ukloni usodo! Braunschweig, 5. februarja, s. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je obiskal tovarne v južni Hannovernnski in v Braunschvveigu, Poudaril je nujnost, da se napno vse sile za povečanje izdelave in dejal, da človeška volja lahko ukloni usodo. Dolžnost slehernika ta trenutek je, da z vsemi silami dela za zmago. Najnovejši podatki o veličastnih japonskih pomorskih in letalskih uspehih Tokio, 5. februarja, a. V tukajšnjih krogih jvoudarjajo, da znaša jx> zadnjih izgubah, zadanih nasprotniku med bitkama pri otokih Izabela in Nova Georgija (Salomoni), skupno število nasprotnikovih ladij potopljenih in poškodovanih od prvo bitke za Salomonske otoke dne 7. avgusta lani naprej, vsega 134 ladij, število nasprotnikovih letel, sestreljenih v boju ter uničenih na tleh znaša 943. Odločilni značaj teh japonskih zmag je razviden tudi iz dejstva, da so nasprotnikove izgube v vojnih ladjah in letalih več kot trikrat tolike kakor japonske izgube. Zakaj niso bili Rusi povabljeni na posvete v Casablanci in v Turčiji Lausanne, 5. februarja, s. Na zadnji seji angleške poslanske zbornice eo podpredsednika 'vlade Attleeja vprašali, kakšen je resnični razlog, da na posvete v Casablanci ni bilo sovjetskih političnih in vojaških zastopnikov. Attlee je dejal, da pripada odločitev glede teh vprašanj prav res bolj sovjetski vladi, kakor pa Angležem. Delavski poslanec Shin-well je vprašal: »Ker je bilo Stalinu nemogoče iti na posvet v Casablanci ali drugam, ali so potem zahtevali od sovjetske vlade, naj pošlje na sestanek svoje vojaške in diplomatske zastopnike?« Zlasti pa zakaj niso bili Rusi povabljeni, naj se udeleže posvetov s turško vlado, posvetov, ki so z ruskega stališča tako važni? Namestnik predsednika angleške vlade na to vprašanje ni odgovoril. Sovjetske letalske izgube v januarju Berlin, 4. febr. s. Iz vojaškega viru poročajo, da je januarja 1943 samo nemško letalstvo sestrelilo 810 sovjetskih letal. Od tega jih je bilo 690 uničenih med boji v zraku, 99 jih ie zbilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila razbita na tleh. V istem razdobju se 119 nemških letal ni vrnilo v ojmrišče. Vesti 5. februarja Naloga madžarskega kmetijstva ni samo v preskrbi vojske in države, temveč tudi v tem, da daje zaveznikom tisto, kar pridela več, kakor pa zahtevajo domače potrebe. Zaradi tega bodo madžarsko kmetijsko pridelavo povečali do skrajne meje, je govoril madžarski minister za preskrbo, ko je vlada izdala ukrep, s katerim določa nove količine žita, ki jih bodo kmetje morali odslej oddati državi. Bolgarska poslanska zbornica pojde dane« na počitnice. General Giraud je odstavil podkomisarja za francosko Severno Afriko, generala Bergeretja, ki je bil hkrati tudi zunanji minister vlade v Severni Afriki. Na njegovo mesto bo prišel Mas-sigli, ki so mu pred vojno dejali »zli duh francoske zunanje politike«. Nemško letalstvo je od 25. do 31. januarja sestrelilo nad Sredozemskim, morjem 59 zavezniških letal. Iz Madrida je odpotoval v Rim novi španski veleposlanik pri Kvirinalu, Rajmundo Fernandez Questa, da bo prevzel svoje posle. Japonski državni dohodki bodo znašali v 1. 1943 50 milijard jenov, 5 milijard več kakor lani, je dejal japonski finančni minister Kaja med proračunsko razpravo v parlamentu. Japonsko letalstvo je v zadnjih dveh mesecih sestrelilo ali uničilo na tleh v Indiji 176 zavezniških letal Usoda otoka Kube je zapečatena in bo prišla Kuba naravnost pod nadzorstvo Združenih držav, to pa zato, ker sta v Havani ameriški veleposlanik Braden in kubanski minister Martinez podpisala vojaško in mornariško zvezo z Združenimi državami. Med Italijo in Nemčijo je bil v Rimu sklenjen sporazum glede izplačevanja odškodnin za stvarno škodo, povzročeno zaradi vojne. Sporazum je 1. januarja t. 1. stopil v veljavo. Angleški list »Daily Express« poroča, da so angleški dnevni stroški za vojno narasli za tri milijone. Stroški znašajo sedaj dnevno 20 milijonov funtov šterlingov. Komunisti rušijo vse, kar je slovenska omika ustvarila Kaj poreko tako imenovani katoličani v OF k skrunjenju in požigom cerkva ter uničevanju vsega, kar spominja na slovensko preteklost? Da bi Slovence preslepili, so komunisti večkrat izjavljali, da tvorijo del OF tudi številni kutoliki. To zatrdilo je bilo toliko gorostasnej-še, ker slednji niso poskrbeli, da bi to trditev ovrgli, pač pa so z dejanji na jasen način pokazali, da je vsa stvar popolnoma drugačna, kakor pa jo prikazujejo komunisti, ki se na vse pretege trudijo dopovedati, da OF ne tvorijo le člani komunistične stranke — čeprav je prav nasprotno znano vsem ljudem in se je tudi vselej očitno izkazalo — temveč da pri partizanskih akcijah nastopajo tudi skupine katoličanov. Da je takšen divji zakon mogoč, nihče ne verjame, če pa bi bilo res, kako neki bi mogli ti tako imenovani katoliki v »Osvobodilni fronti« opravičiti umore duhovnikov, ki so bili mnogokrat tudj mučeni od komunistov, umore mnogih katoliških mož in žena in nazadnje tudi bogoskrunska dejanja, zagrešena v cerkvah, katere so tudi požigali? Kako bi tako imenovani katoliki v OF, če sploh so, mogli opravičevati požig in uničenja v Gori pri Sodražici, ker je krdelo komunistov zažgalo iz nagibov gole krutosti in sovraštva do vero cerkev, župnišče in ljudsko šolo? Priče teh divjaških komunističnih zločinov so povedale, da so se komunisti s sadističnim sovraštvom vrgli na svete podobe in na vse, kar jo v cerkvi in v župnišču spominjalo na vero, in potem počenjali vse mogoče grdobije no svetih slikali, onečaščali oltarje in oskrunili vse, preden so zanetili ogenj, ki je v kratkem času uničil skoraj vso notranjščino. Ne vemo, kaj pravijo k temu katoliki v OF, če jih sploh kaj je, toda znano nam je, kaj o tem mislijo in reko katoliški Slovenci, pa ne le ti, temveč vsi, ki ljubijo svojo zemljo in svoja izročila — tista izročila, ki so dobila visoko priznanje v odredbah, ki jih je Duee dal za novo pokrajino — ko gledajo, kako vse to ogroža rušilna besnost komunistov, ki nimajo namena uničiti le ljudstvo, pač pa tudi vse druge reči, zgodovinske spomenike in sploh sleherni spominek na preteklost. Sleherni novi zločin OF iz.kopije nov globok prepad med komunisti in slovenskim narodom. Nikdar in nikoli ne bodo mogli Slovenci kisgt I j u bi jo svojo grudo in svoja izročilu, odpustiti komunistom in njihovim pajdašem vse strahotne zločine, pa ne 'le zavoljo nedolžne krvi, ki je bila prelita, pač pa tudi zavoljo ne-zaceljivin ran, ki so bile zadane naši očetnjavi, tisti zemlji, na kateri so Slovenci skozi stoletja garali in jo z znojem gnojili, da'bi svojim potomcem zapustili sledove svojih naporov. blazna komunistična uničevalnost je zbrisala z zemlje tisto, kar je slovenska omika najlepšega ustvarila in kar je bilo dokaz za visoko stopnjo omike: cerkve, šole, zgodovinsko važne in umetniško liogate gradove in industrijo. Vse, kar je pomenilo razcvit, plemenitu izročila, umetniško bogastvo, kulturo in najsvetlejše simbole Kristusove vere, cerkve, vse to so podrli in požgali tisti bairbari, ki jim Vzhod ni znal vzgojiti drugega kakor sovraštvo in jih naučil edinole uničevati oltarje in družinska ognjišča. Grmada cerkve na Gori gori kakor svetilnik, ki govori slovenskim katolikom in katolikom vsega sveta o komunistični nevarnosti. V teh plamenih se odražajo požigi tisočev ruskih cerkva, v teh plamenih se kažejo požigi, ki bi ugonobili vse evropske cerkve, ako bi komunistični divjaki vdrli na Balkan in v Evropo, kakor so to namerjali in na kar so se skrivaj v orjaškem obsegu pripravljali. Požig cerkve na Gori je simbol in istočasno tudi opomin. Ponovno hoče luč teh plamenov razsvetliti duha vseh Slovencev in jih znova opomniti, da je pot uničevanja in rušenja silno spolzka in da se je na njej težko ustaviti, ako je kdo nanjo že stopil. Dostavitev sodnih odpovedi je važna Ljubljana, 5. februarja. Na okrajnem sodišču je bilo v letošnjem januarju število sodnih stanovanjskih odpovedi prav malo. Značilno je, da so bile podane mnoge stanovanjske odpovedi iz okolice, kjer stanujejo delavski sloji iu ki so navezani na manjša stanovanja. Delavcem je težko se seliti v mesto, ker tu ne morejo dobiti takih njim primernih stanovanj, kakor jih dobe v okolici, kjer lahko tudi obdelujejo kak košček zemlje, ki ga tudi dobe v najem. Januarja je bilo zaznamovanih 07 odpovedi, ko jih je bilo lani ob tem času točno 90. V prvi vrsti gaj poudarimo, da sodišče polaga posebno važnost na pravilno dostavitev odpovedi stranki. Dostavitev se mora. izvršiti osebno oni stranki, ki ji je bilo stanovanje odpovedano in ki je to vzela v najem. Dostavitev odpovedi kaki drugi osebi, zlasti kakemu članu rodbine, je nepravilna in neveljavna.Pri sodišču se je nedavno obravnavala zadeva, ko je šlo za to, dali jo bila dostavitev odpovedi pravilno izvršena. Na-,, jemnik se je uprl proti odpovedi in navajal, da odpovedi ni sam osebno prejel in da tudi ni sam osebno in lastnoročno podpisal potrdila o prejemu sodno odpovedi.' Sodnik je na razpravi ugotovil, da dejansko res ni bila odnoved izročena osebno najemniku in da tudi potrdila ni on podpisal. Dostavljač je namreč v svoji komodnOsti izročil srnino pismo najemnikovi hčerki in jo naprosil, da je na potrdilu podpisala očeta. Sodnik je vpo-števal najemnikove ugovore in navedbe ter razveljavil odpoved. Gospodar je moral nato vložiti novo odpoved. Ker je najemnik več lokalov postavil v neki lokal na dvorišču železno peč brez gospodarjevega dovoljenja, mu je bilo odpovedano stanovanjo in trgovski lokali. Gospodar je v odpovedi tudi omenil, da sta tehnični in sanitetni izvedenec ugotovila, da je vsako kurišče na dvorišču iz sanitetnih ozirov nedopustno, tako tudi postavitev železne peči. Neki gospodar je odpovedal najemniku stanovanje, ker je ta brez njegovega dovoljenja postavil za hišo leseno barako za zajce ali zajčnico. Veliko stanovanj je bilo dalje odpovedanih, ker rabijo stanovanja gospodarji zase in za svoje poročene sinove in hčere. Najemniki pa so dostikrat tudi zelo svojeglavi in nasprotujejo gospodarju, kjer koli le morejo. Zelo značilen pa je neki primer odpovedi. Lastnik hiše jo najemniku moral sodno odpovedati, ker se ta nikakor noče izseliti in to tudi, ko ima sam najemnik nasproti lastno hišo, toda on rajši plačuje nižjo najemnino, ko dobi od svoje hiše razmeroma višje najemnine. Mnogi gospodarji odpovedujejo stanovanja kar tja-vendan. To ne gre. Stranki mora ostati odpovedni rok popolnoma nedotaknjen in mora lastnik hiše na sodišču podati odpoved v takem času, da bo najemniku mogoče odpoved pravočasno dostaviti in da bo ostal izprnznitveni rok popolnoma nedotaknjen in v celoti. Niti en dan se ne sme odtegniti. Poslovanje državnega tožilstva v letu 1942 Zanimiva je kriminalna statistika, ki jo je sestavilo državno tožilstvo za preteklo leto. Od prejšnjega leta 1941 je ostalo 173 kazenskih zadev nerešenih, na novo je lani došlo 1738 kazenskih zadev, tako da jih je bilo skupno 1911 in 1 tiskovna zadeva. Med letom je bilo rešenih 1811 po kazenskem zakonu. Nerešena je ostala 101 zadeva. Na predlog državnega tožilstva je bilo uvedenih 159 kazenskih preiskav. Zaradi raznih kaznivih dejanj je bil v 2C8 zadevah odrejen preiskovalni zapor. Brez obtožnice, to je, da je bilo kazensko postopanje ustavljeno, jo bilo rešenih 1495 zadev, 1 tiskovna padeva. Državno tožilstvo je lani dvignilo 315 obtožnic. Po obtožnici pa Je bilo brez razprave rešenih 61 zadev, obtoženci so bili v teh primerih navadno pomiloščeni. Lani se je vršilo pri okrožnem sodišču tako pred sodnikom poedincem, kakor pred kazenskim senatom 229 razprav. Obsojenih je bilo 200 obtožencev, 29 pa oproščenih. Državno tožilstvo je izvedlo nekatere prizive, tako proti 16 sodbam sodnikn-poedinen in proti t4 sodbam senata, dalje ie podalo v 10 primerih revizijo na vrhovno sodišče. • Skopa zemlja, Nekaj slik iz ^ Kje je Suha krajina? Če vprašaš po njej v Stični, bodo rekli, da jo pri Zagradcu. Če pa vprašaš tam po njej, bodo rekli, da jo pri Ambrusu, tu pa spet, da je Suha krajina v Krajnskih fužinah. Nihče ni rad Krajnčan. Vendar je ta košček naše zemlje tako lep. tako svojstven, ljudje pa marljivi in požrtvovalni ko mravlje. Pojdimo v Suho krajino! Vzhodno nad Ambrusom je globoka dolina — Vodni dol imenovana. Ta del je bil včasih baje poln vode. Jugovzhodno pod to dolino so njivo, ki imajo ime Račje njive. To ime izvira o£con 50 s= Malo jih vč, da je mati Pija VII., Giovanna iz plemiške rodovine Chinijev, stopila h karmeličankam, ko je njen sin dosegel enoin-dvajseto leto, in da je iz samostana napovedala, da bo njen sin pač dosegel papeški prestol, da pa ga bo težila dolga veriga strašnega trpljenja. Kmalu potem je njegova mati v sluhu svetosti umrla, njena napoved pa se je počasi docela uresničila. Pij VII. je v silno težavnih okoliščinah prevzel dediščino svetega Petra. Težilo ga je breme let, bil je brez denarja in brez vojske v oplenjeni in zasedeni državi, nihče mu ni pomagal, nihče ga tolažil, nihče podpiral, nihče branil, razen tega pe je moral okušati še nevarno zamero dveh mogočnih osebnosti. Eden izmed teh dveh je bil cesar Franc, ki je bil zoper njegovo željo izvoljen papež iz rodovine Chiaramontijev. Zato je dunajski dvor povzročil novemu papežu vrsto nevšečnosti. Ni dovolil, da bi bilo kronanje v Benetkah v baziliki svetega Marka,- zato je moral biti ta obred v preprosti benediktinski cerkvi brez udeležbe oblasti, ko pa je potem papež pisal cesarju ter ga prosil, naj mu vrne tisti del papeške države, ki je pod avstrijskim gospostvom, se cesarju ni zdelo niti vredno, da bi mu odgovoril. Bilo je prav tisti čas, še pred odhodom Pija VII. v Rim, ko je papež izrekel Ghisleriju, odposlancu dunajskega dvora, tele znamenite besedei »Njegovo Veličanstvo naj nikar ne spravlja v svoje omare oblačil, ki niso njegova, ampak cerkvena last; kajti ne samo, da jih ne bo mogel nositi, ampak molji se bodo iz teh kaj lahko razlezli tudi na njegova, to se pravi na njegova dedoa gospostva.« Papežev preroški opomin se je kaj kmalu izpolnil, bitka pri Marengu dne 14. junija 1800 je sumljivo omajala avstrijsko gospostvo v Italiji, tako da je cel6 isti Ghisleri kardinalu Consalviju priznal, češ da se je uresničil papežev opomin, čeprav se mu je tedaj zdel žaljiv in neuresničljiv. Druga mogočna osebnost, s katero je imel papež kmalu potem opravka, je bil sam marenški junak Bonaparte, ki je medtem postal prvi konzul in po lunevillski mirovni pogodbi z dne 9. februarja 1801 tudi gospod severne Italije, njegovo čelo pa je ovijala bleščeča slava številnih sijajnih zmag. Bonanarte se jc domislil, da bi pri svojih ljudstvih veliko laže obnovil mir, ki ga je porušila vstaja, če bi pri tem sodelovala Sveta stolica. Zato je takoj po marenški zmagi sklenil, da se bo spravil s papežem. Papežev namestnik v Parizu je bil monsignor Spina, katerega je zaradi starega poznanstva želel sam Napoleon, lega pa je v Rimn nadomeščal irancoski poslanik Cacault, kateremu je ob poslovilnem sprejemu pred odhodom v Rim Napoleon rekel: »S papežem se pogajajte, kakor da ima za seboj dve sto tisoč ljudi.« V Parizu so se pogajanja zelo zavlačevala. Monsignor Spina je kmalu sporočil v Rim, da bi Bonaparte najbrž rajši narekoval sporazum, kakor pa se resnično pogajal. Seveda pa monsignor Spina nikakor ni mogel sprejeti nekih predlogov, ki jib je rodila pristranska volja in ki so v mnogočem nasprotovali verskim načelom. Zato je Bonaparte zapretil in namignil, da je tudi papeško državo mogoče spremeniti v svetno, se vojskovati z njo, povzročiti v njej prevrat in druge strahote, ter izjavil, da bo pretrgal z njo državniške zveze, če papež ne bo do zadnje pike sprejel irancoskega načrta. Ker Svete stolice grožnje niso mogle omajati, je Cacault zaprosil, naj mu vrnejo posianiška pisma, obenem pa je iz osebne prijaznosti nasvetoval kardinalu Consalviju, izvrstnemu državnemu tajniku Njegove Svetosti, naj gre z njim v Pariz, kjer bo imel mogoče z Bonapartejem več sreče. Consalvi je poslušal nasvet in tudi papež je odobril potovanje. V Parizu pa je Bonaparte Consalvija sprejel s temile suhimi besedami: »Poznam vzrok vašega potovanja. Želim, da bi se pogajanja brž končala. Dajem vam pet dni časa. Ce ta čas ne bo konee^pogajanj, se lahko vrnete v Rim,« Bonaparte In njegovi pomočniki so hoteli s pritiskom, grožnjami in namigovanjem Consalvija utruditi in ga prisiliti k popuščanju, ta pa nikakor ni mogel sprejeti tistih določb, ki so bile nasprotne njegovemu verskemu prepričanju. Nazadnje so se vendarle znašli na skupni osnovi in tako se jim je posrečilo, da so se sporazumeli glede besedila, ki bi ga mogli obe stranki sprejeti. Tedaj pa se je dogodila žalostna stvar, ki je silno značilna za Bonaparteja: Obe stranki sta sklenili, da bosta obojestransko sprejeto besedilo podpisali v hiši Giuseppeja Bonaparteja, starejšega Napoleonovega brata, za papeža naj bi podpisali kardinal Consalvi, monsignor Spina in p. Caselli, vrhovni predstojnik servltov, za Francoze pa sam Giuseppe, državni svetovalec Cretet in opat Bernier. Consalviju so že prinesli pero, da bi podpisal, tedaj pa je previdni kardinal hitro preletel listino in presenečeno opazil, da je besedilo v bistvenih odstavkih docela drugačno (seveda v prid Francije in na škodo papeža) od prej sprejetega. Kakor se zdi, so te ponarejevalne in goljufne spletke Giuseppeja Bonaparteju zamolčali. Prišel je namreč k Bernierju in ga prosil, naj mu jih pojasni. Ubogi opat je osramočeno in zmedeno priznal, da sta prej sprejeto in zdaj v podpis predloženo besedilo različni, toda izjavil, da je vse to odredil Napoleon, ki je dokazoval, da je pred podpisom še mogoče spremeniti besedilo. Consalvi ponarejenega besedila seveda ni podpisal. Prav tako je Napoleon ukanil — in na nesrečo se mu je posrečilo — papeškega nuncija kardinala Capraro pri tako imenovanem vprašanju o ustavnih škoiib. Ta je šele po podpisu besedila, ki so mu ga prinesli in ga ni pazljivo še enkrat prebral, odkril odlomke, ki so se docela razlikovali od prejšnjih ustnih dogovorov. Nadalje naj omenimo, da se je ohranila neka listina, ki potrjuje, da je omenjeni Bernier dobil trideset tisoč irankov »za skrivne namene«, j Napoleonovo krivdo poveča še to da je v uradnih listih že dal objaviti ponarejeno besedilo, kajti bil je prepričan, da bodo Consalvi in njegova dva tovariša kar na slepo podpisali pismo, potem pa bi seveda zaman ugovarjali zoper ponaredbo. ( TOMAŽIČ-BERANEK Ljubljana 67. On pa jc godrnjal v brado in požiral jezo. »Bi mi pa bila prej povedala, kako in kaj! Ti presreto babše ti!« »Dedec, tiho! Preobuj si škornje! Natakni si one, ki neso še enkrat tako daleč in kar na pot!« »Kaj ‘hočem. Ubogati jo moram, da bom potem imel mir!« Preobul se jc in jo mahnil po isti cesti. Na onem oinku pa se je ustavil kot ukopan in zazijal od začudenja: ne kapelice, ne zidarja ni bilo več nikjer! 68. Ko jc čarovnik prišel od začudenja do sape, jc spoznal, da je žena vendarle- imela prav, ko mu je bila dejala, da sta kapelica in slikar bila pobegla hči in grofic. »Presneta babenca, pa je vendarle vedela resnico. Toda zdaj vama že jaz pokažem, kaj se pravi biti čarovnik, ki ga nosijo taki škornji kot so moji! Dohitim vaju!« si je zatrjeval. In res; škornji so ga skozi gozd nosili kar po zraku. Proračun mestne občine ljubljanske odobren V posebni, prav obsežni številki »Službenega lista Ljubljanske pokrajine« z dne 27. januarja t. 1. je bil objavljen z odlokom Visokega komisarja od 18. januarja t. 1. odobreni letni proračun mestne občine ljubljanske za tekoče leto. Proračun je bil za dobre tri četrt milijona lir skrajšan od osnutka, kakor je bil konec lanskega leta predložen meščanom v pogled in razgrnjen pri mednem knjigovodstvu. Proračun mestne uprave (mestnega zaklada) vsebuje izdatke in dohodke v skupnem znesku 42.9600.00 lir, proračun mestnih u6tanov in podjetij 35,730.000 lir na izdatkih in dohodkih, proračun posebnih fondov pa 4,070.000 lir. Celotni proračun dosega torej višino 82,750.000 lir. S pro-račtinom je hkratu objavljen pravilnik za izvrše-vanje mestnega proračuna. Bistvena in važna karakterizacija letošnjega proračuna je, da so bile ž njim odpravljene marsikatere; mestne trošarine na najpotrebnejša živila in najpotrebnejše življenjske potrebžčine, trošarine, ki 60 močno bremenile najšibkejše 6loje prebivalstva, ker so bile trošarine pač zvrnjene na njihova ramena, ko je vsakdo bridko občutil vsak izdatek. Visoki komisar, ko je odpravil luksuzni davek in poslovnoproinetni davek, je hkratu odredil revizijo mestnih trošarin, ki je dovedla do tega, da so bile odpravljene mnoge trošarine, uvedene pod starimi mestnimi režimi na najnujnejša živila in na najpotrebnejše življenjske potrebščine. Po trošarinski tarifi 60 bile sicer postavke zelo nizke, ki jih člo-vek na videz ne more toliko občutiti, toda ž njimi so 6e obremenjevali gmotno najšibkejši 6loji, ko so pač pri kalkulacijah na trgu vedno prihajali v poštev zaokroženi zneski in so 6e navadno poslovni krogi vselej izgovarjali na mestno trošarino. Mestne trošarine na razna živila 60 v tarifi določevale pač zelo nizke postavke, tako n. pr. za krompir in zelje, repo in druge okopavine samo 0.03 lire na kilogram, to se pravi, da je bilo treba v prejšnjih letih plačati le 3 lire pri 100 kg. Krompirja pa se je le.tno v mesto uvozilo povprečno nad 6.250.000 kg. Katere trošarine so odpravljene? V glavnem po tarifni postavki in 6ieer: Črtana je postavka 17 trošarinske tarife. Trošarina se več ne bo plačevala na: poljske pridelke in povrtnino (krompir, zelje, repa in druge okopavine, domača jx>vrtnina v svežem stanju kakor regrat, motovilec, cvetača, špinača, borovnice, ja- gode, maline, suhi fižol, 6uhi grah, leča, kislo zelje, kisla repa. Za vse te potrebščine je bila poprej določena trošarina od 0.03 do 0,06 lire za kilogram. Odpravljena je, dalje trošarina za domačo vloženo ali konzervirano zelenjavo, za zgodnjo svežo zelenjavo, za vse vrete žita, za koruzo, oves, otrobe in krmilno moko, za tropine, živalsko krmo, sadno drevje in drevje za nasade, za seno in slamo. V trošarinski tarifi je dalje z novim proračunom črtana postavka 18, ki 6e nanaša na moko in testenine. Moke 6e je letno v mesto uvozilo nad 10,000.000 kg, raznih testenin pa do 9.000.000 kilogramov. Plačati je bilo treba pri uvozu teh potrebščin po tarifi do 6 lir za 100 kilogramov. Odpravljena je dalje trošarina v postavki 19: > ‘ž in riževa moka. Riza je bilo letno uvoženo do 500.000 kg. Po tarifi je bilo treba plačati 25 lir za 100 kg. 1 Odpravljena je dalje trošarina v postavki 25 tarife na mleko in sir. Pod mlekom je treba upoštevati sveže mleko in razne mlečne izdelke. Svežega mleka je bilo prejšnja leta uvoženo do 6.500.000 litrov. Trošarina je znašala 10 lir pri 100 litrih. j Med ostalimi trošarinami, ki 60 bile odpravljene z novim proračunom, naj še navedemo postavko 30: drva: a) mehka, butare, trske in šota ter b) trda. Za mehka drva je znašala trošarina 2 liri za m’, pri trdih pa 4 lire. Letno je bilo uvoženo do 25.000 m3 mehkih in do 23.000 m3 trdih drv. . Odpravljena je dalje trošarina na premog (postavka 32 a in b). Letno je bilo navadno uvoženo do 55,000.000 kilogramov raznega premoga. Na tono premoga je bila’p°stav'iena trošarina P° 4 lire- Manjša tarifa je bila določena na industrijski premog. Ostane pa trošarina še nadalje v veljavi za koks iz tekočega goriva. Ljubljana je n. pr. letno porabila do 1,400.000 kg bencina. Važno je dalje, da je bila v postavki 22 tarife črtana točka 22č- sladkor za človeško prehrano. Trošarina na 6ladkor je odpravljena. Sladkorja je Ljubljana letno porabila do 1,650.000 kg. Trošarina je znašala 15 lir za 100 kg. Odpravljena je tudi trošarina iz postavke 20a: jedilno olje vseh vrst. Jedijnega olja je Ljubljana letno porabila do 500.000 kg, ki je bilo uvoženo. Trošarina je znašala 0.60 lire za 1 kg olja. ŠPORT Strojnik Štefan je juniorski pokrajinski prvak v namiznem tenisu Ljubljana, 4. februarja. Pokrajinsko table teniško prvenstvo se je nadaljevalo tudi v ponedeljek. Tekme so odigravali med seboj juuiorji, ki niso imeli prilike, da bi že v soboto in nedeljo poiskali svojega prvaka. V juniorski skupini so smeli vsi, ki kaj znajo z žogico pri zeleni mizi in ki niso bili starejši od 17 let, tekmovati. Takih se je prijavilo kar 30. Med njimi je bilo tudi lepo šlevilo neorganiziranih, kajti tudi ti so imeli pravico nastopa. Ju-niorji so pokazali, da bodo prav kmalu kos tudi starejšim. Igrali so borbeno, žilavo in pokazali precejšnjo mero znanja. P.f#,y posebno so se s svojo 'igro odlikovali prvi štirje, ki bi bili trd oreh tudi boljšim igralcem. Po lepih in napetih borbah so se tudi ju-niorji postavili in izbrali iz svojih vrst Korotanca Strojnika Štefana za pokrajinskega table teniškega prvaka. • Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji: Drugo kolo: Strojnik št. : Potočnik 2:0, Šircelj : Tušar. Zmagal je Šircelj brez igre. Klun : Gregl 2:0, Novak : Florjane, brez igre prvemu v korist. Tudi Meden je dobil obe točki, no da bi prijel za loparček. Dular : Zavašnik II. 2:0, Sajovic : Gregorčič 2:0, Jankovič : Ferk 2:0. Tretje kolo: Strojnik : Šircelj 2:0, Klun: Novak 2:0, Medon : Dular 2:1, Jankovič : Sajovic 2:1. Četrto kolo: Strojnik : Klun 2:1, Meden : Jankovič 2:1. Finale: Strojnik : Meden 2:1. Kot rečeno je novi pokrajinski prvak Strojnik Štefan, član Korotana, drugo plasirani Meden je član Mladike, prav tako tudi tretje plasirani Klun, četrti — Jankovič — pa je spet Korotanec. Po ponedeljskih igrah smo dobili tudi juniorske-ga prvaka, dočim smo jih v ostalih skupinah že v nedeljo popoldne. # 12. t. m. se bosta v madžarski prestolnici pomerili boksarski predstavništvi Dunaja in Budimpešte. Madžarska kolesarska zveza je za 'letošnje leto že objavila celoten zvezni program. 18. julija se bodo madžarski amaterski dirkači pomerili z nemškimi v Brnmmsclnveigu. — 22. avgusta bo rcvanžna' vožnja v Budimpešti. — Koledar Petek, 5. februarja: Agata, devica in mučenica; Germin in Albuin, škof. Obvestila LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Na koncertu velikega umetnika na čelu, Antona Janigra, bodo izvajana naslednja dela. Prva točka sporeda tvori tri krajše skladbe iz italijanske predklasične literature, in sicer Nardijev Adagio, Sammartinijeva Pesem in Guarrinijev Aliegro, nato 6ledi znameniti Haydnov Koncert v D-duru. Po kratkem odmoru bo nadaljeval umetnik svoj koncert z Locatillijevo Sonato in zaključni njegov koncertni nastop prinaša pet krajših del, in sicer: Brero: Orientalska narodna pesem, Ravel: Haba-nera, Nin: Granadina. Chopin: Nottumo (poslednje delo), Dinicu: Hora staccato. Na koncert tako znamenitega umetnika, kakor je čelist Anton Ja-nigro opozarjamo in vabimo. Koncert se bo vršil v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Malice. V nedeljo ob 5 popoldne pridite v Rokodelski dom, kjer bodo poslednjič uprizorili prijetno in zabavno komedijo »Vihar v kozarcu«, kjer se boste nasmejali in uživali ob lepi gledališki igri. — Oskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno. »Svojeglavček« v frančiškanski dvorani — v nedeljo, 7. februarja ob 5 popoldne. Igra je doživela pri prvi predstavi nepričakovan uspeh. Občinstvo je napolnilo lepo frančiškansko dvorano do zadnjega kotička in je bil vsak nad vse zadovoljen z izredno besedno in situacijsko komiko, tako da občinstvo skoraj ni prišlo iz smeha. Sceno po načrtu g. Jeločnika je izdelal g. Štrukelj, ki je veliko doprinesla k uspehu igre. — Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Ljttbljanš/to gledališče Drama: Petek, 5. febr. ob 15: »Kovarstvo In ljubezen«, Izven Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 6. februarja ob 17.30: »Veliki mož«. Red A. Nedelja, 7. februarja ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Operai Pelek, 5. februarja ob 17.30: Veliki vokalni in instrumentalni koncert. Izveu. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 6. febr. ob 17: »Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 7. febr. ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. F, Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Drama. Osebe: predsednik — Levar, Ferdinand — Verdo-nik, pl. Kalb — Peček, lady Milfordova — Danilova, Wurm — Nakrst, Miller — Gregorin, njegova žena — P. Juvanova, Luiza — Levarjeva, knezov sluga — Raztresn, Zofija — J. Boltarjeva. Režiser: Malec; scenograf: inž. Franz. V Drami se je našla damska zapestnica. Dobi se prj oderskem mojstru Lebnu v Drami. ROKODELSKI ODER Nedelja, 7. februarja ob 5: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred prj* četkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno. 8. avgusta se bodo Madžari sestali v Milanu z najboljšimi Italijani. — 12. septembra bodo pa. prišli Italijani v Budimpešto v goste. — Pyav tako bodo letos izvedli žo tradicionalno kolesarsko srečunje med Dunajem in Budimpešto. Takšen program imajo Madžari zaenkrat. Zagrebški igralci hokeja n« ledu so pred dnevi gostovali na Jesenicah. Zmagali so Hrvati z 2:0, Jeseničani so igrali zelo požrtvovalno. — Zagrebčani so potem odpotovali v Beljak, kjer so tudi odpravili domačine s 3:0. Srečati bi se morali še s KAC, vendar pa je bila tetama v zadnjem trenutku odpovedana. Jon Popa je bil pet let zapored romunski boksarski prvak v welter kategoriji, /.daj j*a mu je ponosni naslov odvzel neki Cionoui. Slednji je zmagal po točkah. Dunajski železničarji so gostovali na Jesenicah. Igrali so table tenis, pa so doživeli od domačinov visok poraz 7 : 1. Jeseničani so igrali v ]>ostavi: Strumbl, Knific in Lackner. Edino partijo je izgubil Lackner. Od 5. do 7. t. m. bodo v Kranjski gori izvedli mladinsko smučarsko prvenstvo za koroško smu.šiko okrožje. Pri tej priliki bodo sestavili tudi pokrajinsko reprezentanco, ki se bo udeležila velikih mladinskih smučarskih tekem v Garmisehu. Madžarski amaterski boksarji bodo 27. t. m. nastopili proti Švicarjem v Curihn. 2. marca bodo Madžari boksali šc v Buslu, 5. marca pa v Geafu. Edgar Wallace: 11 Žabar s krinko Odprl je plin in jjrižgal plinsko svetilko, potem ko je zapahnil zaradi varnosti vratni zapah, da se tako obvaruje pred morebitnim presenečenjem. Pri svetlobi mu je šc bolj padla v oči res siromašna sobna oprema. Preproga je bila vsa pohojena in velike lukn je ji gotovo niso bile v okras. Ni p bilo kosa pohištva, ki bi ne bil Poškodovan. Na nočni omarici je stalo Polomljeno otroško računalo: okvir, preprežen z žico, na kateri so bile nanizane kroglice in s katerim so se otroci učili računati. Posebno pozornost mu •J° vzbudil papir na kaminu. To je bila *°pija milijonskega dogovora, ki ga je jutro podpisal Maitland in o katerem so dnevniki že poročali. Dobro Je bila vidna njegova jasna, okorna , . Elk jo položil dokument na mesto, Jer ga je vzcj jer zage| preiskovati „V omari zraven peči je M 's i . ezn' Sparovček, poln drobiža. as(. Je poleg tega več pisem, katera pišejo votivni kandidat je svojim volil-JF7Jvon}< ta se udeleže tega ali onega shoda, dalje okrožnice trgovcev, vse naslovljeno na Ezra Maitlanda, Eldorska ulica 193, Tottenhnm. Vsa ta pisma so bila še neodprta, čeprav nekatera ze precej stara. Druge zanimi- vosti ni našel v sobi. Bil je prepričan, da v tej sobi stanuje in spi stari mož. Toda kje je otrok? Elk je ugasnil luč in se podal po stopnicah v prvo nadstropje. Tam pa so bila vrata zaklenjena in teh ni mogel odpreti niti s svojimi vitrihi. Imela so patentno ključavnico, katere z navadnim vitrihom ni mogoče odpreti. Eilk je menil, da je za temi vrati soba, v. kateri prebiva otrok. Druga soba, brez dvoma bivališče stare žene,'je bila prav tako borno opremljena ko soba starega Maitlanda. Elk se je začel spenjati po stopnicah in naenkrat mu je udaril na uho oster glas. Prisluhnil je, toda ničesar ni več slišal. Elk je bil mož, ki je ime] posebno dober čut *a opazovanje. Tako je bil prepričan, da eo bila vzhodna vrata odprta, ko je vstopil v hišo. Zdaj pa so bila od znotraj zapahnjena in v ključavnici je tičal ključ. Ali je to storil otrok, ki se je prestrašil njegove navzočnosti in zaprl vrata.? Liku previdnost ni dovolila da bi še naprej stikal po hiši in jo preiskoval. Kolikor hitro je le mo^el, je odšel skozi vrtna vrata na ulico. Tukaj je čakal pod obokom sosednje hiše, ki mu je dala varno zavetje in od koder jo imel lep pregled na hišo in po ulici. Kmalu nato je videl, da sta se stara Majtlanda vračala. Maitland je nosil košaro, iz katere je gledala zeljnata glava. To je opazil, ko sta se stara nahajala pod cestno svetilko. Opazoval ju je, dokler nista izginila med vrati. Stari Maitland je tako tiho zaklenil vrata, da Bik tega 5_e slišal ni. Kmalu nato se je izluščila iz temnega ozadja Maitlandovega bivališča siva postava, ki se jc hitrih nog napotila proti mestu. Elk je bil dober zasledovalec ter je sklenil neznancu slediti. Zasledovani je pospešil korake, ampak Elk mu je kot izvrsten pešec ostal stalno za petami. V glavni ulici, ki je bila dobro razsvetljena, se je neznanec obrnil in Elk je obstal nekaj korakov za njim. V obraz pa pa ni mogel videti, dolder se ni zasledovani namenil vstopiti v avto, ki ga je ča.kal. Bil je Joshua Broad, mož, ki je prodajal vžigalice in stanoval v najdražjem stanovanju, in ki je še imel dovolj časa, da se je zanimal zn manjše rvotnnkosti starega Maitlanda, kot je Elk ugotovil. »Le vstopite, Elk. kajti preveč dežuje,« mu je rekel ter mu ponudil mesto poleg sebe v vozu. Elk je vstopil. Avto se je premaknil in Američan se je obrnil k detektivu. »Recite mi, Elk, ali ste videli otroka?« Elk je odkimal! z glavo. »Ne,« je rekel. Slišal je samo pritajen smehljaj 6vojcga sopotnika »Tako, jaz sem pa dete videl,« je rekel Broad in kadil svoj puhaje dim naravnost preti: »Kje pa je bilo skrito?« ojo dse. »To dete jc moškega spola,« jo odgovoril Broad mirno. »In uj)am, da mi boste dovolili, da vam ne odgovarjam več na nadaljnja vaša vprašanja, ki se tičejo tega. Bil sem že več ko eno uro v hiši, preden ste vi vstopili. Vaš prihod pa me je malce uplašil. Slišal sem vas priti in sem menil, da ste sveti Miklavž z belo brado. Omeniti vaun moram, da sem pustil vrata odprta. Torej, moj dragi, kaj mislite o vsej tej zadevi?« »Kaj mislim o gospodu MaHlandu?« Ekscentričen je, kajne? Ko bi le vedeli ka.ko ekscentričen!« _ Ko je voz olistal pred njegovo hišo, ga je Elk vprašal: »Kdo in kaj ste pa vi, gospod Broad?« »Dovolim vam deset vprašanj!« se je Američan vedro nasmejal, ko sta stopila iz voza. »Tajen agent,« je dejal Elk. »Napak! Jaz sem zasebni detektiv in moja posebnost je študij različnih zločinskih kategorij. Ali hočete z menoj na čašo piva?« »Z vami grem, piva pa ne bom pil,« je odgovoril Elk. »Raje bi oranžado. Veste, na potovanju v Združene države sem si pokvaril želodec in seduj ne smem piti alkoholnih pijač.« Broad jc vtaknil ključ v vrala svojega stanovanja, ko ga je Elk nenadoma zagrabil za roko in potegnil od vrat. »Ne odprite!« mu je dejal šepetajoče. Broad ga je nejeverno pogledal. Vse mišice na detektivovem licu so bilo napete. »Zakaj ne?« »To mi brani moj čut. Jaz sem po rojstvu Škot iu mi poznamo besedo ,fej‘, ki pomeni nekaj nenaravnega.« Broad je umaknil roko od vrati »Ali ste babjeverni ali pa se šalite!« »Nekaj je za temi vrati, prisegel bi na to!« Elk je vzel ključ iz Broadovih rok, ga porinil v ključavnico in sunkovito odprl vrata ter istočasno odrinil Broad a k steni. Sekundo nato je bilo vse mirno. Naenkrat pa jc Elk skočil proti stopnicam. , »Bežite! Bežite!« je klical. Američan je prvi videl oblaček zelenkasto-rume-ne pare, kako se vali skozi vrata ter mn je sledil. Vratar v vratarski loži je pravkar nameraval zakleniti svojo ložo ter oditi k počitku, ko je pridrvel Elk k njemu brez klobuka in ves upehan. »Ali morete takoj telefonirati v stanovanja?« ga ie vprašal. Ko je vratar prikimal, je dejal: »Dobro! Pokličite vse najemnike, da nihče na noben način ne odpira svojih vrat. Dalje jim recite, da zamaše vse razpoke, odprtine za pisma in kukala s papirjem in naj čim hitreje odpro vsa okna, kajti hiša je napolnjena s strupenimi plini. Nič me ne sprašujte, temveč ukrenite, kakor sem vam dejal!« Iz drevesa v 195 minutah - časopis! En sam sodobni stroj naredi 15.000 ton papirja na leto Prvotno so papir izdelovali iz cunj in priznati je treba, da je bil papir iz starih cunj odličen. Toda cunj ni vedno toliko na razpolago, da bi iz njih lahko vedno in povsod delali papir. Istočasno z vedno večjo proizvodnjo in porabo papirja, ki sta postali ogromni, se je vedno bolj nujno pojavljala potreba, po novi surovini. Z vprašanjem, iz česa bi bilo mogoče še izdelovati dober papir, se je mnogo bavil neki Keller iz Hainichena na Saškem — pravi neko nemško poročilo. Zelo si je belil glavo s to stvarjo ter naredil mnogo poskusov, dokler ni slednjič zanesljivo ugotovil, da je odličen papir mogoče izdelovati tudi iz lesa. Prvotno so •papir delali »na roko«, ko pa je tehnika tudi na tem polju dosegla primeren napredek, so papir začeli kmalu delati »na stroj«. Nekaj let po Kellerjevem izumu sta Šved Ekmann in Ne- HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH mec Mitscherlich iznašla celulozo. Glavna razlika med prejšnjim in novim postopkom izdelovanja papirja je bila v tem, da se celuloza pridobiva po kemični poti in je čistejša, odpornejša in za izdelovanje papirja dosti boljša snov. Leta 1799 so iznašli že stroje za izdelovanje papirja in kmalu so na primer v Nemčiji I že naredili vsako leto 15.000 ton papirja. Du-nes en sam moderni, stroj naredi 13 milijonov kg papirja na leto. Svojčas je — kakor piše isto nemško poročilo — nek izdelovalec papirja skušul ugotoviti, koliko časa je treba, du iz drevesa nastane časopis. Zjutraj ob 7.45 je v bližini svoje papirnice posekal drevo. Ob 9.39 so imeli iz istega drevesa že papir in ob 11 istega dne so po ulicah že prodajali časopis, tiskan na tistem papirju. Ta zanimiv poskus je trajal torej vsega skupaj komaj 195 minut! Gmikanec in človek na nizki stopnji Hc smemo biti preveč bahavi, kadar se primerjamo s človekom na nizki stopnji omike — Previdnost je tudi v tem primeri: lepa čednost Na splošno vlada prepričanje, da obstoje ve like prirojene razlike med človekom, ki živi še na preprosti stopnji omike, ter omikancem. Toda v čem so te razlike? Imamo mar tudi kakšne dokaze zanje? Na ta vprašanja odgovarja neki Battista Pelegrini v italijanskem tisku takole: Tudi majhni možgani so lahko zelo bistri Predvsem je treba pribiti, da sta lobanja in možgani človeka, ki je še na preprosti 6topnji omike, na splošno manjši kakor pa pri Evropejcih. Prof. Porteous je raziskal mnogo avstralskih domačinov moškega spola, dr. Gordom pa 3444 domačinov v Keniji in ta njuna proučevanja dokazujejo, da imajo tamkajšnji domačini povprečno za deset odstotkov drobnejšo lobanjo in manjše možgane kakor pa Evropejci. Vendar pa kljub gornjim ugotovitvam še vedno ne moremo z vso zanesljivostjo trditi, da bi bile človekove umske sposobnosti na vsak način odvisne od tega, kako veliko lobanjo in možgane ima človek. Dosti večje važnosti je ustroj možgan. So ljudje, ki imajo velike duševne sposobnosti, pa kljub temu zelo majhne možgane. Ženski možgani so običajno 10—12% manjši kakor pa možgani moških. Prof. R. I. M. Berry, ki je v tem oziru pregledal nad 9000 ljudi, trdi. da razsežnosti lobanje še ne povedo, kakšne umske sposobnosti ima ta ali oni človek, na nekem drugem mestu pa priznava, da so »nadpovprečno bistri ljudje, ki imajo debelo glavo oziroma veliko lobanjo, nasprotno pa je drobna lobanja navadno znak mnjših umskih sposobnosti, kakor pa jih ima povprečni človek«. Iz tega seveda še ne moremo sklepati nič konkretnega, zakaj nekatere lobanje človeka iz zgodnje kamene dobe so na primer zelo debele, trditi pa le ne moremo, da bi bil tedanji preprosti človek bistrejših možganov kakor pa je današnji. Treba je zato imeti pred očmi še nekatere druge stvari. Ljudje imajo na primer izredne spo-špjb^osti za kakšno posebno delo, in sicer takšne, ki se lahko tudi podedujejo. So pa na drugi strani tifdi sposobnosti, ki se ne podedujejo, pač pa do-|gžejo z vzgojo ali pa jih ima kdo čisto slučajno. Kako naj sodimo o primitivnem človeku, ki na pr. še nikdar ni videl lokomotive, peresa, strelnega orožja in ki nima pojma o kakšnih fotografijah, pismenkah in sličnem? Znano je, da je Polinezija tudi imela učene glave So celo znanstveniki, ki z vso vnemo zagovarjajo domnevo, da so prve pomorske poti vezale dežele in otoke v južnem delu Tihega morja, in da so se od tam razširili drugam celo nekateri jeziki, številna dela, ki so jih napisali učeni možje, naj bi pokazala, da je bil človek že v davni, davni preteklosti na razmeroma visoki stopnji omike, prav tako, kakor so bila več tisoč let pred Kristusom nekatera področja azijskega sveta središča visoke Tl. civilizacije. To so dokazali s svojim« številnimi razglabljanji o jezikih, verstvu, o računstvu, ki so ga poznali starodavni Babilonci, Asirci in drugi davni narodi. V preteklem stoletju je Afrika dala velike može in tudi pomembne pisce, in v tem oziru zavzema vedno odličnejše mesto. V zadnjih letih se je večkrat zgodilo, da so na vseučilišču v Južni Afriki dosegali domačini dosti lepše uspehe kakor pa priseljenci iz Evrope. Oglejmo si stvar še malo od druge strani in si zastavimo vprašanje, kakšen vpliv imata na razvoj vsakega posameznega človeka ali na skupnost stalna naselitev in nomadstvo Prof. De Micheliis pravi, da je nomadstvo v zgodovini premagovalo časovne in krajevne ovire. Prvotni stalni naseljenci se niso mogli s kakšnim posebnim uspehom posluževali drugega kot le prilik, ki jim jih je slučajno nudila narava. Če so ostali na tako nizki stopnji omike, ni to krivda njih samih, njihovih umskih sposobnosti, pač pa leži krivda za to na okoliščinah, v katerih žive. Tudi v Evropi so kraji, kamor je omika počasi prodirala, a zaostalosti niso krivi ljudje sami, ki tam žive, pač pa okoliščine, v katerih žive. Višjo stopnjo naše omike je treba pripisovati boljši socialni in gospodarski ureditvi, ne izhaja pa morda iz kakšnih večjih osebnih sposobnosti. Zlasti način prehrane ter težavnost ali lahkota, s katero si lahko preskrbimo hrano (lov, ribolov, poljedelstvo in potemtakem gozdovi, morja, jezera, reke, močvirja, gore, suša, povodnji, mraz, vročina itd.) — to je tisto, kar vzpostavlja posebno ravnotežje v raznih sestavih, izročilu in v življenju sploh. Sodobni stroji so tudi spremenili naše sposobnosti in udejstvovanje, ter uvedli nove navade in običaje, nove težnje in nove načrte za bodoče. A s tem še nismo odgovorili točno na vprašanje, če obstoje med človekom na preprosti stopnji in omikancem kakšne večje prirojene razlike, pač pa smo opozorili le na to, kako važen je za človekov umski razvoj okoliš, v katerem človek živi; in kako velikega- pomena je, če posamezna ljudstva žive v medsebojnih stikih, in kakšen verski in družbeni red vlada pri njih. Divjaki, a ljudje plemenitih čustev Preprosti človek, ki živi med divjimi zverinami po gozdovih, bo vedno ohranil svojo napadalnost in svojo »mačjo« naravo, zakaj za njegovo obrambo je to nujno potrebno. Ker je prisiljen k nočnemu lovu, bosta od vseh njegovih čutov najbolje razvita sluh in vid. Takšni so bili zelo verjetno tudi naši davni, davni predniki. A tudi primitivni človek je lahko korajžen, plemenit v svojih čustvih in lahko dosti da na svojo čast. Te slednje odlike dostikrat nimajo niti tako imenovani omikani narodi. Praznoverni so prvi in drugi Prof. Sayce v nekak zagovor primitivnega človeka pripominja, da temu preprostemu človeku Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Izšel je izvrsten roman znanega češkega pisatelja BAARA: Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah »Golobček« Delo je polno vedrine, sočnih opisov življenja v češki vasi I 1 Hi«/N' mm "i ""Ufi 219. Ko je Neron stopil na vodovod, so vsi pridržali sapo, če ne bo morda izrekel kakih zgodovinskih besed, ki si jih velja zapomniti. Toda stal je resno in nemo v škrlatastem plašču, z zlatim lovorjevim vencem na glavi in je dolgo zrl v divjajoči Dožar.ob svojem vznožju. 220. Ko mu je Terpnos podal zlato liro, je Neron vzdignil oči proti nebu. Čakal je navdiha. Plameni pred njim so požirali Rim in njegovo zgodovino, cesar pa je stal tam gori ter iskal čim učinkovitejših besed, da bi se ob tem strahotnem prizoru pokazal velikega umetnika. V srcu je bil vesel, ko je njegova umetnost naposled lahko dobivala navdiha iz žaloigre, strašnejše od vseh, kar jih je svet do-zdaj videl. Naj se ljudstvo tam doli upira! Stoletja bodo prešla, a človeški rod bo še vedno pomnil in slavil njega, pesnika, ki je v taki noči opeval padec in požar Troje! Kaj je v primeru z njim Homer, kaj sam Apolon! delamo krivico, če trdimo, da je bolj praznoveren l kakor pa omikanec. Tudi med Evropejci, pravi, je danes dokaj praznoverja in glede bodočnosti je duh omikanca prav tako nemiren kakor pa duh človeka, ki živi še na siLno preprosti stopnji omike. Kako praznoveren je omikani Evropejec, dokazuje na primer tole: Po njegovi sodbi je številka 13 od sile nesrečna, prav tako ni dobro, če z eno samo vžigalico prižgemo smotke trem ljudem, ali če se nam razbije solnica. Če se ponoči oglaša skovir, to pomeni, da bo v kratkem kdo v bližini umrl, itd. itd. Vse to kaže, da je praznovernost doma tudi pri najbolj omikanih narodih sveta. »Debela knjiga samih zgledov, kako preprosto mislijo Evropejci« Dr. Sydow pravi, »da ne bi bilo težko napisati debele knjige samih zgledov, kako preprosto mislijo Evropejci«. Pa niso takšni samo Evropejci, m pač pa tudi Američani in vsi drugi narodi po širnem svetu. Omenjeni učenjak je potem zapisal še tole: Če imamo kakšne večje umske sposobnosti — dokazano to ni — obstoje v tem, da imamo na primer najraznovrstnejše 6odobne izdelke, da poznamo in vemo marsikaj, do česar preprosti človek še ni prodrl. Ne smemo pa biti preveč ošabni, kadar se primerjamo s primitivnim človekom. V svojih sodbah o njem moramo biti zelo previdni. Zanimiv muzikalni dogodek bo vokalni in instrumentalni koncert, pri katerem bodo sodelovali: sopranistka Vidalijeva, mezzo-sopranistka Karlo v-čeva, član rimske Opere Reale, baritonist Giuseppe Taddei in mladi tenorist Giorgio Sembri. Peli bodo razne solistične točke in duete iz najbolj znanih italijanskih in francoskih ■ oper. Sodeloval bo operni orkester pod vodstvom dirigenta Žebreta. TONE GLAVAN:^ •' '$>........ %fSie zadihala .T«I* »I Ji KS 111 S? I & S! §11 ir\ lil 1(1 1 St Sl IS Št Izvirni roman‘V Boštjan jo uvidel, da ne bo nič opravil. Videl je, da jo oče trmoglav in da od svojih ukrepov ne bo odstopil niti za las. »Kakor hočete!« Vzel je suknjič, zaloputnil vrata in hotel na vrt. Pred hišnimi vrati ga je ustavil Miha. Majal se je in iz ust mu jo smrdelo po žganju. »Si spet pil, žlampa?« se je obregnil Boštjan. »Te kaj briga?« »Mene? Niči Kar pij, Miha! In ko ga bo zmanjkalo, prodaj Dule, potlej Gomilo, samo Lisca in Gore nikar, da ne boš preveč žejen. Kar tako naprej, Miha! Oče te bo vesel, ha, ha...« se je ponorčeval. Miha ga je srepo pogledal, vsaj tako je hotel, a oči jo imel preveč motne in izžgane od pijače. »Ti, Boštjan!« mu je rekel skozi zobe in ga močno prijel za ramo. »Ti, Boštjan, pazi se! Nikdar še nisva imela ničesar skupaj. A moja pest je močna. Kogar primem jaz, tisti težko vstane. Kar poglej si Mežka! Še sedaj leži.« Boštjan' je videl, da govori iz njega pijanska razboritost, ki je takoj voljna za pretep. Ta zato se ga ni prav nič bal. »A ti si ga? No, zdelo se mi je in sedaj mi poveš sam. Lop patron si'mi, bratec moj! Se nič ne bojiš žandarjev in kehe, a, j Mihec?« »Nikogar, Boštjan, no hudiča, no biriča in najmanj tebe, teleban !« Pričel so je na široko in dolgo smejati. Vesel je bil svojih besed, ki so se mu tako lepo stekle, da so se na krajeh ujemale kakor v pesmi. | »Boštjan — teleban.’..,«.je potlej venomer ponavljal. »Molči, ti pravim, klada,« je naposled ujezilo tudi razsodnega Boštjana. »Tebi?« jo zategnil Miha. »Meni!« je poudaril Boštjan. »Jaz?« »Ti!« Spet so je zasmejal: > »Jaz nikoli! Jaz sem gospodar, ne ti. Ti se poberi! Vzemi svoje cape in pojdi kamor te je volja! Sit sem že tvojih svetohlinskih pridig, tvoje ljubezni ‘do zemlje, ha, ha... Lepo znaš lagati, Boštjan! Sram te bodi! Očeta si hotel prevariti pohlepnež! A ni se ti posrečilo. Meni bolj zaupa, ker ve, kaj ima v meni. Jaz mu bom v oporo na stara leta, ne ti. Hinavec in podrepnik. Tfej!« Odkašljal se jo in mu pljunil umazan pljunek v obraz. Boštjan se je prčcej osnažil v njegov rokav. Bil je izredno razburjen V hipu so je oprostil njegovega prijema na rami in ga pahnil od sebe, da je zletel na sredo veže, kjer je obležal kot škupjek. »Kdo je lažnivec, hinavec in podrepnik?« je zakričal še nad njim, a že mu Je bilo žal za storjenim dejanjem. Iz hiše je prihitel oče, ves razburjen, in roke so se mu tresle od strahu. »Kaj je? Pa se vendar ne mislita pobiti?!« Ko je videi Miho vsega onemoglega na tleh, se je takoj umislil v položaj in so spravil nad Boštjana. »Sram te bodi, Boštjan! Proti moji volji delaš. Tako ni prav, Boštjan. Joj, kaj bi dejala mati, če bi te videla! Žolč bi se ji razlil, če bi ne umrla prčcej od žalosti. Boštjan, Boštjan, tako ne boš daleč prišel! Mar misliš, da si boš na ta način izsilil grunt?« Do tu je govoril pol mirno, pol razburjeno, a se je sedaj nenadoma razvnel in zakričal z glasom, ki so ga še premogla njegova starčevska prsa. »Boštjan, takoj od hiše! Še danes moraš odtod, pa pojdi kamor koli. Svojega blagoslova ti ne dam. Ne, tebi že ne, lump! Lumpom se ne daje blagoslova. Prekleti I« Pričel se je še bolj tresti. Sklonil sc je k Mihu, ki je že prihajal k zavesti. Boštjana so očetove besede zelo dirnile, posebno še zato, ker jih je občutil za krivične in nedopustne. Isti hip je začutil v sebi cio očeta neznansko sočutje in ljubezen, na drugi strani pa veliko sovraštvo. Dk, ljubil in sovražil je svojega očeta. A vsega tega si še danes po tolikih zrelih letih ne more raztolmačiti. Samo to ve... Ne da bi pomislil, je pokleknil pred očeta. »Oče, blagoslova mi ne boste odrekli, saj ste vendar moj oče in jaz vaš sin. In prekleli ste me. Prosim, da prekličete, ker je to prekletstvo krivica.« Oče se zanj ni zmenil. Mudil so je z Mihom in mu pomagal na noge. Boštjan je ponovil besede. Šele sedaj ga jo oče slišal. »Ne moleduj! Blagoslova ti ne dam. Zgini, podlež, ničvrednež, ki nisi vreden svojega očeta in uboge mrtve matere! Poberi se, prekleti, iz mojega rodu in iz mojo hiše!« »Oče!« je spet zaprosil Boštjan. »Razumite me!« Razlagal mu je, kako je do vsega prišlo, a oče ga ni niti za hip jroslušal. Slišal jo njegove besede, a v zvezo jih ni stavljal. Miha je prišel popolnoma k zavesti, vstal je in prijela se ga je togota. Iskal je nekaj okoli sebe in pograbil velik kuhinjski nož nk kotlu za kuhanjo svinjam. Zavihtel ga je in hotel suniti Boštjana, ki je v zadnjem trenutku pogledal kvišku in že mu je roka ustavila Mihovo zbesnelo... A Miha je bil tedaj močnejši, ker je bil nad njim. Prerezal mu jo rokav na desni roki, urezal v meso in takoj je bil ves krvav. Oče je zakričal v očetovski bolesti in se zrušil na Ha. Jokal je in tarnal: »Joj, žilo mu je prerezal! Ubil ga je! O, kakšni sinovi, kakšna kri! Vsi svetniki in svetnice božje, kam smo prišli!« Miha je odnehal in gledal kakor zbesnjen bik. Nož je zalučal skozi vrata na dvor in izginil pri drugih vratih v kaščo. Boštjan pa je pomagal očetu v posteljo. Spregovorila nista niti besede... Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jofe Kramarič. — Izdajatelj: Inl Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12. — Mesečna naročnina 11 lir, ca Inozemstvo 20 Ur. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6, 111. nadstropje, —, Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, — Telcloa štev, 40-01 do 40 05, — Podružnica: Novo mesto.