Leto XVIII
številka 34
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor — odgovorni   urednik   KAREL M.VKUC
GLASILO   SOCIALISTIČNE ZVEZE
KRANJ, DNE 7. MAJA 1965
CENA 30 DIM
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. )d 1. januarja 1958 kot poltednikj M 1. januaija 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, In sicer ob sredah in sobotah
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Dan zmage
Polnih dvajset let je od takrat. Kako hitro gre čas! Morda prav zato, ker nas vseskozi spremlja buren razvoj od prvih let obnove skozi elektrifikacijo in industrializacijo, skozi uveljavljanje samouprave in vstopanje v široki svet z našimi izkušnjami družbene ureditve, z našimi ekonomskimi uspehi in podobno.
Letošnjo dvajsetletnico prvič slavimo kot državni praznik. Ta jubilej to tudi zasluži. Vendar ne kot praznik države, marveč kot praznik milijonov svobodnih ljudi istih poštenih misli in ciljev, kar nas kot proste posameznike podzavestno povezuje v veliko celoto — v silo široke skupnosti.
Vendar svoboda še ni materialna dobrina, marveč le sredstvo za dosego gmotnih ciljev. Zato sama svoboda še ni pomenila cilja. Toda sprostila je naše nevzdržne sile, ki so se iz stoletnih nad zarile v realnost dela in ustvarjanja. Tu pa je naša skupna *rioč dokazala svojo prednost. Prek drobcev napak m celo prek velikih objektivnih težav so naše osvobojene ideje in roke v dveh desetletjih napravile toliko flovih tovarn, cest, stanovanj, zdravstvenih in drugih °bjektov, da so celotni kraji spremenili svojo podobo.
To še zlasti velja za našo Gorenjsko. Od Jesenic do Železnikov, od Ljubelja, Lavtarskega vrha, povsod so naše osvobojene sile odprle novo življenje. V potrditev tega opustimo tokrat papirnate številke in °dstotke. Vprašajmo samo poštene, stare ljudi, kako so živeli nekoč in kako danes. To ne zaradi laskavo-stl lastnih uspehov, marveč v dokaz naše pravilne Poti. I
Toda milijoni ljudi tega še niso dosegli. Naše izkušnje in naša pripravljenost jim je v vzpodbudo, v Pomoč. Mi smo tega veseli. V tem nenehnem kipenju smo jim ob strani, kajti,naša zmaga in svoboda Se ne pomeni pravega cilja. Celotno človeštvo je v ncnehnem boju, življenje povsod kipi, lomi staro in ne*adrŽno prodira naprej.
i
; ******
'X^*vvt' - AC&ifo -n<n<.' trd. et*a.
r
Skromna beležka iz velikih dni
OBRAZI IN POJAVI   A   OBRAZI IN POJAVI   •    OBRAZI IN POJAVI
Resno razmišljam: ali smo vsi pismeni? Pri tem ne mislim na »klasično« nepismenost in polpismenost, čeprav bi tudi o tem pojavu kazalo kaj
napisati.
Mislim na tiste ljudi, ki znajo brati, pa nočejo razumeti kaj so prebrali- Razumejo le tisto kar jim prija, vse razumejo le — do sebe!
Pišemo o nagrajevanju po delu. O tem, da je treba slehernega delavca tudi vodilnega — nagrajevati le po družbeno priznani vrednosti njegovega dela, ne po položaju niti po tem koliko sam sebe ceni. To je sicer te-2aven, a potreben posel. Kolikokrat so skalili odnose v podjetju (in med Podjetji!) prav nepremišljeni ukrepi Pri nagrajevanju posameznikov.
Na dlani je, da plačevanje nadur vodilnim delavcem — zlasti direktorjem — ni normalno. Vsaj vedno ne. Pa so vendarle tudi ljudje, ki si pomagajo na tak način. O njih smo pisali v eni zadnjih številk našega lista.
In zgodilo se je, da so ta komentar v enem izmed (manjših) kranjskih podjetij (kjer direktor dobi vse nadure plačane) prebrali, skomignili z rameni in ugotovili: »To nas pa prav nič ne prizadene, saj nismo omenjeni!«
Lepa reč! Torej bi po njihovem (in morda še kakšnega) mnenju, moral biti nekdo, ki bi takole »po spisku« objavljal kdo greši, kaj je zagrešil in kako naj zadevo popravi. In to v času, ko naj bi beseda samoupravljanje zvenela mogočno! ABC
____ J
Prednost borcem
V radovljiški občini pričakujejo, da bodo dobili 50 milijonov dinarjev kot delež republike za stanovanjski sklad, ki bo namenjen za gradnjo stanovanj borcev. Ostalo polovico sredstev bo prispevala občina In bo tako stanovanjski problem vsaj za najnujnejše primere rešen.
Prav tako je ZB NOV predlagala občini, da naj bi imeli nosilci spomenice 1941 100 odstotni popust pri .konvunal-
Vsem borcem in aktivistom iskrena hvala in čestitke k
DNEVU ZMAGE
nem prispevku ter prednost pri dodelitvi gradbenih zemljišč. Za borce iz leta 1942 bi znašal popust 50 odstotkov« a za ostale 30 odstotkov.
P. C.
Film o Begunjah
Občln&kl komite ZB NOV v Radovljici je sprožil iniciativo za snemanje daljšega dokumentarnega filma o Begunjah. Ustanovljen je že medobčinski sklad za flnansira* nje tega filma, s sedežem v Radovljici. Sredstva v sklad bodo prispevale vse gorenjske občine, saj bodo s filmom prikazali dramo 12.000 ljudi, od katerih so mnogi samo enkrat zapustili zidove jelntiV niče — ko so jih Nemci odpeljali na morišče v DragL P. C
991
IV dni
MI IN SVET
?. MAJ 1965 * GLAS
Zračna vojna v Vietnama SAIGON — Ameriško in Južnovietnamsko letalstvo nadaljuje z zračnimi napadi na ozemlje Severnega Vietnama. V zadnjih dneh so napadli več vlakov in ladij. Tako se v bližini 37 vporednika napadli tovorni vlak, ki je bil po ameriških virih natovor-Jen s strelivom. Ameriška letala so v zadnjih nap KIi uporabila tudi rakete zralc — zemlja.
Amerišhpga vmešavanja
ne odobravajo
PARIZ — Francoska vlada Je najbolj odkrito med vsemi zahodnimi državami povedala, da se ne strinja z ameriškim izkrcanjem v Dominikanski republiki. Ameriški veleposlanik, ki se je sestal z generalom de Gaullom, da bi mu pojasnil ameriško stališče, ni uspel prepričati francoskega predsednika.
Poslabšanje odnosov KAIRO — V egiptovskem glavnem mestu gledajo zelo kritično na odnose med arabskimi državami. Pri tem ugotavljajo, da je Tunizija prekršila dogovor o skupni politiki arabskih držav do Izraela. Tunizija je edina arabska država, ki ni poslala svojega predstavnika na razgovore v Kairo, kjer so se menili o skupnih ukrepih, če bo Zahodna Nemčija vzpostavila diplomatske odnose z Izraelom. Sirija in ZAR sla zaradi tega odpoklicali svoja veleposlanika v Tunisu.
Nov napad na sovjetsko vodstvo
PEKING — Kitajski tisk nadaljuje napade na sovjetsko vodstvo. Sovjetskemu vodstvu očitajo, da je krivo
za ameriško vmešavanje v Južnem Vietnamu. Sovjetska zveza je to zakrivila s svojim neodločnim stališčem do
napndalcev.
Drugi sod smodnika
V zadnjih dneh svetovna napetost prihaja že na dva tira. V.etnamski sod smodnika Je tako dobil svojega dvojnika na zahodni polobli v Dominikanski republiki. Za napetost v tem delu sveta so poskrbeli Američani s svojim vojaškim vmešavanjem. Povod za to je dal d ravni udar, ki so ga v San Domin go, glavnem mestu Dominikanske republike, izvršili proti vojaški junti, ki je prišla na oblast pred dvema letoma, ko so strmoglavili ustavnega predseetn 'a Juana Boscha. Državno krmilo so po tem vojaki sukali tako, da je postalo nezadovoljstvo zoper vlado vsesplošno.
Državni udar pa se ni povsem posrečil. Zdaj so imeli prednost in položaj v rokah uporniki, zdaj zopet diktatorska vojaška jun ta, ki so jo ščitili poveljniki posameznih rodov vojske. Spopad med uporniki in vojsko je bil srdit In vseskozi negotov. V takšnem poloažju so Ame-
ričani izkrcali okoli 20.000 pripadnikov mornariške pehote in padalcev, Id bi naj opravili po ameriških političnih napovedih »človekoljubno dejanje«. Kocka je s tem padla. Na ameriških kretnicah v zgodovini še nismo zabeležili tako odkritega tujega vmešavanja v notranje zadeve neke države, kot v dominikanskem primeru. Ameriški vojaki so se sicer na dominikanskem ozemlju pojavili v zviti preobleki, da deželo rešujejo pred »komunistično nevarnost jot, vendar je to zelo naiven izgovor, ki ga nihče ni upošteval. Nobenih dokazov namreč nimamo, da bi trditvam ameriške vlade, češ da gre v dominikanskem primeru za vdor »Castrovega komunizma« lahko verjeli. Bolj verjetno postaja Iz dneva v dan, da se je v dominikanskem vmešavanju volk moral okititi z ovčjo kožo, da bi tako lažje opravil svoje naloge. Po vsem kar so do sedaj povedali voditelji upornikov,
lahko napravimo trden sklep, da so želeli v deželi obnovili ustavni red in oblast vrniti izgnanemu predsedniku Juaim Bo-schu. Tudi osebnosti, ki stojijo na čelu upornikov, nimajo ničesar skupnega z ameriškimi očitki. Da bo ironija še večja, se jih Je večina šolala na ameriških šolah.
V takšnem položaju je postalo ameriško izkrca-vanje nevarno. Večina držav, med njimi skoraj vse južnoameriške države, ki imajo skupen proslor pod ameriškim zaščitnim šotorom, je ameriško vmešavanje obsodila. Ameriški predsednik Johnson je v tej zdregi moral kar dvakrat v 24 urah zagovarjati ameriško izkrcanje. Ameriški politiki v vsakdanji rabi pravimo »politika gorjače«. Smešno je, da ameriška vlada svoje vmešavanje zagovarja z zaščito ameriških in vseh tujih dravljanov, ki Jih je v Dominikanski republiki zelo malo in s po-
JOHNSON — dvakrat na govornici v 24 urah dat kom svoje ohveščeval-nc službe, da so med uporniki našteli tudi 50 komunistov. Vstop ameriških vojakov na dominikansko ozemlje pove, da ameriška vlada ne izbira sredstev pri utrjevanju svojega vpliva.
Slovenci v Forlaniji
VEDNO MANJ PREBIVALSTVA
V devetnajstih komunah Julijskih predalp, ki se raztezajo od Vezona do Praprotnega, kjer ležijo skraj vse vasi s slovenskim prebivalstvom, je 58.335 hektarjev površine. Samo 1,8 ha pride povprečno na enega lastnika zemlje. 105 lastnikov ima posestva velika nad 20 ha, kar pa vseeno komaj zadostuje za samostojno kmetijo v hribih.
Poglavitni dohodek torej ni več od kmetijstva, ampak za-
služek v industriji, trgovini, prometu, turizmu in drugih službah. Kmetje iščejo lažjih poti, da bi prišli do zaslužka ter zaradi tega zapuščajo kmetije in odhajajo v mesto. S tem preseljevanjem v mesto pa hitro pada število slovenskega prebivalstva na tem področju.
Največji padec števila prebivalstva je v Videmski pokrajini in v dolinah Celline in Medune, kjer je število v zadnjih 40 letih padlo od 21 do 25 odstotkov. V območju Julijskih predalp število ni tako močno padlo, kot v ostalih pokrajinah. V istem obdobju je Število padlo le za 7;6 odstotkov.
Počasnejše upadam je prebivalstva si lahko razlagamo le s tem, ker so Slovenci močno navezani na domače ognjišče.
Težko se ločijo od tipično slovenskega okolja v vasi, kjer so se rodili in so doraščali.
Zaradi vedno manjšega števila prebivalstva je zemlja vedno slabše obdelana ter se lahko pričakuje, da bo tudi vedno slabše rodila. S tem pa bi prišlo nujno še do večjega izseljevanja.
Se vedno bi se dalo marsikaj rešiti. Potrebno bi bilo izboljšati silno razdrobljena posestva. Morali bi jih združiti in pričeti zadružno obdelovati.
Ljubezen do domačih krajev je vedno nekoliko zavirala naše ljudi, da sc niso vpisali med emigrante, kakor prebivalci drugih hribovskih področij in da niso iskali ravnotežje med številom prebivalstva in tem kar bi jim mogla nuditi narava.
Ob grobo na Praprotncm
Vaikenburg pred spomenikom v Kranju
Moški pevski zbor iz Holandije m visoki gostje fac mesta
Na svoji turneji po Sloveniji se je veliki pevski zbor poljske armade ustavil tudi ob grobu treh partizanov pri Praprotnem v Selški dolini. V tem grobu leži tudi poljski partizan Tadeusz Szadevvskv, ki se je med vojno boril skupaj s slovenskimi partizani in padel na zimo 1944 pri napadu na bunker v Praprotnem. Poljski partizan Je sodeloval tudi v akciji v Po-
stojnski Jami ter idrijskem rudniku.
O poljskem partizanu Je pripovedoval njegov bojni tovariš major Srečko Tušar, zbor poljske armade pa je zapel dve pesmi. Poleg predstavnikov občinske skupščine in političnih organizacij iz Škofje Ix>kc je srečanju prisostvoval tudi poljski veleposlanik.
Z.P.
Iz slovenskih zamejskih časopisov
MATAJUR
15. maja bodo v Ljubljani, v prostorih gospodarskega razstavišča, odprli letošnji obmejni sejem »Alpe Adria«< Za ta sejem so zainteresirani tudi gospodarski krogi V I mi.»niji. Po uspešni kooperaciji med velepodjetjem Rex-Zanussi iz Pordenona & podjetjem »Gorenje« iz Velenja pri izdelavi super avto* matičnih pralnih strojev, je sedaj vrsto industrijskih podjetij v Furlamiji, ki bo rada stopila v industrijsko sodelovanje s podjetij iz Slovenije in Hrvaške.
*
V grajskem salonu nekdanjega Furlanskega parlamenta so dostojno proslavili 20-lctnLco osvoboditve. Svečanosti so se udeležili potlog furlanskih parlamentarcev, tudi vsi župani videmske pokrajine z občinskimi prapori in zastavami. Bivši voditelji odporniškega gibanja SO imeli pomembne govore.
Slovenski vestnik
V okviru poletnih iger !>o igralski ansambel iz Brci uprizoril na Petrovi gori dve deli, in sicer CaldcronoveP^ »Sodnika Zaiamejskcga« hi ljudsko igro Berta Brodita ►►Gospod Pnntila in njegov hlapec Matti«.
*
V nedeljo, 25. aprila, Je bilo odkritje spominske plošče v spomin žrtvam Peršmanove družine.
GLAS * 7. MAJ 1965 , GOSPODARSTVO
Udeleženci simpozija ob otvoritvi
r
Gospodarske novice
VEC, A SE PREMALO Naše elektrarne so proizvedle letos v prvem četrtletju 3.3 milijone MWh električne energije. To je za 7 % več kot lani v istem času. Kljub temu Proizvodnja ni pokrila potrošnje in so bili nekateri večji potrošniki še vedno omejeni pri porabi energije.
Majhne zaloge
Do konca marca letos so v jugoslovanskih rudnikih premoga nakopali ~ 7,5 milijonov ton premoga. Torej, približno toliko kot lani, kar še vedno onemogoča normalno oskrbo vseh potrošnikov. Rudnikom primanjkuje 5.500 delavcev. -VEČJA PROIZVODNJA — MANJŠI IZVOZ Tekstilna industrija je letos do aprila proizvedla za 11,3% več blaga kot v istem obdobju lani. Izvoz Pa je za 8,6% manjši. Razen tega se je zmanjkal izvoz na zahodna tržišča. Hkrati pa je že sedaj jasno, da bo drugo polletje kritično kar zadeva oskrbo tekstilne industrije s surovinami In reprodukcijskim materialom. Ker Posamezne tovarne različno izvažajo, bi bilo prav ^e čvrsteje vezati uvoz na izvoz — predvsem na konvertibilna področja!
Povišanje cen?
Zvezni zavod za cene je s posebno okrožnico izdal soglasje, da smejo trgovine prodajati izdelke, ki so jih pripravili proizvajalci teksti-
Zakasnele dobav«
Zaradi zakasnitve dobave nekaterih delov za nove obrate na Belškem polju so določili nove roke za pričetek obratovanja nekaterih obratov. Tako predvidevajo, da bo nova elektropeč pričela poskusno obratovati okoli 15. maja, nov obrat jeklovlek 25. julija, blouming valjarna 1. oktobra in valjarna trakov 29. novembra letos.
Novosadski sejem
Kot vsako leto bo tudi letos v Novem Sadu mednarodni kmetijski sejem, ki bo odprt 8. maja. Na njem bodo razstavljali svoje izdelke številni inozemski in domači proizvajalci. Sodelovala bodo tudi nekatera podjetja, ki bodo letos prvič razstavljala svoje proizvode. Posebno mesto bo pripadalo domači proizvodnji embalaže, namenjene za poljedelstvo in prehrambeno industrijo. Obiskovalci sejma pa si bodo lahko ogledali poseben tip, aviona, namenjenega poljedelstvu. Podjetje JAT iz Beograda bo prikazalo tudi nekaj svojih avionov in dva aviona ameriške proizvodnje.
es je - lesa ni
Begunjski »Elan«, je v težavah. Primanjkuje mu osnovne surovine — jesenovega lesa. Po planu bi sicer mora-lo biti lesa dovolj, ker je bila predvidena količina poseka vsklajena s potrebami Predelovalnih podjetij. Zara-đi večjega izvoza jesena in zaradi vezane trgovine na notranjem trgu, pa lesa ni. Dobavitelji namreč nudijo iesen
le v zameno za smrekov les. Kaže torej, da bi moral »Elan« organizirati posebno službo za zamenjavo lesa. To seveda ne bi koristilo nikomur, najmanj prizadevnemu kolektivu, ki vsako leto več izvaža. Ne bi bilo prav, če bi pustili, da bi se zmanjšala proizvodnja v svetu in pri nas iskane in renomirane šooitne ooreme.
la, obutve, trikotaže, konfekcije in galanterije za spomladansko in poletno sezono, kot nove izdelke. Ker 'so proizvajalci nekaterim izmed teh izdelkov tik pred 22. marcem povijali cene, jih doslej trgovine niso hotele prevzeti in prodajati.
Pričakujemo torej lahko, da se bodo v kratkem v trgovinah pojavili novi vzorci blaga, ki smo ga po odloku o zamrznj en j u cen pogrešali. Vendar po nekoliko višjih cenah. Sicer okrožnica posebej poudarja, da se kot novi proizvodi lahko tretirajo le izdelki, namenjeni za široko potrošnjo, ki imajo izključno sezonski značaj.
Za sedaj «jj še nihče ne ve kako široko bodo proizvajalci in posredniki tolmačili ta predpis.
ABC
Blejski simpozij
Simpozij o vlogi stroškov v poslovni politiki podjetij in v družbeni ekonomski politiki, ki ga je priredila Zveza ekonomistov Slovenije od 5. do 7. maja na Bledu, bo danes končal Z delom. Inflacija simpozijev bi lahko povzročila, da bi tudi blejske teme odšle neopažene mimo nas. To pa spričo pomembnosti obravnavanega gradiva ne bi bilo niti prav niti koristno.-
Naš' čas zahteva intenzivno gospodarjenje. Prav v tem obdobju je za sleherno delovno organizacijo pomembna točna in hitra evidenca ter analiza stroškov kol bistvenega faktorja gospodarjenja. Časi, ko na materialne stroške delovne organizacije niso kdo ve kako pazile, in ko so ločevale dinar iz stroškov od difiarja iz skladov, minevajo. Novi gospodarski predpisi bodo kvaliteto dinarja nujno morah izravnati.
Blejski simpozij bi moral biti zunanja manifestacija spoznanja, da je moč rešitev za razvoj sleherne gospodarske organizacije in potemtakem gospodarstva v celoti najti le znotraj podjetja, ne pa izven njega. Tisti, ki so se doslej zanašali le na »strice«, instrumente in cene, seveda, težko to razumejo. Dosedanja praksa jih namreč še ni pripeljala do teh spoznanj. Zato mnoge delovne ćrganizacije niso kazale prevelike vneme za odločnejše reševanje organizacijskih in kadrovskih problemov. Zanimivo je, na primer, da so nekatere trgovske organizacije šele sedaj, ko so spričo ostrejših kreditnih ukrepov ostale brez obratnih sredstev, spoznale, da jim tezi preveč blaga po skladiščih, da jim posamezne strokovne službe niso dobro opravile posla itd.
Stroškovno računovodstvo ima širšt pomen za sleherno delovno organizacijo. To že dodobra občutijo delovne organizacije, ki spričo konjunkture in zaradi drugih razlogov, doslej niso posvečale kalkulacijam potrebne pozornosti. Ugotavljanje in razčlenjevanje stroškov je bistveno za pravilno določitev cen proizvodov in storitev. Doslej so mnoga podjetja reševala položaj z dokaj ohlapnimi predračuni jn je znano, da zaradi več razlogov (notranjih in zunanjih) noben predračun ni bil realen. Za sleherno delovno ot ganizacijo bo ta problem toliko aktualnejšt, kolikor se bo njen dohodek normaliziral.
Pomembno je tudi tekoče spremljanje stroškov. Doslej so samoupravni organi zvedeli za rezultate gospodarjenja šele ob (letnih ali periodičnih) obračunih. To pa je bila že zgodovina. V novih pogojih pa se ne bo moč zanašati le na zgodovino, marveč sproti odpravljati pomanjkljivosti. Samo tako si bo delovna organizacija lahko čvrsto začrtala svojo perspektivo in si omogočila normalen razvoj.
Novi pogledi na vlogo in pomen stroškovnega računovodstva bodo prispevali tudi k spremenjenemu odnosu podjetij do te službe, ki je bila doslej zapostavljena.
Udeleženci blejskega simpozija so razpravljali tudi o širših problemih gospodarskega sistema v celoti. Upajmo, da bodo misli izrečene na tem zboru uresničene v praksi.
S. Beznik
Novi ukrepi in manjša podjetja
MARMOR: manj zaposlenih
Novi gospodarski ukrepi že delujejo. Počasi se v podjetjih, kažejo prvi rezultati. S stališča posameznega kolektiva niso vedno dobri, so pa koristni. Zlasti občutijo težave manjše delovne organizacije, ki nimajo dobrih delovnih pogojev, aH pa so spričo doskorajšnje konjunkture zanemarile organizacijo proizvodnje. Sedaj se jim to maščuje. Zato skušajo zvaliti krivdo na kogarkoli zunaj podjetja: krivijo občine, ki jim ne dajo denarja za rekonstrukcijo, družbo, ki jim predpisuje prevelike obveznosti, privatnike, ki jim hodijo v zelje itd.
In kakšen je izhod? Recepta za to ni. Izhod je v kolektivu samem. Oglejmo si, kako ga rešujejo v podjetju s precej zvenečim imenom: Industrija naravnega kamna Hotavlje.
2e nekaj let nazaj so imeli v kamnolomu izredno slab isplen. Zato so lani s pomočjo Geološkega instituta iz Ljubljane naredili 180 vrtin z namenom, da bi ugotovili kvaliteto kamna v naslednjih plasteh. Vse vrline pa so jim pokazale enako kvaliteto kot je sedanja, zato tudi v naslednjih letih ne morejo pričakovati boljših rezultatov. Zato bo šepal tudi izvoz.
Zaradi omejitve gradenj pri nas se je ustavila prodaja marmorja tudi na domačem tržišču. Letos .so prodali edino obdelane plošče, parket in tlak. To je povzročilo, da v kolektivu že nekaj mesecev — točneje od decembra meseca lani — razmišljajo o svoji perspektivi. V začetku leta so največ govorili o združitvi s sorodnim podjetjem Mineral iz Ljubljane. Pozneje so začeli razmišljati o združitvi s komunalnim podjetjem Remont v Skofji Loki. V soboto, 24. aprila, so izvedli referendum z namenom, da se kolektiv odloči ali za združitev z Remontom ali
za samostojno podjetje. Z enim glasom večine je bil sprejet drugi predlog.
Da bi nekoliko omilili položaj bodo s 15. majem v Marmorju odpovedali delovno razmerje 20 članom kolektiva. Ostalih 35 zaposlenih pa bodo smotrneje razporedili na delo. Konec junija pa naj bi ponovno proučili možnosti za morebitno združitev z Remontom.
Položaj torej ni rožnat. Zato bi kolektiv moral resno razmisliti o svojih perspektivah. In to ne s stališča tistih, ki jim podjetje — kakršno že je — nudi dodatni zaslužek. Preusmeritev proizvodnje od blokov h končnim izdelkom jih je že pred dvema letoma začasno izkopala lz težav. Zato bi bilo prov, 6* se odločijo za takšno rešitev^ ki jim bo omogočila nadaljevati začelo delo. — P.
SAMOUPRAVLJANJE 7. MAJ 1965 * GLAS
Druga seja jeseniške skupščine
Razgovori s predsedsedniki svetov Občinskih skupščin
BURNA RAZPRAVA Vodovod v Škof ji Loki
o dodatnem zdravstvenem prispevku
V četrtek, pred prvomajskimi prazniki, je biia na Jesenicah 2. seja obeh zborov Skupščine občine ' Jesenice. fo dodatni obrazložitvi finančnega načrta za zdravstveno zavarovanje v teko-iem letu in po dokaj burni razpravi o določitvi stopinje osnovnega prispevka za sklad zdravstvenega zavarovanja, •o sprejeli sklep o soglasju k uvedbi povečanja osnovnega prispevka od dosedanjih 8% na 8,5% In skJep o vi-iini dodatnega prispevka za Bdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavezanci za prispevek, katerih stroški zdravstvenega varstva presegajo povprečje komunalne skupnosti.
V nadaljevanju so sprejeli loč odlokov, kakor odlok o priznanju olajšav pri plačevanju stroškov za zdravstveno varstvo nezavarovanih Oseb, odlok o obveznem fluo-lografiranju prebivalstva v jjbčini Jesenice, odlok o ustanovitvi sklada za izobraževanje strokovnih kadrov, odlok o ustanovitvi medobčin-
lairebški študentje v Radovljici
Danes je prispela v Lesce Mkuplna zagrebških študentov. Ka letališču so jih sprejeli predstavniki ZB NOV Radovljica, ki jim bodo pokazali nekatere najpomembnejše kraje iz NOV. Med drugim si bodo študentje ogledali tudi Begunje in staro partizansko Kropo. Udeleženci bitk jim bodo pokazali vse kraje, kjer •o sc odvijale večje borbe za osvoboditev.
P. C.
skega sklada za financiranje šol in dijaških domov II. stopnje, odlok o upravnih taksah občine Jesenice in odlok o občinskih sodnih taksah.
Dalje so potrdili izdajo garancijske izjave za posojilo v zzreeku 75 milijonov pri medobčinski komunalni banki Kranj za dograditev zdravstvenega doma na Jesenicah, potrdili sklep delavskega sveta Trgovskega podjetja »Univerza!« Jesenice o pripojitvi k Trgovskemu podjetju Kov'notehna Celje in opravili še nekatere razrešitve in imenovanja.
V Skofji Loki je zlasti pereče vprašanje urbanistične ureditve mesta, vodovoda in kanalizacije. O vsem tem smo se nedavno pogovarjali s predsednikom sveta za urbanizem pri občinski skupščini ing. PAVLOM HAFNERJEM, ki je odgovoril na več vprašanj:
Kako je z izdelavo urbanističnega programa in s tem v zvezi z zazidalnim načrtom?
»Danes ima Skofja Loka okoli 6.500 prebivalcev. Predvidoma pa jih bo imela čez 30 let na območju zazidalnega okoliša okoli 14.500.
Paziti pa moramo, da ohranimo stari del mesta in da saniramo objekte, zlasti stare fasade. To delamo skupno z Zavodom za spomeniško varstvo in  škofjeloškim muze-
Delo sindikata v Skofji Loki
Tesna povezava
Pred dnevi je imel občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti v Skofji Loki redni občni zbor, kjer so udeleženci ne samo analizirali in ocenili dosedanje delo odbora, temveč so se podrobno pogovorili o bodočem delu in povezavi med družbenimi službami na eni ter drugimi delovnimi organizacijami na drugi strani.
V referatu predsednika občinskega odbora kot tudi v razpravi udeležencev je bilo posebej poudarjeno, da pri izboljšanju življenjskega standarda pa prav gotovo ne sme biti na zadnjem mestu dviganje kulturne ter strokovne ravni delavcev. Prav zato v nobenem primeru ne gre odrekati sredstev kuiturno-vzgojno izobraževalnim ustanovam.
V prihodnje bo potrebno še z večjim posluhom urediti pogodbene odnose med raznimi interesenti v komuni. Pri vsem tem urejanju pa prav gotovo ne smemo imeti za vse dejavnosti enakih meril, še posebej pa sc je potrebno
zavedati, da se negospodarska aktivnost mora drugače financirati kot gospodarstvo. Družbene službe morajo biti razvite toliko, kot zahteva razvitost komune, v nobenem primeru pa zaradi okrnjeno-sti ne smejo zavirati samega razvoja komune. Vendar te medsebojne odvisnosti ne smemo razumeti v takšni meri, da bi se družbene službe pogajale s tovarnami za sredstva za osnovno in drugo dejavnost: le-ta morajo biti namreč zagotovljena tako, da bodo na eni strani zagotavljala perspektivno rast samih družbenih služb, na drugi strani pa tudi stimulirala kvaliteto in obseg njihova m dela. — Z. P.
jem. Industrija je ločena od glavnega dela mesta.
Ker je Skofja Loka zelo važno križišče, obstajata dve tranzitni liniji, in sicer za tovorni ter turistični promet. Po urbanističnem načrtu bo speljana cesta za turistični promet skozi mesto, za tovorni pa ob robu mesta.
Generalni urbanistični program smo za mesto izdelali že leta 1963, letos pa smo ga javno izobesili še za Železnike in Cešnjico. Zazidalni načrt pa je izdelan za Novi svet, Groharjevo predmestje, Demšarjevo predmestje in za Otampelj (Trata).*
Zvedeli smo, da je zlasti pereč problem vodovod in napeljava kanalizacija. Ali bi nam povedali še nekaj o tem?
»Pomanjkanje vode je že sedaj precejšnje. Glavno črpališče v Viršku je bakteriološko slabše zaradi naselja v Zabrajdi. To črpališče bo potrebno zaradi tega ukiniti, kar bo seveda še poslabšalo že tako kritično oskrbo z vodo.
Našli pa smo izvira zdrave vode v Hotovijah pri Poljanah, ki sta od Loke oddaljena 16 kilometrov. S tema zajetjema bi bilo možno oskrbovati z vodo vas Poljane in vsa naselja od Poljan do Škofje Loke in pa celotno zazidalno področje mesta Škofje Loke. Zajetja so že zgrajena, prav tako je napeljan cevovod do Poljan. Za uresničitev celotnega načrta bi po-
trebovali še 450 milijonov dinarjev. Kje jih pa dobiti, še ne vemo. Vsekakor je nujno nadaljevati z gradnjo vodovoda, sicer bo postala stanovanjska gradnja problematična.
Načrti za kanalizacijo so pripravljeni, delno pa tudi uresničeni.« — D. K.
Pred d;ievi so v središču Tržiča odprli novi trgovski lokal, katerega so prebivalci lega kraja pelo veseli. Slika prikazuje notranjost nove specializirane trgovine.
Dosedanje delo vliva zaupanje
Pred dobrim tednom je bil za novega predsednika Sveta za šolstvo radovljiške občinske skupščine izvoljen Miran Kcnda, direktor DU Radovljica.
Predsednik nam je povedal, da bo glavna naloga za šolstvo v novi mandatni dobi gradnja šol (predvsem v Radovljici in na Bledu), ureditev otroškega varstva ter povišanje sredstev šolam za njihovo dejavnost.
Na sestanku krajevne skupnosti v Radovljici so občani predvsem poudarili upravičene zahteve po ureditvi otroškega varstva. Sole bodo dobile okoli 20 odstotkov višje dotacije ter bodo tako lahko vsaj delno izboljšale svoje delo.
Vse bolj se poudarja potreba po izboljšanju položaja družbeno-vzgojnih dejavnosti ter predstavlja zaradi tega zanj izvolitev veliko zaupanje in priznanje za njegovo dosedanje delo.
DU je pod vodstvom Mirana Kendc dosegla v preteklem letu odlične uspehe. Preko najrazličnejših dejavnosti je zajela v svoje delo okoli 15.000 občanov. Poleg rednega dela v večernih šolah za izobraževanje odraslih, so organizirali tudi več strokovnih seminarjev za uslužbence posameznih podjetij, večerne šole za mladinec in odrasle, naj-dazličnejše zastave, prireditve itd.
P. C.
GLAS * 7. MAJ 1965
5 vprašanj - 5 odgovorov
___ _  .   ..      .v. _____u~ :„  i^n ii.c.t\'9rili mftfi     mm"-"~ ~T-™**«*!*—■ ^
Rotacija na rešetu
VPRAŠANJE: Rotacija je postala popularen pojem. Opažam pa, da eni in isti ljudje vedno opravljajo druž-beno-politične funkcije v občini ter ostale vodilne funkcije v podjetju. Prizadevamo se, da bi v družbeno in v delavsko samoupravljanje vključili čimveč občanov. AH družhcno-politična ter ekonomska zrelost občanov v Skofji Loki loga ne omogoča? Ali sc je po štirih letih opravljanja vodilnih funkcij res tako težko vrniti nazaj v svoj poklic?
ODCOVOR: Organizacijski sekretar občinskega komiteja ZK Skofja Loka tovariš JO-2E STANOVNIK je pojasnil, da ni smisol rotacije zgolj V njeni popularnosti, pač pa je ta dru/lvjno-po!:iienega vidika Potrebna. To trditev opravičuje predvsem hiter razvoj gospodarstva, ki zahteva polno vključevanje vseh občanov v reševanje problemov, ki jih posredno ali neposredno zadevajo. V občini opravka "družb.-polit. dolžnosti ši-
rok krog občanov. Samo v organih obč. skupščine (sveti, komisije, upravni odbori skladov, itd.) sodeluje okrog 350 ljudi. Veliko število občanov je vključenih tudi v delo v krajevnih skupnostih, v samoupravnih organih delovnih kolektivov, v družbe-no-političnih organizacijah in drugod. Družbono-politična in ekonomska zrelost občanov v Skofji Loki je torej tolikšna, da se lahko (in tudi nujno je) aktivno vključujejo v delo v vse organe v občini.
Vrnitev v svoj poklic po opravljanju političnih funkcij do sedaj ni bila težavna. Težjo pa je dobiti ustrezne strokovne ljudi v politične organe. Obstoja namreč bojazen, da bi se zaradi hitrega razvoja gospodarstva pozneje težko vključili v strokovno delo. Zato je potrebno tem ljudem omogočiti v času opravljanja političnih funkcij primerno strokovno izpopolnjevanje, ali dopolnilni študij po razrešitvi funkcij. Do sedaj se te oblike nismo dovolj posluževali.
ODGOVOR: Tajnik občinskega združenja ZB NOV Skofja Loka tovariš MILAN 2AKELJ je povedal tole:
»Ob zadnjem popisu članov ZB, lani aprila, je 9 članov izjavilo, da imajo premajhna ali   neprimerna stanovanja. Teh   primerov   je verjetno več, vendar nam ni razumljivo,  zakaj  jih  člani niso navedli ob popisu, ali pa zakaj se -niso neposredno obrnili na krajevno' organizacijo ZB. Ce je torej takih primerov več, so seveda krive tudi krajevne  organizacije Zveze borcev. Potemtakem ne vodijo   zadostno   evidenco o stanju svojega članstva. To pa povzroča zmedo in upravičeno negodovanje. Ni prav, če menijo, da mora o vsem tem    podrobnejšo evidenco voditi občinska skupščina in snnia reševati vse probleme. Naša skupna dolžnost je, da nakažemo probleme in predlagamo rešitev. Le s skupnimi   nanori   bomo dosegli
uspehe in tako ustvarili med člani Zveze borcev zadovoljstvo. To pa je vendar naš osnovni namen. Potrebna je torej natančnejša evidenca in tesnejše sodelovanje s strani članov ZB.
Ce upoštevamo, da je v občini registriranih približno 2300 članov ZB, potem je odstotek nerešenih stanovanjskih vprašanj nizek. Stanovanjske probleme borcev smo zadnja leta reševali v okviru gospodarskih organizacij, preko občinske stanovanjske komisije in z individualno gradnjo ter adaptacijami posameznih hiš. Težko je povedati v številkah, koliko stanovanj je bilo vsa leta dodeljenih borcem, tudi tistim z nizkimi osebnimi dohodki.
Spoštovanje borcev NOV, je vsekakor stvar širše družbe, kolikšno pa je to spoštovanje, pa je seveda odvisno tudi od posameznih Članov ZB.
Zakaj manjka lesa
Popravilo cest
VPRAŠANJE: Letošnja zi-jjp ic skoraj uničila vse ceste v občini. Nihče pa ne skrbi za njihova popravila. Ali ne bi kazalo graditi ceste, ki bi vzdržale tudi čez zimo? Zanima me, kdaj bodo ceste tetos popravili?
ODGOVOR: Trditev pisca, đa je letošnja zima skoraj nničila vse ceste v občini — It to^na- Ceste so močno poškodovane, zlasti tiste, ki so namenjene težkemu tovornc-mu in avtobusnemu prome-tu; Promet po takih cestah jo težaven. Ugotovitev, da nihče ne skrbi za popravilo cest Pa ni točna. Cestno podjetje Kranj jo že v začetku aprila Pričelo s popravili ceste Sk. Loka—Kranj in Skofja Loka "Vložniki. Predvidoma bosta cesti obnovljeni te dni.
Za asfaltiranje cente Skofja Loka—Jcprca je sklenjena .Pogodba s podjetjem »Slovenija ceste«, ki bo predvidoma Počelo z deli kmalu in jih končalo že 15. maja. Z obno-Vo asfaltne prevleke na cc-*j Skofja Loka—Trcbija so °° Pričelo konec maja in bo-ao dela predvidoma končana [^sredino junija. Slabo pa £aže z denarjem in je vprašanje, če bodo opravljena vsa • al1 samo najnujnejša dela.
Vsekakor bi bilo pametno graditi ceste, ki bi vzdržale ludi čez zimo. Toda občinska ^kuP :čina nima za te namene a°voij denarja. Tako obsežno
bi bil v ta namen odobren dolgoročni kredit..'
Odgovor je posredoval oddelek za finance in gospodarstvo pri občinski skupščini Skofja Loka.
Skrb za borce
VPRAŠANJE: Stanovanjsko vprašanje udeležencev NOV je tudi v Skofji Loki pereče. Prav tako odnosi do članov ZB niso vedno najboljši. Želel bi vedeti, koliko stanovanj je bilo narejenih za borce NOV z nizkimi osebnimi dohodki ter koliko bi jih bilo še potrebno zgraditi. Želim tudi vedeti, ali je spoštovanje do nekdanjih borcev stvar posameznih direktorjev, ali pa smo za to odgovorni
VPRAŠANJE: Gorenjska je bogata z lesom. Kljub temu pa lesnoindustrijskim podjetjem v Skofji Loki večkrat grozi prekinitev dela zaradi pomanjkanja hlodovine. Zanima me, kdo koordinira proizvodnjo in potrošnjo hlodovine. Ali niso morda neposredni proizvajalci preslabo stimulirani pri prodaji, posredniki pa preveč? Ali pa so plani gospodarskih organizacij preobsežni glede na letni posek.
ODGOVOR: Obrnili smo se do inž. METODA VIZJAKA, vodje plansko tehničnega sektorja Gozdnega gospodarstva Kranj, ki je povedal tole:
»Znano je, da so zmogljivo mehnične predelave lesa v kranjskem gozdnogospodarskem območju, kljub skrčitvi v zadnjih letih, še vedno vi-
soko nad razpoložljivo količino hlodovine. To se zlasti odraža v škofjeloškem bazenu, ki v obeh sektorjih lastništva letno daje do 20.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev in 3.000 kubičnih metrov hlodovine listavcev. To pa je odločno premalo za tri lesnoindustrijska podjetja: Cešnjico, Jelovico in lesni obrat Gradisa.
Prodajne cene lesa pri nas niso bile ekonomske, temveč administrativno določene. Pri taki politiki je bila najbolj pogosto prizadeta nega gozdov. V ceni končnega proizvoda gozdarske dejavnosti — gozdnih sortimentov, je razen plačanega dela za izdelavo samega sortimenta, vsebovana tudi vrednost obnove, vzdrževanje in pospeševanje gozdov ter v zasebnem sektorju lastništva renta.
Priredil:
DRAGO KASTELIC
■ MS,IZ™* ee    Prazen lesni prostor v Movlcl .e vsakdan], *
Ijetju ne obeta dobro
To pot smo pivjeli pet pismenih vprašanj iz Sk. Loke. Drugi sodelavec naše nove rubrike je MILOŠ ZAKOTNI K, mehanični mojster v lesni industriji »Jelovica«.
Kaj je z družbeno prehrano
VPRAŠANJE: Trala je industrijsko področje. Tudi bo« doča industrija naj hi se tu razvijala. Ze sedaj hi bil potreben obrat družbene prehrane. Znano mi je, da so podjetja za tak obrat zanimajo. Ali lahko pričakujemo gradnjo novega obrala družbene prehrane v bližnji prihodnosti?
ODGOVOR: Oddelek za finance in gospodarstvo pri občinski skupščini Skofja Loka nam je poslal naslednji odgovor:
»Na Trati so trenutno tri večja industrijska podjetja.' Delavci »Gorenjske predilnice« in »LTH« se hranijo ▼ obratu družbene prehrane »Gorenjske predilnice«. Tu se pripravlja dopoldanska malica in kosilo. Po I \t »Jelovica« ima svoj obrat družbene prehrane. Oba obrata pa sprejemata naročila za tople obroke tudi za o^ale interesente, ki niso člani podjetij.
Zaradi pomanjkanja denarJ ja ni pričakovali, da bi «1 bližnji prihodnosti zgradili nov obrat družbene prehran ne in s tem še izboljšali pre-J skrbovanje zaposlenih v tenj naselju.«
TISTE MAJSKE DIN I
Nemške bande bodo pred svojim umikom skušale izropati vse, česar pa ne bodo mogle vzeti s seboj, bodo uničevale prav tako kakor drugod. Za vse to imamo dokaze pri umikanju hitlerjev-skih hord iz Rusije in Italije. Razen tega pa si prikldčimo v spomin še grožnje Hitlerja, Reinerja in drugih rjavih oblastnikov, ki so nam že pred letom obljubili popolno opustošenje dežele v primeru, da bi jo morali zapustiti.«
Tako piše »Gorenjski glas« (zarodek našega glasila) že v tvoji prvi številki, 21. avgusta 1944. V istem članku pod na-allovom »Mislimo na nemške grožnje« priporoča neznani K. J. kmetom, naj skrijejo žito in druge pridelke po možnosti izven poslopij, ker je v hišah nevarnost ognja, opozarja prebivalce nasploh, naj varujejo svojo imovino pred pobesnelim poraženim sovražnikom ob njegovem umiku.
Vse to dokazuje veliko sposobnost osvobodilnega gibanja, da ni usmerjalo svoje sile zgolj na izgon okupatorja in osvoboditev, marveč tudi za to, da obvaruje ljudem in skupnosti to, kar se je še moglo obvarovat to, kar je še ostalo.
Vendar pa ni šlo zgolj za žito pri naših kmetih, marveč še posebno za obvarovanje raznih objektov in naprav, da bi mogli naše gospodarstvo čimprej postaviti na noge. Zato je veljala velika skrb zaščiti naših tovarn, javnih skladišč, mostov, železnic in podobno. Že tako do skrajnosti izčrpana domovina bi ob uničenju teh objektov doživela še končni udarec, ki bi imel hude posledice.
ZAUPNA NAVODILA
Jt ako so takrat organizirali ^ varstvo, bi gotovo vedel veliko povedati Aleš Jelene za jeseniško območje, Franc Koželj-Vanjo za Kranj in drugi, ki so takrat organizirali in vodili to akcijo.
Govorili smo oN tem z Jankom Urbancem. On je bil takrat komandant Gorenjskega vojnega področja. Za konkretno organizacijo te zaščite, so prišla strogo zaupna navodila in naloge so bile zaupane le najbolj prekaljenim komunistom, šlo je za tveganje življenja, za strogo tajnost, da sovražnik ne bi pred časom odkril naših načrtov ter že vnaprej onemogočil naš uspeh.
Kot sc spominja Urbane, so imeli o tem posebno posvetovanje komunistov v hotelu Bcllevue v Bohinju enkrat aprila 1945, kmalu po znanem boju na Poreznu, kjer je padlo mnogo naših. Na tem posvetovanju so se pogovorili, kako podpreti in zaščititi našo ljudsko oblast takoj prvi dan oziroma prvo uro,
ko se umakne okupator, kako vzpostaviti red in preprečiti morebitno fizično obračunavanje med posamezniki, kako preprečiti zlorabo in anarhijo po trgovinah, skladiščih in seveda, kako obvarovati našo splošno ljudsko
Janko Urbane
imovino, zlasti pred umikajočim se okupatorjem. Seveda je bilo vse to treba 'izvajati v sodelovanju s krajevnimi organi oblasti — z odbori OF.
Po tem posvetovanju so dobile konkretna navodila vse komande mest na Jesenicah, na Bledu, v Radovljici, v Kranju, v Skofji Loki in v Tržiču. Za vsak most, za vsako skladišče in celo za vsak stroj v tovarni je bil nekdo zadolžen. Seveda so bili ob tem poučeni o nemški taktiki, o sovražnem razstrelilnem orožju in podobno.
ZA NAŠE BOLNIKE
Mnogo sovražnih nakan je bilo tako preprečenih z našo priprav lijenost j o. Edino tovarno ladijskih vijakov v Stražišču so Nemci uspeli vreči v zrak v noči pred odhodom — med 8. in 9. majem. Preko usposobljene in razpredene organizacije od tovarn do sleherne vasi so zatem aktivisti in borci odkrivali mnoga skrivališča orožja in dragocenega materiala. Najbolj pa se Urbane
spominja, kako so tiste dni »lovili« rentgenske in druge aparate z Golnika. Nemci so jih odposlali za Nemčijo. Naši so bili o tem obveščeni. Bilo je prav tiste dni pred osvoboditvijo. Zasledovali so pot teh instrumentov in jih tako iz Maribora, v prvih dnevih svobode, vrnili nazaj na Golnik. Vsi so bili veseli tega uspeha, ki je bil namenjen našim bolnikom.
FOTOAPARATI NA TONE
Partizani, oziroma naši organi, so našli v osvobojenem Kranju polna skladišča raznega materiala. Že ob samih pripravah na tiste dni so zato izdelali potrebne načrte. Majdičev mlin je bil na primer poln živil vseh vrst. Pri tem je bila zlasti potrebna opreznost zaradi morebitne zastrupitve. Najbolj pa jim je delalo preglavice veliko skladišče najrazličnejših vrst municije v prostorih tovarne Standard. Zaradi varnosti ljudi je bilo treba to čimprej oddaljiti iz mesta. Končno so našli in uredili primeren prostor v gozdu med Drulovko in Bregom in municijo spravili tja.
Nekega dne, kmalu po prihodu v Kranj, so bili obveščeni o belogardističnem gnezdu v neki hiši na Suhi. Takoj so se odpravili tjakaj. Pod hišo in hlevom so našli prostor belcev, ki so bili zbežali malo prej. Toda bilo je tam veliko dragocenega tehničnega materiala, zlasti za foto-službo in podobno.
Na kupe in kupe — na tone optičnih in drugih vrednosti pa so navozili v takratni Narodni dom (sedanji Delavski dom) v Kranju. S prevaro je namreč peščica borcev Komande mesta Kranj dosegla predajo več kot 220.000 nemških vojakov — celotni 92.
korpus, ki so ga ob umiku zaustavili med Cerkljami in Kranjem. Poleg orožja je imel skoraj vsak tudi fotoaparat, daljnogled in podobno. Veliko je bilo tega kot se spominja Urbane, ki je pogajanja vodil in uspel. Ujetnike so spravili v barake na Golniški cesti in jih zatem pošiljali drugam. Mnogi pa so bili hudo izčrpani, oboleli in podobno, da so jim morali pomagati, kolikor so dopuščale takratne možnosti.
SPREJEM V PIDŽAMAH
Ljudje nasploh seveda niso vedeli za te skrbi okrog varnosti in nevarnosti ob tistih dnevih velikih dogodkov. Plaho so spraševali o vsem in nestrpno čakali ure, ko bodo rešeni strahu pred nemškimi čeladami. Zato se zlasti borci, ki so med prvimi prišli v naša središča, spominjajo ganljivih dogodkov. To je bilo na Jesenicah, v Kranju, v Tržiču, v Skofji Loki. Povsod, kjer so ljudje ves čas okupacije s strahom pričakoval}, kdaj bodo potrkali na vrata, jih odpeljali v taborišča ali postavili pred zid kot talce.
O takem dogodku pripoveduje tudi Martin Prešeren. Skupno s tremi člani štaba drugega bataljona Kokrškega odreda (Ivo Saksida, Boris Globočnik in Jože Medved) in šoferjem Francljem z Bleda, so tisti večer, 9. maja, ob pol desetih prišli v Radovljico.
Ustavili so se na Linhartovem trgu. čeprav je ropot vozila prekinil daljši mir tistega dne po odhodu Nemcev, ljudje vendar niso vedeli, če so to spet Nemci ali kdo. Zastrta okna so se le počasi začela odpirati. Kaj kmalu pa je bila pregnana vsaka bojazen; vsak dvom: »Partizani!
Partizani so!« je klical sosed soseda. Nekaj minut zatem je bilo na trgu vse živo. Ljudje so prihajali iz hiš kar v spalnih srajcah in pidžamah, objemali prve partizane, ponujali hrano, vabili na domove! Firzagerjeva je kar po vrvici spuščala litrovko žganja pri-šlim borcem. Francka Zrnc je ob tem jokala po možu, ki se niti s partizani ni mogel vrniti. Padel je kot mnogi drugi-
Prvo ganljivo srečanje seje končalo z odločitvijo, da bo pravi prihod partizanov naslednje jutro, okrog 9. ure.
RAZOČARANJE
Toda za ljudi, zlasti za žene to pričakovanje naslednjega jutra ni pomenilo mirnega počitka. Po nekaterih hišah je bila luč skoraj do jutra. Žene so pekle in cvrle, šivale in vez-le zastave, pripravljale rože, krasile in čistile, da bi bil sprejem partizanov čim lepši, oddolžitev osvoboditeljem vsaj v simbolični skromnosti.
In zjutraj? Namesto partizanov so po mestu strahovali podivjani hlapci nemške vojske — Vlasovci. Kakih 1.500 jih je bilo. Prišli so s posebnim vlakom iz Ljubljane na begu proti Avstriji. V Radovljici jih je peščica partizanov napadla. Vlahovci so izstopili prestrašeni. Vdirali so v hiše, ropali kar so našli, jedli in basali v nahrbtnike vse, kar je bilo pripravljeno za sprejem partizanov. V Predtrg so odgnali 15 ali 20 talcev z grožnjo, da jih j post rele, brž ko bi jih napadli partizani. Razočaranje je bilo hudo. Šele okrog poldne 10. maja so Vlasovci odšli in je mesto svobodno zaživelo.
K. Makuc
ZAVRŽENO SOŽALJE
Aktivist Zvonimir je imel posebno nalogo. K znani družini je šel, ki je prav ob končnem odhodu okupatorja tiste zadnje dni aprila utrpela škodo. Bombe so padale in poškodovana je bila tudi njihova hiša, morda kdo celo ranjen? Zvonimir še ni vedel natančnih podatkov, ko se je približeval domačiji. Mislil je samo na prijaznega možaka, ki je bil vedno nasmejan in prijazen, čeprav že star in skrušen. Hčerki, obe Izpod dvajset, pa sta bili kurirki, intendantki, aktivistki... Vse kar je bilo treba. Vedno pripravljeni noč In dan in vedno sta se tudi znašli.
In Zvonimir bi moral nuditi prvo pomoč v denarju, izraziti sožalje v imenu okrajnega odbora če gre ta
žrtve. Mučilo ga je to. Nikdar ni imel podobne naloge, ni imel smisla za sožalje in tolažbo.
Plaho sc je približeval domačiji. Iz hleva je nekaj šumelo, ropotalo. Na pragu se je pojavil on — gospodar.
»Ja, Zvonimir! Zdravo!« je vzkliknil stari in spustil iz rok samokolnico z nekim kamenjem.
Zvonimir je ostal brez besede, presenečen. Pripravljene besede sožalja je ovrgel. Toda, kako naj zdaj začne pogovor?
Stari ga je takoj spravil iz zagate. Spraševal je o partizanih, o vsem, kar je bilo tiste dni po dolini. Vsedla sta se na debel hlod in si prižgala cigareto.
»Kje sta pa dekleti?« je končno vprašal Zvonimir?
»Sli sta pet. Kakih slo deklet ima vaje dan in noč. Bodo menda šle v Idrijo, v Ljubljano, nevem! Celo reč^ pripravljajo sedaj, ko je svoboda. Kako lepo zapojejo, da bi jih slišal! In lepo so oblečene z enakimi bluzami in krili iz padal«.
Možak je pravil ves navdušen. Sele čez čas ga je Zvonimir vprašal, če je lani res padla bomba. Stari je po* kazal hlev, ki ga je bomba hudo poškodovala na e*itf strani. Toda brž zatem j^ spet govoril o svobodi in o dekletih, ki bodo pele.
In taki so bili ljudje — brez solza, brez tarnanja in malo-dušja.
GLAS * 7. MAJ 1965
ZA DAN ZMAGE
»ZDAJ SVA BOT...«
Prvi majski dnevi leta 1945. lepi, sončni, upapolni, ki so prinašali dvojno pomlad!
Postojanka blizu cerkve je slonela na drugem bregu globeli, ki je za poldrug kilometer ločevala partizansko brigado. Vsako uro, vsak dan je bilo pričakovali konec vojne, oblegana posadka na bregu pa ni popuščala niti za las. f
Komandant Sergej je razmišljal, kako ukrotiti postojanko prej, preden bi prišla okrepitev, ki je bila že na poti.
Zrak so pretrgalo detonacije min. Ob trdnjavskem zidu KO se dvigali beli oblački! Kmalu za tem je v trenutno tišine. Sergej zavpil:
»Udarimo! Juriš! Za menoj!«
Kršil jo vsa pravila in tik ,ob.koncu vojne stopil na čelo bataljona.
In kot bi se domenili so Prav v tem hipu tudi iz postojanko vdrli napadeni. Vrste so se približevale.
Partizani in Nemci so stresali že čisto od blizu! Bilo 3°. ko da v rokah nimajo strelnega, vročega orožja, 'temvnč kvečjemu fičafajc.
A komandant Sergej se je "'tro znašel in zavpil:
b«
°biskali
smo znanega
rca in revolucionar ta Janeza Mlakarja. Nji'govo živahno življenje se je umirilo v Senć-urju. Umirilo?, Težko bi se dalo to trditH Že v začetku je J*" kazal, da še vedno sodeluje v življenju, kateremu je podaril svojega.
«5 Ste. upokojenec »« *»as zanima kaj delal« ^ Kaj je novega v Šenčurju.
»Na tla! Streljajte premišljeno! V živo!«
To je zaleglo! Tako so ustavili prvi sovražnikov nalet. Nemci so se potuhnili po njivi in med grmovjem nad njimi!
Juriš ni smel zastati, zato jo v naslednjem hipu vzkliknil Sergej:
»Zdaj na juriš! Naprej, fantje!«
Partizani so se dvignili in stekli navkreber. Spet je bilo nekaj hipov vse tiho, potem pa je ozračje pretresel skoraj soglasen plotun! Partizanska vrsta se je zlomila, sc omajala in marsikatero telo je padlo med razore.
V nogi je zaskelelo tudi komandanta Sergeja!
»Hudič! Zdaj me imajo!«
Bil je v prvi vrsti in čisto blizu nemških položajev. Vendar je namesto priznanja, da je ranjen, zavpil fantom:
»Juriš! Naprej po Fricih!«
Nekaj metrov se je plazil po razoru, potem je omagal. Izvlekel je pištolo, da bi bila pri rokah, kajti vsa leta partizan jenja si je govoril: »Živega me ne bodo dobili!«
In to je nameraval tudi zdaj, tik pred koncem vojne!
Ze je videl nemško vrsto, ki se je dvignila v protinapad, ko je zaropotalo z leve strani!
Sergej se je razveselil:
»To so naši! Eh, prej pa sem hotel...!«
Potem pa je s slabotnimi rokami trgal srajco pod bluzo, da bi obvezal krvavečo nogo ...
Nemci pa se še niso hoteli umakniti.
V tem se je nad njim sklonila postava. Sergej je že na nekaj metrov ugotovil, da se mu je približal partizan. Na njegovih rokavih so sc sre-brile vodniške zvezdice!
Se, mu je že mešalo, so bile to že halucinacije pred smrtjo ali je bilo res: vsa partizanova pojava mu je bila čudno znana! Saj tak ni bil nihče drug kakor Ignac! Tisti, ki sta skupaj prišla v partizane!
V tem hipu je Sergej videl pred seboj takratnega boječega in zbeganega Ignaca, ki je zginil po prvi hajki! Dober teden za tem, so selili njegove starše in družine šestih partizanov, ki so prišli v gozdove takrat, kakor on, Sergej! Potem je dobil sporočilo, da jo njegova družina nekje v Nemčiji, in z njim
Vse smo dosegli -to mi je v veselje
»Spremljam življenje. Naročen sem skoraj na vse časopise: Delo, Glas, Komunist. TV-15. Upokojenec, Borec itd. Vsak dan je veliko novega. Kot da se je revolucija šele začela! V Šenčurju? 15 let ga Ioinhno z dvorano za Dom kulture. V ZB sestavljamo Zbornik, ki bo zajel borbe v Trbojah, Vogljah, Visokem in Šenčurju. Sam sem napisal okoli 60 strani.« •
^Zamrznjene cene...
»Madona so ga pogrun-tali! Lahko je bilo reči: stroški so se povečali in zaradi tega dvigniti ceno! Vedno so< tako prevalili siroške na druge!«
0 Kaj menile o novem zakonu o upokojenrih?
»Veliko govorjenja. Ne vidim, da bi bila s lem komu storjena krivica. Seveda, zakon ne ustreže vedno vsem. Zgodilo se je na prinftr. da sem imel manjšo pokojnino od neke f raj le iz Domžal. Ona je med vojno šivala Nemcem, jaz pa sem se boril! S priznavalnino bodo tudi takšne neskladnosti urejene. Ne moremo narediti vsega v onem dnevu!«
O Kaj pa ne morete razumeti v današnjem dogajanju?
»Kritizcrslva! Preveč v rokavicah delamo z ljudmi, ki samo kritizirajo. Govore samo o napakah in premalo poudarjajo kaj smo dosegli. Za veliko noč sem videl pred cerkvijo celo kolono avtomobilov. Pa ne Fičkov! Same limuzine po a ali 1 milijone! Pri tem sem si mislil — reveži pa taki...«
9 S čim ste najbolj zadovoljni?
»Postali smo iz hlapcev gospodarji. Nekoč mi je n^kdo dejal, da ne bomo nikoli dosegli tega — ne mi in ne naši otroci. Pa smo! Sedaj smo vse dosegli — to mi je v največje zadovoljstvo.«
0 Kako ste praznovali L maj?
»Slabše kot pred 25. leti. Premalo življenja, premalo radosti je bilo v ljudeh! Ko sem gledal sprevod, sem si mislil, da manjkajo samo še bandere pa bi bila zelo lepa procesija!«
Nagajivo se je zasmejal, še vodno je v njem vse polno humorja.
P. Čolnar
govorjenje, da je bil tega kriv dezerter Ignac!
Takrat se je zaklel, da ne bo miren prej, »dokler ne stakne Ignaca in ga kaznuje za vse žrtve, ki jih je povzročil umikajoči se četi ter njegovi in še drugim družinam.
V to se je zagrizel še bolj potem, ko so mu ljudje v dolini večkrat rekli: »Saj bi vam pomagali in šli z vami, pa imate take, ki uidejo jn izdajajo!«
Zdaj pa je bil ta Ignac tu!
Z vodniškimi zvezdicami na rokavih in predvsem njegov rešitelj! A to je bil le preblisk, kajti Sergej je bil že tako slab, da ni več vedel, kaj je res in kaj ni. Tudi poveljevati ni mogel več. Tedaj je zaslišal Ignaca, kako je zavpil namesto njega:
»Naprej, fantje! Saj jih bomo! Juriš!«
In Sergej je zdaj videl, kako so se partizani dvignili s čela in z leve, ter nezadržno šli proti nemški vrsti, ki se je začela lomiti!
Toda Ignac ni šel naprej,, temveč je pomagal Sergeju. Obvezal ga je in ga zavlekel za varnejše grmovje.
»Nič ne maraj, tovariš kapetan, prišli smo pravi čas! Vse bo še dobro, kajti rana ni smrtna. Lahko pa bi bila!«
V tem hipu jc rešitelj pre-bledel bolj, kot je bil bled ranjenec in komaj izdavil:
»Sergej! Ti!«
Zdaj je Sergej vedel, da tisto prej niso bile sanje, ne
halucinacije! Tu je bil onf' dezerter Ignac, povzročitelj) tolikih muh in trpljenja! Ortj ki ga je iskal več kot dve leti!
»Si res ti?« je bolj dahnil kot rekel Sergej.
Ignac je v dvomih že vstal in se hotel oddaljiti — vendar je ostal ob ranjencu. Pohitel bi v juriš, a zdaj Je bil v nogah čisto slab in tudi potrebe ni bilo več: Nemci so že dvigali roke!
Tedaj je iz Ignacevih oči šinilo nekaj temnega. To je opazil tudi ranjeni in odab-. ljeni Sergej, ki je pomislil:
»Nemara pa mu je prišlo na misel, da bi se me odkrižal za vselej!«
In ko da sta se odločila oba hkrati, je Ignac ostal ob. ranjencu, ki je še vedno potreboval pomoč. Sergej pa ja preskočil vse in ga vprašali
»Si bil tedaj 11 ali pe? Kako se je to zgodilo?«
»Bil sem, a so žo tako vedeli za vse! Potem so me poslali v nemško vojsko, .odkoder sem pobegnil! Ti ne veš* kaj je ruska fronta! . . . Zdaj sem že leto dni partizan! Ča hočeš, obračunajva! Tu sem!*
Ignac je bil ves skrušen« pripravljen na vse.
Sergej je povesil pištolo, jo* spravil nazaj v tuljavo ia dahnil:
»Zdaj sva bot! Rešil si ml življenje! Pokliči fante!«
Cez dve url so zvedeli, da je Nemčija kapitulirala.
Ob 20-obletnici osvoboditve čestita delovna skupnost
Gorenjskih oblači! Kranj
vsem udeležencem narodnoosvobodilne borbe, ki so izvoje-vali edinstveno zmago naše domovine.
8
KULTURA
7. MAT 1%5 * GLAS
Ob gostovanju jeseniških igralcev v radovljiški komuni
Zgledi, ki spodbujajo
Lep komorni večer
Gledališče Tone Čufar z Jesenic je za praznike gostovalo na Bledu z Ingoličcvo »Milica ne sme umreti« in s sodobno komedijo »Odkritosrčna lažnivka«. S tema uprizoritvama so Jeseničani zelo razveselili mlado in staro, obenem pa prekinili daljše kulturno zatišje na B.edu.
Delo »Milica ne sme umreti« je zanimiv dramatski prikaz resničnega doživetja med vojno, in sicer o tem, kako pobegnejo otroci iz nemškega taborišča, o nevarni poti
mladih ubežnikov, ki se prebijejo skozi nešteto zapletlja-jev in končno dosežejo cilj.
Z uprizoritvijo »Odkritosrčna lažnivka« so jeseniški igralci ponovno pokazali pre-
Apollonio razstavlja
Akademski slikar Apollonio Zvest, ki ga tokrat predstavljamo v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju, je rojen 15. maja 1935 v Bertokih pri Kopru. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1960, po diplomi pa nadaljeval študij na slikarski specialki pri prof. Ga? brijelu Stupici.
Pred sedanjo razstavo v Kranju je razstavljal v Kopru, Piranu, Novi Gorici, Trstu, Ljubljani, Beogradu, Su-botiei, Ronchi in Albisola Marina (Italija) ter v Pragi.
Za svoje dosedanje delo je prejel tudi že dve nagradi, in sicer leta 1959 nagrado za grafiko na zvezni razstavi mladih v Beogradu in leta 1964 Prešernovo nagrado za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Ce upoštevamo tradicijo kvalitete slovenske grafike in poreklo mladega slikarja, potem se ne smemo čuditi zgledni gotovosti obvladovanja grafičnih sredstev in neke neločljive širine, ki veje iz njegovih stvaritev. Pri tem nas niti ne moti tu in tam se pojavljajoča neurejenost, ki izvira v iskanju struktur in barv in močno razgibane analize, kar je verjetno posledica i mladostne neugnanosti. Zadnja dela kažejo vse bolj   tektonsko kompozicijo,
Gorenjski slikarji na Bledu
V avli festivalne dvorane na Bledu so 30. aprila odprli prvo letošnjo razstavo likovnih del in s tem pričeli četrto sezono likovne dejavnosti. Za letos se obeta, da bo ta še posebej bogata in uspešna, saj je likovna komisija Zveze kulturno prosvetnih organizacij uspela pridobiti za razstavljanje vrsto priznanih slikarjev, med njimi Janeza Ber-nika, Vladimirja Makuca, Stojana Batiča, Maksima Se-deja, Staneta Keržiča, Iva Su-bica, Lojzeta Perka in druge.
Na razstavi se predstavlja dvanajst gorenjskih slikarjev s 24 deli, olji, grafikami, akvareli in risrJami ter kiparskbni deli. /
kjer prevladujejo horizontale in vertikale, ki skupaj z najmočnejšim elementom — barvo, že napovedujejo zrelo stopnjo Apollonijevega ustvarjalnega opusa.
A. PAVLOVEC
cejšnje igralske sposobnosti in spretnosti za uprizarjanje del komedijskega žanra. Zanimivo pa je, da je jeseniško gledališče pri izbiri del za uprizarjanje dokaj iznajdljivo in ne preveč izbirčno. Išče učinkovite tekste, sem pa tja pa tudi takšne, ki ugajajo publiki, da se ob njih nasmeji, razvedri, pa čeprav so nekoliko spotakljivi in včasih precej naturalistični v izrazu in prispodobah.
Gledališče Tone Čufar je v letošnji sezoni zelo pogosto uprizarjalo svoja dela tudi v krajih radovljiške komune. S tem je opravilo pomembno kulturno poslanstvo, saj so jeseniški obiski spodbujali amaterske igralske skupine pri njihovem ustvarjalnem delu. ki je letos še posebej bodalo in uspešno. — J. B.
Preteklo sredo se je kranjskemu občinstvu predstavil klavirski trio, ki ga sestavljajo Alojz Drnovšek-violina, Branko Markič-violončclo in Peter Skrjanc-klavir. To je bil že tretji nastop tega ansambla v Kranju. Gostovali pa so že v Skofji Loki in v Sisku. Vsi trije so študenti Akademije za glasbo in svoje znanje za komorno igranje izpopolnjujejo pri prof. Urošu Prevoršku.
Za prvo točko svojega nastopa je trio pripravil kompozicijo Mihaela Haydna, trio v C-duru. Mihael Havden ni tako znan kot brat Joseph. V glavnem je pisal cerkveno glasbo, vendar se je posvetil tudi posvetni glasbi. Prvi stavek (Allegro) je v sonatni obliki, drugi pa je rondo. Celoten trio še nima ustaljene forme in je na prehodu v klasike Izvajalci so v tem delu pokazali lep smisel za metodiko.
Na povabilo pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja, je prispel 3. maja v Kranj na šestdnevni obisk moški pevski zbor »Interno s« iz Holandije, pod vodstvom dirigenta g. Pasmaus VV. Josephusa.
Gostje Iz Holandije so uprizorili koncert na Golniku. 4, maja pa so sodelovali na svečanosti pri polaganju venca pred spomenikom na trgu revolucije. Venec je položil župan mesta Valkenburg g. Francois BREEKPOT.
Tega dne je bil tudi sprejem pri "predsedniku kranjske občine Martinu KOŠIRJU. Jutri odpotujejo gostje v domovino.
Umetniška beseda v času NOB
V hudih vojnih dneh, ko so se brigade pomikale iz enega v drugi kraj, ko je šlo velikokrat za golo življenje, ko se je vrstil boj za bojem, so bili tudi dnevi, ki so prinesli veselje v brigado. Po vsej Gorenjski, po vseh brigadah, so imeli kulturne referente, ki so skrbeli za mitinge, krajše enodejanke ter za razna zborovanja.
Ce bi hoteli pisati o gledališki dejavnosti med vojno na Gorenjskem, bi se morali ozreti predvsem po kulturno umetniški skupini IX. korpusa. Ta korpus je imel že kmalu ob ustanovitvi svojo skupino, običajno sestavljeno iz petnajstih do dvajsetih ljudi, ki so skrbeli za izvedbo vseh večjih   zborovanj, mitingov,
proslav, gledaliških cnode-jank ...
Ko v teh dneh mineva dvajset let od naše osvoboditve, bodo misli vseh tistih, ki so sodelovali na takih prireditvah, pa tudi vsem, ki so bili samo gledalci, nehote ušla v tiste vojne dni. Z enim izmed teh, smo govorili pred dnevi. Takole je pripovedoval: »Na Gorenjskem je bila izredno močna gledališka skupina IX. korpusa, ki je pripravljala mitinge za vse osvobojeno ozemlje na Primorskem ter na Gorenjskem. V večini so bili mitingi sestavljeni iz dveh delov. Prvi del je bil resen, drugi zabaven. V prvega smo vključili predvsem pesmi ter govor, ki naj bi vzbudil   borbeno   zavest, v
drugega pa smo vključili narodne pesmi ter razne ske-če. Ni bilo važno, kje smo igrali. Občinstvo je bilo povsod navdušeno. Z zavzetostjo so nas poslušali, pa naj je bila taka predstava na prostem ali pa če smo igrali na odru.«
Veliko nam je še pripovedoval. Pripovedoval je o veselih in žalostnih dogodkih. O tem, da je neredkokdaj prišlo tudi do tega, da se je moral zaključiti miting prav tedaj, ko je bilo razpoloženje na višku.
Iz vsega tega pa lahko zaključimo, da je umetniška beseda, tudi v času najhujšega boja imela velik pomen.
B. S.
Ludvig van Beethoven se je poleg simfoničnega ustvarjanja mnogokrat lotil tudi komornih skladb in to z nič manjšim uspehom kot na simfoničnem področju. Poleg klavirskih, violinskih in čel-skih skladb je napisal tudi številna klavirska tria. Člani »tria so izbrali Beethovnov trio v B-duru op. 11. Delo je iz obdobja klasičnega ustvarjanja tega pomembnega skladatelja in je že čutiti gigantsko moč Beethovnovega izraza. Klavirski trio je kompozicijo interpretiral zelo precizno, s polnim tonom in do izraza je prišla homogenost ansambla.
Glasbeni večer so mladi glasbeniki zaključili z Dvofa-kovim triom D\inky. Ime Dunkv izhaja iz ukrajinskih narodnih pesmi baladnega značaja. Kompozicijo zelo popestrijo plesni vložki slovanskega karakterja, ki igrajo v komorni glasbi isto.vlogo, kot Dvofakovi slovanski plesi v simfonični literaturi.; V tem delu so se izvajalci še najbolj približali stilni in muzikalni obliki skladbe, katero so interpretirali s precejšnjo tehnično dovršenostjo, z občutkom za ritem in intonacijo ter z vso prepričljivostjo.
Člani tria so s svojim na-* stopom dokazali, da sc tudi danes najdejo taki glasbeniki, ki jim je do čistega muziciranja in ki jih ne moli misel, da danes za čisto komorno muziko, žal, ni več pravega smisla in zanimanja. Vsem poslušalcem pa bd njihov nastop prav gotovo ostal globoko v spominu.
Dušan Stanjko
Gostovanje koroškega akademskega okteta v Tržiču
Pred kratkim je bil v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču koncert Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane. Program je obsegal popularne pesmi raznih narodov in je bil zato še posebej zanimiv. Interpretacija okteta je bila zares originalna in prepričljiva, tako da zasluženo uživa svoj umetniški sloves na domačih in tujih koncertnih odrih.
Za uspešno izveden koncert so bili nastopajoči deležni toplega in prisrčnega aplavza, tako da so morali ob koncu odpeti še dodatno skladbo. Čeprav obisk tokrat ni bil množičen, vseeno lahko trdimo, da je bil moralni uspeh koncerta dosežen. Izražene simpatije poslušalcev so bile vsaj v neki meri skromna od-dolžitev za tako lepo doživetje.
GLAS * 7. MAJ 1965
GLAS PIONIRJEV
GLAS
Naši prijatelji
pioniriev
Drejc in čokolada
Prav tiho se je priplazil okrog vogla in sedel k Drej-«»» na klop pred hišo.
»Fantek, ali imaš rad čokolado?« je vprašal.
Drejo, premeri suhljača od nog do glave in si misli: »Ne boš me! Tako bom storil, ka-k»r je rekel očka: Ce te kdo kaj
vpraša, molči'.« A tablica čokolade v rokah fašista je zelo. zelo vabljiva. Nvkaj časa podrsava sem in tja po klopi, menca z noga-ma in trmasto molči. Potem Pa ga končno le premaga, da »đgovori: »Pa ja, da imam rad čokolado!«
Fašist zadovoljno prikima N Približa lepo tablico Drcj-*«'vim o*em: »Glej jo! Tvoja bo! Dobiš jo, če poveš čigave 80 tiste stopinje tam v snegu!«
l
Drejc odgovori: »Očkove in mamine so. Navsezgodaj sta nosila drva.«
»Seveda, seveda, očkove in mamine,« kima faštet.« Am-
pak sama nista hodila. Kdo je bil še z njima?«
»Bil, bil!« vzklikne Drejc. »Crnuc je bil z njima, Črnuč!«
»Aha!« se razveseli fašist in si misli: »Crnuc je ime partizanu ali pa kurirju! Moram kaj več o njem izvedeti!«
Fašist se še bolj približa Drejcu ter zašepeta: »Tistega Crnuca gotovo dobro poznaš, kajne?«
»Kaj bi ga ne! Saj je ravno sinoči prišel k nam. Oče mu je odprl in Crnuc je prišel k meni v posteljo.«
»In polom?« vpraša fašist in glas se mu trese od razburjenosti. 1
»Potom mu je mama zjutraj dala .mleka in kruha in očka mu je rekel: Si že priden. Crnuc! Le tako naprej!«
»To je očka rekel?«
»Ja, prav dobro som slišal!«
»Zakaj mu je to rekel? Ali zato, ker mu je kaj prinesel? Kako pismo?«
►Kaj?« zazija Drejo od začudenja. »Pismo? Kje pa! Prinesel mu je pokazat dve miški, ki jih je ponoči ujel!« Fašistu zapre sapo. »Dve mi ... ,« dahne in debelo pogleda. »Dve ... kaj?«
»Dve miški!« ponovi Drejo. »Kadar pride k nam, vodno ujame katero. Vodno jih prinese pokazat očetu preden jih poje. Zato, da ga očka pohvali!«
»Folemiakem jo listi Crnuc ...«
»Sosedov črn maček, ja! Zelo ga imamo radi!« pove Drejc in se dela, kot. da sc čudi, zakaj jo je fašist tako na vrat na nos ubral proč.
»Kaj pa čokolada?« še zavpije za njim. potem pa zadovoljno zahinglja z nogama.
Julka Tič, Kranj osnovna šola Franoc Prešeren
Nenadomestljive so človeške žrtve, ki jih zahtevajo vsako leto po vsem svetu mrzlica, pegavec, griža, spalna bolezen. Zakrivijo jih žuželke, ker posredujejo prenos smrtonosnih klic v človekovo telo. Neprecenljiva je škoda, ki jo napravijo žuželke v gozdovih, po travnikih, poljih in sadovnjakih. .
Da bi bila škoda čim manjša posega človek v boj s pritlikavci, človek pa ima v borbi s temi majhnimi škodljivci celo vrsto zaveznikov in prijateljev.
Krta so včasih ljudje preganjali, ker so mislili, da objeda korenine. V resnici pa preganja ogrce in bramorje, uničuje vse mogoče žuželke, ki se zatečejo v zemljo. Njegov sorodnik jež je prav tako žužkojedec. Privošči si žuželke, ki jih sreča na svojih nočnih izprehodih. Nekateri ga celo zapirajo v stanovanja, da jim lovi ščurke.
Verjetno se prav vsi bojite netopirjev! Da, tudi oni so naši prijatelji. Naredili niso še nikomur nič zalega, a vsak vrtnar, sadjar ali gozdar jih je vesel, ker uničujejo najrazličnejše škodljive žuželke na njihovih gospodarstvih.
Se več prijateljev papirna-mo pri pticah. Bistremu oče-
su senic zlepa ne uidejo tu-. želke in ličinke, ki se skrivajo po sado\)ijakih in gozdovih. Mnogo manj jabolk in hrušk bi bilo in veliko več bi bilo črvivih, če ne bi bilo teh ci-ci-fujev. Kar dela ponoči netopir, nadaljujejo podnevi lastovke.  Ko dorašča njihov zarod, izgine v njihovih širokih kljunčkih brez števila muh in mušic. Smrtjii ;ov-ra,žniki vseh vrst lubadarjev in drugih drevesnih zajedav-cev so žolne, pisani deteljni in drezgi. Prav tako ne smemo pozabiti na kukavico, saj so njena najljubša hrana kosmate žuželke, katerih se večina ostalih ptic izogiba.
Kmalu bi naredili krivico krastači. Morda res zaradi svoje zunanjosti ni simpatična. Ponoči izgine marsikak hrošč ali gosenica v njenem želodcu. Angleški vrtnarji so jih pred leti celo uvažali iz Francije.
Zal smo večkrat precej kruti proti tem svojim malim prijateljem. Dostikrat jim ne pomagamo, ko so naše pomoči najbolj potrebni. Ali ste dajali pticam hrane v minuli zimi? Prav gotovo ste jim nekateri pomagali, a ostali boste lahko to še popravili naslednjo zimo.
ŠEPET REKE
Rodila sem se visoko v skalnatih gorah. Tekla sem mimo raztresene gorske vasice. Tam Jc prebivala mala deklica Anka. Hodila sc je k moji strugi »Krat.
potem sem pritekla v doli-?°« Nekoč sem se zjutraj prebudila. Nisem več vedela, kje scrn. Okrog mene je bilo vse Polno hiš. Po cesti so hiteli
Kdor
jo prvi
zgleda •..
Stari ljudje pravijo, da Je *cMe za gorami skala, ki je znotraj votla. V njej spi škrat, okrog sebe pa ima polno cekinov. Vsakokrat, ko odbije Polnoč, se zbudi in odpravi v gozd, kjer raste samo enoletno drevje. Od najlepšega drevesca, ki jc veliko za otročki komolec, odtrga Šibo. Pojoči jo v potok, potem z njo trikrat zamahne po zraku. Nato spleza na najvišje enoletno drevo in vrže šibo viso-ko v zrak. Ta se zaiskri in saiari Rodi se zvezda repa-
Vca- Ljudem sc prikaže vsakih ct-        — ■
ljudje. Hvalili so me, kako sem čista.
V mene se je izlila neka druga reka. Nisem več mogla ostati tako sveža in hladna, kajti tuja reka je bila topla in me je zmlačila. Pričeli sva se prepirati. Potem sva se sporazumeli.
Čudno se mi je zdelo, zakaj tečeva tako počasi. Postajala sem težka od rib. Nazadnje sem morala nositi že jadrnice.
Pritekla sem na Kras. Cez-mc je divjala burja.
Nato mc je pozdravilo morje, pripravljeno, da me sprejme.
Ko sem se zlila z njim, nisem bila več reka.
Silva Zaplotnik, osn. šola Preddvor
Zvonček in ptič
»Zvonček pod grmom, povej kje je dežek doma, k njemu bi rada šla. Prosila bi ga, naj nam vode da,
ker živeti brez nje sc ne da.«
»Ptičica, pevčica, jaz ne vem,
a to ti lahko povem:
Včeraj sern videl ga
v vodo odetega,
ko divjal je prek suhoga
polja.«
Lenka Jurgele, Kranj
' Nekoč je za devetimi gorami in devetimi dolinami živela revna vdova. Imela je edinega sina. Ime mu je bilo Jelenko. Mati ga je imela nad vse rada. Nekega dne pa se jc Jelenko odločil, da sc bo odpravil po svetu iskat službo. Mati mu je spckla poga-
J*, s!° »«. TirtCki Jo P™1 28lo«a. dolgih sto let ne mo-•* umreti.
Jože Sodnik, osn. šola Preddvor
Pomladno rajanje
Trobentica poje tra-ra-ra-ra,
in zvonček v bližini že zacinglja,
že medved prebuja se iz zimskega spanja
in pridne čebele lete že iz panja.
Lisica se plazi do kmetove hiše
in kmalu jo s tolsto kokošjo pobriše.
t Nuška Virnik, Kranj"
osn. šola »Stane Žagar«
JELENKO
čo in prisrčno sta se poslovila.
Prehodil je že veliko dolin in gora, ko jc1 prišel v neko mesto. V tem mestu je živel bogataš. Ta pa je bil zelo skop. Jelenko je šel k njemu in ga prosil za službo. Bogataš ga jc vzel za pastirja.
Drugo jutro navsezgodaj zjutraj je Jelenko odgnal ovce na pašo. Ko je prišel na travnik, so ovce nenadoma izginile. Ves nesrečen jih je iskal, toda najti jih ni mogel. Ko je ves žalosten sedel in začel jesti, je k njemu prišla zgrbljena starka. Prosila ga je za košček kruha. Jelenko ga ji je dal. Starka je bila vesela in mu je v zahvalo
podarila piščalko. Povedala mu je, da je to čarobna pi-ščal. Z njo lahko takoj pokliče ovce. Jelenko se je starki zahvalil, nato pa je zapiska! na piščalko in vse ovce so bile takoj pri njem. Zvečer se je srečen vrnil k bogatašu. Ta se je zelo začudil, ker je Jelenko privedel domov vse ovce. Tako je Jelenko pasel ovce vse leto.
Ko je prišel čas za plačilo, se je bogataš zlagal, da nima denarja. Jelenko ga je zato prosil, naj mu namesto plačila da za ženo svojo hčerko. Bogataš je takoj privolil, ker je bolj ljubil denar kot lastno hčer. Kmalu je bila poroka iA Jelenko je spoznal, da jc njej-gova pridna in dobra žena več vredna kot obljubljeni denar. Jožica Suhar, Kranj osnovna šola »Stane Žagar« ,/
APLAVZ ZA TRI   Kdo je kriv?
V \' ni praznovanja 1. maja je tovarniški komite ZMS v BPT Tržič pred nedavnim organiziral mladinsko srečanje   z   aktivi   ZMS tovarn
nja iz naslednjih tem: olimpijske igre v Tokin, VIII. kongres ZKJ in proizvodnja v BPT.
Strokovna komisija je podelila nagrade in spominske plakete samo tistim, ki so dosegli največ število točk. Med njimi so bili TrZičanka Zlat-ka Karo, ki je s svojo popevko požela največ aplavza, pri recitacijah je zasedla prvo mesto Milena Ribnikar, kot
instrumentalist pa je s svojim izvajanjem na citrah dosegel največje priznanje Marijan Zupančič. Med ekipami je dosegel prvo mesto aktiv ZMS »Elan« Begunje, drugo »Plamen« Kropa in tretje mesto aktiv BPT Tržič .Prav tako so mnogo aplavza dosegli tudi mladinci, ki so nastopali izven konkurence.
Naslednja oddaja »APLAVZ ZA TRI« bo v Begunjah.
Velikokrat lahko čitamo, da se je prometna nesreča pripetila zaradi tega, ker pešec ni prečkal ceste na pravem mestu. Vsi so krivili pešca! Vendar pa tudi pešec ni vedno kriv. Preprosto zato, ker ne ve, kje je pravzaprav prehod za njega.
V Kranju so zgodaj spomladi označili vse prehode za pešce. Vendar sc je barva zaradi slabega vremena kmalu izbrisala in .je danes skoraj, nemo:;:).-!- ugotoviti, kje je ■ i>t«.h prehod. Zelja občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu v Kranju,
Seja občinske skupščine Tržič
Pomanjkanje repromateria'a
Marijan Zupančič, najboljši v instrumentalni glasbi
»Plamen« Kropa in »Elan« Begunje. Kakor prejšnja leta, tako so se tudi tokrat pomerili v petju, reci taci jah in instrumentalnih točkah, ekipno pa so odgovarjali na vpraša-
Tržič, 6. maja — Včeraj popoldne je bila v Tržiču seja obeh zborov občinske skupščine.
Med drii»im so razpravljali tudi o gibanju gospodarstva v občini za prvo letošnje četrtletje. Poudarili so, da je bilo čutiti pomanjkanje reprodukcijskega materiala iz uvoza v vseh industrijskih organizacijah. Svet za industrijo in obrt ter svet za družbeni plan in finance sta bila mnenja, da je za tako stanje v veliki meri kriva Ju-gobanka, ki vse prepočasi odobrava in rešuje devizne naloge.
Vsekakor je bilo najbolj kritično    stanje    v tovarni
Slovesnosti ob 20-Ietnici na Bledo
Na Bledu praznujejo v dneh od 7. do 10. maja obletnico osvoboditve tega kraja. Za to priložnost so pripravili vrsto prireditev, .ki jih bodo izvajale amaterske kulturne skupine z Bohinjske Bele, Zasipa in Gorij. Tako bodo na svečani akademiji v soboto, 8. maja, izvajali koncert perci iz Zasipa, nastopala pa  bo  tudi  godba iz
Jeklarji praznovali dva dni
Za Novo leto, 1. maj in 29. november so delavci mar-linarnc v Železarni na Jesenicah imeli doslej navadno le rn dan prosto. Prepričani so bili, da bodo z neprekinjenim obratovanjem naredili več surovega jckl3. Iz prakse pa se je ugotovilo, da proizvodnja zato ni bila nič, ali pa ne do«,ti večja.
Odkar so vpeljali nagrajevanje no delu. jeklarji za dobro delo veliko dobe In se vsi prizadevajo za čimveejo storilnost. S takim načinom dela jc tudi zagotovljen .uspeh. Zato s« se odločili in to tokrat praznovali dva dnu
Garij in tamkajšnja folklorna skupina. V nedeljo pa bodo člani DPD Svobode z Bohinjske Be!e uprizorili na Bledu Borovo dramo iz vojnih dni Zvezde so večne.
Krajevne organizacije pa so pripravile za praznovanje tudi uprizoritev napada, kakor so ga izvedle partizanske enote pred dvajsetimi leti za osvoboditev Bleda. Priredili bodo tudi slovesno povorko 7. manifeslativnim zborovanjem. Na partizanskem pokopal rScn pa se bodo s spomin-.ko svečanostjo poklonili spominu padlim partizanom in umri rn  interni rancem.
Moppdhti v nedeljo
Zaradi velikega snega na Jezerskem v soboto m bilo napovedane oconjevalne vožnje, kt jo pripravlja Klub jezerskih mopedi sto v. Prireditev so preložili! na soboto 'oziroma nedeljo 8, in 9. maja. V soboto bo uradni trening, v nedeljo 9. maja popoldan pa ocenjevalna vožnja. To bo prva tovrstna prireditev pri nas. Pričakujejo veliko mo-pedistov iz. raznih krajev Gorenjske in iz sosednje Koroške.
usnja Runo. Položaj se predvidoma tudi v prihodnjih mesecih ne bo zboljšal. V ostalih industrijskih gospodarskih organizacijah je bilo v aprilu
Jubilej v Kropi
Prav ob prvomajskih praznikih so v Kropi slavili tudi jubilej 70-Ietnice ustanovitve podjetja. Na slovesni seji delavskega sveta, ki je bila v potek, 30. aprila, je govoril predsednik upravnega odbora podjetja Branko Praprot-nik. Na akademiji, ki je bila tisti večer v sindikalnem domu, pa je domača Svoboda pokazala precej iniciative in sposobnosti. Na dan prvega maja je bilo zborovanje na prostem
V okviru praznovanja je bilo tam -tudi več športnih srečanj. Talko so nogometaši Krope premagali vrstnike iz Kamne gorice z rezultatom 5:2, v odbojki Kropa — Brestanica so prav tako zmagali prvi s 3:1, šahisti Krope iin Kamne gorice so se razšli z nerešeniim rezultatom, v namiznem tenisu med Kropo, Kamno gorico in Mošnjami so prav tako tekmovalci Iz Krope zavzeli prvo mesto.
čutiti že delno zboljšanje. Realizacija izvoza je bila ugodna povsod v ZLIT in Tovarni pil. Težave v gospodarstvu so le prehodne, vendar je treba posvetili več pozornosti, organizacije pa naj štedi jo pri izdatkih, ki niso nujni. — J. J.
da bi položili v cestni tlak tako imenovane »vinoz« plošče je letos naletela na razumevanje pri pristojnih organih. Zal pa je sedaj nastal problem, ker se teh pl»šč n« dobi, kljub temu, da so prej govorili izvajalci, da plošče ne bodo delale nobenih težav.
Te plošče so bile predvidene za osem prehodov, ostale pa naj bi označevali še naprej na klasičen način. Vendar pa sedaj ugotavljamo, da Cestno podjetje in Komunalni servis v Kranju teh prehodov ne barvata, prav taJto ne barvata cestnih osi in parkirnih prostorov. Vprašanje je, kdo je temu kriv? In kdo bd potem kriv, ko ne bosta vedela niti pešec kje naj prečka eesto niti avtomohilist kje naj zmanjša hitrost; ko sc bo pripetila lažia ali težja prometna nesreča. — J. JARC
Nova trgovina na Bledu
Na dan pred praznikom dela so na Bledu odprli novo moderno samopostrežne trgovino. To je že tretja trgovina te
vrste v radovljiški občini v času enega leta, in sicer v Radovljici, v Zapužah in zdaj na Bledu.
Nova samopostrežna trgovina na Bledu je lepo in moderno urejena. Izbira blaga v trgovini je zelo pestra in povsem prilagojena potrebam domačinov in turistov. V njej je na voljo špecerijsko blago, posoda, steklo, sadje, zelenjava, kruh, meso, mleko itd. Posebnost pri izbiri pa so tudi turistični spominki in izdelki domače obrti. Dosedanje izkušnje iz samopo-strez.be v Radovljici so pokazale, da se takih trgovin radi poslužujejo tudi stuji turisti. Podobna pričakujejo tudi na Bledu. Posebej pa bo bogata
izbira v novi trgovini lahko nudila potrebno tistim gostom in turistom, ki so v privatnih turističnih sobah in nakupujejo različno blago za lastno gospodinjstvo.
Na Bledu pa zelo pogrešajo še eno podobno trgovino, in sicer na drugem koncu, kjer nastaja n»vo .stanovanjska naselje. Podjetje Koloni-ale ima za takšno trgovino že izdelane načrte in pripravljeno vse potrebno za priče-tek gradnje. Novo trgovino pa bo podjetje Speeerija odprlo prihodnje leto tudi V Podnartu. — J. B.
Slika prikazuje notranjost nove samopostrežne trgovine na Bl*d"
G^AS * 7. MAJ 1965
TL NAŠIH KOMUN
11
Jesenice
Izvenšolska dejavnost učencev
V šestih osnovnih šolah jeseniške občine je bilo v 38 krožkih »ključenih 1251 ali 37 odstotkov dijakov, v petih krožkih »"nnazije 62 ali 16 odstotkov in v poklicni železarski šoli v •"•m krožku 80 ali 31 odstotkov vseh učencev.
Iz tega je razvidno, da je Po naših šolah zelo razvita Izvenšolska kulturno-prosvet-tta dejavnost, saj predstavlja polovico amaterskega dela na lem področju. Kljub težkim ■materialnim pogojem, pouku ' dveh in celo v treh izmenah,   obremenjenosti učnih
kadrov, predstavlja omenjeno delo zelo pomemben delež na področju humanistično-estetske vzgoje. Zal pa, kot statistika kaže, aktivnost v teh dejavnostih, predvsem na šolah druge stopnje, poklicnih in drugih strokovnih šolah, pada.
Spomin na revolucijo
Bivši borci-partizani in ak-Hvni pripadniki JLA bodo *°eli v okviru proslav 9. mala vrsto predavanj po šolah radovljiške občine. Dosedanja Praksa v delu z mladino je Pokazala, da šo mlajši dovzetni za sprejemanje posameznih dogodkov iz naše revolu-rtJe ter jim bodo zaradi tega pripovedovali bivši partizani
ODIC
Javno sem zadnjič objavil, *a ne smem v Tržič zaradi Marjane. Pa so me prišli kar °ni iskat. Pravili so mi o do-todku, kako so se peljali z avtobusom mimo Dupelj P*0}} Naklem in da so na tamkajšnjem sicer zavarovanem pre-lazu preko železniške pr°&e skoraj »nastradali«. Zapornice so bile dvignjene in šofer l'e prav zadnji hip opazil, da Prihaja vlak ter za las ustavil Vozilo pred tiri. Jezijo se hudje in pravijo, da to ni noben red in varnost prome-'a- Meni se pa ne zdi tako nudo. Maj bo tudi v prometu *voboda brez zapornic. Vsa-zapora je zapora. »Za kuga Srno se pa cufal?«
. Na Jesenice sem pa šel, me ,e Marjana pustila. Uh, koli-?° stvari je tam! Najprej me '.? neka znanka prosila, naj K držim vrsto za jcruh pri Vi-wc«. pa sem v tisti vrsti sli-ial toliko kritike jeseniških f>°spodinj, da če bi bil »sM-"eno« z beležnico, bi mi ne Manjkalo do jeseni.
Mahnil sem jo  k brivcu, tamrznjene cene so tudi tam Redile svoje. Prej je bilo °ri0e 100 dinarjev. Zdaj pa ™enda zaračunajo po etapah: ^ltie na desni strani toliko, ° fevf strani toliko, pod no-.m toliko, umivanje, brisa-*,e- česanje ... Vsako uslugo Posebej. Kako se jezijo mol-ln pravijo, da je sedaj
o svojih borbah in akcijah. Za višje razrede bodo pripadniki JLA govorili o posameznih ofenzivah, pojasnili kako je nastajala naša armada iz majhnih partizanskih odredov, kako je nastala NOV Itd.
Z obujanjem spominov bodo radovljiški borci pripomogli k uspešnemu praznovanju 20-letnice osvoboditve.
P. C.
draže. Ne upoštevajo pa, da je sedaj po izbiri. Nekdo si zaželi britje samo po eni strani, samo po vratu, samo pod nosom in podobno. To je velika udobnost za potrošnike.
Na Jesenicah so vsiljevali še veliko stvari za Bodice vendar se mi je mudilo v Kranj. Tu sem prav zadnji hip ujel vpisovanje v kolesarski tečaj za posebno stezo, ki jo urejajo ob novi cesti JLA mimo stolpnice. Kolesarska steza bo namreč tu široka le 70 cm. To je verjetno rekord v prometu. Ljudje se temu smejejo. Toda ob tradiciji kolesarstva in še zlasti ob posebnem tečaju za ravno vožnjo prav gotovo ne bo niliče prizadet. Kvečjemu bo kolesar trčil v kakega pešca, zdrknil čez rob na cestišče pod tovornjak ali kaj takega. Toda vse je to današnja moderna stvar, ki daje mestu še globlji prizvok mehanizacije in prometa.
Smo v času samih praznikov. Prvi maj, dvajsetletnica ... Kako se prileze! Zlasti če ob praznikih »zrihtajo« tudi vreme, dobiček ... Toda v Skofji Loki bodo še praznovali. Novo leto bo menda kmalu. To sehi opazil na reklamni deski o prometu pri avtobusni postaji. Tam so med drugim voščila poklicne gasilske čete k novemu letu. Pa so se mi nekateri smejali češ, da je to tam še od decembra! Ne verjamem. Brž ko damo skozi praznike v Kranju bova šla z Marjano še na Silvestrovanje v Loko.
Bodite pozdravljeni!
Vaš BOD1ČAR
Z javnimi nastopi, katerih je bilo v vsakem šolskem letu približno 80, so tudi učenci in dijaki znatno prispevali k oblikovanju kulturno-prosvet-ne dejavnosti v občini. Nedvomno pa bi bila ta aktivnost še večja, če ne bi bilo, predvsem na osnovnih šolah, takega pomanjkanja prostora.
Vso obsežno izvenšolsko dejavnost učencev in dijakov vodijo in usmerjajo v glavnem prosvetni delavci, nekaj pa tudi šolarji sami in to prostovoljno. To pa je zelo vzpodbudno, saj njihova prizadevnost ni nič manjša kot kulturno-prosvetna dejavnost odraslih, kateri jo z veseljem vključujejo po obsegu in kvaliteti v krog amaterizma na tem področju.
Mesec narcis
od 9. maja dalje
Ker se je letošnja zima potegnila daleč v pomlad in je v višje ležečih predelih dosti snega, je Turistično društvo Planina pod Golico sklenilo organizirati letošnji mesec narcis teden dni kasneje kot običajno. Prireditve praznovanja tradicionalnega praznika pomladi in cvetja se bodo torej začele v nedeljo, 9. maja. Do takrat se bodo pokazali že tudi prvi cvetovi belih narcis, Med drugim bodo 16. maja izbrali tudi »miss narcis«, 23. maja bo množičen izlet na Črni vrh in zadnjo nedeljo velika zabavna prireditev. Vmes bodo imeli tud nekaj predavanj in gledališko predstavo, ki jo pripravljajo domačini.
Zadnji dan pred prvomaj-
skimi prazniki je bil na Jesenicah širši razgovor o pripravah na to tradicionalno prireditev. Ugotovitve niso nič kaj pohvalne. Znano je namreč, da so tovrstne prireditve množično obiskane in da tudi sicer obišče narcisna polja na tisoče obiskovalcev iz vse države, žal pa takega zanimanja ni čutiti pri jeseniških gostincih in trgovcih. Organizacijo in izvedbo prireditev je prevzelo TD Planina pod Golico, ki je k sodelovanju povabilo tudi druge. Zal brez odziva. Prav bi bilo, da bi se za organizacijo te prireditve zavzel širši krog gostinskih in drugih organizacij, da bi pripravili skupen program za celotno območje Plavškega rovta, Planine pod Golico in Javorniškega rovta s Pristavo
Narcisna polja pod Golico
Sedemnajst let plodnega dela
Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela ima planinski in markacijski odsek. Planinski odsek med drugim skrbi za vzdrževanje Staničcve koče, koče na Pristavi in v Krmi. Predvsem z obnovo Staničcve koče so imeli veliko dela.  Za  skoraj  120 milijo-
Končno so sc lotili
Jeseničani vedo, da bi bilo treba v njihovem mestu še marsikaj urediti. Razumljivo, da za vse ni denarja. Zato so se letos odločili uredili manjše komunalne naprave, ki bodo zelo koristno služile svojemu namenu. Tako so parkirni prostor pred bolnišnico razširili, posuli in označili z obcestnimi kamni. Okoli spomenika pred železniško postajo urejajo prostor im za-sajajo grmičevje. Ob cesti pod tovarniškim nasipom so naredili pešpot, jarrfo polno smeti ob glavni cesti na Borovljah pa so izravnali.
nov vrednega dela, so opravili z razpoložljivimi 28 milijoni dinarjev. Pri njihovem delu jim je mnogo pomagala Železarna. Tov. Franc Svetina, ki že 10 let uspešno dela v društvu kot predsednik, je dejal, da imajo v Staničevi koči za julij rezervirane prostore za goste iz Anglije, za avgust pa za turiste iz Ho-landske. Njihov markacijski odsek skrbi za označevanje poti v Karavankah od Črnega vrha do Valvazorjeve koče ter za poti iz Krme in Kota do Bohinjskih vrat. •
Društva, zveza in gorska reševalna služba so sedaj v razgovorih, da bi nabavili helikopter, ki bi prvenstveno služil reševalni službi, poleg tega pa še za donašanjc hrane in pijače v planinske postojanke in za potrebe ter želje turistov.
Društvo praznuje letos 17-letnico ustanovitve. S svojim požrtvovalnim delom je v marsičem pripomoglo k razvoju turizma. Uživa ugled in, podporo, saj ima nad 800 članov.
Nasilni predor na visoki peči
Prejšnji ponedeljek ob devetih zvečer je tekoče surovo železo nasilno prodrlo steno plavža številka I. Do prodora je prišlo na mestu, kjer proti ognju odporna opeka najbolj trpi in je zato stena    najtanša. Odprtina,
skozi katero je surovo železo steklo, ni bila velika, vendar jo je bilo treba ob popravilu racdšrlti, da so mogli steno na predrtem mestu zakrpati. Visoko peč I. so v četrtek po-* novno taložili, v petek zjutraj pa »o iz nje zopet dobili surovo železo.
Gorenjska rokometna liga
Gneča na vrhu
V nedeljskem kolu gorenjske rokometne lige je v Kranju ekipa Sele presenetljivo premagala drugo ekipo Kranja in si precej izboljšala položaj na lestvici. Visoko je zmagala tudi Žabnica v Kranjski gori in si utrdila drugo mesto v gorenjski ligi. V razburljivi igri med Stor-žičem in Savico pa so zmagali Golničani. Radovljica pa je doma odpravila okipo Partizana iz Škofje Loke.
Kranj B : Selca 13:15 (6:5) Sloržič : Savica 25:23 (12:7) Radovlj. : šk.Loka 16:10 (8:7) Kr.gora : Žabnica 3:16 (2:8)
Lestvica: Kranj B     11 0 0 3 210:126 16 žabuica      11 8 0 3 143:102 16 Selca 11 8 0 3 158:163 16
Radovljica 11 7 1 4 175:145 13 Sloržič 11 6 1 7 205:166 13 Savica 11 2 0 9 102:136 4 Kr.gora 11 2 0 9 144:196 4 Šk. Loka 11 2 0 9 93:210 4 J. Javornik
Na vrhu brez sprememb
Po šestem kolu gorenjske nogometne lige naslov prvaka še vedno ni oddan. V vodstvu je spet Kranj, vendar ima odigrano tekmo več. Jesenice je gladko premagalo v Kranju moštvo Triglava (B), kar je seveda presenečenje, kljub temu, da so nastopili oslabljeni.
Moštvo Železnikov je le s težavo premagalo ekipo Na-kla, ki je v drugem polčasu popustilo in izgubilo. Veliko težav so imeli tudi igralci Svobode s Preddvorom, ki je skoraj uspelo napraviti presenečenje. Moštvi Triglava  (B)  in Svobode v spo-
mladanskem delu še vedno nista izgubili točke.
REZULTATI: Svoboda : Preddvor 3:2 (2:2) Triglav (B) : Jesen. 4:0 (2:0) Naklo : Železniki     2:3 (2:1) Trboje : Kranj 1:8 (0:4)
Lestvica:
1. Kranj        12 9 3 0 35:11 21
2. Jesenice     11 9 1 1 45: 7 19
3. Železniki    13 5 3 5 39:38 13
4. Svoboda    12 5 1 6 32:23 11
5. Naklo        12 4 2 6 20:36 10
6. Prešeren    11 4 1 6 20:32 9
7. Preddvor   11 3 0 8 18:27 6
8. Trboje       12 2 1 9 13:46 5 izven konkurence
Triglav (B)   13 7 1 5 47:40 15 Tone Kaštivnik
V  NEDELJO DEVETIC »PO  POTEH  PARTIZANSKE LJUBLJANE«
V nedeljo, prav na dan 20-obletnice osvoboditve, bo letos Ljubljana devetlč prizorišč« tradicionalnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Po prijavah sodeč bo to doslej največja športno politična manifestacija in srečanje nekdanjih borcev ter aktivnih udeležencev NOV in naše mladine.
Pot tovarištva in spominov bo tudi letos množična manifestacija v spomin na težke dni Ljubljane v času druge svetovne vojne.
Doslej se je prijavilo za množični pohod nad 1100 ekip, od lega okoli 100 iz Gorenjske. Organizator pa bo letos sprejemal prijave tudi še v soboto in nedeljo.
Šahisti
za prvi maj
Sindikalna podružnica Tek-stilindus je organizirala v počastitev 1. maja in dvajsetletnice osvoboditve šahovski brzoturnir med ekipami kranjskih delovnih kolektivov in pripadniki JLA. Med 11 ekipami je zmagala ekipa Iskre z 315 točke pred Tekstil-indusom 29 točk, Planiko, JLA I. in JLA II.
Le za točko prednosti
V tradicionalnem atletskem dvoboju med ekipama Koroške in Kranja so zmagali Kranjčani z 1 točko razr like. Zmaga kranjske ekipe je še toliko pomemhnejša, če upoštevamo, da so v ekipi gostov nastopili kar štirje avstrijski državni reprezen-tantje. V moškem dvoboju je zmagala Koroška 56:54, v ženskem pa Kranj 41,5:38,5.
Na tem dvoboju sta bila postavljena dva nova gorenjska rekorda (Milek 186 cm v višino, Mohoričeva 13,6 na 80 m z ovirami).
Rezultati: moški 100 m: 1. Kuna ver (Kor.) 113, 3. Pir-jevec (Kranj) 11,6; 400m: 1.
Atletski miting in rekord Hanžiča
Minuli torek je AK Triglav priredil atletski miting, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Predvsem se je odlikoval Janez Hi ■ ič, ki je na progi 1500 m zapreke postavil s časom 4:36.6 nov gorenjski rekord za starejše mladince in člane. Kranjčan Sraj pa je na isti progi postavil s časom 4:38,3 nov gorenjski rekord za mlajše mladince.
ir /ullati: 100 m: 1. Pirje-vee 11,7, 400 m ovire: Pirje-vec 61,6. 4X2M m: Triglav 1:40,7.
Kleč (Kranj) 51,4, 2. Lacker (Kor.) 52,0; 100m: 1. Schiivd-
ler (Kor.) 2,34.4, 2. Hanžič (Kranj) 2:39.3; 5000 m: 1. Štros (Kranj) 14:51,6, 2. Gen-ser (Kor.) 15:26,4; višina: 1. Milek (Kranj) 186 cm, 2. La-sič (Kranj) 175 cm; daljina: L Muchitsch (Kor.) 690, 3. Kaštivnik (Kranj) 605; krogla: 1. Satler (Kranj) 12,91, 2. Kogovšek (Kranj) 12,71; kopje: 1. Fister (Kranj) 51,91, 2. Mežek (Kranj) 51,49; 4 X 100 m: 1. Koroška 44,7, 2. Kranj 45,7; 110 ovire: L Muchitsch (Kot.) 15,6, 3. Pir-jevec (Kranj) 16,1.
Ženske: 100 m: 1. Schcriau (Kor.)    13,2,    3. Habjanič
(Kranj) 13,6; 80 m ovire: 1. Scheriau (Kor.) 13,4, 2. Mo-horič (Kranj) 13,6; 600 m: 1. Bernlk (Kranj) 1,50.3, 2. Teng (Kor.) 1,53,3; višina: 1. Sal-mič (Kranj) 140, 2. Scheriau (Kor.) 135; daljina: 1. Sche-rlu (Kor.) 494, 2. Sajovic (Kranj) 478; krogla: L Stig-lic (Kranj) 8,75, 2. Mautner (Kor.) 8,47; disk: 1. PrezelJ (Kranj) 25, 32, 2. Eržen (Kranj) 19,99; 4X100 m: 1. Koroška 55,3; štafeta Kranja Je bila diskvalificirana.
M. Kuralt
. v, >. -r«-- v> • .v.'.., .v.v
Komisija za delovna razmerja
CESTNEGA PODJETJA V KRANJU
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
2 KVALIFICIRANA AVTOMEHANIKA
1 KVALIFICIRAN KLJUČAVNIČAR
1 SKLADIŠČNIK-ORODJAR, za priročno skladišče v kovinski delavnici
1 KVALIFICIRAN STROJNIK
Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest je treba dostaviti v roku 8 dni na gornji naslov. Os-bni dohodki po pravilniku. Nastop službe po dogovoru.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»SAVA« JESENICE
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji: višja izobrazba in 5-letna praksa v upravnih službah ali srednja izobrazba in 7-letna praksa v upravnih službah.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD.
Kandidati naj vložijo ponudbe z življenjepisom o strokovni izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah na splošni sektor SGP »Sava« Jesenice.
Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Tovarna »SAVA« Kranj takoj zaposli 3 ELEKTRIČARJE
Jsebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Mastop službe možen takoj.
lazpis velja do zasedbe delovnih mest.
GLAS * 7. MAJ 1965
OBJAVE — SPOREDI
13
NOČNI NAPAD
»V SLOGI JE MOč«
Pred dnevi je bila v Kranju sadna obravnava proti trem obtožencem. In sicer so' na zatožno klop sedli: 24-letni Vlado Novak, doma iz okolice Čakovca; 28-Ietni Milan Srmić iz okolice Prijedora ia 26-letni Mile Todorov iz okolice Tetovc-ga Velesa. Obtoženi bo bili kaznivega dejanja napada na človeka.
slednje kazni: Novaka je obsodilo na 1 leto in dva meseca, Sirnica na 1 leto in en mesec in Todorova na 1 leto strogega zapora. Poleg tega mora Novak plačati znesek 20 tisoč dinarjev. — J. J.
Zalokarja. Kavaš mu je povzročil tolikšne telesne poškodbe, da je zaradi njih umrl.
S tem je Janko Kavaš sto-
20. januarja letos so se v gostilni »Zlata riba« domenili skupaj s starejšim mladoletnikom V. S., da bodo napadli Jakoba L. Dejanje naj bi napravili zaradi tega, da bi mu
ter druge vred-odšel iz gostil-
reč.se mu
je
odvzeli denar ne predmete.
Jakob L. j{ ne. Sledili so mu. Pri odcepu ceste proti tovarni »Tek-stilindus« je Novak skočil na Jakoba L. in mu iz zadnjega hlačnega žepa vzel denarnico z 8090 dinarji, nadalje mu jc odvzel zlat križec, z roke pa mu je iztrgal zapestno uro.
Sodišče jim je odmerilo na-
Vozil brez dovoljenja
Septembra lani je vozil motorno kolo Janko Kavaš brez vozniškega dovoljenja po cesti III. reda iz Hlebe proti Lescam. V bližini hiše št. 105 v Lescah je vozil s prižganimi kratkimi lučmi s hitrostjo najmanj 60 km na uro. Zaradi tega je prepozno opazil pešca Janeza Zalokarja in Franca Justina in sc zaletel v Janeza
Pred dnevi se je zagovarjal na okrožnem sodišču 45- letni V. G. Z malomarno vožnjo je tako ogrozil javni promet in življenje ljudi na cesti, da je pri tem ena o9eba izgubila življenje.
80. januarja* letos je okoli 1.10 vozil z avtobusom po Po cesti II. reda Lesce—Bled. Pripeljal je v bližino jmostu n*alo pred Bledom. Kljub temu, da je videl nasproti vozeče vozilo, je z avtobusom zapeljal na most. V tem času je šla proti mostu D. L. Sre-čavanje na tako ozkem mostu je bilo zelo nevarno, vendar obtoženi V. G. te okolnosti ni upošteval. Z vozilom je speljal na desno stran tako, da Je pokojno D. L. zagrabil nosilec zadnjih vrat in jo pritisnil ob ograjo mostu. Pri tem je utrpela tolikšne poškodbe, da je zaradi krvavitve takoj umrla.
Senat okrožnega sodišča jc V-G. obsodM na 8 mesecev ZaPora. — J. J
RAZPIS PREŠERNOVIH NAGRAD ZA LETO 1965
Na podlagi 3. člena Odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad in Prešernovih štipendij (Uradni vestuik Gorenjske, št. 15 z dne 15. julija 1964) t
razpisuje Skupščina občine Kranj, Prešernove nagrade za naslednja dela:
1. Za zelo pomembno kultumo-umetniško delo, ki je bilo oziroma bo objavljeno, razstavljeno ali izvajano po zadnji podelitvi Prešernovih nagrad do vključno 31.12. 1965 in
2. za kulturno-znanstveno delo pod enakimi pogoji kot za delo v točki 1,
Višina nagrad bo znašala za vsako delo po 250,000
din.
V razpisu lahko sodelujejo občani občine Kranj oziroma tudi drugi kandidati, če se njih delo vsebinsko območje občine Kranj.
Ireba predložiti najkasneje do 31.12.1965
•■K'ne Kranj — Žiriji za ocenitev del in rnovih nagrajencev.
Skupščina občine Kranj
nanaša
Dela
Skupšč izbor I
na je
K I
O
BARCELONI ob 21.
Kranj »CENTER«
8- maja slovenski film TRENUTKI ODLOČITVE ob 16. V*ri» premiera nem. filma AR-HIV NA ELBI ob 22. uri
9- maja ang. film V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO £JUTRAJ ob 10. uri, nem. barv. fiim PETROGRAJSKE N°ČI, ob 15., 17., in 19. uri, Premiera franc. filma ZLOČIN V Uri
*°- maja franc. film ZLO-ClN V BARCELONI ob 15.
nem. barv. film PETRO-JjRAJSKE NOCI ob 17. uri, barv. CS film MARATONSKA BITKA ob 19. uri, Premiera angl. barv. filma UJ<ENKA ŽETEV ob 21. uri
f-vlv ma-ia frane. film ZL0" VB1N V BARCELONI ob 16. l\ in 20. uri
fJ.2- maja franc. film ZLO-j81N V« BARCELONI ob 16.
m 20.
GRFMwia angL barv iilm ._*ENKA ŽETEV ob 16., 18.
uri
^ 20 14
GfcpMm-aja a^1- barv- i[]m in on       ŽETEV ob 16, 18. 4U- uri
Kranj »STORŽIČ«
8. maja slovenski film NA SVOJI ZEMLJI ob 16. in 20. uri, nemški barv. film PE-TRORAJSKE NOCI ob 15., 17, in 19. -uri, premiera franc. filma ZLOČIN V BARCELONI ob 21. uri
10. maja i tal. barv. CS film MARATONSKA BITKA ob 14. uri, nemški film ARHIV NA ELBI ob 18. uri, nem. barv. film PETROGRAJSKE NOCI ob 20. uri
11. naaja amer. film NEZNANEC IZ NORD EKSPRE-SA ob 16. in 20. uri, nemški film ARHIV NA ELBI ob 18. uri /
12. maja franc. film SVETNIK VODI PLES ob 16. in 20. uri, neiuški film ARHIV NA ELBI ob 18. uri
13. maja jug. CS film DESANT NA DRVAR ob 16, 18. in 20. uri
14. maja amer. barv. CS film GOLA MAJA ob 16, 18. in 20. uri
St razišče »SVOBODA«
8. maja ital. ban'. CS film NORMANI ob 20. uri
9. maja franc. mem barv. CS fiim KODIN ob 16. uri,
ril hudo kaznivo dejanje in ga je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. — J. J.
Preko balkona v kuhinjo
Kranj, 13. maja — Pred nedavnim ^e je pred sodniki kranjskega okrožnega sodišča zagovarjal zaradi nekaterih kaznivih dejanj 19-letni Ivan Pokos iz JaJševcev pri Novem Marofu. Obtožen je bil, da je vzel tuje premičnine z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist.
V noči od 1. na 2. december lani je splezal na balkon stanovanja M. P. v Kranju in od tam skozi nezakljenje-
na vrata v kuhinjo. Tu je vzel iz torbice 41 tisoč dinarjev. V mesecu novembru dn decembru je izvršil večje število manjših in večjih tatvin in to na različne načine. Za-
radi vseh kaz je sodišče obs kazen 1 leto : mora tudi zn soč dinarjev
Sh dejani ga ilo -ia enotjno tora. Povrniti ± nad 80 ti-dva* oškodo-
vanca pa so zavrnili na civilno pravdo. — J. J.
nem. barv. film NISEM CA-SANOVA ob 18. in 20. uri
12. maja angl. barv. film GRENKA ŽETEV ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
8. maja nemški film SLUČAJ INŠPEKTORJA Š1RDIN-GA ob 20. uri
9 maja nemški film SLUČAJ INŠPEKTORJA S1RDJN-GA ob 17. uri, amer. barv. fiim VELIKA ZEMLJA ob 19.
Kropa
9. maja amer. barv CS film DREVO ZA OBEŠANJE ob 16. in 20. uri
10. maja franc. film ZLOČIN V BARCELONI ob 1930
Naklo
9. maja švedski barv. film ALI SO ŠE ANGELČKI ob 17. in 1-9.30
Podnart
8. maja ital. film PET OSTRIŽENIH ŽENA ob 99.
uri
9. maja amer. barv. film TRAPER KELLY ob 17. in 20. uri
13. maja franc. film NEPOZNANA VOJNA ob 19. uri
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
razpisuje ŠTIPENDIJE 1 za študij na Pravni fakulteti 1 za študij na Ekonomski fakulteti 2, za šolanje v Poklicni mlekarski šoji v Kranju
6 za šolanje v Kmetijski šoli Poljče
— živinorejska smer
8 za šolanje v Kmetijski šoli Poljče
— poljedelska smer
Pismene prošnje s kratkim življenjepisom sprejema Kadrovska služba Kombinata v Kranju, Cesia JLA 2. do 15. 6. 1965.
K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju staršev m izjavo, da prosilec še ne prejema nikjer drugje ši
dije.
Radovljica
9. maja amer. barv. film SLADKA PTfCA MLADOSTI ob 14. in 18. uri, ital. vojni film PET OSTRIŽENIH ŽENA ob 16. in 20. uri
10. maia amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI ob 20. uri, amer. harv. fiJm TRAPER KELLY ob 18. uri
11. maja franc. film NEPOZNANA VOJNA ob 20. uri
12. maja franc. film NEPOZNANA VOJNA ob 18. in 20. uri
it. maja amer. film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM ob 20. uri
14. maja poljski film ZGREŠENA SREČANJA . -
Jesenice »RADIO«
8. do 9. maja amer. barv. film BREZNO IN NIHALO
1.1. do 12. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABA-REA
'13. do 14. maja nemški CS film GOL MED VOLKOVI
Jesenice »PLAVŽ«
8 do 9. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABAREA 10. do 11. maja amer. barv.
CS film BREZNO IN NIHALO
13. do 14. maia jap. CS iilm HIROšIMA, ŽALOST MOJA
Žirovmca
9. maja ameriški film UBITI OPONAŠALCA
12. maja amer. barv CS film BREZNO IN NIHALO
Dovje-Mcjstrana
■8. maja amer. bilm UBITI OPONAŠALCA
9. maja franc. film ZLOČIN V BARCELONI
Koroška Bela
8. maia jap. CS film HIROšIMA, ŽALOST MOJA
9. maja amer. barv VV film ZAJTRK PRI TIPFANYJU
10. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABAREA
Kranjska gora
8. maja amer. barv. CS film ZAJTRK RRI TIFFANYJU
9. maja japonski CS film HIROŠIMA, ŽALOST MOJA
13. maja franc. CS film SKRIVNOSTI KABAREA
OGLASI — OBJAVE
7. MAT 1965 * GLAS
Prodam strešno opeko »bo-brovec«. Britof 52, Kranj
2010
Prodam televizor RR Niš. Marica Hure, Solska 14, Sk. Loka 2051
Prodam dve ovci. Naslov v oglasnem oddelku 2052
Prodam motorno kosilnico v dobrem stanju. Ccbašek, Trboje 76, Smlednik 2053
Prodam večjo količino mivke. Podreča 32, Smlednik
2054
Prodam 14-letno mulo in 8-letnega arabskega konja, odlična za nošnjo in vožnjo skupaj s samarjem — Zgornja Bes niča 57 2055
Prodam fotoaparat »Ediksa mat refleks 1.9/50, primo 150 cem, šotor, dve blazini, dve kolesi za VW 5.60—15. Radovljica, Ljubljanska 29 2056
Prodam 6 tednov »tare prašičke. Drulovka 9, Kranj 2057
Prodam kravo, ki je tretjič teletila in bika 5 mesecev starega. Cerklje 10 2058
Popolnoma nov Renault 4 L prodam. Cadež, Kokrški breg 1, Kranj 2059
Prodam 7 tednov stare prašičke. Strahinj 38, Naklo
2060
Prodam kombiniran otroški voziček (dobro ohranjen). Li-
kozar, Jenkova 2, Kranj 2061
Prodam črni in beli pesek za teraco 5 - 9 mm. Kranj, Jezerska 124 F 2062
Fiat topol.m.) B v voznem stanju poceni prodam. Pod-brezje 72 2063
Prodam lopo 2x2 m, krilo z opeko. Vodnik, Skokova 9, Kranj - Strazišče 2064
Prodam 90 kom. monta opeke 16. Nasl. v ogl. oddelku 2065
Ugodno prodam dobro ohranjen flal 600. Nasl. v ogl. oddelku 2066
Prodam pralni stroj »AL-BA« polavtomatik, nov, z garancijo, lahko tudi na ček. Perne, Kranj, Kidričeva 36 II 2067
Prodam televizor RR, ekran
59. Nasl. v ogl. oddelku 2068 Prodam  bika,   15 mesecev
starega — Mrak, Jezerska 98,
Kranj — Gorenje 20-69 Prodam kravo, ki bo četrtič
teletiia. Sr. Bitnje 10, Zabniea 2070
Širokolistno palmo prodam. Kranj, Gregorčičeva 15 2071
Prodam kosilnico BAVC v dobrem stanju in nekaj hrastovih plohov. Naslov v oglasnem oddelku 2072
Prodam 6 tednov stare prašičke. Cerklje 103 2073
Prodam dobro ohranjen otroški športni voziček. Ogled od 14.— 16. ure. Mihclič, Kranj, Mencingerjeva 3 2074
Hrastovo spalnico, dobro Ohranjeno zaradi selitve poceni prodam. Ogled v popoldanskem času. Kolenc, c. St. Žagarja 24 (merkurjevi bloki) 2075
Prodam prašiča 25 kg težkega. Možjanca 6, Preddvor
2076
Ugodno prodam tretjino hiše z lokalom na zelo prometni točki v Šk. Loki. Informacije dobite vsako popoldne na naslov — Dolenc Marija, Virlog 13, Sk. Loka
2050
Seno prodam. Kranj, Titov trg 8.
Kompletno sansko opravo ugodno prodam. Kranj, Go-sposvetska 13 stan. 16. Ogled vsak dan razen srede od 16. do 18. ure 2039
Prodam prašičke, 6 tednov stare. Piaprotna polica «5, Cerklje 2090
Prodam srednje težkega konja. Sp. Brnik 68, Cerklje
2091
Prodam stoječo drvarnico v izmeri 4x5 m. Kosec, Valbur-ga 65, Smlednik 2092
Prodam kravo, dobro mle-karlco, ki bo čez en mesec četrtič teletila — Smolej, Ko-vor 43, Križe 2093
Prodam rabljeno spalnico z žičnimi vložki, trodelno zložljivo omaro, kuhinjsko kredenco in pomivalno mi-o. Titov trg 18, Kranj 2'J94
Prodani dobro ohranjeno trobento. Hraše 26, Smlednik 2095
Prodam motor-lambretto, novejšo, 150 cem — Kranj Go-renjesavska 62 2096
Prodam primo, 150 cem —
Kranj, Škofjeloška 50 2097 Prodam   kravo   s teletom.
Legat  Selo pri Žirovnici 33 2098
Prodam skoraj nov moped colibrl. Arko, Bled, pod Ku-hovnico 6 2099
Prodam več prašičkov, starih 6 tednov. Voklo 66, Šenčur 2100
Prodam mladega vola in 50 kilogramov  težkega prašiča.
Posavc 16, Podnart 2121 Prodam osebni avto zastava 750. Naklo 45 2122
Kupim sobo In kuhinjo, lahko manjšo s takojšnjo gotovino aH posodim denar za dograditev hiše, tistemu, ki mi odstopi stanovanje. Ponudbe poslati pod »Upokojenec«. 2077
Kupim dobro ohranjeno NSU primo. Nasl. v ogl. odd.
2078
Avtomoto društvo Skofja Loka kupi srednje veliko železno blagajno. Ponudbe poslati na upravo društva. 2079
Kupim aH vzamem v najem nove ali malo rabljene deske za betoniranje. Naslov v ogl. oddelku 2101
Kupim manjšo kmečko hišo z vrtom v okolici Ljubljane (do 40 km). Oddati ponudbe z navedbo cene pod »Hišica« 2113
Za varstvo dveh otrok Iščem stanovanje In hrano. Ostalo po dogovoru. Količ Marjeta, Strahinj, pri gostilni, Naklo.
2080
Enosobno stanovanje v drčah zamenjam za enakega v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Zamenjava«.
2081
Starejša zakonca potrebujeta dopoldan gospodlnjo-upo-kojenko. Soba, hrana, plača po dogovoru. Ponudbe poslati poštno ležeče Radovljica pod »Upokojenka« 2082
25.4.65 zjutraj sem izgubila potovalko od Zabnice do Poljan. Poštenega najditelja prosim, da sporoči Demšar Pavli, Predmost 2, Poljane
2083
Moški star 32 let, razvezan, ne po svoji krivdi, želi spoznati življenjsko družico do 28 let, srednje postave in ima svoje lastno stanovanje, lahko Ima tudi enega otroka. Ponudbe poslali pod »Mirno življenje.« 2084
V nedeljo 2.5. zvečer sem zgubil aktovko od Britofa do Kokrice. Poštenega najdite!ja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Kokric 132, Kranj
2085
Sobo, opremljeno, oddam starejši osebi. Nas! v Ofll I. odd. 2046
Skladišče v središču Kranja v izmeri 75 m' prodom ali dam v najem takoj. Nasl. v ogl. odd. 2067
Hrano In stanovanje dobita dve dekleti, ki delata izmenično. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem odde'ku
2102
NaŠJl sem moško uro s posvetilom.  Nasl.  v  ojl. odd.
2103
Oddam stanovanje v bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »Stanovanje« 2104
Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih nnoravll MOJ mol Fajfar Valentin, Cegel-nica 21, Naklo. Obenem svarim vsakogar pred nakupom premičnin in nepremičnin. Fajfar Milka 2105
Nujno iščem sobo v Kranju ali okolici. Plačam ali pomagam izmenično v gospodinjstvu — Ponudbe poškili pod »10. maj« 2106
Odstopim vrstni red za zastavo 750 proti zamenjavi čeka za gotovino. Ponudbe poslati pod »Avto* 211)7
Preklicujem avtobusne vo-zovnldo Kokrica—Kranj na Ime Zore Lucija za neveljavno. 2108
Nagrado dam tistemu, ki mi preskrbi v Kranju stanovanje za nakup ali primeren proslor za predelavo v stanovanje. Ponudbe poslati pod »Stanovanje« Jesenice 2109
Nudim hrano in stanovanje za varstvo triletne hčerke, dekletu na tri ali dve izmeni. Naslov v oglasnem odd. 2110
Ušel nam je papagaj sivo-modre barve. Najditelja prosimo če ga vrne proti nagradi družini Carmeli, Industrijska 8, Jesenice 2111
Zamenjani enosobno stanovanje na Jesenicah za enakovredno kjerkoli. Ponudbe poslati na podruž. Glasa Jesenice 2112
Samski dom tov. Iskra, Planina 2, Kranj, odda brezplačno večjo količino leša
2114
Zamenjam 6 min betonsko železo za debelejše od 8-12
mm. Naslov v ogl. odd. 2115 Našli smo manjšo vsoto denarja. Poizve se v mesnici, Maistrov trg, Kranj 2116
Izdelujem prikolice za osebne avtomobile, mopede in sa-mokolnice lahko tudi po naročilu. Lah Alojz, Klane 13, Komenda 2117
Sprejmem tov. delavko z vso oskrbo za malo pomoč v gospodinjstvu in oddam opremljeno sobo. Naslov v ogl. oddelku. 2118
Našel sem ženski dežnik na Zlatem polju v Kranju. Vele-sovo 7, Cerklje 2119
Iščem gospodinjsko pomočnico,   dekle  uli upokojenko.
Arenšek, Tomšičeva 36, Kranj 2120
Uničevanje klatečih psov in mačk
Vse lastnike psov opozarjamo, da je naše članstvo strogo zadolženo, da uniči vsakega prosto klatečega psa ali mačko, ki bi se pojavil v lovišču (to je, če je oddaljen več kot 200 m od naseija, ali 50 metrov od gospodarja).
Dnevno prejemamo obvestila, da zlasti psi preganjajo srnjad, to je največ srne, ki so v tem času že visoko breje in ne morjo uleči psom. Prav zadnje dni imamo primere, da so psi uničili in raztrgali več komadov srnja-di. Se posebno škodo pa bodo klateči psi in mačke ue-lali v mesecih maju in juniju, ko bo inv.'-'a srn'ad in tudi zajci miade in ko bodo gnezdili fazani in jerebice.
Poleg uničenja psa bomo od lastnikov zahtevali tudi povračilo škode, ki znaša po zakonu (Ur. list LRS št. 20) za w;k uničeni komad srnjadi (tudi za mladička) din 30.0OJ, za vsakega zajca in fazana din 6.000, za vsako pobrano jajce od fazana din 3.000 in pobrano jajce jerebice din 1.500.
Naprošamo vse poštene ljudi, ki jim jc naša divjad ljuba, da nam pri tem pomagajo in vsak primer javijo najbližjemu lovcu, ali Postaji ljudske milice ali direktno na Lovsko zvezo za Gorenjsko v Kranju (tel. 39-01).
LOVSKA ZVEZA ZA GORENJSKO
Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj vljudno vabi prebivalce Stražisča In okolice k obisku
revije pevskih zborov
občine Kranj, ki bo v četrtek, dtne 13. maja ot> 17. uri v Domu Svobode v Straži&ču.
OBVESTILO
Partizanski dom na Vodiškl planini — Jelovica, bo odprt s 15. majem 1965 dalje. Prijave in rezervacije za letovanje, kot za skupinske i/leta sprejema uprava Partizanskega doma na Vodiškl planini — Jelovica pošta Kropa ifl Gorenjski muzej v Kranju, Titov trg 4/1.
Cena dnevne oskrbe znaša 1.300 do 1.600 din.
Uprava Doma priporoča obisk v znani partizanski Jelovici.
Iz neposredne bližine prijetnega Doma je lep razgled
po Gorenjski od Triglava dO Kamniških Alp.
Turistično društvo NAKLO
razpisuje honorarno delovno mesto
RECEPTORJA-ke
Plača in ostali pogoji pO >ru. Prednost ninjo interesenti iz Nakla in bližnje okolice. Pogoj: Znanje vsaj enega tujega jezika. Pismene ponudbe pošljite Jo 15. maja na Turistično društvo Naklo.
Krajevna organizacija ZB NOV Goremja Sava, Kranj vabi na odkritje spomenik* padlim borcem dne 9.5. 1965 ob J0.30 svojce padlih in v* občane. Avtobus bo vozil * avtobuHiee postaje Kranj P° končani centralni proslavi brezplačno na kraj odkrit j* na Gorenjo Savo.
Vabi odbor
V Kranju
Jabolka 230 do 300 din, su* \v si,ve 320 do 350 din, med 700 din, surovo maslo. 1200 do 1300 din, skuta 260 do 200 d'"-zaklane kokoši 1000 din, živ« kokoši 700 din, suho ntes* 1000 din, suha sganina Pl din, orehova jedrca 1600 dffi krompir 40 do 45 din, kislo zelje 100 do 120 din, kisla re-80
pa 800 do 1000 din. solata do 100 din, radič 280 do 3°° din, korenček 70 do 80 din, rdeča pesa 70 do 80 din kg; kaša 220 do 240 din. ješprenj 160 do 180 din, p m*0 80 do 90 din, pšenica 70 dO 80 din, koruzna moka 120 dO 140 din, ajdova moka 190 dO 240 din, oves 40 do 45 din & liter; motovileč in regrat <*j do 70 din za merico; jajca ™ do 38 din za komad.
Postranski zaslužek
nudimo upokojencem i" upokojenkam, trgovskim uslužbencem, trafikantom in drugim po vsej Sloveniji.
Priglasite se tudi vi tj naslov ~ED -<$«<, poštni predal 401, LJUBLJANA
GLAS * 7. MAJ 1965_____ ■
RADIJSKI SPORED
VEUA OD 8. DO 14. MAJA 1965
Poročila poslikajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., lfcr Jjt JJ 15,, 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik: ofc.1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 8. maja
8.05 Mariborski ženski .vokalni kvintet pred mikrofonom — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za »ižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Pesmi natoga časa — 10.00 Prenos Zbora
T. - samouprav! iavcev v JUvo-hju — 12.05 Kmetijski nasveti - 12.15 Domače v ife g sobotno opoldne — 12.30 pomladanske pesmi — 13.30 priporočajo vam — 14.05 V - baletov Ohridska legen-ia i- m Lectov° srce — «J5 Naši poslušalci če-fJ*?Jo m pozdravljajo — , 1Po'ie Partizanski invalidski pevski zbor - 16.00 *■* dan za vas — 17.05 Gre-"jo v kino — 17.35 Pesmi in P^si jugoslovanskih narodov 7" J*-00 Aktualnosti doma ■ v svetu — 18.15 Od-»orniku i2 oper jUgo&]ovan. *K'h avtorjev — * knjižnega
»Zd^ene r?2»ledn5ce'— 2000 jaT^k zaori pesem o svobo-22in 5? ^^^ši'te z nami — Oddaja za na.še izse
18.45 trga  — 19.05
23.05  Za prijeten
konec tedna
NEDELJA — 9. maja
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Rezervirano za prenos parade te Beograda — 10.00 Glasbeni program — 11.00" Rezervirano za prenos svečane seje
CWm U Beo«rada 13x30 14 on       " Dan **»m -dii ic« svetu °P«>rnih mclo-J 15.05 Melodije v godalih
— lo.OO Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Svobodi nasproti... — 22.10 V plesnem ritmu — 23.05 Slovenska suita in druge parti-~ zanske skladbe
PONEDELJEK — 10. maja
6.00 Dobro jutro — 8.00 Mladinska radijska "igra — 8.51 Glasbena med igra — 9.05 Za vsakogar nekaj iz opernega sveta — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Naši poslušal-' ci čestitajo in pozdravljajo
— 13.30 Priporočajo vam — I+.05 Lepe melodije — 15.30 Zborovske skladbe iz čitaJni-ške dobe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Humoreska tega tedna — 17.20 Za prijetno popoldne — 18.05 Iz cikla Moja domovina — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 I/brali smo za vas — 20.20 Marina Milvano, pianistka i/. Moskve — 22. KG Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo
TOREK — 11. maja
8.05 Vesela planšarji in ansambel Pavla Kosca — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Zaključni prizor iz opere Pikova doma — 945 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 1100 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 V. Kučera s svojim ansamblom
— 12.30 I/, koncertov in sim-
RADIO — TV
fonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minul za novo pesmico - 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križ.potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital bariton is ta> M. Ostačevs-kega — 20.20 Radijska igra — 21.20 Serenadni večer — 22.10- Ljubiteljem popevk — 23.05 Četrt ure z Ljubljanskim ja/.z ansamblom — 23.20 Skupni program JRT
SREDA — 12. maja
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in Zgflffb — 9.10 Poje vokalni kvintet Dalmacija — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 Naši solisti — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra.— 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki pe-, či — 12.30 Iz dela manj znanih Verdijevih oper — 13.30 ' Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako po j o mladi pevci doma in po svetu — 15.30 Slovenske* dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 17.05 Gla.sbe.na ustvarjalnost v dvajsetih letih pri Slovencih — 18.00 Aktualnosti "doma in v svetu y 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Brajša-Rašn iz Pule — 20.20 Tako pojo in igrajo v Budimpešti — 20.40 Ra-radijska priredba opere: Mignem — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
-15
ČETRTEK — 13. maja
8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni ve-dež — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Miška Hočevarja — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače vižc za prijetno opoldne — 12.30 Preludij k F au nov emu popoldnevu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Sin.. .:• i •-penii pevci v ritmičnih, operah — 14.35 Naši poslušalci česiitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra delavska godba Svoboda Center Trbovlje — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turi stična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19 05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Sodobna glasba iz našega studia
PETEK — 14, maja
8.05 Iz baleta čajna punčka — 8.35 Melodije za razve-
drilo — 8.55 Pionirski tednik
— 9.25 Igra Pihalna godba Rudolf Starič — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena med-iera — 11.00 Nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Čez hrib in dol — 12130 Arija iz Fiddia — 13.30 Priporočajo vam — 1405 Radijska šola za nižjo stopnio — 14.35 Klavirski duo. — 1+55 Arija z. variacijami — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Ljudske pesmi iz Nove škotske — 15.45 Novo v znanosti
— 16.08 Vsak dan za vas — 1705 Pel ko'/ sim!''>MU./] koncert — 18 00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija slovenskih pevcev . zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v sl.unščinskih odborih --• "".05 Glasbene razglednice — 10100 Zvočni. mocaJik — 20.30 Tedenski zunanje pol lični pregled — 20.40 Svetovne ..»crne hiše — 21.15 Odda'a o morju in pomoščakih — 2'. 10 Za ljubitelje popevk — 23(09 LiUrarni nokturno — 23115 Nočno srečanje s starimi: mojstri
Komisija za delovna razmerja
trgovsko podjetje SAVICA BOH. BISTRICA
razpisuje
3 sezonska delovna mesta.
Pogoji: polkvajificiran ali kvalificiran trgovski delavec z najmanj 1 letno prakso.
Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov najkasneje do 20. maja 1965.
Osebni prejemki po dogovoru.
SOBOTA — 8. maja
RTV Ljubljana 10.00 Zbor samoupravljalccv
Slovenije 17.40 »Kljukčev   kvintet« —
igra za otroke
RTV Ljubljana 18-25 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 »Mesto, v katerem *l-
vimo«
RTV Zagreb 18.05 Glasbeni odmevi
RTV Ljubljana 1930 Vsako soboto W.45 Cik-cak
RTV Beograd 20 00 TV dnevnik
Ogrlice »5 4- U — glasbeni trenutek _    RTV Ljubljana 20.45 Sprehod sko/i čas
RTV Beograd 21.10 »Druga plat medalje« —
humoristična oddaja
RTV Ljubljana 22.00 Golo mesto — film *2.50 TV obzornik
NEDELJA — 9. maja
RTV Beograd
Parada ob dnevu zmage
RTV Ljubljana ,
Jo   poteh partizanske
Ejubljane
RTV Zagreb
Kmetijska oddaja
TELEVIZIJA
RTV Beograd Na črko, na črko RTV Ljubljana Gozdni čuvaji — film športno popoldne RTV Ljubljana
19.00 Dr. Kiildare — film RTV Zagreb
20.45 Vabilo na quiz RTV Ljubljana
22.00 Svetovno consko prvenstvo v spcedvvavu
22.15 Poročila
PONEDELJEK — 10. V.
RTV Ljubljana
11.00 TV v šoli
15.20 Ponovitev
16.40 Ruščina na TV
17.10 Govorimo angleško RTV Beograd
17.40 Francozi pri vas doma RTV Zagreb
18.10 R sanke
RTV Ljubljana
18.25 Napoved    in    TV obzornik
18.45 Kuharski nasveti RTV Beograd
19.15 Tedenski   športni pregled
,RTV Ljubljana 19.+5'lJrbanistični načrt
Ljubljane
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Moments m-us4caux 20.40 TV drama
RTV Ljubljana 2130 Ponovitev satelitskega
prenosa 2155 T V obzornik
TOREK — 11. maja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Celovečerni film 22.00 Poročilo  z zasedanja
ZK Srbije 22.20 Poročila
SREDA — 12. maja
RTV Zagreb 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine
RTV Ljubljana 17.40 Filmi za otroke
RTV Beograd 18.00 Slike sveta
RTV Ljubljana lfl_25 Napoved ta TV
obzornik
18.25 Hipno™ — serijski film
RTV Zagreb 19.15 Resna glasba
RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.35 Glasbeni bienole
v Zagrebu
RTV Ljubljana 22.00 Kulturna panorama
RTV Beograd 22.40 Poročilo s kongresa
ZK Srbije
RTV Ljubljana 23.00 Poročila
ČETRTEK — 13. maja
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma
RTV Ljubljana , 16.40 Ruščina na TV 17.10 Govorimo angleško
RTV Zagreb 17.40 Mendov spored
RTV Ljubljana 1825 Napoved ta TV
obzornik
18+5 Svet tišine
RTV Beograd 19.15 Melodije za eno kamero
RTV Ljubljana 19.45 Kalejdoskop
RTV Beograd 20.00 TV dTicvnik 20.35 Narodna glasba
RTV Zagreb 21.35 Poročilo s kongresa ZK
Srbije
RTV Ljubljana 21.55 TV obzornik
PETEK — 14. maja
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.50 Govorimo rusko 17.10 Učimo se angleščine 17.40 TV v šoli 18.10 TV slikanica
RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV
obzornik 18.45 TV tribuna 19.15 Pri treh ribnikih 19.45 TV akcija
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2035 Noč po izdaji — fihn
RTV Beograd 22.05 Poročilo s kongresa
ZK Srbije
RTV Ljubljana 2225 TV obzornik
Obrt na razpotju
v.
Nevarnost je, da pridemo z našo obrtjo z dežja pod kap. Ze doslej so ljudje na Jesenicah imeli veliko upravičenih pripomb na obrtne storitve. Zdaj pa je predvidena reorganizacija te dejavnosti, kajti zakon ne dovoljuje več servisov dosedanje oblike v okviru krajevnih skupnosti.
To je med drugim povedal v razgovoru novi (neplačani) podpredsednik za gospodarstvo skupščine občine Jesenice inž. LOJZE POHAR. Med glavnimi problemi, ki jih bo morala nova skupščina reševati je omenil pomanjkanje šolskih prostorov, težave pri zaposlovanju žena in razvoj turizma. Pri temelju gospodarstva te občine — Železarni, je namreč občinska skupščina v glavnem nemočna. Toda druge probleme moramo reševali. In med temi je prav re-
organizacija obrti najaktualnejša, ker predpisi zahtevajo čimprejšnjo rešitev.
Gre za to, da so bili doslej ti servisi pri krajevnih skupnostih oproščeni raznih družbenih dajatev. Misel na industrializacijo te dejavnosti ni vzdržna. Tudi združitev vseh teh obratov v enotno podjetje bi poleg dobrih imela tudi slabe strani. Režija in redne obremenitve bodo verjetno prispevale k podražitvi uslug. Hkrati bi s koncentracijo teh servisov v občinsko središče povzročili ljudem veliko poti za vsako malo uslugo. Največje potrebe pa se kažejo pri uslugah za popravilo in vzdrževanje hiš, za popravila električnih naprav v gospodinjstvu in podobno.
O teh težavah bo morala razpravljati in ukrepati občinska skupščina.
Edinstvena najdba
K. M.
.J
Nove »tovarne« mleka
Kranj, 6. maja — Danes dopoldne je predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir v okviru praznovanja 20-ietnice osvoboditve slovesno odprl farmo krav moUnic na Sorskem polju pri 2abnici. Hkrati s tem obratom je Kmetijsko živilski kombinat Kranj danes izročil namenu podobno farmo v Pšenični Polici, preurejene prostore mlekarne v Kranju, čez nekaj dni pa bo potrošnikom na voljo tudi sodobno urejen preskrb ovalni center z restavracijo in pakirnico mesa na cesti JLA blizu stolpnice.
Obe farmi bosta dajala potrošnikom letno okrog dva milijona litrov mleka oziroma mlečnih izdelkov, kajti sodobno urejena mlekarna, skozi katero l?o šlo vse mleko iz obeh farm, ima tudi velike zmogljivosti za izdelo-van je raznih vrst sirov in podobno. Skupne investicije za vse te obrate presegajo milijardo dimarjev in pomenijo velik korak k samostojni in rednejši oskrbi potrošnikov z mlekom in mlečnimi proizvodi.
Današnji slovesnosti so prisostvovali tudi sekretar za kmetijstvo pri izvršnem svetu Slovenije Janez Perovšek, predstavniki vseh gorenjskih občin, predstavniki kolektivov sorodne dejavnosti, denarnih zavodov im drugi.
K. M.
V GLINOKOPU V BOBOVKU PRI KRANJU NAJDENI OSTANKI RIB IZ LEDENE DOBE. EDINSTVENA NAJDBA, KI SO JO SLUČAJNO ODKRILI DELAVCI, PROUČEVAL PA JO BO ZNANSTVENI SVET DOMA IN V TUJINI. ALI JE TEORIJA O ŽIVLJENJU V LEDENI DOBI SE STVARNA? O NADALJNJIH UGOTOVITVAH, MNENJIH TER KOMENTARJIH BOMO SE POROČALI.
Nedavno so delavci kranjske opekarne v Bobovku pri kopanju gline z bagrom naleteli v globini devetih metrov na ostanke rib. Delavec Radoje Miličević je prvi opazil na glini sledove rib. Bil je nemalo presenečen. Takoj je poklical bagerista Ivana Ce-larja. Začela sta kopali. V razmaku slabih 20 cm sla našla več rib. Toda vztrajala sta in kopala dulje. Trud ni bil zaman. Prišla sta na jato rib, izkopala sta jih približno 50. Tedaj pa sla le pomislila, da bi bilo dobro to javili obrato-vodji. To sta tudi storila in tako je prišla vest o najdbi tudi v kranjski muzej.
Te dni smo si ogledali zanimivo najdbišče z arheologom iz kranjskega muzeja tovarišem ANDRL.TEM VALI ( LM. Ugolovili smo. da gre za pomembno najdbo iz ledene dobe. Nadaljnja izkopavanja bodo pod strokovnim vodstvom prirodoslovne-ga muzeja iz Ljubljane.
/Na tem območju je v ledeni dobi obstojalo jezero, ki pa je kasneje uteklo. Zadnje najdbe so novost in sploh uganka, kako so morale ribe živeti v ledeni dobi. Najdba dokazuje, da so ribe tedaj živele. Končno ne gre samo za posamezne ribe, temveč za veliko jato rib.
drugega stoletja našega štet* ja. Te izkopanine pa dejal* sko nimajo nobene zveze ' ribami v glini.
Vsekakor lahko pričakuje mo pomembne ugotovitvA saj je to edinstvena lovrstn* najdba pri nas.
Drago Kaslelio
GHnokop v Bobovku, kjer so odkrili ostanke rib
V bližini najdbe so leta 19r»3 izkopali mamuta, od leta 19-1 do 1956 pa rimsko grobišče iz
Ob tednu RK: poudarek na mladih
Od 2. do 9. maja bo teden RK. Vse akcije RK bodo v tem letu potekale pod gornjim geslom.
Občinski odbor RK v Kranju že uresničuje nove naloge.   V   odborih krajevnih
Poletno smučanje
V prvomajskih praziniikth je bil Krvavec polno zaseden. Po podatkih je žičnica v teh dneh prepeljala približno štiri tisoč ljudi. Največ je blo smučarjev.
organizacij je od skupnega števila 390 odbornikov čez sto mladih (v starosti od 18 do 25 let). Zlasti je v' letošnjem letu pohvalno sodelovanje s srednjimi šolami.
Od 3000 krvodajalcev jih je 850 med 18. in 25. letom. V krvodajalski akciji so že prešli od besed k dejanjem. Kri bodo dajali v treh tednih. Od 4. do 7. maja, od 11. do 14. maja in od 18. do 21. maja. V prvi skupini bo 249 krvodajalcev in sicer: 44 iz Mavčič, 110 Lz centra Kranja,
21 iz Šentjurske gore in 77 iz krajevne organizacije Vodovodni stolp v Kranju.
P. Čolnar
Vremenska napoved
za danes in prihodnje dni:
Danes bo še pretežno sončno in toplo vreme. V prihodnjih dneh bo v dopoldanskem času jasno, v popoldanskem času pa so možne manjše krajevne plohe. Temperaturo se bistveno ne bodo spremenile.
Ti lova štafeta na Gorenjskem
Jeseničani bodo pozdra^j* Titovo štafeto v ponedelj** ob 10. url na trgu pred gi>ltl' nazijo. štafeta bo krenil* jutri z vrha Triglava in benu proti Malemu Trigla^' spustila po zasneženem S** nato proti Kredarici in v &v lino. Na Velem polju bo^j sprejeli štafeto predstavni** Jesenic. Z Jesenic bo kreni'* štafeta po mnogih gorenjski" vaseh in mestih ter bo P1"*' spela v Kranj v četrtek.
■     >     I |2
Izdaja in liska CP »G«* renjski tisk« Kranj, Kor«' ška cesta 8. Naslov ured' ništva: Kranj, Cesta M nela Žagarja 27 in uprav«: Kranj. Koroška cesta Tekoči račun pri Nfl v Kranju 1*7-11-1-135. Tele* foni: redakcija 88-35, 2()-r'2' uprava in tiskarna 21-9*' 24-75, 28-97. Naročnini letno 1300, mesečno 110 dJ' narjev. Cena posamc/"' številk: sreda 20, sobo^ 30 din. Mali oglasi za n*' ročnike 30, za nenaročn«^ 40 din beseda. Neplačan*" oglasov ne objavljamo
1^MO