"pitoletarec" je delavski list za misleče citatelje PROLETAREC Official Orguu Vugoalav Fedemliou, S. F. - - Glunilo JugualovanaLc Socialistične Zveze - glasilo — prosvetne matice j. s. z. IT. — NO. 1469. •« »ur »—* .m«, •• iktans«. III.. •iidrr Ikr An »f i u«*rr». .f Narek JU*. IVr«. CHICAGO, ILL., 6. NOVEMBRA (November 6), 1935. •'■blUhH Kftklr •« %V. i«I h ■ «. LETO — VOL. XXX. ---^^-^^----nMMm «t. w - * NARAŠČANJE NAPETOSTI V RAZREDNEM BOJU rsra *** « ^ Sa«k« * Pobijanje v industrialnih konfliktih se vneto nadaljuje vzlic novim zakonom Brutalni naskoki na pikete v Alabami. — AFL v vojni proti "rdečkarjem". — Bombni napadi Militariatična vzgoja otrok je zločin nad njimi in civilizacijo ITALIJANI "PRODIRAJO" D A?! je iz raznih poročil o stanju gospodarstva razvi lno, da so mnoge družbe znatno zvišale obrat, in da se dobički večajo, je vendarle očividno, da postajajo politične razmere v tej deželi čezdalje bolj napete. Krivo je temu Je-loma pripravljanje republikancev in demokratov na predsedniško kampanjo, še več pa strah kapitalističnega razreda, H med ameriškim ljudstvom nekaj nevarnega tli — kaj, o tem si ni na jasnem. 2e Rooseveltov "nevv deal" mu je strah. Kapitalistična propaganda trdi. da kakorkoli nedolžno izgleda. je celo tak, kakršen je, odprl vrata so- cialist čnim eksperimentom. Vs- gli v javnost propagando proti led tega ameriški toriji zahte- j rdečkarjem. ki traja v sedanji vajo, da vlada opusti svoje re- obliki okrog leto dni. Namsn gulacijake poskuse in nakane, tega hujskanja je prepričati kijti čimbolj bo business svo- nezadovoljne milijone, da ima-boden, prej bo konec krize. Za- mo slabe razmere radi "rdeč-kaj ni preprečil krize takrat, J karjev" in "fornerjev". To dvo-ko je bil popolnoma svoboden je vedno istovetijo. Naravno, — tega toriji ne pojasnijo, in da se v to past zavajalnega Hitler ¥ Nemčiji in Muttoliai v It«. Ujl • ta vsela monopol nad v>foi* otrek ir jo preuredila popolno.na 'n ••mo v korist militarisma. 0'.»a dik-j ta to rja »« nadejata, da bosta ia tek ceneracij organisirala »časoma «nm-do vojakov, ki bodo tudi po navd«i*9< če jih kdo opomni na toj— ga prešli*! jo. hujskanja vjame stoti.--oče lju di, ker ne čitajo drugega kakor Vsak regulacijski zakon jim kapitalistične li*te. Saj se se je neustaven, ako smatrajo, da;ce,° A- F of l" ukvarja z boni samo njim v korist. Guffey- J0m Proti "rdečkarjem" in "lo-jev zakon za reguliranje pre- V1" komuniste v.unijah, name-, mogovniške industrije je mno- sto da bi 2 vzgojevalno kampa-I^J*. ~toji •••«• e- gim velikim in malim kompa- učila delavce, da naj se or-j*e£ . nijam tako neljub, da so ga pri- *anizfrajo proti svojim pravim --------- X-----.. sovražnikom in ob enem se naj vUno.t Etiopij. do ..dnje kapljo kr. varujejo agentov provokator- j je dejal kralj kraljav. Na »liki ja jev, katerih je danes res velik o i*H®aU«M dečak. ki «e vežba v »tre-v unijah in med delavstvom • p«*1*®- sploh. Delujejo večinoma po j masko ekstremnih radikalcev. Ford v Etiopiji da demoralizirajo med delav- Ji PREVLADOVANJE TAKTIKE VELIKE BRITANIJE V DRUŠTVU NARODOV Ekonomaka akcija proti Italiji povzroča trgovini prizadetih dežel znatno gmotno škodo Itrlijarvke v«»ti nomer oasnanjajo non osvojitve in nove tmi| la ijan.ka armade v Etiopiji. Et.opijski glavarji komaj čakajo, da pride ita i ja n »ka armada do njih. da se ji udajo in obljubijo avestobo Mus.oliniju \mprk resnica je, da kljub tankom, modernemu topništvu in aeroplanon Italijani le počasi "prodirajo". Ako na bi imeli aeroplanov, ali če jih b rd« Etiopija imela, bi »i Italijani v tej vojni ne osvojili niti toliko »veta ka Vor sa ga doadaj. timle na sodišče se predno je pričel "funkcionirati". Wag-nerjeva postava za izravnavanje industrialnih sporov in jamčenje gotovih pravic delavcem je istotako tarča delodajalcev, četudi sta oba zakona v marši čem privatnim interesom veli- C1. z«uP«»Je v organizacije in I Fordova kompanija je posla-ko bolj ugodna, kakor pa de- nJlh vodstva, ali *>»> ** dtskre- Ma Po naročilu Italije v Italijan-lavcem. |ditirajo, kakor skušajo npr. viske kolonije ob Etiopiji 2,056 Moderniziranje mest in tovoren v Sovj. Uniji Veliko pomanjkanje delavcev v industriji.—Večina atanovanjakih his nevzorno zgrajenih II- ša'a in se še dviga. V Putilovih ... , , „ , Nove tovarne v sovjetski U- tovarnah npr. je višja ka- proglasil nevtralnost Zed. dr-|niji 50 večinoma dobro zgraie- kor I. 1934. V neki tovarni za žav, je r orclova kompanija u- nCf jmaj0 dovolj svetlobe in vr- stroje so se delavci usposobili stavila pošiljanje nadaljnih tove naokrog, ampak kvaliteta toliko, da pokvarijo veliko „v° '_________j novih delavskih stanovanjskih I manj materiala kakor lani in hiš ni toliko dobra, in njihna produkti boljši. Ker niso arhitektura, razen tu in tam v znali operirati strojev, so se po-Kijevu in Erivanu, je naravnost Fosto pokvarili. Popravljanje odurna. To sicer ne pomeni, da strojev je vzelo obratu mnogo ___S l. i ................ i * j • ________ Zaradi nizkih plač in obubo- ,Milwaukeeju' 8 pou,ičnimi i^truckov' 0d kar * Roosevelt ia nosti je milijone ljudi skraj- gredl in bombni™ napadi seno nezadovoljnih. Kapitalisti- danjo mestno administracijo, eni strategi to čutijo, pa so vr- (Nadaljevanje na 3. strani.) Odlornost k.-d. opozirije na konferenri Prvi*«. ^ • . nvrni , ' ouurna. lo sicer ne pomeni, da strojev ie vj rrvic \ zgodovini SNPJ se je,0ba podpredsednika sta prista- leg Lokarja zelo agilni Leopold so boljševiki nesposobni graditi delovnih ur. dogodilo, da so se zastopniki ša demokratsko-katoiiške stru- -----• ' 1 ~ • .............. ______________________Aiht je minil in .fiipnih a 'f ^ .... * I----------------------------- ----- Zupančič iz Imperiala, Pa., ! lepe neindustrialne stavbe, ka i- produkcija koncem dneva jc ■jenin društev delili ne samo je. V predsedovanju je bil Marian Konchan iz Clevelanda ti da imajo smisel zanje, so do- bila neznatna. Danes je ta hiba načelno z ozirom na socialna Kress vešč svojemu poslu. in več drugih. Bili so dobro or- kazali z zgraditvijo socialnih'odpravljena, prasanja, ampak tudi "ver- Johnny Lokar se je v argu-! ganizirani in imeli večino. centrov pri Putilovih tovarnah V industriji je sovjetska lTni-° ' Ta P°Jav Je »Pazil vsa-, men tiran ju dotikal i svojih pri- i Načelno stran jednote je iz- v Leningradu, podzemske že-Ja napredovala že toliko, da iz- ti Je nos usa TH Z DfaVG. v m t ni Vi 7ii/lpv lt>r jo nrit.i7oru I hnen« vn jtnnnl hnn«l#l T T n .. XI___I___: i___ _ i J....« . t...].' .1____ ________ I. 1 I . * ---| .........M.^H « »• ..»VVIIIU ni>icil I JVJMUIV J C i C,- «ao, ki je poslušal razprave,, vatnih zadev ter se pritoževal, j borno zastopal Donald J. Lo-argumente in kritike na konfe- da so ^a nasprotniki skoro raz- trich, delegat društva Pioneer, renči zastopnikov angleško po- trgali z jeziki in v listih, ker se in Oscar Godina. Umevno, da slujočih društev SNPJ dne 2. je cerkveno poročil. Njegova jc bila i na njuni strani precej-fiovembra. Udeležilo se je je usoproga, ki je bila učiteljica višnja skupina delegatov, in sko- lcznice v Moskvi, krasnega gle- deluje danes tudi stroje za pr<£ dališča v Kostovu na Donu. sa- duciranje strojev, dočim je bi-nitarijev v kavkaški riveri, Sol Ia v prvi petletki odvisna skoro itd. | popolnoma od uvoza str 3 je v i v Dober vtis napravi na člove- j Nemčije. Anglije itd. Se neka' . "" -----------j m jv uii« uLiiuijitn v j aiij« Mvupma uciegaiov, in sko- j^ooer vtrs napravi na člove-1 ^emcije, Anglije \i \. se nenai OKrog 60 delegatov. Angleško cerkveni šoli sv. Vrida, je bila ro vsa "galerija" (poslušalci). ka. ko vidi, kako v vseh mestih lot. pa se bo popolnoma osamo- pos Uločlh driiifou imu SVPJ i ^l,.! t........1.1__:I-_ i____I______. .. ....... i ... .r _ poslujočih društev ima SNPJ [navzoča, in Lokar je rekel, da 81. v katerih je 3,769 članov, j jc ponosen nanjo. To je popol-Zistopniki so prišli tudi iz za-|noma v redu. Ampak čemu padnih držav (California, Ore- sploh omenjati te privatne firon, Colorado), iz Minnesote, stvari na zborovanju, ki naj Kansa.-a, največ pa seveda iz ?luži agitaciji za SNPJ ter ja centralnega zapada in vzhoda, njena načela? Se bolj pa so na- ...... Vodja takozvane katoliške j sprotniki udrihali po njemu, je borniki, ki so bili navzoči, pa fkupine je bil Joseph Becek iz [dejal Lokar, ko je dobil politi- v tem važnem načelnem vpra-industrialncga mesta Ambridge, Cal job. šanju niso govorili. Na Beckovi strani so bili po- Obširneje poročilo sledi. Poskusi predstavnikov raznih cerkva, da bi pridobili Vra 1*8. On «e je hvalil, da je demokratski kandidat v Am-^idgu. a kljub temu ti je osvojil nominacijo tudi na socialističnem tiketu, dasi je nasprotnik socializma! Donald J. Lotrich je v odgovor dejal, "vabite se ljudi, ki so sovražniki delavskega gibanja, a kljub te-...... .............. f--------- _ «nu silijo s svojimi kandidatu- tikan za odločen nastop proti ^mi na socialistično listo, da Mussolinijevemu klanju Ktio- na ta način z zvijačo pridobe pijcev, so vselej obtičali v za- rekaj glasov vei.M gotovilu iz Kima. da papež vro- Desna roka Becku je bil če moli za mir. Ko pa je Mu.-vo- •John Lok ar ml. iz Collinwooda, I lini odredil za nekaj ur demon- podpredsednik SNPJ. Nje- ftrativno mobilizacijo vsega je upravni odsek delegiral italijanskega ljudstva, so v njo referenta o atletiki. Lokar zvali zvonovi vseh oerkva v Ita- ni bil delegat. Gl. podpredsed- liji, vključiva! v baziliki sv. Pe- n'k Vlncenc Cainkar je imeno- tra, v papeževi državi. Tc laj yal Lokarja za podpredsednika je svet prvič uvidel neiskrenost tega zborovanja, in za druge- papeževe diplomacije, še bolj »a podpredsednika pa D. J. Lo-i jc bila potrjena, ko je papež v ^iča, ki je imenovanje odklo- svoji pridigi v baziliki sv. Pe- nil. Nato je Cainkar imenoval tra dne 7. sept. dejal med dru- ™ Kressa iz Pittshurgha. gim: Trn v peti klerikalcev je Pro- grade asfaltne ceste, parke, tr- svojila tu:li v'tem oziru. sveta. Kritike in očitke proti nji: gc in rožne grede. Drevoredov V prvih petih letih in iustri sta zavrnila s pikrimi ugoto- je že izredno veliko. alizaeije je sovjetska Unija le vitvami Ivan Molek in Louis Dal je piše Fisher v reviji I kopirala tehnične pripomočk Beniger. K tej stvari se je v tol- "Nation" o izboljšavan ju uprav i kapitalističnih dežel, danes pn mačenje pravil oglasii tudi Fi- industrijskih edinic. Tovarne nieni inženirji v laboratorijih lip Godina. drugi upravni od- operirajo brez posebnih ovir, eksperimentirajo že s svojim dočim jih je bilo pred enim in ,iznajdbami in izpopolnitvami, dvema letoma še nič koliko. Omenjali smo že v prejšnji Produktivnost povprečnega de- številki ugotovitev iz Fisherje-lavca se je vsled tega zelo zvi- (Nadaljevanje na 5. strani.) TRGOVINA ne pozna sentimentalnosti — ne lokalno, in ne v mednarodnem obsegu. Kljub temu se je društvu naro-dov posrečilo proglasiti sankcije (trgovski in finančni bojkot) proti Italiji. Dokler je prevladovalo le moralno pravilo, da je treba Italijo radi njene invazije v Etiopijo kaznovati, so si bile dežele dokaj edine — ko pa je Anglija končno defini-tivno predlagala način kazni — ki jih določa pravilnik društva narodov, so nastali pomisleki posebno v malih deželah, ako tudi bi morale načelo sankcij bas te najbolj podpreti. Kajti prod imbicijami imperialistov so ravno one najbolj v nevarnosti. "Ampak kdo nas bo oškodoval za izgubljeno trgovino z Italijo?" so vpraševali Rumunci. "Naša najboljša odjemalka jo Italija", je vzdihovala Jugoslavija, "gospodarske razmere so že zdaj težke in ne vemo, kako nadomestiti sedanjo trgovsko •avnotežje s katerim drugim." "Italijani nam grade v Trstu ladje," so pojasnjevali Po-jaki. "Pogodili smo se, da jim damo v zameno za enako vred-lost premoga in drugega blaga. Eno ladjo smo že dobili, druga e ni dogotovljena. Nanjo smo že veliko plačali. Naj nam lija dovoli poslati nadaljne vlake premoga in živil v Italijo, da ne zgubimo ladje," so jamrali poljski zastopniki v Ženevi. D'plomati iz južnoameriških glavnih mest so prav ili j velike m odstotku politično in gospodarsko dobro organiziranih ita-ijanskih priseljencev, katerim se vlade ne upajo zameriti — orej sprejmejo sankcije le rezervirano, recimo na papirju — 1alj pa jih ne morejo jamčiti. Brazilija ni v društvu narodov. Je "svobodna", pa je prodala Italiji več tisoč ton mesa, ki ga bodo italijanske in drugj ladje izvozile ta mesec v italijanska pristanišča ali pa naravnost v Afriko italijanski armadi.. Kapitalisti v Zed. državah se čezdalje bolj togote nad reso-'učijo nevtralnosti, ki jo je sprejel kongres na svojem prošlem zasedanju. Predsednik jo je uveljavil s posebnim proglasom kmalu po pričetku italijanske invazije v Etiopijo. Kaj ameriška >rofitarje briga, komu kaj prodajo, glavno je, da prodajo! emu jim je vlada na podlagi tiste bedaste resolucije o nevtral-losti odrekla varstvo na morjih, ako trgujejo z deželami, ki so zapletene v vojno? To se v ameriški zgodovini ni dogodilo še nikdar prej, poudarjajo v največjem zgražanju uredniki vele-kapitalističnih listov in malih trabantov. Se celo zastopniki sovjetske Unije so svetu društva narodov pojasnili, da ako bodo storjene izjeme, so tudi oni upravičeni do njih. kajti Italija jim gradi v zameno za olje, meso. les in žita ladje in stroje. Prekiniti to trgovsko stanje kar takole iznenada, v mesecu dni —to pomeni velike izgube in škotlo ne samo za Italijo, ampak za vse prizadete dežele. Anglija pa je ugovarjala olajšavam in popustom ter dokazovala, da bo njena trgovina trpela največ, kajti Italiji do-»aža premog in veljko industrijskih produktov, pa je pripravljena vse to žrtvovati v interesu ligine skupne akcije, v namenu, la se preiskusi, ako so države na ta način v stanju preprečiti ali v>aj onemogočiti nadaljevanje vojne. Vrhu tega je Anglija rekla vsem tem deželam: Vi se pritožujete, četudi ne boste (Nadaljevanje na 3. strani.) Hinavska vloga cerkve v Italiji končno razgaljena "Mi želimo, da se vsem aspi- listično vojno, pa jo odeva s omogočil iskrene odnošaje me: racijam tega dobrega ljudstva katolicizmom in civilizacijo, vlado in papežem in s »jelova (Italije) zadovolji, da se jih Za svojo izjavo si je kardinal nje me I državo in cerkvijo, prizna in jamči v miru, toda I zbral zelo primerno av lijtm o. prav ično . . ." Omenjenega dne je namreč v milanski katedrali ma seval za fašiste, ki so padli pred 1 1. leti na svojem pohodu v Rim. Pri ma^i so bili le organizirani fašisti. Odobril jc fašizem brez ovinkov in ga hvalil, češ, la j'' dvignil moralo in le! ivno sil > italijanskega ljudstva in da je fašizem velik korak naprej v Kardinal Shuster je v pridigi v Milanu dne 28. oktobra govoril še veliko bolj odkrito, kajti Mussolinijcvo vojno v Etiopiji je označil za vojno, ki bo prinesla katolicizem in civilizacijo prebivalstvu zaostale dežele. "Mi želimo mir in protekcijo italijanski armadi, katera odpira vrata v Etiopijo katoliški ve- civilizaciji. ri in rimljanski civilizaciji," Dalje jc pohvalil Mussolini. da Tako je visoki cerkveni do- Jev režim, ker je tako spretno jc to najboljša rešitev tega stojanstvenik odobril imperia- rešil vatikansko vprašanje in problema. Kozja zapoved "ne ubita j" je danes izginila iz pridig v italijanskih cerkvah, namesto nje i pa proslavljajo padle "junake". ki umirajo za civilizacijo In "sveto vero" v vojni z afri-, ^kimi barbari. Naj še omenimo, d'» je jezuitska revija Civilta Cattolici v svoji', november-« k i številki predlagala ligi narodov, da naj izroči Italiji man lat za vladanje i\i\Si; P lil It E I) IT VE f m v sv v it nov*'m lir ji FRONTENAC, KANS.—Slavje 30 letnice Proletarca v soboto 9, novembra. Prireja f*a klub št. 21 JSZ s sedežem v Armi. NVUKEGAN.— Konferenca klubov JSZ in društev Pro pvetne matice v nedeljo 10. novembra v Slavisn-rkem narodnem domu. Pričetek zborovanja ob 9. dopoldne. Pcpoldne koncertni in govorniški spr>red. Zvečer zabava. WEST ALLIS. WIS.—Mladinski ahcd ood pokroviteljstvom kluba št. 180 JSZ v soboto 16. novembra. Udeleži se ga večja skupina članov Social Study kluba iz Chicaga, in člani angleškega od-.eka kluba št. 27 iz Milwaukeeja. MILVVAUKEE.—Jubil ejna prireditev pevskega zbora "Naprej" v nedeljo 17. novembra v S. S. T. dvorani. Koncertni spored. Dramski odsek kluba št. 1 vprizori socialno dramo "Rdeče rože". Gostuje pevski zbor "Sava". CHICAGO.—Koncert pevskega zbora "Savo" v dvorani SNPJ v nedeljo 24. novembra. Gostuje pevski zbor "Naprej" iz Milwaukeeja. CLEVELAND.—Koncert soc. pevskega zbora "Zarja" na Zahvalni dan 28. novembra. To bo ob enem slavje 25 letnice kluba št. 27. Vrši se v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. BRIDGEPORT.—Slavje 10 letnice kluba št. 11 J?Z in proslava jubilejev našega pokreta v soboto 30. novembra v društveni dvorani na Boydsvillu. &ED LODGE, MONT.—Slavje 25 letnice JSZ oriredi klub št. 35 JSZ v roboto 30. novembra v Slovenskem domu v Scotch Couleeju, Mont. ■ - 'ju ^ w Prol.tarec, November 6. 1935. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj* Ju|oiiov«iiilu D«l«vikt Tiakovna Drušba, Chicago, 111. Penzijski pokrel posledica ekonomske nesigurnosti m GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZV&2&. NAROČNINA v Zfdinjemh državah ta c*lo leto $.1.00; x« pol leta S 1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo lato $3.56; za pol leta $2.00. Vsi rokopizi in oglaiti morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. "i-----■ ■ ___L ..__L proletarec W udu čada y by the Yiiga*lav Workm«A,A Pufclhkunf ('Uu lav K»tafelisl»d 19U*. Editor................................t iaak Business Manager.................Charles Pogorelec. AssLstant Business Manager.............John Ral. Jr. SUBSCRIPTION RATES: Uaited States: One Year $3.00; Six Motit)* $1.73; Tkrue Month* |1.00 Poreign Countries, One Year $3.50; S»x Months $2 00. PROLETAREC 9839 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephonet ROCKWELL 2864. v. m;its Včeraj, dne S. novembra, je minilo 80 let, od kar j a bil rojen Eugene V. Debs. Umrl je 20. oktobra 1926. Nikogar ne pogreša ameriško socialistično {gibanje bilj, kakor njega, kajti niti eden ga ie ni nadomestil. Socialistična stranka v Zed. državah trpi danes baš na pomanjkanju močnih, izkušenih voditeljev, kakor so bili Eugene V. Debs, Victor L. Bergter, Meyer London. Morris Hillquit, James H. Maursr in več drugih. Med tu navedenimi je edino Maurer še iiv, toda vsled starosti in bolezni ne more biti več aktiven. Ko je Debs umiral, je klical sodrugom ob svoji postelji: Nadaljujte! V svojih govorih je pogosto poudarjal: Kadar bo imela socialistična stranka milijon članov — ja* bom eden izmed njih* Ako jih bo imela 100,000, bom jaz eden izmed njih. In če jo sovražne sile stro toliko, da bo imela samo k enega člana, bom ta član jaz. Tako mogočna je bila njegova vera v stranko, kateri je dal svoje moči, in v nauke ter program, ki ga propagira. Slava spominu velikega Debsa! Mi pa nadaljujmo, kakor je nam klical, ko se je poslavljal. O tem in onem Na sliki je del dr. Towo»andove konvencija, ki »a I m penzijski .n {. junjti č.aack v prvima koiooama na je vriila y drugi oclovici oktobra v Chicagu. čitajt« o t?j tirani. —— Townsendovo gibanje, ki je zraslo ti v »M cez noc Gibanje za penzije po $200 na mesec vsem, ki so dopolnili 60. leto. ima danes že milijone pristašev. Kajti ljudi, ki bi bili teh penzij deležni, je glasom podatkov iz ljudskega štetja 1930 v tej deželi nad 10 milijonov. Dr. Tovvnsend, ustanovitelj penzijskega pokreta, ne propagira odpravo kapitalizma, ne ekonomskih relorm, ampak edino le penzije po $200 na mesec. Za vir penzij predlaga 2% prodajnega davka (sales tax). Ako bi bila stvar tako enostavna, bi bilo res nesmiselno, da ji bi nasprotovali. » Žal, da se Townsendov načrt le enostavno glasi, dočim bi njegov prodajni davek ne prinesel dovolj niti za polovico manjše penzije. To je prav dobro znano tudi dr. Tovvnsendu, kajti on ve. da so v sedanjem sistemu tolikšne penzije brez inflacije nemogoče. Ako pa se uvede inflacijo, se lahko dogodi, da bo $200 zadostovalo za prehrano komaj skozi en teden, in prav mogoče je, da niti toliko ne. Townsendov načrt je predložil kongresu poslanec Mc-Groarty (HE 7154) in Townsendovi agitatorji so to dejstvo vsepovsod oznanjali. Nihče izmed njih pa ne pojasni, da je v predlogi rečeno " .. .se jim plača penzije, ki ne smejo presegati vsote $200 ..." (". . .not to exceed $200 a month ..."). Po domače se to pravi "plača se jim penzije do $200 na mesec", kar lahko pomeni deset, petnajst ali dvajset dolarjev. To pa določa že Rooseveltov penzijski zakon, ki je sprejet. V propagandi Tovvnsend venomer govori le o penziji $200 na mesec, ker se to izplača njemu, njegovemu glavnemu pomočniku R. E. Clementsu in drugim, ki so na njuni plačilni listi. Kajti milijonom, ki so bili vse življenje v stiski za sredstva, je prav všeč, da bodo vsaj sedaj prejemali kar po $200 na mesec! (Pristašem Tovvnsendovega gibanja je malo znano, da so se v njegovi organizaciji začeli že pred nekaj meseci notranji boji, ki so ponekod že dovedli do razkolov, npr. v Coloradu, v državah Ohio, California. Minnesota, Texes itd. pa so poslale proteste "proti razmetavanju denarja", ki so ga zbrali skupaj "stari reveži za pravičen namen". Tovvnsendovo gibanje ima tudi glasilo, "Tovvnsend VVeek-ly'\ ki je popolnoma privatna svojina — Tovvnsendov in Cle-mentsov. Ta list uposluje okrog 50 ljudi. Njegova cirkulacija sega že v sto tisoče, ki so mu jo zgradili kvodri in dolarji starih ljudi. Tovvnsendov tovariš Clements je rekel kongresniku Mc-Groartyju, da jima ta časopis prinaša $300 dobička na teden. Richard L. Neuberger konstatira z dokazi, da se je Tovvnsendovo gibanje degeneriralo v raketirstvo. Dr. Tovvnsendu in njegovim pajdašem prinaša "penzije", dočim jih tisti, ki mu jih zlagajo, ne bodo dobili — ne skozi Tovvnsendovo gibanje. Neubergerjev članek je priobčen v reviji "Nation" z dne 30. oktobra t. 1. pod naslovom "The Tovvnsend Plan Exposed". Tisti, ki smatrajo, da je Tovvnsendovo gibanje pošteno, store dobro sebi, ako Neubergerjeve podatke pazljivo prečitajo. Vsa pota drže v nedeljo 10« novembra v Waukegan na konferenco JSZ in P. M. Dopoldne ob 9. se prične konferenca. — Ob 2:30 , popoldne spored in zvečer plesna zabava Na znanje občinstvu v severnem lllinoisu in v VVisconsinu. Ameriški Čehi v politiki Čehi v Chicagu in v nekaterih okoliških občinah so mogočen političen faktor. Zapleteni pa so v graft in v protektiranje nižinskih poklicov toliko, da so vedno na rešetu javne kritike, ali pa v preiskavah. Stickney je bordelsko gnezdo, in Cicero pa zavetišče igralnic. Obe občini vlaoajo Češki demokratski "politišni". V Chicagu kontrolirajo precej višjih uradov, ki do-našajo velik "graft". Malo manj notorična je občina Berwyn, istotako pod vlado čeških politikov in do kraja korumpirana. Korupcija je omotila čikaške Čehe toliko, da je med njimi vsled mogočnega vpliva graftarskih demokratskih vodij za enkrat še nemogoče obnoviti močno socialistično gibanje. Čehom, ki se s civilizacijo in takimi svojstvi zelo ra Ji ponašajo, "sloves", ki so ga dobili s svojo politiko v chikaškem okraju, kajpada ni v čast. A "politično" moč vendarle imajo. In pa "službe" — nekateri. Vse razredne vlade temelje na zatiranju in izkoriščanju podložnikov. Nedelja 10. novembra je za slovenska napredna "podporna društva, klube JSZ in druge delavske organizacije v VVisconsinu in severnem lllinoisu važen dan, kajti to je datum zborovanja Prosvetne matice in klubov JSZ. Prične se ob 9. dopoldne v Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu, 111. Mrloga društva in klubi so prijavili zastopnike. Objavili smo imena vseh v prejšnji številki, drugi, ki so se prijavili pozneje, pa bodo poleg teh označeni v zapisniku. Na vse apeliramo, da pridejo na zborovanje ob določeni uri. Kajti pred nami so važna vprašanja: kampanje, agitacija za Proletarca in Ameriški družinski koledar, vprašanje kako pojačati naše klube, njihne mladinske odseke, Rdeče soko-liče, Prosvetno matico, v čem lahko reformiramo naše delo na kulturnem polju itd. Naselbine Milvvaukee, Chicago, Sheboygan, Vrest Allis, No. Chicago, dalje Kenosha. Racine, Pullman in South Chicago, Cicero, North Side v Chicagu, in drugi naši okoliški kraji, bodo zastopani na tem zborovanju — ali vsaj bi morali biti. Torej če še kje niso izvolili delegatov, naj to store te dni vsaj odbori. Zdaj smo v dobi, ko je za delavski razred resnično potrebno, da bdi. Ves vladajoči razred se igra z njegovo usodo. Čemu naj bomo ravno mi brezbrižni, ali se kopljemo v nevednosti? Namen tega zborovanja v VVaukeganu naj bo—kako pospešiti naše delo. Na konferencah JSZ v zapadni Pennsylva-niji je svoječasno s. John Terčelj poudarjal, da naj se oglašajo k točki "-poročila zastopnikov' le tisti delegati, ki lahko govore o napredku in uspehih organizacij, katere zastopajo. To je K! Ji!;o kar Lit en nasvet, kajti r.;čo ar ni uiuornejse, kakor poslušati jamrovce — nič se ne da doseči, vse je mrtvo, nekaj smo dali za to in ono —. Zavzemimo se na konferenci v VVaukeganu, da ne bomo jamrovci, ampak poročali samo o uspehih, o neuspehih pa razpravljajmo s kritičnega stališča — kajti nekje so za neuspehe vzroki, in nekdo je kriv, da je zavladalo spanje tam, kjer ga ne bi smelo biti. Na konferenčno zborovanje so vabljeni tudi člani JSZ in somišljeniki, da se seznanijo s podrobnim delom JSZ in Prosvetne matice. Kajti naše gibanj* — ako hoče kaj pomeniti — mora biti gibanje množic. Popoldne, po končani konferenci, bo v gornji dvorani predvajan pod pokroviteljstvom kluba št. 45 izbran spored, ki je v podrobnostih objavljen na 4. strani. Po končanem programu pa bomo imeli domačo zabavo v spodnji dvorani. Plesalcem bo igral Jack Nagode. • Naj bo tu še omenjeno, da bo ta prireditev obenem slavje 25 letnice JSZ. Glavni govornik bo Joško Oven. čuli bomo prvič na taki prireditvi Rdeče sokoliče, dalje več koncertnih točk iz vrst naše mlade generacije, in vpri-zorjena bo slovenska socialna drama v enem dejanju "Stric Gašper". VVaukegan je središče naselbin severnega Illinoisa in obmejnih krajev Wisconsina. Zato je pravilno, da negujemo o-bičaj shajanja v tukajšnjem Slovenskem narodnem domu naprej — ker je tu za nas vse najboljša prilika, da si dajemo vzpodbudo drug drugemu in da razpravljamo in sklepamo o svojih problemih, katerih ni malo. > Torej na svidenje v VVaukeganu v nedeljo 10. novembra! RAZNOTEROSTI Bridgeport, Ohio. — Zabave i društva št. 640 SNPJ 26. oktobra se je udeležilo toliko ljudi, da takšnega poseta še ne pomnijo tukaj. Tudi članstvo druš. št. 13 iste jednote je prišlo v precejšnjem številu. Zastopane so bile poleg naše naselbine Glencoe, O., VVindsor Heights, VV. Va., Martins Ferry, O. in še nekaj drugih. Ob tolikem po-setu je nastalo veliko dela — a Članstvo se ga je resno lotilo, kar je hvalevredno. Le v sodelovanju in skupnosti je moč. * Dne 29. novembra bo minulo 10 let, od kar je bil tu Chas. Pogorelec na agitacijski turi. Omenjenega dne sta on in Anton Garden sklicala v društvenem domu v Bo.vdsvillu tik Hrid^eporta sestanek, na kate-!rem smo ustanovili socialistični klub št. 11. V petek 29. novembra to leto preteče torej 10 let, od kar je bil ta klub ustanovljen. To ni dolga doba, ampak za naš klub je to desetletje veliko poglavje« častne zgodovine, kajti izvršil je povprečno več dela, kakor marsikatera boljše situirana socialistična organizacija ne le v malih, ampak v velikih mestih. K'ub št. 11 JSZ ima za seboj pestro zgodovino. I)a»i šteje le 31 članov in članic, je to za našo naselbino povprečno veli- vo ve.», kakor pa je višina član* -tva klubov v katerikoli izmed velikih naselbin. Ako bi pisal zgodovino našega kluba, bi bila precej velika. Ob priliki jo bom priredil. Kot že omenjeno, pade datum desetletnice kluba na petek 29. novembra. Slavje 10-letnice kluba pa se vrši dan pozneje — v soboto 30. novembra. Ob enem bo to slavje tudi proslavitev 25 letnice JSZ in 30 letnice Proletarca. Včasi smo videli, da so socialistični klubi kar rastli po naselbinah, kakor v hostah gobe po dežju. Koliko je ostalo trdnih? Samo tisti, v katerih so člani res posedovali znanje o socializmu. Le taki člani in članice so bili v stanju za#-opasti svoje agitacijske naloge. Drugi pa so mislili, da samo še njih manjka v klubu — preobrat pride takoj, ko hitro se oni odločijo zanj. Ker ga ni bilo, so začeli zabavljati, da je vse skupaj le "bunk' in se takoj povrnili v stranki, ki sta zakrivili današnjo depresijo. Sedanja kriza je povzročila neizmerno gorja. Nešteto samomorov ima na svoji vesti (četudi Kapitalistična ekonomska kriz i nima nikake vesti). Med klube JSZ z zrelim članstvom se vsekakor lahko prišteva tudi klub št. 11 v Bridgeportu. Je aktiven, kolikor je v tukajšnjih okolščinah največ mogoče. Tak klub zasluži, da se ga delavci oklenejo — ne v klu-bovo — ampak v svojo korist. " Zato pa, zavedni rojaki delavci — pridite v soboto 30. novembra v društveno dvorano na Boydsvillu. na slavje, ki ga prireja klub št. 11. In dalje, pridružite se temu klubu, ki obdržuje svoje seje vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v društveni dvorani na Bo.vdsvillu. — Jos. 5noy. Virden še v akciji Vir d en, III. — Klub JSZ v tej naselbini ima vsled krize, brezposelnosti, ustavljenega naseljevanja in sličnih vzrokov izredno težavno polje. Mislili smo že, da bo propadel. A posrečilo se je nam spraviti člane zopet skupaj in se nadejamo, do bomo v stanju nadaljevati svoje delo. Delavske razmere v tej okolici so na ničli. Ampak vztrajnosti nekaterih sodrugov je pripisati zaslugo, da klub še živi. Njihni napori pa so težavni. « . Naš klub je tudi razpravljal o nakupu poslopja, ki ste mu dali ime Slovenski delavki center, čestitamo. Mi imamo v tem pod vzet ju v?ot > za eno delnico, zato se čutimo upravičeno ponosnim, da smo po svojih močeh i mi pomagali k uspehu. * Seje kluba št. 50 se v bodoče vrše vsako drugo nedel jo v mesecu ob 2. pop. v tajnikovih prostorih. Frank Ilersich, tajnik. Iz Johnstowna Ljubljanski nadškof Rožman je obiskal poleg drugih krajev tudi Johnstovvn. Kako si je znal pridobiti "srca faranov" (in dohodke za cerkev), razvidite iz sledečih citatov, Vzetih iz Glasila KflKJ z dne 29. oktobra: "...Isti dan popoldne je prevzvišeni obiskal našega dobrega soseda Martina Nemaniča, ki že tretje leto leži boiaa na postelji. Z vidno ganjenostjo je prejel blagoslov od g. nadškofa. "V petek smo obhajali praznik sv. očeta Frančiška... Kdor je videl ta prizor, ga ne bo kmalu pozabil. Okoli ti* >č ljudi se je v najlepšem redu razvrstilo v procesijo. Vsak je imal v roki gorečo svečo. Procesija se je veličastno zvijala (pravilno, vila) po gričku sv. Terezije in v mirno noč je klmevala m >-gočna pesem: Na nebu in na zemlji, na vseh krajih sveta, v presvetem zakramentu častimo Jezusa. "Zunaj cerkve pred votlino Lurške Marije je ljudstvo obkolilo prev zvišenega ter jemalo od njega slovo. Vsak mu je h j-vel stisniti roko. Ponovil se je prizor, ki ga opisuje evangjJij. — Vsa množica se ga je hotela dotakniti." Potem je šel prevzvišeni na Bon Air in ponovil se je sličen dirndaj. V cerkvi so v čast nadškofu peli, kar ni nič čudnjga, toda Glasilo KSKJ piše, "naši ljudje in še po-ebno otroci ni Bon Air poj o, da kiu* šipe na oknih šklepetajo." Torej je cel potres, in to je čudno, ka^U-p*^ običajno no povzroča "šklepetanja šip". Toda kadar obišče kak kraj prevzvišeni. je vse mogoče. V isti številki omenjenega lista v dopisu iz Johnstovvna je . udi tole: ". . . V sosedni hiši poleg cerkve so one dni imeli na mrtvaškem odru očeta in gospodarja. Mr. John Milavec, n^š dober faran, j«* odšel na račun. Prevzvišeni gospod nadškof se je zanimal tudi zato. V družbi g. župnika je šel v hiši Milosti, pokleknil pred rakev in molil za pokojnikovo dušo in nato žalostno ženo in otroke prijazno potolažil." Vse to za cerkven kšeft veliko pomeni. Naravno, da je vdovi prijalo, ko jo je tolažil tako odličen gost, in nedvomno, da je duša takega pokojnika, za katerega moli prevzvišeni nadškof, rešena iz vic preje, kakor pa če molijo zanjo navadni frančiškani v svojih johnstovvnskih podružnicah, na Lemontu, ali pa pri čikaškem sv. Štefanu. Vpliv je vpliv, najsibo v nebesih, ali na zemlji, če reče zate dobro besedo na primernem mestu prezident, ali alderman, ali sodnik, je več vredno, kakor pa, če se "fajta" tebi v prid samo kak precinct captain. Ako bi bil g. Rožman samo kaplan — dasiravno drugače prav tak — pa duši in telesu — kakor je v nadškofovskemu ti-telnu — kdo bi okrog gričkov sv. Terezije sploh porajtal zanj! — A. A. Predrugačena sodba o advokatih Ameriška Domovina, "najmočnejši slovenski dnevnik" demokratske stranke, ki izhaja v Clevelandu, na počiščeni St. Clair Ave., agitira za Slovenca John Novaka proti Slovencu. Slovenca pa sta oba radi tega, ker nista socialista. A kljub temu je včasi tudi med "Slovenci" razlika. John Novak je ofi-cielni demokratski kandidat. Njegov protivnik — sedanji alderman — je "independent democrat" —karkoli to je, kajti takih zveri niti v cirkusih ne kažejo. "A. D." v izdaji z dne 1. nov. za Novaka med drugim takole agitira: ".. . On ni odvetnik,.ampak navaden delavec, toda ima za seboj dobro življensko skušnjo, ki je več vredna kot vse učene advokature, ki delavcu ne morejo koristiti!" čujte! čujte! Hear! Hear! Bravo, Eviva, H urah, Heil! Ampak, Lojze in James — mar sta pozabila, kako sta povzdigovala advokatski stan, kadar je bil vajin kandidat lavv-yer? Kaj neki slepomišita — vrag vaju »pocitral in vse "lajerje" po vrhu! Za resnično besedo pa vseeno, lepa hvala. Je kakjr zrnje za slepo kokoš. Eno pitanje vama pa se spodobi: Ali imata Novaka rada zato, ker ni lawyer, ali radi tega, ker je "navaden delavec"? Ej, malo sta ga polomila, Bog vama odpusti. Treba bo na pašo v kulturni vrt, da se navžijeta kulture. — A. A. Trgovska politika Ameriška Domovina napada republikanskega kandidata za elevelandskega župana v prid demokratskega kandidata. A vzlic temu priobčuje za lepe denarce velike oglase v korist republikanskega županskega kandidata in našteva svojim čitate-Ijem njegove velike vrline. "Torej volite za Burtona, neodvisnega republikanca", kliče A. Dr (v oglasu). Razrešena križanka Prepiranje z Radnikom (pardon, z Glasom Radnika), ali odgovarjati na njegova vprašanja, je najbolj nesmiselno tratenje časa. Kajti če smo za skupaj, pride enotna fronta toliko preje brez preklanja. Zgodovina priča drugače "Mogočna sablja je najboljše sredstvo za mir," je dejal Hitlerjev minister VVilhelm Goering. ko je navduševal tretji raj h za zgraditev velike vojne flotile aeroplanov. Herr Goering pozna zgodovino* ampak miži pred njo. Kajti njeni listi beležijo vse polno dežel, ki so imele mogočen meč, a vzlic temu so bil* pokončane. Miru kljub svoji ogromni vojni s'li niso mogle "garantirati". Kajti vsakdo, ki si ku je "mogočen meč", ima vojno, ne pa mir, v svojih mislih. Dober pesnik — ampak je iid! Heinrich Heine je svetovno znan nemški poet. Toda ni več "nemški", kajti list Schvvarzes Korp, glasilo Hitlerjeve garde, pravi, da je treba iz nemške literature izločiti vse, kar niso napisali arijci. Torej v ogenj s Heinovimi poezijami! On je Žid — zid! Omenjeni organ je objavil proglas, da izvrši izdajstvo vsakdo, ki ponatiskuje, ali ki slavi Heinova dela. (Sveto pismo, istotako delo zidov, ni še zabranjeno. Pač pa Ne>mce uče, la so Krista, ki jej>il "arijec" judje ubili. To dokazujejo iz svetega pisma — kar ni težko, kajti z biblijo koncem k o nt1 a lahko iz-| pričaš karkoli hočeš.) Vojna — taljenje naroda v ognju Mussolini trdi. da je vojna proces za čiščenje naroda, da ga tali v ognju, krepi in ga dviga. Poročila iz Etiopije govore le o pobijanjih, požigih in boleznih. Kovačnice za medalje ap-t zaposlene Italijanski generali so pred par tedni pričeli z delitvijo kolajn, kakor je običaj v vojnah. Medalje za junaštvo, me Ulje za drznost, kolajne za uspešno zaključen je podvzetij — medalje za to in ono —. To je vse, kar dobe mali ljudje v vojnah v priznanji z* svoje budalosti in krvoločnost. Drugo pospravijo višji. ............ A • ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI H ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. » 1 Proletarec, November 6. 1935. * VOJAK, KI SE NE SAI.I (Nadaljevanji.) Mangien je jezen grizel svoje brčice. Ka j naj odvrne temu izbruhu temperamenta? .Oc-jnu bi se pričkal? Stari Landau, ki mu je za Shvlocka manjkalo res le dolga, bela bra la, je s svojim zgled >m pognal sina v nasprotno skrajnost. Ugovarjati taksnemu težko pribor-jenemu prepričanju, bi bil pač bob ob zid. Tako bi bilo nemara uspelo, da bi bila v mirni slogi dospela do dokt ujevega stanova-j», če ju ne bi bila zamudila nesreča, ki se je zgodila blizu Lipske ceste. Nekoga je povozilo, seveda avtomobil. In namestil da bi bil zavil s svojim avtom v stransko ulico, je govoril Landau skozi odprto okence z razhajajoči mi se radovedneži in ni spretno izbiral priče iz tiste plasti, ki je bila zanjo že posest avtomobila dokaz krivde. Neki brezposelni, oslabljen od gladu, se je bil baje prepočasi izognil, in težko je baron zamolčal domnevo, da je bil možakar mogoče pijan: na prvi božični praznik najlažje pojasnilo nezanesljive hoje. A tudi brez izpod-bude je planil doktor s svojimi opazkami na dan: "Zdaj bo ubogi hudič vsaj čedno posteljo dobil injahko se bo najedel do sitega, dokler se njegove kosti spet ne pozdravijo. Kdor se v Berlinu ne uleže pod voz ali ne skoči raz okno, ima manj upanja, da bi našel 'prrmoči. kakor brodolomec sredi oceana!" .) Težko si ostal resen ob pogledu na suhega dolgina, ki se je s svojimi brezkončnimi skrajnostmi dodobra zapletal v nizkem avtomobilčku, tudi v tem ves drugačen od svojega očeta, Čigar odreveneli mir niti z eno kretnjo ni izdal semita. Mar je znal doktor brati neizgovorjene misli za čelom? Bilo je skorajda skrivnostno, kako natanko je z nasprotnimi argumenti odgovoril na neizgovorjeno ugovarjanje, češ, da je tudi več beračev v Berlinu kakor bro-dolomcev na morju. "Nikar ne mislite, da hodijo ljudje tako brezbrižno mimo uboštva zato, ker je v Berlinu preveč beračev! Resnica je ravno nasprotna: uboštvo je zato tako veliko, ker se nihče ne da motiti v svojem udobju. Navadi*, gledati največje razkošje ob največji bedi, je zakrknila ljudi. Ljudje zamenjavajo vzrok in učinek. Ne vem, ali razumete ta razloček." "Mislim da," se je baron ironično nasmehnil in se takoj nato prestrašil, češ, nemara sem se izdal. Toda, če se je doktor lotil kakšne stvari, ni popustil tako hitro. Preveč je bil prevzet od naloge, zbuditi v brezposelnem krojaškem pomočniku čut solidarnosti, da bi bil pazil na to, s kakšnim glasom je baron odgovoril. Peljala sta se dalje in doktor se je trudil na vse kriplje, da je v drdrajočem avtu prekričal hrušč in trušč cestnega prometa. "Naši možgani delujejo narobe, uspelo nam je preonegaviti prirojeni razum tako korenito, da vidimo v najbolj nori nesmiselnosti nekaj samoumevnega. Vzemimo na primer, da dobite v delo dobro, angleško suknjo; na vprašanje, kaj je po poklicu, vam odgovori naročnik: nič, dedič ali sin bogatega očeta, ali kakorkoli premožen človek, ki nič ne dela. Temu se pač ne bi čudili, narobe! Komur ni treba delati, ima največ pisanega časa, da skrbi za svojo zunanjost. Ce pa bi se zgodilo, da bi bil to lepo obleko naročil delavec, bi domnevali, da niste prav slišali, tako 'naravno' »e že dandanašnji zdi, da ne more biti čedno oblečen, kdor samo dela. Delavec in uboštvo »ta si družnika kakor sneg in zima ali pomlad in cvetje." Ne! Niti krojaški pomočnik ni dolžan sprejeti tudi to zlobno potvarjan je za čisto resnico! Tako sklepanje je očitno napačno. "Toda gospod doktor! Imamo takšno in drugačno delo. Dobremu prikrojevaleu bog-me ni treba stradati! Kdor ne zna drugega kakor —" Čeprav je avto stal že pred njegovim stanovanjem, ni Landau prav nič brzdal svojega Klasu, marveč je tako glasno kričal v barona, da so se ljudje osupli ustavljali. '"Ne govorom i o prikrojevaleu, govorim o pristnem delavcu, ki prodaja svoje telesne moči natanko tako kakor vprežna živina, ne da bi bil kakor živina s krmo in slamo zadostno preskrbljen. Pa naj kuje, koplje ali vrta, naj pomaga graditi hiše in preskrbovati ljudi 2 vodo, lesom ali premogom, .slehernemu je ae samo po sebi umevno, da se bo moral ubijati vse svoje žive dni, ne da bi smel od skup- n? z.a,°*e zahtevati tuliko, da bi lahko živel življenje vredno življenja. In to je prvi vzrok vse na i!o/e! Razumete?" "Potemtakem ste torej, marksist, gospjd dok or?" —__ Ohrabren od polumraka na tihem stopnišču je bil Mangien naglo tvegal to vprašanje in se trudil, da bi napravil kar se da nedol-ž no-preprost obraz. Pripravljen je bil na ploho temperamentnih pridig o pravih smjtrih marksizma. Toda doktor se ni dal zavesti. Name tu da bi zagrmel, je nenadoma umolknil, se ognil nastavljenemu vprašanju in se kmalu nato zatopil v izbiranje pripravnih oblačil, kakor da je bil ptfzabil na svojj jez j. "Jaz nimam nič opraviti ne z marksizmom ne s socializmom ali kapitalizmom, sploh z nobenim •izrnom'!" je pripomnil kar tako mimogrede, tičeč z glavo v omaro za perilo. "Meni so mar le ljudje. Kdor je zaposlen s kakršnimkoli 'izmom', ruma časa za ljudi. — Nate! Pomerilo te-Je stvari, vse vam bo sicer preveliko, a to se kaj lahko popravi. Samo hitro se preoblecite, da bova lahko dobila še kaj prida za pod zobe. Takoj za vogalom je majhna pivnica. Počakam vas v ordinacijski sobi." Baron je kaj malo vesel našobil usta; videl je že zdaj, da mu bo tudi malica prinesla po-vodenj očitkov, naukov in utopičnih teorij kakor pomečkana obleka, ki jo je poln nezaupanja obračal sem ter tja. Belo perilo pa ga je napravilo potrpežljivega. Kakšna blaženost, čutiti na koži namestu srbeče volne spet oprano, hladilo srajco, ki je imela sicer nace-trane, a vendar prisite zapestnice! Ce bi se bil smel še okopati in obriti, bi bil kar pripravljen poslušati trimesečni tečaj o socialnem vprašanju v delavski izobraževalni šoli. IV. Tu in tam so že utripale prve svetlobne reklame v zgodnjo temo, ko je odšel baron ves zmeden iz stanovanja doktorja Landaua. Hudič, ta prismuknjeni sin tajnega svetnika zna brusiti svoje jezik! Kar tiho moraš biti in potrpeti, fta se zlije ta besedna povodenj nate kakor nevihta. In vendar je čutil Mangien, da mu je ta čudaški možakar bolj ko ne všeč, morda zato, ker ga je' živa zgovornost spominjala na n jegovega ubogega doktorja VVilheima. Utrujen od dolgega poslušanja, je bil vesel, da je bil ušel predavanju, ki se je \leklo ko storija o jari kači. • Udarci ure v bližnjem zvoniku so prepodili vse misli na doktorja: poteklo je ravno' štiri in dvajset ur od odhoda iz Hamburga. Kak j naj si uboga Sonja pojasni, da se ji njen mož niti po preteku božičnega večera ne oglasi po telefonu? Ves zaposlen s tem. da se pripravi na pogovor s svojo ženo, je zamišljen hitel proti brzojavnemu uradu; mnogo predolgi škrici podarjenega plašča so ga v hoji ovirali. Komaj se je bil preril do okenca, že je ves pobledel in zardel: na nedolžno vprašanje, ali bo moral dolgo čakati na telefonsko zvezo, ga je namreč uradnik ozmerjal ko solar-čka. Zaman se je oziral po čakajočih in iskal zaščitnika. Če bi pridrsel avto in bi stopil v urad baron Mangien*.v svojem bobrovem kožuhu, bi .se živ krst ne spotikal ob njegovo obnašanje, ki ga pa beraču v obleki, kakor da jo je kupil kje pri starin ar ju,' povsod zamerijo. Ti ponižujoči pogledi so ga spominjali na nočno srečanje s stražnikom, in spet ni bilo mogočo ne pritrditi doktorju Landauu: Kdor pošteno izvršuje svoje delo in trpi povsod zato, ker ni obogatel od njega, ta ne more biti zadovoljen s svojo usodo. "Hamburg, tretja kabina!" je zavreščal uradnik že drugič in ni zamudil prilike, da se ne bi bil z zbadljivim dovtipom obregnil ob Mangienovo razrrrišljenost. Hihitanje publike ga je spodilo v celico, in takoj nato ga je njegov stari sluga pozdravil z običajno vdanostjo. Kako dobro mu je delo, da se je smel spet čutiti samega sebe! V svojem veselju je čisto pozabil, da se je bil poslovil od svoje žene v prepiru; ob njenih hladno premerjenih vprašanjih se je zmedel in nazadnje zablebetal. Kakor da bi bila njegova žena lahko prišla na neverjetni domislek, da stoji njen mož, oblečen kakor brezposelni komi v javni tele-" fonski celici, je dvakrat zelo močno povdaril, da govori iz svoje hotelske sobe. Niti Kari Abt, ta sovražnik, ne bi bil mogel spretneje zbuditi Sonjinega suma! (Dalje prihodnjič.) Na sliki ja etiopijski vojak, ki se vezba streljati c mod rno pusao Drsnost Eliopijcev v bitkah ja virsk, čemu Italijani prodirajo največ na papirju in* prebivalstvo pa pobijajo iz tankov in ii aeroplanov. Ampak na ta način si dežele ne bodo osvojili. Napredek na eni strani — stagnacija na drugi >dnejse slovenske naselbine. V' nekaterih ozirih še preveč. Vi olja v eli smo vse in še več, kakor pomoč poslovodju in direktori- - tako smo delali za Zadrugo. Videli smo, da jo potrebujemo, pa smo zopet složno delali to-No. Chicago, IU. — Naselbi- l«k«> časa, da smo jo zgradili, na VVaukegan-No. Chicago se Sedaj, ko jo imamo, ne more-je nekoč prištevala med naj na-1 m o reči. da nič več ne delamo, pre Ime druge večje naselbine: Sloven- ju. kako voditi zadružno pošlo ski nar. dom. zadružno proda-j vanje k boljšemu uspehu, ima-jalno, napredna podporna dru-1 nio št izobraževalni odsek, štva, pevska in dramatčina dru- ženski odsek, mladinsko ligo in štva. oziroma odseke, izobraže- zadružno delavce. Vsi in vsak valne in politične klube itd. V izmed omenjenih dela, oziroma vseh teh ustanovah je bilo poizkuša delati v dobrobit zadru-no življenja. Eno je hotelo biti g*. Težkoče pa so zopet zato, bolj delavno ko drugo. ker hoče skoro vsak po svoje Sedaj in že nekaj let nazaj, naprej. Ako ni vsem ustreženo, je pa vse nekam pasivno, neka- je zamera. Ustreči vsem je neko mrtvo. V Slov. nar. domu— mogoče, dokler ne razumerno ako se izvzame balincanje—ni .prave zadružne ideje. Zadru-skoro nikakega življenja, kar žna ideja je, da pridejo vse se Doma samega tiče. V zadru- ljudske potrebščine v zadružne žništvu tudi ni tiste živahnosti, roke. Delalo se bo za potrebo kot bi morala biti, oziroma ki in ne za profit. -bi jo lahko imeli. Na razne pri- Poleg vseh težkoč smo na redbe, pa naj si bodo igre, pre- najslabšem v političnem oziru. PREVLADOVANJE TAKTIKE VELIKE BRITANIJE V DRUŠTVU NARODOV (Nadaljevanje s 1. strani.) meli niti toliko škode, kakor mi. Milijoni Italijanov v inozem-tvu se je lotilo kampanje za bojkotiranje angleških izdelkov. / oporo ligini akciji smo poslali našo mornarico v Sred jzcnuko norje, kar bo stalo ne samo stotisočake, ampak milijone, tudi ako ned nami in Italijo ne pride do spopada. Vi ste zahtevali unk-eije, a ko hitro ste uvideli, da vas bo to stalo, tarnate. Ako ho-čete ligino varstvo pred nevarnostjo vpadov, morate-biti pač pripravljeni tudi nekaj žrtvovati zato. Nobena zavarovalnina ni zastonj! Angleški argumenti prevladujejo vseskozi in države so tklenile, da stopijo sankcije v veljavo 18. novembra. Dotlej lahko na vozijo Italiji blaga, kolikor zmorejo. Nekatere ležele, med njimi Anglija, pa so sankcije že uveljavile, kar s - Italiji »eliko pozna, Že to, da je bil sklep za sankcije sploh mogoč, je zgodovinski pojav, kajti to je prvi organiziran .svetovni poskus za ukrotitev napadalke. Ako bi hotela Anglija vztrajati, je padec Mussolinija neizogiben. Toda mnogi poznavalci položaja v Evropi smatrajo, da Anglija te akcije ne bo tirala toliko daleč. Vse, kar konservativna vlada hoče, je, da se Mussoliniju izbije iz glave domišljijo, da lahko uspešno klubuje Veliki Britaniji. Ako se ji pod-V i Že, ga b«) protektirala. n*lkl lt,or , /Hrj» , tudl letv«mbir« v Slo- . ... venskem narodnem domu-i na ki je bil *troKo znanstveni duh . „b»iren koncert in se je odlikoval po silni močil' V . \ . Koncert, sinteze, uporabljal in oblikovalj ^ ^ °Va'* vdela, ki pa so le poboma !ud\4eik' pevCk'V "J.?n nastajala. ' slovensk. zbor Delavec ,z Newburga. Deset dni je bilo zaenkrat Poleg koncertnih točk bo na dovolj, da sta se sporazumela j sporedu socialna drama v enem vsaj v glavnem o svojih mislih dejanju, "Žrtev kapitalizma", in da sta napravila načrt za Vsa ta prireditev bo ob enem skupno delo. Zaenkrat se jima slavje 25 letnice kluba št. 27 je zdelo najvažneje, da obra- shodu bo prosta zabava in ples. Za dne 8. decembra pa pripravljam^špeO bomo pri našem klubu imeli "Oard Party" z obilnimi dobitki. Vršila se bo popoldne, zvečer bo pa veselica s plesom. Vabimo sodruge in somišljenike iz West Allisa in Milvvau-keeja, da nas poselijo v obilnem številu. Zabave bo obilo za vse, poleg pa lahko dobite lep dobitek, ako znate dobro igrati r.a karte. Vse to se bo vršilo v Labor Halli. Christine Pugelj. koncertu Chicago. — Do Savinega jesenskega koncerta, ki bo v dvorani SNPJ 24. nov., je ie dobre tri tedne in zopet bomo slišali večje število lepih pesmi iz grla Savanov in Naprejevcev fz Milvvaukeeja. Tajnik Napreja. sodrug .Vfartin Rozich poroča, da bo njih,mešani zbor zapel večno lepo "Nazaj v planinski rajM7 moški zbor pa bo nastopil s par pesmami. Na lanskem jesenskem koncertu je Sava naredila največji "hit" z "Vrbskim jezerom", ki je pripovedka iz romantičnega življenja koroških Slovencev. Poslušalci so bili vzhičeni s to ,M\>mijo in mnogi so izrazili željo, da bi,jo zopet zapeli na pomladanskem koncertu. Sava-nom se je to prezgodaj zdelo. Sklenili pa smo, da bo na programu na jesenskem koncertu. Z njo bomo gotovo ugodili vsem. Nekdo je rekel, da je sa- na pragu. Zastopniki in zastop. nk:e se priglašajo 4nevno. o društvu it. 104 v West Allisu je bilo pomotoma poročano, da ^a bo zastopal Math Musich. V resnici bo on zastopal klub 180 JSZ, omenjeno društvo SNPJ pa Frank Matkovich. Drugi, ki so bili priglašeni te dni, so Angela Zaitz za društvo Nada it. 102 SNPJ, Joško Oven in Chas. Pogorelec za klub it. 1, Kozi Skala za ženski odsek, Slovenske zadružne prodajalne, Jennie Miller in Joseph. Kozina za druitvo št. 119 SNPJ, Jos. Vid-mar za milvvauško federacijo SNPJ, ostale pa smo navedli v prejšnjih številkah. Kar bo priglašenih ta teden, bodo označeni zaeno z drugimi v zapis-niku. O drugem, kar se tiče te konference, glejte poseben dopis in oglas v tej številki. Frances Zakovsek. 1 a Rdeče rože" v Johnstovvnu mo ta pesem vredna vstopnine. In soditi po prodaji vstopnic bo Sava na tem koncertu zopet Johnstown, Pa. — V soboto imela lepo udeležbo. Sodrugi- 16. nov. bo društvo "Naša Slo-nja Mary Udovich .jih je že ga" št. 600 SNPJ vprizorilo ob vzela 70 in razen par že vse priliki svoje devete obletnice prodala! (Mary, kaj čte bi na- slovito A. Moškričevo dramo pravila višek vseh rekordov in Društvo "V boj" vabi — ampak ne v boj čunata s filozofijo mladih he-j poldne, /večer pa bo plesna WOodTjrd™£V^v\S°\ki JSZ. Spored se prične ob 8. po- gelijancev, da jo razvijeta dalje. Oba sta se zavedala, (Pa so zabava. Tukajšnje in okoliško sloveti- gospodarske razmere gonilna ; sko delavsko občinstvo iskreno sila zgodovinskega razvoja in! vabimo, da si rezervira ome-da je treba idealistično Heglo- njeni datum in pride na prired-vo dialektfrko postaviti z glave! bo družine "Zarjanov" in jubi-ha noge. Obračun z nemšk > lejno slavje klttba št. 27. idealistično filozofijo v posebni i Izvedeli smo, da se priprav- i pa ponavadi ne kliče nikogar na korajžo, kajti njegovo ime I pomeni le klic delavcem v boj za napredek. Pridruženo je SNPJ, v kateri ima št. 53. To društvo vabi cievelandsko in okoliško občinstvo na svojo prireditev, ki bo v Slovenskem knjigi jima je bil predvsem po-|ljajo na obilen poset naše pri- dejavsken; domu na Waterloo značaja. Tak je bil tudi njegov treben zato, da se sporazumeta reditve tudi sodrugi v Girardu, v nedejj() 10 noVembra Sdo- - 1 . M I 1 ^ i 1 r. Len l n • rt . 1 rt 1« mm « a , 1 - - - - C On Li «rv-> 1 % i »i « * « . # i /t s I a* i t t U 1/ m tik dosegla številko sto? če to storiš, ti bomo napravili "party", magari pri bečlarjih.) Ta mesec je tudi obletnica druge ruske revolucije, ki je pomedla z vso carsko in bur-žvazno aristokracijo. O pomenu tega velikega dogodka bo imel kratek govor Joško Oven, katerega človek rad posluša. S svojim sarkazmom ali dovtipi zna Joško zabavati poslušalce in s svojim navdušenjem pa pognati kri v Človeku kot malo govornikov. Poleg večjega števila lepih pesmi boste na tem koncertu slišali tudi Joškota. Program ne bo predolg, če še nimate vstopnice, m jo nabavite 1 v predprodaji po "zaščitni" ceni 35 centov. — Tajnik. "Rdeče rože". V nji se vrste slike iz delavskih bojev druga za drugo z največjo napetostjo. Ne bo vam žal, ako pridete. Mi iskreno želimo, da se odzovete našemu vabilu. Vstopnina je samo 25c. Program se prične ob 7::30 zvečer. Naj prvo bo otvoritveni govor, nato nastopi pevski zbor "Rodoljub" in "Jugoslavija". Potem bo igra, po končanem programu pa ples in. prosta zabava. Priredba se vrši v SDD v Moxhamu. Na veselo svidenje 16. novembra.—Ivanka Dimic. ' *) Meščanstvo j« v vseh dobah skušalo najti in si izmisliti kako teorijo, ki bi utemeljila za vse večne čase razredno druibo, pravico močnejšega in izrabljanje slabej&ega. Tako imajo dandanes rjavi fašsti ra.«no teorijo, ki ne dela razlik .samo med posameznimi narodi, nego tudi med razredi družbe: trdijo namreč, da niso krive gospodarske razmere, če kdo živi v slabih razmerah ali če je član nižjih slojev, nego je tega kriva njegova manjvrednost, da se ni znal povzpeti kvišku. Slično teorijo si je v prvi po- slog: pisal je lahkotno, tekoče, elegantno in razumljivo, često s finim humorjem. Marx je bil nasprotno bolj samotarski, težak po značaju, nezaupljiv in je zato često odbijal ljudi; očitek, da je ljubil samo svojo družino, ni popolnoma brez podlage. Tudi njegov slog je težak; Marx je pisal dolge, mestoma težje razumljive stavke, ki kažejo, kako se je pri pisanju boril v sebi za pravilen in točen izraz. Oba moža pa sta imela vendarle mnogokaj sku- lovici 19. stol. izmislil Malthus, ki tr- _________ . • di, da se bo prebivalstvo zemlje mno- PneKa I družila JU je trdoživa go bolj množilo kakor pa količina življenjskih potrebščin; zato bo lag:vdno in udobno živel zmeraj samo najvišji sloj. Pristaše Malthusove teorije najdete še dandanes med malomeščan-stvom, ki trdijo, da je na svetu preveč ljudi in se mora zato omejiti število rojstev. delavnost, nadalje brezobzirna poštenost, smisel za stvarnost in sovraštvo do vsega, kar je bilo fantastično. Izpopolnjevala sta se V tem, da je bil Marx strog znanstvenik, ki so ga mnogo bolj zanimale knjige SLAVJE 25-LETNICE JSZ v nedeljo 10. novembra 1935 v S. N. D. \V \l kl (i \\, ILL. PRIREDI KLUB ŠT. 45 JSZ Pričetek programa ob 3. popoldne 1. Rdeči Sokol zapoje Internacionalo 2. Piano duet, The Young May Queen (Louis Meyer) Marian Mahnich and Emily Možek 3. Luč (Vojanov). Deklamira ______ ..... Lortaine Miller 4. Accordian solo ............... ... Robert Zakovšek 5. Umetni ples ... . ..... . ..... ... Dolores Latz 6. Piano solo. The Flower Song (G. Lange) Dorothy Judnich 7. a) Pa so fantje proti vasi sli b) My WUd Irish Rom Pojeti Lorraine Miller in Gertrude Gržel Spremlja na piano Dorothy Judnich S. Joško Oven o pomenu slavnosti <>. "STRIC GAŠPER". Igra v enem dejanju. OSEBE: Janez Stamperl...................Jsck Mesec Neža, njegova žena................Jenn e Miller Stanko, njun sin...................D:ck Pekla j Pavel Komat....................... Frank Velkjvrh (Jašj»er, pijanec....................Pavel Peklaj Tone Opeka } Andrevv Možek Jože (Jarač ' Zidarji Frank Nagode Miha Truden j Tomaž Troha I^enks, žena Opeke.................Anna Mahnich Ana (iornikova, žena delavca.......Mary Hrovatin Policaj ............................Frank Pcsdir Zvečer prosta zabava in ples v spodnjih prostorih. IGRA JACK NAGODE _ Vstopnice v predprodaji 30c, pri blagajni 35 centov do kraja m da do kraja dom,- Salemu in v vec druKih krajih., red se w ob 3 ldne shu vse. kar j« b.lo potrebno Rojaki v C levelandu. naba- y edu nasto))ijo. Barbj. za skupno praktično delo. Ta- vite si vstopnice v predprodaji. fev orkest Aljce Bashel in ko *ta 2«iela pisat, skupno de--Vobi e jih P« Pevcih in Pev* Rosie Sanabor. pevski duet; lo Kritika kritične krit,ko'. k. kah "Zarje \ stopmce so, po Eleanor su>r, umetni ,e 8. mu je dal založn.k naslov "Sve-; 40c ,n so veljavne tudi zvečer. ,etn, Edwafd Zadnjk bo . , ta družina". . Za to brošuro je spisal Engels poldrugo polo, Marx pa 20 pol. Važna je, ker imamo v njej prvič formuliran dialektični materializem. (Dalje prihodnjič.) Zarjan. Naše aktivnosti West Allis. WU. — Rada či- Itam dopise o aktivnostih naših ----| klubov po raznih naselbinah. \r 1*1 ji s In da sodrugi drugod ne bodo Velika udeležba na sho-; mislili, da pri nas spimo, bom du 1. novembra |tlK,i jaz P°r°čala kaj pri nas delamo. Chicaro, III. — Shoda, ki se V klubu št. 180 smo že večje vršil v petek večer v spodnji1 krat govorili, da bi organizirali dvorani SNPJ, se je poleg či- mladinski odsek tu rojene mla-kažanov udeležilo tudi mnogo dine. Ker bo na proslavo 25 delegatov angleško poslujočih letnice pevskega zbora "Na-društev SNPJ in drugih zuna- prej" prišlo tudi več čikaža-njih gostov. Dvorana je bila nov, smo se odločili, da skliče-polna. Shod je sklical angleški mo v soboto 16. novembra to- odsek kluba št. 1 (Social Study Club). Predsedoval je Donald J. Lotrich. Predmet je bil, "podporne organizacije in delavsko gibanje". Govorili so Mary Jugg. John Rak, Andrevv Grum iz Detroita, John Langer-holc ml. iz Johnstovvna, Pa., Frank Zaitz in Maynard C, Krueger. Po shodu se je vršila domača zabava ob najboljšem I "Forvvard", da se udeleži te*ga razpoloženju. I shoda v obilnem številu. Po zadevni shod, na katerega pride okrog pol ducata mladih sodrugov in sodružic kluba št. 1 iz Chicaga, ki nam bodo pomagali z govori in. nasveti pri organiziranju naše mladine. Vršil se bo v Kraljevi dvorani. Začetek ob 8. zvečer. Vljudno vabimo našo mladino od društev "Jolly Allis", "Bftdgen" in na harmoniko; kvartet "Delavca"'; Lois Pasty Bo vve n, toe dance; kvartet "Jadrana"; Fred Mashel in VValter Jakse igrata na havajske kitare; kvartet soc. pev. zbora '"Zarje"; pevski in muzikalni komadi, predvaja Vadnalov kvartet; Joseph Gregorincich in- Mary Mankas, duet; "tirolska grupa" — petje in godba; igra "Trije snubači", v kateri nastopijo: Vinko Coff, Anton Zig-man, Henry Princ, Eva Coff, Katy Dolinar, Christina Kolenc in več drugih. Po končanem spoiedu bo ples v spodnji dvorani. Iz tega vidite, da vas društvo V boj ne izziva, pač pa vas vabi na prireditev, na kateri boste imeli popoldne obilo užitka, zvečer pa prijetne pomenke in pa plesa ob dobri godbi toliko, da se boste utrudili — a kljub temu boste v pondeljek rekli: "lušt-no je b'lo!" Spregledal sem. da bomo imeli na popoldanskem sporedu tudi govornike, namreč Fr. Somraka in Matt Petroviča. — Sklicevanje na Boga —J r- General de Bono, poveljnik italijanske armade v Etiopiji, je dejal podjarmljenim rodovom: "Bog je z nami, to vidite, ker je nam dovolil vzeti vaše sveto mesto Aksum brez boja. Popravili vam bomo cerkve. Italija vam bo varovala vašo vero." Abesinski poveljniki na drugi strani istotako pravijo: "Bog je z nami, on nas ne zapusti." Proletarec ni frakcijako, ne "militantno", ne "staroffardi-stično", ampak SOCIAUSTI-CNO GLASILO l Ameriška nevtralnost Predno je ta dežela proglasila nevtralnost v vojni med Italijo in Etiopijo, je neka ameriška družba prodala etiopijski vladi dva stara aeroplana za vsoto $16,000, ki sta nerabna za praktično uporabo. Italiji, kjer se na letala razumejo, pa prodajajo ameriški kapitalisti le dobro blago. Taka je nevtralnost profitarjev. Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Proletarca. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 66 99 PROSVETA Stan« sa «•!• Ub $fl 00, pol Ists 13.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) j« treba sa novo druitvo. Naslov sa list i** sa tajniitvo j«! 2657 S. Lawnda!e Ave. CHICAGO, ILL. BARETINCIC & SON Tal 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWNt PA. it— Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURi.: At 3724 W. 26th Street 1:80—8:30; 6:30—8:30 Dailj Tat Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Daily Tal. Caaal 1100 Wtdnesday and Sunday by appointments only RnUiic« Tal.« Crawfar4 8440 If aa aaiwar — Call Aastia S700 Kuhinja v poslopju, ki |a ja kupil ilavni odaak JSZ. S hiio vred prida » našo pota«! tudi vaa oprema. Precej taga, kar ja sdaj v nji, mi na bomo rabili, kar prida r sobe »po« daj nametto pohiitva pi-•amiška oprema. (Kliiej posodil John G. 2eletny.) ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T»t. Lincoln 4TOO PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. s PARK VIEW WET VVAS H LAUNDRV CO. I : FRANK GRILL, predsednik • PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nali vozniki pobirajo perilo po vsem meitu, ClceTu In Berwynu In dovaiajo i istega na dom e TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO e J 1727-1731 W. 21.1 STREET . CHICAGO, ILL. J • e J TaUfo.ii CANAL 7172-7173 • dMi . f; Proletarec, November b, i »»>6. Kakšne so možnosti za ' revolucijo" ali preobrat? - Vabilo na sejo kluba PaAhiil, Pa. — človek bi nu- lave« o temu predmetu teorizi-' sjil, d* bodo razmere, v katerih rati. Leplc in bolj koristno je, nekaj let, po- če se primemo in držimo vpra- kazale pot, po kateri je treba ;anj, s katerimi imamo opraviti hoditi, da pridemo do boljega v našem vsakdanjim življenju.! iivljtjnja. No, temu ni tako. Kno teh vprašanj so naše de-j Ljudutvo na splošno ie glupa lavske organizacije, in posebno m*sa, ki se pusti sladkobesed- še strokovne in politične. Ste-1 aežem vjet: na limaniee, da ga j vilo članstva tetr organizacij je t jH,LtBi drže telesno in duševno zrcalo naše inteligence in zre- v*u*no*ti. Cd časa do časa pri- losti. Strokovno organiziranih ■■gjLun v dotika ki je bil j delavce v v Ze JTn jenih Iržavah pred ?0 ali 30 leti aktiven v je nvogoče komaj pet milijonov, delavskem gibanju in mi sle- vseh delavcev pa okoli štiride- herni pripomni, da v sedanji j set milijonov. Nihče ne more dobi ni več tiste požrtvovalno- zanikati, da delavstvo zadnjih sti, značajnosti, odločnosti in par let ni imelo prilike organi-! idealizma, kot je bilo tedaj, zirati se. Se je %o ivršilo? Ne! ljudje so postali bolj sebični in Vzrokov je lahko mnogo, naj- brezbrižni. Večinoma verujejo, večji je pa to, ker je preigno- da bo kdo prišel in jih preskr- rantno, brezbrižno in strah o- belzvsem potrebnim. Verujejo petno. Boji se zameriti bosa in i v Mojzese, katere že imamo, zgubiti delo, če ravno jev bilo 1 Mojzesi, ki so se na en ali dru- mnogo izmed njih brez dela. gi način postavili ljudstvu za Tisti, ki so delali, ni*o v mn o- voditelje. Ne mislim Rudije, ker gih slučajih niti toliko zaslu- diktaturo v Rusiji so proglasili žili, da bi se pošteno preživeli, zastopniki delavcev in izvaja- Pa so se vseeno bali. Kaj in ko- aje iste povenli gotovim ose- ga so se bali? Bali so se svoje bam ali odboru, ki je za ^jehrerrce, Irer mislili so "če vstopi- delo odgovorni zastopnikom jo v unijo, bo to dovedlo r?vo- delavstva. Vse drugo sliko nam lucijo, nazivani bodo z rdeč- kaie Italija s svojim Mussoli- karji in boljševiki. No, tega pa nijem in Nemčija s Hittlerjem. že ne, rajši stradati, če treba, To so zvezde, ki niso odgovor- tudi krasti, samo rdečkar ali ne za svoje delo nikomur. Ne boljševik ne! Biti moram loja- mislim, da ne žele svoji deželi len državljan in dober krist- dohro. Po mojem mnenju oba jan! (?) To hell with union! skušata na vse mogoče načine To je na splošna staliiče mezi- postaviti svoje dežele na "son- nih sužnjev po vsi Ameriki.1 ce". Radi tega sedaj Mussolini Prositi, goljufati in krasti, la; Potreai v Heleni, Mont., in ostalih krajih Zed. držav Moderniziranje mest in tovaren v Sov j. Uniji (Nadaljevanje s 1. strani.) vega članka, da je glavni pro deski med drugimi apel na blem sovjetske industrija po- lavce, da naj pridobe svoje i o-manjkanje delavcev — in to ne rednike in znance z dežele v samo izvežbanih delavcev, am- mesto, da vzamejo službe v to-pak tudi navadnih težak »v. varni. V Putilovi tovarni fo Fi-Navedli smo, kaj je po našem sherju povedal^ 31 Bi potrebo-mnenju vzrok, qa tovjetska | vali Ae najmanj dva tisoč d Unija noče oiprefi mivj^nau^ lavcev — izvežbanih in neiz-ljevanju, pač pa rajše vabi v|vqžbanih. Na železniških po-mesta kmečke sinove in hčere stajah manjka porterjev. Gra-iz ruskih vasi. Fi.sher nava'% dnjo ceste iz Rostova fo morali veliko tekstilno tovarno v Moskvi, v kateri je na oznanilni American Slavic Bene-volent Federation of VVashington prekiniti, ker ni bilo delavcev. Kjerkoli vidite v delu novo zgradbo, vam šine v oči napis, da bi ra ii najeli več zidarjev, tesarjev itd. Fisher pravi, da se to pomanjkanje delavcev opaža po vsi deželi. Pod pritiskom teh okolščin se dogaja dvoje: odstotek žensk v industrijah, celo v težkih kovinskih industrijah, se naglo dviga, ob enem pa se inženirji trudijo, da obrat čim- Payallup, Wash. Iz zelenega VVashingtona se v slovenskih časopisih zelo pore lko o-glašamo. Delavske razmere | pač niso najboljše, zato to biš ni vzrok, da bi bilo treba pi-ati I bolj" mehaniziraj^ dkčfm bi"v . __,___ drugačnih razmerah delo vr.ši- | imam pa za javnost tu in h i ročni delavci. - drugje drugo sporočilo. V M . ,. _ . . . u',.Kin«tonn .™, sji • Donetski premogovni revir je w asningtonu smo se Slovani! * organizirali v skupni zvezi, k: Hcf ena, e^vro rrrafo Mmtere, je zadel prvi po ftal tunoh 12. oktcLra. Ja nato v,»k dan Najhujši so »»i. 1!?. tLl^bra in ootom spet 31. ck»obra. Ubitih je bilo ' si da> omenjenima d« tu m# šest ljudi. Hiše v Heleni o f-ero vse roikrdov«no in mroge razrušene. Škodo • r jo na Ib.OGO.OCO. Hotna ima okreg 12,000 pre- afinja svoje pustolovščine v I boriti se, vstopiti v unijo, ne! Afriki in preliva nedolžno kri. Ce ga vprašaš, naj se naroči na Hittler pa vrši agitacijo za po- delavski list, nima denarja, za nij™ Pot.*.*; .„ l; ^ ,, , , ~ ,.^ 'a. . • -i. 1 ... iT 1 „. . , . rivarcev. rotieini «unki oor.cci 31. oktobra, ki bo in • vrnitev predvojnih, teritorijev prize fight, base bali, foot bali, več ur, so obstali poie, Montan. v.. drV,. UcJno nazaj Nemčiji. Oba sta na pre- yes. That's šport. Vse za zaba-1 od M.si»»iPPij. in kraj« severno od mej države Ob.o d*- ii, da bi se okoristila na račun vo in nič za koristi delavsK -i j ------- šibkejših. Vse to pa dela pre- Mislijo, da so inteligentni, ali glavice vsem drugim vladam in za resno mišljenje ni možga-državnikom. Vsak čas lahko nov. Pa naj kdo organizira re-pride ponovno do svetovnega volucijo med tako maso? klanja. In kaj potem? Nekateri mislijo in upajo, če pride sve !je kar.ad»ki provinci Cntario 1» . Quebec. Ti potresi so trajali vsega skupaj 12 ur. Ponekod so stresli mnogo kuhinjske pesode in steklenic s polic, toda razen v Heleni na poslopjih niso storili znatne škode. Potresne sunke so čutila med drugimi tudi mesta New York, Phi-ladelphija, VVashington, Indianapolis, Baltimore, Pitts-turgh, Toronto, Montreal in Cleveland. Vsega skupaj je "pretreslo" 17 drsav ameriške Unije. tovna vojna, da se dogodi tudi revolucija. Mogoče. Jaz, za svojo osebo, ne verujem tegk, ker ljudstva na splošno so se preignorantna za pravo ljudsko, to je za socialno revolucijo. Druačne revolucije pa za delavstvo tako nimajo pomena. In če bi prišlo do revolucije se bi ista vršila v smi3lu diktature pa naj jo vodi kdorkoli. Tukaj v Ameriki smo od takih reči še precej daleč, raditega je sploh nesmiselno za navadnega de- Razredno zavedno delavstvo ima pred seboj še veliko trdega dela. Treba bo govoriti in pod-učevati. Izrabiti vsako priliko za širjenje idej uninonizma in socializma, ker le polagoma se drugemu. Kot socialisti bi bili lahko med seboj bolj tolerantni. Mi nismo pri stranki, ker imamo radi drug drugega, pač j pa zato, ker lize tudi stij Lep uspeh 25 letnice Slovenski pravniki. JSZ srbskih sodrugov Naša seja itd. i • Chicago, HI. — Klub št. 20 ' Cleveland, O. — Članom klu- zem V tC ^ <*rb*ki) Je Proslavil 25-jba 49 JSZ naznanjam, da zem \ tom ®slu o. se lahko . J hank..tom se vrši priholnia seja v četrtek ud. obnašali. Oa se stvar, sči- 'etnit0 JSZ ' h >"m banketom,^ „ b Udeležite se je! tijo jn naredi konec osebno- ki se je vršil proslo nedeljo v # bil eden najslabših, bodisi tehnično in v upravi. Danes je eden izmed najbolj mehaniziranih revirjev v Evropi. Izjema so le nekateri premogovniški revirji v Belgiji, ki pa so v primeri s tem jako majhni. (Poročilo bo nadaljevano v prihodnji številki.) stirn, je potrebno, da se vsi čla- klubovih prostorih na Clybourn ni udeleže prihodnje klubove Ave. Udeležba je bila obilna, gre s takimi rečmi naprej. Edi-!scje* ki se vrši v nedeljo, dne ali z drugimi besedami rečeno: no delavec, ki razume resno j nov- 2. popoldne v Slov. j tolikšna, kolikor jih je sploh misliti postane razredno zave- domu na Moxhamu. den in kot tak zamore koristiti delavstvu in človeški družbi na splošno. Mar ni sramotno, kajco ljudstvo živi v Ameriki, ki je poznana kot ena najbolj bogatih držav pod soncem? Kdo je Frank Podboy, tajnik. moglo iti v prostore. Naši agilni srbski sodrugi so bili iznenadeni in tudi veseli V tukajšnjih slovenskih listih smo opazili, da se znajo naši "učeniki", ki se razumejo na postave, dobro lasati mea seboj. Da-li je to za slovenske advokate v metropoli dobro ali smo ji dali ime American Slavic Benevolent Federation of VVash ington. Nje namen je, da združi vse Slovane v državi VVashington, v svrho, da se med seboj čimbolj spoznamo in da skupno delujemo za napredne principe in izobrazbo delavskega razreda. Organizacija ima 15 klubov. Zastopani so v nji doz da j Jugoslovani, Čehoslovaki in Poljaki. Pričakujemo, da se nam v kratkem pridružijo tudi Rusi. Ta federacija Slovanov priredi v nedeljo 24 nov. banket, v sledečem ...namu •• pr.redbe ki se bo vršil v Krmn dvorani, klubov JSZ, konferenčnih organiaa-poldrugo miljo od Enuhaplavva. ««j in socialističnih pevskih aborov. Na banketu bo podan lep Spo- Ako priredba vašega kluba ni vkiju-red, potem pa bo ples in prosta ifM' nmm •«»oro«it*-; zabava. novem be r Slovence v severnem VVash- frontenac, kans.—v soboto ingtonu vabimo, da se ga ude- 9. nov. slavje 30 letnice Proletarca. leže v čimvečjem številu. Pri- Prireja klub št. 21 JSZ. ČakujenVO z vsi l Strani obilen waukegan, ill. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne ma- PRIREDBE KLUBOV JI« be poset. Pro.im.' vas, fa se priglasite v naprej, ker mora pripravljalni odbor vedeti, za' koliko oseb naj-pripravi vse potrebno. Vstopnice .<0 po 75c in a The Pioneer" Soldat Starhemberg boče monopol nad diktaturo v Avstriji Na sliki je princ Ernst von Star-Uahirg, ki se je februarja 1934 "proslavil" s pobijanjem avstrijskih delavcev. Nedavno jo kanclerja "Kia pri m oral "revidirati" ka- slabo znamenje, naj soli jav-tako velike udeležbe somišlje-' nost. Med pravniki, ki se prek- se dobe pri članih klubov in od-nikov in simpatičarjev našega J ljajo, so: Mihelich. prejAnji Gornikih organizacij.—Na svi-Druitvo Pioneer št. 559 SNPJ med srbskimi delavci koncilman, Kennick, sedan ji v.............. je izdalo k svoji 10 letnici spo- na severni strani. Imeli so do- koncilman, Vidmar, ki bi rad rili kriv. Nas gospodarski si-) . ' kniteo v obliki rpviip ber muzikalni in govorniški postal koncilman in kandidira, stem, ki na eni strani kupici _ ;o program. V govorih so nasto- ter Opaskar. Ta je nam dal lek- pili Božo Stojanovich, Sava Bo-janovich, Stoj ko Stojanovich. Mike Ladevich, Ludvvik VVipot-nik od kluba št. 16 in Peter Ko-kotovich; stoloravnatelj je bil bogastvo, na drugi pa revščino in pomanjkanje. Ljudstvo pa ta sistem podpira, ker ne pozna drugega, ali je pa preleno in z vsemi mogočimi predsodki zaslepljeno, da bi spoznalo pravo pot, ki vodi do boljega življenja. Radi tega je delo socialistov, ki agitirajo za spremembo kapitalwtičnega v socialističen sistem težavno — težavno še toliko bolj, ker morajo stroške agitacije sami kriti. To je tudi vzrok, da nima soc. stranka več članstva, kot ga ima. Vseeno, vsi tisti, ki niso zadovoljni z današnjim sistemom in verujejo v socialističnega, je njihova dolžnost, da se pridružijo k stranki. * Naš soc. klub ima svoje seje v Slov. del. domu na Moxhamu. Preje je zboroval na Fran klinu. Nekateri dobromisleči sodrugi so nam svetovali, če bi zborovali na Moxhamu, bi klub pridobil več članov . Skušnja nam je pokazala nasprotno. S tem ne mislim, da je prostor zborovanja tega kriv, pkc pa minsko knjigo v obliki na 52 straneh, vključivši platnice. Vsebuje podatke o društvu Pioneer, vzpodbudne odstavke, izčrpke iz pravil o na-j čelni izjavi in namenih SNPJ in enodejanko v verzih "The Avvakening", ki jo je spisala Mary Jugg. Revija je bogato ilustrirana z risbami in poAre cijo, da se učeni možje na busi-ness boljše zastopijo, kakor navadni težaki. Vsi navedeni dobri ljudje so demokrati, ali republikanci. George Maslach, JSZ pa je za-i Tožb je premalo, in koncilman-stopal tajnik Chas. Pogorelec. mandatov je premalo. Pa Po končanem banketu se je ti. Uredila jo je Marv Jug-g. U- 1 razvila prosta zabava s plosom. pravnik je bil Donalu J. Lo- kl ->e trajala pozno v noč. La-trich. Naslovna risba je delo ihko rede' da Je bi,a ta zaba* Stanley teleta. 25 centov. Revija stane va popolen gmoten in moralen uspeh. — Poročevalec. tiče v nedeljo 10. novembra v Slov. narodnem domu. MILWAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prired tev zbora "Naprej* v S. S. Turn dvorani. Dramski odsok kluba št. 1 vprisori dramo ''Rdeče roae". CHICAGO. ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert "Zarje" in 25-letaica kluba št. 27 JSZ v čotrtrk (Zahvalni dan) 2s. nov. v avditoriju SND na St. Clair Ave. BRIDGEPORT, O. — Prosla va 10-• vir. . listnice kluba št. 11 JSZ, 30-Utnice larmarjev V Vvisconsinu Proletarca in ZS-letnice JSZ v sobo- to 30. novembra v društveni dvorani na B< ydftv>llu. RED LODGE. MONT. — Slavje 25 letnice JSZ priredi klub št. 35 v soboto 30. novembra v Slovenskem domu v Scotck Couleeju. DECEMBER. MILVVAUKEE, WIS. — Proslava kluba št. 37 k jubileju Proletarca in a , ..... . .. , sporazum za enotno politično Zveae v nedeljo 1 S. decembra šest milijonov dečkov in de-lakcijo Henry Qhl predsednik vviseonsinske delavske federa- denje 24. nov. v največji slovenski dvorani v Washingtonu. G. J. Porenta, predsednik pripravljalnega odbora. Za enotnost delavcev in je ravs in kavs. Frank BarLtč. Neumna zaobljuba V VVisconsinu so se pred nekaj tedni pričela posvetovanja med zastopniki unij, farmar--kih organizacij, socialistične in progresivne stranke, ter za- J stopniki bratovščin železničar-! jev, v namenu, da se doseže I Slavje "Proletarca" bo Obvestilo iz urada klu 9. nov. na Armi Arma, Kan*. — Kot je bilo že poročano. priredi klub št. 21 JSZ slavje 30 letnice Proletarca v soboto 9. nov. v Fronle-nacu. Prične se točno ob 7. zvečer. Vstopnina je nizka: za moške 25c in za ženske lOc. Otroci v spremstvu so prosti. - V sporedu sodelujejo pevci 'iz Minerala in z več pesmami otroci iz Fillerja. čuli bomo tudi govor o pomenu proslave, klubov dramski odsek pa vpri- ba brezposelnih Chicago. — Seja slovenskega kluba brezposelnih (št. 61, Illinois VVorkers Alliance) sc vrši v četrtek 7. nov. v spodnji dvorani SNPJ. V razpravi bodo važne zadeve, nadzorni odbor pa bo predložil finančno poročilo za prošlo četrtletje. Nekateri člani še niso poravnali vstopnic od zadnje klu-ve prireditve. Prosimo jih, da to store. Ker bo ta seja za naš klub zelo važna, je potrebno, da se je vsi udeležite. Agitirajte, da osebnosti č anov kluba. Dokler i . , ... ,4T . . , ... 4. . , zori šaljivo igro Jaka in Lunam bodo osebnosti vec ko ..... . _ * - . . . orincin in organizacija ne bo ka ' Me(i Pr°Kramom ,n P^em|pride v klub čimveč novih čla-prtncip in organizacija, ik do ?a Cafutov orkester. I nov ___ i o napredka. Rad pripoznam, da i nov, j. vj. je dostikrat zelo težavno pre- Nadejamo se, da pridete na našati builalosti in predbaciva- j to slavje v obilnem številu, nja, ki so namenjena enemu ali | Odbor. Gradivo v Proletarcu je iola za delavce. L __________ n« nač n, da j« postal v njemu vkovai diktator princ Starhemberg * ^ •■•m tudi edini poveljnik Hei.n-••kra. Kapitalistični čatopisi, ki so v »lučaj.h jako "vljudni', pravijo, ** Starhemberg velik Mussolinijav Priialtlj. PraviJuojŠo bi bilo. če bi sa-^••li. da je njegov agent, ki lavršuja » ^elja is Rim«. Starhemberg ja ■*»*rhist, ni pa naklonjen tistim, ki °r»jo, da sasede avstrijski prestol, »H kar je ostalo od njega, habsburški Priae Otto, pač pa iagleda. da bi rad oklica I sa kralja. Na sliki je ameriiki vojni aeroplan, kakor je bil do dna 30. oktobra Kajti tega dne jo bl au Daytona, O., telebnil na tU in »a čUto raabil. Štirje so dobili pri pad- cu nevarne poškodbe, enega častnika pa je ubilo. To veliko letalo ja stalo Zed. države okrog pol milijona dolarjev. klic v Nemčiji je v svečanih ceremonijah po vsi deželi storilo zaobljubo, da ao pripravljeni umreti za Nemčijo in njenega der tuhrerja. Dobiček A. T. T. se veča American Telephone & Te-legraph kompanija je napravila v prvih J>. mesecih tega leta §90,634,658 dobitka, ali $4.85 na delnico. Ta čisti dohodek je blizu pol milijona dolarjev višji kakor v isti dobi lansko leto. "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo suh in ni nobene- ga apetita; nič več n»«eni vedela kaj mi je storiti." • ' Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabegn apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, n »čiste koze in sitnosti v zvezi s prebavnimi neredno.*ti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo drulinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'8 ELIXIR OF BITTER VVINE Joftrph Triner Campai.jr, Chicago CHICAGO, ILL. — Silvestrova ae-bava kluba št. 1 JSZ v torek 31. dec. cije in aktiven socialist, je iz- j * J?.1^J. javil, da so izgledi za uspešen izid pogajanj jako ugodni. Mezda v Nemčiji V Hitlerjevi Nemčiji zasluži 40 odstotkov delavcev povprečno le po 18 mark. ali $7.25 na teden. SPRINGFIELD, ILL. — Silvestrova zabava kluba št. 47 JSZ v tnrel 31. decembra v Slovenskem domu. MAREC 1936 CHICAGO. ILL.—Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. APRIL 1936 CHICAGO.—Koncert "Save" v ne--ieljo 19. aprila v dvorani SNPJ. r NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU m®. .. . / L_ A VugOtolj v \V«H»kIv Devuted to the Intcreut oi the Worker» OFF1CIAL OHGAN OF Vugoalav Federation S. P. PROLETAREC \........ EDUCATION, 1 ORGANIZATION CO-OPEKATIVK COM M ON VVEALTH NC. 1469. Publi.hed W..kly al 363» W. 26tk St. CHICAGO, ILL., November 6, 1935. VOL. XXX. A I OOI/S PARADIŽE Just nqw the nation b flood- boommg .n war stoika; the .cheers (or Ethiopia and htacs ... . . ....... ,«. with world pe.ce ..dvo;|unks ure la.ni„K out mo„,v, ,„r M«, ;lial, cates; editonal columns ol the ne\v .papers are bijmmugj It u aH remimsceiit of tho&e wU|i a » ,iay ciebration. Svurdty, newspapers are crammed with to utilize the same type of hor-f davs when the nation livcd in a « banquat wus h !u H't i h« AuJjiorltim ror stories characteristic of I fools* naradise wh:ch in du;» 11117, and the movies are run- time became a va!ley of sor-liances. Preachers are prating | ning newsreels of Ameri:an i row. i Will Tke Pioneer THE T0WNSEND PLAN HAS NOBLE IDEALS Lelebration talk of neutralitv, peace and freedom from ejitangling al- BUT ITS COST VVOULO BANKRUPT AMERICA of the Prince of Peace and call- soldiers marching as to war. ing on the Almighty to pre- More and more is the Ameri-serve America from the scour- can flag being shown. More ge of war and human blood- and more are national songs shed. being sung, and theater audi- In the meantime the Amer-,ences are responding with ican nation contents itself with the hope that vvar will not come to our shores, and that President Roosevelt will do more than issue mild reproaches against big business doing any-thing to embroil this country in Hot.*l \vlth ap,»roximiut> .1 over atv tion WVFL faatur.ng u piojnm of /peakerit, Anton Subtlj, baritone •inger aml s rging w'ety Savi b>-vveen the Hourn f i« to II P. M troubling the sober-minded stu- Vu' l1°,i,,,tn,.Mi7 t" the c.:n'nf wa»|"JJ* ' danti of lotaraational affairs. ,)on",tl J" Ul*t w Minnesota Union Advocate. Only Socialism Gives Real Hope To The Aged the American people permit a repetition of th ose days? That is the question now By William M. Feigenbaum JSF CONFERENCE II\ WAUKEGAN SUNDAY Sunday u large eiovv.l ur.cndcd ihe prog am at the Kokol llaviieek lUli. 1 O »car Godina. chainmn of th • lodgc ga ve th? wel oming a Id resa. tipccth-e* vv;-re ub > given by i van Mjlek, Donald J. Lotrich and M»ynurd Krueger. A tableau ar.d a dramatic sketch, With thc objcct and ideal« of the i tho.v h-»d and put on th^ pcndon, i der the age of 00. That m'ans each Town?end Plan no deeent par*on can vvhich vvould amount to $2,077,005,- j one \vill have to account, for the pur-have anyth i»f hut the doopest sym- , 200 a month. n~arly rnuU|K to c»rry pose of this tax a Ione, for annual on • modern acientific, civilized war purchasea of $11,000, an average It is that as men anJ vvomen grow for a couple of week». that vvill have to be applied tj cvery dder the.v should be relieved of th«- , In a year the |K'ii-i«ns wou'd man, vvoman, chlld and baby in arma, im-|»ek will entertain the audience with nurnbeV Wilson was scolding imperial ' portant* ' Kducational Bureau, its an accordian so I o. A dance numb ^o^««««., . .1,1 functlona and service« should also be i will be »riven by Dolorca Ioitz and (jermany for its ruthleas meth- ,.is,llss,4l , „sf lmt nnt .at thp niMnffl *>n htf hv Jiw. L.k , ods, that Secretary of State Willia m J. Bryan was warning Americans to keep off the ships of belligerent nations and that f congress vvas appropriating jothc" that win sumsted makes millions for national defense. j1 ve, that a!1 bra"chesA ^ 11 od g«, deleirat.es are present. A de- diacusaed. Lsst but not least, the piano »olo by I)orothy Judnk-h. Lor- work of our branehes and ho\v to in- ra ne Miller and Gertrude Grael, ac- irrease the r activitv and membership companied at the piano by l)orothy -hould pet a good deal attention. tJudnich vvill render severa! vocal se- Tha^e four suhjects, including l^etions. Josko Oven will sj»eak on the »ignificance of the 25th anniver sary celebration of JSF. The on- factor of first rate importan?e to j vri 11 continue to rise as t me k»k* • on. whos« atrergth the politicians of l>oth And the twenly-five billion (iolJara a ------------- _ old parties (and a many of the ne* year for such pens ons is only a start- Mahnch and;") halU. Kvcryi>ody seemed veJl ^roups spring ng up everywhera) or, a mightv sum that will continue e Miller will enjoyad themaelves with openly bow. to inerease heavily yeai after y ar the Pioneer iodge members. Some of Thi* ia the plan: Now, a sum like that. repeating the most aetive memrbera of thia | "Every man and \v ,man in the itself j Ionl wthin a But a sales ux of two per c<*nt re- " 1 " quires annual purchases of $1.246,- Milwaukec, Wi».—We have often In 1917 the entire order was I fiaite plan of vity sh juld l>e one »ct soci®1 drama "Uncle Gašper". cluding number on the program is a heard people said, "God wilfs it thus. changed. Peace advocates, ed i-1 adopted and taircd out. We should tors, politicians and preachers i talk more about tho praetical prob- were ali singing the same songi,ems such a< new m?mbers of hate. Forgotten were thell0,^" tht> ,Manchh- organuing R^ ^i«.. . lL Falcon group*. sponsoring agitatunal piea.s ior peace; gone were tne tou„ an<1 ■ttiruT Youth interested scormngs of war and its bloody j /<„• our work. langs; forgotten were the pray- At some of our past conferen-o* ers for Divine aid against the |too much < r our alloted t me was con-scourge of Mars. Such a time may come again. In the evening there will l»e dancing in the lower hali vvith Jack Naginie playing. Admission tickets in advance are 30c and at the door ,'l5c. ------Jokn Rak. proportionally greater. To cite these figures—which are the obvioua and inescapabl? corol-larles of putting the Townsend plan into effect—is to.' show ho-w utterly m possible it is even to dream of the itself and in?reasing ?ver year can-j putting the plan into effect, and how It jdisastrous it vvould be if it vvere tried. The aged have a right to a decent old age and to aelf-respect and cotn-fort vvithout depending upon charity or living upon their haraaaed children. There is plenty for ali in this countrj* of ours, but the Townsend plan is not the way. Those who agitate for the Town-send Plan arouse false hopes in the hearts of the distressed, and bitter vvill be their disappointment vvhen it is shovvn that it cannot work. Socialism and Socialism plone! That is the way to aecurity both It may be just around the cor ner. The last congress approp-riated close to a billion dollars to "modemize" our machinery of war. Big business is openly seorning the embargo laid down by congress and the pre- SOCIAL NOV. 9. Cleveland, O. The Kpglish Seetion month. The mone.v is to be raised by a tvvo 203,120,000 or one and one quarter per cent sales tax. trillion dollars in purchases to raise These people vvho aUually believe That ia aH thare ia to the plan. that sum! And this vvill be but the and thiflk 't.eith?r do it out of mere ! Townsend, and the politic ans l>eginning, as the numl»er of persons laainess, or cUe, they are trying to em,>racing the plan, assert that by over CO continues to inerease. "put aome thing (.ver On themselves," ,,utt'npr the Plan int. Thcy are i.ie peo- hun^'eds of million* of dollars vvill vvill not be taxed to pay their ovvn ple uho 1 ke to keep them.*elve* in ,,c put into eirculation. indusiry vvill pena ons, so the tax vvill fall upon the for the aged and for those vvho are darknes*. They believe that they vvill ,€vivc' unemployment vvill disappear 112,300,020 men, vvonien and child- stili able to do their vvork in the soine day occupy t^e plače of honor fcn«l_everything will be just dandy. ren of Continental United State.* un-|world. in the next vvorM. These pfaple be sumed vv th delegate .reports. I sug- ' gen that at th s corlferert/e the dele- 0f "branch No. 27 JSF aponaora gates only submit their branch or|Go<)d Soc;a, th s Saturday. No lodge recommendations. This would Vember 9, at their SNI) clubroom. fg.ve us more tirnemu deal vvith plan« for agitation. The'Important thing is that the delegates prepare and study the problems in advance. This vvill save considerable time and more vvill be accomplished. lieve that organized *oeiety could noi exist, vvithout some being r>h and some poor, and to keep the poor sa- a 'ti^fied, there must ho an authority to declare—"God vvills it. thus.n Reli- m,..«.. .. :n i . ^ • .. , . i ion in other words—as it is ordinar-There will be entertainment, refreah- •. .. 7. .. , ]Hy taught .s a f ne ihing to keep the comnion people vatisfied. ments and dancing. Donations are 10 cents. Attend our social and spend a fine evening w!th our fri?nds an I comrades. • , . . . . 4 { In conneetion vvith the conference. Our English Seetion also spons »rs Sldent. The stock markets arej braneh 45 of Waukeg»n aponaora a jclassea on "Current Subjects" every " 1 • Friday at the branch headquarters. Mr. Wesley of the FERA is direetor. We urge ali vvho are interested in current topic discuSsions. to enroll. There is no charge for enrollmeni. Ros« Sumrada. CLEVELAND CULTURE This is rather *late to adv se the At the unveilnig of the bust vvere "napredni' vvorld about our glorious Ray T. M Her, affectionally "naš culture in Cleveland. Rajko", Louis Pire (fine jour- It vvas a great day, the Baraga day. There vvere flags hanging from the trolley guides, ali up and down St. nali.«ked for the r j interest. But, of course, t h? pian vvas a svvindlc and "Five Hundred and Tvvent.v Per Cent Miller," as he vvas called, vvent to jail. No-w, Dr. Tovvnsend is not a faker; but before accepling h s plan and throvv:ng support to it it must be studied carefully in the eold light of figures. There are in Continental Unite J States (or vvere vvhen the 1080 cen-sus nas taken) 10,385,026 people 60 and over, viho vvould be el g*bic for the Town«end pensions if the plan went through. They vvould imniediately be pul! ed IHIIIM"" t SE ARCH LIGHT llllllio..... Donald Lotrich Our comrades and friends, every- particular made an effective talk al- where, vvill rejoice to learn that the though vve can say that ali of thc vast Tenth Anniversary Celebration sPeakers w«re S00^- of the Pioneera vvas exceedinglv su?- \V , , • . , , , , . , . „ . Here asking ali of our comrades cessful and that it had a fin? large to attend the next meeting of our reccptive audience both, for ihe ban- Unemployed Club Thursday, Nov. 7. quet, the radio broadcast and the Ju- ^ e must not forget this branch o/ bilee program. They vvill be happy to »ervice. knovv that everything vvent smooth, particularly the program, and that the Pi once rs, a^j a result, -vvill benefit on greater prestige and good vvill. Next "Big Push" cultural. and is an apologist for cath-olicism; thereby a foe to .socialism. Yet, aometimes hc feels that the communists are to be commended for their bravery; but the socialists don't even have that quality, they are too afraid to fight. He feela that the ra-dicals shouldn't yell about breaking York to spiel on "Communism and Communionism". At the outset he said that he vvould refuse to talk polities. He kept his vvord, asi de from saying something about Ray Miller and the communists. Cardinal Hayes came to tovvn in a great big parade, eaeoriad by poli re up machines, in their blood-thirsty men. Some vvomen broke through the yen for revolution. They'll never do police cordon, and kissed the car- it, because machines are handy. John Mihelich ia very cultural. Aside from his culture, he vvas for-mer councilman, former candidate for Supteme Court and is novv democratic vvard leader of 23rd ward. This is the Slovene vvard. Our present C3uncilman proved himself excccdingly handy and cultural by aoliciting merchants for con-tributions. Even this vvork doesn't seem to befriend him to the Pire faction (the center of culture). They vvant strictly an organization man. Coming to the parade: Giving the best journalist his due, their vvere 40,000 people at the celebration (vvhich number inereased to 50,000 tvvo vveeks later), including men, vvomen, children and pick-pockets. It vvas a heautitful sight, particularly the horses. Elegant creatures, l»eyond ad-jeetives, mounted by riders in national costumes, and eseorted by the mounted police. John Novak marched in the parade. (The councilmanic candidate). He vvore an American Legion cap. This fact vvill prove, bcyond a doubt, that he is a qualified soldier; thereby, lessening Kennick's influence. There vvas ftome altercation on this soldier business, at one time. Both candidatea for council vvere touted as soldiers. Thia controversy vvas closed by an American I^egion headman, vvhen he proved that Novak vvas the soldier, and K< nnick vvas not. dinai's ring. Ameriška Domovina in-forms us further that there vvere Slovene girls in the rush. VVe are proud! There is so much cultural vvork j being done novv, that one has to come to Cleveland to see—to believe. j Come to Cleveland, the cultural city, next time you go on a vacation. The Social Study Club's Meeting Well Attended Chicago, III. — Approximately 175 l>eople attended the meeting apon-sored b.v the Social Stud.v Club of branch No. I J.SF last Friday night. Visitors and delegates to the SNPJ Conference from ali parts of the country and our local comrades filled, the hali to the capacity. The speakers vvere Mary Jugg, John I^angerholc, Jr., John Rak, Frank Zaitz, Andr«w (irum and Maynard Krueger. The su«bjeet diaciiaaed vvas, The Labor Movement and its Attitude to Fra-ternal Societies. Some fine points vvere brought out by the various speakers about the vvork that Socialists have done and are stili doing in fraternal organizations. Comrade Donald Lotrich praaided. After the meeting a fine social took plače vvhich everybody en)oy*d. Tho meeting vvas a success both financial-l.v and morally.—k. The three day celebration vvould have been a complete success hadn't it been for a most disappointing and ut of vvhat gainful occupation insulting attack upon the principles of the SNPJ by an organized force at the English speaking lodge Conference la.st Saturday afternoon. We give this vvarning to our comrades, everyv%here, to Chicagoans as vvell to those in other parts of the coun-try, that some of the young people in the SNPJ are conspiring to nulify the declaration of principles of the SNPJ and that, if they could, they vvould seli out the influence of the SNPJ to the democrats tomorrovv.The most distressing thing of the entire Conference vvas the pitiful manner in vvh ch our comrades on the Administrative Board aeted. Maybe I should say, the way they didn't act, for, they just sat there and let the young un-imformed people step on ali the noble vvork, traditions and ideals of our comrades and builders of the SNPJ. Yes, these capitalist bred youngsters vvith no idea of any class struggle, with only the idea of *?lfish cra\vling over the ahouldera of the vvorkers to gain the' vvhip vvith which to lash 100% RUCGED IN- DIVIDUALISM Maybe you've heard this story before, But if a confirmed gadabout like Adam Coaldiggcr just ran aerou it yesterday, the chances are that you Hinterlandcrs don't k novv it yet. So here it goes: » A proletarian sovereign vvalkirg aeross the bridge of a eertain river flowing through a eertain city heard frantic eries for ht'p. Looking over the railing he savv a man strugjlinj in the vvater. "Help! Help! I'm drovvninf!" yel-led the man. "Say, fellow, what's your name?" »houted the prospeetive life-saver on the bridge. MIt*a—help!—Joe Brovvn—Help! Help!" came from the drovvnin/ man belovv. "And vvhere may you be vvorking?" solicltuosly lnquired the man on the bridge. "In the—hekp—Empire— Help!— Stove Foundry," coughed up thc poor devil. "Ali right, but vvhat department?" the man on the bridge inquired. "In the moulding—help!—shop," came from the drovvning man, going dovvn for the last time. Galvanized into action at last, the them, vvith their sole desire that of man on the bridge raced tovvard— personal aim, took the vvhip and the Empire Stove Foundry! Arriving crackerf it over the heads of their I breathleas at the moulding depart- super:ors , and meekly they bovved to the snap, lest these youngsters mifht obtaih povver and dispossess them. That's the way it seemed to me and Pm sorry for, it certainly is the duty of Supreme Board members to uphold the traditional philosophy• of our Society. * History repeats itself. It is repeating itself right novv. We can more read i I ly visualize vvhat happened ,10 years ago after last Saturdays Con-ference, We must accept this chal-lenge, for a cHalUnf« it j,, an(| ^ forth to vvaga a relentless battle as did our noble men 30 years ago. \\Y ; must teli even those in povver that vve j vvill not tolerate their inipersonation , of ali things at ali times. ment of the same, he rushed up to the foreman exclaiming: "There is a jo-b op<*n in your department and I vvant it!" "What job? Whose job?" inquired the foreman gruffl.v. "Joe Brown's job." eried the ap-plicant. "I just savv him in the river, going <1own the thifl'd tirne." "Too bad," replied the foreman, "but Joe Brown's job is taiken." "Taken by whom?" yelled thc frantic jo-b-sceker. "Oh," anavvered thc foreman, turn-ing to his time sheets, "iby the guy srho pushed him in the river." The American Guardian. w /žetviL- Possible And Worth- tvhile * L'„;,u« u. S . . „ The leconstruction of society on a nu; V ? n Study'Club acientific bas's is not only posadi, meetmg was well attended and heard but it is the onlv politk-al object ,TMk!ri the qUti- wo,'th vvorking for. | «tlonV Ih ,ru^0rU,h,P °f tW0 i Charlat Kin.Ur izattona, the labor movement and fra- \*Ury ,uTnJn?Wt:°nS- i", aiditi°n I <>«»• race has "spent 5.000 yar. a a/u r.M V .f on they trving to get out of vvork, atid n (m 1 trl1 us- Krueger in look at it.