Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SEOVENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.0tl. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznike
Tiho oceanski problemi
Znani pisatelj Stevenson in drugi so se prvi tanimali za lepoto edinstvenega tihooceanskega otočja. Znanstveno raziskovanje se je šele v zadnjem času lotilo tega pozabljenega sveta, in nove ugotovitve mečejo nepričakovano luč na najbolj pereča vprašanja sodobne mednarodne zgodovine. Do sedaj se je mislilo, da leži pradomovina oto-čanov na Zapadu, najbrž na velikanskih otokih sedanje holandske Indije. Na svoji poti iz jugovzhodne Azije proti Vzhodu so polagoma osvojili tudi tihooceansko otočje in ustvarili novo polinezijsko raso. Njeni lepi raščeni, svetlobronasti zastopniki niso nič slični šibkim in grdim črnim ne-gritom avstralske rase. Toda velikansko znanstveno delo angleškega prazgodovinarja B r o w n a je letos odločno ovrglo te nazore. Saj se res ne skladajo z dejanskim stanjem. Zapadni del otočja, vštevši skupino Fidži, ima še vedno črnkasto prebivalstvo, dočim prevladujejo Indoevropcem bolj slični Polinezijci na vzhodu. Kako bi ntogli ti izvrstni mornarji pustiti vnemar najbližje otočje, da Dsvojijo samo bolj oddaljeno? In če so to storili, sakaj se potem niso polastili tudi najbližje celine ter prepustili črnemu rodu vso Avstralijo? V tropskem delu Tihega oceana stalno pihajo hudi zapadni vetrovi, pasati, ki letijo naravnost v Azijo.
V	zgodovinskem času so hudo ovirali španske jadrnice na potovanje od Filipin proti južnoameri-kanskim kolonijam in tudi zdaj skoro onemogočajo promet z jadrnicami v vzhodni smeri. Z ozirom na te prometne zapreke bi bilo najlažje misliti, da so prišli stasiti lepi Polinezijci (njih najboljši zastopniki so Santoanci) naravnost iz Južno Amerike. A ta domneva sreča neodoljive antropološke ovire, in ludi polinezijska izročila ne kažejo nobene slič-nosti z onitni južnoamerikanskih Indijancev. Tudi skrivnestni Velikonočni otok, kjer je zapustilo izumrlo polinezijsko prebivalstvo veličastne spomenike, je bil menda nekako sveto pokopališče in konec sveta. Vzhodno od njega se prične nepretrgana oceanska gladina, ki ga deli od Južne Amerike. Nedvomno polinezijski mornarji nikoli niso kili kos tej daljavi. Zato misli Brown, da so prišli Polinezijci sicer preko Japonske, a najbrž iz Zapadne Azije ali celo Evrope. Samo na ta način lahko tolmačimo njih indoevropekim narodom čudežno slično zunanjost.
Vsekakor je živel čarobni tihooceanski svet listo zase, dokler ga niso osvojili Evropci, ki so prišli prvotno na poti iz Amerike. Toda znano je, da so imeli Kitajci vse bolj živahno morsko trgovino nego Evropa v oni dobi, ko se je koncem XV. stoletja prvič podal Kolumb na oceansko potovanje. Ni dvoma, da je Kitaj pod dinastijo Mingov po svoji kulturnosti zdaleka prekašal zapadno Evropo. Radi tega si moramo zastaviti vprašanje, zakaj niso rumeni ljudje osvojili Tihega oceana, predno so to storili beli? Ce bi se to bilo zgodilo, bi bil zdaj Kitaj gospodar sveta namesto španskega, oziroma danes britanskega imperija? Ameri-kanec N. Roosewelth. ki je posvetil temu vprašanju zanimivo politično razpravo, misli kakor tudi angleška raziskovalca Brown in Roberts, da so odločili svetovno zgodovino zopet p a s a t n i vetrovi. Ovirali so obiskovanje tropskih otokov, onstran katerih je ležala nepremagljiva severna oceanska puščava. Kitajci niso prišli bolj daleč nego do Filipin, s katerimi so vzdrževali več ali manj redne stike. Njih mornarji se niso upali preveč oddaljiti od obale. Izkoriščali so stalne obalne vetrove, tako zvane ntoussone, in jadrali okoli Indokitaja ter prišli do Indije, kjer so sklepali kupčije z arabskimi kapitani. A nikoli niso poskušali odriniti naravnost v ocean proti vzhodu, kakor tega niso storili tudi Japonci, priznani dobri mornarji. Ta strah pred vodno praznino je odločil v korist bele rase v boju za svetovno oblast.
V	naši dobi sta se hotela poslužiti preobljudeni Kitaj in Japonska evropskih in amerikanskih par-nikov in poiskati za milijone izseljencev novo pre-komorsko domovino. A zdaj je bilo že prepozno. Samo Holandska Indija nudi kakor pred stoletji zavetišče in zaslužek številnim Kitajcem. V Kaliforniji so jih trpeli, dokler je divjala zlata mrzlica in so bili potrebni ceni delavci. A čim so zgradili rumeni kuliji tihooceansko železnico, je Amerika hitela zapreti jim vrata. Kitajci in pozneje Japonci so izgubili upanje zasidrati se v Zedinjenih državah, Južni Ameriki ter britanski Južni Afriki. Avstralija jih je zavrnila od samega kraja.
Medtem je postala Oceanija torišče drugega dalekosežnega razvoja. Tudi tu so ostali domačini več ali manj nemoteni samo, dokler so se zanimali maloštevilni beli osvojevalci za bisere, trgovino ali razbojništvo. Čim se je pričela smotrena bela kolonizacija, je bilo obsojeno domače prebivalstvo na Izumiranje. Ponekod, n. pr. v Tasma-niji in Novi Zelandiji je divjala dolga ogorčena vojna, in so morili angleški kolonisti, ki so bili vsi kaznjenci, podjarntljene tuzemce naravnost kakor ščurke s tem, da so jim metali zastrupljeno meso pa kruh. Podrugod, kakor v ožji Polineziji, kjer so se mešali Evropci z lepim domačim prebivalstvom, so pogrešala izumiranje namesto orožja druga nič manj učinkovita sredstva: poprej nepo-sr.ane spolne bolezni in alkohol. Nekoč delavni in podjetni domačini so postajali čudno nedovzetni in leni ter se potikali dobesedno kakor jesenske muhe. Medtem je objavil Danvin svojo kruto teorijo o življenju kot boju za obstanek, in različni pisatelji so pričeli izvajati, da je izumiranje naravna
usoda »nižje rase:.
Nihče ni ugovarjal temu stališču, a življenje jc vnovič dokazalo, da se r^e zmeni za teorijo. Svetovna vojna pomeni nekak prelom. Zdaj je prebivalstvo nenadno pričelo naraščali, dasi n. pr. na Fidžiju ni mogoče govoriti o nazadovanju alkoholizma ali boljši morali. Na Filipinih se je pod vplivom omejitev, ki jih srečajo domačini na amen-
Nenavaden ciklon na Gorenjskem
Stolp pungerške cerkve v Kranju porušen - Ulice v Kranju nastlane z opeko -
Tudi kmetje v okolici silno prizadeti
Kranj, 18. juliju 1930.
Okrog 6 zvečer je nastala nad Kranjem in okolico strašna nevihta, kakoršne ljudje ne pomnijo že nad 50 let. Že prejšnji večer so ljudje opazili nu nebu čudno znamenje: dolg svetel trak, žareč, obdan od temnih oblakov. Danes se je to res izpolnilo. Kar nenadoma so prihrumeli od Šmarjetne gore močni sunki vetra, ki so se stopnjevali do pravega orkana. Nebo se je pooblačilo s temnimi oblaki. Strele so švigale neprestano. Kmalu je treščilo v stolp Pungerške cerkve v Kranju. Takoj nato je pri-hrul vrtinec viharja in streho stolpa, ki je bila dovršena šele pred nekaj meseci, je odnesel okrog 20 metrov daleč, in jo vrgel na vrt mestne stanovanjske hiše. Ravno toliko, da ni padla na streho hiše.
Vihar je naredil v Kranju ogromno škodo. Ceste so polne opeke. Drevesa so vsa oblom-Ijena. Veje leže vse križem. Glavne ccste so za silo očistili, da jc promet mogoč. V gimnazijskem botaničnem vrtu je polomljenega veliko drevja. Vihar je podrl tudi lipo nu vrtu okrajnega glavarstva.
Stolp roženkranske cerkve
je zelo pok varjen. Močno ga je nagnilo na stran. S kranjske mestne župne cerkve jc vihar odnesel skoro vso opeko, katere jc poln trg okrog cerkve. Tudi streha stolpa je zelo poškodovana, človeških žrtev ni bilo nobenih.
Očividec je pripovedoval, dn je samo iz lin kranjskega mestnega stolpu mogel našteti
nad 40 podrtih kozolcev.
kozolci so bili polni žita. Žito je razmetano stotine metrov okrog kozolcev. Med celo kratko-
trajno nevihto je padala kot oreh debela toča, ki je napravila ogromno škodo nu poljskih nasadili iu vrtovih. Na šmarjetni gori in v starem drevoredu je vihar lomil debele smreke.
Ljudstva se je polastilu silna panika. Delavstvo se je ravno tedaj razhajalo iz tovarn in v strahu in trepetu bežalo na vs • erani.
Na pokopališču
je vihar poruval več cipres in vrb žalujk in jih vrgel po tleh. Radio anteno so marsikje potrgane.
Avtobus Kranj—Jezersko
je nevihta zasačila pri Preddvoru. Potniki so vsi premočeni in prestrašeni prišli v Kranj. Pripovedovali so, da so videli vsepovsod razkrite hiše in podrte kozolce. Sadno drevje jc ležalo izruvano križem ceste. Drugod zopet pri-povedujjeo, du je vihar nosil strehe kozolcev do 30 m daleč.
Očividec pripoveduje
tole: Bilo ttus je osem na polju. Pripravljalo se je k nevihti, dasi ni kazalo posebno hudega. Naenkrat začntimo močan sunek viharja. Vsi smo zbežali pred pod. Sedemo k malici, toda kar naenkrat nam močan sunek viharja odnese cekar in skledicc ter kruh izpred nas po polju ven. Moja žena hoče iti za malico. Zgrabi jo vihar in jo premetava po polju, da jc bila rc-vica močno poškodovana. Moja dva sinova jo gresta iskat. S silo so sc vsi trije vzdržali nn tleh. Med tem je mojega malega otroka zgrabil nov vrtinec viharja in ga metal kot žogo po polju sem in tja. Kozolci okrog so padali eden za drugim po tleh. Snopi žita so frčali po zraku.
I Nazadnje je vihar izpodnesel iz temeljev tudi j skedenj, v katerem smo mi vedrili.
Sejmarske kolibe
■ na glavnem trgu je vihar odnesel. Branjevke so v groznem strahu iskale po trgu svojo lastnino.
Več hiš v Kranju je vihar odkril in voda je naredila po sobah veliko škode.
Vsaka hiša v Kranju ima pobitih veliko šip
V ovarno Jugobruno
jc treščilo. Delavke so bile vse iz sebe. Po mestu so ljudje vsled strahu padali v nezavest.
V župnišču jc vihui izruval cela okna in jih vrgel na tla. Pri šmnjdu jc vihar preklal vrata.
Na vrl u hotela »Jelen«
je pravo razdejanje. G. hotelir je pripovedoval, dn jc naenkrat strašno zahreščnlo, kostanji s« sc zrušili, debele veje so padale na mize in vse polomile. Vrt izgleda kot poruvan gozd. Vse križem leže drevesna deblu, polomljene inize, pretrgane električne žice. Vse to je trajalo le par minut.
Vsekakor kaže, dn je strašni orkan imel svoje središče med Kranjem in Preddvorom, Natančne škode zaenkrat ni mogoče ugotoviti, vsekakor pa bo ogromna. Podrobnejša poročila slede.
Potniki, ki so se peljali z večernim brzoviakom proti Ljubljani, so pripovedovali, da je bil na Bledu in na Lescah silen naliv, jioseb-nega viharja pa ui bilo.
Kaj se pripravlja v Sveti
v |l
Kairo, 18. jul. b. Iz Londona se poroča, da jc državni tajnik lord Passefield sprejel deputacijo palestinske judovske organizacije »Jevvish Agcncy«, katero je vodil lord Rothschild. Deputacija je ogorčeno protestirala, da je minister za kolonije razveljavil 2.300 naselbinskih dovoljenj za Jude, ki so izrazili željo, da bi se naselili v Sveti Deželi, ter obenem izrazila strah judovskega plemena, da hoče angleška vlada sploh ukiniti judovsko emigracijo v Palestino .
Lord Passefield jc odgovoril, da vlada ni nikdar spremenila svoje politike. Nikjer ni ustanovljeno, da se mora Palestina spremeniti v judovsko državo. Mandat, ki ga je sprejela britanska vlada nad Sveto Deželo, ji nalaga samo dolžnost, da Judom olajšuje vseljevanje, seveda v mejah pravic domačega arabskega prebivalstva, ki nikakor ne sme dobiti vtisa, da ga hoče Velika Britanija prepoditi z ma-terne grude. Judovska emigracija se je morala ustavili, ker za enkrat Palestina ne tnore več absorbirati novih židovskih priseljencev.
London, 18. jul. b. V parlamentarnih krogih vlada zadoščenje nad stališčem, ki ga je zavzela vlada v vprašanju židovske emigracije v Palestino. Komisija sir Walterja Shavva, ki se jc po lanskih masakrih podala v Svelo Deželo, je ugotovila, da sc arabskemu plemenu delajo gospodarske in politične krivice.
Dodatno k temu pa se poroča od dobro informirane osebnosti v City, da preobrata angleške politike v Palestini ni povzročil kak sentinienlalizem za ali proti Judom, ampak oziri popolnoma gospodarskega značaja. Anglija se jc zavzela na mirovni
konferenci za požidovljenje Svete Dežele pod vplivom Rotschildovc skupine, ki je nameravala zgraditi velik petrolejski odvodni kanal iz Mossula do Sredozemskega morja skozi Palestino. Kanal naj bi stražile judovske kolonije. V toku zadnjih desetih let pa je važnost mezopotamskega petroleja jx>ne-liala, ker je vladna »Anglo-Persian Oil Cie« zadela ua nove zelo bogate vrelce na perzijski meji, ki se lažje cksploatirajo kol pa mosulska bogastva. Nadalje pa angleški kapital nima prav velike gorečnosti izrabljati Mossul, dokler je Francija udeležena. Tako so se morali umakniti petrolejski interesi, in ž njimi simpatije do Židov drugim gospodarskim načrtom. Velika Britanija namerava tudi v Palestini postaviti veliko zrakoplovno pristanišče, odkoder bi se zračni promet cepil na eni strani preko Egipta v Južno Afriko, na drugi strani pa preko Mezopotamije, Perzije v Indijo in Avstralijo. Izpeljava tega načrta pa je v veliki meri odvisna od arabskih plemen, ki bi vedno delala (ežave, če bi jih pritisnili v defenzivo. Brilanska vlada hoče zdaj pridobili Arabce v Palestini za sebe, ker ve, da ž. njimi kupi tudi dobro voljo Arabcev na dolgi zračni liniji, ki bo tekla nad arabskimi teritoriji.
To je ]» mojih informacijah gospodarsko ozadje spremembe kurza v Palestini, katerega ie mogoče še pospešilo dejstvo, da židovske naselbine niso bile Bog zna kako produktivne v Palestini, kjer je bilo za enkrat le malo prilike za trgovsko podjetnost.
Iz političnih krogov izvem ludi. da namerava britanska vlada dali Palestini tudi parlament, tako da bi judovski element bil potisnjen v tnalo pomembno manjšino.
Blok agrarnih držav
Belgrad, 18. jul. z. Včeraj sla odpotovala v Bukarešto načelnik poljedelskega ministrstva in inšpektor istega ministrstva Pilja, da izročita romunski vladi referat o pogajanjih, ki so se vršila v Budimpešti z madjarskimi poljedelskimi krogi v vprašanju ustvarjenja agrarnega bloka. Naša delegata bosta skupno z romunskimi strokovnjaki izdelala elaborat za konferenco v Sinaji, ki jo jc sklicala romunska vlada in katere se udeležijo razen Romunije, Jugoslavija, Madžarska in tudi Češkoslovaška.
Praga, 18. jul. p. Kljub nasprotnim vestem, izjavljajo češkoslovaški industrijalci, da nimajo pra" ničesar proti osnutku agrarnega bloka Afadžarskc, Jugoslavije in Romunije. Češkoslovaški industrijalci dobro vedo, da ne bo agrarni blok nikdar sklenil koraka, ki bi bil proti interesom Češkoslovaške.
ški celini, pričel nacionalni preporod in komunisti hitijo pristavljati svoj lonček k novemu ognju. Ze-dinjene države, ki so dozdaj ugibale, kako bi zajezile izumiranje, morajo nenadoma misliti nato kako bi rešile svojo kolonijo pred boljševiškimi nauki. Novi razvoj obljubuje jako napete dogodke. Rajsko polinezijsko otočje, kjer se je nekoč odločilo svetovno prvenstvo, zopet stopa v ospredje svelovne politike. Ni treba pripomniti, da paztio Japonska zasleduje nove okoliščine, ker je vsaj začasno — dokler vladajo sovjeti — rešena vseli skrbi v zaledju.
Zakon o državni obrambi
Belgrad, 18. julija, u. Nj. V. kralj je na predlog ministra vojne in mornarice in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o državni obrambi, ki ga objavijo današnje »Službene novinec.
Zakon določa, da se za zaščito in obrambo države uporabi vsa državna sila ter vsa materialna sredstva države in njenih državljanov.
Splošna državna mobilizacija vsebuje mobilizacijo vojnih sil. d:■>.:-, ;;ih financ, indu , rije, gospodarstva, poljedelstvu in mobilizacijo delovne moči. Splošna državna nioldli/ueija se izvede s kraljevim tika/oni nn predlog ministra vojske in mornarice nt v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Za izdelavo mobilizacijskega nučrta se osnuje ]xiseben »Svet državne hrambe , ki ga sestavljajo vsi ministri pod predsedništvoin ministrskega sveta; pride pa v ta svet kot član tudi načelnik glavnega generalnega štaba in to s posvetovalnim glasom.
Pod korupetenco Svetu državne obrambe spada sestavu in izvedba načrta zu splošno državno mobilizacijo; sestava in izvedba načrta za moralno in fizično vzgojo naroda in mladino za naloge, potrebne pri obrambi države; sestava iu izvedba načrta za razvoj in vzdrževanje prometne mreže v državi; finan-siranje potreb državne obrambe; sestava in izvedba načrta za razvoj industrije v državi in sicer posebno onih vej industrije, ki so potrebne pri državni obrambi, pravočasna preskrba za ptchrauc vojnih sil in prebivalstvu.
„Karagforgfe"
Sušak, 18. julija, z. Dočim se |c prvotno mislilo, da bo mogoče spravili poškodovani Kara-djordje« v ladjedelnico v Kraljevico, javljajo seda;, da so popravila v tej ladjedelnici nemogoča, radi česar bodo morali spraviti parnik na dok vojne mornarice v Tivatu. Od tukaj ga bodo peljali na Sušak, kjer bodo popravila dokončana. Dva rc-morterja vojne mornarice ga bosta v nedeljo privedla v Tivat.
Sušak, 18. jul. p. Sušaška občina bo votirala 10.000 Din za žrtve ponesrečenega »Karadjordja«. Ta kredit bo odobren na prvi prihodnji seji občin skega sveta.
Sv. maša zadušnica za žrtve
nesreče „Karagjorgia"
Belgrad, 18. julija. Društvo jugoslovanskih turistov je priredilo danes ob 9 dopoldne svečano zadušnico žrtvam ponesrečenega »Karadjordja . Katoliška cerkev je bila nabito polna ljudi Zadušnico je služil belgrajski župnik dr. W a g -n e r ob asistenci dr. Velasiča in Jureliča. Navzoč je bil tudi belgrajski nadškof dr. Rafael R o d i č. Kapitan vojne ladje ordonančni oficir Tiašin Mun-dorfer je zastopal kralja. Prisotni so bili tudi zastopniki najvišjih oblastev. Češkoslovaško poslaništvo je zastopal svetnik poslaništva Š e v t i k z velikim številom članov češkoslovaške kolonije v Belgradu. S poljskega poslaništva je zadušnici prisostvoval ataše za tisk B e 1 i n k a. Belgrajsko občino jc zastopal kmet-pravnik P r o t i č. Razen lega so bili pri zadušnici zastopniki vseh kulturnih, nacijonalnih, gospodarskih in profesionalnih društev. Po zadušnici je predsednik Jugoslovenske-ga turista Stanko B a n i č imel pred cerkvijo govor, v katerem jc slikal nesrečo, povzdigujoč legendarno prisotnost duha in junaštvo naših pomorskih častnikov in mornarjev. Prosil je predstavnika češkoslovaškega naroda, da izrazi rodbinam ponesrečenih češkoslovaški Sokolov in bratskemu češkoslovaškemu narodu iskreno in globoko so žalje prestolnega Belgrada,
Razne vesti iz države
Belgrad. 18. jul. p. Upravni odbor belgijske občine je danes sklenil o novih imenih ulic iu trgov v Belgrndu. V oči jo padlo dejstvo, da so mnoge ulice dobile imena iz hrvatske zgodovine in kulture.
Belgrad, 18. jul. p. Načelnik živinorejske;'« oddelka poljedelskega ministrstva dr. I.jude-vit Prohaska je odpotoval kot delegat naše vlade na živinorejski kongres in razstavo v lx>n-don. Odobren mu je kredit 200.000 Din za nakupovanje perutnine. T« se bo potem razdelil« med našimi najuglednejšimi slanicam; perutnina rstvn.
Belgrad. tH. jul. p. Prihodnjo nedeljo se vrši seja uprave Narodne banke, na kateri «e bo razpravljalo o prošnjah za dolgoročne kredite za izvoz. Zastopnik guvernerja grof Miroslav Ul ner je obiskal zastopniku finančnega mini stra ter z njim konferiral o vprašanju predsto-ječe izvozne knmpanijc v zvezi z delom Narodne banke.
proizvodnja življcnskih potrebščin, zbirunjc razdelitev iu potrošnja hrane; uporaba vseli onih oseb, ki niso vojni obvezunci, ali ki so sposobne z,« gotova del« in službe v ozadju vojske in to brez ozira na spoL
Nemški državni zbor razpuščen
Mesen opomin vlade na poslanem • Nemški nacionalci šo se razcepili -Večina proti zasilnim naredbam - Državni zbor razpuščen, nove volitve 14. septembra - Vlada izda proklamaeiio na narod
Berlin. 18. .ulija. as. Ze od jutranjih ur je biiu v nemškem državnem i:boru velik« napetost. Ob t!l še ni bilo videti, ali bo soclalnodemokratsku
nezaupnica sprejeta ali ne. Najprej je bilo dopol-Ine kratko posvetovanje uemškonaeionalne frakcije. ki pa ni prišlo do nobenega drugega zaključiva kakor snočnje posvetovanje, 'točno ob 10 je predsednik državnega zbora Loebe otvoril sejo.
Zbornica je bila nabilo polna. Kol prvi govornik je povzel besedo za socialne demokrate poslanci'. Landberg, ki je še enkrat svaril, naj se člen 48 ustave ne uporabi za finančne zakone. Utemeljeval je predlog socialnih demokratov, s katerim se je zahtevalo, da se zasilne odredite državne vlade prekličejo. Odgovarjal mu je nato notranji minister dr. Wirth, katerega so z leve strani neprestano motili z medklici. Vprašal je: Ali nimajo vsi republičani v tej uri zadosti povoda, da se vprašajo, da smo po desetletnem razvoju :ares zašli v krizo nemškega parlamentarizma? Minister je potem orisal gospodarske nevarnosti, ki so neizogibne, če se davčni zakoni ne bodo mogli izveeti. Za nemške nacionalce je potem predssd-nik frakcije, poslanec dr. O b e r f o h r e n podal daljšo izjavo, v kateri je očital Brini ingovi vladi njene grehe in izjavil, da nemški nacionalci nimajo zaupanja do vlade, da bi pomagala nemškemu narodu v bodočih stiskali. Iz lega je izhajllo, da bodo nemški nacionalci podpirali predlog socialnih demokratov. Nato je izjavil finančni minister Dietrich. da bi bil z zasilnimi odredbami de-
ficit pokrit. Ilekel je doslovno: Ce pustimo utvar tako dalje, kakor do sedaj, bo v kratkem času mir in red v toliki nevarnosti, da bi vsakdo rad pristal na naše predloge. Se je državna blagajna v
redu, če pa predlogi za kritje propadejo, sc je bati v par mesecih največjih nemirov. Nemški državni zbor mora danes pokazati, ali je Nemčija še državni narod ali pa smo kup Interesentov. Potem je.;
podal izjavo grof W e s 1 a r p za svoje politične
prijatelje, da je sicer tudi nadalje razpoložen kritično proti Brtiningovi vladi, da pu bi hotel preprečiti vladno krizo, ki '' lahko dovedla do državne krize. Zalo bodo ii. prijatelji odklonili
predlog za ukinitev in nezaupnico socialnih demokratov.
Pri glasovanju o socialnodemokralskem predlogu zn ukinitev zasilnih odredb je bilo oddanih 437 glasov, za soelalnodeniokratski predlog jc glasovalo 236 poslancev, proti pa 221. S tem je bil
predlog socialnih demokratov sprejet. Nato je vstal državni kancler dr. BrUning in podal kratko izjavo. Potoni pa je prefital dekret o razpustitvi državnega zbora. Dočim so se vsi državni ministri dvignili s svojih sedežev, da zapustijo sejno dvorano, so komunisti zapeli internacionalo. V splošnem razburjenju se je dvorana počasi izpraznila.
Berlin, 18. julija, as. Nove volitve za nemški državni zbor bodo 14. septembra. Razpust državnega zbora je poslal neizogiben, ker je bil nn današnji seji predlog socialnih demokratov za razveljavi jenje zasilnih naredb državnega predsednika sprejet s 15 glasovi večine. Ker se je razveljavlje-
nje zasilnih odredb smatralo za afront nemškega državnega zbora proti državnemu predsedniku, so vladne stranke poskušale, da bi se uajprej glasovalo o nezaupnici socialnih demokratov ln komunistov, potem pa šele o predlogu za razveljavljenje zasilnih odredb. Ta taktika pa je imela to posledico, da so tako socialni demokrati kakor komunisti umaknili svoj predlog nezaupnice, tako da je postalo neizogibno glasovanje o socialnodemo-kratskem predlogu za razveljavljenje zasilnih odredb. izid glasovanja pa je bil dvomljiv do zadnjega trenutka, ker se ni videlo, koliko nemških nacionalcev bo pod vodstvom grofa Westarpa glasovalo proti socialnodemokratskemu predlogu. Teh poslanccv pa jc bilo samo 25, torej premalo, da bi mogel Brtlningov kabinet zmagati. To glasovanje ne pomeni nič drugega kakor razkol nemške nacionalne stranke. Pričakuje se, da sc bo ustanovila nova konservativna stranka, sestavljena iz We-starpovih ljudi in narodnih konservativcev in kateri se bodo morda pridružili tudi nekateri drugi nemški nacionalci, ki se do sedaj niso odločili. Ta stranka bo šla samostojno v volivni boj.
Berlin, 18. julija, us. Državna vlada jc iz-dula nastopni oklic: »Nemškemu narodu! Državni zbor je odrekel sredstvu, knteru potrebuje država za izvršitev svojih nalog. Zasilne odredbe državnega predsednika so bile odklonjene z majhno večino, ki jc nied seboj needina in ni sposobna, da prevzame odgovornost. Seduj gre nu narod oklic, da sum odločil o svoji bodočnosti.« ..... i i -
Povratek luxemburskih tekmovalcev s truplom pok. Mateja
Sokolski tekmovalci iz Louxembourga so se vrnili danes zjutraj v Ljubljano. Z uradi tragične smrti tekmovalcu M« le j« se niso vršili nikjer ne na potu . ne v Ljubljani oficielni sprejemi. Kljub teniu je pričakovalo tekmovalce nu kolodvoru poleg sokolskih funkcionarjev tudi večje število občinstva. Prisothd sta bila tudi ban ing. S c r n e c in minister dr. S r skic, ki se je mulo popreje pripeljal lz Belgradu.
Krsta s truplom ponesrečenega tekmovalca Mu le j a je prišla v Ljubljano z večernim mo-uukovsklni bizovlakoni. Na kolodvoru se jo zbralo veliko število Sokolov in drugega občinstva, S krsto sta se pripeljala članu tekmovalne vrste Leon št u kej j, ki se je od svoje poškodbe že opomogel, in Ozvald. Ko so opravili carinske formalnosti, so vagon, v katerem je hi hi krsta, odprli. Bil je poln Cvetja, vencev in šopkov, ki so jih na krsto položili v )x>uxembourgu. Med drugimi jc bil vmes tudi venec luksemburške vlade, mesta Louxembourg ter vseh tekmovalnih vrst, ki so sc udeležile mednarodnih tekem.
lz kolodvora so prepeljali krsto v Sokolski dom na Tabor, kjer bo tekom noči položeno na katafalk. Jutri bo občinstvu omogočen dostop. Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo dopoldne iz Tabora na glavni kolodvor, od koder prepeljejo krsto v Bohinjsko Bistrico. Tam se bo
vršil pogreb ob 4 popoldne.
*
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc prosi vse hišne posestnike, da ob pogrebu Toneta M«. Irjs izobesijo črne zastave, kakor bo to storila tudi mestna občina ljubljanska.
Slovenski učitelji zborujejo
(Uvod glej na 3. strani!)
Novo mesto, 18. julija.
Pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva. ki se tu vrši, jc preračunana na tri dni. Danes je na dnevnem redu seja širšega sosveta. Jutri, 19. julija, je delegaeijsko zborovanje in zadnji dun bo poleg pedagoškega predavanja in poročil odsekov zanimiva tudi debata o tajnikovem in blagajnikovem poročilu.
Člani ožjega sosvetu so prišli v Novo mesto že prvi dan z jutranjim vlakom. Državne zastave vihrajo že danes raz mnogih hiš. Dopoldne po 10 se Je vršilo seja ožjega sosveta, ki se je v glavnem pečala / iinenl kandidatov za odseke. S popoldanskim vlakom je prišlo v Novo mesto mnogo članov širšega sosvetu in delegacijska skupščina.
Ob 17. url je zboroval širši sosvet. Ctani tega so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in člani ožjega sosveta, skupuj 47 članov. Poverjenik Andrej 8 k ulj je najprej ugotovil, da je navzočih 13 članov ožjega sosveta in 28 odposlancev pokrajinskih učiteljskih društev, torej 41 članov. Nato je podnl smernice glavnih volitev, in delovanje odsckpv. Po ožjem sosvetu predluguni kandidatje so bili t nekaterimi spremembami in dopolnitvami soglasno odobreni. Odseki, ki bodo jutri zjutraj pričeli delo, so sledeči: Verifikucijski, gospodarski, šolsko-upruvni odsek, odsek za stanovski tisk. odsek Za mladinski tisk, odsek za kmetijsko, obrtniško, trgovsko in gospodinjsko šolstvo, odsek za narodno izobraževanje, odsek zu obmejno šolstvo in pevski odsek.
Misijonski paviljon na francoski kol, razstavi
Pariš, 18. jul. b. Z velikim zadoščenjem se je sprejela v vseh krogih brez razlike svetovnega na-ziranja vest, da je francoska vlada oficijelno na. prosila cerkvene oblasti, da postavijo na terenu kolonijalne razstave leta 1930 tudi svoj paviljon Za katoliške misijone. Tudi najbolj zagrizeni svobo domisleci morajo priznati, da se mora Francija da. nes v prvi vrsti zahvalili svojim katoliškim misijonarjem, da stoji prebivalstvo francoskega koloni-jalnega imperija na tako visoki kulturni stopnji,
Predsedstvo misijonskega paviljona je prevze1 admiral Lacaze, predsedstvo cele razstave pa vodi maršal Liautey, oba skozi in skozi katoliška moža,
Paviljon misijonov bo brez dvoma na celi razstavi najbolj privlačna in tudi najbolj instruk-tivna točka za one, ki bi se radi spoznali z zgodovino francoskih kolonij.
Občinski zakon
Belgrad, 18. julija, z. V notranjem ministrstvu sc pripravlja zakon o občinah in zakon o mestih. Vsa mesta so dobila poziv, da naj stavijo svojf pripombe na ta zakon.
Poskusen samoumor
Ljubljana, 18. juliju.
V poznih večernih urah se jc ustrelil v sfero 20 letni Dobrota Ivan, zidar pri Ljubljunski gradbeni družbi, stanujoč v Mostah pri Ljubljani št. 80. Zvečer je šel nu sprehod z nekim dekletom, pa je menda prišlo med obema do prepira, uakur si je poguul kroglo v srce. Uc-šilna postaja gu je ob 11 zvečer prepeljala v bolnico in je lc malo upanju, da bi okreval.
PROPAGANDNI DAMSKI LAHKOATLETSKI MITING.
Danes priredi Ilirija na svojem Igrišču ženski juniorski lalrkoatlctski miting. Bo to po večletnem presledku prvi nastop ženskih lahko-atletinj. Zanimiva prireditev se bo vršila ob 5 popoldne. Ker so nekatere mlude moči v dobri formi, niso izključeni dobri celo rekordni rezultati.
Dunajska vremenska napovedi Najprej od za-
pada viharni vetrovi t velikimi nevihtami. Potem! Severne Alpe: Morda zopet precej jasno. Najprej pa zelo hladno in vetrovno. Južne Alpe: Hladno in deževno. Nižia temoeratura.
Puč na Portugalskem
Lizbona, 18. julija. AA. V teku včerajšnjega dne je bilo tu aretiranih mnogo civilnih in vojaških oseb, ki so pripravljale poskus strmoglaviti današnji režim. Garnizije so ostale zveste vladi.
Lisbona, 18. jul. as. Vlada je v kali udušila poskus prevrata, ki bi se imel preteklo noč izvršiti v Lisboni in obenem še na treh drugih krajih. Aretiranih je bilo 40 oseb, med njimi več častnikov in časnikarskih ravnateljev, kateri so bili še nocoj odposlani v pregnanstvo na Azorske otoke. Vse čete so pripravljene.
Makedonski revolucijonarji
pred sodiščem
Soiija, 18. julija. AA. Državni tožilec je dvignil obtožbo proti morilcu Kundeva in njegovim pomočnikom. Neposrednega dejanja sta obtožena ' Dimitrije Nederski ln Nikola Denenkov, kot organizator pa Dražil Topukov, sotrudnik »Makedonije« in Ivan Mihajlov. Po kazenskem zakonu je oredvidena za tak zločin smrt.
Dunaj, 18. julija. AA. Listi poročajo iz Sofije, da je včeraj državni tožilec izdal odlok, naj -edarstvo aretira Ivana Mihajlova, šefa makedonskega revolucionarnega odbora. Aretacijo utemeljuje državni tožilec s tem, da je Ivan Mihajlov dal glavno pobudo za umor protogerovista Punde-va, ki je bil umorjen sredi Sofije 6. marca 1930. Državni tožilec zahteva smrtno kazen za Ivana Mihajlova. Redarstvo je izdalo za pobeglim Mi-bajlovim tiralico.
Italija bi rada mešala
tudi v Egiptu
London. 18. jul. ff. Fašistični italijanski /isti so porabili gibanje egiptovskih nacionalistov, takozvanih vafdistov, proti kralju Fuadu v to, da naglašajo potrebo tuje intervencije, da ne bi trpelo življenje in imetje mnogoštevilnih inozemcev, ki bivajo v Egiptu in ki bi mogli |K) nemirih biti prizadeti.
Napram temu naglaša razen skrajnih imperialističnih krogov vse angleško časopisje, da Italijani |)oložaj: 1. pretiravajo, 2. da so angleške sile zadosti močne, da zaščitijo življenje in imetje inozcmcev, ako bi egiptovske sile nc zadostovale. Delj pa angleška vlada v nobenem slučaju ne bo šla. ker nima niti najmanjše volje, da bi ščitila kralja Fuada, ki jc izgubil simpatije svojega naroda, proti nacionalistom.
Pisanje fašističnih listov pa vzbuja sum. da hoče Italija tudi v Egiptu kaliti vode in izrabiti notranje težave dežele v svoje kolonialne uh-mene.
Poudarjati je treba, da konservativna itranka v parlamentu topot stoji [Kipoliiomn na strani MaeDonalda in njegove previdne politike v egiptovskem vprašanju. S tem pa seveda še ni rečeno, du sc je Anglija že izognila vsem težavam, ki bi nastale z zmago nacionalne stranke nad kraljem Fuadom. ki jc bil doslej večalimanj orodje v rokah Britanije. Da Anglija ne Ik> dnlu i/, rok sueškega prekopa iu Sudanu, lo pa ni treba še posebiČ povdurjati.
London, 18. julija. AA. Po zadnjih vesteh iz Egipta se jc položaj izboljšal, V Alexandriji so bile nove demonstracije nacijonalistov, ki pa jih je redarstvo razpršilo, nc da bi moralo seči po orožju.
Londcn, 18. jul. as. »Daily Telegraph« smatra, da jc v ponedeljek pričakovati novih nemirov v Egiptu, ker hočejo člani parlamenta ta dan vdreti v parlament, da bi imeli sejo.
Ločitev kralja Karla in Helene se ni razveljavila
Bukarešta, 18. julija. A A. Rador deinantira vest o razveljavljenju razjioroke med kr*Sj?in Ka-rolom in kraljico Heleno.
Zagrebška vremenska napoved: Toplo in vetrovno. oblačno. Vreme se bo poslabšalo, ' " *
Malta je slejkoprej
na dnevnem redu
London, 18. jul. II. Čeprav jc malteški guverner prepovedal vse manifestacije, so Malte-žani priredili veliko manifestacijo, ko se je vrnil iz Loudoha bivši ministrski predsednik sir llugo Mifsut, voditelj narodne stranke. Dasi je bilo koncentrirano veliko policije, se red ni kršil in je množica spremila svojega voditelja v velikem sprevodu do stanovanja.
Pri tej priliki je malteško vprašanje, zopet prišlo v angleški javnosti na politični dnevni red. V zadnjem ?asu se je namreč od oficielne labour Pa rt v nu Malti, ki je najbolj podpirala lordn Stricklanda v njegovi borbi zoper malteško duhovščino in ljudstvo, ločila skupina katoliških malteških (ubouristov in osnovala poseben list v; malteškem jeziku Id Dawtt (Luč). V svojem uvodniku piše ta list, du ves svet gledu sedaj na Anglijo, da vidi, kako ho znal« postopati z majhnim narodom, ki zahleva svojo avtonomijo ter narodne pravice, za katere je šla svojčas Anglija v svetovno Vojno. Svet p« jc tudi radoveden, kako sc bo obnašala
Tekme v Montevideu
Zmaga Jugoslavije v drugi skupini
Montevideo, 18, julija, as. V dveh izmed štirih skupin, v katerih igrajo reprezentančna nogometna moštva v Montevideu, so že določeni zmagovalci. Severnoameriška skupina poklicnih nogometašev je gladko zmagala s 3:0 nad Paragvajem in zasedla prvo mesto v četrti skupini. Enako srečo je imela Jugoslavija v drugi skupini, ker je v svoji drugi igri zmagala s 4:0 proti Boliviji. Stanje iger v posameznih skupinah je sedaj sledeče:
Skupina L:
I. skupina. Argentina (številke pomenijo: Igre, Dobljene, Neodločene, Zgubljene, Vrata, Točke) 1, 1, 0, 0, 1:0, 2:0; Čile 1, 1, 0, 0, 3:0, 2:0; Francija 2, 1, 0, 1, 4:2, 2:2; Mehika 2, 0, 0, 2, 1:7, 0:4. — II. Jugoslavija 2, 2, 0, 0, 6:1, 4:0; Brazilija 1, 0, 0, 1, 1:2, 0:2; Bolivija 1, 0, 0, 1, 0:4, 0:2. — III. Romunija 1, 1, 0, 0, 3:1, 2:0; Uruguay 0, 0,
0,	0, 0:0, 0:0; Peru 1, 0, 0, 1, 1:3, 0:2. — IV. Severna Amerika 2, 2, 0, 0, 6:0, 4:0: Belgija 1, 0, 0,
1,	0:3, 0:2; Paraguay 1, 0, 0, 1, 0:3, 0:2.
Posledice Gandijevega pokreta
Bomhay, 18. julija. AA. Zaradi nakupičenja zalog in depresije v trgovini, nastale po gospodarskem pretresu bojkotnega gibanja, bo 14 nadaljniii bombažnih predilnic s 1. avgustom ustavilo delo. Tako bo brez. dela 40.000 delavcev.
Kralj Alfonz se vrača domov
London, 18. julija. AA. Španski kralj je danes odpotoval v Santander Na postaji Watorloo se je poslovil od visokega gosta v imenu angleške kraljeve dvojice vojvoda Gloucester.
Španska narodna banka
zvišala obrestno mero
Madrid, 18. julija. AA. Narodna banka je zvišala eskomptno mero od 5 in pol na 6 odstotkov. Hkrati je bila povišana obrestna mera za predujme na vrednostne papirje za pol odstotka.
Polet „Zeppelina"
Pariz, 18. julija, as. Zrakoplov »Zeppelin«, ki je na povratku z Islandije spremenil svojo smer, je danes nekoliko pred poldnevom dospel do frnn-coske obale, severozapadno od Nantesa. Nato je lelel proti Churu, kamor je dospel nekoliko pred 14. Zrakoplov radi slabega vremena ni obiskal Pariza.
Frieclriclisliafcn. 18. julija, ns. Zrakoplov 'Zeppelin* se jo s svojega potovanja v severne kraje vrnil v Friedrichshafen ob 18.38. Radi hudega vetra pa ni mogel pristati. Selr ob 19.35 se je spitsi'1 do 130 m nad /ciulio iu potem pristal.
angleška vlada / ozirom na katoliški problem, ko je vendar \ Angliji Izvedla proti večstolct-niin predsodkom protestantov popolno ennko-pravnost katoličanov, dočim na Mnltl podpira protestantske sekte, knterih se je lord Strick-land j)osluževal v borbi zoper katoliško cei • kev iu narodno stranko.
V vrstah katoliške labouristične stranke na Malti so razen Mnltežunov tudi nekateri odlični katoliški Angleži, v prvi vrsti bivši minister za kolonije.
Merodajnl londonski politični faktorji počasi zapuščajo lordu Stricklanda, katerega so podpirali bolj iz prestižnih razlogov, in premišljujejo. kako s potrebno previdnostjo in ne-prenugljcnostjo približali sc narodni stranki, tem bolj, ker se je po v postavitvi kolonialnega režima pokazalo, da se Maltcžani ne dajo zapeljati niti v iredentizem niti v kako drugo nepremišljeno revolucijo, ampak mirno, delajo naprej, podprti od svojega klera, za v postavitev svojih ustavnih pravic.
Ogromen napredek radio tehnike
London, 18. julija. AA. Londonski župan je s pritiskom na električni gumb otvoril 12,000 milj oddaljeno radio-razstavo v Melbournu.
Civita Vccchia, 18. julija. AA. Senator Mar-coni je s krova svoje jahte »Elettra« poslal rudio-fonski pozdrav predsedniku radio-tehnične razstave v Melbournu, ki je bila otvorjena te dni. Pozdrav so slišali v Avstraliji docela jasno in je bil prenesen na to ogromno razdaljo brez posrednih postaj.
Rim, 18. julija. AA. Med Sardinijo in italijanskim polotokom bodo uvedli radio-lelefonski promet s kratkimi valovi. Poskusni razgovori so popolnoma uspeli.
Strašen tajfun
London, 18. julija, as. Kakor javlja »Exhange Telegraph« iz Tokia, je divjal danes na otoku Kiuiiu strašen tajfun, kakršnega že ni bilo deset let. Napravil je ogromno škodo. Vse zveze z otokom so prekinjene in se boje, da je Število smrtnih žrtev zelo veliko. Tajfun se je potem obrnil proti Koreji, kjer so poplave napravile ogromno škodo.
Zopet potres v Birmi
Pariz, 18. julija. AA. Listi poročajo iz Ran-goona, da je močan potres v pokrajini Taravandi na Birmanskem povzročil veliko škodo. Pokrajina se razprosti ra kakih 60 milj severno od Rangoona. Mnogo hiš je bilo porušenih. Oblastva sodijo, da bo število človeških žrtev omejeno.
Nemški parnih v plamenih
London, 18. julija, AA, \ngleški parnik »Raft-gitata« je brezžično brzojavil, da je rešil potnike in posadko nemškega parnik« >,Wargis<, ki je v plamenih in ki bo vsak hip postal žrtev Valov sredi Atlantskega oceana.
, Tajinstveni umor
Marseille, 18. juliju. A A. Havar poroča: Iz morja so potegnili kovčeg s perilom in denarnico, v kuleri je bilo 35 frankov in fotografija z napisom: »Uenifliin ae.; Fotografija predstavlja pred nekaj dnevi pogrešanega angleškega vieekonzui;:, o katerem so mislili, da so aa ubili ueoiani morilci