ÖFidniäfuQ in yprauniltya;
Maribor, Koroške ulice 5 „STRAŽA'
isfeaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti T»r.k dac od 11.—12. ure dopoid.
Telefon St. 113.
liirošnina listu:
Celo leto...........i2 k
Pol leta	......	6	K
Četrt leta.......... 3	K
Mesečno............. l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
št. 137.	Maribor, dne 30. novembra 1910.	Letnik II.
V sovraštvu edini.
Našj liberalci se vedno radi,postavljajo kot naj-čistokrvnejši narodnjaki, ki so edini nasprotniki našega nemškega soseda, pred katerim branijo sloveti' ske pokrajine. A to je le navidezno, V resnici so med slovenskimi in nemškimi svobodomiselci trdne in ozke vezi, ki se pri vsem prikrivanju vendar mnogokrat prikažejo na dan.
To se zgodi posebno v trenutkih, ko vzvalovi našim domačim in tujerodnim nasprotnikom njihovo srce v nevkročenem sovraštvu n apr am slovenskemu ljudstvu. V sovraštvu do vernega in poštenega našega ljudstva se vedno najdejo slovenski liberalci in nemški nacionale!, v tem sovraštvu so edini.
Evo vam najnovejši slučaj: Pred nekoliko dnevi je prinesel „Grazer Tagblatt“ daljši, ostro pisan članek! proti naši Mohorjevi družbi. Nemškonacional-ni člankar, ki gotovo vedno škili preko črnožoltih menjtkov, je naslikal v njem vse grozote panslavizma, za katerega baje dela z vsemi sredstvi Mohorjeva družba, Člankar je tudi srdito napadel bivšega krškega Škofa Kahna, ker je s svojim podpisom na knjigah pomagal (?) širiti vseslovanske ideje. Članek je končal s pozivom, naj se Mohorjevo družbo bojkotira.
Te dni je prihitel na pomoč „Grazer Tagblat-tu“ v njegovem boju proti naši najponosnejši narod-no-izobraževalni organizaciji celjski „Nar. Dnevnik,“ V treh zadnjih številkah najdemo dolgovezne članke proti 'Mohorjevi družbi. Slovenski liberalni napadi se ne razlikujejo v ničemer od nemŠkonacionalnih, kakor samo v tem, da so še bolj srditi in umazani. Ne bomo polemizirali s temi, brezmejnega srda prekipevajočimi nesramnostmi, ampak konstatirati hočemo samo dvoje.
Videti je, da leži v boju proti Mohorjevi družbi sistem. Liberalnim kakor nemškonaeionalnim .nasprotnikom je družba trn v peti, ker jim prekrižuje njihove načrte. Kako lahko bi bilo spraviti naše vrlo ljudstvo v marastične mlakuže poliberaljenega nem-Škutarstva, če bi nihče ne skrbel za njegovo samoiz-obrazbo. Kako lahko bi bilo zagospodariti svobodomiselnim pobratimom iz obeh taborov nad našimi slovenskimi pokrajinami, če bi ne bilo Mohorjeve družbe, te inštitucije, ki z izdajanjem dobrega in zdravega čtiva skoro največ pripomore h kulturni probuji
PODLISTEK.
[Loretski zvončki.
(čaški spisal J. Neruda).
Par sto let je minulo, kar je živela na „Novem svetu“ uboga vdova.Nič ji ni pomagalo, čeprav je bila delavna in skrbna, ker je imela preveliko število otrok.
Vsakdo ve, tla imajo loretski zvoniki! mnogo, zvončkov. Ravno toliko pa je imela tudi ta vdova o-trok in pravila 1 jim je radi tega. „loretski zvončki.“ Takrat še seveda ti zvončki na zvonikih niso igrali pesmi, naznanjali so le dnevni čas; večji cele ure, manjši vsako četrtinko, Vdova je pravila, da je z njenimi zvončki doma ravnotako; večji se še dočakajo, manjši pa hočejo vsak trenutek kaj.
Edini zaklad uboge vdove je bil venec Srebrnjakov, kojih je pa bilo zopet ravno toliko, kakor pa njenih otrok.
Dobila jih je od bogate botre ter jih ohranila o-tročkom v spomin, vsakemu enega.
Pa je začela divjati v Pragi nalezljiva bolezen. Smrtna kosa kosila je najbolj med siromašnimi sloji, in ti so v svojem obupu trdili, da jih hočem bogatini s strupom uničiti.
Končno je vdrla bolezen tudi v vdovino rodbino. Zbolel je najstarejši sin. Mati toliko da ni obupala; kajti ljubila je vse otroke z enako ljubeznijo jn ni pomišljala o tem, da se ji zmanjšajo s številom otrok tudi skrbi in trud. Zdravnika ni mogla plačati, pa saj je vedela, da so vsi z delom preveč obloženi in da bi k njej nobeden ne mogel, priti.
Nista pretekli dve uri in dete se je pripravljalo na pot v boljši svet. Uboga mati je videla, da ni nobene pomoči več, izvlekla je srebrnjake ter se podala z največjim izmed njih v Loreto.
našega naroda ... A tolažijo naj se oboji: „Es war’ zu schön gewesen, es hat nieht sollen sein,“ Zato vsi protesti in vsi sovražni pozivi ne bodo izdali ničesar. Ljudstvo je svoje sovražnike, in naj bodo že v Gradcu ali v Celju, do dobra spoznalo in se ne da več od njih zaslepiti. Napadi iz teh krogov, če so še> tako podli, ne bodo imeli drugih vspehov, kakor da si bo priborila družba nekaj novih udov, ker kar svobodomiseln nasprotnik z vsem strupom svojega sovraštva napada, tega se mora pošten Slovenec oklepati.
Drugo, kar hočemo pribiti, je to-le: Člankar v „Nar. Dnevniku“ jaše zopet po zastarelih frazah in se v potu svojega obraza, na sicer koniuzen način, trudi dokazati, da edino liberalno narodnjaštvo je pravo. Preneumno je, da bi se mi s takimi premletimi tiradami, o katerih čivkajo že vrabci, prerekali. Zanimivo je samo dejstvo, da so liberalci zopet enkrat čutili potrebo, razkazovati svojo kristalno-čisto narodnost. Že za nekatere najbolj zaplankane liberalne „inteligente“ je bilo namreč to nujno potrebno, Premotrimo le nekoliko dogodke zadnjega časa. Najprvo nastop liberalno-slovensko-nemškega; Lehrer-bunda proti delitvi deželnega, šolskega sveta, tedaj nekaj strogo proti-narodnega. Potem tista poltičpol-mišasta izjava liberalne učiteljske zveze in konečno znani Lehrerbundov „svinjski“ letak, katerega so slovenski liberalni učitelji širili, ne da bi imeli kako besedo graje. Vso to je morala osupniti vsakogar in liberalna „narodnost“ je prišla že pri najbolj revnih na duhu v slabo luč. Zato je bilo potrebno nekaj vi-solcodonečih fraz.
Mnenja smo pa, da to ne bo nič pomagalo. Naše ljudstvo se je povečini že privadilo ločiti besede in dejanja. Liberalna dejanja pa govore vse drugače. Se vedno je žalostno dejstvo, da združuje Leh-rerbund, ki tvori nekako avantgardo nemško-nacio-nalne nestrpne vladajoče večine, liberalne slovenske in nemškonacionalne učitelje. Se vedno moramo računati s faktom, da sede v enem društvu skupaj ljudje, ki so izdali letak, koji imenuje naše slovenske fante „svinje“, in ljudje, ki se bahajo, da so prvi zagovorniki slovenskega imena in slovenskega ponosa, lii to drži, ne pa besede.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Kmalu je zazvonil naj večji lovetskih zvonov, dete je izdihnilo — zvonil mu je smrtni zvonček.
Takrat so se v Pragi srečavali celi dan mrtvaški vozovi, dobivali skoraj iz vsake hiše mrtvece, ter jih vozili v skupen grob na pokopališče. Drugi dan po otrokovi smrti šla je revica vdova za enim teh mrtvaških vozov, da bi vsaj videla, v katerem grobu da bo spaval njen sinček.
Ko pa se je vrnila domov, našla je drugega o-tročka, srčkano, zlatolaso deklico, od bolezni kakor rožica zažarelo. Nista še pretekli dve uri in mati je šla z drugim, srebrnjakom v Loreto.
Tako se je ponavljalo z vsakim dnevom, srebrnjak za srebrnjakom je zgineva!, v Loretu pa je vsakokrat zazvončkal manjši in manjši zvonček.
Mati je vsled obupa nemalo da otopela; opotekala se je za mrtvaškim vozom in vračala se s pokopališča tiha, ! da bi pomogla drugemu umirajočemu. Tz tega, mira vzbudila jo Je končno smrt zadnjega, najmlajšega otroka, ki še je ravinokar začel govoriti.
Ko je zazvonil najmanjši loretski zvonček, mislila je mati, da ji mora počiti srce.
Spremljala je Še to poslednje dete, ko pa se je vrnila, čutila je, da se je tudi nje usmilila bolezen. Legla je na posteljo, kjer je zamrlo vso njeno bogastvo.
Tu je ležala, mati reva, pomoči od nobene strani, niti človeka, ki bi ji pomagal, ki bi ji podal vode. Edina njena tolažba je bila, da ne preživi za dolgo svojih otrok.
Nepopisljiva vročina valila se je po celem n jenem. telesu ; končno je čutila, kako se je po vseh u-dih polašča neka čudna medloba, in kako odmira ud za udom.
„Oh, moji dragi otročiči“, vzdihovala je, „vam sem priskočila jaz na pomoč, meni pa nikdo ne pomaga, za vas sem jaz preskrbela zvonenje, kdo bo ga priskrbel meni?
Toliko, da je Še izgovorila, — ko naenkrat za-
K poglavju: slovanska vprašanja.
(Napisal dr. M. Malnerič).
Da napadajo katoliško cerkev tudi verni Rusi po krivici, je znano dejstvo. Vse hvale je tedaj vreden trud, delati na to, da se pojmi očistijo,da se nasprotja ublaže, kolikor niso načelna, da se verska, krščanska zavest poživi.
Gospod dr, Lenard zastopa program Swiata slowianskega. ]Z vsemi točkami tega programa se pač ne moremo strinjati. „Slovanska vzajemnost more imeti zmisel le kot politično vprašanje.. Kulturna vzajemnost je fraza, ki nima nobenega zmisla" — se. glasi v programu. To ni res, Ce bi imeli danes v Ljubljani shod — recimo — vsi slovanski pravniki, ali slavisti, ali folkloristi, ali inženirji, bi to bilo najprej kulturnega pomena. Ce trdimo, da ima slovanska vzajemnost zmisel le kot politično vprašanje, potem se približamo trditvi, da je narodnost le političnega pomena, kar pa ne. odgovarja resnici; narodnost je najprej etičnega pomena, narodne dolžnosti počivajo na normi, ki je podobna četrti božji zapovedi, drugače jih težko utemeljimo. Ta skupna vez pa veže vse slovanske narode, kakor veže rodbinska vez člane rodbine.
Slovanska ideja ima torej Velik etični pomen, medsebojno spoštovanje je dolžnost vsakega slovanskega naroda. Ce je res razlika' v? kulturi glavni vzrok rusko-poljskega razpora, ali je delo za povzdi-go kulture prazna fraza?
Prav pravi dr, Ilešič: „Na čem naj sloni politika, ako ni kulture?“ — „Kultura je politiki mati-zemlja, nje Široka osnova,“ „Politika brez kulture je izdelovanje okvira brez vsebine ter more slučajno u-stvariti veliko domovino, a ne jake in lepe.“ „Politika se mora dejanski razviti iz kulture,“ (Kultura in politika, stran 8, 10, 11.)
Tako je tudi slovansko vprašanje pred vsem kulturno vprašanje in slovanska vzajemnost najprej kulturna vzajemnost, vzajemnost pred vsem moralne kulture; vzgoja značajev je naša prva naloga; brez vzgoje značajev ne bo pomagala vsa politika nič, pa naj vlada Poljak Rusa. ali pa Rus Poljaka. Prej ali slej bodejo Rusi morali spoznati, da je treba upošte-
done vsi loretski zvonovi in njih glasi, vedno mogočnejši in mogočnejši, izlivali so se v tako krasne, veličastne pesmi, kakor da M peli angeljci v višavah, „Duše mojih otrok“, zašepetala je umirajoča v-
dova in izdihnila —--------
Od tega časa pojo loretski zvončki.
Kupčevanje z dekleti.
Letošnji mednarodni kongres proti kupčevanju z dekleti se je vršil v Madridu.
Kongres se je bavil poglavitno z dvema vprašanjema :	Kako naj državna uprava f postopa proti
prostituciji, in kaj bi bilo ukreniti, da se zatre kupčevanje z dekleti. Kar se tiče prostitucije so bili u-deležniki kongresa mnenja, da se je ne bo dalo nikoli zatreti. Vedno so se dobile ženske, ki so svojo telo prodajale. Temu zlu pa je beda le v najmanjši meri vzrok. Zaradi revščine se ženske le izjemoma udaja.jo prostituciji. Dosti več jih je, ki' (se udajo vla-euga.rstvu, ker nečejo trdo delati, ker mislijo, da bodo kot prostitutke bolje živele, se lepo oblačile in pa življenje uživale. Dosti jih je tudi, ki se udajo prostituciji iz nagnenja do zlega, največ pa jih je, ki so bile na zvijačen način zapeljane v prostitucijo in nimajo več moči, da bi začele novo življenje.
Značilno je. r da dobivajo kupčevalei' z dekleti iskano „blago“ pogostoma od starišev. Zlasti židovski stariŠi na Ruskem, na Poljskem in na Ogrskem oddajajo prav radi svoje hčere v ta namen. Ti ljudje stoje še na tako nizki stopnji, da v prostituciji ne vidijo nič slabega, V njih očeh je prostitucija sredstvo za pridobivanje denarja, kakor vsak drugi poklic. Tudi hčere takih seveda zelo revnih rodbin se prav nič ne branijo iti po svetu prodajat svojo ljubezen, ker računa vsaka, da si prisluži sčasoma nekaj denarja, in se potem poroči ali začne sama kako kupčijo. Dočim kristjanska dekleta, ki so bila izvabljena
vati zahodne Slovane, da je treba dati tudi Poljakom politične pravice. Res je, da ima nasprotstvo med Rusi in Poljaki globoke korenine celo v priprostem ljudstvu. 'Pa treba je pomisliti, da ima to nasprotje svoje razloge deloma v nekdanjih socialnih razmerah, k’o je bil na Ruskem poljski šlahčič to, kar je bil pri nas nemški grajŠčak, deloma mu pa voditelji sugerirajo to sovraštvo.
Preobraziti bi bilo treba javno mnenje, ce hočemo vplivati na ljudsko voljo. To pa je ravno silno težavna stvar, ki zahteva velikega kulturnega in političnega dela; etična vez, ki nas veže vse Slovane, mora priti v splošno zavest. 'Navzlic vsem razlikam v kulturi, navzlic vsemu bizantinizmu, mora zmagati povsod ena velika ideja, da je etična dolžnost, spoznati v svojem sosedu brata po krvi in da politične tvorbe niso ovira te naše skupne zavesti, lavno mnenje pa je ob enem sodnik, ki nas obsoja — vse. lavno mnenje v Rusiji je naperjeno proti Avstriji, zlasti vsled krimske vojske, vsled tekmovanja na Balkanu, dg, celo spomin na avstrijske generale, ki so poslali „5z zavisti“ Suvarova v Švico, vznemirja še vedno ruske duhove. Jasno je, da Avstrija skrbno varuje svojo kožo pred vzhodnim sosedom, da ne more upoštevati ruske sentimentalnosti vsled „nehvaležnosti“ [Avstrije, vsled ■ „nehvaležnosti“ Bulgarske, 'vsled „nehvaležnosti“ zapadnih Slovanov sploh, ki smo v ruskem javnem mnenju ničvredneži, — Kako mnenje imajo nekateri izmed nas o Rusih?
Javno mnenje je tedaj razcepljeno; razcepljeno največ !z političnih vzrokov; skupna slovanska zavest je postala „prazna fraza“ — vsled političnih nasprotij. Ali je etična dolžnost, ki se ne ozira na „politične okvire“ tudi prazna fraza? Ne more biti. ali pa smo sami pristaši bizantinizma.
Tužni glasovi iz Gradca.
Gradec, 28. nov.
Kako ginljivo je, če človek sliši v tujini ob nedeljah in praznikih ’ v materinem jeziku oznanjevati besedo božjo. Z nekako posebno pazljivostjo sledi besedam, še bolj kakor morda v cerkvi svoje domače rojstne vasi. Žalibog, da mi graški Slovenci, čeprav nas živi tukaj okoli 30.000, nismo tako srečni, da bi se nam ob nedeljah vsaj v eni graški cerkvi oznanjevala beseda božja v našem materinem slovenskem jeziku. Bila je sicer nedavno' deputacija pri graški pristojni oblasti, da bi se vsaj v eni graški cerkvi vpeljala slovenska pridiga. Deputacija je bila prav uljudno sprejeta, ali radi slovenskih pridig ni dobila nikakega zagotovila. V Nemčiji, Če prebiva kje le nekaj sto Slovencev,f pa imajo že svojega slovenskega duhovnika, ki jih vodi in njim oznanjuje ob nedeljah besedo božjo v razumljivem' materinem slovenskem jeziku.
Koliko in koliko slovenskih delavcev in uslužbencev pride v Gradec, ki nimajo še toliko znanja v nemščini, da bi mogli razumeti nemško pridigo. Marsikateri si misli, kaj bom poslušal v cerkvi cele ure meni nerazumljivo nemško besedo, opušča cerkev, tava okoli po krčmah in med slabimi tovarišijami, ter. tako pride ob vero, katero mu je njegova mati dala morda kot edino doto seboj, ko ga je ob slovesu s solzami v očeh prosila, naj ostane zvest veri in svo-jemu materinemu jeziku.
Čudimo se, kako je vendar mogoče, da pristojna oblast, ki je za to odgovorna, ne skrbi tudi za duševno hrano nenemških narodov. Dovoljujemo si vprašati, ali že tudi tukaj strašijo sence nemškega nacionalizma, ali pa je merodajen strah pred vsenemškimi razgrajači, da si ne upa očitno nastopiti in pokazati, da je cerkev nepristranska in vsem katoliškim narodom naklonjena.
v prostitucijo, navadno propadejo, je z židovskimi dekleti navadno ravno narobe. Židovke se pač ne dajo goljufati, kakor kristjanke in Židovke so denarja pohlepne in Štedljive, kristjanke pa so zapravljive. Koliko si taka Židovka lahko pridobi, to je pokazal slučaj madame Löwy, ki je bila nekdaj v Ljubljani. Ta ženska je začela kot navadna prostitutka svojo karijero, potem je postala rufijanka. Danes ima več hiš in velja za prav bogato žensko.
Največjo pažnjo je kongres v Madridu posvetil kupčevanju v dekleti. S to kupčijo se pečajo večinoma Židje. Njih naloga je, preskrbovati v prvi vrsti tolerančnim hišam dekleta, preskrbujejo pa tudi gostilne gotove vrste z „animir-dekleti“ in dobivajo članice damskim kapelam, pevskim družbam itd. Ti kup-čevalci s človeškim mesom f porabljajo' vsa mogoča sredstva, da prevarajo nevedna dekleta. Obetajo jim dobre službe in vsakovrstne udobnosti, da jih speljejo z doma, Malokatera, ki je bila ako speljana z svojega doma, se vrne, poštena in zdrava pa menda nobena.
Od leta 1899 je boj zoper kupčevaJce z dekleti organiziran in vspehi so prav lepi. Na tisoče deklet je ta organizacija že rešila, A zatreti te kupčije vendar še ni bilo mogoče.
Tudi Slovenci imamo vse vzroke, posvečal* tej kupčiji z dekleti vso pozornost. Verodostojna poročila namreč pravijo, da je v zadnjih letih zapadlo prostituciji razmeroma jako mnogo slovenskih deklet ne le
v.	Trstu in v Egiptu, nego tudi na Dunaju, v Gradcu, da, dobe se celo v Turinu in v Monakovem. Zato — pozor!
Slovani smo v Avstriji pač samo Še državljani, ki moramo svoje dolžnosti vestno izpolnjevati, naših pravic pa nam zato ne dajo nikjer, da, celo žugajo in grozijo nam, če se včasih pritožimo proti neznosnim krivicam, pod katerimi trpimo, Nepopisljivo žalostno je stanje graških Slovencev. V tem prusovskem mestu tavamo kakor izgubljene ovce okoli; nobenega zavetišča nimamo, kjer’ bi se zbirali, navduševali in krepili v naši narodni zavesti. Nikjer v Avstriji menda ni položaj Slovanov ' tako zapuščen ' in žalosten, kakor ravno' v tem avstrijskem mestu. ! Tukaj ima socialna demokracija največjo zaslombo in moč v naši monarhiji med delavskim ljudstvom. Ase trobi v brezverski socialno-đemok’ratični rog; mnogi so celo primorani zaradi lastne eksistence, ker drugače jih postavijo na cesto. Sirijo se seveda med ljudstvom tudi protestantovski in prostozidarski nauki, 'Slovenci so tukaj nezavedni in mlačni; večinoma so se že potopili v nemškem morju, tistih par zavednih Slovencev, ki jih je še, pa se mora skrivati,: f kakor so se nekdaj skrivali kristjani po katakombah.
Najbolj smili in žal nam je za našo slovensko mladino, ki se tako - lahkomiselno odtujuje veri in jeziku. Mladina, ki bi lahko delovala na narodnem polju, pa je lena in sama najbolj nezavedna, ter prepuščena verskim in narodnim sovražnikom.
Upamo, 'da bo kompetentna višja oblast vendar sprevidela, kako potrebno je, da se upelje tudi drugim narodom razumljiva božja beseda. Nevarnost, nam preti od vseh strani in framarsonski nauki se širijo med ljudstvom hitreje, kakor kedaj prej.
Zopet sijajna zmaga.
Ne 'delamo in ne trudimo se zastonj, naše delo rodi lepe sadove, tako lahko z zadovoljstvom in ponosom beležimo. Naše izobraževalno in probujevalno delo v mariborski okolici ne ostane brez posledic. Občine, ki so bile še nedavno tega trdne nemškutarske postojanke, prihajajo v naše slovenske roke. Naše ljudstvo obračuna v eni občini za drugo odločno in temeljito z raznimi posilinemškimi mogočnjaki. To je vesel pojav in ne moremo molče preko njega, Kaže nam, da je jedro našega okoličanskega ljudstva še zdravo in plemenito in priča, da so vse liberalne trditve o „klerikalnih internacionalcih“ itd, krivične in lažnjive.
Sedaj nam prihaja iz Slivnice pri Mariboru razveseljiva vest, da so pri občinskih volitvah dne 28. t. m. v vseh treh razredih zmagali kandidati S. K. Z. (Slivnica je bila dosedaj v posilinemških rokah, v pondeljek so pa naši vrli možje enkrat za vselej pomedli s temi protinarodnimi razmerami in dali oblast v občini onemu, ki mu gre, zavednemu slovenskemu kmetu.
Da je bilo mogoče doseči tako lepo zmago, gre v prvi vrsti zahvala neustrašenim domačim volilcem, v drugi vrsti pa tudi vsem volilcem iz sosednih župnij, ki se niso ustrašili! ne dolgega pota, (ne truda, temveč so z navdušenjem prihiteli na volišče ter oddali svoje glasove za slovenske kandidate,
S to zmago je stopila Slivnica v krog slovenskih občin v mariborskem okraju. Upati je, če bo šlo tako naprej, da bo kmalu prišel .čas,1 ko ! bodo ' vse kmečke občine v mariborskem okraju z malo izjemami v slovenskih rokah.
Politični pregled.
Slovenski klub.
Slovenski klub šteje 22 poslancev. Izstopivši dalmatinski poslanci dr. Dulibič, Prodan, Ivaniševič, Perič, so dne 29. nov. vstopili v Slovenski klub ter se že isti dan udeležili njegove seje. Le glede svojih specifično dalmatinskih razmer se bodo posvetovali v takozvanem Hrvatskem klubu, kateremu bo predsedoval dr. Dulibič, a podpredseđoval don Ivaniševič. Na zunaj pa bodo nasproti vladi in strankam nastopali omenjeni Štirje hrvatski poslanci kot člani Slovenskega kluba. Ta dogodek, ki je tako ojačil Slovenski > klub, je naredil v parlamentu velik utis, ker Slovenski klub vsled svojega odločnega nastopanju uživa pri prijateljih in neprijateljih veliko uvaževanje.
Državni zbor,
Dunaj, 29. nov.
V današnji seji državnega zbora je zbornica glasovala o raznih resolucijah, ki so bile stavljene k poročilu draginjskega odseka glede stanovanjske o-skrbe. Nekaj glasovanj je posebno zanimalo politične stranke. V prvi vrsti, je bilo to glasovanje o resoluciji socialno-demokraškega poslanca Moraczewskega, naj se s preddeli za zgradbo kanalov takoj prične. Zbornica je to resolucijo sprejela z 257 proti 168 glasovom. Za to resolucijo je glasovala cela desnica, socialni demokratje, Italijani, krščanski sooialol z Dunaja, in nemški liberalci. Proti so glasovali nemški krščanski socialci z dežele, nemški nacionale! in Rusini. Ko je bil naznanjen izid glasovanja so to pozdravili socialni demokratje s klici:	Abzug Bilin-
ski! Abzug Bienerth! Kakor znano, je vlada, opetovano izjavila, da se kanali radi slabih državnih financ ne bodo gradili, zato je izid glasovanja o resoluciji Moraczewskega smatrati za demonstracijo proti vladi, v prvi vrsti proti Bilinskemp in Bienerthu.
Po glasovanju o resolucijah je sledilo poročilo draginjskega odseka o korakih, ki se naj zavzamejo
proti vedno naraščajoči draginji živil. Poročevalec poslanec Kunscliak je uvedel debato. Za referentom je povzel besedo trgovinski minister Weißkirchner. Koj v začetku izjavlja, da je vlada za predloge dragi njskega odseka. Skrbeti pa moramo, da bomo domači konzum pokrili z domačo produkcijo. Upati smemo, da se bo to doseglo, če bomo poskrbeli za postavo, ki bo uredila vnovčevanje živine. V nadaijnem njegovem govoru je prišlo večkrat do ostrih spopadov med njim in socialnimi demokrati. Priznati se namreč mora lojalno, da skuša Weißkirchner pravične premostiti nasprotstva, ki se pojavljajo pri gospodarskih vprašanjih med kmečkim in mestnim ljudstvom. To mu pa socialni demokrati, ki se drznejo imenovati kmeta oderuha in zavzemajo radi tega skrajno pristransko stališče, hudo zamerijo in mu vedno opo-nirajo.
Za ministrom so govorili še nemški agrare« grof Auersperg, nemški naeionalec dr. Lecher in češki agrarec Holy. Zlasti med govoroma prvih dveh je bilo zelo živahno, ker sta oba govornika zastopala skrajne stanovske interese, kar je. povzročilo mnogo konfliktov.	i
Jutri dne 30. t. m. ima zbornica zopet sejo. Nadaljuje se debata radi draginje mesa. Med drugimi bo govoril v imenu Slovenskega kluba poslanec Iv. Roškar,
Ceško-neinška spravna pogajanja.
Včeraj dne 29. nov. so bili pri Bienerthu predsednik Enotnega čečkega kluba dr. Fiedler in nemška poslanca dr. Urban in Pacher, da se dogovore glede postopanje pri češko-nemških, spravnih pogajanjih, ki se imajo zopet pričeti. Posvetovanje je’ bilo zgolj informativnega značaja.
Po poročilih listov bodo Nemci delegirali za spravne konference poslance Damm, dr. Herold, Pacher, Roller, dr. Urban in dr. Bachmann.
Stranke v poslanski zbornici.
Klub sedaj ujedinjenih Cehov _ bo štel 84 po4 slancev, Ti skupno z Jugoslovani iri nekaterim! ma-loruskimi poslanci bodo tvorili Slovansko Unijo s 126 poslanci. Poljsko Kolo šteje 71, klub Malorusov 31 članov, kar tvori 228 narodnih Slovanov.
Njim nasproti bo stalo 96 nemških krščanskih socialeev, 78 nemških liberalcev in 20 Romanov (Italijanov in Romunov). Med temi narodnimi strankami je 87 socialnih demokratov, pri katerih so zastopane vse narodnosti, razven Jugoslovanov, Le 6 poslancev je izven vsake organizacije.
Praška „Union“ pravi, da se je stališče slovanskih strank ojačilo, ker utegne priti do sporazumlje-nja med Poljaki in Malorusi po ustanovitvi velikega češkega enotnega kluba.
Voditelji albanskih ustašev v Crnigori.
Kakor znano, je večje število albanskih ustašev potem, ko so bili premagani po turški vojski, pobegnilo v Crnogoro. Begunci so se nastanili večinoma v Podgorici. Crnogorska vlada je posredovala v Carigradu, da bi se begunci smeli brez kazni povrniti v domovino. To posredovanje črnogorske vlade je imelo najboljši vspeh in- te dni so bili vodje Albancev pozvani na Cetinje, kjer jim je črnogorska vlada svetovala, naj se vrnejo v domovino. Vodje so se vrnili v Podgorico, da se tam posvetujejo in odločijo, da-li vsprejmejo predlog črnogorske vlade ali ne.
Ljudsko štetje in Nemci na Ogrskem.
Na Dunaju obstoji društvo „za ohranitev nemštva na Ogrskem.“ To društvo prosi v nemškib listih podpore 1 za priprave za ljudsko štetje na Ogrskem. Odbor zdihuje, da Ogri leto za letom pomaža-rljo na stotine ogrskih Nemcev, ropajo nemške otroke itd. Nemci vidijo samo, kako Ogri potujčujejo Nemce, a nočejo pa pripožnati, da Nemci Slovane v še večji meri germanizirajo. Dvojna mera je v veljavi pri Nemcih: Slovane bi smeli svobodno potujčiti in raz-naroditi, a Če se kak German zgubi, pa kličejo Vse-nemčijo na pomoč.
H Cesar in češko-nemška spravna pogajanja.
Cesar je v splošni avdijenci sprejel med drugimi tudi člana gosposke zbornice Karla, Adameka, ki je ob enem tudi član Češkega deželnega zbora. Cesar se je jako priznalno izrazil o stališču, M ga zavzemajo Cehi pri češko-nemških spravnih pogajanjih ter tudi pohvalil češko časopisje, češ, da se drži popolnoma objektivnosti. Končno je cesar želel, da naj bi imela češko-nemška sprava, kakor hitro mogiče, popolen vspeh.
Hrvaški jezik zabranjen v ogrskem državnem zboru.
V krogih ogrske opozicije se v najnovejšem času zopet živahno agitira za to, da naj bi se hrvaškim delegatom v ogrskem državnem zboru prepovedalo govoriti v hrvaškem jeziku. Člani stranke osem-inštirideseterih so tozadevno že intervenirali pri predsedniku ogrske zbornice, ki jim je obljubil, da se bo tozadevno posvetoval z ogrskim ministerskim predsednikom.
Raznoterosti.
Posl. dr. Ivčevič ponesrečil. Iz Zadra poročajo: V petek dne 25. novembra se je na sprehodu ponesrečil deželni poslanec drl Ivčevič. Izpodrsnilo mu je. Poškodoval sč je na obeh nogah.
Iz sanitarne službe. Okrajni zdravnik dr. Karl Friedrich je imenovan za višjega okrajnega zdravnika za Štajersko.
Iz finančne službe. Provizorični finančni kori-cipist dr. Emil Wawreczka je imenovan za definitivnega finančnega koncipista.
Spremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: uradniški aspirant Leo Grat iz Dunaja y Maribor, revident Pavel Garbeis iz Ptuja v Gradec, Emil Domes iz Inomosta v Ptuj, 'Janez Felber iz Maribora na Dunaj; adjunkt Karl Skala iz Maribora na Dunaj ; uradniški aspirant Karl Merganc iz Dunaja v Maribor; asistent Alojzij Novak iz Maribora v Mürzzuschlag. Na novo sprejet je Franc Colnerič kot u-radniški aspirant v Gradcu.
Zaročil se je grof Auersperg, nadporočnik 5. dragonskega polka v Slov. Bistrici, z gospodično Mici pl. Adamovic, hčerko grajŠčaka pl. Adamoviča v Velenju,
Iz šole. Deželni Šolski svet je imenoval učiteljskega kandidata M. Majcena za učiteljskega sup-ienta na ljudski šoli v Hajdinu pri Ptuju. — Za nadučitelja na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. je imenovan tamošnji začasni šolski vjodja Ant. Vogrinec; na šoli v Kapli ob Dravi pa učitelj Ditmar Grosslinger. Za definitivne učitelje, oziroma učiteljice, so imenovani: na ljudski šoli v Soboti Alb. Sitter ; v Trbovljah prov. učiteljice: Marija Windischer, Eleonora Vodušek, Štefanija CimperŠek in Marija Arzenšek’; v Poljčane je prestavljen Boštjan Krotky iz Studenic; za učiteljico v Lučah v Savinjski dolini je imenovana suplentinja Gizela Dominikus;1 definitivno so nastavljene: učiteljica Marija Troha na šoli v Zibiki, Alojzija Kocmut v Središču, Alojzija Herg pri Sv. Tomažu pri Ormožu in Emilija Požegar pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Definitivni učitelj Leopold Culk je prestavljen iz Črne gore na Dobrno. Učitelj Iv, Klenovšek pri Sv. Vidu je na lastno prošnjo vpokojen. Štirirazredna ljudska šola v Artičah se poveča v 5-razrednico. — V Št. Lenartu v Slov. gor. se vkljub protestu občin in davkoplačevalcev spremeni en razred nemške šulferajnske šole v javno šolo. Tako se postopa z Slovenci na Štajerskem. Kje je pravica?
Prememba posesti. Gospod Josip Balon je kupil v Ljubljani znano gostilno „pri fajmoštru“ za 70 tisoč kron.,
Napredek Cehov na Dunaju. Češko društvo Narodni dom je kupilo velik hotel Post na Dunaju v I. okraju za 1,300.000 K.
Vsi so zmedeni. Dogodki zadnjih dni na Dunaju so liberalce popolnoma zmešali. Njihovi listi pišejo že tako konfuzno in se s tako mrzlično krčevi-tostjo oklepajo vsake notice, ki jo je spravil kak z bujno domišljijo obdarovan čifut v 'svet, da je res že neprebavljivo. Razpoloženje je sicer nekoliko umljivo. Najprej pride njihov najnovejšj proteže hofratski Ploj in s svojim nečuvenim nastopom v delegacijah desa-vouira ves liberalni radikalizem, potem pride padec neoslavista Kramarja in dosledno i tudi njegovega praktičnega faktotuma Hribarja, in sedaj zapuste — „najboljšega jugoslovanskega politika“ Ploja kar trumoma jugoslovanski poslanci in prestopijo k temu 'preklicanemu dr. Šušteršiču, ki je bil ravno pred par dnevi politično obglavljen in ga sedaj ne bi smela že povohati nobena politična mrcina več. Taki vdarci morajo povzročati halucinacije. Edino na ta način se lahko razume zadnje liberalno divjanje. Nasprotni listi namreč poročajo, da je imel Slovenski klub v soboto ali v nedeljo sejo, v kateri se je govorilo o vse-učiliškem vprašanju in se konstatiralo, da je Slovenski klub zavzemal pri prejšnjem zasedanju svojo ob-strukcionistično taktiko iz strahu pred — Hribarjem. Seveda te seje ni bilo, a to bedastoćo prinašajo liberalni listi vseeno in kriče, da so naši poslanci že izdali slovensko vseučilišče, na. drugi strani se pa slika Hribarja kot enfanta terrible, ki vendar š.e ni ona politična ničla, kakor je v resnici. Liberalci, bodite vendar nekoliko bolj resni in ne borite se z mlini na veter, ampak počakajte na faktične sklepe. Smešni ste že itak res prav dovolj!
Kadar se gre za denar, potem ne poznajo liberalni učitelji nobenega pardona niti proti lastnim tovarišem. Tako se je zgodilo, da so .si sedaj krepko v laseh kranjski in štajerski liberalni učitelji. Stvar je ta-le: Štajerski liberalni učitelji so si ustanovili: „Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo.“ To je vjezilo gospode v Ljubljani, ki bržkone menijo, da je vedno dobro biti tam, kjer je denar in „Učiteljski tovariš“ je ostro napadel Štajerske liberalne kolege, Češ, da so separatisti in bogve še kaj vse. „Narodni Dnevnik“ od dne 29. t. m. pa prinaša dolg članek izpod peresa učitelja Peseka, v katerem se brani postopanje Štajerskih liberalnih učiteljev in se pove kranjskim nekaj prav gorkih. Na očitanje separatizma odgovarja Pesek:	„ Tudi jaz sem centralist in
sem vedno zagovarjal ta princip. A gospodje pri centrali, ali ste izvrševali in delali? Da, osnovali ste socijalni odsek, pa ostal je le na papirju. Izdelal sem podroben načrt za delo med ljudstvom, Izvolil se je od mene predlagani osrednji socijalni odsek za vse slovenske pokrajine. Imeli smo dve seji ter ste me o-značili za idealista, optimista, češ, 10 let Še ni mogoče izvesti mojih predlogov. Izrekli ste nad vsem, kar sem kedaj predlagal, da ni izvedljivo, in tako so ostali vsi socijalni odseki po Kranjskem, in seveda tudi osrednji v Ljubljani, mrtvo rojeno dete.“ Da, da, gospod Pesek ima popolnoma prav. Veliko lažje jefra-zariti, kakor pa delati, to se oosfebno očitno kaže pri liberalnem učiteljstvu. Posebno težko je delati za-
stonj, iz idealizma, če je materialistični liberalizem že vse zamoril.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju ima dne 1. decembra t. 1. pri Leitnerju, AuerspergstraBe, svoj drugi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročila odbornikov, 3, Poročila klubov in S. L, K, A. 4. Dopolnilne volitve, 5. Slučajnosti, Začetek ob %8, uri zvečer.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehnično društvo „Zarja“ v Gradcu priredi v petek dne
2.	decembra ob 8. uri zvečer pri „Zeleni Štajerski“ v Gradca slavnostni večer V proslavo 601et*nice prev-zvišenega škofa krškega gospoda dr, Mahniča.
Štajersko.
Maribor. Uradni dnevi mariborskega okrajnega glavarstva so v četrtek dne 1. decembra v Slov. Bistrici, v torek dne 6, decembra v Peklu pri Poljčanah in v četrtek dne IS. decembra pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Maribor. Porotne obravnave. V pondeljek dne 28. novembra so se pričele porotne obravnave. 181et-ni Alojzij Kežmann je bil obsojen radi posilstva na 15 mesecev težke ječe. — Jožef Polajžar, lOletni so-darski vajenec iz Novevasi pri Ptuju, je težko poškodoval 76 let starega dninarja 'Janeza Vidoviča ter ga oropal 2 K. (Zato je dobil Polajžar 4 leta težke ječe. — Včeraj dne 29. nov. je sedel na zatožni klopi Jožef Jagodič, dninar iz Spodnjega Dupleka, Obtoženi je Šel dne 15, septembra 1910 zvečer v družbi drugih fantov na Vurberg kosit otavo. Ko so šli kosci, pojoč veselo pesem, mimo Berlingerjeve hiše, začel je pekovski pomočnik Fr. Horvatek metati na fante čez plot kamenje in drva, ne da bi katerega zadel. Jagodiča je to izzivanje tako raztogotilo, da je zamahnil s koso skoz plot proti Horvateku ter ga zadel tako nesrečno, da se je Horvatek čez nekaj trenutkov zgrudil s prerezanim obrazom in vratom ter globoko rano na prsih, mrtev na tla. Jagodiča so spoznali porotniki krivim, ter je bil obsojen na štiri leta težke ječe. — Danes dne 80. nov, bi se imela vršiti porotna obravnava proti Karlu Rabitschu, uredniku „Unterst. Zolkszeitung“, In učitelju Aistrichu, a ker sta obtoženca nastopila obširen dokaz resnice, se je morala obravnava preložiti. Na mesto te se vrši razprava proti Francu Schoriju, Alojzu Kranjcu in A. Hojniku radi uboja.
Maribor. Proti nerazdruženosti sv. zakona se je vršil dne 28. nov. zvečer v mariborski kazini shod, na katerem je govoril neki Müller iz Dunaja maloštevilnim poslušalcem o reformi sv, zakona. Izrazil je upanje, da ni več dolgo, ko bomo imeli tudi v Avstriji zakon, ki bo prijal svobodomiselcem, protestantom in drugim nasprotnikom katoliške cerkve. Na tem zborovanju seveda ni smel manjkati ne pastor Mahnert in ne njegov faktotum Jahn.
Slov. Bistrica. Namesto vožne pošte se bo poštna zveza med Slov. Bistrico in kolodvorom južne železnice s 1, dec. t. 1. oskrbovala s slovenjebistriško železnico.
Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo dne 4. decembra zvečer tombolo v gostilni gospoda A. Vaupotiča. Začetek ob 6. uri zvečer, K obilni udeležbi vabi uljudno društveni odbor.
Celje. Vojaške oblasti nastopajo proti slovenskim časopisom. Poveljstvo 87. pešpolka je prepovedalo vojakom naročati slovenske liste in časopise brez izjeme, nemških pa ne. Znano je, da se vsenemški duh vedno bolj širi tudi med vojaštvom, vendar pa nismo pričakovali, da bi se upala vojaška oblast tako nastopiti zoper Slovence. Upamo, da bodo naši poslanci obračunali z faktorji, ki so »skrivili te razmere med vojaštvom.
Celje. Roparski napadi v celjski okolici. V celjski okolici se je dne 23. in 24. nov. izvršilo več roparskih napadov. V dveh slučajih je napadalec z odprtim nožem napadel svojo žrtev ter zahteval od nje denarja. Čeprav se je stvar ovadila orožništvu, vendar niso mogli Še izslediti'roparja.
Celje. Podporno društvo organistov je imelo svoj letni občni zbor in zborovanje dne 22. nov. v Celju. Ob /411. uri je bila instrumentalna slovesna sv. maša, .(kornp, Avg. Wairich) pri koji je sodelovalo okrog 40 pevcev in 7 godal. Ob 1. uri popoldne se je pričelo zborovanje „Pri belem volu.“ Tačasni predsednik gospod Karol Bervar je poročal o delovanju in o vprašanju penzije organistov. Blagajnik je poročal: društvo ima kapitala 2085.65 K. Pretečeno leto je bilo dohodkov 134,40 K, stroškov 68.80 K. Nadalje je bila volitev novega odbora, v kojega so bili izvoljeni sledeči gospodje organisti:	predsednik Franjo
Klančnik, organist na Paki; njegov namestnik yah Raztočnik, organist v St. Juriju ob juž. žel.; tajnik Peter Potočnik, organist v Št. Janžu pri Velenju: blagajnik Jakob Skrabar, organist v Grižah; odbornika Karol Bervar, vodja orglarske Šole v Celju, in Fran Kranjc, organist na Dobrni;; namestnika Božidar Drolc, organist v Št. Juriju ob Taboru, in Ferdinand Fras, organist v Ptuju. Društvo je imelo v pretečenem letu 43 udov: 38 rednih, 4 ustanovne in enega častnega, odpadla sta dva. Novih udov je pristopilo 16, 14 rednih in 2 podporna uda. Ob VA. uri popoldne je bilo zborovanje zaključeno. Potem je bilo ogledovanje krasnih orgelj na Teharjih. Navzočih je bilo okrog 50 gospodov organistov; res lepo Število,
ali kaj je to, ko vendar naša Škofija šteje čez 200 organistov. Gospodje organisti, vzdramite se že enkrat, iz spanja. Oglejmo si naša nasprotna društva, na primer demokrate, kako so organizirani, Vsak navaden delavec je skoraj boljše plačan, kot organist. O-glejmo si učiteljski stan. Pred kratkim so časniki pisali o zboljšanju njih plač. (Kaj pa o organistih?! Dragi gospodje kolegi, ako si sami1 ne pomagamo, nam ne bo nikdo pomagal. Polna skleda še ni nikdar šla za praznim želodcem. Naj bi ne bilo organista, ki bi ne bil pri društvu, kajti ravno z organizacijo si bomo priborili boljšo bodočnost. Delaj sam in Bog ti bode pomagal. Obračamo se tudi do gospodov poslancev in jim kličemo:	Usmilite se nas ' in pomagajte
nam, da tudi nam že enkrat zasveti solnce boljše, — boljše bodočnosti!
Ceršak. Naš Bresnik je silno skrben gospod. Da bi pomnožil Število otrok slavne ( svoje Šole, je svojo brihtnost Še pomnožil. Prvotno je bilo samo 7 otrok v Šoli. To Število je Bresnik takoj pomnožil z dvema: z enim, ki je že prekoračil 44. leto, in drugim, ki je še-le pet let star, Ker je Bresnik tudi drugače brihten in iznajdljiv mož, je znal on še na drug način dobiti đeco v Šolo. [Na Kresnici, dober četrt ure od Št. lija, in več kot eno uro od Ceršaka, ima znani Zechner brata; od tega je dobil tudi fanta v to šolo, V Ceršaku in Seinici je nekaj takih revežev, ki so pošiljali dosedaj svojo deco v šentiljsko šulferajnsko šolo, tudi ti so dobri za Bresnika. Pa tudi juha in kruh, ki ga peče Stefličevka, Igra veliko ulogo. 'Od njega se žive ne samo Bresnik, ampak tudi otroci, To bo vleklo, si misli Bresnik. Pa Še eno! Cernu so puške na svetu? Gospod Bresnik hodi prav pridno in moško s puškico nabasano po svojem šolskem revirju. Zajcev sicer ne sme loviti, ker mu gospoda Reiter in Wrus tega ne dovolita, a zapoje si le lahko včasih tisto znano: „Oj jagerček mlad.“
Svečina. V občini Svečina, kraj Ciringa, je uboga viničarka Mörth s pomočjo našega gospođa o-krajnega zdravnika in lastnika sanatorija „Mirni dom“, dr. Fran Ceha, dne 23, novembra porodila trojčke. Mati in otroki so zdravi In primerno čvrsti. Revna obitelj je k prejšnjim Šestim otrokom, najstarejši je komaj 14 let star, dobila še prirast od dveh dekline in enega fantiča.
Št. Janž na Dravskem polju. Visokorodni gospod dr. Janez Klasinc v Gradcu je daroval za farne uboge 20 K, in za naše katoliško izobraževalno društvo 10 K. Izrekami iskreno zahvalo. Bog plati!
Cirkovce. Pečat naše novoustanovljene pošte je dvojezičen in kaže v krogu:	Zirkovetz Cirkovce, na
vreči, kjer je več prostora za nemško kulturo, beremo: Zirkowetz. Po katerih pravilih se pačijo slovenska krajevna imena, tega ne bo pogodil noben filolog. Velika napisna tabla, na hiši je popolnoma nemška, ker je v vreči zmanjkalo slovenskih črk. Temu se ni čuditi, saj še gospodinji zmanjka zabele, in tedaj zadostuje krompir v oblicah ali pečena repa. V Gradcu je absolutno in relativno stokrat več Nemcev kakor na našem polju od Pragerskega do Ptuja, a če napravi gospoda v Gradcu na poštnem poslopju dvojezičen, ne samoslovenski napis, gotovo buršaki de-molirajo hišo. Kaj, če bi za Miklavževo dobili vsaj dvojezično tablo, da vedo ljudje, kaj je napisano v slovenskih Cirkovcah. Želimo le trohice pravice!
Sv. Martin pri Vurbergu. V petek1 dne 25. nov. zjutraj je umrl v 67. letu svoje starosti posestnik gospod Jakob Postrak iz DupliŠkega vrha, Ranjki je bil občespoštovan in priljubljen, kar je posebno pričal njegov mnogoštevilni pogreb. Še pred tremi tedni je bil v cerkvi, a prehlad, ki se ga je lotil, ga je spravil v kratkih dneh v hladni grob. Naj v miru počiva!
Rajhenburg. Na občnem zboru katoliškega političnega društva „Sava“ v Rajhenburgu so se stavile in enoglasno sprejele sledeče resolucije: a) odobrava se obstrukcija slovenskih deželnih poslancev v štajerskem deželnem zboru ter se jih poživlja, 'da vstrajajo v zapričetem boju; b) želi se, da S, K. Z. začne novo akcijo v prid razširjanja volilne pravice za deželni zbor, zlasti v smislu pomnožitve slovenskih mandatov;, c) protestira zoper žalitev slovenske mladine po Lehrerbundu; d) poživlja slovenske deželne poslance, da stavijo predlog za skrajšanje šolske obveznosti, za vpeljavo poldnevnega pouka v ljudskih Šolah, kakor je to sklenil koroški deželni zbor, in za uvedbo poljedelskega pouka na ljudskih Šolah; e) se pridruži protestom zoper žalitev svetega očeta po županu rimskega mesta; f) protestira proti uvozu argentinskega mesa in inozemske živine.
Razgled po svetu.
Frančiškanski samostan zgorel. Tz Fožuna se poroča, da je nastal dne 27, nov. požar v frančiškanskem samostanu v Malaczku. Samostan je popolnoma zgorel. Zgorel Je tudi celi arhiv. Redovniki so se vsi rešili.
Naborniki in begunci v Italiji in Franciji. Šlei-rilo nabornikov je narastlo v Italiji v zadnjih osmih letih od 32.000 na 40.000, število dezerterjev od 800 na 7000. V Franciji je narastlo Šetvilo nabornikov na
120.000.	Število v Franciji živečih refrakterjev in dezerterjev znaša okoli 30.000.
Koliko prebivalcev ima Sarajevo? V Sarajevu je bilo pravkar končano splošno ljudsko Štetje. Po uradnih podatkih šteje mesto Sarajevo sedaj 51.054 prebivalcev. Vojaška posadka pri tem ni vračunjena.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimaine, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Ealib)
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Moravsko.
so
slovenska obrt.
Olje
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
■	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani \
■	Dunajska cesta 19: v Medjatovi hiši v pritličju : Danajska cesta 19 J
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponndbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-g o dni mi pogoji, da se lahko meri z vsako drago zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Glavni zastopnik za Štajersko:
BESI
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
SW“ samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najusodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Na debeloI B .	Na drobno! ■
Priporoča se	jg
edina narodna trgovina J
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g
tudi igrač.	g
priča & Kramar v (^elju ■
na voglu Graške- in Krožne ceste. M 5
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko’oseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
1VJL8MM C 0*1* O I> WAT.BA Sl
priporočujemo priznano najboljši pridatek za [kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Restavracija XXXX*
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor?
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Trgovina špecerijskega blaga
fllilan Hočevar Colje pr
_	'	'is?..
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to
ko spadajoča dela po najnižji ceni.
.. ffatčrfe In proračune n« razpolago. =r
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne m in solidne postrežbe:
H rnskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rnma, * slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev.
■ Sveže rozine, grozdiće, cirebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
I**	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega* Lucculns“, mastina in klajno apno. Ob ■■ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi H v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja ® in vrtrove.
H	Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in
„ drugih sveč, kadilo in olje.	177
XX8XXXXXXXXXXXXXXXXXX
ra
Maribor
Tsgethefova cesta 39
perd ko! edvorom,priporoča «voj o bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d.. po najnižji ceni.
s slovenskimi ploščami, čistim in jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se too no in hitro izvršujejo.
Gramofone
Cerkveni in sobni slikar in pleskar V
Franjo Horvat
IH A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, Rob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
B B
BB
♦♦»»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦♦e»
’ OSTANKI-»®
:
i
0V
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!

parbaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10’—. Zelo možni K 12-— posebno fini K 14,~, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14’— zelo trpežni K 17’— posebno fini 20 K, čez 20 K franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša : Steumecki : Celje.
X
X
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Coljo“,
Stavbena in umetna| kamnoseška :: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-.:::	vanje napisov v iste. :::