VOLUME III. — LETO 111. Single Copy 3c CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) AUGUST 2nd. Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, Ge Ostanki poljske ar-niade se ne more-jo vzdržati. London, 1. avgusta. — Rusi že zavzeli trnjave okoli £rest-Litovskega, kateri že pri-Pada sedaj ruski vojski. Te tr-ftjave se nahajajo 77 milj od Varšave. Konjenica se je pohabila v teh okrajih napram b°liševikom, toda zaman. Kovnici načeljuje general Bala-j-ho*ic, sedaj poljski general, 'Je v času svetovne vojne slu- žil v ruski armadi. v * v Varšava, 1. avgusta. — Bolj-čete, ki so bile koiicen- trir; ane na 'bregovih reke Na- rew. so večkrat napadale, ka-Pravi poljsko poročilo. kor To poročilo tudi pravi, da so ^°liaki preCmagali boljševike. Tr . . PJ.Topijelo. kjer so Rusi pj V okraju Thomas' kjer Je naj stili vec strojnik pušk in 500 %tvih. sedaj se še ni slišalo be-lce o pogajanjih za mir, če-n° so že poljski pravomočrfi ,. °Pniki prišli na rusko stran, % ler se bodo pogovorili radi , ru- Ko so šli ti poljski po-čez obe bojni črti, je bi-Ze ura devet, kajti bilo je a obema armadama nespora-mljenje glede signalov, ker lrneli enega in istega časa p°beh armadah, oljska delegacija je preko-jua fronto na mirnem okra-lov K°bruyn- Sedem avtomobile bilo, kateri so nosili te 0slanike. Prvi avtomobil pa JG Ti '1 nosil belo zastavo. Kakor de^ajo Amerikanci, ki ' so vi-' ^ avtomobile, ko so šli čez Igj^0, peljal naj prvo avtomo-j, ' v katerem je bil general ga°m.eron. ki načeljuje tej dele-, Za njim so takoj sledili 'Je drugi avtomobili. ■K-akor hitro so ti avtomobili Peljali čez most, ki je stal v c obema bojnima črtama, ta-Utl'.vfe Je prikazal ogenj ter ga a.i bodo sklenili na tem po- . . , , ., , VetovATii„ v SmClair je odstopil od uvanju, se ne ve se prav J H j " Znano pa je, da bodo 'bolj- ske Zahtevali, da se na Polj- m ustanovijo sovijeti, kar Pa brani Anglija in Francija, tla Veste- ^ potem pride vrsta Geo 6n° izmed n-iih- Ll°yd k0nirge Je dal pojskim poslani-liior; svoja naročila in teh se Bogata žetev v državi Kansas. Kansas City, 1. avgusta. — Vdrugič v zgodovini bo tako bogata ' in velika žetev v državi Kansas, kokor bo letošnja, ki ima poleg sebe še najbogatejši pridelek koruze. Več milj ono v dolarjev bodo dobili farmarji za oves, ječmen in krompir, ne da 'bi se omenjalo še denar, katerega bodo dobili ženske za male pridelke, katere morejo same prodajati. Veliko farmarjev v Kansas je imelo to vero, da je dobro leto za koruzo, slabo leto za pšenico. Toda letos se je pokazalo, da ni res. Koruza pač zahteva močo takrat, ko zori ipšenica. Letos pa je ponavadi zvečer padal blagodejen dež, zjutraj pa je sijalo solnce, ki je zorilo pšenico in dajalo rast koruzi. V okraju Thomas, kjer je lepša in najbogatejša pšenica, se na milje in milje vidi le pšenica, ki leži kot rumena preproga. Ograje, mala drevesa in skoro hiše so se potopile v tem pšeničnem polju. Sedaj le nastaja vprašanje, kako se bo to pšenico zvozilo v kraje, da bo prišla na trg. Governor države je že rekel, da bo potreba naročiti posebne železniške vozove, ki bodo vozili to pšenico. In če bi se izvažalo to .pšenico z vozovi, katere dobi nazaj država Kansas, bi vzelo dve leti, da se zvozi to pšenico. Treba bo tudi postaviti začasna poslopja, da se spravi pšenico pod streho. Ves pridelek je vreden pol biljona dolarjev. -o- ZNAMENITI PISATELJ SINCLAIR PROSI ZOPET ZA PRI- STOP K SOCIJALISTIČNI STRANKI. Svetovno znani radikalni pisatelj, Upton Sinclair je zopet prosil za prostop k socialistični stranki in sicer je vložil iprošnjo pri krajevni socijali-stični organizaciji v Pasadena, California soci- jalistične stranke pred. tremi leti, potem ko je bil njen član Obstreljen; vendar je držal bandita. Tudi napadalcem se prekrižajo načrti, če zadenejo na ko-rajžnega fanta, ki zna oporabi-ti svojo moč in zvijačo. V Cle-velandu je tudi prilika za take slučaje. Napadov imamo vedno več, policaji in detektivi sami pa sede po zaporih, kar nam pričata dogodka v zadnjih treh dneh, ko je en detektiv Policaj zaprt, ker je Zakaj primanjkuje kradel. Policijski stražnik Jud Hyde, star 28 let, stanuje na 2340 vzhodna 90. cesta, je bil včeraj prijet radi tatvine. Suspendiran je bil takoj ter pognan v jetniško celico. Aretacija tega policaja' je sledila, kakor hitro je dal policijski načelnik Smith preiskati njegovo hišo in njegovo shram- premoga: Na to vprašanje se je odgovarjalo na različne načine. Da- Evropa ima preveč praznikov. Chicago, 1. avgusta. — John R. Mott, ki je glavni tajnik Posamez ustrelil kavarnarja, o katerem jbo ,za obleko na Policijski po-smo poročali še v soboto, ko soi'8^1. nes se odgovaja le toliko, da je; mednarodne organizacije Y. M. pomanjkanju premoga krivo le; C. A., ki je navedel program, pomanjkanje železniških vozov, po katerem bi se izvršilo rekon-( Zato pa je danes največje vpra-j strukcijo v evropskih državah, j šanje, kako se bo v bodoče pre-! je dejal, da imajo tam preveč važalo premog od premogoro-1 praznikov. vov do peči, kjer se kuri s pre-j Samo Poljska ima poleg ne-mogom. V Indijani in v Ilii-jdelj še 90 praznikov. Na Ru-nois, pa imajo še sitnosti s preNmunskem pa jih imajo še en-mogarji, kateri so na štrajku ob krat toliko, to je: pol leta je sa- drugega policaja našli, ki je i kradel. Na policiji so našli nekaj av-,tem času. j tomobilskih potrebščin, katere [je policaj ukradel, doma pa so Charles T. Treman iz 2045, na§ii suknjo, katero je ukradel vzhodna 89. cesta, ki je usluž- ta dobri policaj svojemu sodru-benec Marshallove lekarne na gu policaju. Superior in Public square, je Policaj Hyde je torej odprl sinoči ustavil dva bandita, ki J shrambo, kjer je ukradel poli-sta hotela oropati lekarno Gen-|cajeVo suknjo ter jo nesel do-serta na Lexington in vzhodna imov. Ko se na policijski po-66. cesta. Lastnik, trije usluž-;staji iskali to suknjo, so našli benci in trije gostje so bili že v njegovi shrambi par avtomo- pod kontrolo teh dveh roparjev. t Treman se je kar spoprijel z enim banditom, ki je ustrelil nanj ter ga ranil v roko. Toda Treman ga zato ni izpustil, ampak ga je držal še naprej, toliko časa, da je prišja pomoč.' Drugi bandit pa je pustil denar in register ter pobegnil. Policija je mnenja, da je pobegli bandit že prijet Gergo Baxter, star 26 let, iz Roxbury, Mass. Bandit, katerega je držal Treman, je podal svoje ime in pravi, da je doma iz San Francisco. Star je šele 19 let. Policija ga je vzela v svojo oskrbo. Treman je dobil zdravniško pomoč ter se nahaja sedaj v St. Lukes bolnišnici. PRVI ZRAKOPLOV UKRADEN V CHICAGI. Chicago, 1. avgusta. — Oblasti so danes v Chicagi prvikrat v zgodovini zaznamovale, da je bil ukraden zrakoplov. Zrakoplov sta ukradla dva moška na Checkerboard zrako-plovnem polju. ' Oba sta odletela v zračne višine. Zrakoplov-ci, ki so videli to tatvino, so se vzdignili v zrak, da jih zasle- bilskih potrebščin. Stem je bil Hyde takoj obsumljen, da mora imeti tudi suknjo. Hitro je bil poslan avtomobil s policaji na njegov dom, da naj preiščejo njegovo hišo. To se je tudi Toda premoga manjka že se- mo praznik, da se časti različne svetnike in Matere božje različ- daj, in gotovo je, da ga bo pri-; nih plemen. "To pa pomeni po-manjkovalo prihodnjo zimo. ha j kovanje in brezdelje," pravi Vprašanje nastaja, kako bi j ta tajnik, ki bi rad videl, da se zabranilo pomanjkanje pre-'ljudje delajo, kot pa 'bi hodili v mpga, in kako bi se dobilo več1 cerkev v takih nepotrebnih železniških voz, ki bi prevažali ta premog. Tako se vprašujejo kapitalistični časopisi, ki res; praznikih. No, potemtakem prihajajo a- , , , v., rmeriški prezbiterijanci res do sami ne vedo, kako bi se rešilo! • n , . ,, ; zaključka, da je Evropa prepo- to vprašanje, ki baje zelo nadle- , _ . . , .. . _ . . , i Dozna m prebogata s svojimi guje ameriške ekonomiste. ... . , „ . , , , , . i prazniki. On tudi pravi, da se Eni celo trdijo, da zato pri- , . , . ' človek ne odpravi od slabega z manjkuje odprtih železniških vozov, ker se za prevažanje lesa in drugih produktov plača beisedami: ne ubijaj, ne kradi, itd., ampak da porabi svoje po- več kot za premog. Toda to se:hajkovanje v dobičkanosen na-storilo, in tam v njegovi hiši, j zopet ne more opoštevati, če cin' pri Hydu, ki je bil elevelandski j vemo, da je premog srce k te-policaj, mož pravice, pa'-so na-,mu vsemu. Mi moramo vedeti, šli ukradeno suknjo. Kaj naj sedaj počnemo, ko so pričeli krasti celo policaji. Juddy Hyde je bil elevelandski policaj nad eno leto. če ni premoga, potem se ne more izdelovati avtomobilov, katere bi se potem prevežalo v odprtih avtomobilih. To vprašanje bi se moglo re- --J šiti povoljno le takrat, kadar GOMPERS SE BO MORAL i bi država lastovala te železnice ZAGOVARJATI. ! in rudnike, ker potem bi se lah- Milwaukee. — Samuel Gom- ko delalo le tako, kako bi ljud- pers se bo moral zagovarjati vsled svojega konzervativnega stališča napram Vladnemu la-stovanju železnic. Liga za Plumbov železniški načrt v tem mestu je odločena, da pronajde, zakaj Gompers tako dosledno nasprotuje vladnemu lastova-nju železnic in demokratičnemu obratovanju istih, navzlic temu, da se to ne strinja s sklepi delavske konvencije. Na mesečni seji tukajšne li- stvo samo hotelo in volilo. Sedaj pa 'bodo prišli ljudje Zalcrajškovega kalibra, pa bodo dejali, da to ni res. Je res, pa še prav pošteno. Ce je še katera vera imela toliko praznikov, kolikor jih je imela katoliška na Poljskem, potem naj reče do kar hoče. FRANCOSKI SOCIJALISTI NE PRIZNAVAJO NOBENIH ZA-SLUG, KI SO BILI JUNAKI SAMO ZA FRONTO. PRVO POROČILE EME GOLDMAN IZ RUSIJE. New York, N. Y., 1 avguita. — "Želim si, da bi imela ognjen jezik, da bi vžgala v srca ameriškega ljudstva, kako velik zločin se vprizarja pri tej veliki deželi." To je glavna Pariz, Francija. — Socijali- misel nekega zasebnega pisma, stična stranka v Parizu je od -klonila sovdeležbo pri vladnih demonstracijah, ki so se vršile 7. julija pred pariškim ma- katero je pisala Ema Goldman iz Rusije nekemu svojemu sorodniku v tej deželi. V tem pismu se tudi zanikuje resnič- magistratom. Namen teh de-inost poročila, ki je bilo objav- ge dne 12. julija, je bilo skle- monstracij je bil namreč, "da njeno, da se da napraviti zna- se počasti gotove javne osebe menja in napise, ki se bodo da-j kot zastopnike francoske ar-li v javnost in v katerih se bo ! povpraševalo javnost, v kakšni made.' Socijalistična stranka v 'Pa- l4 let..°h^tT A^^lV^o.''1 Res"" so' jih sledilTTo!^ rizu je P°dala ob teJ Priliki iz" javo, v kateri pravi, da socialistični zastopniki v Parizu ne bodo nikdar zamešali žrtev in V pismu, katerega je proložil Sinclair prošni za pristop, pravi: "Pred tremi leti se je zdelo popolnoma jasno, da se mora (uničiti pruski militarizem, tj, cj""-u Amerikancev je na po-j predno bi zamogel socijalizem se da se ne strinja s strankinim gta bila tatova že prisiljena, da|Ci^ic ffeJaliko i > kprev^ Zapus^ Varšavo, kaj ti | resnično napredovati v kateri it; 8°. da jim je potreba koli deželi. Pričakoval sem, da 1 florno*. T,....... i Potti ~"'T0V- Veliko žensk, ki so ko bo vojna končana, bodo to pri ameriški akciji, izprevideli vsi socijalisti. Da-A^'6. kakor tudi žene'nes, ko gledam razvaline mojih y ei'ikancev. lepih nad, vidim problem, ki v stroju. Ko sta pristala, sta oropala zrakoplov, pri čemur sta odnesla različne aparate, ki so vredni več sto dolarjev. skuša izvreči iz poštnih poši-ljatev vsako napredno misel; glede Palmerja pravi, da je ta grobijan pod krinko zakrknjenega pobožnjaka organiziral naš postave vsiljujoči ustroj v podobi zarote in za zatrt je na- Gdanskem se je oprlo dvaj- se je pojavil pred tremi leti, j še ustave in uničenje vaeh na-^^gleških vojakov. Niso Je več skladati municijo, ki i^di namenjena poljski ar-bi]0 ^ ni Osemdeset vojakov je kot zadevo, o kateri se bodo sih neprecenljivih svobodščin; pregovarjali zgodovinarji še j mornariškega tajnika Danielsa številnih bodočih rodov. Ali bi nazivlje starega tepca, ki v ---- ----- bilo bolje, da bi se bila Ame- »bit a. PERSHING DOBI SLUŽBO- Chicago, 1. avgusta. — General John J. Pershing je dobil pozornost, ter pravi, da še ved-ponudbo, če hoče sprejeti mesto'cijalnega nazadnjaštva, se je no trpinči one, katerim vest ni• predsednika pri Pure Oil družbi!nastavilo vlado, ki sovraži de-|danaj stari ljudje opustijo ples, pripustila, da bi se vdeležilijv Columbusu, Ohio. Dobi takoj vojne, in daje .na milijone letne plače po $50.000. Persh- PLES OZRAVI VSE BOLEČINE. London, 1. avgusta. — Znamenita angleška plesalka, ki pleše ruski ples balet, pravi, da je tukaj le en izhod, če hoče biti človek vedno zdrav, in to je, če pleše. Pravi, da ples ozdravi vsa prehlajenja in druge bolezni. Pravi, da se je včasih mislilo, lavstvo, cinično napada svobod-!toda ona trdi, da naj se le po- v raznem blagu, v zameno za. ing je že šel, da si ogleda to ničvredne poljske državne ob- podjetje, in je mogoče, veznice." sprejme to pozicijo. da no izražanje in pravice delav- primejo plesa, če hočejo, da bo stva; predvsem pa se je sve- do zopet mladi, tovni mir zopet postavilo v več-j (Hvala lepa, vsaka filozofija no opasnost." I je dobra, toda ne za vse.) MATERINSKO MINISTRSTVO V AVSTRALIJI. Sydney, Avstralija, 1. avgusta. — Delavska vlada v provinci New South. Wales je ustanovila tudi materinsko ministrstvo, katero bo skrbelo za to, da se mlade deklice poučijo znanstvenim potom o dolžnostih materinstva. Po vsej provinci New South Wales se bodo ustanovile tudi materinske bolnišnice. Vlada bo tudi skrbela za zapuščene žene in vdove. Delavska vlada bo tudi skrbela, da dobe vse matere pred in po rojstvu najboljšo zdravniško pomoč brezplačno. 44 M IZHAJA VSAK DAN IZ NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY i JT SUNDAYS AND HOLIDAYS Ownci THE AMERICAN-JUGOS liiiKsines Place of the Coroor SUP By Carrier ............... Cleveland, CoIIinwood, New 3 mo. $2.00. United States ____ Europe and Canada , POSAMEZNA Published bv PRINTING & PUBLISHING CO. 6418 ST. CI.AIIi AVE. PTION RATES: .. 1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 ..1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 ...............1 year $7.00, 6 mo. $4.00 ILKA 3c SINGLE COPY 3c M|r|1[| Lastuie in izdaia ea Ame/f5M)-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLATR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. O., PONDELJEK (MONDAY) AUG. 2nd, 1920 104 CERKEV iN DELAVCI Že naslov je tak, da bo vsak čital ta članek. Goto- vi pa smo, da ga ne opusti gospod Zakrajšek, kajti škof iz njegove države je postal radikalen do skrajnih mej. .Pred kratkim je imel ta škof Muldoon zanimiv govor pred University Club of RoCkford, 111. Med govorom je dejal tudi to: "Če že mi ljubimo ali ne, spoznati moramo, da se časi izpreminjajo. Kapitalist, ki tega ne vidi, kar enostavno čaka, kdaj pride usodni udarec. Organizirano delavstvo je tista moč, ki je prisilila kapital na kolena. Kapital ni delal nobenih koncesij, dokler ga ni delavstvo prisililo do premirja. Mi lahko preklinjamo socija-iizem in organizirano delavstvo, kakor nam že pač ugaja, toda socijalizem in organizirano delavstvo sta naredila že veliko dobrega za Združene države. Vi lahko ustavite napredovanje socijalizma in nove socijaliste, ako jim daste del odgovornosti v industriji." Tako je govoril katoliški škof, kateri pač ne govori take govorice, da bi izgubil svoje delo. Sedaj menda lahko vsi katoliški duhovniki govorijo to, ko jim je škof pokazal, kako daleč lahko gredo. Različne vere v Ameriki so prišle do enega velikega prepričanja, da je bodoča moč le v organiziranem delavstvu, ne pa pri denarnih mogotcih. Da je priznal to tudi škof v državi Illinois, gotovo je moral imeti vzroke, s katerimi je mogel to zagovarjati. Bil pa je to škof, ki je kot človek spoštoval'svoj o zavest in svoje mišljenje napram delavcu^in, /rekel napram samemu sebi: "Poznam razmere in krivo bi bilo, ako bi lagal sam sebi. Ne bi škodovalo to drugim, ampak le nam, ki bi si domišljali, da smo močni, toda bi padli s kapitalisti skupno v eno brezdno." Presbiterijanski duhovniki so že zdavnaj povedali to resnico. Govoril je pred meseci prezbiterijanski minister pred kopico dijakov in dejal: "Delavski nemiri nimajo svojih pogojev samo v nizkih plačah, o ne, kajti tudi za nizko plačo dela danes človek, če ve, da ima del svojega zaslužka tudi od denarja, katerega vodstvo je v njegovih rokah. Delavec ima ta nagon od narave same. Kdo naj mu zapove, da zemlja ni njegova, in kdo naj mu zopet pove, da je to vse drugih, posameznikov, ko je on prišel na ta svet z istimi pravicami, kot je prihajal vsak drugi. Ta prezbiterijanski minister je bil nekoč sam de-; Jaz nisem bogataš, pa imam!daj več kot najboljši profesor'njegova pomagača, ali pa 'I* lavec, toda je Šel v šole in postal tO, kar je sedaj. Zani-' to)vi,ko in zaslužim toliko, da se ekonomije in plumarja tudi no-1 možni kuhar. Predsednik tj mal se je za delavstvo in proučaval njegove težnje in pošteno preživim. Z veseljem I beden ne kliče na odgovor, če, more na market, ker je Zato je rekel nekoliko tednov malo drugače: "Pravijo, da so boljševiki, socijalisti, sindikalisti, radikalci in anarhisti na svetu. Seveda jih imamo. In zakaj jih imamo, se moramo vprašati. Ce smo jih mi j sami napravili iz dobrih ljudi, krivda je naša. Če so jih' napravile razmere, kdo tvori te razmere? — Ali jih ne j tvorimo mi sami, ki kažemo na nje z zlobno roko: Tudi v tem slučaju je krivda naša. Mi moramo vedeti'to: Ako bi ljudje na svetu dobivali deleže po zasluženju in upravičbi, dobili bi take deleže, da bi bili vsi zadovoljni ž njimi. Dokler pa eni grabijo in se mastijo z deleži Jrugih, potem se ne more od današnjih razmer pričakovati drugega, kakor večni boj do tistega časa, ko bodo delavci sorazmerno plačani za svoj trud, delo in delež, ob katerem držijo oni svojo odgovornost." Opomnili smo naše čitatelje zato, ter se zadnje case piše toliko proti organiziranemu delavstvu, ko je med nami v Ameriki še toliko ljudi, ki služijo Zakrajš-ku in njegovim interesom. Tu pa preostaja le ena pot: Bodi Zakrajškov pristaš, ali: bodi naš naprednjak, in to povej drugim, kajti: Cincanja ne maramo več, gospode pa še manj. To smo mi, kaj pa ste vi? pomagam vsem tistim, ki se že-(kakemu napetemu kopitalistu z narodno ligo in pa ker se lijo učiti in napredovati tako kako dobro podrobi pod nos. j senatom rad 'skrega. Kuhar. Torej, ko bo zapustil Wilson Be-'sta pa menda zato dva, da daleč, da si bodo mogli pošteno prislužiti svoj vsakdanji kruh. Toraj v šolo, brez obotavljanja in brez strahu! Profesor Volk. Kaj {?e pravi biti predsednik Zdr. držav. "Jaz bom pa enkrat predsednik Združenih držav." Koliko malih fantičev ni reklo tega. To je dedščina vseh I amerikanskih dečkov. Nekaj mož s« je sedaj v resnici zavzelo, da izpolnijo sanje; lo hišo, bo šel iz nje bogat mož.[eden odpove službo, drugi sto On je bil eden izmed najbolj j na njegovo mesto. Posle je z varčnih predsednikov. Če bi. lo, zelo hudo dobiti danda® rekli, da je zapravil ne leto "sa-,No in če še povemo, da m°r mo" $25.000, bo "kvital" s pri-'; predsednik plačati, če se bližno $400.000, katere je pri- ekstra stvar zgodi, mora šte-hranil. Njegova letna plača1 denarje samo za one, ki gle<&; znaša $75.000. j na to, da ni lačen. Edino® Resnica je, da predsedniku j stvar je, ki hudo nese doli ptf-ni treba zapraviti niti $25.000 sednikovo plačo in je zaW* na leto, morda niti polovico.! Predsednik Roosevelt je zaPri Potrebnih stroškov ima malo,!vil mnogo denarja, da je zab* ker plača vse stric Sam, kar: val svoje prijatelje. Kar se predsednik potrebuje. Torej začnimo, kaj on vse do j bi. Država ga preskrbi s prostim stanovanjem. V hiši je tudi vse potrebno pohištvo. L.uč J ga tiče, je Wilson zelo štedil denarjem. Odkar so postavili Belo j"; pa do danes, so vtaknili že st' miljone vanjo. Več kot en ljon so dali za opravo sa®' in kurjavo dobi zastonj in sko- __—„ »i----- , . .ro vse služabniške plače plača j Kot so preračunih stane $35.™ daljne mladosti. Izgleda tako.|zvezna vlada iz zakladnice. Hi-i na leto, da hišo vzdržujejo da bo eden tistih, ki bo dosegel I gino> ki pomaga predsednikovi; ko, da se more notri stanov* Predsednik Roosevelt je 'zS naenkrat v Beli hišo $55^ plača Stric'ko jo je hotel malo pren^'' SOLA. Izumevanja angleščine v Ameri ki ni dobrega dela. to čast, doma iz Ohio, ker sta jarej oba kandidata iz Ohio. Kandi-| dat suhačev je tudi iz Ohio doma. Ravno koliko dela in tru- ženi, plača stric Sam in tudi "purša", — sluga ponižen, gospod predsednik Sam iz svojega žepa. (Na sala- pogum, pogum! Vse, kar so Vendar1 bla [ma paČ predsednik Združe" mensko ima globoko mošnjo ta-nih držav? Pred dobrim tednom sta bila natisnjena v cenjenem listu "Enakopravnost" dva članka, izražujoč na času primeren in temeljit način misli in nazore glede prihoda novih priseljencev in priseljenih iz stare domovine v Ameriko. Vsi omenjeni so mladi čvrsti fantje in čila. dekleta, ki gotovo ljubijo svojo lepo slovensko domovino, in marsikateri izmed njih je pred odhodom z rosnimi očmi podal roko in rekel srečno nasvidenje svojim ljubljenim roditeljem, bratom sestram in drugim sorodnikom in znancem. Težko so se ti Jugoslovani in Jugoslovanke ločili od svojih dragih, to se razume samo ob sebi; pa ''sila kola lomi"— zapustiti so morali rajske rojstne kraje svoje mile in ljubljene domovine ter iti, kakor že preje mnogi izmed nas, "s trebuhom za kruhom". To je žalostna resnica, katera zahteva zdaj nujne odpomoči tukaj v Ameriki. Da pa se bo ta odpo-moč dosegla, bo treba najti, kakor najhitreje mogoče, delo za te nove naseljence in nase-ljenke, in da bodo mogli izvrševati različna dela, bodo S3 morali vsaj za silo, kakor najhitreje mogoče, naučiti angleščine toliko, da bodo mogli razumeti, kedar se jim bo povedalo, kako in kaj naj delajo. "Brez dela ni jela", pa brez ra- drugi dosegli, zamorete tudi vi, mladi naseljenci m naseljenke doseči. Da pa to dosežete ka-kor najhitreje .mogoče, pojdite ge k • ' v solo! / Biti1 predsednik je zelo privlačno. Vsak, kdor je bil pred-1 sednik, pravi, da je delo hudo in'. . , , , ™ v • a ~ i 4- ■ ^ ikier stanuje predsednik. Plača mučno in da je polno stvari, ka- .:' . ' . le stric Sam.) Štiri "hišine", ki so pa mož-ki, pospravijo vse v nadstropju, Ven- dar vsak predsednik skuša do-j j jih stric Sam iz zvezne zakladnice. Ravnotisto naredi z oni- Podpisani učitelj, kateri ima; seči isto čast v drugič, če mu je'™a dvema ženskama, ki pereta J _ J-T ¥__•■?_ ______v _ i - v v m • »| i "nrn i/in vrvlrn T r/->/-» v»i i f /-> i r\nnA po dotičnih vseučeliščnih izpi tih iz raznih jezikov mnogoletne izkušnje v poučevanju, bo rad učil in storil vse, kar je v mogoče. Samo ob sebi je umevno, da je delo zelo težko. Najbrž sta samo dva predsednika imela do- "srajce, rokavce, rute in peče." Hišnik, katerega uradno naziv-ljejo "steward" in hišni oskrbnik tudi dobita plačo iz zvezne zakladnice. Nadalje prideta dva šoferja, ki vozita predsednika okrog v avtomobilih. Za dva avtomobi-si zaslužiti potrebni vsakdanji j (jrUgi pa zato, ker ga je veliki -ie Plačal prijazni, bogati in oblast, katero' je izvrševal, ve- darežljivi stric Sam $24,000, ko selila, kot ga je tudi veselilo sta bila nova- — N'°> prijatelj ogromno delo, ki je bilo združe-lFord ->ih Pa že naredil. To njegovi moči — v začetku tudi|bro zabav0 v Beii hiši> Eden je brez plačila, — samo, da se po- j bil Chester A. Arthur in drugi maga našim novim naseljencem j Theodore Roosevelt; prvi zato, najti primerno pošteno delo in;ker je bil epikurejski filozof, 3'lužiti potrebni vsakdanji i nn kruh. "Um ti je dan, če nisi zaspan," — pravi naš slovenski pregovor. Porabite torej i Vi no z njo. Kot vsak ve, je biljbi bil° ma!o premalo za stri- fe vaš um! Pojdite v šolo takoj, učite se angleščine ob večerih in delajte podnevi, kolikor Vam bo mogoče, če se Vam menda posreči najti za prvi čas kako lahko delo tudi brez znanja angleščine. Po trimesečnem rednem obiskovanju šole Vam bo pa že mogoče razumeti marsikaj v angleščini, kar j a potrebno za raztolmačevanje težjega dela. — Kar se tiče moje osebe,..jaz Vam bom po svoji skromni moči rad pomagal in šel na roko v vsakem oziru, osobito pa na ta način, da bom učil en mesec Roosevelt vedno zelo aktiven. Ko je prenehal streljati ''monk-ce" v Beli hiši, je šel še v Afriko nad nje. Predsednik Wilson je imel dobro zabavo, dokler se je mudil Za vse to skrbi kongres, 1° bi denarje, o well, že ve»e< zraka. Seveda! Recimo torej, da hoče sednikova žena imeti novo F progo v hali, ali pa nove za re. Za to ji ni treba vfff® moža, če bo on zadovoljen, reče oskrbniku, da jih kup1-ko naših čitateljic bi bile rem zahtevajo denarje, okrbnik plača iz zvezne ne. Mimogrede vprašamo, ko naih čitateljic bi bile ** na mestu predsednikove (Kristelajzen, vse so vstajk V nez, reci no, reci, da naj ca. Morda bi pa predsednik tu-, di "kikal", kdo ve? — Tuditaj-■najnovejšimi ki pomaga predsednikovi,and rag }mleT ' ah pa2 . nico, J zoP sedejo. To so samo besede' Potem pridejo razne za°9< Kar ;se teh tiče, ima pre> kova žena prosto roko. Za bo ji ni treba skrbeti. Band je vedno pripravljen^ komadi, z Moz* M ženi, plača kongres, kadar "vali!ovimi ali Wagnerjevimi *j ..............- ldi. Zabava stane zelo,-"*^ sodove s prašičjim mesom." (Kaj se pravi "valiti sodove CV< Godba pride zastonj, in za lice se tudi ni treba bati, ^ v Evropi. Vse ga je častilo in Prašičjim mesom, bomo ob pri- primanjkovalo> Rože so zelo drage. & imenovalo največjega moža na svetu. Bil je najbolj važna oseba na svetu. Toda ko se je povrnil, je njegova priljubljenost izginila, bil je v vednih prepirih s senatom in potem je bil še bolan. Vsekakor se trud dobro poplača. Predsednik Wilson je prišel v Belo hišo reven. Bil je brezplačno vse tiste, kateri j prav tako reven kot so vsi pro-med tem časom ne bodo našli|fesorji na kolegijih, kar je po-nobenega dela. Drugim pa se sebno tistim,ki so hodili v amer navadno računa po 2—3 dolar- riške višje šole dobro znano. I Navaden plumar zasluži se- je na mesec. liki že razložili. Kadar se kongres in senat ukvarjata s tem zanimivim delom, tedaj se širi klič po deželi, da sta senat in kongres že zopet pri "pork barrel rolling.") iKar preostaja predsedniku, je to, da mora zjutraj zgodaj vstati in leteti v grocerijo, da si nakupi "bolhema", pa eno stručo kruha, par "benenosov" ali pa škatljo starih sardin zal "lonč". Glejte, pa smo se zmo tili. Vse to naredi kuhar, ki mora iti na market, ali pa dva' Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. "5 (Dalje) "O moja ljuba presrčkana Katrica," so vzdihova- li gospod Janez Bradavica in so objeli in pritisnili k sebi kuharico. "Tako te imam rad, moja ljuba Katrica, tako od srca rad — ah, Katrica, daj mi poljubček." In dasi je bila kuharica v sami srajci, se ni branila objemov gospoda Janeza Bradavice, nego je vroče vračevala cmakanje župnikovo. Gospod Janez Bradavica ji je eno roko ovil okrog vratu, drugo je položil skušnjavi na obraz in še Tomažu, ki se je bavil na veji se je zdelo, da je njegov dušni pastir neskončno srečen. Tedaj pa je Tomaž zagledal čevlje, ki jih je bil mežnar pri begu pustil v kuharičini sobi. Ravno tedaj jih je zagledal, ko so gospod Janez Bradavica z nogo zadeli ob te čevlje. Tomaž nI vedel, kaj se je 'ž njim zgodilo. Zmešalo se mu je v glavi, popolnoma se mu je zmešalo. "Ježeš — mežnar je čevlje pozabil," je Tomaž v tej svoji zmešanosti. zaklical na ves glas in je v tistem trenotku izgubil ravnotežje ter z drevesa zlate: pa tla in tamkaj obležal brez zavesti. Nič ni Tomaž vedel, koliko časa je ležal pod jablan jo. Ko je prišel k sebi in odprl oči,, je videl, da kleči poleg njega kuharica in ga moči z mrzlo vodo, gospod Janez Bradavica pa so hodili okrog njega, kakor razkačen lev in so oštevali ljubo Katrico. "Sram te bodi," so se jezili gospod Janez Bradavica. "Sram te bodi! Kolikrat sem ti že rekel: — yga«ni luč, kadar bolhe loviš. Pa ne, pa tae! Kdaj in kje si že videla pošteno žensko, da pri luči bolhe lovi? Oh, sram te bodi! Pri odprtem oknu in pri luči loviš bolhe, da te hodi mežnar nadlegovat in date hodijo otroci gledat. Ti, ti — mesalina." "Ce sem jim preveč mesena, naj pa drugo vzamejo," je razžaljeno zaklepetala ljuba Katrica. "Saj je dosti žalostno, da imajo mežnarja, ki se ponoči vti-hotaplja v mojo sobo in ga moram z okna pehati fn da so otroke v šoli tako slabo vzgojili, da hodijo gb-dat, kako ženske bolhe love." Tomažu se je zdelo, da stori najpametnejše, če se o tem kritičnem trenotku ne gane. Zatisnil je zopet oči in 'se delal nezavestnega. Tako se je ognil vsem neprijetnim vprašanjem in odgovorom, ki jih je bilo pričakovati in je lahko nemoteno poslušal, kako sta se'prepirala ljuba Katrica in gospod Janez Bradavica. Konec tega prepira je bil, da sta župnik in kuharica nesla Tomaža v farovž in ga položila na posteljo.-Ker Tomaš le ni hotel priti k sebi, je začelo župnika skrbeti, da si je fant pretresel možgane in odločil se je, da gre klicat zdravnika in Boltežarja Krmežljavčka. Zdaj se je pa Tomažu zdelo umestno* da se prebudi iz svoje nezavestnosti. Odprl je oči in se plaho ozrl po sobi. Bilo ga je res strah, kaj se ž njim zgodi. "Oh, da si le prišel ksebi," je zavdihnila ljuba Katrica: "Ali te kaj boli?" Tomaž sicer ni občutil nobenih bolečin, a sodil je, da mu ne more škodovati, če bolestno zastoka. Njegovo stokanje je zadovoljilo kuharico in župnika. "Daj mu malo konjaka," je rekel župnik in ko je Tomaž izpil jzborno kapljico, se je počutil tako dobro, da je potolažil župnika in Katrico z izjavo: "Vse me boli in ves sem neumen — prosim, pustite me domov." "Le tu ostani, Tomaž, le miren bodi in zaspi. Saj si priden fant." Tako je govoril gospod Bradavica in je dal Tomažu zopet čašičo konjaka. "Malo mesečen si, kaj ne, Tomaž, pa se ti včasih kaj sanja? Da, sanje so časih hude. Kaj se človeku vse ne prikazuje v sanjah. Tebi se je gotovo kaj hudega sanjalo. Pa le miren bodi in nič ne govori, sanjalo se ti je, prav hude sanje si imel, da, hudesanje, pa bo že bolje." Tomaž je bil z župnikovim priporočilom, naj nič ne govori, prav zadovoljen. Ko je zavžil že tretjo ča-šico konjaka,' je bil tako omoten, da sploh ni več mogel govoriti, marveč se je stegnil na postelji in je trdno zaspal. "Fant le morda ne bo pozabil, kar je videl, in si ne bo dal dopovedati, da se mu je sanjalo," je menil gospod J$nez Bradavica ves otožen in potrt. "Oh, zakaj se ni ubil ali si vsaj možgane pretresel. Lahko bi mi mnogo škodoval in nikoli ne bom imel več miru, če ga ne spravim proč." "Kam ga pa hočete spraviti in kako?" je vprašala Katrica, ki je tudi želela, da bi mirno in nemoteno živela v mračnoselskem farovžu. "S Krmežljav-čkom je težko govoriti." Gospod Janez Bradavica je bil ves žalosten in ni vedel, kaj bi storil. Naenkrat pa je skočil s stola. "KrmežljaVček je danes gotovo pijan," je dejal veselo. "Danes bo najlaglje ž njim govoriti in se najceneje ž njim domeniti. Fant tako ni njegov, morda ae ga bo še rad odkrižal. Kar iskat ga grem, saj je gotovo še v krčmi. Gospod Janez Bradavica ni čakal odgovora ljube Katrice. Napravil se je v naglici in šel iskat Boltežarja Krmežljavčka, ki je ob tisti uri še vedno sedel v krčmi in se z vinom tolažil, daga je zapustila Neža. "A — gospod župnik — živio — še en Štefan na mizo!" Tako je pozdravil Krmežljavček gospoda Janeza Bradavico. "Naj sedejo k nam — danes ga bomo še nekaj pognali!" "Zahvalim — zahvalim", je odgovoril župnik. "Pozno je že, vsak čas bo polnoč — a z vami bi ra:: stanejo preveč, imajo 11111; cvetličnjakov in ko je na vP izredna zabava, takrat naP^ jo hišo od vrha do tal s cV ,cami, ki so bile prinesene ! vseh koncev sveta. Ce i niso zadosti dobre, tedaj | po lilije in največja izbii'^, jlij ji je vedno na razp0, Vsako jutro v letu nap0' 1 j vaze s svežimi cvetlicami-Ena izmed gred je ved*1" (Dalje ra, 4. strani-) J i te J nekaj govoril, Krmežljavček, nekaj važnega, kaj važnega. Krmežljavček se je spomnil, da je imel župnik Matevž Štebalar jako neprijetno navad0; je časih z ljudmi izpregovoril resno besedo brez Zato se je nekaj obotavljal. A domislil se Je da je gospod Janez Bradavica ves drugačen je sledil župnikovemu pozivu in šel iz hiše. ^ "Krmežljavček, vi ste spet pijani," ja začel nik. Krmežljavček se je takoj ustavil in slovesi10 1 testiral, a župnik ga ni pustil govoriti. "Le poslušajte me," je dejal. "Saj za svoj d„ ste lahko pijani, kadar hočete in kolikor hočete-"To je pa metna beseda," je zadovoljno vZ nil Krmežljavček. "Prav pametno so rekli. j denar je lahko vsak pijan, kolikor hoče. Prav voljen sem ž njimi, gospod župnik." "Ali, Krmežljavček," je nadaljeval župn'*'^ imate tudi sina. Tomaž je nadarjen dečko, bi bilo zanj, če ne bi prišel naprej. Ali kdaj 111 | kaj bo iz fanta?" ■ . {f\ "Ne," je odgovoril Krmežljavček. "Men1, nič mar. To sploh ni moj sin! Naj skrbi zal1' govih dvaintrideset očetov!" v!. "Tiho, tiho," je zaječal gospod Janez Bi'11'1 ^ "Nikar tako na glas! Kdo na svetu pa ima deset očetov?" "Moj fant jih ima, ki pa ni moj, marveč Stebalarja in..." .(f "Tiho, tiho! Saj vem, da Tomaža ne U^t da nečete biti njegov oče. A ker je fant tako , cen, da je mater izgubil in da nima očeta.••••" 0 "Dvaintrideset jih init," sr jr oglasil Ki'1110 ček odločno in slovesno. "Vidite, Tomaž je mesečen, da, mesečen, tel župnik Janez Bradavica. 0%i "Kaj še! Sneden je!" je pripomnil 1' ček. "Požrešen je, pa ne mesečen." (Dal.ie ^ ŽUP" » je 55555555U5555555555555555555555555555555555555555555 5348020202010101010201010231020001020100020000010102010223010101010002020100020048484853010248532301000002 ♦ AUGUST 2. 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. BEDAK MARTIN. Spisar Ksaver Meško. (Dalje) Kakor razjarjeno na starajočo se ljubico zemljo je viselo solnce, razbeljena jeklena obla, od jutra do večera na visokem nebu, tistem jn brezoblačnem, kakor tla ga je obrisala roka čez vse snažne in natančne gospodinje. Vse je trpelo: zemlja, vsa utrujena, izmučena, vsa ranje- ki je nekoč s kratko molitvico izprosila mogočen naliv. A z^aj ni nihče ničesar izprosil. Tedaj so se napravili vaški možje veljaki k staremu župniku in so mu rekli: "Gospod, ko bi šli s procesijo na Sv. Goro! Morda zadobimo tam milost, in se nas Bog usmili." "Pa pojdimo!" je radevolje pristal župnik na njih prošnjo. Živel pa je v tistem času v širnih lesah za vasjo star, svet puščavnik. Kar pomni sedanji rod, je živel tam. Devetdeset let najmanj mu je moralo bi- fla; trava, ki je rjavela v tej razbeljeni peči in se dan na dan!ti- če ne blizu sto, je šla govo-bolj sušila, bolj lezla nazaj v zemljo, kakor bi se hotela tam skriti pred temi neznosnimi žarki; drevje, ki se mu je listje. v pekoči bolečini zvijalo; živina, ki je pogrešala tečne Paše in je trpela žejo ter v stajah zamolklo in proseče mukala; ljudje, ki so v gorečem ozračju komaj, komaj dihali in So bili povsem obupani, ker so videli ves svoj trud izgubljen, Vse upe na bogato žetev neusmiljeno uničene. ''Kaj bodemo Jedli, kaj pili, s čim se bomo oblačili?" je trkalo dan za rica med ljudmi. Nihče ni vedel ničesar natančnejšega, kdo da je, odkod da je prišel v te kraje, v tiste širne, mračne gozde. Drvarji so ga izsledili nekoč tam. Pred votlino v skalovju, obrastlem z ja k puščavniku, tudi jedi mu;žila. Ko so divji lovci to za- se me je lotil, kadar sem mis- pošilja iz samostana." Da je : pazili, sta dva med njimi sko- mogočen gospod, ki je ubil v srdu poročeno mu nezvesto ženo in dela zdaj pokoro za greh svoje neukiočene jeze, je ba-jalo ljudstvo. Vprašal je kdaj kdo menihe na Sv. Gori, kdo da je ta tujec, upajoč, da mu razjasnijo temno skrivnost. A ti so odgovarjali na taka vprašanja kratko: "Svetnik." Pa so vaščani v bridki sedanji stiski zaprosili domačega duhovnika: "Ko bi mogli pregovoriti puščavnika-isvetnika, da gre z nami! Morda bi nas Bog prej uslišal." Duševnemu pastirju v prvem hipu ta želja ni bila baš po-všeč. Rekel si je: "Kaj pa jaz? Ali sem mar jaz nič? Jim li nisem več dovolj dober?" A kmalu je premagal v sebi!Je zaPustl1- mehom, je sedel, mirno kakor j satana napuha. In je privolil podoba iz kamena, in je zakri- in pritrdi,j z vsem srcem. val lice z rokama, ves potop -ljen v premišljevanje. Ni se zmenil za drvarje, ki so ga začudeni ogledovali, morda jih niti videl ni. Vprašali so ga: "Kdo? Od- kod?" pa jim je odgovoril le dllem na srce tesno, težko' besedo: "Grešnik." Molče in vPrašanje. Klicali so usmilje-J dcstojanstvno kakor velik go-nJ'e božje, priporočali se vsem! spod jim je pokimal v slovo in trinajstim pomočnikom v si-j je izginil v duplino. 11 in svetim patronom za dež,' Sčasoma so se širile govori- ^ogočnemu gromovniku sv.j ce: in dobri sveti Sholastiki, kdo da je. "Menihi na Sv. Gori vedo, Oče gvardjan zaha- P Najhitreje in najstalneje. | pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU- 1 Kaj je kar je potrebno: «5 Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne Š denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po-| žiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je | Vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla-| viji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodijie listke vseh parobrodnih družb. Našim 8 Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam Vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javili ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne ll listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. S3 m §fs Dobro poprosimo ga! Ne, . , , -i i: je stopil na celo, čeprav mesa se sicer med svet, nikoli . ' ,„..., , ; rr. !7QrtcvQ I 'hiti hrphoT še ni storil ničesar sličnega. A v tej vseobčni nadlogi se nas morda usmili in nam pomore s svojo priprošnjo. Pojdern ga čila proti meni, mi iztrgala puško ter me Vrgla na tla. Nato pa sta mi zvezala roki in nogi ter privezala robec preko ust. Medtem pa je prišel na lice mesta tudi tretji. — Stali so par korakov vstran ter se oči-vidno posvetovali, kaj naj se zgodi z menoj. — Plašnih pogledov sem jih ogledoval. Eden njih je bil že precej star, imel črnosive lase ter male bodeče oči v okroglem obrazu. — Drugi je bil zelo velik, imel črne kodraste lase ter bil zelo zagorel v lice. Tretji je bil manjši in mlajši kot veliki, svetlih las in modrih oči, kot se mi je zdielo. Ves moj prejšnji m me V spominu so se mi obudile vse povesti, katera sem čul v hiši svojega očeta in svojega strica. Mrzel pot mi sem si prizadeval biti hraber. — Naenkrat pa sem čul divje lovce naglas govoriti, ne da bi jih mogel razumeti. Končno ., . j . pa so prišli k meni in najmlaj- sam prosit in dvoje naj veljav- f. M ItgMBTH HAT5 * Glavnica v bančnem poslopju John Nemeth pres. i rezerva Dreku S2.030.000.00. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY 10 E. 22nd St. £fiitt!!15ll liauiiaiHlBl! U"l! UBimsUSSUIlSU SHEULEU U£15 LiSI! U5U USUliSU ^'»UHIiiTSTirtBii ^uTt £®attii( čjit^iTsTi itunilHli itSl« Jfaii • ■ i ^Tia tV5T1 ilHl» iTaTi itsti nSl i.-. ITHTI JTSri ■ iiiT>iTaTi£Tan> flSJi ITS H sje SiS nejših mož iz fare." Res so šli in ga prosili za božjo voljo in v božjem imenu. Svetec je izpočetka poslušal ves začuden. Ko so mu vse raztolmačili in potožili, je dolgo molčal in razmišljal. Hipoma so mu pa stare oči zable-stele. Strmele so mu nepregib-no in kakor v velikem začudenju v praznino tik ob možeh, kakor da gledajo tam nenavadno prikazen. Lice, velo, vse gubasto od starosti kakor skorja starega doba, se mu je pomladilo, se mu razjasnilo in se mu svetilo, kakor da ga ožar-ja s svojo toploto in lepoto veliko notranje veselje. In naenkrat je odločil: "Pridem." Napočilo je jutro, določeno za spokoro in prošnjo procesijo. (Dalje.) --O-r— ši se je sklonil preko mene rekoč: — Priporoči se sedaj vsem svetnikom, kajti tvoja zadnja urica je napočila. Mi nismo tako neumni, da bi te izpustili, ker bi nas gotovo izdal. 2e dosti zadreg si nam napravil s svojim pohajkovanjem go gozdu : — Ko mi je rekel to, mi je odveza! vrv na nogi, me dvignil kvišku, prijel za vrat ter odve-del iz gorske kotline na obro- lid na smrt. Nato pa sem stisnil zobe skupaj. —- Mogoče je bila še vedno kaka pot za rešitev? — Čutil sem, kako mi je uhajala kri iz rok in kako so mi postajale roke brez življenja ter se instinktivno oprijemale vrvi. Tedaj pa mi je prišla neka misel. — Ce bi mogel le z eno roko iznebiti se nahrbtnika, potem bi se mogel dvigniti navzgor. Ta misel mi je vrnila moči.— Bilo pa mi je jasno, da se mora to kaj hitro zgoditi, kajti drugače bi druga roka obrabila svoje moči. Izpustil sem torej levo roko ter skušal sneti jermen s svojega hrbta. Zdrčfll je na rame ter mi pritisniti roke na prsi. Vsled tega nisem mogel več dvigniti roke. Strašen strah se me je lotil. Vedel sem, da je .sedaj vsega konec. Ne umreti, le ne umreti, je stokalo v meni, dočim sern čutil, kako so tekle zadnje kapljice krvi iz moje desne roke. Medtem ko sem čutil v prstih kot sto igel, ki so me zbadale, je lezla .velika mrzlina v roko in telo je postajalo težje in težje. Slike iz mojih mladostnih let\ so se mi podile po glavi, a to je trajalo le trenutek in nato sem zopet občutil v sebi neskončno praznino in zdelo sa mi je kot da sem vse to le sanjal. Nato pa so se čuti zopet zbudili in lotil se me je strah pred smrtjo s podvojeno silo. Videl sem, kako je viselo truplo svinčeno na roki, kot da se bo 'vsaki trenutek odtrgalo in Bolni Slovenski možje in ženske Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo časa bolehni in tudi ako ste ravnokar pričeli hirati, jn-niste dobili nika-ke olajšave, pridite k meni. Pustite, da vas temeljito preiščem in vam odkrito povem, kaj mi je mogoče storiti za vas. Gotovo ne boste razočarani. PRIDITE K MENI "V SE I DANES! KONČNI REZUL- STEJEJO JAZ SEM USPEŠNO ZDRAVIL nove in zastarele bolezni, kot so naprimer, krvne, kožne in nervoz- j ne bolezni, želodčni, črevesni in ledvični neredi, tudi revmatizem, bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zaprtost, nervoznost. izpahke,-i katarh v glavi, nosu ali grlu. NE ODLAŠAJTE, POSVETUJTE | SE Z MENOJ NEMUDOMA. I Uradne ure: 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 dou. do 2. pop. Dr. KENEALY 647 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio. Poleg Bond's REPUBLIC Poleg STAR trgovina z oblekam1 BLDG. Gledališča. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA PADEC. IThe best bite you ever had |jg I AKO VARČNOST ŠE VEDNO ŠTEJE 1 I PRIDITE v našo trgovino. Povejte nam kaj želite in mi vam borno postregli tako, da vam bo uživanje naših jestvin privedlo nazaj oni sladki okus prošlih dni, ko ste jih z veseljem uživali v stari( domovini. SVE^A ZALOGA MESA IN GROCEKIJE Posebnost — Domače suhe gnjati, plečeta, itd. CUJAN & MAVSAR 15805 Waterloo Rd. - GROCERIJA IN MESNICA m I H i DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničniih bolezni je naša specijalitista. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. lUisiiiiiHa Siov. Delavski Dom v CoMnwood, 0. 1ZVRŠEVALNI ODBOR: i Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK 1IAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v Mesecu v Jos. Kunčieevi Dvorani. [illiillijlll^Plllfiilliillili Pri mizi v gostilni so pripovedovali vsakovrstne lovske doživljaje. — Sivkasto moder to-bakcv dim je plaval nad glavami petih ali šestih mož krog okrogle mize v vsak -kotiček nizke sobe. Sivolasi lovski čuvaj je pričel pripovedovati: — — 'Ko sem bil deček, 'star nekako petnajst let, me je vzel k sebi stric, ki je imel v gorenjskih hribih velik lovski revir pod svojim nadzorstvom. — 2e kot malega dečka so me določili za lovski poklic in kot otrok sem spremljal svojega očeta pri njegovih pohodih skozi gozd ter kazal veliko veselje do vsega, kar je imelo stik z gozdarstvom. — Pri stricu sem videl marsikaj novega. Gore, skale in pečine in nikdar se nisem naveličal laziti naokrog. — V revirju je bilo zapGsljenih že dalj časa par divjih lovcev, katerim moj stric ni mogel priti na sled. Prizadeli so mu že precej škode, in stric me je povrh posvaril, naj ne skušam prekrižati njihovih poti. Jaz pa 'se nisem niti malo origal za ta svarila ter se potikal danzadnem v gostih gozdovih in to tem raj še, ker sam se čutil popolnoma varnega s svojo malo puško. Tako sem prišel nekega poznega popoldne, ko je že izginilo solnce za gorami v malo gor sko kotlino, sredi katere so je nahajala loka. V trenutku, ko sem stopil na loko, sem videl nekako dvajset korakov od sebe tri možke, ki so ravno parali srno. Bil sem tako presenečen, da sem pozabil skriti se za drevo ter obsta' na mestu kot prikovan. V tistem trenutku pa so me tudi zapazili divji lovci. Ko so skočili na noge, sem pomeril s puško ter ustrelil. Puška pa se iz tega ali onega vzroka ni spro- la navzdol. Z zadnjim naporom sc..vi se še enkrat trdno oprijel, a nato mi je bilo, kot da se ne brigam za nobeno stvar več. Zastokal sem le slabotno v robec, ki je bil privezan krog mojih ust. Tedaj pa je roka zopet zdrsnila navzdol in čutil sem zavoje vrvi in nato j je trajalo le še sekundo in spustil sem vrv s krikom ter zletel navzdol in padel — niti tri metre globoko v mehko travo. Mislil sem, da je to smrt ter obležal nepremično. Cez nekaj časa pa sern pričel oti: pa vati travo in svoje telo. Med padcem se je razpočil jermen nek in od tam še naprej, dokler j čutil sem, kako je roka zdrsni-se nismo ustavili pri neki zelo strmi pečini. — Pogledal sem navzdol ter takoj vedel, kaj nameravajo z menoj. Skala, na kateri smo stali, je štrlela nekako meter preko prepada, ki je bil globok več sto metrov. — — Ali si pogledal navzdol? je vprašal dolgi ter se pri tem porogljivo nasmehnil. Jaz sem hotel zakričati, a cinja okrog ust mi je branila. — Padel sem na kolena pred divje lovce, a oni so se ipi smejali ter me udarjali z rokami po ramenih kot da me hočejo ojunačiti. Dolgin je medtem časom privezal nekako tri metre dolgo vrv na skalo ter rekel nato meni: Ti boš sam odločil, če ostaneš še nadalje pri življenju ali ne. Prijel boš to vrv na koncu in mi te bomo obesili v prepad. Potem se pa lahko povspneš po vrvi, če si dosti močan. — Hotel sem zakričati od veselja, kajti vedno sem bil dober telovadec. — V naslednjem trenotku pa je izginilo , vse moje upanje, ko sem čutil, kako sta ostala dva pričela nakladati moj nahrbtnik s kamenjem, toliko časa, da me je skoraj nahrbtnik potegnil na tla. Nato mi je stari zavezal oči, odvezal vrv na rokah, dočim sta me ostala dva držala. Par trenot-kov sem se branil, a nato sem se vdal v svojo usodo. — Nato so odšli vsi z menoj par korakov naprej. Sedaj smo morali biti na robu prepada. Nekdo mi je pritisnil v roke konec vrvi in jaz sem jo stisnil z vso močjo, k^jti to je bilo moje edino upanje. Nato so me dvignili in čutil sem, kako se je vrv nad menoj napela ter sem lezel navzdol. — Z vsemi svojimi silami sem se držal vrvi. — Cul sem nad seboj kro-j hotanje divjih lovcev, ki so se rogali, kajti čul sem korake, ki so izginili v daljavi. — Naslednji trenutki so bili le kratki, če mislim sedaj .nanje ter pripovedujem vse to, se mi zdijo kot da so bile ure. . Grozo vzbujajoča tišina je j i vladala krog mene'. Imel sem|| pač moč viseti na vrvi, a nisem \ | mogel priti vspričo velike teže, j | ki sem jo nosil, niti za en cen-j i timeter navzgor. Skoraj bi bil i | omedlel, kadar sem mislil na | Združena a Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in ©krog 11.00 članov. nahrbtniku in s precejšnim naporom :sem s svojimi okorelimi rokami potegnil z oči cunjo, katero so mi privezali divji lovci. Nato pa sem odtrgal robec s svojih ust ter naglas zakričal. Živel sern in niti ena kost ni bila zlomljena. Tedaj pa sem se ozrl naokrog ter rešil celo uganko. Divji lovci so le hoteli, da preizkusim ves smrtni strah. Niso me obesili nad prepadom, temveč na drugi strani skale nad travnikom, ki je ležal le par metrov spodaj. Lahko mi verjamete gospod-j je, da nisem še nikdar v svo-! jem življenju doživel tako velikanske izpremembe od smrtnega strahu ter nepopisnega veselja do življenja. Možak je vtihnil ter se globoko zamislil. Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovolji' s tem, da boste hitro prodali. Sprejema vsako značajno osfebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—^16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. BS WWBWiMMim BMfcHss m m&m OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI s prepad in skoraj blazen strah Kt ZELO VAŽNO OBVESTILO--- Dr. J. V. ŽUPNIK, zobozdravnik bo premestil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. kjer je posloval nad 5 let. NA 6131 ST. CLAIR AYE. takoj v drugo poslopje pod Knausovo dvorano. Dr. Župnik bo v svojem novem uradu 1. Avgusta Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali učencev, \temveč posveča svojim bolnikom osebno pozornost. Vprašajte za Dr. Župnika in za nikakega nadomestitelja, ako hočete zanesljivega zobozdravnika, ki posluje v okolici več let. Vhod iz E. 62. ceste kot v Knausovo dvorano. , 00010210020102000123020248235301020101010002050100012300011000010001000202020201020200000502020202230100013001000100022300010102020000010001005348890153000200010102020102010100020000010201020100020100 01015323538923532348534823535302020123484823484853 LOKALNE NOVICE — Frank Česen, ki je stanoval na Carl ave. oziroma si je tam končal svoje življenje. Da ne boste zamenjali s Frank Česnom, ki je baš prišel iz starega kraja. — V petek popoldne, ocl tretje do četrte ure, si je prej-omenjeni pierezal vrat. Našli so ga mrtvega. Življenje si je vzel radi domačih nemirov. Doma je bil iz Gorenjskega, blizu — Neki rojak je pred nedavnim prišel oziroma se povrnil iz starega kraja. S seboj je pripeljal mlado ženico. Ko je z vlakom dospel v Cleveland, je hotel svoji izvoljenki razkazati čuda s tem, da je hodil peš do svojega bivanja ničmanj kot devet milj. Seveda, mladi žen-ki to ni ugajalo, kajti ona si je vse drugače predstavljala novo deželo — Ameriko. Posledica pa je bila ta, da si je mlada Slovenka privolila boljše ugodnosti — in svobodo. Kratko re- Kamnika. V Ameriki je bi-jčeno: V starem kraju nimajo val okoli sedem do osem let. Tuj na kmetih pouličnih železnic, kakor tudi ne avtomobilov. — Ali dobivate redno vsak dan list na svoj dom? V slučaju, da ga niste prejeli, sporočite nam takoj, da se vse pravilno uravna in izvrši, da boste redno dobivali list vsak dan. Mi vam bomo hvaležni in pripravljeni vsakikrat napraviti uslugo. — Pisma imajo v našem uradu sledeči: Frank Pucelj iz Radovljice; Rezi Novak iz Radna, in August Groboljšek iz Ljubljane. Gori imenovani so pro-šeni, da se čimprej zglasijo za pisma. Francelj: "Pepča, si huda danes?" zakaj pa Pepca: "Včeraj sem poljubila nekega škrica, ki mi je ob-y^ibil, da me poroči, če bom kaj kmalu stara osemnajst let." KO JE NAŠEL? V soboto večer je bilo izgubljenih $410 med 55. cesto in Standard Ave. do 53. ceste. Pošten najditelj je nadvse pro-šen da prinese najdeno svoto ali na 5410 Standard Ave. ali naj se zglasi v našem uradu, zakar dobi primerno nagrado. (181—83.) --O- Nadaljevanje iz 2. strani se je poročil" ter vzel za ženo vdovo z'otroci;'iz njegovega zakona zapušča"enega otroka. — Pasti iz zrakoplova* to je že kar za sport danes Ameri-kancfem. To nam kaže dogodek, ki se je pripetil zadnji petek. Iz New Yorka so prileteli v Cleveland trije monoplani, s katerimi se je naredilo polet iz Omahe do Philadelphije, ne da bi . se enkrat ustavili. V petek ob 10:30 zjutraj pa je hotela Mrs. E. E. Allyne se svojimi tremi otroci videti Cleveland iz višine, kjer plavajo oblaki. In res so sedeli že vsi v zrakoplovu, da se popeljejo v nebeške višave. Toda zrakoplov je imel slab zalet v zrak, pri čemur je zadel v telefonični drog ter padel na tla ono stran železniške proge New Central železnice, ki pelje mimo zrakoplovnega polja clevelandskega. — Oče otrok, ki je videl ta padec, se je ustrašil, kajti že je mislil: vse je mrtvo. Pohitel je z delavci na zrakoplovnem polju na prostor, kamor je padel zrakoplov. Toda še niso prišli do železniške proge, že jim je vsa familija prihitela nasproti, zdravi in čili, kakor da se vračajo iz gorskega izleta. Desetletni Rolin Pa je vzel v roke fotografični aparat in vzel sliko od ponesrečenega zrakoplova. Drugi pa so se smejali. Nato so vprašali nezadovoljne goste, če bi hoteli polet v drugem zrakoplovu. — "Seveda," so odgovorili vsi, ter vsedli v drugi zrakoplov, kateri jih je vozil eno uro nad Cleve-landom. — Miss Rose Eiste iz 4927 St. Clair Ave. je bila povožena doma pre dhišo. Avtomobil je peljal čeznjo. Prepeljali so jo v St. Clair bolnišnico. Zlomlje-noima vratno kost. — H. Kiršnik je dobil poročno dovoljenje, tako tudi njegova družica P. Volk. Živita na 1855 Beerford Ave. — Uradniki od lokalne unije j To se ne bo zgodilo nič več. Restaurant Employes League1 Ko £re predsednik na potova-of America bodo pozvani na za-'nJe> tedai Sa Peljejo na kolo-slišanje pred zveznim sodni- !dvor> kJer izstopi iz avtomobila kom Westenhaver. Zaslišanje! v oddelek kolodvorskega se vrši 6. avgusta. May Co. je poslopja, ki je odmenjeno samo vložila tožbo, v kateri zahteva, da se napravi konec takozvane-ga bojkota "picketing", katerega napravljajo bivši uslužbenci v r6stavrantu omenjene družbe. menjena samo za Belo hišo. Tam raste v gorki gredi grozdje za predsednikovo mizo, grozdje, katerega ne obira vsak. Še manj pa je. Predsednik in njegova žena ne plačata nikdar za telegrame, tudi za pismeni papir ni treba dati denarja. Kadar pošljeta povabila na večerjo, takrat j:h odnese poseben človek. Malokaterim je znano, da ima predsednik letno hišo v Wash-ingtonu. Hiša leži v krasnem parku, ki obdaja Soldier's Home. Lincoln, Grant in Arthur so preživeli vroče mesece tam, ko niso mogli drugam na počitnice. Ce se je preje peljal predsednik kam ven iz mesta, tedaj se je zbrala velika množica, katera bi ga bila rada videla. To ni bilo samo nerodno, ampak tudi nevarno. Pri taki priliki se je skril Charles Guiteau za vrata in ustrelil predsednika Garfiel-da v hrbet na kolodvoru Pennsylvania železnice. Santklarski kozel Neki moški iz New Yorka pravi, da se mu še nikdar ni zahotelo, da bi poljubil žensko. Nas ne briga prav nič, kakšne počutke ima, ampak gotovi smo, da ni bil še nikoli na St. Clair cesti. * * * Vselej se priporoča vsaki ženski, da šteje do deset, pred-no udari moža samo enkrat. if. if. France: "Kdaj v življenju si imel najhujše sanje?" Jože: "Baš včeraj' zvečer, ko se mi je sanjalo, da sem prišel v stari kraj, pa sem moral služiti srbskemu Petru." * * * * Mati hčeri: "Mimica, ti ne smeš poljubovati sosedovega Petra. To je prepovedano." Mimica: "Mama, tudi Adamu in Evi je bilo prepovedano jesti sad od drevesa sredi raja, pa sta ga vseeno jedla." * # * * Jože: "Si me videl včeraj?" Francelj: "Ko si bil pijan?" Jože: "Nisem bil pijan, ampak imel sem duševne boje z rozinovcem.". 9fi rf. ifl jjt Jakob: "Janez, ta-le človek je pa neumen." Janez: ''Jakob, tako se ne pove pri izobraženi družbi, ampak reci: On trpi na pomanjkanju svežih možgan." * * * Združene države so kupile za $58.000.000 poljskih bondov. Šele v šestih letih bodo zreli ti bondi. — Drugo pa si mislite sami. * * * Ce bi bil predsednikom Združenih držav izvoljen — katoliški predsednik, potem bi bila nevarnost, da nam zmanjka katoliških škofov in Zakraj-ška v Chicagi. O sveta božja previdnost, kako si velika. Francelj: "Škoda, da minul tisti srečni dan." je ze TEŽAKI ZGLASITE SE PRI THE CANFIELD OIL COMPANY. WORKS NO. 2. WHEELING & LAKE ERIE RAIL ROAD. (180—86.) NAROČNIKOM V OHIO IN PENNSYLVANI.II. V par dneh bo odšel potovanje naš potovalni zastopnik Mr. Josip Ivanetič. Zastopnik Iva-netič bo najprvo obiskal rojake po državi Ohio in potem pa državo Pennsylvanijo. Mr. ivanetič je opravičen pobirati naroč- i nino za list Enakopravnost in! vse druge stvari, tičujoče se naše tiskarne. Ker je list in tiskarna podjetje, pri katerem so zainteresirani zavedni delavci in | za napredek delujoči rojaki, pričakujemo od zavednih rojakov po omenjenih državah, da mu bodo šli na roko v vseh zadevah, za kar se zahvaljujemo za njih naklonjenost že vnaprej. Uprava Enakopravnosti. KATEREGA VESELI kupiti le-, pe in rej ene prešiče, naznanjam da jih imam zopet večjo množino, katere lahko kupite poceni. JAMES ROBICH, E. Giller, Euclid, O. (180-82) Sedaj, ko so se razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke. Pošiljatve v lirah. 50 lir . ....... 3.70 100 lir ........ 6.80 300 lir ........ 20.40 500 lir ........ 32.00 1000 lir ........ 64.00 Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih. THE JUGOSLAV Foreign Exchange, 6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure. ČLANOM DR. "RIBNICA" ŠT. 12 S. D. ZVEZE naznanjam, da sem se preselil, iz 6103 Glass Ave. na 1148 Norwood Rd. Obenem tudi opozarjam člane, da se vsak vdele-ži prihodnje seje, 15. avgusta, ker bo treba rešiti več važnih vprašanj. Asesment bom pobiral samo na mesečni seji in 24. po seji v S.N. Domu, dvorana št, 6. od 7. do 8. ure zvečer. LOUIS ORAŽEM, (180-8-83) tajnik. DRUŠTVENI TAJNIKI V COLLIN WOODU POZOR! Dne 3. avgusta, v torek zvečer, se vrši^sestanek vseh taj- nikov podpornih društev, sam. pod. društev, izobraženih društev, klubov in organizacij brez razlike mišljenja ali prepričanja, v mali dvorani Slov. Doma v Collinwoodu. Vsi tajniki ste uljudno vabljeni, da se zagotovo odzovete temu vabilu in zagotovo pridete na naš važen skupen sestanek. V slučaju, da vam čas ne dopušča naznanite predsedniku, da vas on zastopa. Na svidenje v torek zvečer: Lok. Org. J. R. Z., št. 17. G. M. KABAY, tajnik. (179-81.) MALI OGLASI HIŠA, KI SE MORA PRODAŠ SOBA SE ODDA za dva fanta j V 14 DNEH! Hiša z velik™ na 1064 Addison Rd. (181) ; zemljiščem, ugodna prilika i kako ti'govino. Posestvo je vredno $9500 toda sedaj se pr< za $7500. Hiša je za dve druži ni. Takoj se plača $3.500, osi lo na lahke obroke. Več se izve pri lastniku F. W. Jelu: 14130 Sylvia Ave. (177- VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slo-venski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Če vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. Istotam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. waoHHiEasiHssjasiSfiaaBSHaiSHsas e i S. Princeton 245 H O EJ Bell Rosedale 6353-W. JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE. se priporočam. £1 PRODA SE — Konj, 2 voza, >! 2 kravi. Zglasite se nemu'i°' ma na 16011 Saranac Rd. _■ (178j8Sj ČIT A J T E§ D. Stakich & J. Sral MI PRODAJAMO hiše lote in farntf ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD- -l-------- POHIŠTVO NAPRODAJ- Radi odhoda v stari kraj Pf dam svoje še skoro novo P štvo, pripravno za srednjo dr"' __ žino ali za novoporočeni g i Pohištvo je vse moderno in na! boljše vrste. Vrednost $800 *f daj vse za $275. 15725 Sar;V nac Rd. Collinwood, zgoraj. ta ■ B EKEaEEEE Iščemo mlade može VZGOJA IN SKRB ZA OTROKE. za učenje dela v (hot mill) 73 3 4c na uro in osemurni delavnik. Plača od tonaže, ko ste enkrat izvežbani. Tudi 20 moških za naš strip mill department. Izredna priložnost, kajti mi večamo našo tovarno. Oglasite se pri najemevalnemu uradu. (179-81.) TRUMBULL STEEL COMPANY. WARREN, O. II LIBERTY BONDI IN V0-> NO VARČEVALNE ZNAMKE. 1 Prodajte sedaj. Mi plača«? v gotovini takoj .Simon, zanew »i prekupčevalec, soba 216 Le" noxBldg.,, drugo nadstropji Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Eucli dave., nad Si" ger Sewing Machine Co. OdP to do 6. ure zvečer. —V Charity bolnišnici se nahaja v kritičnem stanju Mrs. Mary Bailey iz 2323 Central avenue. Omenjena je bila v prepiru z neko drugo žensko, katera ji je prizadjala nevarne rane z nožem. — "Pustite me govoriti z policajem, s katerim sem govorila včeraj," je poklicala neka ženska na policijsko postajo. "Ali vam je še kaj v spominu, kdo je bil izmed policajev?" je poizvedovala uslužbenka pri telefonu na postaji. "Na postaji imamo samo 1,500 mož." "Ne, ne morem se spominjati," je odgovorila radovedna ženska. Uslužbenka pri telefonu je želela izvedati natančneje in je nadaljevala: "'Kaj je pravzaprav na tem, ali imate kako pritožbo čez koga?" "To ni vaša zadeva," jezno! in mu daje lože na razpolago, odgovori nazaj in zapre telefon| samo da reče besedo. Predsed-;ženska, ki je hotela imeti po jas-nik gre rad v gledišče, a ne vza-nila, dasi je bilo nemogoče ista me vselej lože, rad sedi med izvršiti. drugimi, da ni sam. zanj. Drugega mu ni treba srečati kot ljudi, ki so vposljeni na vlaku. Predsednik se vedno pelje v svojem lastnem vozu. Cel vlak je privaten. Noben multimiljo-nar se ne veseli nad takimi privilegiji, kot se predsednik. Stroj veda in vsi uslužbenci so izbrani ljudje, ki imajo dovolj skušenj, na katere se more zanesti. Predsednikov vlak ima Včasih ima mati z enim otrokom več gih razmerah, ga pa kregamo ali celo pre- sitnosti kot jih imajo po zavodih s petdesetimi. Vse to je razvada; vsak ve, da ima mati rada otroka—ampak med ljubeznijo, ki je pametna in ljubeznijo, ki je slepa, je velika razlika. In mnogokrat bo izkazala pametna mati največ ljubezni svojemu detetu s tem, da ga bo pustila v miru- Ali je otrok kdaj maloprida? To se pravi: ali nagaja in reži, četudi ni nobenega vzroka za to? Zakaj se postavim neče igrati s svojimi igračami, ampak hoče po vsi sili v naročje svoje matere, četudi bi ta rada, da bi dete spalo. Zakaj neče včasih zaspati, četudi se mati trudi, da bi zaspalo, ker bi bilo to najboljše zanj? Dete je pravzaprav podvrženo tistim splošnim zakonom, kot smo vsi ljudje. So nekateri, ki mislijo: "Zakaj bi ne bilo dete izjema—zakon sam zase?" Kdor misli tako, je navadno plačal precej drago za to. vedno prosto pot in mu ni tre-jNa ta način se otroka pokvari in pokvar-ba čakati. Gre, kadar predsed- .!eno dete je težko popraviti, nik določi, pa naj bo potem še. So stariši, ki mislijo, da mora biti toliko tovornih voz, napolnje-,: otroku dovoljeno vse. Ampak otrok se 'kmalu privadi na splošna opravila in zakone. So gotove navade, katerih se mora privaditi kolikor mogoče kmalu. Ena navada je redno spanje. Potem redno hra-nenje, odmor podnevi in zabava—redne kopeli, vse to pride takorekcč samo v deteta. S tem prehaja dete že V nekake zakone in navade, ki so splošne človeški družlbj. Seveda, ga moramo to pi^iirčiti—otrok ni po naravi pametno in prevdarno bitje. Mlada živalica je—ljubka in ljubezniva žival, ki ima toliko razuma ali inicijative kot kaka druga žival. Ampak mi vemo, da se dajo mlade živali naučiti in pravtako otroci. Treba je samo začeti in vztrajati, pa bi se človek čudil, koliko se doseže- nih s premogom na tiru. Še ni dolgo nazaj, ko se je vozil predsednik na kompanij-ske stroške. Potem se je pa odvalila kongresu luščina raz oči, in odmerili so mu $25.000 na leto, da si kupi vozne listke, itd. Predsedniku ni treba plačati za zdravniško službo in oskrbo. Vlada mu preskrbi vse, medicine in zdravila zastonj. Zelo prijetno! Kar se tiče gledišča, mu tudi ni treba skrbeti, da ne bi dobil sedeža zastonj. Vsa gledališča skušajo, da ga privabijo tepamo. Dete ima polno . živcev in občutkov Svet okoli njega je poln čuda in novosti. Redno se nekaj uči. In pravijo, da se d^ete navadi več v prvih treh letih svojega življenja, kot vse poznejše življenje brez ozira na to, koliko let živi. Mi moremo torej to vpoštevati in ne smemo razburjati otroških živcev več, kot je potreba. Ampak koliko starišev razume to? Otroku malo zabave koristi vča sih—ampak to kar se nam zdi malo, je otroku že davno preveč. Kakšni primejo dete in ga učkajo visoko v zrak, dete se prestraši, skoro brez sape je, šele ko pride v trdno naročje, vzdihne trpljenja in orestanega straha—mi smatramo to pa za veselje. Ne mislimo seveda, da bi obsojali pravilno in nedolžno veselje z otroci. Kot rabijo otroci starišev tako rabijo stafriši otroke za pravo zabavo in razvedrilo. Paziti pa morete, kadar se igrate z otroki, da imajo dovolj opore v hrbtičku. Večkrat se izpozabijo stariši in bi radi prisilili, da bi dete sedelo ali mogoče celo ho-Jilo. Kadar pride čas, bo dete samo sililo —ne sili pa ti- Otroka kaj hitro navadiš lahko na besedici: da in ne. Skoro neverjetno je, kako dete pobere hitro pojme teh besed. Ampak treba je, da smo odločni in trdni ž njim. - Bitj odločen, ne pomenja seveda, biti surov. Tudi ne misli, da imaš opraviti .z neumnim bitjem—dete, kakor majhno ih nerazvito, zahteva pravtako trenutkov, ko si ž njim kot s človekom. In pomni: kakorhitro navadiš deteta, to se ga bo držalo. Navade preprečiti je lahko, navade odpraviti, kadar so že vko- reninjene, je nekaj težavnega. Navade so j kar vam jamči za vsako delo,; se proda ali zamenja Farma, 141 akrov; ob^ lana in posejana z ovse^ pšenico, krompirjem, ko^ zo, ajdo, itd. dalje 15 VvK čev, 60 kokoši, trije konji ^ tri krave, se proda ali $ menja za posestvo v meSy Za pojasnila vprašajte P1'1 L. F. TRTJGER 1038 Addison Rd., Cleveland, O. in sicer od 1 do 3. ure •poldne, v soboto od 5 do zvečer. (174- THE summertime will soon ' bo here and with it the joys oi u vacation trip. Where are you RIHI1"? Tho Grunt Lakes i« the mecca for particular anil experienced trav-eli rs oa business and pleasure trips. The I). & C. I.ino Slimmer« embody alt the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of tho decks, the cool refreshing lake breezes. D. * C, a Service Ouaranteo. Daily Sen-ice May 1st between Detroit and Buffalo. Leave f'rOO I'. M. Arrivo destination 0:00 A. M. Daily Kcrvico April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 0:15 A. M. MACKINAC ISLAND Servico June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, G trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, (J. V. A„ Detroit, Mich. DETROIT &_CLEVELAND MLAD FANT, katerega ve* tiskarski posel, se sprejme ko j v službo. Vprašajte v 1,1 du Enakopravnost. \ m SPREJEM V DRUŠTVO ( "SLOVENIJA" / s NAZNANILO. je prost vstopnine v mes^ juliju, avgustu in septen^, $6 na teden podpore. UsrnJ-t' na $250.00. UPRAVNI ODBOR: Frank Špelko, predseduj 3504 St. .Clair Ave. ^ Louis Tomišč, podpredsed"1 3017 St. Clair Ave. Josip Grame, tajnik, i 1395 E. 43rd St. Frank Kočevar, računski ! nik — 1425 E. 39th St. John Fortuna, blagajni 1401 E. 47th Str. (s,. .........jgl *m AKO GREŠ PO ST. CLAl^L NE POZABI obiskat FRA^ kjer te nošteno nostrez® in sploh vse, kar spada v to j obrt. Ker sem v tej stroki iz-učen, kajti delam že sedem let,; železne srajce, ki jih pravtako težko sla-Ampak paziti je treba pri vzgoji otrok,ičimo mi raz sebe kot raz drugih. I da je človek dosleden. Včasih učimo in na- Najboljše je toi-ej: ne navadi otroka peljujemo otroka, da napravi nekaji—dru- nič slabega, pa se ti ne bo treba boriti ž gič napravi baš tisto, ampak mogoče v dru- njim. _"CAS"— Cenjenemu občinstvu v Cle-,Kjer. te Pošteno velandu in okolici naznanjam,!;^™ Po domače. Na t» j( da brusim britve, škarje, nože imam raznovrstne »e , ne pijače, izvrstne kv»J smotk. . Posebnost za toplejše vre"1 — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro z"3' nem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave. katero jaz napravim. Toraj se vam toplo priporo-, čam. RAFAEL POLŠAK, ! 181-83-86 1065 E. 66th St.j ■■HHHHHBB& 0000010000020202005302000000000200010200000153020223002323480202000200010148020202010002003002000101000000000001000200 % !!!! " ! "" &" !!"!%!! "" " !! !*""""""!""!! &#$*'%