PRIMORSKI DNEVNIK Sjgrv,ffgS“ - Cena 35 lir_________________ ^SPORAZUMU O USTAVITVI SOVRAŽNOSTI Danes v Alžiru vojaška parada #b sodelovanju vojakov vseh vilaj b .. °Jl so se končali šele včeraj popoldne po posredovanju Ben Bele in • P°veljnika četrte vilaje - Posvetovanja vojaških poveljnikov v Alžiru Leto XVIII. - Št. 197 (5281) (• , Jf " Poveljnik tretje vilaje polkovnik Hadž je davi iptjj . so predstavniki političnega urada ter predstavni-li J^stl 'n ^etrte vilaje podpisali sporazum o ustavitvi so-1 Hitih «al Je. da bodo volitve v narodno skupščino v 8 ali 10 dneh. lW ,1' je. da so kandidat-..ift Javiliza volitve, ki so jih so P^jšnji mesec, s i v«„, očili enega kandi-> ' Se vori sedež od skupnih (!‘ >«0 0 V veljavi. Vendar j Setfth- vdesli morda kake To se bo zgodilo J Ji« , med političnim u-^ VniVv°ditelji šestih vilaj. ^ ^ )e dalje izjavil, da I.«1 id / i/ ¥ bodo v Alžiru patruljirale čete ki bodo pripadale vsem šestim vilajam, dokler ne bo lahko prevzelo nadzorstva zadostno število policijskih agentov. Tudi o tem so se sporazumeli preteklo noč. Tajnik političnega urada Kider je danes govoril po radiu ter pozval vse čete, naj ustavijo sovražnosti in naj ostanejo na svojih položajih. Pripomnil je, da je tre. ba ta ukaz spoštovati v pričako- vanju, da poveljniki posameznih enot pridejo v Alžir, kamor jih je pozval politični urad, da dokončno in uradno potrdijo načelen sporazum med političnim uradom ter tretjo in četrto vilajo. Kider je dalje izjavil, da sta četrta in tretja vilaja na poziv političnega urada privolili, da se njihove vojaške enote preusmerijo v državno vojsko še pred volitvami. Kider je dodal, da bo na podlagi sporazuma mesto Alžir postalo ((demilitarizirano področje« pod neposredno oblastjo političnega urada. Vse čete v uniformi se bodo umaknile, in nadomestili jih bodo policaji. Ven- '^""'"iniiuiiiimnmimmmmnninMmMUiiHniuiiMimmMiHmuiiimnMiniiiiiililMiiimMmminiumiimmiimmHmuminiliminutiluii EN ODGOVOR SZ Tristranski pododbor v Ženevi ne bo prekinil svojega dela Nervo predlaga, naj se takoj določi rok za ukinitev vseh jedrskih eksplozij in naj se h ^ sklene vsaj delen sporazum - Pred nadaljevanjem poizkusov na otoku Johnston ni brskih ~~ Tristranski pododbor, ki razpravlja o preki-V? Prek' .P°izlcusov. bo nadaljeval svoje delo v Ženevi tu-t.Je UaJ« tvlj° dela razorožitvene konference. Sovjetska Vetski ;,reč sprejela zanoilni predlog v tem smislu. •S?1«*' to 0je k' fla v kateri je re- «r j: aiw;y.Jet;ska vlada sprest predlogi Kuznjecov seje prebral izja- Shalih i9*1 in sporne: ij«f « ,®r*av. Dodal je, da dodnih držav niso ' ‘ ^ p°dlaga za pogaja- Pogajanj za na-okviru na ou spomenice ___ ■uirA da bi po nje- rw iM*- no p°trebn° sPre* '»j v‘”' britanski delegat U’-«'! l ■‘“min- a,a" ali sovjetski }CJ .ultlmat- Po dolgi d Kfter ^ kžtečln'n®° razgovorov sov-Httrki«- 8 m spomei pa ie. da ne gre tnvec samo za pred- , °> d kiVpraša'ial del° v Zene‘ [“Uzni. al ameriški delegat . ' P*i UlQ& • w v ° f ln spomenico osli 1 ie Hm n p f?re ;tiV . * J !' j»**a0aif°\°^en°, da bo pod-t v tu ^ vPra;ea'!a delo v Zene-A i 'Irlfhjecn. amcr'ški delegat T 14.5'hevu8' Ta °dgovo- 1 j fil eji, 80 ,p-- • v.-i J Mi,*°Vor „ ?*3>, bil naj-r KPr, mahiskega delega- J «KVil. da ki mcd dru' r % s .3? v zalogah jedr-aa3 približno 60.000 ^fv>6u’nvih ^d"° ugotavljajo tirjjj£on)°č. Toda iz j W 'a dokler nista r si JHk četrtl‘ vi‘ I r S5°ta>a ha k ,’h‘san osebno Alžir ■ Cb , okolice f ^ ,1('roiai Amer'ke in iz Ja- . iu P) O DOtrPKnih «nn potresnih sun-Povzročili smrt-pL‘čje materialne jedrskih bomb s celotno močjo o-koli 250.000 megaton. Mehiški delegat je izjavil, da se strinja zlasti s tistim delom Kennedyjeve in MaeMillanove izjave, ki je spremljala nedavne zahodne predloge, ki pravi, da je • smoter svobodnega sveta ukiniti vse jedrske poizkuse ob primer, nih jamstvih*. Padilla Nervo je izjavil, da bi bilo treba tudi vprašanje jedrskih poizkusov obravnavati postopoma. Predlagal je, naj se določi datum za konec vseh poizkusov. Do tega datuma bi morali doseči sporazum. Za sedaj bi lahko začeli s tem, kar se da uresničiti, tj. ukiniti poizkuse v zraku, stratosferi in pod morjem. «Ni moč oporekati, je izjavil govornik, da se bo atomska oboroževalna tekma nadaljevala vse dotlej, dokler ne bo popolnega sporazuma, kakor ni moč zanikati, da bi se tekma nadaljevala v večjem obsegu, če ne bi bilo niti delnega sporazuma*. Na koncu je Padilla Nervo predlagal: 1. Sklene naj se pogodba s primernimi jamstvi. 2. Medtem naj se prekinejo poizkusi v atmosferi, v stratosferi in pod morjem, ne da bi to prejudiciralo nadaljevanje pogajanj glede jjodze-meljskih eksplozij. 3. Določi naj se rok, do katerega se morajo u-kiniti vsi poizkusi. Kar se tiče spomenice nevtralnih, je Padilla Nervo izjavil, da je bilo rečeno, da je tolmačenje te spomenice preprečilo sporazum. Pripomnil je: .Dejansko je edi-na ovira v tem, ker se ne ve, ali obstajajo aparati, ki lahko ugotovijo in razlikujejo vse poizkuse*. Predlagal je zaradi tega, naj bi takoj ustanovili mednarodno nadzorstveno komisijo, v kateri bi bili znanstveniki in tehniki iz vseh delov sveta in ki bi enkrat za vselej lahko likvidirali to vpra- Sovjetski delegat Kuznjecov, ki je izjavil, da sprejema zahodni predlog, naj se nadaljujejo po. bo pod političnega ..Ki6”1'1*1 ... i )&?$•> ”a ‘f Pred volitva- > -A ’ur N* jt3sl" podo°razumeU’ da , h",zi.tvene konte- d [j V]!*; *ov* i‘‘ bila že ji, J ^|i?9loe5ut. ki f- 3e tudi me- y 5sfWi S me- daS|t. pn amSt?-r’ Totla s0’ S ^ n J6 bnameriSkcm opra-1 | Polet nename- protesta z veli-;„kUub temu pa M; hipi N J* u 0 ram-^hinavščine na y;K%kf*'-r0t fi S .v M*:. Tod« .Poškodovala sporočili, da n«.T'embra n*da-Poskuse nad oto- se ob- J / VUv^Oe „aprv>. elan Ken- V/ kSS- obisku v So' r/' iC^kom J",>d svojim :^wA,oFh “ «.s gajanja v tristranskem ‘ pododboru glede ukinitve jedrskih poizkusov tudi med prekinitvijo razo. rožitvene konference, je nato pre. bral noto svoje vlade ameriški vladi v zvezi z letalom «Ti-2». S tem v zvezi je izjavil: «Ta vdor očitno kaže smotre neke • države, ki trdi, da je miroljubna in kjet nekateri krogi pripravljajo načrte za preventivno vojno proti miroljubnim državam*. V začetku razprave sta ameriški in britanski delegat ponovila, da se o nekaterih delih njihovega načrta lahko pogajajo, seveda s pogojem, da se ne spremeni bistvo načrta. Tako se npr. ni moč pogajati o moratoriju, kakor tudi ne gled« rtttččla inšpekcij Kakor poročajo iz Honoluluja, bodo ZDA verjetno v kratkem, in sicer septembra, nadaljevale jedrske poizkuse nad otokom'Johnston. Kakor je znano, to bili: po. izkusi prekinjeni 25. julija, ker je raketa «Thor» eksplodirala in poškodovala vse naprave. Predstavnik skupine, ki pripravlja po-izkuse, je izjavil, da so popravila sedaj pri kraju. Tudi vse osebje se je že vrnilo na otok Johnston in pričakuje se v kratkem uradno sporočilo o nadaljevanju poi» kusov. dar pa bodo kontingenti vseh vilaj v enakem številu ostali razmeščeni po predmestjih. Dalje je Kider sporočil, da bodo jutri prišli v Alžir kontingenti iz vseh vilaj v skupnem številu 20 do 25 tisoč mož. V prestolnici se bodo udeležili velike vojaške parade. Kljub sporazumu o ustavitvi sovražnosti so ves dan poročali o nadaljevanju bojev izven področja prestolnice. Ben Bela in poveljnik četrte vilaje polkovnik Si Hasan sta odpotovala s helikopterjem v Orleansville, da dosežeta konec bojev, ki so se bili začeli kljub sporazumu o ustavitvi sovražnosti. Helikopter je najprej pristal na cesti 160 km južno od Alžira, kjer so bili včeraj hudi boji. Ben Bela se je na kratko razgovarjal z nekaterimi častniki in nato sta skupno s Si Hasanom odpotovala v Orleansville, Nocoj je četrta vilaja objavila sporočilo, ki pravi: «Kljub včeraj sklenjenemu sporazumu in ponovnim pozivom političnega urada za ustavitev sovražnosti se čete polkovnika Bumedjena skušale danes ves dan napredovati proti prestolnici. Zato je v krajih Aumale, Braza in Maiena prišlo do hudih bojev. Bilo je okoli 12 mrtvih in mnogo ranjenih, toda napadalci so bili odbiti.« Pozneje so sporočili, da , je Ben Bela nadaljeval v spremstvu pol-koifriika Si Hasana potovanje s helikopterjem po področjih, kjer so bili v teku boji. V kraju Ba? rouagia so se Ben Bela in Si Has^n ter prefekt iz Medee znašli med1 ognjem obeh strani, tako da so bili prisiljeni vreči se na tla, da se rešijo. Po sestanku Ben Bele s poveljniki obeh strani je streljanje prenehalo. Sile obeh strani so se umakfiile na svoje položaje, tako da so pustile vmes področje 20 kilometrov. Sedaj se zdi, da je na vseh bojiščih mirno. Ben Bela. se je vrnil v Alžir šele pozno ponoči. Zaradi tega bo sestanek vojaških voditeljev šele jutri zjutraj. Proces proti Leibbrandu STUTTGART, 5. — Na današnji razpravi proti vojnemu zločincu Leibbrandu so zaslišali nove priče. Večina teh ni povedala nič novega in jasnega. Eden od zagovornikov obtoženca Je zahteval, naj se sodišče odpove zasliševanju drugih prič, češ da «iz njihovih izjav ne bo moč ugotoviti nič Jasnega«^ Predsednik sodišča je Novi potresni sunki CASCIA (Perugia), 5. — Preteklo noč je bilo na področju Ca-scie in v vsej dolini Merina 13 potresnih sunkov. Zemlja se je začela tresti okoli 22. ure, in sunki so se ponavljali v kratkih presledkih do današnjih jutranjih ur. Prebivalstvo, ki je bilo hudo prizadeto po prejšnjem potresu, je prespalo noč na prostem. Danes zjutraj ob 6.25 pa je bil še en potresni sunek. V kraju Pog-gio Primocaso je bilo še nekaj hiš poškodovanih. Potresne sunke so zabeležili sinoči tudi v Tarantu in v Pattiju blizu Messine. V tem mestu je prebivalstvo zbežalo na ulice in na bližnja polja. Ni bilo ranjenih in tudi nobene škode. Geofizikalni zavod univerze v Messini sporoča, da je bil epicenter potresa blizu otoka Salina, ki pripada Eolskim otokom, približno 75 km od Messine. Rahel potresni sunek so registrirali sinoči tudi v Cata-nii. # * • SALT DAKE CITY, 5. — Danes ob 17.05 po srednjeevropskem času je bil v Salt Lake Cityju močan potres. Do sedaj ni nobenih poročil o mrtvih ali ranjenih in tudi ne o škodi. Pred 6 dnevi je bil tu močan potres, ki je povzročil škodo milijon dolarjev, ni pa bilo človeških žrtev. TRST, četrtek 6. septembra 1962 ODMEVI POTRESA V JUŽNI ITALIJI V PARLAMENTU Ministra Taviani in Sullo o dosedanjih ukrepih vlade Z dejavnostjo vlade so zadovoljni le demokristjani in en liberalec Podpredsednik ZDA Johnson zaključil uradni del svojega obiska v Italiji RIM, 5. — Na dnevnem redu današnjega zasedanja poslanske zbornice so bila vprašanja poslancev v zvezi s posledicami potresnih sunkov v južni Italiji in z ukrepi vlade in krajevnih oblasti, da bi omilile te tragične posledice. Prizadete kraje sta obiskala tudi predsednik republike Segni in predsednik vlade Panfani, razen državnega podtajnika za notranje zadeve Ariosta in ministra za javna dela Sulla; RAI-TV je pokrenila nabiralno akcijo, ki je dosegla eno milijardo lir, vojska, zasebniki in Rdeči križ so poslali v kraje nesreče montažne barake, šotore, postelje, odeje, zdravila in druge potrebščine, vendar je povsem nerazumljivo, 'Kako je mogoče, da so na pr. v Montecal-vu Irpinu več kot deset dni po nesreči «pomagali» lačnemu prebivalstvu tako, da so ženskam in otrokom, ki so se zbrali pred ob. činskim poslopjem in zahtevali pomoč, metali štruce kruha kar skozi okno magistrata, nekako tako TOKIO, 5. — V mestu Chosi, 130 km severnovzhodno od Tokia so čutili danes potresni sunek. Ni bilo ne žrtev ne škode. iiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiHiHnummniiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiitiiuiiiiiiitiniiimiMiiitiifiiiiiiiiiitiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKiiiiitmii , kakor se navadno krmijo kokoši! Notranji minister Taviani in mt nister za javna dela sta odgovorila na številna vprašanja poslancev in poročala o tem, kar je vlada ukrenila do sedaj, da bi popravili škodo, ki jo je povzročil potres, in kakšna sredstva so dali na razpolago za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu, ki ima hkrati še to nesrečo, da je med najrevnejšimi v Italiji (kar je po mnenju ministra Tavianija še bolj otežkočila organiziranje pomoči). Minister Sullo je povedal med drugim, da je to področje doživelo od leta 1000 že enajst hujših potresnih sunkov, in da je zato potrebno obnoviti porušene zgradbe tako, da bodo odporne proti potresu. Za sedaj bodo poskrbeli v najnujnejših primerih z 'barakami in šotori, da bi brezdomci mogli prebiti zimo vsaj pod zasilno streho. V pokrajinah Avellino in Benevento, ki sta najbolj prizadeti, so že v prvem tednu po potresu dali na razpolago pol milijarde za graditev novih stanovanj, INA-Casa pa je dodelila za isti namen 4 milijarde in 102 milijona. Vlada je dala na razpolago 27 milijard za pomoč prizadetim krajem v letošnjem finančnem letu, hkrati pa bo tudi Bla- Ostra nota SZ trem zahodnim vladam zaradi dogodkov v zahodnem Berlinu Komentarji sovjetskega tiska o letalu «U-2» ■ Danes sestanek notranjega ministra ZDA s Hruščovom odgovoril: ((Dokler ne bodo ne vse priče, naj se ne pričakuje razjasnitev na procesu.« iiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiMiiiiiiiiiiimiiiMiiimiiuiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHlii Nadaljujejo se razgovori de Gaulla z Adenauerjem BONN, 5. — General de Gaulle in kancler Adenauer sta imela danes sama dveurni razgovor v predsedstvu zahodnonemške vlade. Francoski zunanji minister de Murville pa se je razgovarjal eno uro z ministrom Schroederjem. Po razgovoru z Adenauerjem je de Gaulle govoril s stopnišča občinske palače v Bonnu množici 16.000 ljudi. Govoril je v nemščini. Med drugim je izjavil, da »na- ša dva naroda bosta morala skupno ustvariti mnogo velikih stvari«. Dodal je, da goji do nemške, ga ljudstva veliko spoštovanje in zaupanje. Zatem se je de Gaulle odpeljal z avtomobilom v Koeln. Tudi tu je de Gaulle govoril v nemščini zbrani množici in hvalil kanclerja Adenauerja. Po kosilu si je o-gledal znamenito katedralo. Popoldne ob 16.30 pa je de GauL le prišel v kraj Rhoendorf ob Renu nasproti Bonnu. Td je imel razgovor z Adenauerjem, ki je trajal eno uro. Okoli 18. ure se je de Gaulle vrnil v grad Ernith. Nocoj je bil de Gaulle skupno s tvojo soprogo gost na večerji, ki mu jo je priredil Adenauer. Moskovski radio je nocoj komentiral, da de Gaullov obisk v Bonnu ne pomeni dejanske sprave med • obema državama, temveč »samo zaroto militaristov nemške zvezne republike in Francije*. •Upravičeno lahko rečemo, je dodal komentator, da obisk de Gaulla ne služi miru*. Agencija Tass pa pravi v svojem komentarju, da Francija in Nemčija sodelujeta proti svojim zaveznikom v NATO, zlasti proti Veliki Britaniji. «2e včeraj je postalo jasno, je pripomnil komentator, da os Bonn-Pariz temelji na protisovjetski orientaciji*-• Na drugi strani se je de Gaulle v svojem govoru zavzemal francosko-nemški politični blok in ni niti najmanj omenil Velike Britanije ter jo je pustil izven začrtane politične zveze*. De Gaulle in Adenauer na letališču takoj po de Gaullovem prihodu MOSKVA, 5, — Sovjetska vlada je poslala trem zahodnim vladam note, v katerih poudarja, da «lo, kar je sedaj potrebno, niso diskusije o incidentih, kakor predlagajo ameriška, britanska in francoska vlada, temveč temeljito izboljšanje položaja s sklenitvijo nemške mirovne pogodbe in z normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu na podlagi take pogodbe«. »Zadnji dogodki v zahodnem Berlinu potrjujejo, da je okupacijski statut postal v tem mestu kritje za revanšiste in militariste, ki organizirajo raznovrstne izzivalne kampanje, ki so naperjene proti SZ in drugim miroljubnim državam. Razvoj dogodkov v zahodnem Berlinu in v Zahodni Nemčiji je podoben položaju v nacistični Nemčiji, ko se je pripravljal napad. Odvisno je samo od militaristov Zahodne Nemčije, ki so žejni krvi, da se človeštvo ponovno pahne v novo morilno vojno. Vendar pa so sile, ki so sposobne streti sleherni napad militaristov in njihovih sokrivcev. Te sile ne bodo dovolile kopičenja zažigalnega materiala, ki naj bi zanetil vojno, in tudi ne uporabljanja zahodnega Berlina v ta namen.« Sovjetska nota vali na ameriške, angleške in francoske okupacijske oblasti odgovornost za številna izzivalna dejanja v zahodnem Berlinu, ameriške okupacijske oblasti pa obtožuje, da sodelujejo s fašističnimi tolpami, ki so neposredno napadle sovjetske vojake in sodelavce sovjetskega poslaništva v Berlinu. »Upoštevajoč tako zadržanje ZDa ter odkrito in neposredno spodbujanje filofašističnih elementov v Zahodni Nemčiji in v zahodnem Berlinu na nova zločinska dejanja, sovjetska vlada opozarja ameriško vlado, da v primeru takih izzivanj bodo sprejeti Potrebni ukrepi, da se zajamči varnost sovjetskih diplomatov in vojakov.« Ameriški odgovor na sovjetsko Protestno noto zaradi poleta ameriškega letala «U-2» nad sovjetskim ozemljem je bil izročen preteklo noč sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. O vsebini note smo poročali že včeraj. Ameriška vlada pravi, da je ameriško letalo nehote zgrešilo pot' »zaradi močnega vetra«. V Washingtonu so medtem a-meriški funkcionarji izjavili, da Gaitskell o Poljski IX>NDON, 5, — Voditelj angleške laburistične stranke Gaitskell se je danes vrnil iz Varšave v London. Ob prihodu v London )e izjavil, da poljski voditelji «s,e resno bojijo, da bi poljska trgovina z Veliko Britanijo prenehala*1 zaradi morebitne vključitve Velike Britanije v evropsko skupn® tržišče. «Ce bo britanski vstop ^ evropsko gospodarsko skupnost povzročil kaj takega, je nadaljeval Gaitskell, bo Poljska prisilJ8" na obrniti se na Vzhod, toda * Varšavi bi rajši ohranili sedanjo visoko raven trgovine z Zahodoh1-Gre za vprašanje, ki ga je treba upoštevati z vso pozornostjo,« 3 dodal Gaitskell, bodo ameriška letala nadaljevala »patruljiranje v mednarodnih vodah blizu Sovjetske zveze«, da pa bodo sprejeli »potrebne ukrepe, da preprečijo, da bi letala zgrešila smer«. V Tokiu je japonski zunanji minister izjavil, da je japonska vlada zadovoljna, ker ameriško letalo «U-2», ki je letelo nad sovjetskim ozemljem, ni odletelo z oporišča na Japonskem. Dodal je, da po incidentu leta 1960 ni bilo na Japonskem več oporišč za letala «U-2». Glavni sovjetski časopisi dajejo majhen poudarek sovjetskemu protestu zaradi poleta ameriškega letala. «Pravda» objavlja vsebino note na notranjih straneh pod naslovom »Protestna nota vlade SZ vladi ZDA«. Moskovski radio je v svojih današnjih jutranjih poročilih navajal sporočilo agencije Tass iz Wa-shingtona, da je bila ameriška vlada »prisiljena priznati, čeprav s pridržki, da je letalo ameriškega letalstva kršilo sovjetski letalski prostor«. Glasilo sovjetske vlade »Izvesti-ja» pa zavrača nocoj ameriške trditve, da je letalo «U 2» nenamerno kršilo sovjetski zračni prostor. • Obrazloževati to napadalno dejanje kot nenamerno dejanje in ga pripisati »močnemu vetru*, pomeni iti po isti poti, po kateri je šla Eisenhovverjeva vlada*, piše list in poudarja, da gre za • nesramno izzivanje*. List omenja tudi poročila zahodnega tiska, da letala «U 2» vršijo redne polete z ameriških oporišč na Pacifiku. »Spričo teh izjav, dodaja list, je očitno, da izzivanje od' 30. avgusta ne mo- IIIIIIIMIIIIIIIIIimillMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIII Protest Kube proti ZDA WASHINGTON, 5. — Češkoslovaški poslanik v Washingtonu, ki skrbi za kubanske interese v ZDA, je izročil danes ameriški vladi protestno noto Kube, Poslanik je sporočil časnikarjem, da kubanska vlada protestira zaradi 20 kršitev kubanskega zračnega prostora v zadnjih dneh. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sklical nocoj v državnem departmaju poslanike držav Latinske Amerike v zvezi s Kubo. re veljati za incident*. • Očitno, nadaljuje list, ni polet letala «U 2» slučajen po nevarni igri z ognjem v zahodnem Berlinu in po ponovnem dokazu zahodne hinavščine na razgovorih o razorožitvi*. Iz ameriških krogov v Moskvi se je zvedelo, da se bo ameriški notranji tajnik Stewart Udall, ki je sedaj na obisku v Sovjetski zvezi, sestal jutri s Hruščovom. Udall bo jutri odpotoval z letalom v Jalto gajna za razvoj Juga prispeval* najmanj 60 odst. za obnovo poškodovanih kmečkih hiš. Z odgovorom ministrov niso bili zadovoljni komunistični poslanci Grifone, Granati, Amiconi in Conti ter socialistični poslanec Cacciatore, ki je dejal med drugim, da je sicer moč opravičiti pomanjkljivosti pri organiziranju pomoči prizadetemu prebivalstvu v prvih dneh po potresu, nikakor pa jih ni moč opravičiti več dni po nesreči. Odgovori ministrov niso zadovoljili monarhističnega poslanca Preziosija, ki je tudi kritiziral iste pomanjkljivosti. Liberalni poslanec Papa je bil z odgovori povsem zadovoljen, nasprotnega mnenja pa je bil njegov kolega Colitto. Jutri je na dnevnem redu razprava o nacionalizaciji električne industrije. Podpredsednik ZDA Johnson je danes zaključil uradni del svojega obiska v Italiji Razgovarjal se je s predsednikom vlade Fanfanijem, podpredsednikom vlade in zunanjem ministrom Piccionijem, končno pa sta ga Fanfani in Piccioni spremila k predsedniku republike Segniju, ki ga je zadržal na kosilu. Fanfani pa mu je priredil večerjo v Vili Madama. Ob zaključku razgovorov so izdali uradno sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da so «v razgovorih, ki so potekali v vzdušju velike odkritosrčnosti in prisrčnosti, proučili glavna vprašanja, ki zanimajo obe deželi. Med drugim so proučili važna vprašanja, ki so predmet prizadevanja ne le vlad zahodnega zavezništva, ampak vsega svobodnega sveta, s posebnim poudarkom na prispevek vsake posamezne dežele v izvrševanju skupnih dolžnosti in vzajemne pomoči. Podpredsednik ZDA in italijanski državniki so proučili predvidene ukrepe in one, ki se že izvajajo za utrditev in razvoj Evrope«. Nato so si izmenjali misli o možnostih povečanja sodelovanja med Italijo in ZDA na področju raziskovanja in praktične uporabe vesolja. Izmenjali so si note za praktično uveljavljenje spomenice o soglasju med NASA in italijansko komisijo za raziskovanje vesolja, ki predvideva uresničenje načrta «San Marco«. Gre namreč za izstrelitev italijanskega iimetnega satelita za znanstvena raziskovanja, za katerega bo nosilno raketo dobavila NASA. Fanfani pozdravlja ameriškega podpredsednika Johnsona Potres v vzhodni Turčiji ob sovjetski meji Pomoč iz vseh krajev za iransko prebivalstvo Preteklo noč je bilo več potresnih sunkov v turškem mestu Igdir Iranski šah si je šele včeraj ogledal prizadeta področja CARIGRAD, 5. — V mestu Igdir v vzhodni Turčiji in v bližjih vaseh je bila danes cela vrsta potresnih sunkov. Po dosedanjih vesteh je ena oseba izgubila življenje, 22 pa jih je feilo ranjenih. Mesto šteje 100.000 prebivalcev. Zrušilo se je °koli sto hiš, med katerimi tudi zapor. Kaznjenci so zbežali. Prvi sunek so čutili ponoči------------------ °b l.io po krajevnem času in Je trajal 40 sekund; zrušile so se občinska palača, postaja gasilcev in poštni urad ter mno-8° drugih hiš. Tudi rezidenca guvernerja je hudo poškodova-Vojaki, ki stražijo na tur-Sko-sovjetski meji, so sodelova-11 Pri reševalnem delu. Ranjen-So sprejeli v tamkajšnjo bol-niSnico. Igdir je blizu turško-?°yjetske meje in je oddaljen Kakih 50 km od iranske meje. nes tudi agencija Tass, ki pravi, da je bilo skupno 14 sunkov. Iz Teherana poročajo, da je danes prišel v Kazvin, ki je bil najbolj prizadet, iranski šah. Prispel je z letalom in si je ogledal razdejane kraje. Poveljnik tamkajšnjega področja general Zadeh mu je sporočil, da je število mrtvih na tamkajšnjem področju okoli 10.000. Povedal je tudi, da je vojska poslala na prizadeta področja 25.000 vojakov in 120 vozil, . ročal o dosedanjem delu. Minister je določil svoj sedež v Kazvi-| nu. ! Glavni tajnik OZN U Tant je sporočil, da je pozval vse organizme OZN, naj sporočijo pred. loge glede pomoči, ki bi jo lahko nudili Iranu. Ameriška agencija za mednarodni razvoj AIO je sporočila, da je v Iran prispelo že 8500 ton živil za žrtve potresa in da so na poti še druge količine, ki so jih dvignili iz živilskih presežkov ZDA. Poročilo agencije dodaja, da sedanja pomoč v živežu, ki so jo poslali v Iran, zadošča za prehrano 100.000 ljudi za šest tednov. V teh količinah je žito, moka, mleko v prahu, rastlinsko o-"e in sočivje. Pet ladij pa pelje — --- _________________________________ .-j............. ilj^ ... —.......... .....j r- .— --- ------ — C tem potresu je poročala da-1 Tudi minister za zdravstvo, je po-1 iz ZDA okoli 9000 ton moke, 420 .je 6 zdravnikov. ton mleka v prahu in 5500 ton ječmena. Predstavnik agencije je izjavil, da tudi agencija »Čare« razpolaga z 11 milijoni funtov živil, od katerih se lahko polovica določi za žrtve potresa. Javili so tudi, da so včeraj odposlali i* New Yorka v Teheran tri tone zdravil v vrednosti 50.000 dolarjev. Pomoč prihaja tudi iz raznih drugih držav. Avstralija: 25.000 avstralskih šterlingov. Švica; 50 tisoč švicarskih frankov. Finska: zdravila za milijon mark, ki jih je poslal Rdeči križ. Španija: milijon pezet. Avstrija: 150.000 avstrijskih šilingov. Turčija; Turški polmesec je daroval 50.000 šterlingov, šotore, odeje in zdravila ter je poslal na prizadeto podrofr- Politika nevtralnosti je za Finsko temelj za ohranitev neodvisnosti Jugoslovanski novinar Pero Ivačič, ki mu je uspedo pridobiti finskega ministrskega predsednika Karialainena za razgovor, piše o tem razgovoru sledeče: HELSINKI, septembra. — Finska vodi v povojnem obdobju dosledno politiko nevtralnosti in dobrih odnosov z vsemi državami, zlasti pa s svojimi sosedi. Politika nevtralnosti, ki jo imenujemo čestokrat po imenu finskih povojnih predsednikov »Pa-sikivi—Kekkonen linija* si je pridobila ugled po svetu. S temi besedami je predsednik finske vlade Ahti Karialainen pojasnil zunanjepolitični položaj svoje dežele. Karialainen je najmlajši predsednik vlade v zgodovini Finske. Star je le 39 let, za premiera pa so ga izvolili aprila letos. Karialainen je hkrati tudi najmlajši premier v Evropi. Končal je ekonomske znanosti in je znan kot strokovnjak na tem področju. Politično kariero je začel po vojni kot funkcionar v aparatu a-grarne stranke. Toda njegov nage! politični vzpon je povezan s predsednikom finske republike Kekkonenom. Ko je Kekkonen leta 1950 prevzel vladno vodstvo, je imenoval 27-letnega Karialainena za svojega političnega svetovalca. Sest let dela ob izkušenem politiku je bila najboljša praksa za spopad s problemi finskega političnega in ekonomskega življenja ter mednarodnih odnosov. Kasneje si je Karialainen kot minister v vladi, z gospodarskimi funkcijami in zadnja leta kot minister za zunanje zadeve pridobil ugled aktivnega in doslednega pristaša Pasikivi-Kekko-nen linije. Zmeraj je ostal bližnji sodelavec predsednika Kekkonena. O mladem premieru trdijo Finci, da je tih, mirnega značaja m potrpežljiv, toda energičen in da nima rad publicitete in novinarjev. Zategadelj so bili nekateri finski kolegi presenečeni, ko sem jim povedal, da je premier Karialainen privolil v razgovor za jugoslovanski tisk. Karialainen je med razgovorom brez formalnosti pogumno in odkrito razkril glavne probleme svoje države. Predvsem je želel pojasniti finsko politiko nevtralnosti kot temelj za ohranitev neodvisnosti. Finska je postala neodvisna država šele leta 1917, je skušal spomniti Karialainen. Pri tem je poudaril zgodovinsko vlogo dekreta o priznanju finske neodvisnosti, ki ga je podpisal Lenin. To je bilo, nadaljuje finski premier, po hudih letih vladavine carskega ruskega režima, k: Je v začetku tega stoletja z grobimi metodami duši! prebujeno nacionalno gibanje. Finski narod je želel neodvisribšt in to neodvisnost mu je omogočil Leninov dekret. Pred nekaj leti je v Leningradu finski predsednik vzidal spominsko marmornato ploščo v sobi, v kateri je Lenin podpisal ta dekret, s katerim se je končala stoletna vladavina Švedov in Rusov. Finski narod je dobil svojo neodvisno' državo. Toda, je pripovedoval dalje fin- " ski premier, odnosi s Sovjetsko zvezo se po dosegi neodvisnosti niso zadovoljivo razvijali. To je povzročilo ob koncu tridesetih let neljubo vojno. Po kratkem premoru se je Finska znova zapletla v novo vojno proti Sovjetski zvezi. Zato je razumljivo, da so osrednje vprašanje povojne finske politike bili ravno odnosi s Sovjetsko zvezo. Po vojni smo skušali najti novo pot v naših odnosih s Sovjetsko zvezo in mislim, da smo pri tem uspeli v interesu obeh držav, je pripovedoval dalje Karialainen. Po sklenitvi mirovne pogodbe sta Finska in ZSSR leta 1948 podpisali sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, Finska pa je sporočila, da bo vodila nevtralno politiko. Razen tega je izrazila željo, da bi stala ob strani vseh svetovnih spopadov. Finska politika nevtralnosti ji po besedah Karialainena preživela preizkušnje, ki so izvirale iz napetosti in vojne nevarnosti v Evropi. Ko je konec lanskega leta Sovjetska zveza poslala Finski noto, v kateri je predlagala skupna posvetovanja in obrambne ukrepe proti zahodnonemške-mu militarizmu, je bilo mnogo ugibanja o položaju Finske. Nekateri so menili, je pripovedoval Karialainen, da razkriva nota nasprotja med nevtralno Finsko in sosednjo velesilo. Toda nota ni spremenila odnosov med Finsko in SZ, marveč je tudi na severu izražala resno mednarodno situacijo in napetost. Po uspešnih razgovorih med finskimi in sovjetskimi voditelji kadeč lanskega leta, je izjavil Karialainen, si finska nevtralnost in varnostni interesi SZ ne prihajajo navzkriž. To dejstvo, pravi Karialainen, ni nasprotno interesom katerekoli druge sile in upamo, da ga bodo povsod razumeli. Finski premier je med razgovorom poudaril, da sta razumevanje in ugoden sprejem, na katera je naletela politika finske nevtralnosti v svetu, bila velikega pomena za notranji razvoj Finske. To nam omogoča, da u-smerimo naše sile na nadaljnje razvijanje države. Premier Karialainen je zelo spoštljivo govoril o finskih predsednikih Pasikiviju (1946-1956) in Kekkonenu. Po njegovih besedah sta oba predsednika aktivna voditelja in graditelja nove povojne linije in simbola nove politike. Njuno politiko sta zmeraj podprla narod in večina v parlamentu. Zaradi takšne politike je Finska dosegla po vojni velike uspehe. Finska ni odplačala pravočasno le vojaških reparacij, marveč spada dandanes po statistiki OZN s svojim nacionalnim dohodkom, ki presega tisoč dolarjev na prebivalca, med prvih dvajset držav na svetu. Ko je bilo govora o gospodarskih uspehih, je finski premier skromno pripomnil, da ne namerava delati propagande, marveč da samo odgovarja na vprašanja. Njegova vlada je predložila program nadaljnjega gospodarskega razvoja. Karialainen je z optimizmom tolmačil načrte o razvoju Laponske in nerazvitih vzhodnih področij države. Poudaril je, da so zlasti velike uspehe dosegli v kmetijstvu, in to celo severno od polarnega kroga. Ne glede na to, da zveni presenetljivo, krije finska s pridelkom pšenice vse svoje potrebe. Finski premier ie povedal, da imajo v načrtu nadaljnjo industrializacijo kmetijstva. Med razgovorom je finski premier podčrtal tudi poseben pomen lesne in kovinske industrije za finsko gospodarstvo, pri tem pa ni pozabil povedati nekaj besed tudi o socialnem skrbstvu in zakonodaji, ki jima finska vlada posveča precej pozornosti. Zapo-slenost vseh ljudi, je eno izmed načel naše vlade, je pristavil Karialainen. Da bi uresničila vse te cilje, je Finski potreben ne le soliden mednarodni položaj, marveč tudi notranja stabilnost, je nadaljeval Karialainen, ko je govoril o slabih izkušnjah glede manjšinskih, enostrankarskih vlad, ki so se v preteklosti čestokrat menjavale. Po njegovih besedah je bila potrebna trdna, večinska vlada, ki lahko planira dolgoročni program notranjega razvoja. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj so organizirali letošnje volitve predčasno. Od aprila imamo vlado, ki uživa podporo večine v parlamentu. Upamo, da bo to u-godno vplivalo na naš nadaljnji razvoj, je končal Karialainen svojo razlago o notranjih problemih Finske. V nadaljnjem razgovoru sem zaprosil premiera Karialainena, naj pove svoje mnenje o ekonomskih grupacijah, ki jih ustanavljajo po svetu. Odgovoril mi je, da je ekonomsko grupiranje resničnost, s katero se dandanes srečujemo, in nadaljeval: »Vsekakor nismo srečni, da je do teh grupacij prišlo. Bilo bi bolje, če ne bi bilo zaprek v mednarodni trgovini. Toda menim, da je to le provizorično stanje in da teh ovir v prihodnosti ne bo več». Karialainen je izrazil razumevanje za prizadevanja neangažira-nih držav, da bi poiskale pot za rešitev problemov, ki jih prinaša integracija. Pristavil je, da se majhna Finska trudi, da bi tudi v novem položaju nadaljevala svoje tradicionalne ekonomske odnose z vsemi državami. Ko se je ob koncu razgovora dotaknil finsko-jugoslovanskih odnosov, Karialainenu očitno ni bilo težko odgovoriti. Zelo odločno in jasno je dejal: «V odnosih med našima državama ni nikakršnih težav, niti političnih niti ekonomskih. Narobe, upamo, da se bodo naši odnosi še naprej razvijali in izboljševali, zlasti na ekonomskem torišču. KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA ti Major Ljubo Popovič v osebni zvezi | s četniki v Beogradu in izven njega \ie A (J8 k N Draža, ki se je skril v skalnate Orline, je moral začeti misliti, kje in kako bo prezimil - V Beogradu je Ozni uspelo dobiti v roke niti četniške mreže Tako Boškovič kot (V(i je so zdaj želeli f od »brata iz ,tui1"e’;crilv<# %„| kaj mislijo in n«"JjjJJ, vrfflle niki-emigranti? Ali niKi-emigmnu* odložene a*li ne? . jaj s* b, ■ i s • _ _1 -vi alfi. * ur * i ~I~ Ko se je moral Dra-i "i • ! ža neprestano premika-1 I ^ Dokler ne bi f'fft ^ ga, bi ostal v zap aP°% !,*» i° l, *?i škovič le prehudo v*p0poVi|j| se njegovi starši stran tega, bi iinV ajsK» j ' Popovič^ odpeljal nOVoA v odP^ *», por. Tja ga je je menil, da ^ zvedeli, kaj je s g^ J Š,’ Z Ozno v Novem jeJ .. se že vnaprej dog .jul* 'i nazijec ni ničesar ^ y kler se ni znašel ^ J li.1* pa je spoznal, da i*, dolgo ni opomogel popy , presenečenja. Mal«' ,'J \ je rekel, da si »»JV? H,* poiozaj, ce w •• i Fant je potem ta* { je tisto, kar je PoP t* S ’ del od tehnika. „rjpz1!,/®1 - ' samo priznal, da P . itLz L vi skupini tudi n iatit’ f A, variš, prav tako * jjl ' jr tj se je tisto leto P f k njosti v Beograd, to vedal tudi, kar Je 0dj»,, f V čal: da je glav«t’ ske četniške \ beograjski indust 1 te^ Č' \ Popovič je S?1 JV flL «1, ostro prijel, nakar pj5m J to tehnik napisati ■ je J 1, dustrijca. PrejI «* ’žijc*J I, r. »»■*-■ 1P 0 1 fU " 1 /,£ * .M 1 , v stanovanje «ina"j0lc* \ našel ne samo 8°^» V t, , [ca temveč tudi n f to Ta ni v' 'J t : iz Zemuna. Ta bil ^ bil četnik, da ie fl; ' ujet in da so itop. Sedaj pa jiima^ „ volje, da bi ganizaciji. h |5 nazijec začel je z tehniko"1'. iflj ^5 -m ^ šem in tehnik- , i*. <: J previdno odgovarja A J ^ da je gimnazijec s« f. to. V Valjevu, je (S J(/ 'J, v vaijevu, ki g* K« t, nekega kurirja,^ ,1^^. in bi ga lahko jec se je ustraš-flj c* > rir ve tudi zan’',i v ^,i*. \ aslall _ fli t«! (,». tudi njega Po®'“",0 a1 o1 vič je dejal, ,da„ijesa(V prosto in ni "ieC aziieC Ker se je gimnfeug pozna tudi vodi ^ v ^ niške organizaciie ^ - , • sta se domenil«- „ J to peljal tudi i "iseftfj i Industrijca, — Ooi“' ‘'diito nezaupljiv, je P jito Sto 2£ “h".)k?nh t SS,- ^ pi< i*./ <4 je pohvalil, dah‘'f’‘’K» t\ ' . na važnih n1®8 ‘.j "*^VP'V l ^ Oto ’ . (la) dne sta se Jndf’, M "l vič zopet s. estala- je povedal, da itoj, jff zijca poslal v če bi poslal Ua to W Industrijec je jla t j ^ fanta sta se z P 9 «'J izdata. Nasled"^; povič aretiral p)/ ^'tii nazijca. ,i : * Nekaj dni P d j fi' to Ozna znašla P .(it), , to Vzlic vsej !to kazalo, da tak . starši aretira"efavj{» jC >, ie »"p*1!'* rSssTtffi še vedno ne. f ker se jim Je ^0^L k je tehnik tako je\o jpO Nikakor jim / «1, Irt >ii 7/ s1 fi i *( to*1' jNeTko^^^ Zagreb*. (Nadaljeva MMVM w. ČRTICA » H. SLESAR « %/jm §yi mn if ^ )e i j( ^'ck* pritekla v gledali-š oj * °. na odru pet mož. fcj, /e pristopil takoj k, dela je, da je režiser A 'in... (d* W., e '"e ui poklicali? — 'C K: 2a*°p10- rij*J Nei.i8 N,pki Parter, ali ne? ir #(w«8«r. — Hvala vam, * ;«• lj* k-. * »etn vam dolžna za-;,»*' ' P0,dejala Nicki platno. # %e „j3em igralko za vlo-J'' V tort °Be' Vio&“ ?e precej »Ji krita" pritegnila bo pozor-Ji , ^ fj °v- Pravzaprav smo A KLet*fci' «** «>io- avr 1 bi| j( • f-dino olede vdove i' ( Snj| j dvomih. Tedaj sem > l Noh ° SeTn «,os neko? vi-d*. ’i d,, , n* ologi, pa se mi je t*® 1 biti morda primer- f,< Z* ji^'C,Ci zavuščala gledali-'stj H. o.)e *delo, da plava v ^ SSa.„a Bese,a je zavila v Sam.0 *n s* naročila kavo. itlet°Pazila> da jo „0 e Prt sosednji mizi opazuje. Iznenada je svojo torbico in ;>■ C" fi S* Prijela « H ?-.«Bila p/ s«; ^jt SV b‘ P°v°rila z vami, V^j1* ',‘en' mizici. je odgovorila lliH r* ni«01 ? niedališču, ven-Af Sk^U. Jez sem Ji/l ni [ », pri* "torda vam ie reži■ j( H^ovedoval o 18 , tylt0 ' I hL »U/i Pretekli petek jc. 10 % Si! oie°n°i vdov‘! za gotovo Snuj ^ Grenko se je '*“j .Srn „"T ^e več kot leto X. .Pobene, a vam je reži-meni. . ,™ ega pravega de-l V ,.|Pr' gledališču. Zato 1‘f l* Sl/0 ce*fla- ko mi je ji**; J°ila d dejal, da sem spreti S°dil rlnes m’ Jf telefonič-Hi ° ie vzel vas... V,„m’ de lal . V u!Nui. ,j> J »«lem !'le kar Jill! JV°. len'1'', \ludi „,!Cor skočila u vo- itf, XMr0 Plinske pipe nsiem o £l It Sol.'” .«’*Tn> kako je to, lJiilii V.ttii.il,9 Wckr • ■ >• n. -..o t, ki se ji je lir? L°‘(lo 7 Sama sem do- f«S’?&na ”'n"n -- gotovo, da do- pač simpatič- ni j1’. Jili J- Nato je spredi m •lit V“.e.»e. j°/ Pokličite reži- JV &>>»*- J rji I: k re,u .,te P« * d C ,em eno je an- jtf V' 9 za , °0 3ia Igralka kot A Vieemort° vl°0°- ttii^d , ,eno buljila v sko-Hi" 'o Jill Nat »* ii 4Voni(a,«o tiho: A>U ,,<°»PokIi-- .. ji S ^ S ^°Vejte, da te vlo- 1 r,|fi kS’. N« Sc- Boljša sem od t»r* ' j11 kot zas,užite si te vlo- At' 'a!9 »udi2asIužim )«• dtf ”(j jt%lj rt , ,a* potrebujem /■I ^t9Vv °rt90 čakala... > . > ati ->b„ila.-( e J y° »e 1'Mvih... » ‘J. \No , dvtgnila in po- i fi d® i. . ttii>° ‘orbiCn or„.. P . b:77Co. «ato je “v * Vj Sorn9°! dolarja in zdir- * / bUae0 ># toda Smolila Je sprejeta, je ij S5l9'°Mo°r„?.0h TOe'J: teži,°rala se de učiti 'iiAi0 * *"“■ * ,r' 5Vi NlSoo n? dim se Go- jala Jill grenko. — Nimate volje, da bi se borili za vlogo. Kdor hoče pri gledališču kaj doseči, mora biti malo zmešan. Imeti mora voljo, da se s kremplji in zobmi bori za vsako vlogo. In zato sem jaz boljša od vas! — Pojdite ven! — je zavpila Nicki. Jill Yarborough se je smejala kot blazna. Z žarečimi očmi se je počasi bližala Nicki. Nicki je prodorno kriknila. Dekle se je ustavila. Izraz njenega obličja se je hipoma spremenil. Njena drhteča roka je segla k obličju, žarenje oči je u-gasnilo. Potem je nagnila glavo nazaj in si potisnila stekleničkino grlo med ustnice. Krčevito, mukoma je goltala, dokler ni bila steklenička prazna. Nato ji je zdrsnila steklenička iz roke in se razbila na tleh. Nicki je kriknila Se enkrat in planila proti Jilli. — Pustite me v miru, — je siknila dekle. — Dosegli ste, kar ste hoteli. Stopila je za korak naprej m kolena so ji klecnila. — Oh, to boli! — je zastokala in se prijela za trebuh. Opotekla se je k divanu, se zrušila na kolena in se pričela daviti. Nicki je stekla k telefonu. Z mladim zdravnikom, ki je prihitel, sta odnesla dekle v Ni-ckino spalnico. Skoraj pol ure je prodiralo skozi zaprta vrata dekletovo stokanje Nicki je drhte čepela na svojem divanu. Slednjič je stopil zdravnik iz sobe. — Vse bo dobro, — je dejal. — Cez dva dni bo spet na nogah. Izpraznil sem ji želodec in ji dal injekcijo. Sedel je na stol in si prižgal cigareto. — Nekaj bi vas rad še vprašal. Dekle trdi, da je mislila, da je v steklenici sirup zoper kašelj. Če je res namenoma izpila strup, jo moram prijaviti. Ali mi lahko njeno izjavo potrdite? — Da, — je dejala Nicki in gle-da la v tla, — bil je le nesrečen primer. Ni imela vzroka za samomor, res ne. Komaj je zdravnik zapustil hišo, je Nicki poklicala režiserja Wolfeja. — Zelo mi je žal, — je dejala, — ampak nujno moram za nekaj tednov odpotovati. Najbolje bo torej, da vzamete kakšno drugo igralko... — Razumem, — je zagodrnjal režiser. — Tudi meni je žal. Vi ste se mi zdeli za to vlogo najprimernejši. — Saj imate gotovo kakšno drugo pri rokah, ali ne? — Da, — je dejal Wolfe. — Neka druga se je prvotno potegovala za to vlogo, preden sem se odločil za vas... — No, potem pa je prav, — je dejala Nicki, se naglo poslovila in odložila stušalko. Po prstih je stopila v spalnico. Dekle je odprla oči. — Poklicala sem režiserja, — jc spregovorila obotavljajoče — in mu rekla... me slišite, Jill?... rekla sem mu, da ne bom prevzela vloge... Jill se je nasmehnila — Saj sem tudi boljša od vas, — je dejala, — vlogo sem si zaslužil a. Mar tega nisem dokazala? — Kaj menite s tem? — Za las je manjkalo, pa bi bila umrla, — je odgovorila Jill počasi. — Mar lahko vi popijete stekleničko vode in skoraj umrete? V steklenički je bila namreč voda! Sama voda! Mar bi ni znali zaigrati tako ves prizor? Bi vi znali prevarati celo zdravnikg? Sunkovito je sedla v postelji, da se je Nicki opotekla za nekaj korakov nazaj. — Ali bi vi to znali? — je ponovila Jill Yarborough. V njenem glasu je bilo zmagoslavje. — Ben, Jakec, poletje gre h kraji. Je vre namalo bol frišno jen ledje prihajajo domov sez dopustov jen spet bo začnu stari tran-tran. — Ja, ja, ma slabo je, de hodejo z dopustov tudi politiki jen preči ku začnejo ti kej mejšat, pej se hitro kej poslabša je.i spet začne nevarnost za kašne konflikte. Kaku be blo lepu, če be se ta veliki zmiri ki kopali u murji al pej jegrali na bale ki u kašneh hribeh. — Jen kadar be se kopali u murji, tudi če be kašnega pojeu kašen pešekan, ne be blo dosti škode. — Se zna, de ne. Posebno na ta velike politike zmiri dosti ledi čaka, de bojo šli, zatu de be pršli na njeh pošto. — Videl, kumej grejo počitence h kraji, je vre ratau incident sez anem amerikanskem aro planom, ke je frlu nad rusko zemlo na Sahalini. Jen Rusi, se zna, so se fojde ujezili jen poslali ame-rikancam an protest. Amerikanci so se pej šku-žirali, de je biu veter, de tisti pilot ni znou, ki je jen de bojo an drugi bot bol ahtali. — Ma ja, sej znamo, kaku se delajo tašne reči! Narprej nardiš kar misleš, jen pole se nardiš na-umnega. Sej prave an naš tržaški pregovor de dva souda... naumnosti u garšti pride zmiram prou. — Jen tudi tisto, ke sta se začela obiskovat de Gol jen Adenauer ne kaže dobro. Zatu ke če gre Adenauer s kašnem tak u strašno dekor do jen če narmejn jkrbijo, ledi ma jem gre toku strašanski vrjatl i, more bet za kašno rer~ke ne bo dobrega. Zatu ke nauerja poznamo. — E ja! Ma znaš, de mene se zdi, de ta veliki glih de be kej dobrega nardili za po glavi samo njeh velava jen kaku be kam zlezli na kašen še bulši pošto. — Prou taku je. Vidi kotko nesreč pride vre samo po sebi: potresi, povodnji, suše, toča, bolezni, lakota jen vse sorte. Kolko dela jen kolko skrbi be lahko jemeli zastran tega! Ma za take reči nardijo glih neke j, taku za silo, samo de je. Ma drugače mislejo samo na luno, na Venero, na eksplozije jen šperimente jen zapraulajo za te naumnosti dnarja, de je grdu. — Jest sm slišou, de be za tisti dnar lahko na. pelali uado po celi Sahari, ke be jo pole lahko obdelali jen be jemeli dosti več zelenjave jen sadja jen dosti bol poceni. — Videš, uani pej bacelirajo, de be pršli na luno, ke je sama puščava jen še špendavajo dnar za tu! Jen pole, ke bojo gor, kej bojo zastopli? Za tisto ke kolt a, za poslat anga moža na luno, be lahko zrihtali ano celo kmetijo jen jest znam, de na sveti je še dosti zemle za obdelat. Denmo reč u Brazilji. — Jen še marsikje. Znaš, jest rečem, de be mogli dat komando nam dvem. Ma je zmiram taku, de nobeden ne dela tega kar be res znou. — E ja, kej se če! Ob obletnici bazoviških strelov ................Mlini,«......................*.............. Z DOBRO VOLJO IN MLADOSTNIM OPTIMIZMOM Po sledovih stare grške kulture Marica s svojo grščino reši neprijetno situacijo - Iz sugestivnih ostankov mikenske trdnjave vsepovsod diha vojaška strogost pradavnih bojevnikov - Na obisku v Tirinsu in Epidaurusu po vaji vzela divan in Prt vratih vstala in od-j« - ni. da bi uteg. 5 te kaliti11 in stopnn isi^ov 1 vratar mi >0 t,a£e ^rida- f, iV-st"" k's ” ,0>i v k'- J, c». f j&t j1 je *°,edova!a po n’/; 7 .> • »2 , 7 »a !,rt° Naj. “eutnnosti. p8{A jVj J Aj. vS'ee' £’« v” ** To- 0a primer“ i00 4j,'oralka b°,te P- A V9 Kila, "P*1*, da bo y 'O^ka ,u ”«» je cle- Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Znan! pevci; 17.00: Igra orkester Armando Sciascia; 17.20: Sem in tja po lahkj glasbi; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Iz italijanskega glasbenega ustvarja-nia: 19.00: Tenorist Miro Brajnik; 19.15: Wolfgang Amadeus Mozart: Menuet — divertlmento štev. n v d-duru; Gloaccbino Rossini; Plesi iz opere Viljem Tell; Giuseppe Verdi: Balet iz opere Otello; nato Orkester Pino Mescoli; 20.Qp: Šport; 20.30: Večer z Monio Liter, Francom Sinatro In Francoisom Vermei’lejfm: 21.00: Simfonični koncert turlnske-ga orkestra italijanske radiotelevizije; Sergej Prokofjev; Chout, baletna suita; 22.35: Južnoameriški ritmi. 12.00: Glasba na ploščah; 12.20: Glasbeni program; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pet malih ansamblov; 14.00: Rimski Korsa- ov — Šeherezada; 14.40: Srečanje z mladimi. ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 1962 in ritmi; 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30- Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus — I. ded; 10.30: Radijska šola; 1100: Omnibus — H. del; 12.00: Pojejo Glorgio Consolini. Niki Davis in drugi; 13.30: Operna glasba; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbeni spored; 15.45: , narodne pesmi In plesi; 16.00: Otro-Jka oddaja; 16 30: Mali otroški koncert- 17.25: Koncertna glasba; 18.35: Glen Miller in njegov orkester; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Radijska igra II. program Koper 6.15: Jutrania glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40: Simfonični portret Irvinga Berlina; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Popoldanske melodije; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Ljudske pesmi Iz Slovenske Benečije; 15.55; Lahka glasba; 16.30: O-troška oddaja; 17.00: Solistični in zborovski koncert, 17.40: Ruske narodne pesmi; 18.00: Prenos RL; 19,00: Na harmoniko Igra Tommj Gumm; 19.30: Prenos RL; 22.15: Stan Ken-ton ln njegov orkester; 22.25: Pesmi 8.00: Glasbeni program; 8.35: Poje Fausto Cigltano: 8.50: Sodobni ritmi; 935; Revijski program-, 10.35: Pojejo Fred Bongusto, Tonny Dal-lara in drugi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Gospa od 13. vam predstavlja: 14.00; Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Pojejo; Gian Costello, Vilma De Angells In drugi; 15.35: Popoldanski glasbeni program; 16.50: Italijanske pesmi; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 18 35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Operetni program: 21.00: Veliki operni mojstri; 2'.35: Večerna glasba. III. program 18 30: Gospoda,ska rubrika; 19.00: Ca-rlo Plnelli: Koncert za oboo; 19.15- Kulturni pregled; 19.30: Vsa-kovečernj koncert; 20.30; Revija revij; 20.40: Antonio Vivaldi: Koncert za violino in orkester; 21.20: Beethovnov koncert; 23.05; Sodobna glasba. Slovenija 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Saša Sarvtel: Sonata za violončelo in klavir; 8.25: Nekaj priljubljenih po- pevk; 9.10: »Vesele počitnice«; 9.25: Mali koncert sopranistke Joan Mammond; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Odmevi iz Meksike Silvestre Revueltas: Ribiške mreže — simfonična suita — Carlos Chavez: Indijanska simfonija; 11.30; Majhen dopoldanski koncert; 12.05: Deset i* n ut z Vaškim kvintetom: 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30- Pesmi okrog osvobodilnega boja;' 13.57; Haendlova Cha-conne za harfo; 14.05: Glasbeni omnibus- 14.35: Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo; 15.20: Zabavna medigra: 15.25: Pojo znameniti hrvaški operni pevci; 17.05: Kon- cert po željah poslušalcev; 18 10: 50 minut turizma in melodij; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Četrt- kov večer domačih pesmi; 20 45' Zabavni orkester RTV Beograd: 21.40: Mladen Stahulj-ak; Improvl-sata; 22.15: Zvočne slike raznih dežel: Jugoslavija; 22 45: Operetni napevi v ritmu: 23.24: Mazurka, noc-turno In taranteli Ital. televizija 18.30: Otroška oddaja: 20.15: Snort: 20.30: Dnevnik- 2'.05- Film: »Nedosegljivo, gospod' 880»; 22 35: Posebna oddaja o filmu; 23 10: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Film: 22.15- Dnevnik- 22.40: Narodi in dežele: 23 05: Športni četrtek. Jug. televizija JTV 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Iz kraja v kraj — zabavnoglasbena oddaja — prenos z Gospodarskega razstavišča; 21.30; TV obzornik- 22 00- Interpol — serljs^ film. Beograd 2X00: Poštna kočija — serijski film. svoji razgibani mimiki dopovedovati, kaj bi radi. Dekletce r,i razumelo, okrog so se začeli zbirati ljudje. Vmešal se je 2iv-ko s svojo angleščino. Zdaj je bilo Še slabše. Živko se je jezil, kakšen da je to narod, ki razume samo grščino. Ce je bil lačen, je postal nerazsoden. Slavica se je spomnila: — Psomi! in kmalu smo imeli v rokah dva hleba kruha. Vsa ponosna na svojo grščino je tekla, da bi staknila še nož. Dobila je nož in odejo, da smo lahko sedli nanjo še in večerjo z vinom in melono in celo družino izredno prijaznih ljudi, ki so nam vse to dali. Po večerji so nas povabili v hišo, kjer se je vrtel . magnetofon. Diana je lahko pokazala svojo prirojeno dovzetnost za folklorne plese, Živko pa svojo dobro voljo, kar je bilo dosti premalo. Pozno zvečer smo se poslovili, preživeli smo večer, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Veseli in glasni smo stopali po razmajani cesti. V nas je pelo vino: —-Tu quoque..., — za nami je vstajal Živko, pobil si je kolena. ‘V vasi so se nam pridružili trije nemški skavti z dvema kitarama. Sedli smo v krogu na sredo ceste in peli vse, kar nam je padlo v glavo: od partizanskih do dalmatinskih in pijanskih. Nazadnje nas je bolelo grlo. Zgodaj zjutraj smo se zbudili, muhe so bile vsiljivo sitne. Peš smo odhiteli do obzidja nekdanjih Miken. Trdnjava se dviga na samotnem griču med divjimi skalnatimi grebeni. Tu ni več elegantnih, svobodnih, popolnoma nezaščitenih struktur brezskrbnega, površnega kretskega življenja. Tu je živel rod vojakov, njegov svet je svet vojne, plena, smrti. Iz kamnitih blokov, ki sestavljajo obzidje, diha nepremagljiva moč, upor, razdejanju časa, zavest zmage. Skozi Levja vrata smo stopili v notranjost obzidja. Burja je pihala skozi hodnike, po tlakovanih ploščah dvorišč, nad prepadom, ki je varoval utrdbo. Občutek tesnobe, neskočne moči, sugestivne divjine. Atrejeva grobnica je izkopana v podnožju griča. Dolg, z masivnimi bloki obložen hodni« vodi do monumentalnih vrat, skozi katera prideš v okrogel prostor, pokrit z visoko kupolo. V skrivnostnem mraku kot da čutiš atmosfero zločinov Aga-oiemnove hiše. Tirins je prav tako pomenil nepremagljivo trdnjavo v času mikenske kulture. Vendar opazimo tu zidove, ki so mnogo masivnejši od tistih, ki smo jih videli v Mikenah. Mogoče zato, ker stoji utrdba na mnogo manj zavarovanem kraju. Samo obzidje je prepredeno s hodniki, s skrivnimi izhodi. Vročina je bila prevelika, da bi se nam dalo pregledati ves agromen kompleks, pa čeprav Je tako malo ohranjenega. Son-ce je vsrkalo vse skrivnosti temnih hodnikov, prah se je vrtel P° nekdanjih dvoriščih. V kamnu ni bilo življenja. Epidaurus. Komaj je stopil ^ivko z avtobusa, je brcnil v kamen in si potolkel palec. Bil je čas. da smo začeli misliti na vrnUev, lačni, brez denarja, u-mazant. Ko smo stopili v gledališče, smo pozabili na vse. Kot da srno se Umaknili v brezčasje. Okrog orkestre se v širokih linijah pol-kroga vzdigujejo stopnišča, pro-s‘°ri za gledalce. Gledališče je naslonjeno na naravno strmino * bori poraščenega griča. Gledali smo to mehko harmonijo, ki ne pozna ostrin, ki se staplja * nežnimi črtami pokrajine v dekorativno celoto in čutili da je to nekaj velikega, je zraslo iz ljubezni. Misliti smo morali na odhod. Do pristanišča Epidaurus je bilo približno 20 km. Avtobusa ni bilo nobenega, zato smo sklenili hoditi. Razdelili smo se v skupine po dva. Z Diano sva odšli prvi, kmalu nas je avto zapeljal do bližnje vasi. Ostalo nama je še 14 km. Cesta ie bila popolnoma prazna, naokrog ni bilo žive duše. Sama divja zemlja s strmimi hribi za ozadje. Zaskrbljeno sva pogledovali na sonce. Prehitro se je spuščalo. Zdaj pa zdaj ie privozil mimo moped, potem kolo, nekai osličkov... Mrak je bil zmeraj gostejši, tesno nama je postalo, povsod samo hribi, l/hoda ni bilo videti. Za nama se je ustavil isti avto, ki najti je pelial prej. Oddahnili sva se, prijetno je bilo sedeti. Ko naju je odloži), sva že videli morje, ni ;va bili daleč. V Epidaurusu sva hoteli pričakati ostale, vsi mrtvi bo-lo .........................................................................Milili,UMI.........1.................MII.......1......11111111111 Modni kotiček Vrnitev s počitnic • Zagorelost polti, lepoto las in gladkost koše si ponovno pridobimo, oziroma ohranimo, s primerno nego Vrnile smo se s počitnic: lepo zagorele, bolj spočite in tudi bolj »okrogle«. Z začudenjem smo pa ugotovile, da je naš »lep izgled« le navidezen ter da so prišle na dan številne napake in pomanik-ljivosti, ki jih v svoji zaverovanosti, da si priborimo čim lepšo »barvo« in da se čim bolj »popravimo«, sploh nismo opazile. Tako opažamo, da je naša koža precej suha, da so se pokazale marsikje nove gubice, da so lasje suhi in brez prožnosti, da so se pokazale na nogah številne majhne žilice, da smo v pasu precej boli okrogle itd.. Kako je to mogoče se vprašujemo? Saj smo vendar počivale, nič nismo delale, vseh skrbi smo se rešile in privoščile smo si vse, Tu vidite se pa začenjajo tudi naši grehi. Vse smo si privoščile, kar nam je dišalo in nismo po-mislile, da bosta brezdelje in dobra hrana opravila svoje. Preveč sladoledov, mrzlih pijač, preveč slaščic, boljša hrana, dolgo sončenje in sprehodi na vetru — vse to je imelo poleg dobrih, tudi svoje slabe posledice. Predvsem smo se zaradi dobre hrane precej «popravile» in to prav na tistih mestih, kjer je bilo že vsega dovolj. Pretirano sončenje je tudi opravilo svoje na koži, ki se je, kljub olju za sončenje in Kremam, presušila, kar je imelo za posledico, da so se pokazale nove gubice, ki jih pred začetkom počitnic ni bilo. Lasje tudi niso takšni, kot bi si jih želele in nič ni pomagalo, da smo takoj ob prihodu domov hitele k frizerki Odkod začeti, da popravimo vse te napake in kaj storiti, da si priborimo vitko linijo, ki jo moda odločno zahteva?'Predvsem začnimo z dieto: nič slaščic, nič sladoledov, mastnih jedi in kave. Namesto alkoholnih pijač in kave, pijmo sadne sokove, ki si jih kar same pripravimo. Eksperti za žensko lepoto svetujejo celo posebne diete, ki naj nam pomagajo, da očistimo organizem ter se iznebimo odvečnih kilogramov. Tako zelo priporočajo enodnevno dieto, ki obstaja v tem, da ostanemo 24 ur v postelji ter zaužijemo v tem času le mineralno vodo in pa zelenjavno juho, toda brez soli. Pravijo, da je takšna dieta boljša od vsakršne lepotne kure ter da ne koristi »a mo liniji, temveč tudi koži. Ce bi vam btla takšna dieta »prehuda«, potem se odločite za mlečno dieto, ki traja tri dni. V tem času morate izpiti na dan liter ali liter in pol mleka, in to v presledkih. Ce vam mleko samo ne gre, mu lahko dolijete nekoliko sadnega soka. Za spremembo lahko pojeste tudi nekaj sadja, toda ničesar drugega. Za tiste. ki jim je všeč grozdje, obsta- Na današnji dan, pred 32 leti, je bil v zgodnjih jutranjih urah izvršen še eden izmed tolikih zločinov, s katerimi se je fašizem polastil oblasti in se. skušal na njej obdržati. Že o temi Jutri, PETEK, 7. s«"'® Marko PRESEŽEN DOSEDANJI REKORD IZ AVEUSTA 1957 Obmejni promet v avgustu zabeležil 648.000 prehodov Toliko je bilo prehodov z dokumenti videmskega sporazuma S potnimi listi je prešlo prehode v tržaški pokrajini 466.000 oseb V avgustu je promet skozi obmejne bloke tržaškega področja dosegel rekordno, do sedaj še ne zabeleženo raven. Tako je z dokumenti videmskega sporazuma (propustnice in dvolast-niške izkaznice) prešlo mejo 648 tisoč oseb, kar je za štiri tisoč več kot avgusta 1957. leta, ko so zabeležili prejšnji rekordni prehod. Večina prehodov odpade na prebivalce tržaškega področja, ki so prešli mejo 363-tisočkrat, 285 tisoč prehodov pa odpade na prebivalce sosednjega jugoslovanskega pod-ročj&. Tudi prehodi s potnimi listi so bili rekordni, saj je tri tržaške obmejne bloke prvega reda prešlo 466 tisoč oseb. Na prvem mestu pri prehodih so Italijanski državljani (125 tisoč), sledijo pa: Nemci (64 tisoč), Francozi (45 tisoč), Jugoslovani (45 tisoč), Angleži (34 tisoč in drugih narodnosti. Skoraj 18 milijonov za žrtve potresa Na tržaškem sedežu RAI-TV so do včeraj nabrali skoraj 18 milijonov lir za žrtve potresa v Južni Italiji. Vplačanih je bilo do sedaj 12 milijonov 390 tisoč lir, medtem ko je bilo najavljenih 5 milijonov 55 tisoč lir. Med drugim je poslala notranja komisija v imenu delavcev papirnice ob Timavu 197.350 lir in notranja komisija Tržaške hranilnice 137.160 lir. ropskega tržišča pri ureditvi prometa. Gre za postopne ukrepe, s katerimi bodo integrirali gospodarsko prometno politiko in poenotili norme ter uredili tarife. 27. t. m. se bo sestal svet ministrov SET, ki bo sprejel končne sklepe o skupni prometni politiki in določil ukrepe za prvo razdobje (1963-65). V tel zvezi je govornik omenil tudi nekatere bojazni, češ da bi raztegnitev norm tudi na druge dežele lahko privedla do mednarodne konkurence in do negativnih pojavov, ki bi jih le s težavami odstranili in da je treba upoštevati interese vseh držav članic. Rektor tržaške univerze Origone je nato predstavil dr. Paula Helf-ticha iz Muenchena, ki je govoril o tarifnih vprašanjih prometnega sistema v Skupnem evropskem tržišču. Predavatelj je ugotovil, da se vedno bolj uveljavljajo stalne cene, iz česa se lahko zaključi, da se je konkurenca zaostrila. Ugodno je ocenil načrt komisije, ki predvideva določeno liberalizacijo konkurence, kar bodo lahko izvedli. Prof. Vonk iz Pariza pa je zaključil predavanje o prometu po rekah in plovnih kanalih ter podčrtal velik pomen tega prometnega sredstva, kar tudi dokazujejo številne nove gradnje. To je zahtevalo standardizacijo kanalov in plovnih objektov, da se doseže višja proizvodnost. Zato so v okviru evropske konference ministrov za promet uvedli šest kategorij, na osnovi obstoječih rečnih ladij. Predavatelj je nato orisal nekatere načrte gradnje kanalov in med drugim podrobneje očrtal i-talijanske načrte v Padski nižini, kjer sedaj proučujejo gradnjo o-mrežja kanalov, ki bodo lahko sprejeli ladje do nosilnosti 1.350 ton. Uresničitev tega načrta bo i-mela za obširna področja iste ugod Vljudnostni obiski gen. konzula FLRJ Novi generalni konzul FLRJ v Trstu Rudolf Janhuba je včeraj opravil svoje prve vljudnostne obiske pri predstavnikih oblasti. Ob 10. uri je najprej obiskal in se predstavil, v spremstvu konzula dr. Oluiča, generalnemu vladnemu komisarju dr. Mazzi, s katerim sta se jugoslovanska diplomatska predstavnika zadržala v prisrčnem razgovoru. Nato sta gen. konzul Rudolf Janhuba in konzul dr. Oluič obiskala župana dr. Franzila. Sprejemu na županstvu je prisostvoval tudi podžupan prof. Cumbat. Predvčerajšnjim se je gen. konzul FLRJ Rudolf Janhuba sestal tudi z novim dekanom konzularnega zbora v Trstu, s turškim konzulom dr. Geladetom Kvasi-Jem, ki je v tem svojstvu zame. njal prejšnjega dekana dr. Voduška. POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV javlja, da bo na obletnico ustrelitve bazoviških junakov, dne 6. septembra t. I. ob 17.30 polaganje vencev na grob na pokopališču pri Sv. Ani Vence bodo položili zastopniki: Odbora za proslavo bazoviških žrtev, Zveze tržaških partizanov, Zveze tržaških političnih preganjancev, krajevnih organizacij ANPPIA (Associaz. naz. perseguitati politici italiani antifascisli), ANPI (Associaz. naz. partigiani Italiani) in Političnih pregnancev v Nemčiji (Associaz. deportati polit, in Germania), FIAP (Federaz. it. dcgli antifascisti perseguitati) in drugih. Regenti San Marina pridejo danes v Trst V nedeljo, 9. septembra ob 15.30 pa bo pri spomeniku na strelišču pri Bazovici PROSLAVA S POLAGANJEM VENCEV Danes prideta v Trst regenta iz državice San Marino skupno z _______ _ drugimi funkcionarji in meščani. ne gospodarske " posledice, kot so Župan dr. Franzil jim bo priredil se pri podobnih načrtih že pokaza-. na županstvu sprejem. V načrtu Govorili bodo: ZORKO JELINČIČ za Odbor za proslavo bazoviških žrtev in za Zvezo političnih preganjancev, GIOVANNI POSTOGNA za ANPPIA ter ANPI DR. BRUNO PINCHERLE za FIAP. Sodelova bo pevski zbor prosvetnega društva iz Bazovice. le na nekaterih področjih Zapadne imajo tudi izlet v Postojno, da si Nemčije. I ogledajo tamkajšnjo jamo. .....................,.............n...................».."n.................................................................................................... ZA ŠOLSKO LETO 1962-1963 Prireditve in objave Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu. Vpisovanje v i., II. ln III. razred zji šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 12. ure. • * • Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu traja do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. # # # Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za I„ II. ln III. razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list anagrafskega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3 Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. # # * /. ,JuM, ^ V Galeriji Protti daja vstopnic za ljudski |j nični koncert orkef”0J harmonije pod vodstvo® , ^ . Ferdinanda Guarnicrlja Je Ch"L vanjem pianistke Mar gri k č: Krniipppf Kn v netek ob ;esiia difl* * W harmonije Pod Koncert bo v petek od "'oinjno,' k,"1;1’ ditoriju v Ulici Teatro ^ gram obsega: Rossini — Svilena nui nija); Jachino - h godala) — novo za leStV^'S UPRAVIČENO OGORČENJE REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA Marconijcvo jahto hočejo v Trstu Tržaški «Lyons clubn je včeraj interveniral pri nadzorništvu nad spomeniki, da se ne poruši palača Reiner ob kanalu, saj gre za zgodovinsko in umetniško znamenitost. Istočasno so tudi izrazih željo, da bi v Trstu ostala Marco-nijeva jahta «Elettra». Repentaborski občinski svet nasprotuje imenovanju tajnika, ki ne zna slovensko V izglasovani resoluciji zahteva občinski svet imenovanje tajnika, ki bo popolnoma obvladal slovenščino TEČAJ O PROMETU SET Včeraj so govorili trije strokovnjaki Trije predavatelji so včeraj govorili na mednarodnem tečaju o prometu v državah Skupnega evropskega tržišča, ki bo trajal do sobote na tržaški univerzi. Prof. Adalbert Stoltenhoff, ministrski svetnik v Bonnu, je govoril dve url o pristojnostih Skupnega ev- •■II lil Milil IIIIIII Iiiiiiiiiii!iiiiiiitia II lili IIII lin Milili III Ranjen motociklist pri trčenju v avto Včeraj ob 21.50 so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 17-letnega mehanika Gior-gia Strgarja iz Ul. Commerciale It. 128. Ugotovili so mu zlom stegnenice ter prašite in zmečkanine po raznih delih telesa, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni. Mladi Strgar se je peljal malce prej po Ulici Commerciale z motociklom, last Petra Podgornika ter se zaletel v avto, znamke Opel ki je prihajal iz nasprotne smeri in ki ga je vozil Antonio Sferco iz Nabrežine-Kamnolomi Pretep na ulici Trgovec Dante Martelossi, star 57 let iz Ul. Costalunga 177, se je včeraj skregal z dvema neznancema v bližini svojega lokala Na kraj pretepa so prišli karabinjerji, da bi ugotovili pogoje, v katerih je prišlo do spora. Neznanca, ki sta napadla Martelos-*ija, sta zelo hitro izginila. Mar-telossija so prepeljali v bolnišnico kjer so mu nudili samo prvo Sinoči je bila na Repentabru izredna seja občinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu samo eno točko, in sicer razpravo o imenovanju vršilca dolžnosti občinskega tajnika, ki ga občinski svet odločno odklanja, ker ne obvlada slovenskega jezika. Po daljši razpravi je občinski svet soglasno odobril protestno resolucijo, ki jo bodo postali prefekturi in vladnemu generalnemu komisarju, člani upravnega odbora pa bodo zaprosili ca sprejem pri vladnem generalnem komisarju, da mu izrazijo nezadovoljstvo občinske uprave in vseh občanov ter zahtevajo preklic omenjenega prefekturnega dekreta. Podprefekt Pasino je namreč s svojim dekretom štev. XXV/A/4-17608 od 18. avgusta imenoval Eu-ra Pasqualinija, šefa oddelka pri tržaški občini, za vršilca dolžnosti tajnika na repentaborski občini, ker je ta občina brez svojega stalnega tajnika. Euro Pasqua-lini bo sicer nadaljeval svojo službo pri tržaški občini, rta repieri-taborsko občino pa bo prihajal dvakrat na teden. Ko se je novi vršilec dolžnosti občinskega tajnika prvič predstavil 28. avgusta na repentaborski občinski upravi, so takoj ugotovili, da ne oblada slovenščine, ter so ga opozorili na težave in na dejstvo, da so v repentaborski občini sami Slovenci, zaradi česar mora občinski tajnik obvladati slovenski jezik. Takoj nato se je sestal občinski upravni odbor, ki je razpravljal o tej zadevi in sklenil, da se skliče, po sestanku s predstavniki vseh skupin, izredna seja občinskega sveta. Resolucija, ki jo je občinski svet soglasno odobril, se glasi: «V zvezi z dekretom tržaške prefekture od 18.8.1962 štev. XXV/ A/4-17608, s katerim je bil g. Euro Pasgualini imenovan za vršilca dolžnosti občinskega tajnika na tej občini, potem ko smo ugotovili, da g. Pasgualini ne zna slovenskega jezika, kar je bistveni pogoj za službo, ki bi jo moral vršiti v tej občini, katere prebivalstvo je v svoji celoti slovensko, na podlagi besedila memoranduma o sporazumu, ki sta ga 5.10.1954 podpisali v Londonu Italija in Jugoslavija, zlasti pa na podlagi tistih točk, ki se tičejo dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju in pravice izražanja v materinem jeziku v javnih uradih, ob- činska uprava iztažd prefekturi svoje nezadovoljstvo zaradi omenjenega dekreta od 18.8.1962, ki je bil izdan, ne da bi prej vprašali občinsko upravo in upošte- vali njene potrebe upravnega, političnega in finančnega značaja, ' ~ - X) .. ^ .J I A »i n ki jih bo občina odločno branila v obrambi svojih upravičenih zahtev. Občinski svet enotno zahteva, da prefektura takoj prekliče svoj dekret št. XXV/A/4-17608, s katerim je g. Euro Pasgualini imenovan za vršilca dolžnosti občinskega tajnika na Repentaboru, ker ne obvlada slovenskega jezika, pri tem pa se ne bo upiral, če bo prefektura na podlagi zakonov imenovala za repentaborsko občino stalnega tajnika, ki bo popolnoma obvladal slovenski jezik, in bo do tedaj vodil tajniške posle dosedanji tajnik, ki je vršil to službo 15 let odlično in brez najmanjše opazke, čeprav je naletel na velike težave v prvih povojnih letiji. Protest repentaborskega občin- skega sveta je popolnoma utemeljen in upravičen. Na prefekturi morajo upoštevati dejstvo, da je repentaborska občina popolnoma slovenska, iž česar sledi, da mora občinski tajnik, ali pa njegov vršilec dolžnosti, obvladati slovenski jezik. Nesmiselno je namreč imenovati tajnika, ki ne pozna jezika svojih občanov. Zaradi tega pričakujemo, da bo prefektura, oziroma generalni vladni komisar, upošteval pritožbo in zahteve repentaborskega občinskega sveta in preklicala omenjeni dekret. Zahteva obč. sveta je namreč utemeljena predvsem na določbah čl. 3 in 6 republiške ustave kakor tudi na določbah mirovne pogodbe. Prednostna lestvica učiteljev za slovenske osnovne šole Lestvica je objavljena na šolskem skrbništvu in na šolskem nadzorništvu Šolsko skrbništvo je včeraj objavilo prednostno lestvico za dodelitev službenih mest in suplenc na slovenskih osnovnih šolah za šolsko leto 1962-63. Objavljamo seznam kakor je bil objavljen: Možina Dana, r. Praprotnik (127,35 točke), Pahor Marija, r. Lavrenčič (98,11), Sancin Antonija (80,70), Živec Marija (79,71), Pasquini Marija, r. Perčič (78,93), Kostnapfel Anton (78,55), Hvalič Dominik (78,49), Furlan Ana, r. Sancin (78,30), Lupine Branislav (76,33), Ferluga Kilijan (74,89), Sancin Da. vorin (71,70), Gabrijelčič Oskar * 3. 9. so izžrebali listka za loterijo občinske umetnostne galerije. Lastnik listka št. 01101 prejme relief v bakru Uga Goioha, lastnik listka št. 00975 pa olje Silvana Kaučiča. Nagradi lahko lastnika prevzameta v občinski palači v sobi št. 124. ||IUIIIHII|UIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIImmm*u"*m'lllllllltlllllllllllUni',l.•••lUiniHIMIIIHinillllllMillll SESTANEK DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI Zahteva po čimprejšnji ustanovitvi dežele Komunisti izražajo solidarnost s kmeti, ki jih je tako hudo prizadela suša Deželno tajništvo KPI se je sestalo s tajniki federacij v deželi in razpravljalo o perečih vprašanjih. Predvsem so poudarili, da je treba vztrajati, da se v senatu čimprej odobri posebni deželni statut z istim besedilom, kot ga je že odobrila poslanska zbornica. To je osnovni pogoj, da se odobri zakonski osnutek še v tej parlamentarni dobi. Tajništvo se bo obrnilo na parlamentarne skupine v senatu, hkrati pa' poziva vse strankine organizacije, komunistične predstavnike v krajevnih u-stanovah ter vse regionalistične sile naj budno spremljajo vse spletke, ki težijo za tem, da se odloži ustanovitev dežele. Deželno tajništvo je nato poudarilo, da je treba čimprej ustanoviti deželni študijski center, ki bo izdelal načrt gospodarskega pomoč. .............................»»m««......................................».......................... (70,55), Gantar Helena, r. Folchi (69,50), Lojk Bogomir (69,48), To-ros Ljubomil (68,99), Lupine Dra- S UJUUUIUH v ‘ ~ ga, r. Skupek (67,76), Legiša Da- / /m r- n \ -nizi /-4_i-_/on At\\ MEDNARODNI SEMINAR 0 PRIMERJALNEM PRA MU Korak k zbliževanju raznih pravnih sistemov Seminar se prične danes v Ljubljani, nadaljeval pa se bo v ponedeljek v Trstu Včeraj popoldne so v dvorani •Veneziam, tržaške univerz^e sve- čano otvorili mednarodni seminar o primerjalnem pravu Na svečanosti so bili prisotni slušatelji tega seminarja in predstavniki lokalnih oblasti z vladnim genera,1-nim komisarjem dr. Mazzo in zu-Franzilom na čelu, čla- Sin°kmondzrularnenga . zbora^ in med njimi jugoslovanski konzul Oluič ter druge osebnosti. Po’ uvodnem pozdravu rektorja tržaške univerze Origoneja je spregovoril prof. De Sola Caniza-res, namestnik ravnatelja mednarodne fakultete za pouk primer- sotni slušatelji iz 22 držav. Prof. Origone je nato koncizno orisal pomen in važnost tega proučevanja ne samo za spoznavanje raznih pravnih sistemov, temveč tudi za njih zbliževanje. Takoj po svečani otvoritvi so se slušatelji odpeljali v Ljubljano, kjer bodo prisostvovali do sobote prvemu delu seminarja in kjer bodo na ljubljanski pravni fakulteti predavali jugoslovanski jalnega prava, ki je organizirala omenjeni seminar. Y daljšem go- voru je govornik orisal razvoj te fakultete, ki je do sedaj organizirala že več seminarjev v Madridu, Stockholmu in ki sedaj prvič organizira seminar v Italiji. Nato je prešel na oris primerjalnega prava, ki ga ne proučujejo samo s stališča različnih tekstov temveč kot izraz različnega sociološkega in gospodarskega okolja, iz česar tudi izhajajo razlike v terminologiji. Rektor prof. Origone je nato podčrtal, da je to letos tretji mednarodni tečaj v okviru tržaške univerze: junija se je pričel mednarodni seminar o teoretični fiziki, ki ga je organizirala atom-•ka agencija z Dunaja, sedaj še vedno traja višji tečaj o prometu v državah Skupnega evropskega tržišča in sedai tudi otvarjamo mednarodni seminar o mednarod- univerzitetni profesorji o jugoslovanskem pravnem sistemu. Predavanja se bodo zaključila v soboto in se bodo slušatelji vrnili v nedeljo v Trst, kjer se bodo v ponedeljek pričela predavanja na tržaški univerzi. Tu bodo trajala do 22. septembra in bodo na njih govorili o pravnih sistemih, ki temelje na rimskem pravu, in o anglosaksonskem pravnem sistemu. razvoja dežele. Ta center mora biti sestavljen na široki demokratični podlagi in morajo biti v njem zastopani krajevne ustanove, sindikalne organizacije, zadruge, strokovne zveze, trgovinske zbornice, tržaška univerza ter strokovnjaki. V zvezi s tem je bilo zgubljenega že dovolj časa in je treba takoj pristopiti k delu za organični razvoj gospodarstva v deželi, da se ukinejo razna neskladja, ki izvirajo iz monopo. listične politike. Y interesu delavcev in delovnih slojev je treba namreč korenito spremeniti sedanje smernice gospodarske politike. Tajništvo obsoja zavlačevanje KD in njenih zaveznikov na tem področju ter poziva komunistične svetovalske skupine in ko-munistične uprave, naj takoj začnejo z akcijo za ustanovitev takega demokratičnega študijskega centra, ki naj pripravi načrte za gospodarski razvoj. Naloga bodoče deželne uprave bo potem, da načrt uresniči, pri čemer ji bo morala priskočiti na pomoč drža va. Tajništvo je proučilo tudi resni gmotni položaj, ki je nastal v deželi zaradi suše. Vzelo je na znanje korake, ki so jih napravili komunistični parlamentarci iz dežele in komunistične svetovalske skupine v krajevnih ustanovah, da se sprejmejo stvarni ukrepi v korist kmetom ter da se podprejo vse pobude kmečkih organizacij. Tajništvo poudarja, da se mora aplicirati zakon št. 739 od 21. julija 1960 ter da morajo pokrajine in občine odločno poseči vmes, da se bo nudila kmetom, ki so utrpeli tako veliko škodo, pomoč. Komunisti izražajo kmetom svojo bratsko solidarnost ter jim zagotavljajo vso podporo ,da se olajšajo zle posledice hude suše. gri, i. aRupciv niča (67,50), Paljk Cvetana (67,49), Dobrila Evgen (65,98), Gulli Aleksandra (65,50), Kralj Bruno (63,93), Legiša Vlasta, r. Batagelj (63.73) , Legiša Olga (63,26), Sterni Lidija, r. Štrukelj (62,59), Scocchi Viktorija (61,24), Prešel Miro (60,20), Cesari Marija, r. Danev (60,04), Sirk Natalija (58,74), St.ran-car Lujila (58,20), Smotlak Amalija (57,25), Stanta Bazilija (57.21), Gregori Vanda, r. Ipavic (57), Škrinjar Adrijana, r. Cok (55.50), Vran Ivana (55,12), Mahnič Ivanka (54,28), Prešel Eda, r. Lippert (53,85), Legiša Marija (53,45), Tul Marija (52,58), Zuccoli Natalija, r. Sosič (52,31), Pavlin Emilijana, r. Jerkič (52,25), Hrvatin Ivanka (52,12), Žafran Boris (50,20), Co-lautti Juliian (49.98), Križ.mančič Silvana (49.62), Dobrila Marija, r. Kavčič (48,75), Tusulin Nada (47,14), Šušteršič Srečko (45.81), Švab Nerina, r. Drasič (45), Lui-sa Stanislava, r. Žerjal (44,62), Perčič Josip (44.25), Polišak Marija, r. Pertot (43,89), Križ.mančič Le-tieija (42,31), Sedmak Marija, r. Kuret (42,19). Nacinovi Ornella, r. Jurkič (41,34), Gruden Anita (39,84), Stergar Jasna (38,99), Ba-ša Josio (38.43), Kprinčič Katarina (37,01), Winkler Ema. r. Mer- kuza (34.21), Ferluga Marija (33.74) , Zehar Primavera (32,24), Obersnel Viola, r. Hussu (31,69) Vecchiet Marija, r. Ciac (31,15) Skerlavaj Armando (30,77), Bre- gozzi Emilija, r. Caharija (28.04), Folchi Ana (26.10), Kalin Karmen, r. Sluga (26,05), Stoka Margeri-ta, r. Cibic (25,70), Schiafin Nada r. Omari (25,62), Rauber Ivan (23,63), Verk Marta (23,18), Ska-bar Albina (23), Coretti Marija, Gerdol (19,89), Pangos Elda (18,63), Novello Gufflielmina, r. Ve-glia (18,56), Pahor Vida (18,40), Kralj Viktorija (17,67), Del Linz Marija (16,09), Kralj Mirka, r. Va-letič (15,78), Vrabec Neva (15,61), Radovič Aurora (14,49), Primossi Luksa (12), Legiša Cvetka (11,75), Vecchiet Severina, r. Pernarčič (11,45), Fachin Benitta (10,79), Švara Lilijana (10,62), Šuligoj Marija (10,34), Samar Elvira, r. Ivančič (10,08), Cah Anamarija (9,90), Terčon Vladimira (9,72), Slavec Ada (9.45), Floridan Marija Elvira (9), Pieri Vojka (8,73), Mezgec Lauretta (8,65), Kariš Olga (8,63), Ferfolja Lidija (8,49), Milič Marija (8,38), Mislej Marija (8,29), Terčon Pavla, r. Mejak (8,28), Bogateč Ivan (8,03), Furlan Livija (8,01), Prelli Helena (8), Briščik Antonija (7,89), Corbatti Alida (7,74), Križmančič Ema (7,50), Luksa Elvira (7,38), Carli Orlanda (7,35), Lenardon Lilijana (7,35', Orel Gabrijela (7,23), Lipanje Magdalena (7,23), Veljak Elda (7,08), Valič Kristina (6,99), Grilanc Ana (6,81), Gombaeci Lina (6,81), Tinta Deodato (6,48), Lorenzi Nives (6,27), Gianni Marija (6,24). Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu sporoča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. # * * Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se začno pismene skušnje za usposobljenostnl izpit 14. septembra ob 8.30. * # * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4 Usposobljenostnl popravni Izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8 30 s pismeno nalogo lz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. * # # Koncert za klavir j® % p. za Trst); Šostakovič — 4 , j 9 oP. 70. GLASBENA MATICA jJ*' Vpisovanje v A° ® j, atice bo v . dneh ;garrii T jj t i septembra v šolsk. P®11 R Manna 29/1, tel. g JgHfa, j 12. ure. Poučujejo se kla^i Sta, ostali orkestra” . vsi ostali menti. po® Pričetek P00'5®-« u Kit S S Nazionale 16.00 «Ziv Mn Ray sepolto vivo) nicolor. Fenice 16.00 »Kanjut Saf*' j«ob lor. _____ so®*’ Evcelslor 16.30 »Grozd ,Tt. ,c grappolo di sole’’ tland vSjj Grattacielo 16.00 «sco'L.0tl2tri delek za umore« J) sezione omicidi). svet W %i,° ..reobaleno 16.00 «seX^tte). CMondo sexy di „,(adi®' / film. Prepovedano ® in y 8a Supercinema 16.00 «Prn ^ ggn ..... —inri.ne e 1 ..nrOt F1« r Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini. Vsi učenci, ki so izdelali 1. In II. r, ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, aa se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. * * H> Z lambreto v avto ki je zavil na cesti Včeraj ob 16. uri so z rešilnim avtom 'RK prepeljali v splošno bolnišnico 45-letnega Alberta Gal-pertijia iz Ul. S, Michele 21. Gal-perti se je ponesrečil pri cestni nezgodi Zdravniki so mu ugotovili razne podplutbe na levem kolku. Ozdravel bo v 5 dneh dneh. V bolnišnici s? mu nudili samp prvo pomoč. Nekoliko pozneje so pripeljali v bolnišnico tudi Galpertijevo ženo, 41-letno Alessandro Crapez. Tudi ona se je pobila po raznih delih telesa. Ozdravela bo v 7 dneh. Do nezgode, pri kateri sta se ponesrečila zakonca Galperti, je prišlo nekoliko pred 16. uro v Ul. Fabio Severo v bližini poslopja št. 21/1. Galperti se je peljal v smeri proti Opčinam z lambreto, ko je neki avtomobilist, ki se je peljal pred njim, nenadoma zavil na levo. Bil je to Roberto Hausbrandt iz Ul. Sabotino 7, ki je hotel spraviti svoje vozilo v neko garažo, ne da bi prej ugotovil, če je bila cesta za njim Ivan prazna. Zal je prišlo do trčenja med obema voziloma, ki je povzročilo na srečo razmeroma lahke poškodbe obema zakoncema. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi-kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1961-1962 dne 14. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * # # Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorsino št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v i (1 tn 111 razred za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12 ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole; ". rojstni list Izdan oq občinskega urada; 3. potrdilo o precepljenju koz. + * * iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiimiiiiiii mil iiiiiiiii"'« murni im SEJA OBČINSKE KOMISIJE ZA MESTNI PHOMET Predlogi za parkiranje vzdolž Ul. Fabio Severo Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu ki lina poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne raz. rede s klasičnim učnim načrtom se vrši vplsovanle za šolsko let0 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25 septembra. Za izlet SPDT na Mangart v nedeljo 9 t.m. je Se nekaj mest na razpolago Prosimo vpisnike da dvignejo sedežne številke, seveda le v primeru, da so poravnali voznino. Odhod z začetka Ul. Fabio Severo ob 5. uri. • # * Alabarda 16.30 «p" ‘ n Sl " joče« (A 17 anni n ^ V'>( Barbara Frey. ( ^ Aurora 16.30 «Sexy vedano mladini. "7 i a m -in n Ja/lil . 0. ^ Ziemann. re nicolor. Elvis prešle/. Ideale 16.30 «Le ba<® Skedenj 20.00 »Tri ^ma)' (Tre straniere a Cardinale. Prosvetno društvo Prusek-Kontovei priredi v nedeljo 9 septembra jzlel v Ljubljano, na Blea k Bohinjskemu Jezeru ln k slapu Savice Vpiso. vanje vsak večer v društvenih pro-štorih. Darovi in prispevki KINO h R t. C’ predvaja dane9 ”• , Cincmascope J ij1 D, S' d» (Un uotn° . Igrajo: FRANK ^ ^ -> i; Da bi omogočili parkiranje na obeli sira-neh ulice, bodo ponekod zožili pločnike pravu, na katerem bodo pn. I Med otvori: veno .s,danostjo seminarja o primerjalnem pravu Snoči se je pod predsedstvom odbornika dr. Verze sestala občinska komisija za mestni promet. Na dnevnem redu je bilo vprašanje parkiranja vozil vzdolž Ulice Fabio Severo. Sklepi te komisije imajo samo posvetovalno veljavo, vendar jih ru splošno upoštevajo. Predvsem so sklenili, da bodo u-kinili prepoved parkiranja vzdoiz sodne palače do Ul. 'Fontana (ki je slepa ulica). Poleg tega bodo zožili ob Ulici Fontana pločnik do hiše št. 2), tako dt: se bo lahko parkiralo. Na nasprotni strani Ul Fabio Severo, in sicer od hiše številko S do Ulice Gatullo bodo z o žili pločnik od sedanjih 4,65 m na 2 m in pol, tako da se razširi cestišče in bodo lahko parkirali na obeh straneh. Nadalje bodo zožili pločnik tudi na predelu med ulicama (vicolo) Ospedale Militare m Castagneto ter Coroneo ln Marconi na drugi strani Tako bo tudi tu dovoljeno parkiranje vozil na obeh straneh Ul. F. Severo. Pri tako imenovani «mst mladoporočencev« na ovinku bodo zgradili pločnik, kjer so sedaj ostanki nekega zidu. To so glavni sklepi včerajšnje seje. Končno so proučili tudi vpraša nje premestitve odhodne postaje avtot!"^ «L» (za Lonjer) z avtobusne postaje na Trgu Stare mith^® tlrugam. Tako bi to postajo vsaj malo razbremenili. K temu vprašanju pa se bf)do povrni_ li na prihodnji seji, ki bo čez dva l tedna- Žebelj je pogoltnil Včeraj ob 16.31 s° sprejeli na 1. kirurški oddelek 31-letnega Lina Cancianija iz Ul. Ginnastica, ki je po nesreči zaužil žebelj. Na srečo so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Canciani, ki je zaposlen pri tvrdki Bun iz Ul. Ginnastica 48, je hotel pritrditi lestenec na strop nekega stanovanja v Ul. Battisti št. 2. Verjetno je imel v ustih žebelj, ki ga je nehote pogoltnil. Ozdravel bo v razmeroma kratkem času. V počastitev spomina pok. Vladimira Lenardona daruje družina Le-nardon-Udovič 1009 lir za Dijaško Matico. Pri padcu na okno si je prerezal zapestje Včeraj zjutraj okoli 10 ure se je v podjetju «Gas compressi« v Ul I. Svevo 1 ponesrečil 50-letni mehanik Guido Favento iz Ulice Revoltella 74. Ko je šel po nekem obiaiu. se mu je nenadoma spo. drsnilo ter je omahnil na neko okno. Razbil je šipe tet se pri tem ranil po levem zapestju. Delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK, ki ga je prepeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki «o ga sprejeli na ortopedski oddelek. kjer se bo moral zdraviti približno 14 dni. TRŽAŠKA KNJIGARNA EETrst • Ul. Sv. Frančiška 20 ■=tel. fil-792 ~ =~ NOVO: Rozman: Janezova cerkev Dostojevski: Zapiski iz Mrtvega doma L 850,— L 1450 - PHEPHOGE za pokrivanje tal, podi teuaci. zračne žimnice aruKii za morje m izlete poletne turne, lušui predme||. zavese prti izreden po. pust 211 odst Italplast Trg (Jspeda le <> tel. 9591». ZAVESE n a 11 a vene/lauan po kon-kuieučnih cenah. Tel. 73345. VESHAGENZIA. list. Ulica S France* o 44, lel 28-940 takojšnja izročitev VESPA GrtANIJ ŠPORT MO DEL 1962 skupito < rezervnim kole. jum m VESPE 125 In laO z dvopro. stornun sedežem Na ooroke In orez predplačila Verka izpira SCOTEH m MOTO rabljene z izrednimi Dogo-li Plačevanja nPLASTIKAa • Trst Ul. iVAmiunzic št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb ce razi.uvrstile ter športne namizne prte (cerade) cedilnike za posodo, Dlšzine, žimnice za na mirte, vreče za perilo m obleke itd. vse iz plastike m umne po zmernih cenah UbiSCile past VALUTE V aolai švicarski franlc funt šterling francoski franK in ar Ra šiling pezeta diria; marengo zla..o if'!'"’ i«. $ t (V prvem stolpci pr p v 2 najvišje, * ' ' i pomaranče limone smokve jabolka melone ... hruške . . • breskve . . slive . . . grozdje . . . pesa . . . • kumarice . . čebula . . • stročji fižol stročje . . solate . . . melancane . krompir paprika . • paradižnik . zeleni radič zeleni radič II. bučke • • 16» 4 I* i1 3« fJ V, ( - il pl fi j ■ 60 V ' 6» i ■ $> p $1 ■ f! ' i t if ' l* ‘ K % it i ? j K fS 'j , f* K '»t v ta i 1 n Večina blaga se(3P 5''.. prevlad: ceni ....... „ lllltllllllllllllll||n,,,,,,l,l, ROJSTVA, SMl,rl , ptembff.,0 p* Ki rX to SO: UMRLI so: Fontana, 38-letna 6 . M Fontana, 3U-ic("“ rla ^ ,,i-j Fort!, 63-letna Dapas. 68;letn Baid. 57-letna Alma B"etta, j letni Lucio Bruse n(jei3 ca Derossi vd. Jr J Ul. Btasoletto, W1- ... A"eti"| settefontane Trg Goldoni 8; d,rji P- bi 19; De CoUe. a koprskega okraja V soboto «Portoroška noč» 1 ognjemeti in izvolitvijo vile t ^*diti za turistične objekte • II. mednarodni kiparski simpozij «Forma viva» ^ ^ C *» izgradnjo dveh i' Sosrn, ,P°večanje restavra-A 'iHar»;,nskem podjetju Adria «2cij0 ,?■ za novo Tibjo redili v „ kopru, ki jo bodo _ i,11? tr,nProstori*' sedanjih ga- , I reg?. Pred Ložo, ter za u-ifik Ra7oVraci-ie 'n okolice La-i V.nii „ ®n tega so odborniki jt ij?v, j°stveno izjavo hotelu W taji it;. bo zgradil pri 2u-. (* klHilji: jnotele, restavracijo, d1 %?le kn? Parlt in razširil tam-, I ki** ta ,Pa*\šče. Celotne inve-VŠ>1 L objekte, ki jih bodo tK) '00 h.:,.. Prihodnje leto, zna-J V , miIlionov dinarjev. I $ k^Opfu * * * 9 tS k i° ie dni ustanovili sestavka— oir. . —• -»c** občin ko. vJniStev aja> nadalje turistič-F'di 0retl’Potovalnih uradov ter VjNr*.?. cii> ki se posredno N lastjo0 2- b®vijo s turistično ^ V«lo v,«?ole6ii bo koordini-s tur?" °rganizacij, ki V0tanih*!?'om' Sestajal se no i ^ V^i seli ža?°vnih presledkih. 'tAtemV *i b° v prvi polo-\ u'latii, fa' bodo razpravljali i" Vi Ds .i016 v septembru pri-J K», T«WV£nsko obalo mno-© % ,4» biV' Domačini ne pom-# ‘ V*oli tnii,bll° v septembru •a 'ko kopalcev kot / yvyi, J J K*9 koni\a?. kopalcev kot le-Vr V, so prenapolnje- • C n» 'ic«r je težko dobiti Sirija bal' med Lazaretom v ,u s ' bamo v portoroškem * ^ tiSnjV, nedeljo zabeležili n h "f i MU___________________________ V' ’k Predsednik občin- aksU?®a odbora Piran Ja- viva. Ob zaključku 4 j|SCro*ten, odPrl novo galeri-V k? se £0 r ^ , t j\,Postat.ie tudi letos odvi- , »‘'Ci,C ieVici' kier so ob- t/ \ Mi Šali t* in v Seči' kjer 1 Cl L ^jo kamen- Kakor zna-t* kVNiila ia simpozij Forma J 9t.la Jan kiParja Jakob Sa-C ,\Sif?,!nez Lenassi, podprla Pa sta jo okraja A ]?. blišk. Koper ob pod-k! kilia in sveta za kultu-,i;() r' »tniknrJ ° - uspelo ustva- !"V C & galerij!3 najrazličnejših prostem, saj vAvi&iŠii S portoroške plaže član higienskega zavoda v rimskem univerzitetnem mestu, prof. Enzo Arian, docent za psihiatrijo na turinski univerzi in dr. Mot-tura iz Turina. Teme njihovih predavanj so bile: »Higienski problem razvijajočih se velikih mest«, • Psihonevroza — zapleten problem modernega zdravstva, in »Pljučna silikoza v preteklosti in danes«. Predavanja so bila ob velikem za-nimanju prebivalstva v italijanskih kulturnih krožkih v Kopru, Rovinju in Pulju. Znanstveniki so bili gostje Italijanske unije za Istro in Reko: Obiskali so tudi Ljubljano in si ogledali Polikliniko in Transfuzijski center. Na povratku so si ogledali tudi Postojnski? jamo. , MiiMiMitiiHiHiiiliiliiitiiiiliilMiimiiiiiiinimiiimiMiiiitiiimimitilHMiiiiiHmimiiiMimiitiimtiHiiiiiiiiii TRŽAŠKE ULICE NISO VEC VARNE Avto so znali odpreti ne pa varnostne ključavnice Avtomobili s platnenimi strehami - vaba za tatove ivS*bii’.. *»" KostanVvmnTnTol (6 ? kj ^Udaio j tik' Umetnostni * Ci&szstt K''«* r’”'" r' p°deliii s>mpozija so ki- ” Sfin rv\ i 1. . ip!.mp°?Ua pa je re-zdi zelo koristna umetnikov raz- sPominske diplo- *** 1 in »J« «!»“• le|om se bo ^v.0Pršici --na novi osnovni % NN Š' Bonifiki. Solo bo-K! 0b?prl‘ v nedeljo, 9. jo bo lah-700 učencev. 'AAČ* oba?nih občin XV‘.''.l|)“ek s0.^a sporazumeli, da A SiVSePterihkega P^a letos J . inmbJa- Izjemi sta le i / 'igiukjer ^“venska šola v / ( ®(jr' bo razna adapta- Tatovi avtomobilov nimajo vedno sreče. Ze pred nekaj tedni smo pisali o dveh primerih, ko so tatovi nameravali odpeljati parkirane avtomobile, a se jim podviga nista posrečila, ker sta lastnika prekinila električne vode pri razdelilen. Predvčerajšnjim ponoči pa se je neznanim tatovom ponesrečil poskus tatvine avta 48-let-nega Maria Lubiane od Zgornje Magdalene 103. Lubiana je parkiral svoje vozilo v Istrski ulici v bližini poslopja št. 132. Ponoči so tatovi odprli vrata avtomobila s ponarejenim ključem, toda čakalo jih je bridko razočaranje: avto je bil opremljen z aparatom proti tatvini. Potrgali so neke žice, za katere so mislili, da vodijo do omenjenega aparata. In spet smola; niso vedeli namreč, da je apa. rat avtomatično prekinil vod, ki dovaja električni tok za startanje motorja. Porivali so avto nekaj Časa^ toda ko se motor le ni hotel vžgati, so ga pustili sredi ceste. Lubiana je utrpel škode za kakih 1000 lir. Poskus tatvine pa je prijavil policistom pri Sv. Soboti. Neznani tatovi so ukradli dvema avtomobilistoma dve odeji. Ker je bil postopek pri obeh tatvinah popolnoma enak, preiskovalni organi menijo, da gre za e-nega in istega zlikovca. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da sta se tatvini zgodili na področju komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti. Prvi se je zatekel k policistom 49-letni Marcello Fragiacomo, ki je bil parkiral svoj Fiat 500 TS 47418 v bližini hiše v Ul. Baia-monti 63. Včeraj zjutraj je Fragiacomo ves razočaran ugotovil, ;da so neznanci prerezali platneno streho na avtomobilu ter odnesli s seboj odejo, ki jo je hranil v vozilu. Skoda znaša okoli 9000 lir. Se huje pa so tatovi prizadeli 43-letnega Enrica Fabbra iz Ulice Ronchetto 69. Tudi Fabbro je par-kiral avto blizu svojega doma. Predvčerajšnjim ponoči pa je neznani tat prerezal platneno streho na avtu ter odnesel s seboj e-no odejo, škatlo z nadomestnimi žarnicami za avto, pepelnik, ročno električno svetilko, nekaj orodja in rdeči signalni trikotnik. Skoda znaša okoli 20.000 lir. nil med drugim zapestno uro znamke «Doxa», brisačo in očala za sonce. Ko se je vrnil čez nekaj časa v slačilnico, brisače, ure in očal ni bilo več. Neznani uzmo-vič je opravil svoje delo zelo hitro. Mladeniču ni preostalo drugega kot prijaviti tatvino policijskemu komisariatu v Barkovljah. .timiiitniiiiHiiintiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiimiiiiiiiiiiitiitii Najdeni predmeti Mestna policija sporoča, da so ji najditelji izročili v varstvo naslednje predmete: naglavno ruto, zračno stiskalnico za kolo, tri ženska in tri moška kolesa, zlato žensko zapestnico, naočnike, dve denarnici in nekaj ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik navedenih predmetov, naj se zglasi na sedežu policijskega poveljstva v Ul. Mazzini. PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH NA PREFEKTURI S sklenitvijo sporazuma na prefekturi končana stavka gradbenih delavcev JJ",Sporazum prodvidova zvišaajt mezde za IS Ur na snoči so predstavniki sindikatov uro jn izplačevanje bolniške podpore za prve tri dni in delodajalcev po pogajanjih, ki so trajala več kot tri ure .sklenili na prefekturi sporazum, s katerim se konča stavka gradbenih delavcev, ki je trajala celih 23 dni. Pri tem je imel prerekt vlogo posredovalca. Delodajalci so med drugim pristali na to, da se delavcem zviša mezda za 15 lir na uro. Nadalje so sprejeli zahtevo delavcev, da se jim izplačajo tudi prvi trije dnevi hranarine bolniške podpore v primeru nezgod na delu in bolezni, medtem ko so delavci doslej dobivali to hranarino šele od četrtega dne bolezni dalje. Te dneve jim bodo izplačevali iz gradbene blagajne. Kar se tiče kvalifikacije navadnega težaka, so se delodajalci obvezali, da se bodo odslej strogo držali predpisov delovne pogodbe. Sporazum velja od 1. septembra dalje. Na včerajšnji skupščini stavkajočih gradbenih delavcev, ki je bila v Tržiču, so proučili stanje, ki vlada v gradbeništvu po 73 dneh stavke. Po živahni diskusiji So soglasno sklenili, da bodo vztrajali v stavki vse dotlej, d* kler ne bo dosežen zadovoljiv pokrajinski sporazum. Po sestanku so odšli zborovalci v sprevodu pred urad podjetja Ceriani, ki je največje v Tržiču, saj je pri njem zaposlenih 120 delavcev, ter zahtevali razgovor s predsednikom Zveze industrijcev v Tržiču. Od tam so odšli pred županstvo, kjer jih je sprejel župan Romani, ki jim je obljubil svoje posredovanje pri Zvezi industrijcev in pri prefektu, da bi se spor čimprej odpravil. Omenimo naj nadalje, da sta včeraj podpisali sporazum še dve gradbeni podjetji, katerih lastnika sta v celoti pristala na pogoje sindikatov. V zvezi z včerajšnjim razglasom Zveze industrijcev, objavljenim v krajevnih listih, je Delavska zbornica pojasnila, da je obdolžitev sindikatov, češ da zasledujejo s stavko »izrazito politične cilje«, iz trte izvita. To je razvidno iz zahteve vsedržavnih vodstev CISL in UIL, vsedržavnih organizacij stavbenikov, da je treba spremeniti mezdne tabele vsedržavne de-lovne pogodbe, ker so zahteve zidarjev vse Italije utemeljene in so si upravičeni izboljšati svoj gmotni položaj. Zahteva je toliko bolj utemeljena, ker so si gradbeni delavci v številnih pokrajin Delavca iz Ronk spet v zah. Berlinu Dva delavca iz Ronk, ki sta odšla v zahodni Berlin, da bi se za- poslila kot polagatelja ploščic, sta prejšnji teden ponevedoma z avtomobilom zašla v vzhodni sektor, kjer naj bi ju aretirali. Včeraj je mati enega izmed mladeničev prejela telegram, odposlan lz zahodnega Berlina v ponedeljek, v katerem ji sin sporoča, da se mu ni zgodilo nič hudega in da je spet na svojem delovnem mestu. Čeprav smo navajeni na najvišje številke pri osebnih prehodih v maloobmejnem prometu tudi na Goriškem prav v poletnih mesecih juliju in avgustu, pa je ta promet v preteklem avgustu prekosil lansko število prehodov v istem mesecu. V celoti je s potnimi listi ali propustnioami in dvolastniškimi dovoljenji prešlo v tem mesecu mejo na Goriškem kar 151.724 ljudi v obeh smereh. Od tega je dosegel promet s potnimi listi pri Rdeči hiši 22.270 prehodov, in sicer je odšlo 6962 italijanskih državljanov v Jugoslavijo, 6392 pa se jih je vrnilo. Tujcev je v obeh smereh prešlo mejo s potnimi listi 8916, med njimi največ Jugoslovanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je prešlo mejo 2595 italijanskih in 11.290 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi propustnicami je šlo na drugo stran meje 38.200 italijanskih in 73.605 jugoslovanskih državljanov, manjše število jih je odšlo na drugo stran s posebnimi in izrednimi propustnicami, s tranzitnim dovoljenjem pa je potovalo 2898 Jugoslovanov. ..................................................................................................... nah s sporazumi izdatno izboljšali svoje življenjske pogoje. Delavska zbornica nadalje pobija trditev Zveze industrijcev, češ da je ponujenih 25.000 lir pro-izvodne nagrade eden tistih zneskov, ki so bili do sedaj odobreni v naši pokrajini, ker so v kamnolomih, opekarnah itd. priznali 30 tisoč lir nagrade. Nadalje ni res, da je 30 podjetij, ki so do sedaj podpisala sporazum, obrtniškega značaja, ampak je nasprotno res to, da so med njimi tudi velika podjetja, kot na primer Mattiroli, Dacchino, Zgubina in Cesia, pri katerih je zaposlenih 450, se pravi skoraj ena četrtina vseh goriških gradbenih delavcev. Goriška hranilnica je izplačala 106 milijonov lir iz Zelenega načrta Do 31. avgusta letos je Goriška hranilnica izplačala 106 milijonov lir kmetovalcem, ki se okoriščajo zakona o Zelenem načrtu. Od tega zneska je šlo 41 milijonov za nakup strojev, 14 milijonov za nakup živine itd. MALOOBMEJNI PROMET V AVGUSTU Rekordno število nad 151 tiso6 prehodov Tudi v Beneški Sloveniji so imeli nad 30.000 prehodov NAČRT, KI GA JE TREBA IZVESTI Namakalni sistem z umetnim dežjem za ravninsko področje v Sovodnjah S primernim prispevkom države bi se lahko izvede! na področju 500 ha Letošnja suša je tudi področje sovodenjske občine vključila v tisto področje, na katerem cenijo, da bo pridelek za več kot 50 odst. manjši kot v normalnih letih. Zato so začeli tukaj proučevati načrt za umetno namakanje polja, da bi tako postali neodvisni od takih vremenskih neprilik. Pravzaprav se ukvarjajo nekateri s tem načrtom že nekaj let in proučujejo različne možnosti, ki bi se bolj ali manj izplačale. Sedaj pa je prevzela pobudo za to zadevo tudi občinska uprava, ki je že imela prve posvete z raznimi občani in drugimi, ki bi prišli pri izvedbi takega načrta v poštev. Gre za kakih 500 ha polja na področju med državno mejo, Sočo in Vipavo, kjer naj bi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiriiiiiiiiiiimiiiiMiiiiimiimiiiiiluiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMUl VESTI IZ IDRIJSKE OBČINE Turistični problemi in nauki na osnovi letošnjih izkušenj S primernimi ukrepi bi se lahko najbolj razvil turizem v Črnem vrhu, kamor hodijo tudi Goričani in Tržačani * d / d 3 4 41 ll i i ti $ t g I u s*. tl H i i;- ‘ "5 0ph>kih iz nekaterih ulic. AV«,. — i ^ $?injšlno v slovenski S.«®" obiskali trije °*‘ Gii?nsk* znanstveni- . '■»lOVanrv; n__i •____ Tatvina v kopališču Dvajsetletni študent Giordano Levi iz Zgornjega Kjadina 1456 se je predvčerajšnjim šel kopat ........ v eno izmed kopališč «Topolino» v®nni Berlinguer, v Barkovljah. V slačilnici je shra- m. J* S- t. m. z začet kom ob 18. ur’ komični film: “Umpiada mož (Olimpiadi dei mariti) aZZI' DELIA SCALA, RAIMONDO VIANELLO, N°RA MONDAINI >1 1 '4'r M >4 'f ^ Ij** Veram° Vse kmetijske zadruge, podjetja in kmeto-0^J«tje Prideluj*jo vino oz. alkoholne pijače, da ima na-\ na zalogi večje količine sodov in to od 20-800 Sltl° Pripravljeni prevzeti večja in manjša na- konkurenčne ter se priporočamo. OBVESTILO! OBRTNO MIZARSKO PODJETJE lom ter se je zaletel v zid °b cesti. Ko so ga prepeljali bolnišnico, je bil še živ. Zaradi budih poškodb pa je pol ure po-l tem umrl. Učna nagrada revnim dijakom se suši. Dežja ni in ga noče biti, da bi pa zalivali, tega si skoraj ni mogoče misliti, ker je vode komaj za ljudi in živali. Pa tudi vode nimajo povsod. Tako so za primero Jazbine in pa Uklanci sploh brez vode, ker so vodnjaki usahnili in črpalke ne delujejo več. Ce bi imeli rezer-voarje, tedaj bi naročili vodo, ki jo prinašajo na dom financarske cisterne. Prava sreča, da ni usah. nil Krasovnik v Uklancih, v bližini financarske vojašnice. Vode je sicer bolj malo, toda z motorno črpalko jo je mogoče natočiti v sode in jo pripeljati domov. Na takšen način se, preskrbljujejo prebivalci, pa tudi za živino je je dovolj, 7. Uklancev, Dugega brega in pa Jazbin. Tudi na področju Beneške Slovenije so zabeležili v preteklem mesecu rekorden maloobmejni promet, kot ga še niso dosegli do sedaj v nobenem mesecu. Na tem področju je šlo čez mejo nad 30 tisoč ljudi. Od tega je bilo 8229 italijanskih in 22.951 jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je šlo 1964 italijanskih in 2312 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov so zabeležili na prehodu I. kategorije pri Stupici in sicer nad 21.500 v obeh smereh. Furlanski komunisti v Novi Gorici Na povabilo okrajne Zveze komunistov iz Nove Gorice je danes odšla na tridnevni obisk v Slovenijo 12-članska delegacija fur-lanskih komunistov pod vodstvom pokrajinskega sekretarja KP1 Ar-nalda Baracettija. V delegaciji sta tudi dva beneška Slovenca, Izidor Predan in Pavel Petricig. Med svojim obiskom bodo imeli člani delegacije razgovore s predstavniki ZK iz Nove Gorice in Ljubljane. Ogledali si bodo nekaj tovarn in uspehe delavske samouprave ter nekatera kmečka po-sestra. Odšli bodo tudi v Koper, kjer si bodo ogledali delovanja ene izmed šol za italijansko narodno manjšino in imeli razgovor s predstavniki Italijanske manjšine. Obisk ima namen, da bi še bolj utrdil dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, posebno glede Furlanije in Slovenije, med katerima je prišlo v zadnjih mesecih do vedno pogostejših kulturnih in drugih izmenjav. Ob priliki tega obiska si bodo izmenjali tudi misli in izkušnja glede zaščite in obrambe narodnih manjšin v obeh sosednih deželah in izkušnje pri uveljavljanju socialističnih načel v javnem življenju. Delegacija se bo vrnila v Videm v soboto zvečer, IZLET STANDRE2CEV PO ISTRI štandreško prosvetno društvo, Oton Župančič priredi v soboto 29. in v nedeljo 30. septembra dvodnevni izlet po Istri. Obiskali bodo Poreč, Pulj, Opatijo, Reko in Crikve-nico. Vpisovanje se zaključi v nedeljo. Prijave sprejema predsednik Tabaj. Pohitite, ker je treba pravočasno vložiti prošnjo s podatki za skupni potni list. — Dobrodošli so tudi izletniki iz drugih vasi. ZARADI STAVKE ZIDARJEV Odloženo je popravilo mostička v Ktražieali Dela verjetno ne bodo zaključili pred zimo Po dolgem odlašanju s poprovi-1 začela goreti živa meja na po. li mostička za pešče med Straži- sestvu, ki je last Aristida Luc-cami in Podgoro, je občinski od- Šolsko ministrstvo je razpisalo precejšnje število učnih nagrad za dijake, ki so zaključili šolsko leto s srednjo oceno nad 6 desetin in se nahajajo v neugodnih gospodarskih razmerah. Nagrada je vezana na kratek pismen izpit in za pripustitev k temu izpitu je treba vložiti najkasneje do 15. septembra prošnjo na nekolkovanem pa pirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole, in priložiti prošnji davčni list ter poseben obrazec, ki ga deli šola. Ravnateljstvo nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici vabi dijake, ki so junija končali brez Izpitov, da pridejo v soboto, 8. t. m ob 9. uri v šolo, kjer jim bo ravnatelj vse natančneje obrazložil. Namesto dijakov pridejo lahko tudi njihovi starši. IZ STEVERJANA Studenec Krasovnik ima šc nekaj vode Suša v Steverjanu pritiska ved-no huje. Kmetje so v skrbeh, ker vse huje posega po grozdju, da VČERAJ OB DOBEKDOBSKEM JEZERU Pri eksploziji bombe ranjen pastirček iz Jamelj Odpeljali so g« v bolnišnico v Tržiču bornik za javna dela v preteklem juliju zagotovil, da bo podjetje, ki je prevzelo to delo, začelo popravljati mostiček v avgustu in ga zaključilo še pred jesenjo. Čeprav je mesec avgust že mimo in smo že precej daleč v septembru, pa 0 »Kakšnih delih na o-menjenem mostičku ni duha ne sluha. paj pa so te dni javili, da niso mogli začeti s popravilom zaradi stavke zidarjev in prav zaradi te zamude po vsej verjetnosti do jeseni tega dela ne bodo opravili. To pomeni, da mostiček letos še ne bo popravljen, ker bo mimo obdobje, ko je Soča najnižja in se tako delo lahko izvrši. Tako bodo zopet prizadeti prebivalci iz Stražič in Podgore, zlasti pa delavci .ki so zaposleni tam v lo-varnah in morajo delati velik ovinek do enega ali drugega mostu ko gredo na delo, ali se vračajo z njega. Seveda pa tej zamudi niso krivi zidarji, ki zahtevajo v sedanji borbi le svoje pravic*, ampak tisti, ki jim te pravice kratijo. chinija. Ogenj se je razširil pred-vsem na bližnji travnik, kjer je zgorelo okoli 300 kv. m suhe trave. Pomoč gasucev je bila potrebna predvsem zaradi bližine senika. 7. brizgalno so gasilci o-genj postili v pol ure >n se nekaj pred 16. uri vrnili v vojašnico. Požar ob Tržaški cesti Goriške gasilce so včeraj poklicali na Tržaško cesto, kjer je Včeraj zjutraj jp prišlo v bližini Doberdobskega jezera pri Jamljah zopet do nesreče z bombo, pri kateri je bil runjen 11-letni deček iz Jamelj. Ze navsezgodaj je H-letni Vincenc Pahor iz Jamelj št, 27 odgnal krave na pašo proti Dober-dobskemu jezeru, kjer je suša še najmanj škodila in je zato paša najboljša. Kj je okrog 6. ure stikal po pašniku, je nenadoma naletel na italijansko ročno bombo vrste Breda, ki je pri dotiku eksplodirala. Deček je bil pri eksploziji pre- cej poškodovan po obrazu, prsih in nogah. Domačini so mu prihiteli na pomoč in poklicali avto Rdečega križa iz Tržiča, ki je dečka nemudoma, odpeljal v trži-ško bolnišnico! Tu so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Ta primer ponovno opozarja vse t ste, ki imajo opravka zlasti na kraški gmajni, da ni nikoli dovolj previdnosti zaradi ostankov granat iz prve in morda tudi druge svetovne vojne. Upamo, da • VAŠKI FANTJE priredijo v soboto, nedeljo in ponedeljek 8., 9. In 10. -ept. PLES V RVPI Igral bo Dolinski kvintet, sodelovala pa bosta tudi pevca Darko in Dario. Poskrbljeno bo za dn*»f») k*piji t*» » » radi podatkov o mojih gostih.* J., da so vsi zlo- eincfSi kraja vsi neiism.ni in ata ,VSjV*£ pa ne! On je izobražena oseba, je rekel. Dvanajst jih je že pihnil, je rekel, pa ga ne morejo osumiti. Misliš, da je res.» P «Kdo ve, če ne. Pop, bodi previden ti pravim.* Hendryx je odšel in Pop je dolgo časa stal zatopljen v misli. Potem se je približal pogrnjeni mizi, pri kateri voščena postava in jedla — lep fant s plavimi kodrastimi lasmi. Pop se je lotil brisati krožnike in pribor in vse je lepo postavljal na pravo mesto. «Takšno je življenje, Thomas,* je vzdihnil, »človek pripravlja lepo skupino, pa ti jo Morgan popiha. Morda si bom kako pomagal... če bi ponazoril prizor ob zločinu, kako Burke Morgan strelja nate, ti ješ pa ostrige. Zakaj je streljal? Sta se kaj prepirala?* svoje je sedela ARMIN HARY (Nemčija) M”3 <1958> HEINZ FUTTERER (Nemčija) 20”9 (1954) JOHN WRIGHTON (Velika Britanija) 46”3 (1958) LAJOS SZENTGALI (Madžarska) 1’47”1 (1954) OLAVI VUORISALO (Finska) v predtekih 3’40”8 (1958) ZADISLAV KRZYSKOVVIAK (Poljska) I3’53”7 (1958) MARTIN LAUER (Nemčija) 13”7 (1958) AN ATOLI J JULIN (SZ) 50”5 (1954) JUERSY CHROMIK (Poljska) 8’38”2 (1958) RICKARD DAHL (Švedska) 2,12 m (1958) IGOR TER-OVANESIAN (SZ) 7,81 m (1958) JOSEF SCHMIDT (Poljska) 16,43 m (1958) EELIS LANDSTROM (Finska) 4,50 m (1958) ARTHUR ROVVE (Velika Britanija) 17,78 m (1958) EDMUND PIATKOVVSKI (Poljska) 53,92 m (1958) JANUSZ SIDLO (Poljska) 80,18 m (1958) TADEUSZ RUT (Poljska) 80,18 m (1958) NEMČIJA 40”2 <1958) VELIKA BRITANIJA 3’07”9 (1958) Maratonski tek: SERGEJ POPOV (Sovjetska zveza) 2.15T7” (1958) Hoja na 20 km: STANLEY VICKERS (V. Britanija) 1.33’09” (1958) Hoja na 50 km: EVGENIJ MASINSKOV (SZ) 4.17T5”4 (1958) Pop je počakal, a Thomas Lepi ni odgovoril. Najbrž je Morganov beg tudi njega vznemiril. Seveda je bilo tudi precej razlike v tem, ali je kdo v skupini z Burkejem Morganom, ko sedi na električnem stolu, ali pa samo kaže prizor o svoji nasilni smrti. Pop se je obrnil k voščeni podobi Aliče Johnsonove, vitkega dekleta temnih las in živih oči, tiste, ki je bila priča pri zločinu. Poravnal ji je predpasnik, se prepričal, če pladenj v njenih rokah stoji dovolj trdno in ji nalahno izpra-šil lase «Vidiš, vidiš, Aliče, prav čedna sil* Zdelo se mu je, da je odgovorila: »Hvala!* a ne bi mogel ravno priseči. Aliče je bila še boječa in skoraj nikoli ni govorila. Pri vsem tem je bila tako prikupna, da se stari Pop ni mogel premagati, da ne bi rekel: »Da nisi zakričala, Aliče, bi te Morgan še opazil ne bil in te ne bi bil ubil... Ne, ne. Le nič se mi ne zmrduj! No, no, saj imaš prav, ne bi te bil smel spomniti na to, to je bila huda zadeva! Ampak tu med nami boš srečna, Aliče, prav res! Letos bo prišlo na tisoče obiskovalcev in se bodo ustavljali in te občudovali, boš vi-dela. Navsezadnje pa so Morgana prijeli, ker si ti zakričala, ali ne?» Zelo obzirno je Pop pustil, da se je Aliče spet zbrala, sam pa je dalje odstranjeval prah z voščenih postav in se polagoma oddaljeval proti temnemu kotu dvorane. Tam se je ustavil. Ena stoječa postava je bila vse prej kot na svojem mestu. «Burke Morgan,* je vprašal Pop strogo, »kaj počneš v tistem kotu?* »Tiho, Pop,* je pritajeno odgovorila postava. »Ne sili me, da te ubijem!...* Strog izraz na Popovem licu se je še povečal. Njegovi voščeni kipi so lahko govorili, niso si pa smeli dovoljevati, da bi mu grozili. »Ne govori tako, Morgan, če ne te denem za ves teden v ropotarnico, kjer je tema! Pravzaprav še nisi do konca izdelan. Takoj pojdeš v delavnico, si razumel?* Postava je stopila korak naprej. Modrikast odblesk jekla 1946: Consolini (Italija) 53,75 1950: Consolini (Italija) 53,75 1954: Consolini (Italija) 53,44 1958: Piatkovvski (Poljska) 53,92 Met kopja 1934: Jarvinen (Finska) 76,66 1938: Jarvinen (Finska) 76,87 1946: Atterwall (Švedska) 68,74 1950: Hyytiainen (Finska) 71,26 1954: Sidlo (Poljska) 76,35 1958: Sidlo (Poljska) 80,18 Met kladiva 1934: Porhola (Finska) 50,34 1938: Hein (Nemčija) 58,77 1946: Eriksson (Švedska) 56,44 1950: Strandli (Norveška) 55,71 1954: Krivonosov (SZ) 63,34 1958: Rut (Poljska) 64,78 Deseteroboj 1934: Sievert (Nemčija) 7.287 1938: Bexell (Švedska) 7.214 1946: Holmtvang (Norveška) 6.987 1950: Heinrich (Francija) 7.364 1954: Kuznjecov (SZ) 6.752 1958: Kuznjecov (SZ) 7.865 Maratonski tek 1954: Toivonen (Finska) 2.52’29” 1938: Muinonn (Finska) 2.37’28”8 1946: Hietanen (Finska) 2.24’55” 1950: Holden (VB) 2.32’13”8 1954: Karvonen (Finska) 2.24’51”6 1958: Popov (SZ) 2.15T7” Štafeta 4x100 m 1934: Nemčija 41” 1938: Nemčija 40"9 1946: Švedska 41 ”5 1950: Sovjetska zveza 1954: Madžarska 40”6 1958: Nemčija 40”2 Štafeta 4x400 m 1934: Nemčija 3’14”1 1938: Nemčija 3’13”7 1946: Francija 3’14”4 1950: Velika Britanija 3’10”2 1954: Francija 3’08”7 1958: Velika Britanija 3’07”9 Hoja na 10.000 m 1934: Ni bilo na sporedu 1938: Ni bilo na sporedu 1946: Mikaelsson (Sv.) 46’05”2 1950: Schvvab (Švica) 46’01”8 1954: Doležal (CSSR) 45’01”8 1958: Vickers (VB) 1.33’09” To tekmovanje so zamenjali s hojo na 20 km po cesti Hoja na 50 km 1934: Dahline (Litva) 4.49’52”6 1938: Whitloek (VB) 4.41’51" 1946: Ljuggren (Sv.) 4.38’20” 1950: Dordoni (Italija) 4.40’42”6 1954: Ukhov (SZ) 4.22’11”2 1958: Mašinskov (SZ) 4.17’15”4 se je pokazal v njeni roki. »Jaz sem Burke Morgan!* vo, ker bo pokazalo meje zmožnosti tržaških igralcev in istočasno nakazalo vodstvu smernice za nadaljnje delo. Odredov obisk v Trstu predstavlja torej otvoritev letošnje sezone, ki bo zelo razgibana ter za igralce in tudi za vodstvo precej naporna. Se isti teden bo na sporedu cela vrsta tekmovanj za moške in ženske. Ti bodo preizkusili svoje moči v društvenem okviru. Bor bo v začetku prihodnjega tedna priredil sledeče notranje turnirje za posameznike: MOŠKI MLADINSKI TURNIR: na tem smejo nastopati igralci rojeni po avgustu 1944. leta; ČLANSKI TURNIR: ta je prost vsem igralcem; TURNIR ZA ZAČETNIKE: pravico do udeležbe imajo vsi igralci, četudi niso člani Bora, ki niso nikoli nastopili na prireditvah športnega druženja. ZENSKE TURNIR ZA CLAN1CE: udeležba je dovoljena vsem igralkam brez izjeme; TURNIR ZA ZAČETNICE: ve-Ijajo isti pogoji kot za začetnike. Vpisovanje bo na stadionu «Pr-vi maj» v nedeljo med srečanjem Bor-Odred. Istega dne bo vodstvo določilo tudi kraj, dan in način tekmovanja. Ker je šele začetek sezone bodo tudi ti turnirji brez večje tehnične vrednosti. Pokazali pa bodo, koliko je lanskoletno mrtvilo škodilo odseku in kakšne možnosti ima združenje, da se zopet povzpne v tej panogi više. Mrtvilo prejšnjega obdobja je pustilo globoke sledove v tem prej tako aktivnem odseku, vendar smo prepričani, da bo odziv na turnirje zadovoljiv in bo združenje lahko znova računalo na vsaj take sile, kot jih je imelo v preteklosti. 41”5 SZ BOR namerava prirediti nogometno tekmovanje na tržaškem ozemlju, na katerem bi nastopile enajstorice raznih prosvetnih društev iz mesta in podeželja, ali pa tud; reprezentance vasi in podobno. Da bi možnost izvedbe takega tekmovanja čim bolj podrobno proučili vabi odbor SZ BOR. naj se vsaj eden ali dva predstavnika vsakega moštva, ki bi rado nastopilo na takem prvenstvu, zglasi na posvetovalnem sestanku, ki bo v petek 7.t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maja, Vr-delska cesta 7. im...Iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii|ii1||i||,||i||||||i|,,i,ii||,||||a||ii|||||,|||||,m|||m||,|,1|||||||||||i|11 PIONIRSKI NOGOMETNI Naraščaj, ki dobro obeta Mladi Goričani osvojili pokal nogometne zveze Slovenije V soboto in nedeljo je bil v Idriji nogometni turnir pionirskih moštev, ki sta ga zelo skrbno pripravila domači NK Rudar in novogoriška nogometna podzveza. Na zanimivem turnirju, kateremu je prisostvovalo lepo število gledalcev, so sodelovala pionirska moštva NK Gorica, Branika iz Nove Gorice, Tolmina, Primorja iz Ajdovščine, Anhova, NK Rudarja iz Idrije in iz S podnje Idrije. Po zelo napetih in borbenih tekmah je prvo mesto zasedlo pionirsko moštvo člana slovenske conske lige NK Gorica, ki je v finalni tekmi odpravilo domačega Rudarja z rezultatom 4:1. S prvim mestom so si pionirji Gorice priborili tudi pokal, ki ga je za zmagovalca namenila Nogometna zveza Slovenije. Enajstorica domačega Rudarja pa je prejela kot drugoplasirana ekipa pokal občinskega odbora za telesno vzgojo Idrija, medtem ko ______o____ Zdaj je glas, čeprav še zmeraj pritajen, čisto drugače zadonel po dvorani in se izgubil pod strop. »Kako si moreš vtepati v glavo, da ti tvoji kipi govorijo!* «Seveda govorijo,* se je branil Pop in šele zdaj se je ovedel, da je ta Burke Morgan iz mesa in kosti, ne pa iz voska. Vse je kazalo, da se je zatekel v Popov muzej, da bi se skril policiji. «Skoraj vsi. A Jack Klavec in Billy Pištolar govorita več kot drugi.... To sta ti vesela možakarja, družabna. Samo Jesse James še nikoli ni rekel besede. Mislim, da je jezen, ker se obiskovalci skoraj ne zmenijo več zanj.* »Nehaj, preveč gobezdaš!* Morgan je stopil še korak dalje, otipal Popa za žepe in potem odložil samokres. «Ce ti je kaj do tega, da si še na svetu in da odpreš to sezono svojo tovarno strašil, me dobro poslušaj!* »No, ja, no ja!» je obljubljal Pop. «vsi te bomo ubogali. Ne maramo imeti sitnosti. Skoraj vsi tu notri, razen mene, so bili enkrat že ubiti in to je več kot dovolj.* »Policija je obkolila barako* je nadaljeval Morgan, «jaz sem pa ranjen v ramo. Moram priti do skrivališča, ki so mi ga pripravili prijatelji.... Ti mi moraš pomagati!* Pop je zmajal z glavo. . , „ »Ne bo lahka zadeva Policija bo pretaknila vsak kotiček.* «Za kaj se pa nocoj sploh ne bodo menili? Za policaja! Tu imaš pol ducata kipov ki so oblečeni v policaje. Hočem policijsko uniformo!* »Phoi,d,obro si se zmislil, Morgan!* Nagnil je^ glavo na stran in si z roko zaslonil uho. »Da... tudi tile pravijo, da je imenitna pogruntovščina! Jack Klavec pravi, da si v resnici as » »Pusti pri miru Jacka Klavca! Da v življenju uspeš, je treba možganov in domišljije in jaz imam oboje. Zato sem še tu namesto v luknji, kjer bi čakal, da me ocvrejo. Stopi sem, Pop, in mi pomagaj! Ih, moja rama! Mi boš moral prerezati suknjič-—» «Vendar ne! Kaj praviš? Ce bi mogel zvleči s tebe suknjič in hlače in ne bi bilo treba rezati, bi bila to krasna zadeva. so pionirji Anhova prejeli pokal NK Rudarja za tretje mesto. Nogometni turnir v Idriji je pokazal, da nogometni klubi na Goriškem zelo skrbijo za naraščaj, ki že sedaj lepo kaže in dobro obeta. Vsa pionirska moštva so precej izenačena in med njimi ni velikih razlik, vendar pa moramo ugotoviti, da so pionirji Gorice zaradi zrelejše igre zasluženo zmagali. Številni igralci so bili zelo zadovoljni z igro pionirjev, ki so s svojo borbenost jo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo lahko vzor marsikateri članski enajstorici. Oba prireditelja sta se zelo potrudila, da je pionirski turnir potekel brezhibno. ’ • —jo Obleka, ki si jo imel na sebi tisto noč, ko si zbe s/j sta, v kateri bi moral na električni stol!* set, ti J »Pop, ne draži me! Doktor v bolnici je rekel, -jeziti, da mi škoduje.... Zato ti odpustim. Pop- ” ‘tih v ,j kriv, če so se ti možgani skisali v teh petindvaj* imaš ta muzej. Zdaj pa lepo ubogaj!.* tlce, «Glej, Morgan, je mirno razlagal Pop, <ojde na električni stol in jaz bom lahko r® ,/ skupino, čemu sem pa kupoval električni st£pndri',( 1 Majhen šum, komaj zaznaten premik. Ne ,j : pogled proti lutkam za igralno mizo. ry «Pop, eden od tistih se je premaknil!* /J ,Nadal1ev S J* ------VOT UREDNIŠTVO: letna 1800 lir Stritarjeva ulica l-u, Tel. 33-82 - UFHAVA: TRST - UL. SV. F RANC1SKA it. 20 - Tel. st. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 p#*’ / 960 din, četrtletno 4no ril„ — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-8374 — Za FLRJ: ADJ*^ pri oiDum rti uriimiVHl 0-11 TELEFON 03-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellic® Odgovorni urednik: STAN1SI.AV KUNKO — Izdaja naročal