Kralj in armada izvedla nenadni državni preobrat v Bolgariji Prehiteli so fašistično diktaturo, ki jo je hotel proglasiti Cankov Binkošti Kar je maj med letnimi meseci, to bo binkošti med Gospodovimi dnevi. Najvese-lejši in najljubeznivejši pravnik! Predstav-lja nam vse bogastvo milosti in dopolnjen ja božje dobrote. Da jo Beseda meso postala, bi za človeštvo bilo brez sadov, ko ne bi včtlovečeni Bog po trpljenju in vstajenju šel v svojo slavo in od ondot poslal svojega Duha, ki so ga verno in željno pričakovali Gospodovi učonci. Brez Sv. Ihiha bi ne bilo ne vere ne Cerkve in ne zveličanja. Zato smatra Cerkev že od nekdaj binkošti za svoj rojstni dan. V duhu vodi svoje verne na posvečene kraje v Jeruzalemu, ki so bili priče prihoda Sv. Duha. Pred nami se prikazujejo možje, ki jih jo zajel nebeški piš in so se nad njimi razdelili ognjeni jeziki. Nobenega dvoma ni, da tudi človek XX. stoletja prav tako potrebuje božjega Duha, kakor ga je pred XIX stoletji. Toda ko slišimo praznično zvonjenje binkoštnih zvonov, je marsikomu tesno pri duši. Besede učencev iz Efeza: »Saj nismo niti slišali, da je Sv. Duh,« bi mogli tudi v naših dneh premnogi iz globine stisk svoje duše ponoviti. Nesveti duh kraljuje danes na svetu, duh nereda, zmešnjave, brezboštva in krivice. Le poglejmo po svetu! Težko, da je bilo kdaj v zgodovini toliko posvetovanj in konferenc, kako rešiti človeštvo grozečih stisk in mu pripraviti boljšo bodočnost, kakor se to godi dandanes. Državniki z množico strokovnjakov zborujejo in zborujejo za zelenimi mizami, razmišljajo in iščejo poti. ki bi vodila iz zmede naših dni. Pri vseh teh mednarodnih posvetovanjih pa je, žal, izločen Eden, Duh modrosti in sveta, o katerem je rekel Kristus: »On Vas bo v vsem podučil.« Gotovo imajo državniki mnogo dobre volje, hoteli bi upostaviti svetovni mir, sporazum in bratstvo med narodi. Toda vsa ta prizadevanja oživljajo le humanitarna čuvstva, le človeško ljnbav — ako ne gre največkrat samo za političen račun —, gotovo pa jim manjka duha božje ljubezni. Zato so tudi uspehi »društva narodov« prav majhni, nasprotno pa so bili uspehi one apostolske družbe v Jeruzalemu, ki je z molitvijo klicala Svetega Duha, presenetljivo bogati. Ker svet noče več sodelovati z božjim Duhom, ki je že ob stvarjenju plaval nad kaosom svetov in ustvaril luč, red in življenje, — se znova pogreza v zmešnjavo in kaos. Državniki odklanjajo Duha resnice, zato se pitajo med seboj z lažmi in zvijačami; ne marajo Duha božje ljubezni, zato se vse lepo fraze o humaniteti in človečanstvu vedno znova razblinjajo v nič; nočejo Duha miru, zato nam kljub neštetim slovesnim mirovnim pogodbam nad glavami visi Damoklejev meč novih vojn. Ena najbolj nujnih in najbolj modernih prošenj vseh krščanskih narodov bi se morala zato glasiti: Veni sanete Spiritus! Pridi sveti Duh in razsvetli voditelje narodov, kajti oni so z lastno modrostjo in vednostjo napravili bankrot in ne pridejo nikamor več dalje. Kakor družbi, tako je tudi poedincu potreben Sveti Duh za pravo življenjsko modrost in osebno posvečenje. Seveda ni potreba, da prihaja k nam v ognjeni podobi, s šumom viharja. Toda mi rabimo njegove luči in njegove moči. Brez njega ni resnične vere. »Nihče ne more reči: Gospod Jezus, razen v Svetem Duhu« (1. Kor. 12, 3). Brez Svetega Duha nimamo ne božje ljubezni, ne ljubezni do bližnjega: »Božja ljubezen je razlita v naša srca po Svetem Duhu« (Rim. 5, 5). Tudi naš rod je poklican, kakor prvi kristjani, da tvori posvečeni tempelj Svetega Duha. Šele Sveti Duh prinaša v duše tisto notranje duševno zdravje in globoko veselje nad življenjem, ki je tako značilno za v Bogu zasidrane značaje. Istočasno osvobodi človeka strahu pred ljudmi in stvarmi, kar prav za prav šele ustvarja človekovo živ-ljensko srečo. Brez tega Duha ni mogoče doseči nikakega resničnega prerojenja ne poedinca, ne družbe. Nasprotno pa božji Duh daje onim, ki ga sprejmejo in ga ne žailijo, neko posebno moč nad ljudmi. V vseh časih in tudi še danes najdete ljudi, ki nimajo nobenega posebnega položaja v življenju, a imajo vendar izredno moč nad ljudmi. Nekaj izhaja iz njih, kar je življenje. Za njimi gredo tudi tisti, ki sicer ne bi slediili nikomur. To prihaja od Duha, ki je v njih. Končno je Duh božji motor največjega aktivizma, je ogenj, ki razplamti človekovo voljo k veselemu, z optimizmom prežetemu delu. Utruja samo tisto delo, ki ga vršimo nn nas samih in na drugih — iz lastne moči. Takšni napori utrujajo do brezupa. Toda delo porojeno iz božjega Duha je ekspan-zivno, poživlja in krepi moči in vodi do trajnih uspehov. Bati se je treba le življenja iz lastnih moči. Gotovo opazujemo večkrat naravnost gigantske sile, porojene iz službe teme: pogum, zvitost, previdnost, vztrajnost. Vsak pač ve, da tudi zunanje razmere, kakor stiska in zadrega morejo razviti v človeku izredne energije. Radi tega bi mogel kdo pomišljati, dn so tudi izredne moči, ki se kažejo v službi dobrega, zgolj naravnega izvora. Toda temu ni tako. V naporih in žrtvah za dobro stvar je nekaj izrednega, svetu nepojmljivega — in to .ie ravno moč Svetega Duha. Raven kornk. ki prej vodi do cilja, kakor hudobija po vseh svojih krivenčastih potih; mirim trdnost, ob kateri se razbijajo napadi sovražnikov; neomajna vera v zmago pravično stvari, ko se zdi, da je že vse zrušeno: vee to ni slučaj ali usoda, ampak so sadovi Svetega Duha! Sicer se zdi, kakor du more duh svetn svoje otroke enako osrečiti knkor Duh božji tiste, ki se mu izroče. Toda ob globljem spoznanju videz izgine. Čeprav se otroci sveta radujejo v svojih nasladah in jim je z razkošjem ooetlano. ee njihova radost vendar Kralj Boris Sofija, 19. maja. V Sofiji so se zgodile danes velike stvari. Kakor vemo, se je nahajala vlada g. Mušanova v krizi, ki je izbruhnila takoj po sestanku med g. Mu-šanovim in našim zunanjim ministrom g Jevtičem. Za to krizo ni bilo videti nobenih pravih vzrokov, tako da ni čudno, če so se že predvčerajšnjim pojavili v inozemskih tistih glasovi, da so gotovi elementi začeli opozicijo proti Mušanovu, ker je začel politiko sporazuma z Jugoslavijo. Ali je to res bil razlog za to krizo, ki so jo čisto po nepotrebnem izzvale stranke, se zaenkrat ne more še zanesljivo izved:ti — na vsak način je sedaj kralj s pomočjo armade in avtoritete, ki je gotovo naslonjena na miroljubno bolgarsko ljudstvo, ki je v resnici sito brezplodnih strankarskih borb in intrig, napravil krizi in ne samo krizi, energičen konec Kralj, ki je bil poveril g. Mušanovu sesla-vo nove vlade, katere pa ta vsled ambicij politikov, od katerih bi vsak rad imel eno ministrstvo, ni mogel sestaviti, se je naveličal večnega konzultiranja in prerekanja s strankarskimi voditelji ter glihanja, ki je nemalokrat šlo na škodo države in ljudstva ter je sedaj osnoval novo vlado, katera očividno ne predstavlja več volje posameznih strank, ampak se hoče nasloniti na ljudstvo. Za nas je predvsem važno to, da ta nova vlada v svojem programu ne proglaša samo velikih upravnih in socialnih reform, ampak ludi dobre odnošaj; z vsemi državami, v prvi vrsti s sosedi in pa vpostavitev odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Brez dvoma je videti v tem odločno kraljevo voljo, da se dovrši sporazum z Jugoslavijo in da se navežejo še ožji stiki z državami Male antante, ki svojo miroljubno politiko opirajo danes na Fracijo in na Sovjetsko Rusijo. Preobrat se je izvršit v enem dopoldnevu s pomočjo armade Številne aretacije Preobrat —• kakor smemo po pravici imenovati dogodke, ki so se izvršili davi zarana — se je izvršil s pomočjo armad;. Bila je mobilizirana vsa sofijska garnizija in žc rano zjutraj se je pojavilo na sofijskih ulicah vojaštvo v polni bojni opremi. Policija in vojaštvo sta zasedla vse ceste, trge in javna poslopja in ljudje, ki na ulici nimajo ničesar opraviti, so bili pozvani, da se nemudoma vrnejo na svoja stanovanja. Policija in vojaštvo preiskujeta vsakega sumljivega človeka in ga legitimirata. Obenem policijski in vojaški oddelki vršijo hišne preiskave in so ž; veliko oseb aretirali. Mcsio je lako blokirano, da nihče ne more nili vanj niti iz njega. Po ulicah drve vojaški in policijski avtomobili, ki odvažajo arelirance v zapore. Pravijo, da jih je zapitih že več sto. Videti je, da ni nobenega odpora, čeprav je težko izvedeli za pravi položaj, ker j; ves brzojavni in telefonski promet z inozemstvom od 9 dopoldne prekinjen. Prekinjen pa je seveda ludi ves medkrajevni promet. Prva poročila, ki so na kakršnikoli že poti dospela v inozemstvo, pravijo, da je meščanstvo bilo zaradi lega nenadnega preobrata zelo presen-čeno in vznemirjeno, ker si ga še ne ve razlagali. Eni menijo, da je bila odkrila komunistična zarota, kar pa se ne zdi posebno verjetno, čeprav komunisti razvijajo v Bolgariji precej živahno podzemsko propagando. Veliko bolj verjetno je, da gre za državni udar v desničarskem smislu, v čemer nas potrjuje manifest vlade, ki je v zadnjih urah nabit po ulicah in pa okolnost, da je sodelovala pri obratu razen generalov armade (udi organizacija rezervnih oficirjev. Uradna bolgarska brzojavna agencija pa sporoča v inozemstvo, da po vsej Bol- ne more primerjati z notranjim mirom in jasnim pogledom navzgor, ki gn ima tisti, ki iz Svetega Duha črpa mir, veselje in tolažbo. Vedno je cdon in isti Sveti Duh, ki skozi tisoč viharjev varno vodi svoje k pravemu življenjskemu cilju. Le pomniti moramo, da so božjega Duha deležni le tisti, ki ga v duhu in resnici iščejo. diiu. gariji vladata popoln red in mir in da je javnost imenovanje nove vlade sprejela mirno in brez vsakih incidentov. Tak je bil položaj do 12 opoldne. Kralj postavil novo nestrankarsko vlado Ob 10 dopoldne fe bilo uradno razglašeno, da je kralj Boris podpisal ukaz, s katerim razrešuje vlado g. Ntkole Mušanova začasnega vodstva državnih poslov, dočim drug ukaz imenuje noro vlado. Sofija, 19. maja. AA. Minister zn gradnje in železnice Nikoln Zaharijev, ki je bil podpredsednik v razpuščenem narodnem sobranju, in ki je pripadal zemljoradniški skupini »Vrapica 1«, je nocoj izjavil novinarjem, dn bo zemljo-radniška zveza podprla novo vlado in njene so-cijalne in gospodarske reforme v korist bolgarskega kmeta. Minister Molov jc dozdaj pripadal cankovistom, minister Bojadžijev pa demokratom. Vendar pn v novi vladi niknkor ne zastopajo teh strunk kot takih in bodo najbrž iz njih tudi izstopili. Vsi ti imenovani ministri so že zdaj tvorili poseben krog, imenovan »Zveno«. Sedaj proglašeni režim bo. kakor se izve, trnjal še dolgo. Nova vlada je bila postavljena po volji kralja in armnde. Popolnoma jasni njeni cilji še niso. Neka vest pravi, da bo vlada Sofija, 19. maja. k. Imenovanje vlado mofnt roko je bilo izvedeno silno hitro. Ob 1 ponoči ho bili poklirani vsi častniki v vojašnico in ob 2.30 jc ie bilo vse vojaštvo na ulicah, ki je hkrati s policijo zasedlo vse mesto. Na važnejših križiščih so bile postavljeno strojno puške, l'red parlamentom in pred vsoml poslanstvi so bilo postavljeno posebno stražo. Velika eskadra letal jo začela (akoj krožiti nad mestom In opazovala vos potek dogodkov pod seboj. Letala so letala silno nizko. Xa časa obsednega stanja ni smel noben prebivalo« na ulico. Tudi tx okolico mosta ni nikdo smel v mcsio. To obsedne stanje jo trajalo do opoldne, doklor ni vlada prevzela vso oblasti v svojo roko. Vlada j« do opoldne bila stalno zbrana v zgradili sofijsko policijske prefektur« kj»r »n bili izdelani tudi vsi dekreti, ki jih je kralj tloris sproti podpisoval. Tudi dekret o razpustu sobranja jc bil ua ta način podpisan. Ie krogov noro vlade so razširjajo govorico, da b« viada uvedla revizijo ustave. 1'oloiaj pu i* Ministrski predsednik in zastopnik zunanjega ministra je Kimon G e o r g i j e v , minister notranjih poslov in zastopnik pravosodnega ministra fe Peter Midilev, vpokojeni general in predsednik Zveze rezervnih častnikov, finančni minister )e bivši minister Peter Todorov, vojni minister je general Peter Zlatev, naučni minister Janaki Molov, trgovinski minister m zastopnik kmetijskega ministra bivši guverner Narodne banke Bojadžijev, gradbeni minister in zastopnik prometnega ministra Nikola Z a h a r i-j e v. Vsi ministri so izven vsakih strank. smatrala v zunanji politiki predvsem za nalogo, da pribori Bolgariji njeno stnro mesto vodilne balkanske države. Nova vlada bo zahtevala, da Se Bolgariji priznajo vse pravice, ki ji gredo in ki ji jih nekntere drž.nve nočejo priznati. — Vendar pn ni mogoče kontrolirati teh in drugih vesti, ki nastajajo v atmosferi negotovosti in nesigurnosti položaja, ki ga jc ustvaril či.sto nenadni in od nikogar pričakovani preobrat. Bivši poslanec zemljorndniške sknpine »Aleksander Stambolijski« Georgije Dimitrov je izjavil zaupnikom listov, da bo njegova organizacija podpirala vlado, zlasli čc se ho rnvnaln po smernicah pokojnega Aleksandra Stani Indijskega. Tn skupina sc ne l>o ozirala nn osebno sestavo nove viade, temveč santo na njeno delo. vedno ni jasen. Večina ministrov sploh no izdaja nobenih izjav. Samo nekateri generali izjavljajo, da ho sodaj prišlo do popolnega preobrata tako v notranji knkor tudi v zunanji politiki Bolgarije. Sofija, 19. maja. k. V političnih krogih sc po vdarja, da ima nova vlada značaj diktature. Oo te diktature je moralo priti zaradi lega, ker je Cankov za jturi sklical kongres svojih fašističnih organi zacij. Na dvoru pa so zvedeli, da hoče Cankov izvesti državni udar in prevzeti vso oblast v svoje roke. Zato so se najvišji krogi odločili, da morajo prehiteti Cankova. Cankov jc hotel julri v Soliji zbrali 50.000 svojih pristašev in se z njimi polastili državne oblasti. Dunaj, 19. maja. k. Radi alarmantnih vesli, ki so se razširjale iz Budimpešte o atentatu na kralja Borisa, sc je Vaš dopisnik obrnil na tukajšnjega bolgarskega poslanika, kjer so mu bile deuiantirane vse take vesti. Na poslaništvu so izjavili, da je bila prekinjana samo telefonska in brzojavna zveza z Belgradom. to pa zaradi burie in viharja. Proglas nove vlade Avtoritarna vlada, naslonjena na ljudstvo in armado — Velike so* cialne in upravne reforme — Prijateljstvo s sosedi — Vpostavitev odnošajev z Rusijo Nova vlada je izdala proglas na narod, v katerem pravu Sprememba vlade se fe izvršila zato, ker so dosedanji režimi, naslonjeni na egoizme, rivalitete in neplodne antagonlzme strank, državno politiko zavozili v popolno zagato, iz katere parlamentarnim potom ni bila mogoča nobena rešitev. To stanje fe izzvalo v narodu splošno zmedo, fe od dne do dne slabšalo gospodarski položaj in je v ljudstvu rodilo tudi v socialnem oziru nevzdržno stanfe. Demoralizacija in desorientacija fe pronik-nfla celo v državne ustanove, v katerih se je zgodilo, da se včasih začele delovati proti državi samL Vsled tega stanfa ni bila mogoča nobena vlada s potrebno avtoriteto in močjo, da državni voz izvede iz žalostnega položaja. Bilo Je potrebno, da sc državi postavijo na čelo ljudje, ki so izven strank in n' hovih brezplodnih obračunavanj in prepirov in hi se bodo naslanjali na zdravo ljudstvo samo z njegovimi dejanskimi potrebami in zahtevami. Ta sprememba se fe izvršila s pomočjo hrabre bolgarske armade, v kateri služifo najboljši sinovi naroda in katere se splošno razsulo ni dotaknilo in je ni pokvarilo, da se ne bi zavedala domoljubne dolžnosti, da napravi konec dosedanjemu stanju in omogoči novo dobo in boljše čase. Potem našteva vlada točke svojega programa: 1. preureditev države z združitvijo posameznih ministrstev in z zmanjšanjem števila okrajev, občin in državnih ustanov; 2. imerovanje trajnih občinskih uprar z občinskimi načelniki, ki jih postavi vlada; 3. stabilnost državnega uradništva; 4. okrepitev državne avtoritete in kredita z uravnoteženjem državnega proračuna in z novimi finančnimi viri; 5. olajšanje kreditnih pogojev, zlasti za kmetovalce in obrtnike; 6. kulturni dvig podeželja; 7. ureditev industrijske proizvodnje v skladu s j potrebami države m s tem, da se cene teh i izvodov znižajo; 8. nova tržišča za bolgarske izdelke; i 9. borba proti brezposelnosti, preskrba z delom in strogo izvajanje socialnega zakonodafstva; 10. temeljita preureditev šolstva; 11. reforma sodstva tako, da postane ekspedi-tlvnejše in pristopnejše prebivalstvu; 12. vzpostavitev avtoritete državne oblasti na vsem državnem področfu; 13. dobri odnoiafi z vsemi državami, v prvi vrsti s sosedi, in 14. vzpostavitev odnošafev s Sovjetsko Rusijo. Vlada pravi na kraju tega proglasa; »Nova vlada, ki prihaja v imenu notranjega miru in zaradi združitve vseh narodnih sil, računa s podporo celokupnega bolgarskega naroda.« Narodno sobranje razpuščeno Prve vladne odredbe Da pa vlada nima na programu samo teh točk, anif.ak da bo šla še dalje v smislu popolnega pre-sekanja sedanjih metod režimov, nam potrjuje vest bolgarskega brzojavnega urada, da je kralj Boris podpisal sedaj tudi ukaz o razpustu narodnega sobranja. Obenem je kralj Boris podpisal tudi ukaz, da se nekatera m'nistrslva v svrho varčevanja združijo, kar je to razvidno tudi iz imen dosedaj imenovanih ministrov. Združeno je gradbeno ministrstvo z železniškim in ministrstva za trgovina in za kmetske zadeve v ministrstvo narodnega gospodarstva. Nova vlada se je sestala k svoji prvi seji že po 5 popoldne. Med drugim je imenovala za upravnika policije po svoji energiji znanega Vladimira Naceva, za predsednika soiijske občine pa ing Ivanova. Zeml^edelci bodo vlado podpirali Nekontrolirane vesti Zadnja poročila: Vlada ie v resnici generalska - Generali so prehiteti fašiste Cankova, ki so hoteli izvesti državni udar — Madjarske alarmantne vesti so neresnične Tudi letata so bila v akciji Telefoni iredatthri i dieru slaiba MN — nočna Mi, 2994 in MM Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi alfa/111 Utaj« vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazuiku Cek račun: L|iit>-Ijana št. i()f>">(> in 10Л4Ч za inscrale, Sarajevo itv 7ЧМ Zagreb itv. V>.0ll, Praga-Dunaj 24.74' Uprava: Kopitar-jeva b, telefon 2942 Angleški listi: Vojaška diktatura Po 9ШФЈ državi popoln mir London, ГЧ. maja. TG. TakajStaJi Da« ao dobili iz Bolgarije poročilo o tamkajšnjem preobratu: Mušanoy je v soboto rano zjutraj ob 9 obvestil kralja Borisa, da njegova misija, da bi sestavil parlamentarno vlado, ni uspela, ker ne bi bila dobila večine skupščine. Nato se je z vprav bliskovito naglico izvršil preobrat, ki je bil v pur ui ah končan. Kralj je takoj imenoval za predsednika generala Kimona Georgije-va. ki je bil enkrat že prometni minister. General Georgijev je dobil od kralja diktatorska pooblastila in je tnkoj razpustil skupščin«. Georgijev je takoj izbral svoje tovariše v knbinetn, v katerem sedita še general Zlatev kot vojni minister in general Midilev, ki je vodja rezervnih oficirjev. Ostnli ministri Todorov, Molov, Zaharijev in Bojadžijev so znani nacionalisti. O vladnem manifestu poročajo londonski listi. da poudarja manifest avtoriteto in armado hi da poživlja bolgarsko ljudstvo, dn je mirno in da naj »e drži reda. Manifest pravi, da sc bo obnovilo gospodarstvo, dn bo vlada pobijala komunizem in da bo storila tudi konec stranpotem političnih strank. Ni dvomu, pravijo londonski listi, da gTe za vojaško diktaturo. V Sofiji vlada vojno stanje, kakor tudi po vsej deželi. Po ulicah so postavljene strojne pn&e nn vseh strateffičnih točkah. Ustanovljena je stroga cenzura, sjoer pa vlada tuko v meslu kakor po vsej deželi absoluten mir in se vse pokorava novemu režimo. Sofija, 14. meja. k. Zemljedelske m delavske organizacije so za jutri sklicale po vsej Bolgariji antifašistične shode Vlada je danes te shode prepovedala. Hitler *evci zopet začeli s terorjem Д Jtf EksPloziia v gledišču - Cela vrsta atentatov 87 /■^б/б&вГЕЈЈВ na železniške proge - Več mostov porušenih Dunaj, M. meja. b. Po nirlogn »Wie je bil pirevčerajšnjim izpuščen na svobodo bivši deželni vodja narodno-socialistične stranke v Avstriji Frauenfekl. Fraueufeida je vlada že tretjič izpustila iz koncentracijskega taborišča, toda vee kaže, da to ni po volji njegovih prietešev, kajti vsakokrat, ko je bil Frauenfekl izpuščen, eo narodni socialisti takoj izvršili nekoliko atentatov. Tako je bilo troti sedaj. Prvi atentai jc bđ izvržen snoči okoli 6 v Festspielhausu, kjer ee prirejajo znani festivali. Tja sta se okoli 6. ure pripeljala t. avtomobilom dva mladeniča, ki sta v vsej naglici izstopila iz avtomobila, odšla v gledališče in položila v vodovodno školjko dina-mitno ptttrono. Tnkoj nato sta jo zopet v vsej naglici odkuriln z avtomobilom in izginila. Par trenotkov nato je sledila strašna eksplozija v preddvorani Fcstspiclhausa, ki je napravila ogromno škodo. Nekaj niromornatih stebrov je eksplozija dobesedno spremenila v prah. Pri tem je uničen tudi antični strop in pobita nad 100 let stara umetniška okna. V uradu je bilo >ri blagajni nekaj uradnikov in nameščencev, i •*> vsi težje in lažje ranjeni. Zaradi zračnega pritiska so popokala skora j vsa okna nn gledališkem poslopju in tudi v študijskem poslopju gledališča, ki je preko poti. V teku noči so narodni socalisti izvršili še nekaj atentatov na železniški progi, zlasti na zapadni. kjer vi na več mestih razbili tračnice z dinamitom, nu mnogih krajih pa so zopet poškodovali progo s kopanjem. Promet je bil zaradi tega delj časa ustavljen. Vlaki so pričeli redno vi>ziti šele davi ob 8. Razen tega je bilo izvršenih nekaj atentatov nn vzhodni progi, kjer je bila tudi ta železniška zveza porušena z dinamitom. Poškodovano je bilo mnogo telefonskih naprav. Policija je takoj uvedla najstrožjo preiskavo in je neka j sumljivih oseb že prijela. Vlad« je sklenila, da osnuje posebne dobro-voljske oddelke, katerih naloga bo, da čnvnjo železniško progo ter brzojavne in telefonske zveze. Policija pa je aretirala tudi večje število oivih narodnih socialistov, ki eo bili v zadnjem ča«u izjpuščem iz internacije. Frauenfelda poli-rija še ni prijela. Oblast izjavlja, dn bo storila tnkoj vse ukrepe, da s silo zatre teroristično akcijo narodnih socialistov ,če ne bo pomagala lepa beseda. Zbrnt pa se je tudi že obširen do- kaz.ilni maiterijal in ni izključeno, da ee bo avstrijska vlada zatekla k mednarodnemu forumu. Značilno je namreč, da je bil nemški dopisni urad obveščen o vseh atentatih takoj in •o mu bile že davi znane vse podrobnosti terorističnih dejanj na železniških progah. Na merodajnem mestu izjavljajo: Nn zapadni progi so teroristi z dinamitom vrgli v zrak enega od mostov pri Bnrkersdorfn. Most sedaj popravljajo vojaški pionirji. Na vzhodni železnici so eksplozije na več mestih potrgale tračnice, zlasti v okolici Brucka nu Leiti, v Ulrichskirclinu, Tullerbachu in llirnbergu. Na južni železnici je bila porušena proga pred in za Semeringom na številnih krajih. Najhujši atentati so bili izvršeni v neposredni bližini Salzburga in Innsbruckn. Jutranja pošta iz Salz-burga in Innsbruckn ni prispela pravočasno nn Dunaj. Iz Tirolskega poročajo, da so sc izvršili atentati tudi v Mittelvvaldn in pri Wiilsu na železniške proge. Uradno poročilo ~ zlcčmuivm narodnih socialistov Dunaj, 19. maja. TG. Generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic sporoča, da so opazili na več j kot deset točkah avstrijskega železniškega omrežja [ sabotažn* dejanja, ki so bila izvršena po določenem načrtu. Ministrstvo za javno varnost se je ves dan { trudilo, da hi prišlo na sled zločincem, in je v to ' svrho mobiliziralo tudi ua več krajih vojaško ohlast, j toda brez uspeha. Tri sabolažna dejanja so se izvr-| šila v okolici Dunaja. Največje med njimi pri vai-i nem mostu v Pnrkersdorfu. Vojaški oddelki so zasedli vso okoliro imenovanega kraja, a zločincev niso mogli prijeti. Tudi v predmestju Innsbmcka je bil pognan v zrak ielczniSki most, tako da jc promet med Innsbrnckom in Salzbnrgom iai,;krat ustavljen. Dva velika električna drogova »a visoko napetost sta bila razstreljenn a dinamitom, tako tla je Salzhurg bil dalje časa brez lnfi. Ministrstvo za javno varnost oznanja nadalje, da so so izvršile sahotažne eksplozije na šestih krajih, in sicer e pomočjo peklenskih strojev, ki so vsi eksplodirali. Sest drugih peklenskih strojev so policijske oblasti odkrile, ko še niso eksplodirali. V političnih krogih so mnenja, da se je nn vsej fronti začela velika sistematična ofenziva uarorin'h socialistov proti sedanjema avstrijskem« režimn Osebne vesti Btlgrad, maja. Za kabmitaaga Ma prometnega ministra je imenovan Vlasttmir Kosili, dosedanji »ef odseka ravnateljstva rečne plovidbe. Belgrad, 19. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sla na predlog finančnega ministri upokojena Г rane Starin, davčni inšpektor šeste skupine, Biser med žitnimi • kavami J«. Saj Jo poinatel in Milan 6 n b i c , višji davčni kontrolor, oba pri davčni upravi v Ljubljani Nemčiji ni kulturnega hoja . • • (Odgovor g. podkanclerju von Papen«) Litvinov se pogaja za vstop SSSR Zvezo narodov hZt°JeJave'Razgooor v Pariz, M. maja. TG. Vse današnje časopisje soglaša v tem, da je bilo vprašanje vstopa Rusije v Zv-eao narodov in načrt o francosko-ruski »veza, ki naj bi »Itižila tako v obrambne kakor v jamstvene evrhe, glaven predmet razgovorov, ki so se vršili v Ženevi mod francoskimi državniki in ruskim komisarjem za zunanje zadeve. cL'Oeuvre< piše med drugim, da se je Litvinov bridko pritoževal nad tem, da so še vedno neJcaitere države, posebno pa Švica, nasprotne temu, da bi Rusija vstopila v Zvezo narodov. Litvinov je med drngim tudi izdal, dn je švicarsko poslaništvo na Dnnajn uradno izjavilo, da je prisotnost Litvinova v ženevi z ozirom na dejstvo, da se ho razorožit vena konferenca otvorila tele koncem maja. švicarskim oblastem nepri-Јт+пл. Švicarska vlada izraža tudi strah, dn bi vee reamrofcHveno vprašanje prešlo izključno v področje Zveze narodov, kar bi Rnsiji dalo vse preveč vpliva na evropsko politiko. »Excefek>rc oJ>javlja poročilo, ki je sicer presenetilo vse politične kroge, ki pa se vendar ne zdi neverjetno, namreč, da bo Litvinov poskušal doo mogel izvršiti, kar je zamislil za svoj narod in državo. Maša delegacija se je vrnila iz Budimpešte Belgrad, 19. maja. m. Prcdsnočnjim •« i« vrnila iz Budimpešte naša delegacija, ki je bila imenovana, da vodi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med na&o kraljevino in Madjareko. Delegacijo j« vodil šef zavoda z« pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič. Delegacija je bila v Budimpešti že 3 dni. Zaradi znane note madjarskega zii-nanjega ministra Капуе pri Zvezi narodov je naš budimpeštanski poslanik obvestil vodstvo delegacij*, da ji je po brzojavnem nalogu ia Belgrada odvzet mandat za vodstvo pogaianj z madjareko delegacijo. Delegacija e« je radi tega takoj vrnila v Belgrad. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno, mestoma nevihta, topleje, lzpremenljivo. Gospod podkancler nemške države von Papen je na prošnjo našega urednika, ki je obiskal Nemčijo, napisal članek za »Slovenca«, ki smo ga objavili duues teden. G. podkancler je hotel po »Slovencu« pojasniti predvsem naši katoliški javnosti, da r Nemčiji kulturnega boja ni in da se ■ tozadevnimi vestmi v inozemstvu preveč pretirava. Priznava, da so težave, ki po njegovom mnenju prihajajo tako iz vrst narodno socialistične stranke kakor tudi katoliškega klera, vendar pa je poln optimizma, da se bo sčasoma dalo vse lepo urediti v obojestransko zadovoljnost. Obljubili smo dati odgovor na izvajanja gosp. podkanclerja, to pa zaradi tega, da pred svojimi čilatelji opravičimo stališče »Slovenca«, ki je v dogodkih v Nemčiji slejkoprej tudi zrl kulturnobojne pojave in jih za take smatra še danes. Torej nikakor ni namen teh vrstic zavračati izvajanja gosp. podkanclerja, ki je nastopil v našem listu kot povabljen gost, ko smo razen tega iskreno prepričani, da bi g. von Papen najrajši z eno potezo odstranil težave med Cerkvijo in narodnosocialističnim režimom, ako bi bilo to v njegovi moči. Povemo še to, da nas bo odkrito veselilo, ako se uresniči njegov optimizem in pride res čim preje do boljših versko-političnih razmer v Nemčiji. Prihajajo vesti o novii pogajanjih med Nemčijo in Vatikanom. Da bi le rodila mnogo pozitivnih uspehov, kar ne bo v korist le verskemu življenju, ampak tudi nemški državi. Toda zaenkrat vlada v Nemčiji totalitaren režim narodnih socialistov, ki ga g. podkancler sam priznava. Toda ali ne gre ta »totalitarnosU mnogo predaleč, ali ne zahteva izključne domene in go-spodstva tudi na tistih področjih, kjer bi po naravnem pravu ne smela zase zahtevati absolutne in oinnipotentne ingerence? Navedimo samo tri območja, kjer mora tudi Cerkev totalitarnost kateregakoli režima občutiti in žigosati kot krivico: vi^oja, tisk in integralnost verskega nauka. G podkancler je praktičen katoličan in prav ■ "-"v dn »o Cerkev nikdar in nikoli ne more odnuu vzgoji »nladine, ne le v šolski, temveč tndi v izvenšolski dobi. V konkordntu, ki ga je sklenila sveta stolica i Nemčijo, kakor vemo po hvalevredni von Papenovi iniciativi — je katoličanom bila priznana verska šola m svoboda njenih kulturnih in športnih mladinskih organizacij. Te točke konkordata pa Hitlerjev režim ne drži. Voditelj Hitlerjeve mladine Baldur von Schiirach je ponovno javno izrazil, da stranka tudi pri vzgoji mladine zahteva absoluten monopoL Katoliške mladinske organizacije se sistematično rušijo, njib člani so bili ponovno od hitlerjevcev tudi dejansko napadeni, kakor povedo slučaji v Monakovom in Кб1па. V katoliških društvih organizirana mladina dejansko * hitlerjevsko ni enakopravna, prepovedana so jf večja javna zborovanja, prepovedujejo p nositi uniforme itd. V inozemstvu no znani ponovni protesti monakovskega ltardmala Faulhaberja proti tej nelojalnosti vladajočega režima in prav tako protesti tudi drugih škofov, zlasti, ko se ve, da vzgoja mladine ▼ Hitlerjevih organizacijah Cerkvi ne daje garancije, da bodo iz njih izšli dobri katoličani. Ne le, da se nedeljo za nedeljo prirejajo prireditve, izleti in nastopi, tako da je mnogim nemogočo izpolnili verske dolžnosti, ampak je vsa vzgoja usmerjena na izključno poveličevanje m vrednotenje krvi, plemena in sile, kar nikakor ai v skladu s katoliškim nravstvenim in etičnim pojmovanjem življenja. Proti vsemu temu duhovščina in škofje niti protestirati ne morejo in ne smejo. Saj se politična strast niti ni strašila morilnega napada na osebo samega monakovskega kardinala. Enako brutalno se totalnost režima javlja na polju tiska. Ne govorimo o tem, da je hitlerjevstvo zatrlo ves političen tisk nefašističnih strank. Tudi čisto verskemu tisku se delajo tolikšne težave, da mu je redno izhajanje domala onemogočeno. Ponovno so bili zaplenjeni pastirski listi; kolinski škofijski Ust je bil ustavljen, ker je priobčil odprto pismo papeža Pija XI., v katerem poziva nemške katoličane, naj se pogumno ustavljajo vsaki propagandi, ki jih hoče oddaljiti od krščanstva in zavesti v novo poganstvo. Katoliškim listom je prepovedano nabiirati naročnike in agitirati za katoliški tisk. Izraz »katoliški tisk« se sploh več ne sme gabiti. Katoliškim listom je prepovedano poročati celo o čisto verskih manifestacijah, kakor n. pr. o procesijah. In Cerkvi ne more biti vseeno, kako in kdo oblikuje javno mnenje. Časopis danes ne informira le o dnevnih dogodkih, ampak istočasno tudi formira javno vest in vzgaja narod — kakorkoli že. Medtem ko iimajo katoličani čisto zvezane roke, pa preplavlja Nemčijo tisk, ki je napram Cerkvi in verskemu življenju če ne že naravnost sovražen, potem pn vsaj Indiferenten. Toda večina te literature, kt ima popolnoma svobodne roke, je takšne, da jo je berlinski škof dr. Barres pred nekaj dnevi žigosal za »strupene gobe, ki v velikanskih mno-žicnh poženejo po toplem dežju«. Povedati Je treba tudi to, da jo vee katoliški tisk takoj ko je Hitler prevzel oblast, lojalno priznal in sprejel novo stanje in se brez izjeme pošteno prizadeval, dn k nacionalni ideji, ki je v katoliškem nemškem tisku itak bila vedno močno poudarjena, doprinese svoj delež tudi iz katoliške miselnosti. Toda vse to ni našlo nobenega priznanja in upoštevanja na vodilnih mestih. Večin« katoliškega tiska ni postala žrtev toliko svojega idejnega stališča, kaleor čisto navadne materijelne konkurence slabo vpeljanih in slabo urejevanih narodno socialističnih konkurenčnih listov. Končno še besedo o najbolj boleči sporni točki med Cerkvijo wi Hitlerjevim režimom: o področju vorsko (logmatifnega nauka. Narodno socialistična totalnost gre tako daleč, da hoče zajeli tudi čisto versko področje in ustvariti lastno germansko religijo, oziroma oživiti staro germansko poganstvo. 0 tem je že toliko literature od Federja do Rosen-berga in vseh mogočih manjših ideologov, da bi bilo odveč to dejansko tendenco narodno socialistično stranke dokazovati. Saj je zaradi te točke prišlo colo do spora s vernimi protestanti. V revijah se napada krščanstvo kot germanstvu tuja, orientalska religija, napada se sv. pismo slare in nove zaveze, svobodno ee piše proti ustanovi pa-peštva in izvzeta niti nI oseba samega Odrcšenika. Se nedavno je v KSlnu izrazil v Javnem govom predsednik (bornice nacionalnih pisateljev Bana Friedrich Blunek: Pripravimo se čimprej« na ver. ski položaj, ki ne bo več poznal reformacije i> prolireforniacije. Javnost še ni zrela, da odtrga ta dragoceni sad. Toda mi se trudimo, da čim preje pripravimo to veliko uro ... Gospodu podkanclerju so vse ie stvari bt ua dvoma vsaj tako dobro znane, kakor jih poznamo v inozemstvu. Prav za prav jiii niti ne zanika, ponavlja le, da vlada in vodstvo stranke ■ takimi stvarmi nium opravka. Saj vladi tudi ni treba, da oflcietno rodi kd-turni boj, dovolj je, da ga ne prepreči. Ni treba Hitlerju in vladi, da si maže roke s takimi stvarmi Toda efekt je isti, ako se pusti »nomške kristjane«, da nemoteno vrše svojo propagando, da oboroionl četniki pridejo pred uredništvo zdaj enega, adaj drugega katoliškega dnevnika, razbije jo opravo ia prisilit jo list, da preneha izhajati, ali pa da se mirno gleda, kako ta ali oni podrejeni organ »da naredbo, ki krati katoličanom pravic*, in je čisto proti določilom konkordata. Je bil mar zaradi takšnih stvari odstavljen le en uradnik, kaznovan samo en napadalec katoliških uredništev? Je preklical kdo Rosenberga in njegov poganski evangelij? Ne, pač pa so bili »zaradi vernosti« poslani v koncentracijska taborišča uredniki napadenih katoliških listov, desetine duhovnikov je bilo vrženih v ječo zaradi prižnice in tudi zaradi spoved-nice, kar s politiko nima nič opraviti. Morda se zde g. podkanclerju to malenkosti bi »de minimis non curat praetorc Morda pa tndi on tega ne smatra za malenkost in z nami deli mnenje, da so lo vendarle znaki kulturnega boja aH pa vsaj pojavi nekega proti krščanskega mišljenja, ki Cerkvi odrekajo značaj, ki ji je bil dan od njenega božjega Ustanovitelja. Cerkev se nobeDemn režimu ne more tako daleč prilagoditi, da bi se odrekla pravicam in nalogam, katerim se odreči ne more. Čim preje bo to načelno priznanje Cerkvi sprejeto tudi v Nemčiji, tem preje bo ustvarjata tista medsebojna atmosfera zaupanja obeh oblasti, ki jo lepo poudarja gospod von Papen v »Sloven-čevem« članku in ki jo tudi mi želimo reltkemn nemškemu narodu. Ne dvomimo, da bo gospod podkancler za ta cilj tudi v bodoče lastavtl wm svojo veliko energijo. Dr. Ivan AhSha. m£l з£ o, L ca и d'1 Omni slarSI vede . . . — ne samo tega. da jed6 otroci »elo radi ffirttn čokolado — ampak tudi to, da je Mirim resnično redilnu in prvovrstna. Vendar, prava Mirim mora biti №RIM KRALJICA ČOKOLADE Specijalitete se: MLEKITA — polnomlečna čokolada i KAVITA — mlečna s kavinim okusom I MASI.1TA — desertna čokolada brez primesi GRENKITA — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo imena, da moremo izbirati po svojce okusu, ko kupujemo čokolado. Drobne vesti BerTin, 19. maja. AA. V nekih zapadnih kr*- j jih je padla slana. Ponekod je bila temperatura 3 stopinje pod ničlo. Prizadeti so predvsem vinogradniški in sadjerejski kraji. Stettin, 19. maja. AA. Na tukajšnji postaji Ф trčila dva vlaka. 14 potnikov je ranjenih, med temi trije hudo. Katovice, t9. maja. AA. Med hudim neurjem j« strela udarila v sobo, kjer je sedelo 7 oseb za mizo. Štiri žene so htido ranjene. Pariz. 19. maja. AA. Z dekretom z dne 18. maja je znižana obrestna mera bonov drž. obrambe za pol odstotka. Finančni krogi se nadejajo, da bo ta ukrep pocenil kredite. Obrestna mera bo zdaj znašala za te bone 3 in pol odstotka. NcwbuiTyport, 19. maja. AA. V tukajšnji tvor-nici za čevlje je izbruhnil požar, ki je kmalu ob,'el (udi zgradbe okelišnih stanovanjskih hiš. Doscda-| njo škodo ccnijo na en milijon dolarjev. Ogenj i ogroža zdaj naprave v pristanišču in zgradbe ob reki Merrimack. Belgrad, 19. maja. m. Jutri bo tnkaj kongres vseh občinskih in mestnih hranilnic ▼ kraljevini Jugoslaviji. Na kongres pride tndi okoli 80 Čoho-elovako-v m 20 Poljakov. Kongresa, ki se vrši pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Petra, se bodo udeležili tudi zastopniki slovenskih občinskih in mestnih hranilnic. Belgrad, 19. maja. m. Prihodnji četrtek bo minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak otvoril stalno državno higijensko razstavo. Razstava ie nameščena v posebnem paviljonu v ulici Miloša Velikega št. 91 v neposredni bližini ministrstva za socialno politiko ia narodno zdravje. Gojenci strokovne šolo na Rakovniku pri Ljubljani priredijo od nedelje 20. maja do srede 23. mnja razstavo šolskih izdelkov in izdelkov svojih učnih delavnic. Vabi se na ogled. tf Senovem, rudarski kraj pri Rajhenburgu imnmo naprodaj' aii za najem hišo z vrtom pritlično, primerno za malo trgovino ali obrt in stanovanje. Cena Din 35 000— Kv. stanarina mesečno 200 Din. Vzamemo tndi hrnnilne knifžtce. !. del. konzumno društvo v Liubljani r. z. z o. z. Poleg drugih miličnikov, ki so dospeli na pevske svečanosti »Slavca«, so dospeli < le loma včeraj, deloma danes naslednji: prof. Eni i I Cliula, zastopnik češkoslovaških profesorjev iu učiteljev glasbe, ki bo olicieil.iio zastopal češke pevce pri teli svečanostih; dalje so dospeli: glavni tajnik zveze bolgarskih pevskih društev univ. prof. Filipov, prof. Nikolajev in odbornik glavne uprave dr. Stojan Brašovanov. Bolgarski pevci so danes poslali svoje zastopstvo k g. banu, ki jih je prijazno sprejel ter sc z njimi zadržal v daljšem razgovoru. Bolgarski pevci so g. banu sporočili pozdrave bolgarskih pevcev ter se mu zahvalili za vse prisrčne pozdrave, in ljubezniv sprejem, ki so ga v Sloveniji doživeli, prav tako pa so sc mu zahvalili za prijazno ravnanje s strani oblasti. Bolgarski gost je so vzbudili po mestu prece j pozrnosti, zlasti zaradi svojih društvenih čepic. Po starem navodilu, da spoznaš narod in prebivalstvo kakšnega mesta najbolje na živilskem trgu. so se ravnali tudi sumi in so si kot ljubljansko zanimivost ogledali današnji živilski trg. — Popoldne so se odzvali vabilu vodstva škofijskih zavodov ter se odpeljali tja s tremi avtomobili, ki jim jih je dala na razpolago mostna občina. V Št. Vidu so doživeli prisrčen sprejem. Nazaj grede so se odpeljali skozi Gameljnc v Klečali pa so si ogledali vodovdne naprave. Naše ljudstvo je povsod bolgarske pevce res bratsko in prisrčno pozdravljalo. Za birmance izdelujemo res lepe obleke. Zn botre same in tudi za birmance po meri po zelo ni/.kih cenah. Velika izbora hlapa. DRAGO SCHWAB, Ljubljana Aleksandrova cesta vina iu pomen društva, ki danes obhaja svojo 25 letnico. Jutri bodo slovenski faktorji slovesno praznovali svoj srebrni jubilej. Sprejemali bodo goste od vsepovsod, ki jim bodo prišli čestitat. Tudi m i. ki delovanje članov tc organizacije vsak dan od blizu vidimo, ko v svojem poklicu drug / drugim tovnriško sodelujemo, smo dolžni jubilantu izreči svoja prav iskrena voščila /. željo, da bi društvo s svojim delavnim članstvom m1 mnogo pripomoglo k dvigu slovenske kulturo! VEČ PROSTEGA ČASA Zavod sv. Terezike v Ponikvah V prijazni Ponikevski dolini so kupile usmiljeno sestre sv. Križa posestvo nekdanjo železne topilnice ter postavile oskrbovalnieo (azil) za vse, ki si žele miru in okrepčila. Zaenkrat sc sprejemajo v stalno oskrbo ženske osebe, n. pr. upokojenko in druge. Sprejmejo sc pa tudi družine na oddih in i>očit-niee po zelo ugodni ceni. Zavod leži v jako lepem, mirnem kraju sredi smrekovih gozdov ob potoku Rašica. Ima ugodno železniško zvezo Ljubljana-Do-brepolje, ali avtobusno zvezo Ljubljana-Ra-šica. Vsa pojasnila daje vodstvo Zavoda sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje. Maska p. Hugolina Sattnerja Dr. Karel Capuder: „Danica" v tujini in domovini Ob 40 letnici Katoliškega akademskega društva „Danica" Na slavnostnem zborovanju ob 10 letnici »Da- I niče« dne 15. septembra 1901 na Starem streliš (sedaj Ljudski dom) v Ljubljani je slavnostni go vornik dr. Janez Lv. Krek takole označil pomen kat. akad. društev: »Po slovenski zemlji se v Krista : in Božje Matere imenu družijo izolirana srca, da ' postanejo cor unum et anima una — eno srce in ena duša. Iz razbitih kamenčkov se gradi veličasten hram krščanske organizacije, dom večne pro-svete. Na njegovem slemenu pa blesti križna roža iz listov združenih slov. akad. akademikov. Tak hram ni delo enega dne, na enega rodu. Doba narodovega živbenja je delavnik njegovih gradivcev.« (»Zora«, letnik X. št. 4. in 5. str. 35). Mojstrsko je s temi besedami Krek določil mesto slov. kat. akad. organizacijam in obenem tudi njihovo najvažnajšo versko vzgojno nalogo. Toda tedaj so bila naša akad. društva še v tujini. Večji del leta so vršila svojo nalogo daleč od domovine, brez direktne zveze s slovenskim organiziranim življenjem. »Danica« v tujini. Delovanj »Danice« se je gibalo v treh glavnih smereh: vzgoja, organizacija, prosveta. Za versko poglobitev v tedanjih zelo pod vplivom pravemu versk. življeniu sovražnega lib. stoječih časih je predvsem skrbela Congregatio acadamica minor pri oo. jezuitih v stari univerzitetni cerkvi (zgornja kapela). Vsako nedeljo ob 9 so se tam zbirali katoliški akademiki dunajske univerze pri skupni sv. maši, mesečnem skupnem sv. obhajilu in so poslušali vedno aktualne, akademikom primerne govora voditeljev kongregaci-e. V društvenih prostorih, kjer je skoro vsak član »Danice« prebil dobršen del dnevnega časa, so se spoznali »Daničarji« med seboj do dna, sklenila so se prijateljstva, ki so postala trajna za vse življenja. V »Danici« je bilo vedno živahno (časopisi, debate, igre, šale, petje). Posebno so vplivali tudi skupni izleti v okolico in pa — pač študentovska navada — večeri v kaki nunajski gostilni (Schlager v Kreuzgasse, Marhold i. dr.). Največja organizaci'ska skrb je bil naraščaj. Ob semestralnih in velikih počitnicah so sa navezali ali pa obnovili osebni stiki s srednješolci, ki eo tedaj v dunajskem akademiku pač videli svoj ideal. Ob začetku šolskega leta pa so »Daničarji« vodili mlade bruce na Dunaj in po Dunaju, jim pomagali pri vpisovanju, iskanju stanovanja itd. »Danica« je tudi vedno iskala stikov s slovanskimi akad. organizacijami Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Čehov, Pollakov, Rusov in jfh tudi našla. Ožjih stikov s sva-tovnonazorno drugorodnimi slovenskimi akad. društvi ni bilo, samo boj za pravice na univerzi in za slov. univerzo nas je našel vedno skupaj na isti fronti tudi s »Slovenijani« in »Savani«. V kon-gregaciji so bili člani slovenskih, hrvatskih, nemških in italijanskih kat. akad. društvev in tu so se ' vedno zopet obnovili stiki z njihovimi društvi. Pred 10 letnico »Danice« sta pra^sednika »Danice« in »Zarje« potovala na Velehrad, da se poživi stik s katoliškimi čehoslovaškimi akademiki. V stalnem stiku je bila »Danica« s hrv. kat. akademiki v Zagrebu. »Domagoj« je bil zastopan na 10 letnici »Danice«. »Danica« je bila tudi nekaka šola. V njej so se pri odborovih sajah, v izvrševaniu odborniških mandatov, na občnih zborih, s poročili in vodstvom sej, sestankov in zborov, pri zastopstvu na raznih posvetovanjih, zborovanjih in sejah vadili »Daničarji«, da so mogli pozneje prijeti za vsako delo. Kaj v tem pogledu redno društveno delo nudi aka-damiku, ve vsakdo, kdor se je resno in vztrajno udeleževal društvenega življenja. V počitnicah pa je »Daničar« šel med ljudstvo in se aktivno udeleževal živahnega organizaciiskega, zlasti pa še prosvetnega dela. Ravno izoliranost slov. akademikov v tujini med šolskim letom je mnogo pripomogla, da je domov prišadši »Daničar« s tem večjo vnemo delal med ljudstvom. »Danica« v domovini. Uresničile so se lepe sa-nie slov. akademikov v tujini, slovenska univerza v Ljubljani je postala dejstvo. Število slov. akademikov je močno narastlo, e tem tudi število slov. kat. akademikov. »Danica« je prišla z Dunaja v Ljubhano. Ljubljana je znana po svoji megli, znana tudi po kavarniškem dimu in gostilniških omizjih. Velik del akademikov je sedaj ostal v srednješolskem okolišu, povezan z družino in starimi stiki. Od preblizu je motril vse življenje in dogodke. Pri vsam tem še povojni čas s svojimi slabimi pojavi. Začne se neko vrenje in kipenje. Ožji osebni stiki med »Daničarji« v celoti prenehalo.. Tvorijo se skupine. Iščejo se nove smernice. Bližina srednješolcev oslabi ugled in vpliv akademikov. S tem je ogrožena kontinuiteta v organizaciji. Močne osebnosti z velikim, prevladujočim ugledom v javnosti ni. Poleg akademskih društev sloji akademsko starešinstvo kot društvo. Ko so bila akad. društva v tujini, je bilo enotno starešinstvo v domovini potrebno. Ko so prišla društva v domovino, bi morala nastati zveza starešin. Starešine pa bi morali k svojim društvom. To se bo pač še moralo zgoditi, da se akademiki in starešine organično povežejo. V teh razmerah sa je vršilo vzgojno (versko-pogiobit-venol, organizatorično in prosvetno delo v »Danici« po prihodu v domovino. Dijaški list je postal glasilo ene smeri in je končno prenehal. Veliki počitniški sestanki s predavanji se niso vršili več redno. Di-jaštvo je bilo mnogo zaposlano z bojem za ohranitev univerze, s prizadevanji za mednarodne stike itd. Polagoma se vrši dejanska verska poglobitev zlasti po kongregacijah. Dijaštvo ima priliko, da se aktivno udejstvuje v politiki, pri literarnem delu, v dnavni publicistiki. Vse napravi vtis raz-tresenosti. Ogromno zgradbo slov. kat. organizacije zadenejo grozoviti udarci leta 1929 in 1932, Vrhunci organizacija ostanejo, čeprav se zibljejo. Začenja se delo na novih temeljnih kamenih tega »doma večne prosvete«. Gradi se na trdi skali edinosti s Cerkvijo in v tem odločilnem času za slov. kat. bodočnost praznuje »Danica« svojo 40 letnico. »Danica«, en list križne rože na slemenu hrama krščanska organizacije! Naj bi veljale Krekove besede: »Danica«, blagor til Slovenski katoliški narod bo brojil grajenje svojega doma po dekadah tvojega življenja!« Spored proslave 40letnice Petek, 25. inaja ob 20: Svečana predstava Gheonove drame »Igravec in milost« v opernem gledališču. Nedelja, 27. maja: Ob !) sv. maša z nagovorom v Križankah. Ob 10.30 slavnostno zborovanje v beli dvorani hotela Union. Ob 12.30 skupno kosilo. Popoldne izlet v okolico. Ponedeljek, 28. maja ob 7: Sv. maša za-dušnica za umrle člane »Danice« v stolnici. Vsi gg. starešine in člani vseh bratskih društev iskreno vabljeni! Srebrni jubilej slovenskih grafičnih Imkiorjev Ljubljana, 19. maju. Letos je poteklo 25 let, odkar so si faktorji tiskarn na slovenskem ozemlju ustanovili svojo samostojno organizacijo. Do I. 1908 so bili faktorji organizirani skupaj z grafičnim delavstvom. Ko jc grafična organizacija postala sin-dikalno-bojna organizacija, so faktorji sklenili, da si ustanove za svoje posebne stanovske namene svojo strokovno organizacijo. Spomladi I. 1909 je bila nato ustanovljena kranjska podružnica avstrijske faktorske zveze, ki je imela sprva tO članov, a se je vedno lepše razvijala. Sedanji odbor ljubljanske podružnice Združenja grafičnih faktorjev Jugoslavije. Njen prvi predsednik je bil g. Kari čeč, ravnatelj tedanje Katoliške tiskarne. Že I. 1909 je podružnica začela izdajati strokovno revijo »Tiskarski obzornik« ter se sploh zelo živahno uveljavljala, tako da je I. 1912 pristopilo v podružnico vseh 20 kranjskih faktorjev. Vojna je preprečila večji razmah te organizacije, ki sc je [к> prevratu 1. 1920 preosno-vala v »Zvezo faktorjev za Slovenijo«. Sedaj se je |)o vsem Slovenskem začela živahna propaganda za društvo, ki je konec leta 1924 štelo že 34 članov. Lota 1926 se jc dotedanja zveza postavila na neodvisno stališče, da bi lažje koristila članom in svoji obrti. L. 1927 jc bila sklenjena recipro-citetna pogž3) slovesne večernice. Ob treh (3) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu birmovanja. Po sv. birmi slovesne litanije. II. Binkoštni ponedeljek — 21. maja: Ob desetih (10) dopoldne pontifikalna sv. maša. Po maši, ob enajstih (11) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu. — Po|x)ldnc ni birmovanja. Botri iu botre naj poskrbe. da prejmejo bir-nanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za ta blagoslov se da vsakokrat z zakristijskim zvonom stolnice. Ogledala in brušene šipe dobite najceneje pri MIRKO M1SKEC relezaloga steklenih plošč. — Ljubljana VII. Medvedova ul. 18 (Šiška). Teleton 3575. Takojšnja dobava. — Cene brezkonkurenčne. Ljubljana obišče Maribor! Po П Irlili naše samostojnosti vendar šc ni prave enotnosti in kulturnegii sožitju niti med slovenskimi pokrajinami. Zlasti stu si odtujena Maribor in l.jubljunu. čeprav bi ju morale vezati najtesnejše kulturne vezi, družiti enotna stremljenju, ter bi ju moralo usmerjati v skupen lok harmonično sožitje. Neka posebna odtujenost je nastala mod njima, ko je postala Ljubljano sedež l)uno\ine iu jc Maribor izgu-bil samoupravno oblast. Maribor se je začutil podrejenega ter prikrnjšnegu, du sc jc; pojavila cclo neko u/nljenost, češ, v/eli ste nam, česar bi nam nc smeli. In ros se doslej še ni storilo skoro nič, d;i bi sc Maribor tesneje navezal nn Ljubljano, odnosno. da bi se mu približala Ljubljana. Nikomur ni prišlo uiti na misel, du чг nam la nepovezanost in lokalno omejenost lahko silno maščujeta. kajti nikdar ne sinemo pozabiti, da jc Maribor na meji in da so še sledovi nemškega gospodstvn globoki. /alo moramo pozdraviti začetek za tesnejše zbližan jc L jubl jane z Mnriliorom. Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki deluje za gos|io-darsko ter socialno povzdigo Slovenskih goric, priredi 17. juniju velik izlet Ljubljane- v Maribor pod geslom: Ljubljana obišče Maribor. Pokroviteljstvo nad izletom je prevzel Ijuli-Ijuiiskl ničelni župan g. dr. Dinko Puc. Vabljena so vsa ljubljanska gospodarska, kulturna, narodna društvu, ustanove iu kor|ioracijc, dn sc udeleže izleta, da Ljubljana manifestira čim lepše za našo lepo severno mejo. Zanimanje za izicl je zelo veliko. Maribor sc pripravlja, dn bo čini lepše sprejel Ljubljančane. .Ni nam Ireba nughvšuti. kako jc Maribor gostoljuben ler Im res prisrčno sprejel 1 jubljnno. Vse, kar nas jc ločilo, vsi predsodki, nezaupanje — vse mora prenehati, jioknzaii moramo oh tej priliki, do Ljubljana čuti za Maril>or, dn ga ne šteje zo pod rojenega. ritnici je bolno obveščali o pripravah za Izlet (er jim nudili navodila. 0 Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. Zoboz:dravnlk-specijall«»t Dr. Ciril Cirman se je vrnil s študijskega potovanju in zopet redno ordinirai Ljubljana Beethovnova ulica 15 Oli, gospod, dajte, kupite butariuo! Samo en dinar! Zdaj, poleti, jim služi kot pretveza z.a beračenje cvetje. Kar Jim ulica noče ali ne more dati, si skušajo priborili po javnih lokalih. Sediš v kavarni, zatopljen v časopis. Pu nenadoma z.ago-rijo pred teboj tiste njihove napol plahe, napol predrzne oči, ki znajo tako milo pogledati in tako prisrčno prositi: Oh, gospod, kupile en šopek!«-lu ti z umazanimi ročicami pomoli pod nos prav tako umazano in že skoroda povsem usahlo cvetje. In ne veš, kaj bi z nJim, pa prijazno odkloniš: •Hvala k A čudež bi bil, če bi la kratka odklonilna beseda zadela v živo. Prošnja ubogih beračkov vedno znova izzveni v stereotipni refren: Oh, pa mi šenkajte en dinar! Smo tako revni. Aha, torej v leni grmu tiči zajec! li blisne v spoznanje in se potrudiš, da se čimprej odkupiš, če ti je ljubi mir pri srcu. Kajti niti odločna Intervencija gospoda plačilnega ne zaleže mnogo. Komaj napodi beračka pri enih vratih ven, že li pri drugih spel podjetno pokuka noter. In če ga gospod plačilni napodi še odondod, se kaj rado zgodi, da nadn naše bodočnosti« in »up naroda kar javno demonstrira znanje, ki si ga je pridobil na ulici: pokaže, jezik in zbeži... Dan za dnem tako zastrupljajo sebe in svojo okolico ter zorijo v zakrknjenost, delamržnost, ra-finiranost ln koristolovstvo. Golovo ni edinstven primer, ki ga je zadnjič doživel neki stari, dobrodušni gospod. Kar trije so navalili nanj in mu potožili svojega srca gorje lako presunljivo naravno, da se je gospoii ves v gorkem sočutju raznežil. Pobožal jih je po razkuštranih laseh in stisnil vsakemu dvodinarski kovanec v dlan. Ko pa gil jo pozneje zanesla pot v : Daj-dain« — koga ie zagledal tam? Prav liste tri beračke-postoparke, dve deklici in dečka. Podjetno so se sukali med odraslimi in se inastili s tortami in drugimi dobrotami avtomatičnega buffeta. Ob pol desetih ponoči! Ne samo kriminalni lipi, tudi prostitutke nam takole doraščajo iz pogubonosnega uličnega vrtinca in nam bodo počasi zrastli čez glavo ... Ijajo pa se vedno glasne pritožbe meščanstva čez smrad, ki sc širi iz struge in čc/, vonjave, ki .jili povzročajo odpadki kouj na Sv. Petra nabrežju. Oboje, strugo in nasip, bo Ireba v bodoče bolj temeljito izpirati. 0 V Ljubljani umrli od 11. do 17. maja Hi;i4: Jerin Ivan, 32 let, zasebni uradnik, Vič; Pibcrnik Marija, :14 let, žena posestnika in mesarja, Velenje 79; Jugov ic Anton, 78 let, sprevodnik drž. žel. v pok., Gubčeva ul. 13-1.; Kovač Jakob, 77 let, železniški vpokojcnec, Janševa ul. III; Zlutoper Jožefa, 71 let, zn-sehiiicn, Cerkvena ul. 5; Jeglič Jukob, 71 let, dninar, Vidovdanska c. 9; Lnmpič Martin, lil let, strokovni drž. žel.. Cerkvena ul. 21-1; Torkar Ivana, 57 let. delavka, Jenkova ul. 4: Š k rabi Marija, obč. uboga, 47 let, Vidovdanska c. 9; Ambrožič Ana, 70 let, služkinja, Napoleonov trg 7-1. —-V ljubljanski bolnišnici: Babnik Ivana. 76 let, vdova nočnega čuvaja, Beethovnova ul. 4; Kejžar Peter, 3 leta, sin delaven, Jnvornik 160; Šenčur Jožef, 70 let, rudar v p., Selen 8; Ferjančič Jurij, 2 in pol meseca, sin tipografa, Topniška nI. 12; Rojšek Matilda, 4 leta, hči bajtarja, Ja-vornik 28: Cernec Jože, 3 mesece, s,in delavke, Gajeva ul. 17: Kulur Matilda, 77 let, obč. uboga, Glincc, Tržaška c. 42: Praček Dušan, 10 let, šol. učenee. Zaloška c. 21; Jalen Cecilija, 28 let. obč. uboga, Mojstrana 70 pri Radovljici: Capuder Frančiška, 7 let, hči jh>-sestnika, Gorenje 2, obč. Lu kovica pri Kam-■ niku; Tačar Janez, 43 let. sin posestnika, I Vgšča fi, obč. Cerklje, okraj Kranj; Briški I Matija. 39 let. trafikant, Bežigrad 13: Keršič ! Ivan, 69 let, obč. revež, Rakek 110; Hudolin I Franjo, 49 let, dninar. Gaber; Žagar Stanislav. 39 let, fotograf. Tržič, Glavna ul. 16. 4 VSE FILME, ki nam jih oddaste v iz. delavo v torek 22. t m. do 10. uro dopoldne, do- i bite s slikami izdelane ! že isti dan popoldne ob 5. uri. Razvijanje celega ' filma Din P—. vsaka kopija 0X9 cm Din V—. | Drogerija GREGORIC dr. z o. /,., Ljubljana ! Prešernova ulica 5 0 Zobozdravnik dr. Milan Pcrko. do 24. t. in. nc ordiniru. 0 Pumparcc, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. O Trg pred hinkoštmi. Ljubljanski ži- ; v i 1 s k i trg jc žc ves v znamenju zgodnjega \ pomladnega sadju in sočivja. Na trgu so bosanske, dalmatinske in novosadske češnje na debelo po 4—-7 Din kg, na drobno po 5—9 Din kilogram. Stvočji fižol iz. Dalmacije jo po 7—8 Din kg. kumare 6—7 Din kg, slroeji grah ix) 4—5 Din kg. Neka Dolenjka jc prinesla jagode plcmenkc in jih prodajala po ' fi Din kg. Pojavile so se tudi žc gozdne jagode in so po 1 Din šopek. Starikava mladost — mladostna starost Kakor tudi to zveni dokaj protislovno, vendar na ta dva pojava naletimo pri vsakem koraku. — Vi samo stopajte j>o obljudeni ulici in ogledujte si mimoidoče. Pri večini mladili ljudi boste opazili sledove prezgodnjega staranja, toda prav tako zapazite znake mladostne svežosti na mnogih starih ljudeh. — Oba pojava sla jasna dokaza za stanje, v katerem se nahaja središče vse človeške življenjske sile, to je ustrojstvo z.a telesno čiščenje. Želodec s priključenimi mu organskimi aparati, kot so to črevesa, obisti, jetra, mehur itd., imajo odločilno besedo v telesu, in kakor ti organi pre-tvarjajo lirano v kri, kakor pač tirajo kri po naših žilah, živahno ali počasno, tako smo tudi mi sami bolehni in počasni ali pa zdravi in živalmi. Lepota, mladostno razpoloženje, živčna moč in sposobnost karakterizirajo zdrav prebavni aparat prav tako, kakor da misliti neodpornost vsega telesa, nezdrava polt, starikav izgled, nervoznoet iu pomanjkanje močne volje na pokvarjeno delovanje naših prebavil, čemur se lahko pripiše pogost glavobol, nespečnost, napetost, zgaga, razna obolenja radi sečne kisiine, hemeroidi, slabost, zainaščenost srca itd. Radi tega je /Jasli pri slabi prebavi, zaprtosti, pri pokvarjenem črevesnem delovanju in telesni napetosti, nič manje pa pri nepravilnem krvnem obtoku najtopleje priporočati temeljilo prečiščenje in so se v to svrho že splošno udomačila zdravljenja s prirodnimi zdravilnimi zelišči. .Je že prav mnogo rodbin, ki vsako lelo napravijo tako zvano pomladansko zdravljenje ter pri tem uporabljajo na primer popularni Planinka-čaj Baliovec, ki je prav tako sestavljen iz zdravilnih plan. zelišč. I X Samo to dni je še do otvoritve Sjubljanskega velesejma! Ne zamudite pravočasno opozorili na svojo velesejmsko razstavo potom dobro premišljene it Francek, Micka in Matiček! Kam naj peljem Vas za birmo? Na slaščice, sladoled PETRIČEK!« Prijet vlomilec Kličite lelei. šlev. 29-92 O fleklame v „Slovencu ki se Vam bo bogato izplačala ВВКШН S tozadevnimi nasveli In proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratni oddelek „Slovenca 0 Stanovanjski urad Ljubljanskega vclcscjma opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to jc v dneh od 30. maja do 9. junija 1934 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačitlu na razpolago prenočišču, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trn- 27-111, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu vclcscjma. Od 29. maja 1934 naprej posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masur.vkovi cesti. Tel. 31-62 KINO KO DE f. J EVO Tcl 3, 62 Danes ob pol 6: sDIRKA V SMRT« (Tom Mix) jutri ob pol 0: REVIZOR IZ PETROCiRADA« (Vlasta Burian) Danes in jutri ob pol Q: oba sporeda hkrati V lorek ob pol 9: »F. P. I. NF. ODGOVARJA« 0 Stavka voznikov pri Ljubljanici, Regulacijska dela v Ljubljanici vedno nalete na kakšno nepričakovano oviro: pri prejšnjih delili so včasih stavkali delavci, včasih jc nagajalo slabo vreme, včasih cclo povodenj. som in tja pa ludi kakšni predpisi. Letošnja regulacijska dela pu imajo šc posebno dosti ovir. Najprej ni hotel zaradi podražitve cementu prevzeti dcln noben zasebni podjetnik, lako. da moril delo vršiti tehnična sekcija v lastni režiji, potom ><• jc enkrul temeljilo pokvaril inolor, ki po v/.pe-njači dvigu vagončke i/, strugo, drugič sc jc utrgala vrv nn vzpenjnčl, no in sedaj so stopili še vozniki v stavko. Vozniki so na-mreč sprevideli, koliko trpi njihova žival in tudi sami ter zahtevajo od vodstva tehničnih del, rln da najprej vsaj primerno uredili in utrditi odvozne ceste, po katerih prevažajo ilovico iz struge nn novo Linhartovo cesto. Vozniki pričeli stavkali že v petek. Vodstvo je tej uin 1 ji vi želji voznikov ugodilo in včeraj jc že parni val j tir potlačil klanec i>ri Zmajskem mostu, urejen pn lin tudi dovoz pri Linhartovi cesti, kjer konji največ trpe. V torek zjutraj sc ho delo v Ljubljanici torej zo|>ct nadaljevalo. Vozniki prejemajo m v«nko vožnjo po 10 Din, vendar pu pri tej stavki nc zahtevajo, da sc jim la znesek poviša, temveč samo, dn se odvoz popravi. Potem bi zmogli več voženj in hi torej več zaslužili, pn ludi delo bi šlo hitreje. Pojav- 0 Cesta k Dolenjskemu kolodvoru. Kakor jc Dolenjska cesta v obupnem položaju ter je skoraj vedno blatna razen ob najhujši suši, ko jc najbolj prašna, še v slabšem položaju pa je cesta, ki vodi z Dolenjsko cesto k dolenjskemu kolodvoru. Po tej cesti je kajpak vedno dovolj prometa, osebnega in tovornega s kolodvora in k njemu, toda za cesto sc nihče nc briga. Ob večjem dežju dere voda /. Dolenjske ceste ]w tej cesti navzdol. tako da jo vsa razorana po jarkih. Svoj čas jc popravljala to cesto mestna občina, za kar so ji Dolenjske železnice plačevale neko odškodnino. Danes pa h; odškodnine ni in zato cesto nihče no popravlja. 0 Dva strokovna tečaja. V Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, so bosta vršila dva strokovna tečaja, in sicer tečaj za mojstrski izpit iu tečaj za pomočniški izpit. Prijave za udeležbo pri obeh tečajih se sprejemajo v društveni pisarni v Rokodelskem domu. Priglasiti so je Ireba do 27. t. m. Oba tečaja se bosta vršila pod strokovnim vodstvom. 0 Nesreče. Včeraj popoldne so našli na Golovcu 60 letnega mestnega delavca Ivana Slugo, ležečega v krvi. Sluga si je v samomorilnem namenu prerez.nl vrat. Reševalni avto ga jo prepeljal v bolnišnico. Se«lnj je že izven nevarnosti. Vzrok po-skušenegn saiiiouiuora ni znan. — Na I!) letnega hlapca Jurija Jereba iz Močnikove ulice 1i( so je prevrnila truga gramoza. Jereb ima resne notranje poškodbe. — 17 letnega črkoslikarskega vajenca Franca Knčiča je neki tovariš tako močno udaril po glavi, da je fant dobil rosno poškodbo na ušesu. — Na letališču je popravljal letalo 24-letni delavec Alojzij Podobnik. Propeler pu je Podobnika udaril po levi strani ler mu poškodoval hrbet in levo roko. 0 Napad ua cesli. Dne 17. t. m. ob 0 zvečer jc nekdo premišljeno napadel zasebno uradnico gdč. Minko (I. Tu gospodična se je vračala domov, ko je planil na Masarykov! cesti napadalec nanjo, jo podrl na tla ler jo pričel tepsti. Gospodična .je omedlela. Drugič je isti napadalec napadel isto gospodično na Zaloški cesti, jo vrgel na Ila in jo jiričel obdelovali z nogami. Nato se jo vsedel v avto in »e s svojimi tovariši odpeljal. Gospodična je morala zaradi poškodb na glavi v bolnišnico. Napadalec, ki je napad izvršil v treznosti, jn znan ler je proti njemu že vložena ovadba. /. gospodično I >n 11 i i ti ii nobene zvezo. Nase diiaštvo Odbor .Ikadonskega prr.ikir/a ibura r Ljubljani valil svoje člnnslvo k liolnojltcviint inlclcžlii koiiorrtn liratskcKii pcvskoifii zbora iz Bolgarije Itoilua i>e«en«, ki bo iliinivt ilopulilne. Ljubljana, dne 19. maja. Že davno je Ljubljana spala, na cestah ni bilo nikjer žive duše iu zadnji krokarji iu krokarčki so že ležali v pernicah, ko je stražnik, ki je nadzoroval Miklošičevo cesto ln Kralja Petra trg, opazil — bilo je med tretjo in četrto uro — sumljivo senco za zeleno ograjo parka. Hitro je imel v svojih pesteh sumljivega nočnega klateža. Ta se jc sicer nekoliko obiral in opre/.ai, kako bi sc dalo krepkemu objemu stražniku izvili, toda moral se je udati in s stražnikom oditi na policijo. Po dobri stari navadi so na jioliciji jetniku pregledali vse žepe in na mizi se jc kar naenkrat pričelo nabirati vse polno vlomilskega orodja. Prijeli možak jc ime! pri se.bi kar celo garnituro vlomilskega orodja, ki j bi pod pogoji zadostovala za precej težke vlome, tudi v železne blagajne. Stražniki so še malo jire-gledali osebno podatke prijetega moža in kaj hitro ugotovili, da imajo pred seboj svojega starega znanca, 29 letnega Antona S. iz. Mengša. Hkrati pa je sporočil stražnik Breznik, da je isto noč zasačil v EkispieJerjevi ulici nekega vlomilca, ko jo poskušal vlomiti v trafiko Ane Žirov-nikove. Kakor jo bil stražnik previden in hiter, je bil vlomilec šc bolj ler je pred stražnikom pobegnil. Na policiji pa je stražnik na svoje začudenje spoznal v prijetem Antonu listega moža, ki ga je malo prej preganjal. Prav isto noč je nekdo poskušal vlomiti tudi v banovinsko zalogo šolskih knjig v šenlj*dcrski vojašnici, pa je moral bili moten, ker se mu vlom ni posrečil. Na policiji sumijo Aniona ludi tega poskušenega vloma. Anion pa seveda taji prvi in drugi poskus vloma, prizna pa, da jc imel samo namero kam vlomili ler da je v parku na Kralja Petra trgu čakal svojega tovariša, ki mu ne ve imena, da bi skupno kam vlomila. S prejšnjima vlomoma pa noče imeti nič skupnega. Kol da ste se sončili v sončni Španiji, lako bo izgledala Vaša polt po ujiorabi ACEHTš m TO J 41 Zahtevajte ga v vseli lekarnah in drogerijah! Razstava pohištva v Št. Vidu Pod okriljem obilne razstave, ki jo priredi podružnica drušlva jugoslovanskih obrtnikov v št. Vidu nad Ljubljano in ki se vrši pod proteklo-ratom bana gosp. dr. Murušiča v dneh od 14. julija j do 18. avgusta t. L, bo prirejena velika razstava pohi.štva in to v lako velikem obsegu, kakršno dosedaj sploh šo ni bilo v Jugoslaviji.. Po dosedanjih prijavah .sodeč, bodo veliki prostori narodne šole skoro premajhni. Vsi mizarji, ">0 po šlevilu, se že sedaj pridno pripravljajo in imajo v delu izdelke, kateri bodo v čast tukajšnji domači obrli in bodo privabili veliko obiskovalcev in interesen lov. Že nu vsakoletnem ljubljanskem velesejmu jo bila vedno najbolj privlačna točka razstavljeno po-liištvo šentviških mizarjev, tako da se je naglo raznese! glas o solidnosti in krasoti teh izdelkov sirom našo domovine, in tudi, preko nje. Zn razstavo v Št. Vidu pa bodo uporabili mizarji vse svoje zmožnosti iu iznajdljivosti in s lom le utrdili svoj upravičeni sloves. Poleg mizarske stroke pa bodo na razstavi zastopane tudi vse druge obrli iz št. Vida im okolice, lako sodarskn, kovinska, krojaška, čevljarska itd. V času га/.slavc bodo v št. Viilu razna poučna strokovna predavanja, mizarski lečaj za lu/.enje, politiranjc, veliko zborovanje itd. Na obisk le razstave že danes opozarjamo naSc cenjene čitatelje. Domžale Bojevniki imajo danes shod v Domžalah. Okrog osmih sprejem gostov, ob devetih sveta maša na prostem. Po svel i maši hodo pa govori. Škropilni avto je /.ušel na naše ceste v I oliiiki dežja, ki je pokončni številne zaloge pralni. Prejšnja letu smo imeli res škropilni avto, ki je |>u sedaj prešel neznano kani. mogoče v generalno reparaturo, O potrebi katoliške akcije Kaj je Katoliška akcija? Katoliška akcija je posebno gibanje v okviru katoliške cerkve, ki stremi za leni, da duhovščina s pomočjo katoliških laikov obnovi in prerodi versko nravno življenje v sebi in v drugih. V zinislu lega novega gibanja naj bi vsak knto№ki mož, vsaka katoliška žena, vsak katoliški fant in vsako katoliško dekle stremelo in delovalo na tem, da prvič uravna svoje laslno življenje po pravem Kristusovem nauku in da drugič s svojim zgledom in s svojo besedo tudi druge pridobiva za Kristusov nauk — za katoliško stvar. Da so katoliški laiki res upravičeni, da ludi oni sodelujejo pri preroditvi in obnovitvi Kristusovega nauka in Kristusovega duha v naših dušah, je razvidno iz dveh dejstev — iz zgodovine katoliške cerkve in iz značaja današnje dobe. Zgodovina katoliške cerkve veiikokral navaja, da so pri apostolskem delu duhovnikov sodelovali ludi laiki. Taisto se navaja že v nekaterih pismih apostolov. Sodelovanje katoliških laikov pri apostolskem delu pa upravičuje tudi značaj današnje dobe. Današnja doba namreč nosi povsem drugačno lice kakor prejšnje. Vse življenje se je v novi dobi močno spremenilo v vseh svojih vejah, vsled česar je postalo tako raznoliko in zapleteno, da duhovniku ni mogoče z zadostnim vplivom posegati v vse te njegove strani. Na drugi strani pa se je tudi delo duhovnikov sejo pomnožilo. Pomislimo samo na šolstvo in drugo. Obe dejstvi tedaj zadostno upravičujeta sodelovanje katoliških laikov pri duhovnikovem apostolslcem delu. Katoliška akcija, kakor že vemo, je posebno gibanje v okviru katoliške cerkve. Kakor nastane vsako pravo gibanje vedno le iz dejanskih potreb, tako je tudi katoliška akcija kot posebno gibanje po obnovitvi Kristusovega duha v nas nastala in še nastaja le iz dejanskih potreb. In glejmo, saj se tudi v nas porajajo dan za dnem različne potrebe po izboljšanju celokupnega našega življenja s pomočjo Kristusovega nauka. Naj navedem samo tri take potrebe, ki so 1. izkoreninjenje nevere in svobodomiselstva iiz nas samih, iz liaših družin, iz našega razmerja do naše zemlje, iz našega gospodarstva in iz naše družbe; 2. pomiritev našega duševnega življenja; in 3. vzgoja v versko-nravnem zmislu. I. Malo je že danes ljudi, ki bi ne bili več ali manj okuženi po svobodomiselstvu. To svobodo-miselstvo se je namreč v nas tako vselilo, da podtalno raje v nas. Posledice tega podtalnega njegovega rušenja v nas so, da je današnji človek postal malodušen, mlačen in nedejaven v versko-nravnem pogledu. Zato duhovne dobrine — zlasti one, kii nam jih nudi vera, tako rekoč podcemjuje in precenjuje osnovne — materijalne dobrine. To spremembo v nas mi danes že močno čutimo in v nas se že poraja odpor proti temu in težnja, da izkoreninimo iz sebe vse kali svobodomiselslva. Naša okuženost po svobodomiselstvu pa ima še več posledic. Ne ruši samo nas. Ruši tudi naše družine. Le poglejmo, kako so že marsikje izmučene in uničene! V njih ne gospoduje več Kristusova ljubezen, ki bi združevala posamezne njene člane v neločljivo celoto. Zato sili vsak narazen. Marsikje mož ne vidi ve,č v svoji ženi svoje žene; pa tudi marsikje ne vidi žena v svojem možu svojega moža. Ravno lako ludi sin in hčerka marsikje ne vidita več v svojem očelu svojega očeta in v svoji materi svoje matere. Kako pač, saj ni pravega razmerja niti med očetom in materjo in med le-Temi in njihovimi otroci. Ce pa ne obstoja Kristusova ljubezen med očetom i/n materjo na eni strani in med le-teini in njihovimi otroci na drugi, pač tudi ne more taista obstojati od strani otrok do njihovih staršev. Tudi to zraliljanost v naših družinah danes ze zelo čutimo. Knako močno pa tudi že občutimo vso težino tega gorja v naših družinah. Vsled tega so se že začele porajati v nas težnje, da zopet navdahnemo svoje družine s Kristusovim duhom in da jih tako osrečimo. S popustitvijo vezi med člani naše družine so popustile tudi vezi med nami in našo domačo grudo. Dober katoličan ni samo trdno povezan s svojo družino, marveč tudi s svojo domačo grudo. Zakaj vsak dober katoličan vidi tudi v priirodi stvarstvo božje. Vprav tako gledanje na prirodo je tudi listo, kar ga veže na njegovo domačo zemljo. Pri slabih katoličanih pa ni lakega odnosa do prirode m vprav zato tudi ne morejo obstojati trdnejše vezi med njimi in njihovo domačo zemljo. Toda na žalost je ta zrahljan odnos, ki ga je rodilo svobodo-iniselslvo, že daleč zajadralo v naše podeželje. Največji plod te odtujitve nas od naše zemlje pa je delamržnost današnjega časa. Ako res dobro opazuješ, lahko kaj hitro opaziš pri vseh stanovih, kako malo imajo nekateri ljudje ljubezni do svojega poklicnega dela. v, S pravkar orisanim pojavom v našem življenju j>a je v zvezi še drug pojav — namreč kriza današnjega gosjiodarstva, ki v resnici ni nič drugega ko kriza našega duhovnega življenja, t. j-predvsem naše vere. Saj, ako bi imel Kristusov nauk polno moč nad nami, bi tudi te krize ne. bilo. Zakaj Kristusov nauk zahteva od nas tudi pravilno in pravično gospodarsko ureditev. Spomnimo se samo na Kristusovo zapoved pravice im ljubezni do bližnjega! No, ker je svobodomiselstvo iz nas izruvalo Kristusovega duha, ga je, izruvalo tudi iz našega gospodarstva. Odtod tudi oni pohlep poedincev, gospodarsko suženjstvo množice in zmeda v današnjem družabnem redu. Tako gospodarstvo kakor današnji socialni red tedaj kličeta po ozdravljenju. Vsi ta klic že prav močno čutimo v sebi. ln kako naj se vse to ozdravi, mi katoličani prav dobro vemo'. S poživitvijo Kristusovega duha v nas! II. Druga potreba po obnovitvi Kristusovega duha v nas iia je ta, da se pomiri naše dušno življenje, ki je poslalo v novi dobi jako razburkano. V nas je zavladalo vsled popuščanja in odvračanja od versko-nravnega življenja nezadovoljstvo, ne-potrpežljivost, življenjska nemoč, nemir in nesreča namesto prejšnjega zadovoljstva, potrpežljivosti, življenjske moči', miru in sreče, kar je bistven znak življenja vsakega vernega človeka. Vprav vsega lega današnje človeštvo v veliki meri pogreša iu čuti veliko potrebo, da svoje dušno življenje zopet uredi in pomiri. Prav urediti in pomirili človekovo dušno življenje pa more le vera. Tako je tedaj tudi iz tega duševnega vidika obnovitev Kristusovega duha v nas nujno potrebna. III. Tretji in zadnji razlog, ki kliče obnovitev versko-nravnega življenja ali Katol. akcijo pri nas U življenju, pa je potreba versko-nravne vzgoje. Vzgoja naših olrok je poslala v novi dobi jako pomanjkljiva v vprav temeljnih življenjskih pogledih — in pa zlasti v oni njihovi starosti, ko je lr-ti najbolj potrebujejo. Mislim namreč na otrokovo zadnjo predpubertetno in njegovo pubertetno dobo. Ti dobi smatram za človeka za najodločil-nejši. Kajti vprav v tej dobi se vsade v človeka one kulturno nazorne smeri, ki f>a navadno spremljajo skozi vse njegovo življenje. Toda trdnost le- teli in značaj vsakega človeka, kolikor že ni naravno osnovan, pa zavisi od tega, kako so le kultu rno-nazorne smeri v njega vsajene. Zato je tedaj treba, da se naša mladima, da bo živela versko-nravno življenje, vzgaja v pravem Kristusovem duhu tako, da bo lega duha tudi prislno doživela in začutila njega pomen za njeno življenje. Z druge strani pa je potrebno, da se naša mladina vzgaja v pravem Kristusovem duhu tudi iz razloga, da bo zamogla tem laže In pravilneje premagovati vse one velike težave, ki se ji porajajo v puberletni dobi. Saj je le prava vera v stanu postati y tej njeni dobi njena največja opora in uteha. Da bo naša mladina zares začela živeti pravo im pravilno versko-nravno življenje, pa je potrebno tudi, da se prerodi v Kristusovem duhu tudi središče našega življenja, t. j. naša družina, ki je edina v stanu postati najboljša vzgojevalnica, ako je prešinjena s pravim Kristusovim duhom. S tem pa je sedaj izčrpan tudi tretji razlog, zakaj je Katoliška akcija pri nas potrebna. Katoliška akcija ali gibanje po obnovitvi Kri- fLehcy fwfio&ioma novega NIVEA Odličnega okusa . ^S^ Nenatkrilivega učinka Din -jo stusovega duha v nas je tedaj potrebna iz najmanj treh gori orieanih razlogov, iz katerih je dokaj jasno razvidna potreba, da se prvič prenovimo v Kristusovem duhu mi sami, naša družina, naš odnos do naše grude in našega dela, naše gospodarstvo in naša družba, drugič, da se s pomočjo po-vrnilve versko-nravnega življenja zopet naseli v nas mir, zadovoljstvo in sreča in da se tretjič vzgoji naša mladina v pravem Kristusovem duhu. Vprav iz teh treh jKilreb je izšla Katoliška akcija kot. posebno gibanje in vprav iste potrebe jo kličemo k življenju tudi tam, kjer je še ni. Svoj pomen in namen pa bo dosegla le-la, ko bo zares prenovila sedanji svel v Kristusovem duhu, zakaj v tem trenutku bodo tudi nastali za človeštvo boljši in srečnejši časi. Lojze 1'otočnik. Dvestoletnica Antona Janše Redki so mož.ie v narodu, katerih dela vzbujajo pozornost drugih kulturnih narodov in to v takem obsegu, da zadobe svetoven sloves. Redki so, a Slovenci nismo brez njih. Ali ni naša dolžnost zato tem večja, da se takih mož spominjamo, da počastimo ob danih prilikah njih spomin, da pokažemo slovenskemu narodu in svetu kako visoko jih cenimo? Kakor stolp, ki se dviga nad strehami, stoji danes v duhu pred nami mož, čigar dvestoletnico rojstva obhajamo. Kdo je ta mož? Saj je bil vendar pred dvesto leti naš narod nezaveden in brez vodnikov! To je res, toda mož, o katerem pišemo, se s svojimi deli ni proslavil na narodnem, temveč na gospodarskem polju. Mož, ki se je rodil pred dvesto leti v skromni vasici Breznici na Gorenjskem, je bil veliki mojster čebelarstva, Anton Janša. Čeprav ni čebelarstvo ena najpomembnejših panog našega gospodarstva, čeprav je čebela najmanjša domača žival, kljub temu moramo ceniti zasluge, ki jih je. Janša pridobil. Ceniti ga pa moramo zlasti vsled tega, ker .je pokazal v svojih delih veliko bistroumnost, izreden dar opazovanja in dar logičnih sklepov. Odkar je v letu 1770, v dobi Marije Terezije, postal prvi državni čebelarski učitelj, se v čebelarskih krogih vsega sveta govori in piše, ua zborovanjih pa predava in debatira o Janševih delih. Ti glasovi niso ponehali kljub temu, da je poteklo nad 160 let po njegovi smrti. Ali ne kaže prav to visoko stopnjo njegovega duha? Ne ure ne dneva ne veš! Morda že jutri izgubijo Tvoji malčki skrbnega očeta, zlato mamico. Kako jili najgotoveje oskrbiš? Le s solidnim zavarovanjem za slučaj smrti ali doživetja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Še vedno izhajajo v novih izdajih in tujih jezikih knjige, ki jih je spisal Anton Janša, še vedno črpajo iz njegovih del zaklade, ki jili je vanje položil. Kateri slovenski mož mu more stati ob strani? Kdo more njegovo slavo zasenčiti? Njegovo delovanje spada v ono dobo, ko smo bili Slovenci še narod kmetov in hlapcev in prav lo, da se je kinetski sin, samouk, povzpel do časti državnega učitelja, tako, da so. je dvignil nad povprečno višino sodobnikov in si priboril s svojimi deli trajno svetovno slavo, izpričuje, kako velik duh je bil Anton Janša. Ponosni moramo biti na to, da je slovenska mati rodila takega sina. Poklonimo se tedaj danes spominu našega velikega moža, da nam bo sijal kot svetla zvezda na obzorju dneva, kateremu gre naš narod nasproti. Danes ob 10 priredi Čebelarsko društvo za Slovenijo v Delavski zbornici proslavo 200-letnice Janševega rojstva. Kdor hoče kaj več izvedeti o našem velikem Janšu, naj ne zamudi prilike ter naj se udeleži proslave. Vabljeni so vsi. Vstop je jirosl vsakomur. Na Dravskem polju gori Ptuj, 19. maja. 1'rolekli večer je zažarelo nebo v bližini Sv. Urbana, in sicer v vasi Jiršovci, kjer je okrog 20 izbruhnil požar pri posestniku in županu Jožefu Zeleniku. Goreti je začelo v gospodarske.ni poslopju. Ogenj se je hipno razširil na stanovanjsko poslopje in sosedne viničarije Alojziija Petriča iti Alojzja Lovreca. Zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče misliti na reševanje. Zgorelo je vse do tal, tudi nekaj živine in dve novi stiskalnici za grozdje in sadje. Škoda se ceni na 60.000 Din im krita le deloma z zavarovalnino. Na kak način je nastal ogenj, še ni dognano. Velik vlom v Trbovljah Ljubljana, 19. maja. Po poročilih, ki so dospela v Ljubljano, je bil v noči na danes v Trbovljah izvršen vlom, pri ka-tarem so dosedaj neznani vlomilci odnesli ogromen plen. Vlom je bil izvršen v pisarno tamkajšnje cementarne, kier je bil pripravljen velik kovčeg z denarjem za delavske mezde. Vlomilci so vlomili v kovčeg in odnesli ves denar, po prvih vesteh od 90.000 do 100.000 Din, in izginili brez sledu. Nedvomno je, da so vlomilci dobro poznali razmere v cementarni, da so mogli izvršiti tako rafiniran in predrzen vlom. O vlomu je bila obveščena tudi ljubljanska policija in vse važnejše orožniške postaje, lz Ljubljana sta na lice mesta odpotovala šef kriminalnega urada gosp. Žajdela in podnadzornik gosp. Podobnik. Slednji je kot daktilograf poiskal nekatere prstne odtise. V času, ko to poročamo, preiskava še traja. — Ko se začno cevi ponpnjevnti. deluje uporaba naravue >Franz Josefove« grenčice na redno izproznjenje črevesa in zmanjša naval : krvi Prošnja mladega akademika k sv. Duhu Današnji človek je zgubil ravnotežje in je zašel v zmote. Ločil se je od osrednje, varne poti, ki mu jo je pokazal sam Bog in jc zbežal v skrajnosti. Ob solnčnem blesku se ozira po zvezdah, ki so spričo solnčno svetlobe postale nevidne! To mi prihaja na misel danes, ua praznik prihoda sv. Duha, ko kot mlad akademik, pol n velikih nad in pričakovanjem, stopam v svet iu zrem na čudni in divji ples, ki se vrti pred menoj. Nebogljen in zbegan se obračani danes k Tebi, o sv. Duh, ki plavaš nad vodami in vsemi tjem, ki si oče bednih, luč naših src, tolažnik potrtih in te prosim, da razsvetliš moje oko! Motrim človeško znanost, poslušam modre besede, ob jadram nauk za muikom, potem pa naletim na splošen razkroj, na nered, na nemir človeških src in ne vem ne kini ne kam. Zgrozi me pogled nn tolikšno razdejanje človeške družbe. Toliko različnih prerokov nastopa in nam ponuja recept za ozdravljenje bolne Evrope. ki je vsa razdejana od prepadov med tolikim bogastvom in toliko bedo. Okrog mene je vsepolno mladih ljudi, ki so polni idealov, a nimajo dnevnega kruh«, stalnega bivališča, potrebne obleke, in gledajo z velikim razočaranjem liogastvo in razkošnost, ki sta brezsrčna in se jim rogata v posmeh. Čujem grozeče krike in vidim dvignjene pesti razjarjenih inteligenčnih proletarcev, ki so obupali nad sedan jo družbo in ki rovarijo ter preklinjajo ves sedanji družabni red. O sv. Duh, preobrazi srca brezvestnih grobarjev človeške družbe, ki sesajo revežem kri iu nočejo poznati pravice, podeli naši bolni dirnž-bi notranjo harmonijo, »poji nas zopet v pravo ob'-'estvo. Pretresi zajedavcc in škodljivce, ki v svoji neizmerni sebičnosti h lepo lo po uživanju in služijo samo trebuhu, daj jim razsvetljenje, da kraljestvo božje ni v jedi in pijači in ne v mamonii. ampak v pravičnosti in veselju sv. Duha. Usmili se bedne uaše mladine, ki z vsem zanosom stremi (>o tvoji pravičnosti in tvojem vesel ju! Narodi se danes liirze, drug dirugcga psu-jejo in sovražijo, današnji mir je »borožen mir. O sv. Duh, ki si nekdaj prišel v ognju na svet, razsvetli nas, razsvetli predvsem one, ki odločajo o usodi narodov, da Iii nas vodili do nove dobe, do novega, boljšega življenja! Val poganskega nacionalizma je pahnil z oltarjev križ. odrešenje in znamenje vseli krajev in vseh časov ter je postavil na njegovo mesto kipe narodnih malikov, ki jih medsebojno ščuvajo in luijskajo, naj zavladajo nad drugimi ter jili iztrebijo. O sv. Duh, uči narode prave medsebojne ljubezni, daj jim mir iu združi jili v veliko j božjo družino. Reši tudi naš slovenski narod, v katerega mnogo sovražnikov zabija klin smrti, daj mu mir, daj mu varnost, daj mu moč. daj mu modrost, daj mu voditeljev, ki ga bodo znali prav voditi in ga rešiti. Naša doba je polna nepoštenosti in nemorale. Laži okužujejo zrak. Časopisne rubrike so vsak dan polne poročil o velikanskih poneverbah iu goljufijah. (У, sv. Duh, prišel si nekdaj v viharju in vžgal si srca apostolov in učencev, d« so obnovili obličje sveta. Ognja nuni duj. daj nam novega ognja in ]>ošlji vihar med nas, da pretre-semo trhle podboje sedanjosti, da zanesemo med ljudi elemente ljubezni, poštenosti in pravičnosti. Stori iz nas orjaške duhovne silonoscc, ki Ihiiiki znali aplicirati večnostim načela na vse sodobne probleme, dn bo mogla katoliška cerkev z vsakim svojim delom zajeti in oploditi sodobno človeštvo. O sv. Duh, podelil si dar jezikov in v tvoji moči чо hodili po svetil gorečniki in združili vse narode v kraljustvo liožjc. Obudi nam takih mož tudi danes, da ne lwi -^ln naša zapadnu kultura |K> |K>ti Ninive in Babilona, in ne bo preostalo bili kakor dar uboge svetopisemske vdove. Dragi Slovenci! liogu ste posojali in On Vam bo vse povrnil s stoterimi obrestmi! V beli Ljubljani, v srcu slovenske zemlje, ob stari cerkvici sv. Krištofa, se dviga zdaj prelepa hiša božja. Naš veliki arhitekt, prof. Plečnik ji je izoblikoval podobo. Bog je spremljal naše delo in ga blagoslovil. V nedeljo. 1. julija 1914 bo prevzvišeni kne/.oškof g. dr. Gregorij Rožnimi slovesno posvetil lo prvo župnijsko cerkev sv. Cirila in Metoda na Slovenskem iu odprl vrata v slovensko narodno svetišče, v naš Vclehrad. Katoliški Slovenci! I i soc let in čez je minilo, odkar je po velikih biugovestnikili sv. Cirilu in Metodu pri-sija.lo slovanskemu riniti sonce ■svete vere, tisoč let iu čez, odkar si« sveta brala položila temelje slovanski duhovni zgradbi —- slovanski kulturi. Sveta bratu — misijonarja |xi božji volji! Kaikor sveč«, ki sama sebe použiva, da sveti drugim! II Gospodu sta odšla po plačilo, potem ko sta dala sebe za nas do zadnjega utripa. A luč. ki sta nam jo prižgala in nam ž njo svetlin, ni umrla z njim«, saj je bila to luč od nebeške Luči, ki sveti vekomaj! Kakor velik« zvezda vodnica jc sijala poteni v najbolj bridkih dneh slovenske zgodovine n« pot naših prednikov iu nas je privedla v svobodne dni, in za večin čase 1«) svetila našemu narodu. Zato bodi 1. julij letos praznik nas vseh, velika zahvalna molitev slovenskega naroda k Bogu in velikima apostolskima bratoma, veliki dan v zgodovini cirilmelodijske misli. Svet je nam Slovencm kraj, kjer stoji nova cerkev. Saj počivajo na njivi bo/ji pri Šv. Krištofu tisoči in tisoči naših ljudi, med njimi nepregledna vrstu velikih umskih delavcev, ki so posvetili svoje življenje slovenski kulturi. Znto bodi 1. julij letos tudi njihov veliki spominski dan. In v soboto na večer pred tem velikim narodnim praznikom, zu/gite. slovenski fantje, kresove po naših hribih in gorah, d« se dvignejo njih plameni kakor velika zahvalna pesem slovenskega naroda k Bogu za veliko milost luči svete vere. ki nam jo je prižgal po sv. Cirilu in Metodu, kakor velik« naša zahvalna pesem za božje darove v prošlih dneh in kakor goreča prošnja z« blagoslov v bodočih dneh. To bodi kakor starokrščanska vigilij« k velikemu narodnemu prazniku. Nn praznik sam — I. julija — pa poromnj, slovenski narod, prvič v svoj slovenski Veleli rad! Župnija sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani. 1000olrok spravila nasvet »Naša babica«, lako ji vsi pravi jo. Pol negov-ske, pol benediške in dobršen del trojiške fare jo j tako kliče. Ivana Mole.li, po domače jo kličejo I »Jazbečova« liana, pač zaslužil, da se je na kratko I spomnimo ludi v našem listu. Pred kratkim sejn j jo obiskal ter jo pobaral, kako in kaj. Marsikaj j zanimivega mi je povedala. Posebno pa je s ponosom zatrdila, da je že čez 100(1 otrokom poma-I gala nu svet in stala čez 1()(H) materam ob strani i ob najtežavnejši uri. Pač mnogo strahu im skrbi I je v teh 2Г) letih, odkar vrši posel babice, prestala. ] Marsikatera mati ji je hvaležna za pomoč in dober nasvet. Mali in veliki olroci se ji dobriikajo in z veseljem kličejo, če pride na obisk: liana so prišli I« Ivana Moleli je bila rojena I. 1877. v Gradcu, j Istega leta kot njen mož Simon. V mladih letih je biila potovka. Hodila je v Maribor in prinašala : domačinom razno blago. V sredo pred adventom leta 1883. se je poročila s svojim dobrini može-j kom, s katerim torej živita že 51 let v zakonskem življenju. Lahko bi obhajala zlato poroko. Pa kriza je in radi krize sla odložila tudi slovesno proslavo. V teku 51'letne dobe zakona je šel čez nju pač marsikateri težek trenutek. Mnogo let sta bila vi-ničarja. Toda s pridnostjo in varčnostjo sla si prihranila toliko, da sta kupila poseslvice v Negov-skem vrhu, kjer še sedaj bivata. Moža Simona so že močno strla leta in teža dela, toda naša dobra babica pa je kljub letom in skrbeiti vedno še dovolj čila im krepka. Bog jo živi z možekom vred šo mnogo let! _CHEM0TECHNA dzoz. Ljublj ana. ^šl Krema za britje LA TO J A edinstvena na svetu! Kako kaže letina in vreme Po telefonskih poročilih, ki jih je kmetijsko ministrstvo danes dopoldne prejelo o stanju kultur in dežja dne 18. maja, je položaj v posamezni banovini tal г: Dravska banovina: Vreme večinoma oblačno in hladno s pogostimi nalivi. Vlage je v večiem delu banovine dovolj. Izjemo tvorijo Prckmurje in neki jugovzhodni kraji. Splošno stanje posevkov se jc popravilo. Vrbaska banovina: 17. in 18. maja je padlo obilno dežja na področju vsi banovine. Dež je dobro vplival na vse kulture in odetranil nevarnost suše. Stanje vseh posevkov kakor tudi livad je zdaj ugodno. Le zaradi toče sta prizadela dva okraja Nepošten način politične borbe ----------■■мшшшннвамааавпшннвшввшнв (Odgovor „Jutru44) Dn Slovenci v preteklosti v politični borbi niso pazuuli fnir playn, je žalostna resnica, ki nam ni v čast. Človek bi mislil, lirju, ki je klical: .•■>Volk! Volk!., in so ljudje pritekli, pa se jim je pastir smejal: »Ali. sem vas'i . ker si je volka sam izmislil. Tako je napravil dvakrat, tretjič je pa volk res prišel in pričel trgati njegove bučke in ovčice, toda vse obupno pastirjem klicanje na pomoč ni pomagalo nič. Volk je nazadnje še paslirja raztrgal. Da, dii. laž ima kritike noge in se bo prej ali slej zanesljivo maščevala! '-vЈИ--"7Ч t 5r: Kamnoseško in kiparsko podjetje pokopališče Sv. Krtž Ljubljana Tel. 27-87 Zaloga in izdelava modernih spomenikov. Nizke cene! a predem v sv. Stanislava Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za L razred dne 22. in 23. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili samo tisti učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v zavod in so se rodili v letih 1021 do 192-1 ter so dovršili vsaj Stirirazredno osnovno šolo. Kjer je 5 ali 6 razredna šola, navadno ne zadostujejo samo 4 razredi, ampak je treba zaradi slovničnega znanja vsaj 5 razredov. S •"> Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 15. junija 1934 prineso ali pošljejo ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni lisi, 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan naj pride k izpitu. Kdor narodi sprejemni izpit, s tem še ni sprejel v zavod, ampak mora v ta namen pri vodstvu' zavoda vložili še posebno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovati. Sprejemajo se le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, zlasti taki, o katerih je upati, dn se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom temu namenu primerna vzgoja, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja nli poklica. Prošnje zn sprejem v zavod se sicer naslove na škofijski ordinnriat v Ljubljani, a prineso jih starši oziroma njihovi namestniki osebno vodstvu zavoda v St. Vidu, in sicer najbolje nu dan sprejemnega izpila, da si tako prihranijo dvojno pot. Ob isti priliki predstavijo vodstvu ludi dečka, da ga osebno spozna. 7,a sprejem v zavod sv. Stanislava pa lahko rosijo tekom meseca julija tudi taki učenci, ki >odo naredili sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložili šolski izkaz s potrdilom o opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list. V II., III. in IV. gimn. razred se sprejemajo samo dobri in nepokvarjeni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljalci se ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilože, zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni t niike izdelke. Priča torej pravi, da je bil na povratku s svojimi tovariši napaden od punktašev., ki da so tvorili ogromno večino poslušavcev nu bojevniškem shodu, da so jili punktašk v zasedi čakali z noži in da so enega pobili in težko ranili. Pri tem du so punktašk vpili in vzklikali proti narodu in državi, katerih vzklikov pa Jutro pravi, dn ne more prinesti. Mi smo se informirali o stvari in izvedeli, du niso napadli oni, ki jih »Jutro« zmerja s »punk-taši . ampak ravno narobe Juirovi somišljeniki, ki se sedaj pritožujejo. Spoprijela sla se pa dva sorodnika, svaka, torej stvar, kjer je politika navadno samo povod za spopade med žlatito, in da i so pri tem obema nasprotnikoma priskočili ua po j moč tovariši in da je zmagala močnejša stranka, I lo je stara stvar, kakor so povsod dogaja nn svetu, i Takih vzklikov, kakor namiguje nanje Jutro«, naš | zelo verodostojni informator pravi, da nI bilo. Na vsak način bi moral, kdor hoče biti pošten, počakati i preiskave in razsodbe nepristranskega sodišča, ki i jo že neštetokrat v podobnih slučajih ugotovilo, da take obtožbe slonijo po večini na razgreti domišljiji pa na zlobi in direktni laži iz. osebnega in i političnega sovraštva. Ce pa prizadeta in soudele- I žena stran prinaša taka poročila, ki svojega na- i mena niti malo no skrivajo, ui lo pošteno in ima i samo namen, znesti so nad neljubimi političnimi ! nasprotniki, naj bodo žo bojevniki ali klerikalci"., i ki jim dopisniki in člankarji Jutra s stvarnimi ' argumenti niso kos. Zelo dvomimo, če so danes še časi, ko bi take nekulturne metode, ki niso nič I drugega ko denuncincija, imele zaželjeni učinek! ; in krstni lisi. Priglasiti se morajo tekom meseca i julija, avgusta sc ne sprejemajo več. Letno plačilo se določa po izpričevalo in | gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje pla- l čilo z.a dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 0000 Din; za dečke iz drugih škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Če se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostno in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Odličnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo ludi razne jiodjiore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. — Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd., se dobe o priliki zglasilve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano, dne 20. maja 1934. Z& mego Crema normal Crema sin grasa Crema universa! Vsebujejo razveii najžlahtnejših naravnih surovin radioaktiven glen in druge kožo pomlajujoče snovi iz termalnih vrelcev otoka La Toja v Španiji Generalno zastopstvo: »CHEMOTECHNA« družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. Koledar Nedelja, _!(>. maja: Binkošti. Prihod sv. Duha. Bernard^Sienski, spoznnvulec; Pluvtila. Ponedeljek, 21. maja: Binkoštni ponedeljek. Feliks Kanta!., tspoznnvalee. Prvi krajce ob 16.20. Ilersehel napoveduje lepo vreme. Sonce stopi v znamenje dvojčkov ob 14.33. Torek, 22. maja: Emil (Milan), mučenec; Marjeta Kortonskn, spokornieu. Novi grobovi "(" V Novi Cerkvi pri Vojniku je po daljšem trpljenju, v visoki starosti 91 let let, umrl g. Jankovič Frane, obče sjioštovnni in daleč naokrog i>oznani klobučarski mojster iz Vitanja, kjer je bila njegova hiša iti njegova I družina že za času največjih narodnostnih borb v takrat nemškem Vitanju vedno zavedno slovenska. Pokojnik je bil oče upravnika zdravilišča Dobrna pri Celju g. Alojzija Jankoviča in pred meseci umrlega dr. Franca Jankoviča, zdravnika v Mariboru. Cnst njegovemu spominu! Žalujočim naše iskreno sožalje! t V Splitu je umrla ga. Ana Breznik j roj. Prosu i k iz Središča. Mlada žena, stara kotna,j 20 let, se je pred meseci preselila z možem, krojaškim mojstrom na jug iskat sreče in boljšega zaslužka. Namesto zaželje-nega, je našla ob našem morju prerani grob. Sočustvujemo s težko prizadeto Prosnikovo družino iu ji izrekamo globoko sožalje! Osebrae «>esfi V Gradcu jc bil promovlran zn doktorja vsega zdravilstva gospod Julij Saje ' iz Kit ud i,je pri Novem mestu. Čestitamo! — Poroke na Brezjah: Profesor dr. I<'«-bijan Jane/, je poroči! svoja rojak« iz Resnice Kuiflc« .Janeza in Rakovec Katarino. Profesor Cestnik Anton iz Celja veleposestnika Konška Gregorja s Trojan in Grčnr ' Rnjko z Vranskega. — Radovljiški kaplan : ^ Tiringer .lune/, zcmljakn Knific Jnuezo iz I Zg'. Resnice in Tiringer Marijo iz Stražišča pri Kranju. — Vsem novoporočencem česti-I lamo! Ostale vesti Katchetska zadeva. V sredo, 23. maja bosta pri sestanku predsednik in Injnik Ivn-tehetskogu društva poročala, kakšne pred- I log«1 imajo hrvatski tovariši o načrtu za jio- ■ učovunje verouku nu osnovnih, meščanskih iu srednjih šolah. Začetek ob petih popoldne ! v posvetovalnici Jugoslovnnske tiskarne. Za glavno skupščino Zadružne zveze i v Ljubljani dne 4. junija polovična vožnja j ni dovoljena. Kljub temu se pn delegati hib- i ko poslužijo polovične vožnjo, nko si kupijo legitimacijo zn obisk Ljubljanskega velesejma, ki se vrši v času od 30. maja do 10. junij«. — Avstrijski vizum. Nekateri naši lisli : so nedavno poročnli, da je zvišal« avstrijska 1 vlada potni vizum za potovanje svojih dr- j žavljanov v nnšo državo nn 500 šilingov. Zaprošeni smo, da to vest demontiramo, ker je neresničnu. Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi ujmrabljajte znani PLANINKA-ČA.I BAHOVliC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljcnjo samo jiravi: „PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljano. ' . * tcBŽ: \ГУ* л Itoj; ood .p. br 7(i od 5. II. !»».' — Slovenska Matica objavlja: Letošnje rodne publikacije so dotiskane. Poverjenikom, ki so knjige že naročili, jih bomo začeli razpošiljati takoj po binkoštih. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo osebno v Matični pisarni (Kongresni Irg 7) od četrtka, 24. t. m. dalje vsak delavnik med uradnimi urami (9 12 dop. iu 4—6 pop.). Novi člani lahko še vedno pristopajo. Člani so ztt članarino 50 Din deležni letos treh knjig, ki obsegajo skupno 1025 strani, in sicer: ITI. del Tolstega romanu > Vojna in mir« v Levstikovem prevodu, IV. (zaključni) del isie-ga romana in Sovretov prevod Dnevniku cesarja Marka Aurelija«. — Cerkveni shod na Kumu. Na binkoštni ponedeljek bo cerkveni shod nn Kumu, več svetih maš in delavski tabor. — Pri poapnenju arterij v možganih ш srcu ctosežemc pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska -- Romanje k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb. Za romanja k Mariji Bistriški vlada v Slovenskih goricah in v Prekmurju veliko zanimanje. Prekmurce bo vodil g. župnik Ivlckl, Muropoljce p« ljutomerski kaplan g. Munda. Vlaki bodo povsod odhajali okrog 9 zjutraj, tako dn bomo dovolj čas« pri Mariji Bistriški in v Zagrebu. Vozovnice dobite v župnišču. LUIZ Toviir»11 spošioma emajl. peč. Ljubljana V IL — Naše dijaštvo, zlasti ono trgovskih, obrtnih, obrtno-uaduljevalnih, meščanskih in strokovnih šol, ki si bo po končanih študijah hotelo pridobiti službe v industrijskih, trgovskih in drugih pridobitnih podjetjih, bo našlo na poučni razstavi o reklami in jugoslovanski plakatni razstavi mnogo novih jjobud in smernic za izpopolnjevanje svojega znanja, da bo ustrezalo zahtevam, ki ,iili danes zahteva podjetnik od svojega nameščenca. »Nameščencev-autoinatov«, ki_ sicer točno, vendar pa_ automatičuo izvršujejo odrejena jim dela, je več kot preveč, zato pa primanjkuje in težko jc najti nameščence, ki bi bili podjetjem s svojo odločno udeležbo in iniciativo jiravi sotrudniki na delu /.a uveljavljanje in razpečavanje produkcije. Za tako uveljavljanje in udeležbo jim šole ne nudijo sposobnosti, odnosno potrebnega znanja. Pouk o reklami še ni v učnih načrtih naših šol, z izjemo ene same zasebne trgovske šole, ki jiotičuje ta velevažen pred-met ■/. največjim uspehom. Dijaki! Da vam lio pot do dobre eksistence olajšana, poselite poučno razstavo o reklami, ki vam bo dala pobud za zasebni študij reklamo in za iskanje reklamnih idej. Poučna razstava o reklami in jugoslovanska plakatna razstava, ki jo prireja odbor reklamnih strokovnjakov v okviru Ljubljanskega spomladnega velesejma, v času od 30. maja do 10. junija, ,je namenjen predvsem vam, ki vam bo kaj kmalu naložena skrb za blagor našega narodnega gospodarstva. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 40 od 15. t. ni. .je objavljena »Naredim o organizaciji poštno-telegr.-tclefonske službe« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1934«. — Živinski in kramarski sejem bo na Polšniku v Ј>з(ек, dne 25. maja, to je na Sv. Urbana dan. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Lippert, Veni Ge-setz und von der Liebe. 347 strani. Vezano lit! Din. Lippert, Von Festen und Freuden. 269 strani. Vezano 116 Din. Lippert, Von Wundern und Gelieiiniiissen. 261 strani. Vezano 116 Din. Lippert, Von Christentum und Lebenskunst. 235 strani. Vezano 110 Din. Lippert, Abenteuer des Lebens. 188 strani. Vezano 104 Din. Lippert, Briefe in ein Kloster. 230 strani. Vezano 84 Din. Lippert, Aus dem Engadln. 165 strani. Vezano 83 Din. Lippert, Vom guten Menschcn. 359 strani. Vezano 120 Din. Lippert. Die Kirc.be Christi. 293 strani. Vezano 100 Din. Lippert, Der Menschensoltn. 231 strani. Vezano 60 Din. — Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkoštni ponedeljek, dne 21. maja nc bo poslovala za stranke. — Pobiranje banov, trošarine v dravski banovini. Z ozirom na vladajoče prilike .ie g. minister zn finance začasno odredil, da bodo pobirali banovinsko trošarino na vino in žganje v dravski banovini organi finančne kontrole. — Popust za bolne otroke. Na predlog generalnega ravnateljstva državnih železnic jc prometni minister izdal odlok o izpremembi člena 16, točka 1 in 2 železniške tarife, drugi del, zn prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga. Tzpremenjeni čl. 17 tarife se glnsi: L Bolni otroci od 4. do izpolnjenega 16. letu, ki jih pošljejo v skupinah po najmanj 5 na zdravljenje, ali se pa z zdravljenja vračajo, imajo popust n« vožnji v 3. razredu brzih in potniških vlakov, tedaj, kadar plačajo (roške za vožnjo in bivanje v okrevališču popolnoma ali pa delno državne oziroma samoupravno oblasti ali dobrodelna društva. Če se okrevališče nahaja na področju kraljevine Jugoslavije, znaša popust 75%, če se pu nahaja zunaj ozemlja kr. Jugoslavije pn 50% normalne vozne cene. — 2. Spremljevalci otrok se lahko peljejo s 50 odst. popustom od normalne vozne cene v istem razredu, vendar sme biti zn vsako skupino do 10 otrok dodeljen samo po on spremljevalce. — Za srcc, ledvice, kamne, ictra, žclodec. notranje žleze in čiščenje krvi ie vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — Knjigarna »Nove založbe« v Ljubljani (Kongresni trg) priporoča knjigo i/. lastne založbe (izbran« leposlovna in znnnslveP« delu domačih pisateljev, zlasti Cankarjevi in Finžgurjevo zbrane . pise. prevode iz svetovne književnosti), dalje kniige i/, nnše iu tuje književnosti, lvvije. modne časopise. — Naroči!« iz inozemstva se izvršijo v najkrajšem času. — Nesreče na deželi. V va-i v Velikih Sv. č ili j>ri Stični ho vaščani popravljali zvonik. Pri toni dolu je padel z zvonika :>7 letni Alojzij Piškur, poljski dninar, ter dobil hude notranje poškodbe. — V Trbovljah so delavci kopali neko-temelje. Nakopana plast pn se je podrta iu zasula 17 letnem delavca Aniona Podlesnika. ki je dobil notranje poškodbe. — O nesreči 40 lelr.ega Petra Kovača, posestnika in župana iz Le!;e pri Zidanem mostu, smo poročali žc vi'ernj. Pri trke z drugim kolesarjem je dobil hude poškodbe na glavi. Njegove poškodbe so slej ko prej resne in je le malo upanja, da bi okreval. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj icnilje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef" vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu jetrih ledvicah in žolču. ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja — Generalni konzulat Grčije v Zagrebu, Mihnuovičeva ul. !4 prične z uradovanjern. Uradne ure za st ranke so vsak dan od 9— 12.30. Konzulat vidim potne liste za Grčijo. — Izšla jc 5. štev. glasila llejec malih živali, bogata na vsebini raznih poučnih nasvetov in člankov za periitniuarje, gotobar-je, kuncerejce, go.iitelje papig, kanarčkov in ribic itd. Za vse rejce mali i i • "it 11 zelo pri-vlučnu zadeva je razpis tride.-..\ih prvovrstnih nagrad, ki obsegajo: jagnje, plemenske kokoši in kunce, koklje s piščanci, golobe, papigioe, pegatke. morske prašičke itd. Poleg tega je še več predmeteov kot zaklopno gnezdo, napajalnik, koritca in knjižice o reji malih živali. Najlepše darilo pa je brezdvomno Brilant foto aparat 6X6 Voigtliin-der, ki go je v lu namen podarila drogerija Kane. v Ljubljani, kjer si aparat lahko oglodate. Čim poravnate naročnino za list v znesku 30 Din. ste lahko gotovi, da boste deležni enega ali drugega darila. Poštnočekovni račun je 11.763. — Zelo pohvalno se ,ie govorilo o »Fito-uinu« na III. vseslovanskem zdravniškem kongresu. Pu tudi mnogoštevilni zdravniki ga priporočajo kot prvo pomoč pri vseh vrstah poškodb ter opeklinah in za zdravljenje vseh vrst ran, krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni. Steklenica »Fitoninu« 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. — Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton« dr. ;/. o. z., Zagreb 1-78. (Keg. pod št. 1281 od 28. VII. 1933.) — Za dame neobhodno potreben SANA-i FORM se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Z a revmo, išias, olrpelost, želodčne in ženske bolezni ! Čateške toplice (54 5nC) Najbolj vročo radioterinaluo kopnliBEo v dravski banovini! Od 1. majn do :J0. junija ln od 1.septembra do .41. oktobru 2(1 dnevno pavšalno zdravljenje za ec.no 1100*— Din, 10-dnoviio 600'— Din (soba, 4 krat dnevno dobra lirami, dnevno t kopel. 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postaje llrežlce ali Dooova, lakse). Pruspokt na zahtevo. Črnomelj Za romanje na Brezje se je prijavilo nepričakovano veliko število udeležencev; nabralo se jih je do sedaj 873, kar pomeni za Belo Krajino in to še v sedanjih časih silno veliko. Je to ob enem dokaz globoke vere in velikega zaupanja belokranjskega ljudstva do Marije Pomočnice, h kateri se v svojih stiskah in nadlogah zatekajo. V tem velikem številu jc malo takih, kateri sc niso zaobljubili, da bodo šli ua božjo pot na Brezje, če jim Marija jiomagu. Vsi skupaj pa gredo, da ji potožijo svoje bridkosti in jo poprosijo novih milosti in dobrot. (Neka nad 70 let stara ženica je šla pretekli teden iz Bele Krajine peš v Kurlovcc, kjer je njena hči v slu/bi. jo prosit, da bi ji dala denarja za na pot.) Sedaj sc je ponudila prilika zelo poceni vožnje, ki je ne bo zopet tako kmalu. Mnogi izmed udeležencev jc do sedaj samo sanjal o Blejskem jezeru, ko jc popeval Po jezeru bliz' Triglava«, u sedaj se bodo tudi te njegove sanje uresničile. — Tako veliko število romarjev jio-ineni zares veličastno zastopstvo vernega belokranjskega ljudstva, dvajset vo/ jih bo dvignilo i/ doline nad Sciničem in jih potem potegnilo mililo dolenjske metropole, skozi Ljubljano in mimo Kranja do Oloč. Prijavilo sc jih je pri župnetn uradu Adlcšičc: 46, Črnomelj 269. Drugatuš 30. Metlika 35. Planina II. Podzemelj 121, Rudovicu 24, Semič I6S, Sinji vrh 8, Stan trg 66. Snbor 36 in Vinica 34. Slovenska Krajina Laslavice. V Vašem listu piše g. šašclj. da je letos zelo malo lastavic pri nas. V naiši Krajini jih jc hvala Bogu še dovolj, sicer ne toliko kakor prejšnja leta. Nnše ljudstvo zelo ceni lustuvico in nihče jim ne naredi nič hudega. Celo otroci jih nikoli ne nuganjnjo in pravijo, da je greh, čc bi metali kamenje za lastovicami. — Zelo veliko pa je pri nas štorkelj — katerim pravi naš narod :>štrki«. Pred nekaj dnevi se je zbralo na travnikih blizu Črensovec okrog 30 štrkov. Toliko jih jc malokdaj videti skupaj, kajti štrki ne ljubijo velike družbe radi prehrane. Izlet v črensovce in v Polano je iinel IV. razred meščanske šole i/. Dolnje Lendave. Izlet, niki so prišli domov šele drugo jutro. Doma so pu bili svojci v skrbeh, ka jti niso vajeni, dn bi se izleti v ršili čez noč. Dolnja Lendava. Hudi neke nuilcnostj je izvršil satnoumor Štefan Matjnšcc, trafikant v Dolnji Lendavi. Го jc pri nas v kratkem časti /e tretji sutnoiitnor. Dva domačina sta sc ustrelila. en tujec se je pa obesil. Dež. Kakor je Vaš liist poročni, smo dobili pred kratkim precej dežju. Sedaj tuitn ga jc Bog dni še več. Dež jc prišel sicer pozno, а vendar še nc prepozno. Čuda in čari naše zemlje Dr. France MSic: Ob zibelki Drave Po dolgovezni, a dovtipni pesmi z naslovom •Kako m Dravi rov kopali«1 je koroška Drava »vsolej sama evoja trava«, ki dela Rožanom in Za-dravcem mnogo neprilik in škode, ker »grunt pre-ciplje, drava prode«. V svoji zibelki pa je tirolska llftiMei . * 4* k" зШиРР^ aH | ' "тЖзи *1MH ИКш!ПН шШШШ^ШШхшШШћ »Tirolka mu je pušelc dala...« Tirolsko dekle iz vasi Tobbach, kjer izvira Drava Drava nedolžna, pohlevna, ponižna in skromna. Njena zibelka ji je sicer 1175 m visoko nad morjem postlana, tako da padejo пјепг vode do Ptuja več ko 900 m. Vkljub tej visoki legi njena prva posteljica ni skalovita in kamenita, temveč mehka in topla. Soča, Sava in Savinja imajo drugačne zibelke in njihove vode skačejo takoj črez strme stene v strahovite prepade, komajda so se prerile iz svojih izvirkov. Drava, ki je dala slovenski banovini svoje ime dobiva svoje prve vode izpod sočnozelenega travnika; nič ne sili šiloma in silo-vitao iz mehkega in dišečega cvetja svojega povirja v neznani svet; počasi in neopaženo raste v ne-znaten potoček; slabotna, nič ne more gnati žag in mlinov ali turbin tako hitro na svoji poti iz svoie zibelke kakor Soča, Vipava, Ljubljanica, Savinja ali znameniti pohorski potoki. Njena zibelka je pa tudi še v drugem oziru važna in zanimiva Koj za njenim vzglavjem šumi in hiti, včasih z grozečim hruščem in truščem, baš v nasprotni, za-padni smeri planinsko razposajena Rijenca. Tista ozka pot, ki pelje med obema, med kolenom šum-ne Rijence in med zibelko tihe Drave, iz vasi Dob-biaco vecchio v Dobbiaco nuovo je namreč razvodnica, odločilna in usodepolna; za marsikatero vodno in deževno kapljico je od golega slučaja in od najmanjše sapice odvisno, ali pade za eno ped bolj proti vzhodu ali bolj proti zapadu; če jo lastna teža sili v Dravo, pride navsezadnje v Črno morje, po Rijenci pa v Jadransko. Rijenca izvira na južni strani gore Drei Zinnen, rije med Monte Piano in Monte Cristallo proti severu skoz romantični Hollensteinnertal, teče skozi Diirrensee in Toblachersee in žene že dve žagi, 6redno se pri vasi Dobbiaco nuovo približa zibelki rave. Gorska potoka Silvestarbach in Grieseer-bach se izlivata na desni strani v Riienco, valita ob nevihtah cele kope grušča in kamenja z gorskih pobočij s tako strahovitim bobneniem, da na kilometre daleč grmi in poka okoli tihe, zelene zibelke naše Drave, ki se tudi ob najhujših nalivih ne razsrdi nikoli do silovitosti ali nevarnosti. Do Inni-chena ni ob njej nobene žage, nobenega mlina. Tu pa pridrvi v njo z južne strani daleko večji in močnejši Sekstnerbach; jezovi preko njega in zapornice ob njem ti naznanjaio žage in mline, pa tudi nevarnost njegovih voda, kadar se razbesni v silovit hudournik. Med vrbjem in jelšjem, med gaji in gozdovi priteče tako ojačena Drava skoz prvi državni most v Vierschach, kjer se uveljavlja ne samo v mlinih in žagah, ampak tudi v veliki elektrarni, ki daje električno luč vsem krajem do sedanje državne meje med Italiio in Avstrijo ob Dravi. Prvotno so zasedli Italijani razvodnico med Rijenco in Dravo; pri končnem določevanju državne meje pa so se pomaknili ne le črez Vierschach, ampak tudi še dober kilometer vzhodno črez Wim-pach, tako da je sedaj Wimpach, it. Pratodrava Brva italijanska postaja, ako si se pripeljal ob ravi navzgor v avstrijsko tirolsko mesto Lienz in od tu skoz postajo Sillian v Puslertal. Pustertal se imenuje dolina Drave od njenih in meščani že znajo in razumejo laško, kmetje pa ne, Vkljub temu se tudi strogo kmetskogospodarska vprašanja smejo pismeno in ustmeno obravnavati ишо v rtali'anskem jeziku. V dolini bi ne bilo prav nobene brezposelnosti, ako bi tudi domačine nastavljali pri občini, pri železnici, pri pošti, na cesti. Poljedelstvo, živinoreja m gozd dajejo domačemu kmetskemu prebivalstvu še vedno dovolj, da ei more trikrat na teden, v nedeljo, v torek in četrtek privoščiti svoje znamenite mesnate cmoke v juhi. Zlasti sano dosega najvišje cene; svinjine pa kmet ob gornji Dravi sploh ne proda; rajši jo ima tri leta v shrambi; kjer je ta shramba še ločena od hiše, se imenuje »Gtruadkrasten« in izgleda prav tako, kakor stare, že redke žitnice ob gornji Savinji in Dreti. Največ tujega denarja pa prinaee v dolino tujski promet, ki je v poletnih mesecih tako velik, da se dnevno 300 do 400 avtomobilov vozi skozi vas ali tudi v njej prenočuje Razvit pa ie tudi zimski šport med domačini; na tekmah za državno prvenstvo v vztrainostnem teku sta domačina Pren in Kannebacher vedno na prvem mestu. Narodne noše, godbe, zlasti na pihala, stare Sege in navade imajo v visokih čislih. V Dobljah nosijo godci majhne klobuke z rdečim trakom in rjav kroj; v sosednjem Innichenu pa velike klobuke z zelenim trakom in rdeče jopiče. Vsi pa bele nogavice, kratke irhaste hlače, srajce iz domačega platna in nizke čevlje. Dekleta imajo vio-letnomoare nogavice, za parado sila široko, do 6 kg težko krilo; okoli vratu in na ramah jih krasi »■gola«, poletni klobuk ie širok, zimski pa podoben panju. Če igra godba na trgu, prodajajo tri dekleta iz sodčkov, ki jih nosijo ob bokih, pijačo, žgano iz encijana; kaj lepo so oblečena v modrem predpasniku in zelenem klobuku. Ob zibelki Drave so stali od 1. 600—800 za-padni mejniki slovenske zemlje. V L 595., 5%. in 611. so se tod naši predniki borili z Bavarci, dokler jim ti niso prepustili dežele in doline v stalno bivanje. Pristna slovenska krajevna imena so se tu ohranila do današnjega dne; Toblach ie nastalo iz »V Dobljah«; Windisch-Matrei, Rienz, Lienz, Puster-Tal, Zaneischg, Frischk, Trasischk, Pla-sischg in še mnogo drugih imen ne more zatajiti svojega slovenskega porekla Ko so 1 764. v Innichenu ustanovili benediktinski samostan za pokrist-janjenje Slovencev, je samostan dobil tudi ozemlje »do slovenske meje, to je do potoka, ki tače z gore Anras.« To je sedanji Muhlbach, ki se sredi med Innichenom in Lienzom izliva v Dravo, Po nekdanjem trenju med Slovani in Germani in sedanjim med Germani in Italijani ob zibelki Drave je ta naša reka menda res »sama svoia fraua«. izvirkov do mesta Lienca in dolina Riience od zibelke Drave do vasi Miihlbach, prvi vzhodni del, 35 km dolg, se imenuje sedaj Alta Pusteria; drugi zapadni je do 65 km dolg in nosi ime Bassa Pusteria. (Visoka in nizka Pustra dolina; travniki in polje, kejr ima Drava svojo mehko, zeleno zibelko sredi planin in gor se imenuje Toblacherfeld. Domače prebivalstvo je skoz in skoz nemško prav brez vsake tuje primesi; po postavi, stasu in vit-kosti so podobni mladeniči in mladenke gorenjskim. Odkar je dolina pod Italijo, vlada v šolah, v uradih, na pošti, na železnici italijanščina in Italijan iz Siciliie, iz Kalabrije in iz Neaplja. Pretekli nastavljajo Italijane za župane in pisarje, ki jih morajo občine drago plačevati V trgu Innichen, it s. Kandido in v drugih večjih vaseh mladina Ze je maj med Peco in Plešo Hodim med brazdami in razori. Zdi se mi. da v neprestani molitvi dehti in puhti ta zemlja, zemlja slovenska med Plešo in Peco. Da okušam njen vonj, to dehtenje ' ' puhtenje, pridem k njej v vas... Lepe so naše pomladi, po gmajnah ožar-jene od cvetja rdečega vreeja in avrikla — zlate trobeutice. Polne so dela in pesmi... ★ Zarja posije v šir in dalj. V zgodnjem jutru prinese pozdrav kmetu Matvozu, ko fantovska pesem. V začetku tiho. ko da se budi, nato pa glasneje in razposajeno. Smeh in vriski... Fantje pojo: Geršakov France, Lesjakov Jože, Kuzjenov Janez in Mrakičev Franc. Pesem boža. Na mehkih krilih hiti preko vasi. Ustavi se pred Cestnikovo kočo, kjer sedi stari Janez in vleče pipioo. Prisluhne glasom in se zamisli... »E, pa naj jo ujamejo, da jim nikdar ne bo ušla. Mladost, mladost, kam se ti tako Peca upognjen stopa za voli in plogum. Vzravna se, pogleda proti Peci, ki brez vsake meglice, vsa zlata v solncu žari. »Lepo vreme bo in delo bo prijetno.« Obraz se mu zjasni, hrbet se mu znova upogne in dela naprej. Kmet — božjepotnik, ki roma po svoji zemlji. Vsaka brazda, vsaka njiva in travnik, naslednja cvetka do velikih dreves mu je svetinja njegove božje poti. Vzklila je v skrbi, toda v radost njemu, ki ji je dal poljub z znojem svojega čela. Ko ga tako vidim, se mi zdi, da sem našel svečenika. Med njivami in polji opravlja vsakdanjo daritev. Poklekne in poljubi razor. V srcu izmoli vero, upanje obudi in ljubezen vžge. V svojem težkem delu je srečen, da bi z nikomur ne menjal. Tam izza Pleše se prikaže božje solnce, ki polagoma razlije zlate žarke po tihih njivah in poljih Matvozove kmetije, dol v dolino Orne. ★ V majskem večeru vpliva vonj prerojene zemlje, da bi pel in jokal obenem. Nad ra- --i zori se dviga tanka meglica. Doli v vasi je Glej I. Scheinigg, Narodne pesmi kor. Slov., j vse mirno, le Meža poje skrivnosten spev. V ' ta tihi mir pomladnega večera zadoni lepa, str '.36—438. Urai УЈппип nad izvirkom Bij— mudi. Le za časek se oglasiš, pa zopet že odideš, ti lepota vseh lepot.« Ne dobi odgovora. Le živahneje i>ovleče iz pipice in možuje sam s seboj dalje. Pesem mu doni le v spomin in v njej zasluti utrinek daljne, minule mladosti, ki mu prav narahlo poboža dušo. Pesem se oglasi tudi pri Srebretovi Za-liki. Ze je v kamrici in se spravlja spat, Pogled ji bežno uide po kamri. Ko vidi, la je popolnoma sama) odbiti k oknu in se zazre na hribček, odkoder prihaja petje. Tisti skrivni nasmešek ji zaigra na obrazu. Takoj spozna krepak tenor svojega fanta. Dobro ve, da je njegovo petje namenjeno njej, samo njej. In hvaležna mu je. Najgorši rdeči nagelj mu odloči. Ko pride v nedeljo po šopek, ga mu bo zataknila v gumbnieo. Vsi, prav vsi naj ga zavidajo zanj in naj le ugibajo, kdo mu ga je dal. Ti fantje črnski --- Pesem hiti dalje. V dušah vseh. ki jo slišijo, vzbuja zadovoljnost in mir. Za marsikaterim oknom se za.iskre oči in srca ne-mirneje bijo. Pesem priplava do mene. Prime me, da bi zavriskal in šel med fante. Ob skrivnostnih zvokih večernih vasovavcev, ob bogudo-padljivem dehtenju brazd in večnovečni pesmi razorov nemoteno prisluhnem glasovom svojega srca. Brez moči se vdam in poslušam. Pa mi baja.io glasovi srca in jaz zasnujem o mali, skromni in svetu skoroda neznani roži, ki ima čudovito moč — dn zdravi duše. Kdor je izvoljen, da okuša njen opoj, je ne spozna. Njetrovo življenje je tako lepo kakor prvih človekov v raju. Zgodilo se jo, da je človek spoznal njen cvet. Odtrgal jo je ln oskrunil. Rožica je ovenela, listi njene krone so odpadli. Tetlnj je človek zbolel, žejalo gn je po njeni opojnosti. Z grehom je odtaval v svet in tisočkrat srečen bo, če mu bo oskrunjena rožica zoi>et vzklila. Omamljen se prehudim. Vstanem in počasi odkorakam domov. Pesem še vedno vriska in poje, včasih zajoka pa zopet zasanjano mirno boža. Je pač živa In vesela himna mladosti, ki pride in se oglasi pri vseh, starih in mladih. Vsem razumevajočim dušam je nedopovedljivo lepa. Ko pridem domov, mi leži v duši veselo spoznanje:_ V teh pomladnih dneh nam je prišla na obisk krepka mladost in vedno, vedno ho oetala pri nas .., Aljofa HrdavME. 9owod kto јготоср/ Zanos! Prhljaj izgine1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! O V podzemlju Rogaške Slatine Ko se sprehajaš po lepih promenadah ob im-pozantnih stavbah zdravilišča, ko v poletni sezoni valovi življenje v Rogaški Slatini, se marsikdo ne zaveda, da je pod njihovimi nogami tudi življenje, ki ga žive mineralni vrelci. Ko je pred kratkim obiskal Rogaško Slatino g. dr. ihg. Ke-nett z Dunaja in si po dolgih 25 letih pogledal vse tukajšnje vrelce, ki jih je on zajel, nam je pri tej priliki razlagal o življenju posameznih zdravilnih vrelcev, ki predstavljajo — vsak гл sebe — živo bitje, istotako, kakor človek ali žival ali rastlina. Po dolgih Spiralnih stopnicah smo lezli navzdol v podzemlje rogaških vrelcev. Vedno hladneje nam je udarjal podzemeljski zrak nasproti m trdnejše smo si zapeli suknje, da se ne prehladi-mo. Je vendar preoster prehod od 20 do 30° C zunaj — na 9* C pod zemljo v tako kratkem času. Najprej se pomudiino pri vrelcu Tempel A, ki je obdan z betonskim zidom in pokrit z mrainorje-vimi ploščami. Električna svetilka v sredini pokrivala nam osvetljuje notranjost vrelca, da lahko opazujemo, kako žubore mehurčki ogljikove kisline, prihajajoči iz globine, na površino. Par korakov oddaljen od tod je vrelec Styria, ki bruha skozi cevko svojo vodo v rezervoar. Ta voda ima okus po železu in kalciju in je splošno znana kot izvrstno sredstvo pri želodčnih boleznih, po-čenši od katarja do nekrvavečega tvora. Vsled večje količine železa deluje tudi jako zdravilno pri malokrvnih bolnikih. — Ozek hodnik nas popelje proti jugovzhodu mimo vrelca Donat A do vrelca Donat B, ki je najjačje koncentriran vrelec med vsemi do sedaj znanimi vrelci alkalo-salin-sko-zemeljske skupine sploh. Rezervoar je pri-lično iste velikosti kakor pri Styriji, samo da bruha voda iz njega v presledkih, kakor vulkan. Po močnem bruhanju nastane zopet mir, kakor da so se zmirili nevidni duhovi za vedno. Toda čez par minut nastane novo kipenje. In takrat bruha ogljikova kislina, prihajajoča iz velikih globin, vodo na površje. Nasičena z ogljikovo kislino se navzame meteorna voda raznih lekovitih snovi v obliki mineralij oziroma zdravilnih soli, ki jih najde v razpoklinah podzemeljskega skalovja. To je torej tista mineralna voda, ki ima vse iastno-sti prvorazredne zdravilne vode z mogočno koncentracijo 16 g v 1000 delih oziroma v enem litru vodel Najjačje sestavine so magnezijev bikarbo-nat natrijev sullat in vezana ogljikova kislina. Prva dva sestavna dela dajeta tej vodi lastnost, da jo usposabljata za lečenje trebušnih orgunov, predvsem jeter, žolčnega mehurja in lenega črevesa. Z enakim uspehom leči vrelec Donat protin, ki je mnogo bolj zavratna bolezen, kakor jo je do sedaj smatrala medicinska veda. In če še omenimo sladkorno bolezen, potem so v glavnem označene vse one bolezni, za koje je izvanredno jak Donat indiciran. — Poleg Donata je vrelec Tempel R. ki nam služi ponajveč — skupno г vrelcem Tempel A — kot zdravilo želodca, ledvic in mehurja, vsled svojega rezkega, poživljajočega okusa pa kot daleč po svetu znana in razširjena namizna voda, ki jo lahko brez skrbi mešamo z vinom, ne da bi vino počrnelo. V dobro začep-ljeni steklenici obdrži svojo svezost skozi več let. Luč električnih svetilk nam pokaže pot zopet nazaj proti izhodu. Z zadoščenjem oetavljamo podzemlje, kamor se stekajo iz globokih razpoklin le-kovite vode, ki odtod odtekajo proti zunanjim vrelcem in v polnilnico, ki nosi napis »nalivalni-cac. Močno ropoče ventilator, ki preganja pline — sicer zdrave, toda prejake za človeški organizem. Da vsebujejo mineralni vrelci tudi razne žlahtne pline in ne samo zdravilne rudnine, o tem je medicinska znanost že prepričana, saj je po novejših poizkusih dognano, da imajo ti vrelci poleg rudnin in ogljikove kisline še razne druge pline, ki pri marsikateri bolezni tako blagodejno delujejo, akoravno si do danes nismo mogli razložiti, odkod ta vidni in sigurni vpliv na človeški organizem. In kako dolgo že zdravijo ti studenci razne bolezni? Po zgodovinskih zagotovilih že nad 300 let. Toda, ako so pred približno 300 leti ozdravili okoliški kmetje i rogaško slatino grofa Nikolaja Zrinj-skega. nečaka slavnega zmagovalca pri Sigetu — istega imena —, kdo ve, koliko časa pred tem in koliko drugih ljudi so oni izlečili s to znamenite vodo? Zanimivo je tudi dejstvo, da je s to slatino ki danes izvira v isti meri in v isti moči, zdravi: dr. P. Sorbait leta 1079 na kugi obolele Dunajčant z najboljšim uspehom. Takrat je sicer vrela von« iz skaie skozi votlo vrbo, danes pa je zajeta ns riiijsk rbneiši 'er lligijenski način in se pretaks med čistini SKalovjem po snežnobelih kristalih tei se čista i:i brezhibna izliva v pripravljene, v no tranjosti s steklom obložene rezervoarje. Odtod j« tirajo električne sesalke navzgor k zunanjim vrel ceni in v polnilnico. Na tis.?č> bolnih je dobilo zopet svoje zdravje od te boža;,ske pijače, kakor jo je imenoval sloviti idiavnik dr Benedikt Grilndel že leta 1085. Nbj čuva te vrelce še vnaprej sv. Janez Nepoinuk, čiga, kip stoji že nad 200 let nad njimi. Naj deli svt, blagoslov vsem, ki roma jo vsako leto v to lepo. idilično, domačo in zdravilno Rogaško Sla-tinol__Dr. F. K 1Sedaj na spomlad v Rogaško slatino, /mn\\\\\\- zdravilišče želodca, črev, žolč-nega kamna itd.I Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna peu-zija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000-— in Din 1200-—. Prospekte in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. Naročajte .Slovenca'I MLADI SLOVENEC Esea: Pri Mariji Devici Bršljanski Okoli cerkvice đehtć bele devičic« .. .* Kamni so obrobljeni od zlate homuljice, vijolčasti popki po gmajnah cveto, slave vee cvetličice — Marijo Brezmadežno ... Okoli cerkvice stoji smaragdni bori kot sveče mogočne, otroci Krasa kot pravljice iztočne, angelčki s perutnicami se mi zde, Prepevajo s pticami, pokadili so z bršljanom ovenčani oltar s kadilnicami... * Devičice = šmarnice na Krasu. Janezkova modrost Kakšna je naša zemlja? Učitelj je pri zemljepisju razlagal učencem, kakšna je naša zornlja in med drugim dejal: »Poglejte mojo žepno dozo za tobak I Cisto okrogla je. Prav tako okrogla je tudi naša zemlja.« V nedeljo, ko je bila maša končana in so ljudje odhajali iz cerkve domov, je Janezek videl učitelja, kako je potegnil iz žepa svojo novo dozo in vzel iz nje cigareto. Učiteljeva nedeljska doza pa ni bila okrogla, ampak štirioglata. V ponedeljek dopoldne je učitelj pri pouku vprašal: »No, otroci, kdo mi ve povedati, kakšna je naša zemlja?« Janezek je dvignil roko. in zaklical: »Jaz vem. gospod učitelj! Naša zemlja je v delavnikih okrogla, ob nedeljah pa štirioglata!« Očetova uganka Očka: »Ugani, Janezek, kaj je to: Ima oči, pa ne vkli, ima ušesa, pa ne sliši, ima štiri noge. pa ne more hoditi — pa vendar lahko poskoči tako vieoko kakor cerkveni stolp.« Janezek je dolgo premišljeval in slednjič dejal: »Tega pa ne vem, očka.« Očka: »To je vendar leseni konjiček!« »Ni mogoče,« se je zavzel Janezek. »Saj konjiček ne zna skakati tako visoko kakor cerkveni stolpi« Očka: »Kdaj m pa le videl, da bi cerkveni sMp — skakal? 1« Lojzek Tramov: Psiček in lana M. K.: J ozek Zvezdice srebrne ▼ noči se blestijo, drobni ptički т gajih trudni vei že spijo. Loniea po nebo sama se sprehaja. Murko, nori kužek, nar.jo jezen laja. Lana m mu smeje: »Joj, el ti pogumen I Bed bi me ugriznil.. .f Hst — si premunonk Murko ves razkačen laja vedno huje; na poredno luno revček se h udu je ... Mlada greda Kaj mi boš prinesel... Kaj mi boš prinesel, maj? Ali v dušo sladki raj? Solnčnrh žarkov in cvetic? Afc petja naših ptic? AH mi prinašaš mar radosti bogati dar? Jas te prosim, zlati maj: Daj mi "nega. daj, daj, daj! Cvetoča mja 4ebe9M angeli so mi vzgojili jo v mladostnem srcu belo lilijo. O Hllja cvetoča in dehteča, ti blagor moj, ti vsa si moja sreča! 0, da bi dolgo v srcu mi cvetela, da nikdar bi ti meni ne zvenela! Vesee maj PrfSel si, maj, s rožami rn ptiffjm petjem, Lep •i, krasen ei, ko nas spremljaš na romanju po naši zemlji. A najlepši še nisi. Mi sanjnmo še o lepšem. A te ne dosanjamo. Zato se budi v nas lelja, da bi te kmalu gledali pri Mariji v nebesih. Marija, mi vemo, da je najlepši maj le pri Tebi. I« Dri Tebi... Slavlca Langerholc, očenka II. razr. v Stranjah pri Kamniku. 1. Jožefe in kočarica Meta »Na binkoštno nedeljo pojdem k birmi!« je Jožek navdušeno povedal vsakomur, ki ga je hotel poslušali. Celo staro kočarioo Meto je nekega dne ustavil na cesti in Ji zaupal svojega sr«« veli!.., srečo. Kočarica Mota je bila gluha kakor kamen, aru|ki k v svoji neČimernoeti ni hotela tega nikomur primati, čeprav je zaradi tega prišlo včasih do čudnih nesporazumov. Tudi na Jožkove besede je napravila na moč prijazen obraz, kakor de je natančno razumela vse. Zaregljala je: »Lej, lej, to je pa lepo, da me tako vljudno pozdravljaš 1« Jožek jo je začudeno pogledal in dejal: »I, mamka, saj vas nisem pozdravili K birmi pojdem, k birmi, sem vam povedal. AH niate raa>-umeli?« Kočarica ga je pokroviteljsko pobožale po glavi in ga pohvalila: »Tako je prav, tako! Le priden bodi m spoštuj stare ljudi, pa bo še kaj iz tebe!« »Ali ste bili tudi vi pri birmi, ko ste bili majhni?« jo je vprašal Jožek, ki je bil prepričan, da mu Meta zaradi birme hvalo poje. »Kakopak, kakopak I« je pokimala Meta s šila-sto brado, »domov grem. domov. Moram nakrmiti kozo. Kam pa ti? Pa se kaj oglasi pri meui! I/Onček mleka zmerom lahko dobiš, če hočets. Pa zbogom, no!« Rekši se je obrnila in odkrevsala dalje. Jožek je z ustmi in očmi zijal za njo in nikakor ni mogel razumeti, zakaj Meta niti z besedico ni hotela omeniti birme ... »Čudna ženska!« je polglasno zabrundal predse in zamišljeno odhlačal proti domu. 2. Pred majnišhim oltarjem Ko je mama zvečer s svežimi šmarni ca mi okrasila v hiši majniški oltarček, nad katerim je v podobi belega goloba plaval Sv. Duh, so se domači zbrali okoli njega, pokleknili in začeli moliti rožni venec. Vei »o pobožuo in z zbranimi mislimi odgovarjali mami, ki je z dolgim črnim molkom v rokah motila naprej. Samo Jožek je bil prečudno raztresen. Misli so mu venomer uhajale k cilju svojih želja: k darovom, ki jih je priča-1 koval od dobrega botra. Pa je v tej raztresenosti sredi najpobožnejše molitve zaskrbljeno in na ves glas vzdihnil predse: »Da bi le na žrebička ne pozabdl!« Ta vzklik je zinedel vse. Celo mama je obmolknila in presenečeno dvignila glavo. Oče pa je Jožka narahlo potipal za ušesi in polglasno za-rohnel: »Ti grdun ti! Namesto na Boga — ti misli na žrebička! Da te sram ni!« Jožek s? je zdrznil, osramočeno povesil glavo in skušal zbrati raztresene misli. Pa so mu pregrešne misli kmalu spet zašle na stranpota in v zamaknjenju je spet glasno vzdihnil: »Ljubi Bog, ali pa naj mi namesto žrebička kupi avtomobil!« »Amen!« je v tom hipu dejala mati — in to jo bila Joškova sreča, kajti če bi se bilo to zgodilo sredi molitve, bi ga bil razjarjeni oče gotovo nagnal iz sobe ter ga zaprl v temno kamro. Tako pa ga je samo krepko stresel za uhlje in ga oštel: »Grdoba nemarna, ali misliš, da so pri birmi glavno — darovi?! Čakaj, čakaj, bom povedal go-sp«xlu kaplanu, kakšen si :n on ti bo prepovedal iti letos k birmi!« »Joj, očka, nikar! Saj ne bom nikoli več!« se je prestrašil Jožek in proseče pogledal liudogle-dega očeta. »Zaenkrat naj bo,< se je uda! oče in pristavil: »Ampak, če se misliš še kdaj tako spozabiti, je najbolje, da že kar vnaprej poiščeš v drvarnic: debelo poleno, na katerem boš klečal ves dani« 3. Boter je zbolel — Kaj pa zdaj? Na binkoštno nedeljo je bil Jožek že rta vse zgodaj pokoneu. Skrbno se je umil in oblekel, potem pa nestrpno pričakoval botra, da se odpeljeta v mesto k birmi. Nikjer ni imel obstanka. Ne v hiši ne na pragu ne pri oknu ne na dvorišču. Z vsako minuto je rastla njegova nestrpnost. Ko je udarila ura, ob kateri bi imel boter priti, je Jošku srce lako burno zaplalo, kakor da mu hoče raznesli prsi. 'Morda ga pa sploh ne bo?« ga je zaskrbelo. Pa je kmalu nato zaslišal ropot bližajočega se vosa. »Zdajle pa gre!« (e planil pokoneu in hotel odhiteti ven. Oče pa ga je trdno prijel ла ramo in dejal: »Hej, hej, počakaj, saj se nikamor ne mudi! Orfkdaj pa si ti prvi pri hiši?« In je mogočno stopil na prag, da prvi )>o-' zdravi botra. Ix kočije, ki je bila medtem obetala pred hišo. je stopil namesto botra Rohneta — dobro rejen iti gosposko oblečen tuj gospod, bogat trgovec iz bližnje vasi. Jožok je razočarano vzkliknil: >0h. saj nI boter!« Prišlec je Joškovega očeta in mamo najprej prijazno pozdravil, poleni pa je napravil silno resen obraz in dejal: »Neprijetno novico vain prinašam. Joškovega bolrs ne bo. Kar nenadoma je zbolel.« Jošku se je stemnilo pred očimi, tako ga je tn novici prevzela. »Kazen božja I« gu jo bliskovito spreletek). »Zdaj pa imam žrebička in avtomobili Še piškavega oreha ne dobim 1« Prišlec pa se je iz bridke resnobe nenadoma veselo zasmejal, pobožal Joška po gladko počesanih lasoh in dejal: »Le nikar ne bodi žalosten! Se bova pa midva zmenila. AH me hočeš za botra, kaj? Z botrom Rohnetom sva en že domenila, da ga nadomestim. Si zadovoljen?« Jožek si ga je ogledal od nog do glave, kakor da hoče preceniti njegovo vrednost in brez pomisleka zablebetal: »Ja, če mi boste podarili žrebička!« Očetovi prsti so spet razkačeno zašli med Jo-škove lase in jih pošteno povlekli. »Falotl Kdo pa te je tako učil? Se zbiral bi in se pogajal za ceno! Pri priči mi prosi gospoda, da ti oprosti! Boga zahvali, da ti sploh hoče vezati birmo, ko si tako sebiče.n in ne poznaš nobene manire.« »0-o-oprostite!« je zbegano za jecljal Jožek m tako strašno nerodno mu je bilo. da bi bil najraje deset kilometrov odtod. Obraz novega botra pa se je dobrodušno zasmejal: »Torej žrebička bi rad? Hm, hm, skromen ravno nisi v svojih željah. No, pa bomo že še vi-dob, kako bo. Ce ti žrebička ne bom mogel podariti, ti bom pa kaj drugega. Ti je prav tako?« »Prav!« je neutegoma pokional Jožek, kajti misKl si je sam pri sebi: »Bolje nekaj ko nič!« 4. Odhod v mesto Na moč imenitno se je zdelo Jošku, ko sta se z botrom v lepo oikrašeni kočiji pripeljala do cerkve. Na obeh straneh ceste so v gostih gručah stali ljudje in prodajali zijala. Ko sta stopila iz kočije, se je Jožek ponosno ozrl okoli sebe, kakor bi hotel reči: »Se postaviva in se! Ali ima še kdo tako lepe krivce za klobukom?!« (Šele pozneje v cerkvi je Jožek dognal, da krivcev sploh nima za klobukom. Mama mu jih je pred odhodom snela, kajti bila je prepričana, da se ne spodobi iti s krivci k birmi...) Neki možakar, ki je stal v bližai, se je obrnil k sosedu in se zarežal: »Poglej no onelega birmanea! Drži se, kakor da je princ, pa je samo kmečki fant...« Jožek je bil užaljen. Tako strašno užaljen, da bi nesramnemu možakarju najraje jezik pokazal, če bi se to spodobilo na tako svečanem kraju. Mirno je moral zato žalitev požreti. Hitro je smuknil za botrom v cerkev, kjer je bilo že vse pripravljeno za slovesno podelitev zakramenta svete birme. 5. Z irebičhom ne bo nič Po končani maši in birmi sta Jožek in njegov boter spet stopila v kočijo in se odpeljala v bližnjo sladčičarno, kjer je boter nakupil novopeče-nemu birmančku sladkih dobrot, kolikor si jih je poželelo njegovo srce. Med gostijo ga je boter vprašal: »No, ali si se že kaj premislil? Žrebička in avtomobila ti ne morem kupiti. Še je čas, da si izbereš kaj drugega. Pa zakaj bi tako rad žrebička?« »Zato, da bi ga jahal !< je razkril Jožek svojega srca najskrivnejšo in najiskrenejšo željo. »In zakaj bi rad avtomobil?« »Saj avtomobila ne maram več,« je hitro dejal Jožek. »Ne?« se je začudil boter. »Pa zakaj ne?« »Zato. ker ga no morem jahati I« se je odrezal Jožek. Ko si je Jožek do dobra posladkal želodec z jedačo in pijačo, je botor dejal: »Zdaj pa domov! Jutri zjutraj pa spet pridem pote, da se odpeljeva na izlet. Namesto žrebička l.i kupim zlalo uro. Si zadovoljen?« »Sem!« je pokimal Jožek, čeprav mu je na jeziku že ležala odločna beseda: »Ne!« Pa se je premagal in 7. žalostnim srcem gledal, kako se podira jo gradovi v oblakih ... »Tako, vidiš, zdaj si pa priden!« ga je pohvalil boter. »Boš videl, kako nama ho jutri lepo na izletu. Na Bled se odpeljeva, veš. Vozila se bova s čolnom po jezeru in tudi na otok odve-slavn, da potegneva za zvonec želja.« »Ampak, če se čoln prevrne?« je zaskrbelo Joška. »Potem pn utoneva in ribe naju požrol« ee je na vse grlo zasmejal boter, kakor da jp takšna nesreča silno zabavna reč . .. 6. Jutranje presenečenje Tisto noč Jožek dolgo ni mogel zaspati. Nemirno sc je premetaval po postelji in vse mogoče misli so mu rojile po glavi. Nič kaj ni bil zadovoljen z novim botrom. »Boter Rohne bi mi bil prav gotovo podaril žrebička I« je prepričeval samega sebe. Saj je zlata ura tudii nekaj vredna, ampak z žrebičkom *e niti od daleč ne more primerjati. Ves 'truden je naposled zadremal. V sanjah pa je doživel prečudne, grozne stvari. Sanjalo se mu je, da je zajahal srčkanega in iskrega žrebička, darilo novega botra. Ko je ponosno odpeketal z njim v vas, so ljudje od vseh 'strani drveli sktipnj. In »o mu nekateri začeli kazati meter dolge jezike, drugi pa ?o se začeli gro-hotati in norčevati vsevprek: »Hohoho, poglejte birmančka Jaška! Oslička jaha!« Jožek se je zmedeno ozrl na žrebička pod seboj in na svoje največje presenečenje in grozo videl: žreblčku so res kar nenadoma zrastla dolga oslovska ušesa in še rigati je začel kakor pravi živi osel: »I-al l-al« Joška je bilo sram, da bi se bil najraje v zemljo pogrezivil. Medtem pa je osliček pod njim veselo poskočil: hopla! — in vrgel Joška v obcestni jarek. Ljudje so se še bolj zagrohotali in mu škodo-žclino strgali korenček. Gospod Fridotin na izprehodu (Konec.) Ko pa je gospod Fridolin prisopihal do lope, kjer je upal najti varno zavetje pred hudo ploho, je izza oblakov nenadoma spet pokukalo solnce in se škodoželjno nasmejalo gospodu Fridolinu v obraz... Nehaj drugih rešitev M i m i c a Požun, učenka Ш. raxr. ▼ Žužemberku: Pri lopi je ležal precej globok kanal, ki se je zaradi hudega naliva zamašil in bil do vrha zalit z vodo. V naglici gospod Fridolin tega ni opazil — in z vso silo je štrbunknil v kanal... Božidar Oetere, dijak II.b-razr. gimn. v Ljubljani: , Ko pa je prieop&ai do tja, Ja na svojo grozo videl, da lopa ni lopa, ampak razbojniški grad brez oken, brez vrat. Zato «n ei upal noter, nego jo je na žive in mrtve ubral nazaj. Prioopotal je domov premočen do kože... Poslej je vedno pogledal »Sitovenčevo« vremensko ponoči Vo, kadar je odšel na izprehod. Katarina Tavčar, rtčenka VI. razr. na Breznici, Gorenjsko: Ko je bil gospod Fridolin blizn lope, je naenkrat šinil blisk skozi ozračje, zagrmelo je, da se je gos [tod Fridolin stresel kakor šiba na vodi — in strela je udarila naravnost v lopo. Ošinila pa je tudi gospoda Fridolina in ga v hipu posušila. Pa ne samo posušila; tudi osmodila ga je, da je milo, stokajoč odhitel domov. Prav mn je bilo I Bo še vedel hoditi na izprehod. (Tako se pa nismo zmenili, draga moja Katrcal Če gre kdo na izprehod, to vendar ni noben greh in nobeno slabo dejanje, da bi mu privoščili takšno hudo nezgodo, kakor jo je doživel gospod Fridolin. Kvečjem bi ga lahko opozorili, naj bo v drugič bolj previden in naj vzame dežnik s seboj, če nebo količkaj obeta nevihto. Saj je bil gospod Fridolin že s tem dovolj kaznovan, da ga je ploha premočila do kože, ti mu pa še strelo privoščiš! Tako škodoželjna ne smeš biti, rompoinpom! — Kotičkov striček.) Blanka Marija Rataj, učenka П. razr. v Petrovčah: Ko je gospod Fridotin prisopihal tja, ga je zgrabil domači pes sultan (ki tudi ni hotel stra-žiti na dežju) za hlače, ter ga držal tako dolgo, da je prišel gospodar lope in ga rešil iz mučnega položaja. Da bi gospodu Fridolinu strah prev«'1' ne škodoval, ga je povabil v sobo na kda WWia ln domačo klobaso in še kupico zdravega domačega sadjevca mu je ponudil. Gospod Fridolin je bil zadovoljen, da mu sultan ni pomeril novih hlač, ampak samo toliko raztrgal, da mu jih je mama doma lahko zakrpala. Od tedaj gospod Fridolin ni bil več tako lahkomiseln in je rajši jemal s seboj na izprehod tako velik dežnik, da bi lahko vsa družina romala pod njim ... Zdenka Jaklič, učenka II. razr. т Mostah pri Ljubljani: Ko je gospod Fridolin prišel do lope, je ploha kmalu nehala. Zato je spet odšel dalje. Ko pa je tako nekaj časa hodil, se je ploha spet uldla — in tedaj je gospod Fridolin zastonj iskal zavetja: daleč naokoli ni bilo nobene lope, nobene hiše. Tako je bil gospod Fridolin v drugič premočen do kože ... Nadaljno rešitve objavimo prihodnjo nedeljo. Tudi nadaljevanje pravljice »V deželi Narobesvet«, ki je topot izostalo, sledi prihodnjič. »Slek, šlekl« Jožek je presunljivo zakričal od bolečine in se s težavo dvignil iz jarka. Ko pa je hotel ves osramočen odkrevsati proti domu, se je osliček s. ' prikazal in »e grozeče zakadil proti njemu. In je Jožek tedaj ves prestrašen videl, na ima na glavi tudi dva velika, ostra roga... Zbral je vse i sile in se spustil v tek, osliček pa za njim, glasno rigajoč: »l-al l-al« Napol mrtev je Jožek pritekel do praga domače hiše. Obupno se je zaletel v hišne duri in telebnil na tla, dn se je posvetilo okoli njega, kakor da je padlo solnce z neba in se razletelo v milijon kosov. Bolestno je zastokal in dvignil glavo. In se je tedaj zavzel, strašno zavzel: nad njim se je sklanjal pravi, živi žrebiček. Jožek v prvem hipu ni vedel, ali sanja še kar naprej, ali je zbujen. Pomel si je oči, jih še enkrat odprl in glej: žrebiček je še vedno stal ob njegovi postelji, za njim pa se je zdaj prikazal še široko nasmejani botrov obraz. Kaj takega! Žrebička mu pripelje kar v hišo ... »Dobro jutro!« ga je pozdravil boter in žrebiček je takisto pokiinal z glavo, kakor da ga pozdravlja. ter ga prijazno pogledal z umnimi očmi-To Je bilo pač najlepše presenečenje za Joška ' na binkoštni ponedeljek zjutraj po hudih nočnih ; sanjah! Trije možje in trikrat štirinajst psov V osrčju Grenlandije! Kljub številnim poizkusom se še nikoli ni posrečilo, da bi bili raziskovalci prodrli v notranjost Grenlandije. Kajti to neznano deželo zapira na zapadu nad 700 km dolga ledena pregrada, na vzhodu pa zolo strme gore s težko prehodnimi lodeniškimi doli-namL Zdaj si je angleška ekspedicije, ki ji načeluje poročnik Lindsay, nadela nalogo, da prodre v osrčje Grenlandije preko 3000 metrov visokega ledenega oklepa na zapadu. Razen Lindsaya pripadata ekspediciji še Andrevv Croft in poročnik Godfrey, sami mladi možje 24 do 28 let. Ekspedicija bo prelomila z dosedanjim običajem,, da se za potovanje s sanmi ustanavljajo najprej oporišča in skladišča živil in drugih potrebščin. Snežni vihar, ki dosega brzino do 160 km na uro, bi ta oporišča in zaloge v najkrajšem času zame tel. Tako se je zgodilo tudi Pearyjevi in Watkinsovi ekspediciji, ki kljub vsej preudarnosti nista mogli več najti napravljenih skladišč. Liudsayeva ekspedicija bo vozila vse potrebno s seboj na saneh. Zanimanje za to ekspedicijo je toliko večje, ker se bo skušala povzpeti do najviš- bodo torej lahko bolj hiteli in prepotovali dnevno morda 30—40 km. Poleg tega bodo na saneh pritrjena nekaka jadra, s pomočjo katerih bo mogoče izrabiti severno-zapadni veter, ki piha v tem času, in tako bodo sani lažje brzele po ledu. Mraza se udeleženci ekspedicije ne bojijo posebno. Računajo, da bo najnižja temeperatura znašala največ 32 stopenj Celzija. Ko bodo raziskovalci dospeli na gore za Soresby-Sundom, bodo krenili na pot proti jugu. Tu se dviga neznano pogorje, ki je najvišje v arktičnem ozemlju. Watkins je to pogorje nazval »Novo pogorje«, odkril ga je leta 1930. Tri leta nato so to pogorje preleteli danski raziskovalci in ga fotografirali. Raziskovalci upajo, da bodo lahko začrtali odkrite vrhove in verige na zemljevid in da bodo lahko preiskali tudi geološko sestavo pogorja. Ko prispejo na vrh Mount Forel, bo dovršena naloga njihove ekspedicije. Leta 1931 se je angleški ekspediciji pod vodstvom Stephensona posrečilo priti 100 m pod vrh. Odtod bodo krenili navzdol proti obali. Tu bi morali zadeti na zalogo živiL ki so jo pustili leta 1931. Nato bodo vse tri raziskovalce prepeljali v čolnih do male danske naselbine pri Angmagsaliku. Odtod Faraonova kletev ne obstoji V svet se je razneslo mnenje, da so vsi udeleženci slavne ekspedicije, ki je odkrila Tutankainenov grob, pomrli radi strašne faraonove kletve, ki je vklesana nekje na grobu samem . Grob so odkrili leta 1923. Ravnatelj metropolitanskega muzeja v New-Yorku, g. Herbert E. Winlock, ki je vse napise na faraonovem grobu razbral, je izjavil, da ta kletev sploh nikjer ni vklesnna. Poleg tega ni bilo mnogo ljudi, o katerih trde, da so uinrli radi kletve, sploh prisotnih pri odkritju faraonovega groba. Jlovvard Carter, ki je sam našel stopnice do g»:>ba, je zdaj star 00 let ter je zdrav. Izmed pet oseb, ki so bile navzočne, ko so odpirali grob, je doslej umrla samo ena. Izmed 22 oseb, ki so prisostvovale odpiranju notranje sobe, jih je umrlo samo 7 in izmed 22, ki so bile prisotne v trenutku, ko so odprli sarkofag, so umrle samo 3. Izmed 10 oseb, ki so preiskovale mumijo, ni doslej še nobena ninrla. Ce pomislimo, da so bili tedaj vsi ti možje že v zreli moški dobi in dn so bili nekateri tudi precej bolni, potem ni čudno, da so v tem času mnogi pomrli. To pa ni nikakor dokaz, da faraonova kletev res obstoji in da se izpolnjuje. (The Literary Di-gest — Newyork.) Tiralica za princem Kazensko sodišče v Budimpešti ie izdalo tiralico za princem Ludvikom Windischgratzem, ki je obdolžen, da je na Dunaju ogoljufal Dunajčana Josipa Kohna. Domač izdelek je pralni prašek „PERION" Poizkusite z njim oprati Vaše perilo in zadovoljni boste. I erilo bo snežno helo in ne ho izgubilo na svoji trpe/.nosti. Vedno in povsod samo »PEKION«. Na otoku Governors-Islaaid pred Newyorkom bodo Američani zgradili veliko letališče, ki bo gotovo največje na svetu. Stroški bodo znašali sto milijonov dolarjev Jih višin, ki jih je doslej katera ekspedijica dosegla, ne da bi bila vezana na stalne za-iošp živil. Že od oktobra lanskega leta proučuje eden soudeležencev zapadno obal Grenlandije v zalivu Disko-Bai. Tu izbira pse, ki naj bi vlekli sani in išče najprimernejšo pot v notranjost Grenlandije. Ves ta mesec bodo vsi trije raziskovalci — prvemu sta se pridružila še ostala dva — delali kratke poskusne izlete na ledenike. Gre jim za to, da ugotovijo, koliko prenesejo psL Potovanje skozi Grenlandijo bo trajalo okoli 10 tednov. Začelo naj bi se že v začetku junija. Raziskovalci bodo uporabljali tndi smuči. Osrčje vs ekspedicije bodo tri sani; vsake sanke bo vleklo po 14 psov. Če bi hoteli raziskovalci napraviti pot žez Grenlandijo v 10 tetinih, bi morali prepotovati na teden okoli 160 km, na dan okoli 25 km. Po VHakih 6 dneh bodo počivali po em dan. Počitek je nujno potrebn posebno za pse, prav tako bodo ta dan uporabili za razna znanstvena merjenja in opazovanja. Proti koncu potovanja bo tovor na saneh mnogo lažjL Psi Iz moderne Poljske Pravijo, da je doto varšavsko letališče, o katerem smo te dni na kratko že poročali, eno najboljših v EvropL V premeru meri »Oke-nje«, tako je namreč letališču ime, kar dva kilometra, ima torej obliko kroga. Daleč okrog je polje proeto ovir, samo opazovalni stolp in shramba za letala motita razgled brez konca. Cesta od mesta do novega letališča še ni dokončana; vendar to nikakor ne moti prometa, ki se je že sedaj v nekaj dneh znatno razvil, kljub temu, da je proga šele od prvega maja predana prometu. Oddaljenost od sredine mesta znaša 7 kilometrov, za zvezo skrbi nov lvtobus do imenu *Lot«, poljske letaleke drui-Oe. Vodi ga zamorecl Vojaštvo zaenkrat uporablja za svoja ležala isti prostor. Vendar pa nameravajo že lz varnostnih ozdror za rojake preskrbeti kje Arikcod kaj primernega. vati?« »Kaj menite, ali sc bom kmalu naučila pla- atU »Menim. od egido: »Laisnez faire, laissez paseer^ (Naše duševno živi je nje — B. Airee). (Delo holandskega slikarja Adriana van der Werffa) Prid9 sv. Duh, razsvetli nas ti! Lepa navada na Švedskem! O binkošfih svedska dekleta zarežejo v drevo začetnico izbranega fania v upanju, da jih bo še v tem letu peljal pred oltar Oznanjevalci budizma Iz Bangkoka, siamske prcstoliee, jc odrinilo tisoč za oznanjevanje budizma v Evropi določenih menihov. Njih pejpot gre sko/J Jeruzalem in Rim. Za vodjo novih apostolov je določen višji žrec Salvatore Gioffe, rojen Italijan, ki je preživel 20 let v siamskih samostanih. Gioffe je Mussolinijev pristaš in ga hoče spreobrniti v budizem. Dežela pesnikov Raz.širjcn tokijski dnevnik jo razpisal nagrado zu najlioljšo pesm. V teku enega tedne je prejelo uredništvo 115 tisoč »tankov«, kratkih japonskih liričnih kitic. Natisnila je 2000 najboljših od njih. Zdaj bodo določili crLoaovi „SLOVENCEV' SVETOVALEC Naš domači zdravnik H. i. K. Zaprtost malega otroka naj se ne zdravi ne z zdravili ne z vlivi, to so pripomočki za rčaaih, ne zn redno ali celo vsakdanjo rabo. Ce nima otrok kakšne poeebne nakaze v črevesju, ki ee da odpraviti samo s posebnim zdravljenjem, potem morate urediti iztrebljanje samo s primerno prehrano. Če otrok ne mara dosti za zelenjave, ga morate nanje privaditi in sicer brez sile, a z vztrajnostjo do uspeha. Otrok si vendar ne sme izbirati hrane! Svežega sadja ni v Vašem kraju na razpolago razvera pomaranč, ki jim tudi poteka doba? Pa dajajte otroku posušeno sadje! Fige se dobe povsod, ki naj jih otrok žveči, dve ali tri za zabavo po večerji, v zameno mu skuhajte časih suhe češplje, ki se prav prilegajo s kašo ali kakšno mlečno iedjo. Kislo mleko, ki se da v naših krajih dobiti ali napraviti povsod, je izvrstno pomagalo v takih potrebah, za drugi zajtrk ali pred-poldanjo juzino bodi skodelica (danes skisanega) mleka! Dajte otroku, da si brusi zobke, po vsaki jedi krajČek domačega (ne pekovskega) črnega kruha, prekvašenega s kislim kvasom. Menim, da sem Vam naštel dovolj sredstev, ki so povsod dosegljiva. Vedite pa, da ni treba vseh hkrati rabiti. Otrokovo prehrano naj tvorijo mlečne in moč-nate jedi, zelenjave, sočivje in sadje, vse, kar se da, v preeni in priprosti obliki, pa bo nadlege konec. M. G. M. Vsako perilo se ne da prati vpričo reeh. Vse tisto, kar hočete vedeti, se da obrazložiti na štiri oči v zdravniški poslovalnici in ne vee hkrati. Vaših (samo!) devet vprašanj kočljive vsebine bi se jaz ne upal pojasniti hitreje ko v treh zamudnih posvetih! Ista. Obliko lolesa spremeniti, da boste bolj všeč ljubemu možku (I), in sicer odvzeti tam, kjer Vas je po Vaši sodbi preveč, in dodati tja, kjer Vas je po mnenju ljubega možka premalo, bi si ne upal niti od blizu, tem manj od dalečl S.L. S. Za utrjevanje je napočila prava letna doba, ko se ni več bati škod pri količkaj opreznem ravnanju. Utrjevanje z zrakom (»zračne kopelic) je v Vašem kraju bržkone zdaj brezpomembno, ker je že prevroče. Sončenje Vam utegne mnogo koristiti. V poletnem času se sončite ali pred deveto ali pa po treh popoldne, ne v vročini. S pokrito glavo se izpostavite soncu po pet minut spredaj in zadaj — sonce naj Vas obseva navpik, ne poševno —, nato se oblijte ali opršite s hladno vodo, odrgnite in oblečite. Če se tisti dan počutite dobro, sončite se naslednji dan za dve ali tri minute dalje, a kvečjemu pol ure spredaj in toliko zadaj. Če se pa ne počutite po kopeli povoljno, sončite se samo tako dolgo, kakor dan poprej in sicer toliko dni, da prenašate sončenje. Namesto oblivanja ali opršenja smete v reko ali kopališče in ostanite v vodi, dokler zdržite. Nadaljujte takšno utrjevanje do pozne jeseni! V. B. Lj. Gnojen izpuščaj po vsakem britju pomeni ali da brivno milo ni za Vašo kožo ali da način britja (z britvijo ali brivno pripravo) ni primeren ali da Vaša koža sploh ne prenaša brijenja, ki je vendar znatno draženje ž njo. Zdi se, da ste začetnik v-samobrijenju in da te spretnosti še ne obvladujete |H>polnonia. Hodite se nekaj časa brit k poklicnemu umetelniku in izeledujte, kako on opravlja svoj poklicni posel in kako preprečuje nevšečnosti, ki se Vam pojavljajo. Če se pri brivcu ne ovedete, posvetujte se z zdravnikom, kako si utrdite kožo. Isti. O ogreih na obrazu je bilo že večkrat pisano in povedano, da so tem manj nadležni, čim bolj jih puščamo v nemar, zakaj če jih vneto in krepko odstranjujemo, se nam radi vračajo in puščajo vidne sledove v obliki luknjic za seboj. Neprebrana nega obraza, po potrebi umivanje z razredčenim milnim cvetom, časih lahno mazanje napadenih mest s salicilovim cvetom zadoščajo po navadi, da se nakaza omeji in odpravi. A. K. P. Ozdravljenje kile pri odraslem ali celo postarnem človeku brez operacije — je bajka, če ne kaj hujšega. Vsi »patentirani« načini brez operativnega zdravljenja kile so več ali manj izboljšani liki kilnih pasov ali podobnih obvez, ki kilo zadržujejo in nosilca ne nadlegujejo preveč. Značilna posebnost takih »patentiranih« priprav je njihova oderuška cena. D. Z. S. Hud kašelj, ki se Vam ponavlja že več let pozimi in na pomlad in ima po zdravnikovem mnenju svoj vzrok v grlu, se da odpraviti z uspešnim zdravljenjem grla. Če nimate sredstev za zasebno zdravljenje, imate pravico do brezplačnega zdravljenja na oddelku za takšne bolezni v splošni bolnišnici. Uredite to sitnost čim prej^, vsekakor pred svojim »romanjem«, ker na takšnem potovanju je kašelj dvakrat bolj nadležen ko sicer. Š. C. 0. Srčna napaka po revmatizma in hoja po gorah sta združljivi stvari. Če je srčno vnetje že prešlo in če je srčna napaka toliko izravnana (»kompenzirana«), da ne Čutite posebnih motenj pri navadnem gibanju, smete začeti poskušnje s hojo navzgor, a zelo previdno! Izprva si izbirajte kak nižji in položen hrib in korakajte nanj z zaprtimi usti. Če Vam začne ali srce močno utripati ali sapa pohajati, zadržujte korak jn opočasnite hojo (z zaprtimi usti!) tako, da se motnje porazgube, a ne sedajte brez potrebe. Z vstrajno in previdno vežbo se polagoma privadite, da Vam bosta tudi naglejša hoja in strmši hrib — zmagljiva igrača. Zelo oprezno se spuščajte na daljše pohode in na višje gore, skrbno se varujoč vsakršne prenagljenosti ali prevelikega napora. Ni treba, da že letos pridele na Grinlavec ali Triglav, zadovoljite se morda z Golico ali Lubnikoni! Ista. Shujšati hočete? Zdi se, da je Vaša okro-glost bolj iz zabuhlosti kakor zaniaščenoeti. Opis stite predvsem uživanje močno eoljenlb' jedi in soli same — ta razvada ne more ostati brez trajne škode —, omejujte se pri močnatib in sladkih jedeh, zato pa uživajte zelenjave, ki niso preveč za-beljene, kolikor se Vam ljubi, in pa sadje. Lakote Vam ni treba trpeti, ko mnogo delale. Zdravil pa ne poskušajte nikakršnih, počakajte ž njimi vsaj še dvajset leti Sicer pa vedite, da je vitka črta res še novošegna in morda po ženskem okusu, drugi del ocenjevaveev daje prednost valovitim i.n zaokroženim oblikam. ista. Pretiran hvalospev na moje dozdevne zasluge za Vaše zdravje je uvod v Vaše dolgo pisemce, ki je polno porednosti, nežnosti in drugih stvari in spominja na ljubavno dopisovanje. Ali nimate boljšega naslova? Naznanjam Vam namreč, da sem že davno oddan in bodite zadovoljna, dn me ne poznate osebno. Mo ja žena I rdi namreč, da ni gršega in bolj sitnega dedca v treh deželah nuokoli. F. B. J. Strah pred ljudmi je največkrat izraz strahu pred samim seboj ali nerazvite ali izgubljene samozavesti, ki je dika in svojstvo duševno krepkega človeka. Vaša osebna zgodba je značilna za mečkače Vaše vrste. Pozabite, kar je bilo in se ne da več premeniti, znebite se tožljivega snmo-Ijubja in lotite se življenja kakor iznova! Pot Vam je bila označena pred dvema lednonia. Kmetijski nasveti V raSom kraju je ugotovljena pri čebelah aka- rina (grinje), ki je napravila znatno škodo. Bojite se, da bi se te bolezni tudi vaše čebele ne nalezle. Kako se obolelost spozna in širjenje prepreči? S. M. SI. — Ta čebelna bolezen je pri nas še malo znana, čebelarska znanost ji pa sfiloh še ni prišla kaj prida do živega. Ni znano, da bi se pokonče-vala drugače kakor z ognjem in žveplom. Povzročajo jo prav majčkenfe živalice, ki so v sorodu z grinjami na človeški koži (srbečica). Prj prvem paru dihalnih luknjic na oprsju (stigmah) se samica splazi v čebeiino trahejo, kjer zaleže polno jajčec, iz katerih se izležejo mlade grinje, ki se razlezejo po vseh dihalnih cevčicah, jih preluknja-vajo in srkajo kri, ki traheje obkroža. Na zunaj ni čebeli poznati obolelosti drugače, kakor da obne-more in čisto opeša; pa ne le posamezna Čebela, ampak veliko čebel. Šele takrat čebelar opazi, da nekaj ni v redu, ko vidi cele kopice mrtvih in napol mrtvih čebel pred panjem. Takrat je pa že pozno, da bi se moglo kaj storiti. Sedaj poleti nevarnost okužitve ni tako velika, ker obolele čebele izleta vajo in ostajajo zunaj; bolj nevarno je zgodaj spomladi, ko mrtvice v panjih ostajajo in se bolezen silno naglo lahko širi. Ako opazite pred kakim panjem veliko mrtvic, ne ugibljite sami, kaj je in ne čakajte! Nekaj že mora biti napak. Noseina in akarina imata zelo podobna zunanja znamenja. Pošljite takoj vsaj po 10 čebel (mrtvic) iz vsakega panja Bakteriološkemu zavodu v Ljubljani kot vzorec brez vrednosti v preiskavo. Ko boste prejeli odgovor, boste vedeli, pri čem ste in širjemje bolezni preprečili v kali. Ako bo ugotovljena nose-ma ali akarina v hudem stadiju, bo treba pač obolele družine uničiti. Bolje je zgubiti en panj ali dva, kot pozneje ves čebelnjak. Površina mernika posetve. H. A. M. — Mernik žita (pšenice) tehta navadno 25 kg. Svojčas so naši kmetje, mnogi še dandanes, sejali žito tako na gosto, da ga je bilo treba za 1000 kv. m zemlje približno 25 kg ali en mernik. 10 mernikov žita je prišlo na 10.000 kv. m ali na hektar. Površina zemlje od pol mernika posetve se računa torej na 500 četvornih metrov. Na tej podlagi ocenjuje tudi sodnija to praktično merilo naših kmetov, s katerim si ti pomagajo pri splošn' ocenitvi obdelanih zemljišč. Imam kravo, katera je izvrstna mlekariea, zaradi krmljenja pa so z njo velike težave. Če vržem seno v jasli, eno tretjino požre in dve tretjini zavrže. Tako mora ena ženska pri vsakem krmljenju dve uri pr.' njej slati in iz pesti podajati seno. Kaj da storim? P. B. P. — Vaša krava je zelo razvajena; krmljenje je zamudno in predrago, če jo mora oseba vsakikrat krmiti s senom iz pesti, da ga ne razmetuje. Kolikor se da sklepali iz vašega opisa, je dobivala krava ob vsakem krmljenju vse seno naenkrat v jasli, dokler ga ji niste začel! podajati iz pesti. Žival je tedaj videla pred seboj v jaslih velik kup sena. zaU> ni nič čudnega, če je ves odmerek sena ovohala, začela zhtrati in razmetavati seno. S tem načinom pokladanja sena Ле povzročili, da se je navada razvila v razvado. V bodoče pokladajte seno, ki ste ga odmerili za enkratno nakrtnljenje krave, prav po malem v jusli, zalo pa večkral. Ne iz pesti, marveč naravnost iz jasli naj žre krava peščico sena za jieščico. Ko požre eno peščico sena iz jasli, ledaj ji šele dajte novo svežo peščico sena v jasli. To ponavljajte pa le toliko časa, dokler krava pokladano seno v redu in sproti požre. Ko bo začela zopet zbirati in razmetavati seno, takrat prenehajte s j>okladanjem sena. Polagoma ji boste lahko dali |>o dve, potem po tri peščice sena naenkrat v jasli. Mesto celega lahko pokladale kravi zrezano seno. Pa tudi v rezanico zrezano seno krmite kravi le v majhnih, zalo pa večkratnih zaporednih odmerkih. Zrezanega sena ne bo mogla krava tako lahko razmetavati, zato ho še prej opustila svojo razvado. Svetujemo vam, da krmile živino le po dvakrat na dan redno ob določeni uri. Jasli ne smete nikdar napolniti s krmo, temveč jo krmite najmanj v Ireh zai>ored-nih odmerkih, da jo žival ne ho raztresala in razmetavala. Vsak nadaljnji odmerek naj pride v jasli šele, ko je žival prejšnjega že popolnoma pojedla. Po končanem krmljenju odstranite vse ostanke iz jasli in počistite jasli temeljito. Kdaj lahko začnem pasti mlade prašiče? Kako preprečim, da prašiči ne bodo rili po pašniku. K. š. J. — Prašičke začnite pasti, ko bodo okrog štiri mesece stari, ker v tej starosti že tudi primerno izrabijo pašo. Ako je pašnik lak, ila prašiči ne smejo riti |x> njem, jim je treba deti v rilec žični obroček. Skozi nosni h r i pel j vtaknjeua in v obroček usločena in zavihana žica brani, da |>rašič ne rij več po pašniku. S tem pa odvzamemo |>rašiču popolnoma vsako možnost, da bi mogli zadostiti Tivoji naravi. Z obročkom v rilcu ne morejo jirašiči riti tudi ne tam, kjer bi sicer lahko to delali brez škode, n. pr. v tekališču. Kdor jim privošči to naravno veselje, ki ni brez koristi, ker si iščejo rudninskih snovi itd. v zemlji, jim ne da obročka v rilec. Da mu pa ne IhmIo delali škode na pašniku, jih bo puščal na pašnik vedno le lačne. Lačni prašiči ne r i jejo, pač pa se pridno pasejo. Šele ko se napasejo in s pašo nasitijo, potem bi radi tudi rili po zemlji. Tedaj pa jih takoj odženite na tekališče ali pa v svinjak in pašnik ne bo občutil prav nič prašičjih rilcev. Krave bi rad uporabljal za delo, ila ne bodo vodno v hlevu, ker jih nimam kje pasti. Ali lahko storim to? Ali bo trpela mlečnost? A. š. K. — Delo je naravnost priporočljivo za krave, ki so sicer vedno v hlevu. Saj manjka takšnim kravam, ki so obsojene živeti celo življenje le v hlevu, gibanje, dober zrak in svetloba. Radi teh pomanjkljivosti zelo trpijo vsi telesni organi, zlasti pa srce in pljuča. Zato pa postanejo živali, ki so vedno v hlevu, bolj občutljive in manj odporne ter bolj sprejemljive za razne bolezni (jetika, vnetje vimena itd.). Pa tudi teleta le v hlevu živečih krav, nemalokrat podedujejo neucodne lastnosti in se slabo razvijajo. Tem nedostatkom vsaj deloma lahko odpotnoremo, če gonimo krave na vodo, če jih jeseni in spomladi pasemo in čc jih spuščamo redno v tekališče. Precej odpravimo ome- njene pomanjkljivosti tudi. ako uporabljamo krave za zmerna dela, za lahko vožnjo in lahka poljska dela, nikdar j>a ne za prenaj>orna dela. Pri delu moramo s kravami lepo in prijazno ravnati. Pred očmi moramo imeti, da hočemo z uporabo krav za delo predvsem doseči, da se lahko dovolj gibljejo na prostem in se nadihajo svežega zraka. Zmerno delo pa tudi največ pripomore, da se krave utrdijo in postanejo odpornojše napram vsem hlevskim nevšečnostim. Pri delu se krepijo pljuča, parki ji se sproti obrabijo in razvijejo pravilno. Tudi porod je pri teb kravah, ki zmerno delajo, lažji in poteče bolj normalno. Za zmerno lahko delo uporabite krave po dve do tri ure na dan, potem tudi mlečnost ne bo trpela veliko. Mleko krav, ki zmerno delajo, je bolj zdravo in večkrat tudi bolj tolsto. Suhe snovi (suši na) se v mleku ne znižajo. Nasprotno se je dognalo, da se je dobilo iz mleka krav, ko so zmerno delale, še nekoliko več masla in sira kakor sicer. Seveda je pri tem merodajna tudi krma, ki mora biti zadostna in dovolj tečna. Pridelovanje semena francoske pohovke. A. R. B. — Imate dve leti staro francosko pahovko, od katere bi radi pridelali seme. Ne veste pa kako pri tem postopati, da dobite ros vredno blago. — Prirlelanje semena od francoske pahovke, te za travne mešanice tako cenjene trave, ni težko. Mlada trava da navadno slabše seme, medtem ko dobite od pahovke v tretjem letu največ in najboljšega zrnja. Toda tudi tukaj morate odbirati že na njivi ali travniku in določiti za seme samo tiste skupine, ki so krepko razvite, ostalo travo pokosite za krmo. Pahovka dozori navadno nekoliko pred ržjo. Ker pa njeno seme kaj rado izpada, zato morate paziti, da doženete pravi trenutek košnje._ Seme dozoreva, ko preneha biti mlečno, tedaj latje porumeni in tudi slama pod njem začenja rumeneti. To je pravi čas košnje. Vsekakor je bolje kositi nekoliko prej, kot prepozno, da se preprečijo izgube na semenu. Najbolje jo je žeti v jutranjih rosnih urah, da se seme ne osiplje, ter jo povezati v drobne snopiče. Te je najprej otresti na rjuhe, da izpade že prezrelo seme, potem jih posušiti ua njivi ali v kozolcih. Ko je trava popolnoma suha, jo je onilntiti ln seme temeljito očistiti piev. Trebljenje zelenih poganjkov (inandanje) pri trtah. Vprašujete, kaj je bolj pravilno: ali močno trebljenje trtnih poganjkov spomladi al i pa le bolj površno, kakor to nekateri vinogradniki delajo. — Ne prvo, ne drugo ni pravilno. Ravnati se morate po tem načelu: Pustite trti toliko rodnih poganjkov, da bo pridelek zadovoljiv, in toliko mladic, da bo za prihodnje leto dovolj rodnega lesa. Odstraniti јж morate poganjke, ki so se pojavili na starejših delih trsa. Pu-ščene mladice morajo imeti za svoj razvoj dovolj prostora, zraka in svetlobe, pa tudi iz zemlje dovolj hrane. Mlade trs trebimo močneje kot stare, ker krepkeje poganjajo. Razne trtne vrste zahtevajo različno trebljenje. O tem se pa podrobneje podučite v knjigi Zmavc, Vrtnarstvo, ki jo dobite v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Nepodpisanemu. Na vprašanja brez podpisa ne odgovarjamo Pravni nasveti Terjatev v Češkoslovaški. B. F. V. P. Vsak odvelnik bo prevzel vaše zastopstvo za iztirjanje vaše terjatve Češkoslovaški. Ako bo treba tožiti, se bo pač obrnil na advokata v navedeni državi. Odvetnika vam pač ne bo težko najti, zato je vsak naš daljnji nasvet v tej stvari nepotreben. Sprememba imena. F. Š. V. Nezakonski otrok more dobiti očetovo rodbinsko ime s pozakonit-vi jo. Drugače pa ban lahko dovoli izpremembo imena osebi, ki po dovršenem 21. letu starosti dokaže, da ga rodbinsko ime, ki ga je dobila z rojstvom po očetu ali po nezakonski' materi, odnosno s pozakonitvijo, ovira brez lastne krivde v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstanek, ali da mu sicer povzroča bistveno škodo. Taksa ze dovolitev, da se izpremeni priimek, znaša 50 Din. Užitek travnika. V. It. Cerkev uživa parcelo nekega Amerikanca, ki je baje pisal, da sme cerkev to parcelo uživati. Cerkev plačuje davke in oddaja parcelo v zakup. Kdo je dolžan plačati davke? Kdo sme zahtevati odškodnino za škodo, ki je bila napravljena vsled neupravičene vožnje čez parcelo in to ob deževnem vremenu. — Cerkev, ki je dobila travnik v uživanje, je prevzela tudi vsa bremena, ki so spojena s travnikom. Plačati ima torej tudi davek. Odškodnino za škodo, napravljeao na travi ali drugih plodovih travnika, lahko zahteva zakupnik. Kdaj se izgubi pravica vožnje po privatni poti? C. L. Ako 30 let svoječasni upravičenec ni vozil po poti čez vaše zemljišče, je pravico vožnje izgubil. Sicer pa pravica služnosti (n. pr. vožnje) zastara vsled neizvrševanja, ako ste se vožnji protivili, pa upravičenec ni uveljavil svoje pravice v treh zaporednih letih. Ako smatrate, da je la pravica zastarana, svoječasni upravičenec ali njegov naslednik pa hoče zopet voziti, morate tožiti, nakar bo odločilo sodišče, kdo ima prav. Če drevje zastre pregled. L. C. K. Tako drevje, ki zastira na cesto pregled, sme cestna uprava (občinska, banovinska) dati odstraniti. Ta mora torej po svojih organih ugotoviti take in podobne nedoslatke na cesti. Obresti po uredbi o zaščiti kmetov. A. A. Za zaščitene kmete urejuje navedena uredba tudi višino obresti, seveda le za dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Za te dolgove znašajo obresti po 6% in to le v denarnih zavodih, dočim znašajo obresti za dolgove pri drugih upnikih le 8.54%. V tej višini izračunane obresti pa so že uštete v obrokih, ki jih morajo dolžniki 12 let plačevati! Razume se, da v tej uredbi določena višina obresti velja za nezaščitene dolžnike in za dolgove, ki so nastali po 20. aprilu 1932. Upravljanje občinske imovine. E. M. Upravljanje občinske imovine spada v pristojnost občinskega odbora, zato sme odbor dati občinsko zemljišče v zakup. Če je vpisano zemljišče na ime katastralne občine, se ne more smatrali za solastnino posestnikov dotične občine. Ako s sklepom občinskega odbora niste zadovoljni, bi se morali pritožiti. Kako zakupni kuredi v zakup vzeto zemljišče, je odvisno od zakupne pogodbe. Kar se tiče razlastitve, je v javne namene razlastitev mogoča. Davek od poslovanja, ki sc vrši lire« obrtnega dovoljenja. T. Č. Na davčno obveznost nima nobenega vpliva lo, da se je obrat ali poklic izvrševal zoper zakonske odredbe ali brez dovolila, kjer predpisuje zakon za tako izvrševanje posebno dovolilo. Zato s pritožbo proti odmeri pri-dobnine ne boste uspeli samo s trditvijo, da ne spadate pod obrtni zakon in da nimate obrtnega dovoljenja. Lahko pa seveda napadale višino odmerjenega davka, ker vaši dohodki niso bili tako visoki, kakor so jih pri odmeri davka vzeli za osnovo. Drevje ob njivi. A. V. Pel let že raste drevje ob vaši njivi v razdalji 2 do 3 m od meje in je že 5—6 m visoko. Bojite se, da vam bo senca delala na pridelkih veliko škodo. Kako temu od-pomoči? Ako vam drevje, ki je bilo na novo zasajeno dela škodo, imate vsekakor pravico do odškodnine. Ako se ne doseže poravnava, bi v slučaju tožbe pač odločilo sodišče. Mislinje pri Slov. goricah. Kaj je vzrok, da državni svet tako dolgo ne reši vaše tožbe, bi mogli zvedeti pri njem morda po kakšni osebi iz Belgrada. Tako počakajte, ako boste pozvani na plačilo. Prosite s pismeno vlogo, da se vaša tožba j reši. V,njej navedite, kdaj ste jo vložili in radi ; česa. Ako imnte prepis iste, ga priložite. Lcgitiinarija članov naeeistva zadruge. J. K. Po pravilih vaše zadruge se člani načelstva legitimirajo z zapisnikom v občnem zboru, ki ga podpišejo predsednik in dva zadružnika. Vprašate, če lahko podpišeta zapisnik dva poljubna člana. — Vsak član, ki je bil navzoč na občnem zboru lahko podpiše zajiisnik. Ako so bili postavljeni overovatelji, ga podpišejo ti. Razume se, da vsak lahko odkloni podpis, ako zapisnik ni dovolj točen. V tem slučaju bo pač treba sestaviti nov. točnejši zapisnik. Razdolitev skupnega sveta. D. P. S Ako ne morete doseči sporazuma zu razdelitev zemljišča, bo pač treba tožiti.' Brez stroškov ne bo šlo in tudi zemljemerca boste morali plačati. To velja za slučaj, ako je svet solastnina. Zavarovanec Okrožnega urada za zavarovanja delavcev v bolnišnici. F. 0. M. Bolniške stroške plača za zavarovanca Okrožni urad za zavarovanje delavcev. V tem slučaju pa zavarovanec nima pravice do branarine. Ako je bolnišnica račun poslala zavarovancu, naj javi, da je zavarovan in predloži naj račun Okrožnemu uradu za zavaro vanje delavcev. Zalivanje vrta ob tujem zidu. B. K. Sosed Vam brani zalivanje vrta ob njegovem zidu, češ, da vlaga udarja skozi zid in mu zlasti pozimi povzroča škodo. Ali more zabraniti zalivanje vrta? — Lastninsko pravico na vrtu sinete izvrševati tako, da s tem ne posegate v pravice soseda. Če voda res moči zid, Vam bo to sosed lahko zabranil, če ne drugače pa s tožbo. Sicer pa je po našem mnenju nepotrebno ob zidu vrt zalivati s tolikšno množine vode, da ista dela sosedu škodo. Zarubljeno motorno kolo. 0. O. Dolžniku je bilo zarubljeno motorno kolo. Tvrdka. pri kateri je dolžnik kolo kupil, trdi, da še ni plačano in da je kolo še njeno, ker si je pridržala lastninsko pravico do popolnega plačila. Vprašate, kaj bi upnik napravil. — Tvrdka lahko vloži proti ujmiku tožbo, s katero zahteva, da se izvršba na kolo ustavi. Ako bo dokazala, da je kolo njena last, bo sodišče tožbi ugodilo, izvršbo na motorno kolo ustavilo in upnika obsodilo na plačilo stroškov. Zato naj upnik, ki misli, da ne bo mogel izpodbiti tvrdkinih dokazov o laslnini kolesa, rajši sam predlaea ustavitev izvršbe, da si s tem prihrani pravdne stroške. Vinska trta na meji. D. V. P. Pred 6 leti ste kupili posestvo s poslopjem, ki meji v svoji dolžini na južni strani na sosedov vrt, čigar meja je le 75 cm oddaljena od temljne stavbe. Ta svet, ki je bil doslej zaraščen s koprivami in ki ga niste vi, niti sosed uživali, ste sedaj očistili kopriv in zasadili trto tik ob zidu. Sosed, ki ima le vžitek svojega posestva do polnoletnosti svojih otrok, vam to ni branil, pač pa vam skrbnih sosedovih otrok, ki so zemljeknjižni lastniki, preti s tožbo, če trsje ne izrujete. — Iz vašega opisa sledi, da je svet do kapi ob vašem poslopju vaša last. in vam nihče ne more braniti, da na tem svo.iem svetu zasadite trte. Sj>orno je le, čigav je. svet, po katerem morate hoditi, ko oskrbujete trto. Če je sosedov svet, ki ga do polnoletnosti svojih otrok vživa sosed, potem imate zankrat dovoljenje sedanjega vživalca. Tožbe se torej zaenkrat, ni treba bati; ko bodo pn dorasli sosedovi sinovi, se boste pač morali ž njimi sporazumeti, knko da boste tedaj oskrbovali brajdo. . Goljufana ljubezen. A. R. K. Rada ste se imela s fantom in je fant vedno obljubljal, da bo dekleta poročil. Vsled teh obi.inb se je dekle fantu udala. Sedaj po dveh letih pa se je fant začel dekleta izogibati in pravi, da se ni obvezal jo poročiti in da je vse, kar je bilo sama hotela. — Dekle ima pravico zahtevati od fanta, da ji povrne vso prizadeto škodo in tudi izgubljeni dobiček, če je fant z zvijačo zavedel dekle, da se mu je vdala. V slučaju tožbe bo moralo dekle navesti priče, ki se jim je morda zaupala, če pa ni prič, ho pa sodnik vzel v poštev vse okolnosti, ki govore zn verodostojnost, dekleta n li fanta, in enemu izmed teh dal prisego. Ce jc dekle sicer pošteno in se je pripravljala na poroko — mislimo, da ji bo sodišče verjelo, da se je lo vsled obljube, da jo ho poročil, izpozabila. Slabi čevlji. O. A. R. D. Kupili ste od hišno gospodinje čevlje za 160 Din, ki so bili vtiliotapljeni iz Avstrijo. Čevlje ste moral i tnkoj dati v popravilo, kar je stalo 40 Din. Vprašate, če lahko zahtevate znižanje kupnine. — Ne. Videli ste čevlje pred nakupom in vedeli, kaj kupite. Znižanje cene bi zdaj mogli zahtevati le v slučaju, če čevlji niso vredni niti jx>lovico kupnine. Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) CITATELJEM ZA NEDELJO Jacciuos Ribiires: Binkoštni kolač Pri nas je običaj, dn za Binkošti v vsaki družini speko velik koluč v obliki krone. Barve je zlate in vos diši po močnem starem žganju, dočim se v kozarcih iskri rumeno vino. Kakšen užitek za otroke, ko dobe kos izvrstnega kolača, katerega slastni okus obuja še mesece potem sladka čustva! Prav ta binkoštni kolač mo spominja lepe in ganljive zgodbe o neki moji prijateljici iz otroških let, ki je stanovala blizu nas. Moji mali prijateljici jo bilo ime Me-nika ln bila je hči vaškega peka. Živahna, hitra, blestečih oči, vedno vedrih lic in smehljajočih so ustec s snežnobelemi zobki. Bilo ji je deset let, imela je bistro glavico in bila prva v razredu. Konec zime se je hudo prehladila — šla je pač premalo oblečena iz vroče pekarne na prosto — in nevarno obolela. Malo Meniko je mučil hud kašelj. Zdravnik je rekel, da je le navadno vnetje dihal, da je pa treba zelo paziti in čakati na toplo vreme. Vrnila se je pomlad z vonjem po cvetju in novem življenju, z neba pa je lilo božje sonce svoje zlate žarke. Mala Menikn je s svoje postelje željno gledala vso to lepoto, ki je ni mogla uživati, in po njenih bledih in suhih licih so pogosto tekle solze. Dan pred binkoštmi je rekla Menika očetu: »Prosim te, napravi mi lep, zlnt kolač, in ko bo pečen, mi ga prinesi; čutim, da bi mi šel v slast.« »Storim, kakor želiš, otrok,« je rekel oče, »sam ti ga naredim.« Hčerki so zasijale oči in s smehljajem na ustnicah je zaspala. Spala je ves dan. Doli v pekarni pa je oče s svojimi pomočniki mešal in gnetel testo ter kuril peč, kjer je prasketajo gorela grmada. Vsajali so kolače drugega poleg drugega in vsak je v vročini polagoma dobival zlato barvo. Ura v prodajalni je odbila sedem, a iz »sobe se je zaslišal šibak glas: »Ata! Ata!« Menika se je bila zbudila. Oče je stopil v sobo in našel hčerko sedečo na postelji. Glavica ji je molela izmed rožnatih zaves: »Kaj bi rada, moja mala?« »Ali je že pečen moj kolač?« »So ne, a kmalu bo; ravnokar sem pogledal, še malo časa: na eni strani je že rumen.« »Tako sem lačna, sline se mi cede in na nič drugega ne mislim, kakor na kolač.« »Le še malo potrpi, ljubo dete; kmalu se vrnem, paziti moram na kolač.« Menika je ostala sama in prisluškovala glasovom, ki so prihajali od zunaj. Vsak hip je zazvonil zvonec v prodajalni; ljudje so prihajali naročat kolače, a deklica je vse poznala po glasu: to je gospa Leda, trgovka, ima visok in močan glas kakor boben; to je gospa Livija, trafikantinja, govori s ten- kim glasom kakor piščal; bilo je še dosti drugih. Zvonec je v resnici knr naprej zvonil. Zakaj pekove kolače so ljudje posebno cenili in so jih prihajali naročat iz vse okolice. Menika je vse to slišala. Zdajci se ji je zazdelo, da sliši neki neznan otroški glas, ki je govoril: »Prosim v imenu Božjem za košček kruha!« Glas je bil tako mil in žalosten, cla so se deklici zasolzile oči. »Kaj?« si misli. »Vsi se pripravljajo na to, da bodo jedli kolače, a na svetu so reveži, ki žele kos kruha, da se nasitijo?« To je bilo zanjo nepojmljivo. V tem pa je slabotni glasek prosil dalje: »Lepo prosim ...« Vsa žalostna in solznih oči razgrne Menika narahlo zastore na postelji iu zdrkne na tla. Bila je slabotna in suhe noge so se ji tresle; šla je k oknu in pogledala, odkoder se je slišal glas. V odsevu prodaj al niške svetilke je opa-zilu na pragu deklico približno svojih let, revno oblečeno, boso. plavili las, ki so ji v kodrih padali na čelo. Gotovo je beračica, ki prosi miloščino. Menika jo je žalostno opazovala, ko so se iznenada odprla vrata in je vstopil oče, noseč na krasnem krožniku toliko zaželjeni kolač. »Menika, Menika!« ji zakliče, »kaj pa delaš?« »Gledam, oče.« »Brž, brž v posteljo; utegneš se prehla-diti, drago dete.« In prijeinši jo nežno za roko, jo odvede v posteljo. Moiiika se stisne pod odejo, oče pa postavi k postelji majhno mizico in nanjo položi kolač. Ko je to uredil, mu pravi hči: »Oče, nekaj bi te prosila.« »Povej, moja mala.« »Tu doli je revna deklica in prosi miloščino. Ali mi do voliš, da pride sem in da si razdeliva kolač?« Oče malo osupne, nato pa de: »Ampak... ljubo dete...« »Oče. oče. prosim te, usliši me; ne veš, kako bi bila srečna.« Pek je zelo ljubil svojo hčer; da je ne bi užalostil, ji želje ni hotel odbiti. »Grem pa ponjo, Menika.« Doli na ulici je mala sirotka neprestano stegala roko. A žal, ni bilo nikogar, ki bi ji hotel kaj dati, kajti na tem svetu je rado tako, da ljudje v svojem veselju pozabljajo na reveže. Deklica je željno gledala na kolače v pekarski izložbi, ki so se zlato svetili, in solza za solzo ji je silila na veke in kanila po licih. V tem željnem ogledovanju kolačev ni Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave crigmalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/П. niti opazila Menikinega očeta. Ta jo je prijel za roko. »Pojdi z menoj, otrok,« ji je rekel. Začudena se sirotka zdrzne. »Gospod...« »Pojdi«, ji prijazno pravi pek. »Imam hčerko tvojih let; bolna je in te želi videti, pojdi!« Sedeč na postelji, jo je Menika smehljaje se pogledala in rekla: »Jutri so binkošti, ko jemo kolač. Moj ata mi ,ie mojega že danes pripravil; rada bi ga delila s teboj. Sedi semkaj.« Mala sirotka začudena posluša, Menika pa nadaljuje: »Oče, zdaj naji moreš pustiti sami, večerjali bova skupaj.« Ko je oče odšel, je vzela Menika nož s koščenim držajem in razrezala kolač na kose. »Vzemi,« de sirotki, »izvrsten je; prav gotovo takega še nisi jedla.« Neka nevidna simpatija je oklenila obe • 1 eci ju ko sta slastno jedli okusni kolač, jo vprašala Menika svojo novo prijateljico: »Ali si res tako revna, da moraš prositi miloščino?« »O da, res sem revna!« odvrne sirotn. »Pa tvoji starši?« »Nimam jih; čisto sama sem.« ('isto sama!« Menika toga ni mogla poj-initi; imela je očeta, ki je neprestano pazil nanjo. V teli mislih nadaljnje pogovor: »A kako moreš živeti tako, brez vsake pomoči?« »Od vasi do vosi hodim in prosim kruha. Niso vsi ljudje trdega srca in večinoma me sprejmejo prijazno, dado mi krožnik tople juhe in kos kruha.« Deklici sta ravno pojedli in Menika nadaljuje: »Ako bi se ti ponudila priložnost, da bi i imela stanovanje z lepo posteljo, kjer bi nmgla po mili volji spati, ali bi to sprejela?« Dekličine zre niče so zasijale. »Oh, in šc kako rada, precej bi sprejela, a žalibog tega nikoli ne bo.« I- Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pn tvrdki . osip Peteline, Liubliana /.a vodo (blizu Prešernovega spomenika) Vrata so se odprla in pek jo nanovo vstopil. »Prav, otroci, ali je bil kolač dober?« »Tako dober!« sta hkratu vzkliknili deklici, Menika pa je še dostavila: »Moja prijateljica bi rada šo jedla in jaz I ji pravim, naj ostane pri nAs. Zato te prosim, oče, da mi to dovoliš. Saina je na svetu, brez staršev in prijateljev: naj bo moja prijateljica, ne odreci mi tegal« V očoh sirotke so zablestele solze; ganjena jo zašepetala: »Oh da, gospod, ne vesto, kako bi bila srečna in kako bi imela rada vašo hčerko!« Pek je pomolčal, nato pa ljubeznivo rekel: »Naj bo, kakor želiš, Menika. Dovolj smo bogati in ni strahu, da bi bili lačni...« Tako jo Menika dobila družic«. Otroka slu se kmalu vzljubila kakor dve sestri, a dobro delo je prineslo blagoslov in Menlki so pordela jičeca. Ko se je vrnilo poletje, sta obe pekovi deklici, držeč se za roko, veselo pohajali po zelenih travnikih, zvečer sta pa sloneli oh pekovih ramenih in njegova roka je nežno gladila obe plavolasi glavici H. Natouck: Nepozabno v •" i. ■ гМч>; Vf-,.".• Kaj je v resnici nepozabno? V zadnjem bistvu gotovo vse tisto, kar se nam je zgodilo in iz kar je zraslo naše notranje življenje, kakor raste telo iz celic. Nikoli ne pozabim .., Nikoli ne pozabim male legende iz svojih otroških let, ko sem se petleten splazil skozi ograjo na balkonu v tretjem nadstropju in je moja mati zadušila v sebi krik strahu, se tiho približala in razprostrla svoje materinske roke nad zašlo ovčico kakor rešilno mrežo in me lako v zadnjem trenotku obvarovala pred padcem. Za mojo mater je ostal ta trenotek za vedno kakor moje drugo rojstvo. Nikoli ne pozabim vročičnih sanj v moji deški dobi, ki so bile kakor globoka slutnja: po beli, prašni, osameli cesti beži z velikimi koraki petelin, znanilec še nepojmljive nesreče, beži pred še nevidno grozo, ki se pojavlja v dalji kakor dim in plamen. To je bila prva slutnja o nečem grozečem, čut beganja in tesnobe pred neznanim, proti čemur sem se moral boriti v svojem bodočem življenju. Nepozabno za vsakogar, ki nosi človeški obraz, je obličje matere in očela, iz katerega je, staro in hkrati novo, neodoljivo oblikovano lastno obličje. Materin obraz, iz katerega je pregnala vedrost, je bil zastrt z otožnostjo, da se je večkrat zdelo, kakor da bi jokala, pa jo le premišljevala o preteklosti, kakor zdaj delam sam. Očetov obraz je bil pač pripravljen za vedro in lahkomiselno pojmovanje življenja, vendar ga je zadrževala neka zmo-čenost, strog pojm o dolžnosti in dostojanstvu, ki mu je nalagal veliko odpovedi; tako jc ostalo le skrito hrepenenje, za katero sam ni vedel. Obe podobi roditeljev se spajata v magično zrcalo in ko se motrim v njem, pravim: To sem jaz in vendarle spet nisem. Nikoli ne pozabim, kako je sveto ugasnilo obličje petinosemdesetletnega očeta, kako je njegova uežna, ovela roka, ki je bila opora skoraj slepim očem, otipavala moj obraz; nikoli ne pozabim te roditeljske dvojice na meji življenja, tega zadnjega pogleda na lasten začetek. Kako majhna je bila postala, da bi otrok mogel rasti. Vzel bi ju v naročje in ju nosil, kakor sta onadva nekoč pestovala me- ne, ko sta bila velika in mogočna, jaz pa sem bil nebogljen otrok. * Nikoli ne pozabiš dneva, ko si jo prvič videl. Kako mi je val množice neke predbožične nedelje prinesel nasproti njen obraz. Svetiti se je pač moralo v nekem siju, to lepo dekliško obličje, da se je tako razločevalo v vrvežu večerno somračne ceste. Bil je sij usode. Tvoj zlatorjavi pogled, v katerem sta se zrcalila zadrega in rahel posmeh, ko sem te nagovoril, naravni ponos v vsem tvojem nastopu — če to kdaj pozabim, me bo preje zapustil spomin na samega sebe. Vsa nemirna leta sem nosil s seboj to lepo sliko, ki jo je ustvarila bajna ura hrepenenja in osamelosti, in sem jo še vedtii branil, ko je že ni bilo več. * Nikoli ne pozabim tega »trenotka«: Sin, majcen v svoji posteljici, nad katero se sklanjani, prvič odpre oči; in v blesteči globini, v tej rosi iz Božje roke, se zrcali moja podoba. Našel sem se v pogledu mojega otroka, ki je mirno in pokojno odseval mojo problematiko. 0 zrcalo v očeh mojega sina, ostani mi jasno in bistro, da se boni mogel v tem studencu motriti in očiščevati — to bodi moja zadnja nečiniernost. * Nikoli ne pozabim, da mi je višje naključje ravno na dan najine ločitve izigralo v roke tvoje poročno velo in mirtin venec, ki sta počivala pod plastmi težkega platna. Ves razžaloščen in poln plahega spoštovanja sem se s prsti in ustnicami dotaknil svetega ostanka. Kakor ta poročna tenčica je vse nepozabno' vonj, ki se v minevanju razcveta. 7 A 3&; O lT\ venee. obleko in svilo &.ВЛ IluPtKI IU poceni dobite v Trpinovem bazarju, Maribor Vetrinjska ulica 15 (NSEKIKAJIL V »SLOVEINCLi«! Ivan Zatluka: Goreča srca (Iz knjigo: »U osoju i prisoju«) V prvi polovici osemnajstega stoletja je živel ; v neznatni liški vasici Velebita kmet Mile, moj praded po materinem rodu. V mladih letih je služil nekaj let v Senju pri nerkem mladem kapitanu, kjer se je naučil čitati, pisati in računati. i Gospa kapitanica je bila Italijanka. Pri njej i se je naučil Mile italijansko in razna gosposka j dela, prešli, šivati in kuhati. Vest, da mu je oče padel v vojna s Turki, ga ! je prisilila, da se je vrnil v planino, kjer je stala j njegova domača hiša, zavarovana med sivim kamenjem. Hitro se je oženil. Njegova žena Janja Je šivala z Milom obleke iz domačega volnenega sukna in kožuhe iz kož, ki so jih kmetje sami sirojili. Mila jo poznala vsa Lika ln Krhava, od ponosnega Karlovca do trdega SenJa, od sinjega mor-a do belega Bišča. Poznali so ga cesarski oficirji n bosanski spahiji so ga vabili nn »divane«. Milo in Janja sta čutila, da jima je Previdnosl , namenila večjo nalogo. K njima so se zatekali kmetje in uboga raja ob vsaki priliki in nepriliki. I pa je Mile dejal Janji: »Midva vidiva dlje kakor drugi. Najina pomoč bednim ln zapuščenim je sonce, na katerem se bodo ogrevali še njihovi potomci. Glejva, dn jim kolikor najbolj olajšavn trpljenje.« »Prav praviš, moj Mile. Spoznala sem, da v tej revni raji Ili iskrica spoznanja. Do nas redko kdaj najde božji služabnik ali kaka druga odlična oseba, z'ilo bova midva sejala dobro in zdravo eeme; naj vzklije, da bo kaj žetve in duševne koristi.« Tn dvojica Je imela obilo nnravnih kreposti. . dasiravno se je bil Mile nalezel nekaterih napak j •vojega kapitana, katerega se je gotovo vsak dan epominjal kot zglednega moža. Uboga raja je imela Mila za modrega in pre-vdarnega. V resnici je bil odločen, zgovoren in razboril. Spoštovali so ga in ga iz ljubezni imenovali »mali paša«. »Botor Jurče, kaj te je prineslo k meni? Pravkar sem sam mislil nate, viš, pa si prišel. Ali te tepe kaka nadloga?« vpraša Mile krnela, ki je prihajal na dvorišče za visoko kamenito ograjo. Kmet je nosil pod pazduho kozje kože. »Prihajam, boter, da mi napraviš nov kožušček,;: odgovori kmet. »Bom, boter, če boš ti opravil važno stvar. Šel boš po vseh hribih in povedal ljudem moje sporočilo. Ko sneg skopni, bodo semkaj udarili Turki. Mislijo na morje. Vsak naj se že zdaj pripravi, da ga turška vojska ne zaloti na pragu. Treba je pripraviti grmade in luči; kakor hitro se Turki vzdignejo na pohod, naj zažgo kresove v znamenje, da prihaja poguba. Vse, kar je živega: v VelebitI Mlajši k merni. Ne pozabi povedati: .Varujte otroke, da se ne zatre tiaše seme in pleme!'« Kmet vtakne obe roki na razgaljene, gosto ob-raščene prsi, pokinia z glavo, da je razumel. Nato brez obotavljanju odide. Zagoreli so kresovi in grmade. Turki so se zgrnili po Liki. Velebit je oživel. Votline in pečine so dale ubogim beguncem zavetje in hrambo. Mlajši so pohileli k Milu. Ne vprašajo ga, kaj bo z njimi? Zamišljeni pričakujejo povelja in so zadovoljni. da so svoje družine spravili na varno. »V Brinju nas pričakujejo« — dč Mile zbranim. »Odondod odrinemo na obrambo doma in naroda.« V več ostrih spopadih je delala Milova četa prave čudeže. In Turki so se umaknili v Bosno, I.ičani v svoje bajtice; vsi so slavili Mila, da Jim je o pravem času »napovedal« lurški naval. Mile je imel sina Bariša. Deček se je pri materi naučil krojiti in šivati. Sam ga je naučil či-tati in pisali in ga izvežbal v računstvu in italijanskem jeziku. Bariša je bil bistroumen. Veselilo ga je, da njegovega očeta ljudje tako spoštujejo. Sprejemal ie očetove nauke, ko mu je v dušo vsajal ljubezen do rodne grude, bodreč ga na boj in neizprosen odpor proti Turkom, ki so ponienjali nevarnost za daljno bodočnost. V mladem Bariši se je oglasila želja, da bi videl svel, o kalerem mu je oče toliko pripovedoval. Bekel je: »Grem, kjer ni turške oblasti. V Senju se odločim kod in kam. Svet mi je odprt. Igla me more preživeti. A ne bojim se niti težkega dela.« Prišedši v Senj, si je v luki ogledoval neko ladjo in pri tem naletel na njenega lastnika Portugalca. Ta ga začne nagovarjati, naj gre z njim v Lizbono. Odločni fanl pristane. Portugalec je bil ves vesti, Ua je pridobil mladega Slovana. Uporabil ga je za krpanje jader in šivanje. Bar.ša je srečno prišel v Lizbono in preživel tam dve leti. Polem ga je prevzelo hrepenenje po starših in liški domačiji. Ni mu dalo pokoja in odpravil se je iz Po'lugalske. Ko so ga vprašali: zakaj zapušča deželo, v kateri se mu dobro godi, je odgovoril: »Tu sem tujec. Morda so mi Turki opustošili dom in uhilj starše. Srce me vleče tja, kjer je studenec mojega mladega življenja, kjer ljudje ne žive, kakor tukaj, po svoji mili volji, ampak v boju za svobodo.« Te plamteče besede so mu odprle pot na ladjo, ki je odhajala v Carigrad s tovorom volne. Na poti v Marzelj, blizu Sardinijo in Korzike, so ladjo napadli korziški morski roparji. Ladijska posadka se je hrabro branila. Večkrat je bila v nevarnosti. Gusarji so jo zagrabili s saki in jo vlekli k sebi. Žo so se pripravljali, dn jo naskočijo. A zadnji obupni odpor posadke je gusarje prisilil, da so se umaknili. Mnogi so svojo drznost plavali z življenjem. Sam roparski poglavar je mrtev padel v morje. Nn trgovski ladji so imeli srečo. Mrtev je bil samo eden, ranjeni pa vsi do zadnjega, ne izvzetnši Bariša. Ladja je nadaljevala pol v pravcu Sredozemskega morja. Bariša se je v Marzelju izkrcal, češ: »Ne želim I videli Carigrada, odkoder prihaja vse gorje, ki i neprestano tlači in muči moj rod in mojo domo-I vino.« I Prišedši v Francijo, je naletel tamkaj na veliko revolucionarno gibanje. Mimo tega so povsodi mrzlično razpravljali o sajeuju krompirja. Prav tistikrat jo bilo dospelo iz Anglije prvo gomolje. Vprašanje o saditvi krompirja je revolucijo se ! podžgalo. Nastali sta dve bojeviti stranki. Kmetje so bili nasprotniki krompirja. Trdili so, da bo i krompir pritisnil na žitne cene. »Zanima me, kako se bo ta strastni boj kon-i čal. Vdinjam se pri bogatem kmetu. Prigovarjal j • mu bom, da naj se sprijazni s to koristno rastlino, s katero sem se seznanil v Lizboni, kjer jo že goje ; vrtnarji« — je dejal sani pri sebi Bariša. Nastopil je službo nedaleč od Marzelja. Pri-i šedši v vas, je slišal, kako je redar razglašal oblastno odredbo v zmislu krompirjevih nasprotnikov. Temu se je Bariša čudil. »Na Portugalskem prisegajo, da bo krompir osvojil ves svet,« je rekel. Svojega gospodarja je vneto nagovarjal, naj sadi krompir. Mož se je v to odločil, a pri svojih sosedih naletel na zapreke. Kmalu se je Bariša prepričal, da ima uradna prepoved ravno nasprotni učinek. »Tu so pač zopet uresničuje tisla znani: Pre-povodano sadje je najslaje. Kmetje si mislijo: ,Ker nam oblasti prepovedujejo svobodno pridelovanje krompirja, bo v njem že nekaj dobrega. Kršimo prepovedi' Opažam, kako ga že na skrivnem sade« Ko so kmetje spoznali korist krompirja, so se dvignili kakor en mož in zahtevali, da se prepoved odpravi. Zdaj se jc Bariša trdno odločil: Pojdem v domovino in s seboj vzamem krompirjevo gomolje. Sadil ga bom na svoji zemlji. Naše ljudi bom poučil o vrednosti te blagoslovljene rastline. Nekaj tednov nato se je Bariša vkrcal nn bene-ško ladjo, ki Je plula v Trst. S seboj je imel culo I krompirja, ki ga je dobil namesto plače. Na polu jo bilo njegovo »izvozno blago« dva-j krat v nevarnosti. Na širokem morju jo neka komisija ukazala, da naj se te smeti vržejo v morje, j Mornarju, ki naj hi bil lo Izvršil, je dal Bariša I razumeti, dn ga nagradi, če mu zveženj pusti. Ke-«1 ga ie S. Stark: V afriški h osti (Odlomek) Danes se je zopet enkrat izpolnila tista znana in čeeta podoba iz sanj. To jo podoba belega moža, ki drži tropsko čelado v rokah in se v dno srca ganjen hvaležno ozira proti svojemu črncu. Velikokrat mi je bila ostala v duši !a podoba, doma, ali pa, ko sem samoten pohajal ob skalnati severnoirski obali. In zdaj je posiala ta podoba zunaj v liosti popolna resničnost. Veliki »bvana«, obremenjen z vso težo evropske nadkulture, ki v oholi plemenski zavesti vsakih par minut oblastno pokliče manjvrednega črnca in rohni nad njim, osramočen spozna, da je s svojo modrostjo pri kraju. Zdaj utihne in ne zine nobene več. Voljno prepusti črncu vodstvo in kakor nebogljen otrok uboga vsako navodilo, hvaležen, da mu je domačin pripravljen pomagati. Ve, da bi bil tu brez črnčeve pomoči izgubljen. V tem trenotku slavi Črnec velikansko zmagoslavje — sreča, da se ga nikoli prav ne zaveda. V tisti vdanosti in tihoti Evropea, ki sicer neprestano poveljuje, je nemo priznanje, da se čuti revnega in nebogljenega, .lasno mu postane, da je v »črnem delu sveta* vendarle samo vsiljivec, da je črnec, kljub vsej evropski premoči, vendarle edini pravi gospodar na tej zemlji. Veličanstvo bele polti se odpove prestolu; v trenotku stiske vzame črnec žezlo v roke." Nekaj neizrekljivo ganljivega in za poštenega Evropea osrainotljivega je v tem, kako domačin v takih trenotkih nevarnosti tiho prevzame oblast in jo sam iz sebe zopet vrne belcu, kakor hitro mine nevarnost. Sredi gričaste pokrajine, daleč od taborišča, pod temnim oblačnim nebom opazim iznenada, da je že večer. Pet milj smo bili prehodili po močvirju in visoki travi, torej mora biti že kasno. Žepne ure že mesece nimam več. Moja inače tako zanesljiva ura — sonce — danes štraika, kajti ie več ur zapored dežuje. S kompasom v roki skušam z mrzlično naglico še pred nočjo dospeti v tabor. Zaman; že je popolna tema, a mi smo Se milje daleč od »doma«. Namesto da bi vodstvo pravočasno prepustil domačinu, grem cele ure po kompasu naprej in se v nastajajoči temi grdo zmotim. Potem naelane popolna tema in vsa moja modrost je pri kraju. Ostanek vžigalic mi je zmočil dež, da eo nerabne; na nebu ni videti nobene zvezde. Hočeš nočeš sem se vdal in prepustil domačinom vse ostalo. Njihov dar, da se spoznajo in usmerijo v neznani pokrajini, je dosegel za evropske pojme naravnost presenetljivo popolnost. Krpe boste in stepe se menjavajo med seboj. Glede smeri si je vsa osinerica mojih črnih fantov popolnoma na jasnem; samo trda tema jim dela, predvsem zaradi mene, preglavice. Moj drugi kapitao mi poda roko in kakor nebogljen otrok grem za njim. Kakor mi je bil sicer neprijeten vsak dotik z umazano črnsko roko, tako hvaležno sem se zdaj oprijel roke izvedenega vodnika, ki mi je prinašala pomoč. Kajti na stepah se dvigajo dostikrat do kolen visoka, trda in robata mravljišča iz strjene zemlje, ob katerih bi se mogel občutno pobiti. Po gozdnatih krajih leže zelo na gosto debla padlih dreves, tudi je polno do kolen segajočib lukenj, v katerih bi si mogel zlomiti nogo. Počasi, korak za korakom, gremo v gosjem redu po temi in na tihem ves ganjen čutim, kako ine domačini, mene, svojega strogega gospoda, pred DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTB PARIŠ Telet.: TrlniM 81-74 — Telef.: Trlnftč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruzeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBIIRG: No. 5967 Luzembourg. Na cahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. i vsako oviro svare, da se na večurnem potu po I »egiptovski temk niti enkrat resno ne spotaknem. Marsikateri »kullurui človek« bi bil ob teh okoliščinah škodoželjno izrabil priliko, da bi dal svoji dolgo zadrževani jezi vsaj malo maščevalnega duška. Samo en »Lo — bvanac — pozor, gospod — manj, pa bi se bil občutno pobil. Ko smo menili, da smo že precej blizu tabori-1 šča, sem ustrelil. V dobri minuti se je iz velike dalje oglasil odgovor in šli smo dalje. Po nadalj-nih dvajset minutah je na naše kiice odgovoril človeški glas in iznenada se prikaže pred mano moj zvesti kapitao Karsander, s petrolejko v rokah. Prostovoljno je bil zapustil svoje toplo mesto ob taborskem ognju in se odpravil v dež iskat svo-: jega gospoda. Se smo pol milje oddaljeni od tabora, kamor i pa slednjič srečno dospemo. Na tei nočni poti so me prevzemale različne misli in čuvstva, izvirajoče iz samospoznanja in hvaležnosti. * »Afrika — kako remantičnol« tak« smo vzklikali v mladosti. Naj opišem le en sam dan te »ro-mantike« v afri.ški hosti. Že zgodaj dopoldne me je dež na dolgem potu do kože premočil. Če je vmes posijalo sonce, so postale muhe »tsetse-t naravnost neznosne. Sreča, da sem imel s seboj gosto mrežico, ki sem jo napel čez tropsko čelado in bil tako vsaj za silo zavarovan. Seveda sem pa zaradi tega slabo videl in sem večkrat padel prek debel, ki jih je pokrivala trava. Konec poti, ko sem se bil na soncu že pri-lično osušil, me je vrgel mo.i bov, ki me je nesel čez reko in se spotaknil ob kamen, po dolgem v vodo. Ko sem se vrnil v tabor, mi je pritekel nasproti kuhar s sporočilom, da fantov z živili, ki smo jih že teden dni pričakovali, še vedno ni in da so živila popolnoma pošla; zato da mi je skuhal črnsko čorbo. Ko sem jed šiloma spravil v želodec, je prešlo nekaj ur v miru in pokoju: tišina pred viharjem. Zvečer sem sedel kakor navadno v pohodni srajci in hlačah dokolenkah pred svojim šotorom in j bral časnik — edina duševna vez z daljno domovi-! no: za luč mi je služila stara petrolejka, kajti kar-i bid nam je bil že pred par dnevi pošel in smo zdai nestrpno pričakovali z živili tudi nove zaloge karbida Ze zgodaj so me pognal: moskiti v posteljo, kjer sem nameraval pod mrežo še kako urico či-tati. Komaj sem pa legel, me je nekaj zbodlo kakor s šivanko. Nekaj muh tsetse je bilo zablodilo pod mrežo. V par minutah je bilo po njih in rjuhe so bile oškropljene s krvjo. Neverjetno je, koliko krvi more ena sama taka muha izsesati iz človeka. Zdaj, sem mislil, bom mogel mirno brat?. Pa ne — zdaj me je začela mučiti bolha. Lovil sem jo in gonil po vsej jKxstel.ji in jo slednjič dobil med prste. Zdaj pa se je začela moskitska nadloga. Ta majceni mrčes, ki uide celo skozi gosto mrežo, je skoraj neviden, a pika neznosno in razburja vrhu-tega s svojim neprestanim brenčanjem. Vsekakor zadostuje že najrahlejši dotik, da ga zmečkaš v atome. A kaj, če sem jih pokončal še toliko, ko so pa prihajali vedno novi I Zdaj sem bil nadloge sit in sem utrnil ne ravno lepo dišečo petrolejko. Preden sem zaspal, sem si našteval nepregledno vrsto mrčesa, ki v Afriki trapi človeka. Mimo breznogih kač je lu vse polno »nožcevc, od strupenih stonog do nedolžnih tisočnog. Te so tudi čevelj dolge in za prst debele in postanejo nevarne le tedaj, fe zlezejo spečemu človeku v nos, kar povzroči smrt. V francoskem Somali.ju sem se prvič seznanil z afriškimi kobilicami. Tedaj sem se jih skušal ubraniti s hlačnimi naramnicami in fotografskim stojalom. Danes imam proti njim izvežbano mačko, ki jo ščuvam po šotoru za njimi, dokler zadnje ne pohrusta. Na prvo tarantelo sem naletel v Belgijskem Kongu. Ker nisem dobro vedel, na kakšen način se pride tej nevarni živali do živega, sem vrgel nanjo desetfuntno kladivo. Ko sem kladivo po daljšem obotavljanju dvignil, je tarantela izginila. Vsepovsod po Afriki lazijo »ruši« — veliki, ščurkom podobni hrošči. Ti so me vznemirjali samo izpočetka So to prav za prav zelo nedolžne ži-valire dasi skrajno odvratne. Njihova najslabša laslriosl je v tem, da ponoči požro želatinsko plast s fotografskih plošč. Zaspal sem. Ponoči je začelo nepričakovano deževali — zvečer so bile jasno svetile zvezde. Ker okrog šotora nismo bili izkopali odtočnega jarka, je voda na vseh straneh vdirala v šotor in kmalu zmočila tudi posteljo. Prestrašen sem planil iz spanja in se — mimo besed, ki niso zn t.isk —■ obrnil na edino sotrpinko mačko z vzdihom: »Afri'ta — kako romantično!« Frtaučhu Gustl ma beseda »Astn, iz to uro na bo nč, kokr vidni,« je reku Nace, ke je zvedu, de sa ja že na Zidan most ubesl. »Veš, Gustl, ceu žeulejne sm s že take ure pužeju, de b m ja na blu treba navijat. Že, ke sm šou h birm, sni prosu botra, de b m taka ura kupu. Pa ves kua m je reku? ,Nacl, ti s ena pr-smoda,' m je reku, pa m je kupu taka iz leda. ,Na, tle ja maš,' m je reku. ,Te t na bo treba navijat.' Pa smejau se m je, ke sm s taka ura puželu, on m je tou pa ta prava ura kupet.« »Pr urah mani jest že ud nekdej smola,« m je Nace jamru naprej in se tku držu, ket kisla Jera. »Veš, enkat sm kupu ena na dražb, ke jh rotuž večkat prredi, de sprau u gnar take rči. ke jh ldein zavle neplačaneh dauku in duklad zarub. Fajn urca je bla. Svetila se je že tku, de je čluvek kar vid jemal, бе ja je pugledu. Ke sm pršou dam in sni ja čist udperu, de b vidu, al je špindl ura, a je ankerca. Pa veš kua je blu not? Ena figa. Čist prazn je blu not Nubenga kulesa nubenga fedra. Veš, de sm biu tku jezen, «le sm ja pr vokne vn trošu, pa glih enmu gespude ke u ksiht. Gespud je biu sevede hud. Use m je reku, sam člouk ne. Nazadne me je šou ta mrcina pa še tožet in plačat sm mogu štrafenga in na vem kulk za šteinplne, pa še za flajšter sin mu mogu pu-vrnt, ke ga je kupu u aputek, de s je ksiht pu-fliku. A ni lu smola? Viš, jest sni biu že veseu, de um enkat du ene puštene ure pršou, ke s m ti puvedu, de je rotuž ta ura, ke je visela na fleč-kajnarskem most, nesu u frzocenga, de b lohka tramvaj kupu. Zdej pa ni nč.« »Nace, nč se nkar zavle tega na grimi. Če t je res tulk, de b pršou du ene take ure. ke ja ni treba navijat, sej s lohka sončna kupeš. Viš, sončne ure tud ni treba navijat,« sm ga jest puskusn putulažet. »A misleš, de men u varžet sonce sije? Brez sonca pa taka ura nč na kaže.« »Douh na bo, pa nam bo usm sonce u varžet pusjau. Sej videš, kuku s use przadeva, de b nam varžete spraznil. U prazne varžete num bo pa lohka sonce sjau, kulker se mu bo luštal. A na veš, kuku s zdej gespudi glave beljo, de b pu-gruntal kašn primeren ime za tista reč, ke se naj-na lohka kej gnarja dubi. Našeh dumačeh imen jm je že zdauni zmankal. Zdej sa mogl pusečt že pu turškeh besedah. Pa sa tud že pr konc, de na morja dubit nubene več prpraune. Če jh še Ki-nezari na boja rešil iz sojem bugatem besednem zakladam, kokr prauja naš pismouki, uja pa pršli gespudi u lebet in jm na bo druzga čez ustal, kokr de nam uja mogl kar brez kašne besede varžete ubračat, pa pubrat, kar bo še vn padi. Prou dost mende več na bo, ampak gespudi uja saj pol sprevidi, de je res griža, in nam uja dal enkat gmah. Ti uš pa tud pol lohka nosu sončna ura u varžet.« »Gustl, če b jest tebe tku dobr na puznou, koker te puznam, b res mislu, de s tku naumen. Ampak ti s le tku žleht, de se z usacga norca delaš. Enkat te bo pa le fratal, uš vidu. A na veš, kuku prauja Ide? Kdur se iz drugeh norca dela sam nore ustane.« »Oho, Nace! Tu pa na bo držal. Puglej, Načel Če b tu držal, de usak nore ustane, kdur se iz drugeh norca dela, b blu že preveč norcu, recimo: na svet. Ampak tu ni res. Le men verjeni, de tu ni res. Puglej, kulk je takeh na svet, ke se iz Idi norca delaja, pa nubeden nore na rata, ampak še penzjon dubi, keder se naveliča iz drugeh norca delat.« »Aha, zdej te mam pa pugruntanga. Ti zde] sam na tu špekuliraš, de b tud ti pršou du kašnga penzjona, keder se uš naveliču iz nas norca delat O, Gustl, ti s nafriganl Kdu b s mislu, de s ti tak špekulant.« i »O, prjatu! Takeh špekulantu je pa več ket I preveč, če na uš hud. Nkar na misl, de sm sam j jesl. Sam tu je hudinian, de sam nahtermu rata, I druzga pa trata.« F. G. «r Sah V matehu za svetovno prvenstvo je končno Bo-goljubov dobil eno partijo. To je bila deseta par- I tija, v kateri je Bogoljubov zmagal z res mojster- | ski izvedeno končnico s stolpi. Aljehin se je seveda takoj revanžiral v enajsti partiji in zvišal j stanje na 4:1. Izvrstno je igral Bogoljubov dvanaj- . sto partijo in prišel v popolnoma dobljeno končni- j eo, v kateri bi pa še vseeno moral igrati previdno. | Toda pokazal se je zopet prevelikega optimista in ; s par na oko močnimi, v resnici pa slabimi pote- i zami dovolil Aljehinu, da se je rešil in remiziral. ! V trinajsti in štirinajsti partiji se je Bogoljubov dobro branil in obe partiji sta končali remis. Petnajsto partijo pa je zopet dobil Aljehin. S tem je končana prva polovica mateha in končan je prav za prav tudi boj za svetovno prvenstvo. Točko, ki mu še manjka, bo Aljehin lahko dobil in nadaljnje partije bodo odločale le še o rezultatu. Najbrž bo ta mateh končal za Bogoljubova slabše, kot prvi mateh. Na turnirju v Ujpestu je najhujša borba za prvo mesto med Lilienthalom, še zelo mladim ma-djarskim mojstrom, Flohroin ter Pircem. Pire je v izvrstni formi in mu eno prvih mest ne bo odšlo. Slabše se drži naš velemojster dr. Vidmar, ki je s poljskim mojstrom Frydmannom izgubil zelo nesrečno že po osemnajstih potezah. Smolo je imel tudi s švedskim mojstrom Stahlbergom. Flohr ni dobro začel, toda se je pozneje popravil in igra sedaj z vso silo. S Stahlbergom je odigral izvrstno partijo, katero danes prinašamo. Flohr—Stahlberg 1. c2—c4, e7- e6 (ostrejše je e5); 2. Sbl—c3, d7—d5; 3. d'2—d4 (s tem sta mojstra po ovinkih prišla v damski gambit), Sg8—16; 4. Lcl—g5, Lf8 —e7; 5. Sgl—f3, Sb8—d7; 6. e2—e3, 0—0; 7. ! Ddl—c2, c7—c5; 8. c4Xd5 (na Tdl izenači črni igro s hO, Lh4, Da5, Ld3, Sb6), c5Xd4 (boljše je SXd5): 9. Sf3Xd4, Sf6Xd5; 10. Lg5Xe7, Dd8X e7; 11. Sc8Xd5, e0Xd5 (beli je dosegel malo pozicijsko prednost. Črni pešec d5 je izoliran in beli skakač stoji izvrstno na d4. Zelo poučno je, kako zna Flohr to prednost izkoristiti); 12. Lfl—e2, Sg8—ffi (Stahlberg igra vso partijo zelo slabo. Energičneje je bilo Se5); 13. Tal—cl, Lc8 -e6; 14. Dc2—c5, De7Xc5; 15. TclXc5, Tf8—c8; 16. Tc5Xc8, Ta8Xc8; 17. Kel—dl! (Flohr se pripravlja na končnico zelo smotreno in drži kralja v sredi), Kg8—f8; 18. f2- 13 (jemlje črnemu ska-kaču polji e4 in g4), h7—h5 (črni igra brez pra-i vega načrta); 19. Kdl—d2, Kf8—e7 (dosledno je bilo g5); 20. h2—h4t (Flohr onemogoči črnemu vsako akcijo na kraljevem krilu in se pripravlja na osvojitev pešca d5), Le6 -d7; 21. Le2—dl, Sf6 —e8; 22. Ldl—b3, Ld7—e6; 23. Sd4—e2, Sg8—f6; 24. Thl— dl, g7—g6; 25. Se2-f4, Ke7-d6; 26. Kd2—e2, Kd6—e5; 27. Tdl—d41, Ke5—d6 (Flohr-ova igra je bila vzorna in črni že nima več obrambe); 28. Ke2—d2 (s tem vzame beli črnemu še zadnjo možnost: vdor stolpa na c-liniji), Tc8— d8; 29. e3 -e4, Kd6—c5; 30. Kd2-еЗ, Td8—e8: 31. Sf4Xd5 (beli je dosegel svoj cilj in s vem je partija odločena), Sf6Xd5; 32. Lb3Xd5, b7-b5; 33. b2—b4+, Kc5—b6; 34. LXe6, f7Xe6; 36. Td4 —-d6+ in črni se je vdal, ker vdere še beli krali in odloči na kraljevem krilu. Problem štev. 17. (E. Plesnivy) Črni: Kd8, Tc2, d8, Lf2, P: 14 (5 figur). a b c d e f g h 8 lili јјјј ŠS 7 ■ ШИ шт Ш ШШ j* Ш, & 6 H B ifSi 5 UP UP AH 4 ■ m 3 И ■ ili 2 ■ 1 jj§ §§§ 1 Ш Ш m a b c d e f g h Beli: Kg8, Dg4, Te4, Lb8, f7, Sd5, P: b4, еб (8 figur). Mat v treh potezah. Denar, ki je naložen v učenje, se najbolj obrestuje. Ko se je človek veliko naučil, šele spozna, kako malo ve. Pri izkrcanju v Trstu so krompir vrgli na smetišče. Ponoči se je priplazil Bariša in s težavo zbral skupaj svoj zaslužek v obliki gomoljev ter ga nato srečno prinesel domov. V teh krajih se jim še sanjalo ni o krompirju. Očeta ni našel več živega. Slavno ie bil padel v boju, ko so Turki osvajali Hrvatsko Primorje. Krog Bariša so se zbrali kmetje. Pripovedoval jim je svoje doživljaje, o lepoti Lizbone ob reki Tajo, o važnosti krompirja, M bo za hrano na »večne čase«. Kmetje so ga sumničavo gledali in med seboj šepetali: ,Ubogi mladi človek, ki mu je ničvreden koren zmešal pamet' Bariša je prvi sadil krompir. Kmetje so se mu smejali in zbijali šale. Ni jim zameril. Rekel je: »Krompir so neprijazno sprejeli tudi na Francoskem. Neradi so ga sprejeli v Hanoveru in Por-tugalu, kjer se ljudstvo ne boji za svoj obstanek, kjer ne pojmijo, kaj pomeni borba z Ostnani. Tu ni druge poti: Potrpežljivo čakati, da dozori in obilo obrodi.« Slednjič je prišel ta čas: krompir je obrodil in dozorel. Požuril se je in ga pekel v žerjavici. Po zraku se je širil prijeten vonj. Ljudje so vjiraše-vali: Odkodi ta lepi duh? Bariša pa jim je ponosno odgovarjal: »Kmalu boste videli la potem vas bo minila volja, da bi mi nasprotovali.« Sklical je otroke Iz vee okolice. Vsakemu je dal nekoliko pečenih krompirjev in jim velel: »Otroci, tecite domov in dajte materi in drugim domačim pokueitl to slaatno jed, ki jo imain na preteki« Otroci so hiteli s pečenim krompirjem domov. Ko ee kmetje okusili slastni krompir, so do neba povzdigovali Bariša. Rotili so ga, naj jim da kak gomolj za seme, pa naj stane kolikor hoče. Ze naslednjo pomlad so sadili vsi njegovi sosedje krompir. Deviška zemlja je prvo leto obilo obrodila. Veeell eo dejali I.ičani: »Bariia ni bil zastonj po svetu. Če njega ne bi bilo, bi bogve kako dolgo čakali, preden hi spo-anaU krompir^ V sedmem letu sem ostal brez očeta. 0 svojem pokolenju mi je zapustil kot dediščino naslednje izročilo: »Eden naših dedov je bil kmet in brodar ob reki Moravi. Zgleden mož. Nekega dne je iinel I prepeljati čez reko svojega gosj>odarja, velepo- i sestnika. Gospodar je bil mlad in saniopašen. Za brod je bil privezan čolnič. Gospodar ga je neopaženo odvezal, češ, da ga priveze na mesto, kjer se njemu zdi. Ko je bil čoln odvezan, je brod poletel naprej, čoln se je pa ustavil, zajel vodo in začel toniti. Mladi velikaš, silovit in močan, ne izpusti čolna. Da bi imel več moči, si je omotnl vrv okrog roke, lioteč čoln potegniti k sebi. Brod se je odmi-kal. Toneči čoln je potegnil vlastelina z broda v globino Morave. Zavpil je na jioinoč. Šele zdaj je brodar ojw.il nesrečo. Odrevenel je, a se hitro zbral. Srčno se je vrgel v valove nemirne reke za i svojim gospodarjem. Bilo je viharno vreme. Brodar se plavajoč požene proti gospodarju. Srečno je dospel do njega v trenotku, ko je začel toniti. Zgrabil ga je za ovratnik v trdni veri, da bo 7. njim preplaval reko — toda v plavanju ga je nekaj ovrlo — ustaviti se je moral. Nili za palec ni mogel dalje. Mladi gospodar v njegovih rokah je bil nezavesten. Struja reke vleče oba na dno. Brodar se obupno bori. Ne pojmi, kje bi bila zapreka. Misli se mu bliskovito pode: Kako odolim hladni, nemirni in narasli reki in neusmiljenim udarcem valov? Kako rešim dragoceno življenje svojega gospodarja? Raje bi sebe izročil smrti, samo da bi njega rešil. Začel je neizprosen boj z besnečim sovražnikom. V tem opazi vrv, mokro in omotano okrog gospodarjevih rok ... Z nogami in rokami trga reki dve življenji — svoje in gospodarjevo I Ze mu pešajo moči. Skuša, da bi vrv odvezal. Zaman ves trud. Jokal bi. Sliši posmrtno pesem neusmiljene reke, veseli šepet valov, ki se uadjajo žrtev. »Če tranotok in po obeh bo...« Še en nadčloveški napor. Še [>oslednji poskus. Z zobmi se loti vrvi na gospodarjevih rokah. Besno grize, žveči, trga kos za kosom... Ko je pre-griznil zadnjo vez, je čutil, da ga moč zapušča. Na-pojena vrv zdrsne z gospodarjevih rok. Brodar še enkrat zbere vse moči in zaplava proti kraju, za seboj vleče najxil mrtvega gosj>odarja. V lem je prispel na pomoč tudi brod. Brodar je storil vse, kar je vedel in znal, da bi rešil gospodarja od očite smrti. Ko je opazil, da se mu prsi vzdigajo, je veselo zavpil: »Rešen je. Hvala ti, nebeški Oče, na toliki milosti!« Spravil je gospodarja v dvorec in ostal pri njeni. Ko si je graščak opomogel, je rekel brodarju: »Dajem ti popolno svobodo in dvajset oral zemlje. Tu imaš sto cesarskih cekinov. Preskrbim ti svobodništvo. Za plemiško obleko ti darujem sukno in dvanajst velikih in šest malih zlatih gumbov z grbom: na levi veslo, na desni sidro, na vrhu pa srce, kar pomeni: na vodi pridobljeno v zvestobi in požrtvovalnosti.« »Časi so minevali« — je zaključil moj oče — »potomci junaškega brodarja so se razpršili kakor majhni ljudje — kmetje.« III. Pri nas smo hranili še plemiško kapo (hana-ško čepico z zlatim gumbom, v katerem je bil grb). »Skrbno jo^ varuj, sin, kot spomin na davno in ponosno družinsko preteklost,« mi je svetoval oče. Oče je umrl. Spominska čepica ni bila nikomur na mari. Nekoč sem jo izvlekel na dan, si jo potisnil na glavo, pn šel nečimerno po vasi. Okrog mene so se zbrali vaški paglavci. PrijK>vedujem jim zgodbo o kapi. Občudujejo me, zlasti gumb jih privlači in otifiavajo ga s prsti. Čudijo se junaštvu mojega pradeda. Eden pravi: »Pojdimo se igrat brodarja in gospodarja I« »Kdo bo gospodar?« slaz, jaz« — vpijejo vei vprek. »Brodar bom jaz. To je moja pravica, zakaj kapa in odlika sta moji,« sem dejal odločno. Začeli smo igro. Da bd varoval kapo, sem jo položil na čisto ledino. Gospodar se potaplja, a jaz ga — po dedovem zgledu — rešujem, da me obliva znoj. Grizeni motvoz. V tem zaslišim za seboj sumljivo cmokanje in krulenje ... »Joj, jojl Moja kapa!« zavpijem do smrti prestrašen. Orjaška svinja stresa ostanke moje plemiške čepice. Začnem jokati in klicati na pomoč. Svinja pa me gleda neustrašeno in prezirljivo, mi trga kapo in srce. Navalili so na svinjo. Ušla je in odnesla > gobcu zadnji kosec kape, zadnji ostanek mojega plemištval Začelo se je iskanje zlatega gumba. Noben« sledi za njim. Izgubil se je za vedno. Žalosten sem šel spat. Ponoči sem se prebudil zaradi silnega zobo-bola. Pri grizenju motvoza sem si bil oškrbil zob. I Ostali del noči sem prejokal. Na vse rano sem moral h kmetu zobodero. Izruval mi je poškodovani zob. Bridko sem vzdihal za zobom, še bridkeje za kapo in zadnjim zlatim plemiškim znakom. To so bile moje prve občutne izgube... Radio - aktivno termalno Ropallite oglllhove miline RimSKE TOPLICE DRAVSKA BANOVINA Sezona od 1. maja do 15. oktobra ndlkacljr: revmntlzem, I Pnvialn« kurav pred lili as. ženski- bolezni po I inposezoni 7.n vsakih , manjkanje teka. nervosa, I lOdni n.GOO'—, v elav-art»rlo »k!«rnw itd I ni sezoni Din 800 -. Zahtevajte Izčrpen, bretplaien proepekt pri pot-i niSkih uradih ali od kopal- uprave Rim. Toplioe. DELAVSKI VESTNIK Nehaj pripomb k osnutku naredbe o odpsranm in zapiranju trg. obratovalnic Banska uprava je izdelala osnirtek nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini. Osnutek ima nekaj napak, ki jih je treba na vsak način popraviti. Ob delavnikih smejo biti jx> osnutku trgovinske obratovalnice odprte po 9 ur, na vaseh po 10 ur na dan. Trgovine z mešanim, šjtecerijskim in kolonijalnira blagom, trgovine z delikatesami in ži-viii smejo tudi biti odprte po 10 ur na dan. Za Ljubljano, Celje in Maribor je poleg tega še predpisan letni in zimski čas in sicer sinejo biti pioleti lokali odprti od 7 in jx>1 do 12 in pol in od 15 do 19, jx)zimi od 7 in pol do 12 in pol in od 14 in pol do 18 m pol. Povsod na svetu delajo na to, da se skrajša delovni čas. Načelo osemurnega dela pa ie sploh najmanj, kar bi moralo veljati. Naš osnutek obravnava sicer samo čas odpiranja in zapiranja obratovalnic in se ne dotika delovnega časa jx)inožnega osebja, kar je urejeno z drugimi določili. Toda prav bi bik), da bi osnutek rešil tudi to vprašanje k sicer rešil tako, kot je za današnje razmere in Po osnutku smejo biti slaščičarne odprte od 7 do 21, prodajalnice svežega cvetja pa od 7 in pol do 12 in poj in od 15 do 20. To bi se moralo znižati najmanj za eno uro V teh obratovalnicah se nikjer ne dela z izmeno osebja. Cas odpiranja in zapiranja obratovalnic je merodajen tudi za delovni čas osobja. Sedaj mora delati osobje po 12 in 14 ur dnevno in še ob nedeljah povrhu. Bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slična podjetja, pisarne industrijskih podjetij, ki se ne nahajajo na sedežu tvornice. veletrgovine in njihove pisarne smejo biti odprte celodnevno od 8 do 13 in od 15 do 18. Zdi se nam, da bi bil krajši čas odpiranja in zapiranja bank in posojilnic ne samo brez vsake gospodarske škode, ampak bi zadovoljil nameščence in mogoče bi na račun tega krajšega delovnega časa la li oni bančni aradnik dobil zaposlitev. Na vsak način pa naj naredba predpiše tkz. angleško soboto t j. delo do 12 dop. Kot za trgovinske, tako naj bi bilo tudi za obrtne obratovalnice uveljavljeno načelo, da naj ne ZENA IN DOM Prvo pa je duh Življenje je vedno in vselej boj, vendar so redko dobo, v katerih bi se vse človeštvo v tako silovitih naporih borilo za obstanek, odnosno za izboljšanje in utrditev življenjskih ftogojev, kakor v naših dneh. V tej orjaški splošni borbi so žene prisiljene, da se šc posebej bore za človeške pravice, ki jim jih hočejo ponekod znova osjx>-riti in odreči. Za voliko gre ženam v tem boju: za svobodo in veljavo človeške osebnosti, za samoodločbo v izbiri življenjske poti; vendar volja tudi zanje: Le eno je potrebno: Zene v svoji borbi nc smejo pozabiti, da je duh prvo. Zakaj le tisto, kar je iz duha, je resnično, dobro, lepo in trajno. Vse drugo je manjvredno, varljivo in minljivo. Ce se žena bori zn svobodo in samostojnost, mora to delati zgolj ali vsaj v prvi vrsti zato. da bo mogla Izbrati tisti poklic, za katerega ima največ sposobnosti in nagnjenja, v katerem bo mogla torej najbolje služiti sploš-nosti, to se pravi večnim božjim namenom. Ce bi isknlc žene v svobodi in samostojnosti in dobro. Glavno je duh, ki nas preveva, ki vodi naše dejanje in nehanje. Ki odloča, da smo žene, cele žene, kjerkoli že smo: v družini ali poklicu. I)a nikjer ue stojim« zgolj zase in zaradi selie, marveč za skupnost in s skupnostjo. Najprej za najbližnje: družino, starše in sestre, sorodnike, poklicne tovarlšice in tovariše, potem pa za veliko narodno, domovinsko in vsečloveško občestvo. Služiti samemu sebi je najnižja, naj-nevrednejša služba. Zoni je dano, da želi ljubiti tn v ljubezni služiti. To je ženski duh. Ta duh je iz Božjega duha, iz Stvarnikove zamisli od vsega začetka. Na njem sloni vse življenje. Tega duha žene ne smejo pojvičiti v sebi. Pa naj pride, kar hoče in naj prinese bodočnost katerekoli zunanje izpromembe v njihovem in splošnem življenju. Zgodovina ne ]>oziia nič svetlejšega, nič tolažljivojšega, nič vzvišenejšega kakor porod in razvoj prvega krščanstva. 1џ vendar ne najdemo tu nobenih velikih zunanjih del, j učenosti in umotnostL, ampak samo duha. Ali ste že obiskali našo scsHIno Zadružna klet" na Kongresnem trgu 2 Dobra cenena in zdrava te posbej za razmerje v naši banovini, kjer je brezposelnost med trgovskimi nameščenci večja, kot v vsej ostali državi, neobhodno jX3trebno. — Na splošno naj se predpiše osemurno delo. Ta skrajšan delovni čas pa je v praksi izvedljiv le na ta način, da sc ujema tudi s predpi'si o času, ki določa odpiranje in zapiranje obratovalnic, ki naj bi bile tudi le osem ur odprte. Osnutek predvideva izjemni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic samo za Ljubljano, Celje in Maribor. Izrazito mestne razmere pa so tudi v mestih Ptuj, Trbovlje, Kranj, Jesenice in Novo mesto. Predlagamo, da se tudi ta mesta obravnavajo tako, kot prva tri. Glede poletnega in zimskega delovnega časa bi jjrcdlagali sledečo razdelitev ur. Poleti t. j. od 1. junija do 1. septembra naj bodo lokali odprti od 12 in od 15—19, ves ostali čas pa od 8—12 ter od 14—18. Ta razdelitev bo prišla seveda v poštev samo v tem jjrimeru, ako se določi oeem-nrno obratovanje. traja čas odpiranja in zapiranja obratovalnic več kot osem ur dnevno. Le za vasi. kjer po večini ni zaposlenega osebja, naj bi veljale izjeme. Brivske in slične obratovalnice naj bi bile odprte od ptol 8 do 12 ler od pol 2 do 19. Spremeni naj se tudi določilo, da so brivnice ob sobotah odprte do 21. S tem se |>odaljša delovni čas pomočnikov na 62 ur tedensko. kar pa je protizakonito. Za pekarne bi se moralo z naredbo predpisati izmena osebja in dovoliti delo šele od 4 naprej. Poglavje zase pa tvorijo določila glede obratovanja v nedeljah in praznikih. Osnutek dovoljuje preveč izjem od načela, da naj bodo obratovalnice v nedeljah in praznikih zaprte. Na ta način postane načelo često iluzorno. — In še to: Pri naštevanju praznikov je izpuščenih več verskih praznikov, na Katere so bile že od nekdaj obratovalnice zaprte. Celo zakon o praznikih našteva več praznikov kot jih ima osnutek in zato predlagamo, da se v naredbo vzamejo vsaj vsi prazniki, ki jih navaja zakon o praznikih. Mednarodni urad dela za balkanske države Balkanska konferenca, ki je zborovala od 5. do SSL' novembra 1933 v Solunu, je med drugim So-flasao sprejela oentrtek mednarodne konvencije, ki predvideva osnovanje posebnega mednarodnega urada dela za balkanske države. Ta osnutek je nad vse važen in je prav, da si ga nekoliko ogledamo. Osnutek je razdeljen v štiri dele. Prvi del govori o nalogah urada m pravi, da je namen urada, da doseže neko enotnost med šestimi balkanskimi državami v vprašanjih socialne politike. V to svrho bi urad zbiral in publiciral socialno politične podatke, jih statistično obdelal in jih s konkretnimi predlogi razpošiljal prizadetim državam. Skrbel bi za enotno socialno zakonodajo in za jjostopno ureditev vseh še nerešenih socialnih problemov v pogledu socialne zaščite in socialnega zavarovanja. Posebna skrb urada bo, da uredi vzajemno socialno pomoč med posameznimi državami. Drugi del govori o organizaciji tega urada. Na čelu urada stoji upravni svet, sestavljen iz delegatov posameznih držav. Ta upravni svet voli ravnatelje in odloča v vseh važnih vprašanjih. Sedež zaenkrat še ni določen. Tretji del govori o razmerju tega urada in mednarodnega urada dela v Ženevi. Zadnja točka fta vsebuje prehodna določila in pravi, da se bo osnoval mednarodni urad dela za balkanske države, kakor hitro skleneta dve balkanski državi, da se osnuje. Druge balkanske države bodo imele seveda pravico, da pristopijo k temu uradu. Kdor pozna socialne razmere na Balkanu, bo gotovo z zadovoljstvom zabeležil ta dogodek. — Ustanovitev posebnega mednarodnega urada za balkanske države ne bo imela ugodnih posledic samo za socialno politiko teh držav, ampak se bo na podlagi tega razvilo tudi tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje med balkanskimi državami Koliko jih je bilo leta 1933 brez kruha Pravijo, da eo ee v naši državi goepod a rske razmere v mnogo manjši meri jtoslabžale, kakor pa v gospodarsko močnejših državah. Toda [toglej-mo te številke! Pred sedanjo krizo v letu 1030 je bilo 631.181 zavarovanih oseb, v letu 1931 se je to število znižalo na 609.190, v letu 1932 pa cejo na 535.917 oseb. Za leto 1933 so banske uprave opisale brezposelnost v svojih banovinah takole: V primorski banovini je stanje posebno te?y ho in se ceni, da je število brezposelnih delavcev s svojci kar 54.000. Mnogo brez|H>selnih iina splitski okraj, ker v posameznih obratih, kakor v ladjedelnicah, pri gradbeni industriji in v cementarnah delo deloma ali docela počiva. Najbolj so pa prizadeti brodarji v šibeniškem in preekem okraju zaradi zmanjšanja ladjedelskih naročil. V drinski banovini cenijo, da je lam z družinskimi člani vred 47.000 ljudi brez zaslužka in kruha. Ta ogromna brezposelnost je tam nastala, ker je zastala gradbena, lesna in kovinska industrija, posebno pa delo iu zaslužek pri rudnikih. V vaMarski banovini odpade največji del brezposelnih kvalificiranih delavcev na Skoplje. Večina brezjtoselnih delavcev je pa iz siromašnih okrajev. V letu 1933 je bilo v tej banovini 40.000 ljudi brez kruha. V vrbaški banovini so jtrizadeli najbolj delavci lesne, železne in gradbene industrije. Njihovo število se ceni na 7500 ljudi, skupno z družinskimi člani pa na 30.000 ljudi. V dravski banovini je brezposelnost |H>sebno velika zaradi popolne ali delne ustavitve dela v gradbeni, lesni, gozdni in kovinski industriji ter v rudarstvu. Brezjmselnih delavcev je v naši banovini 38.081 s 67.443 svojci. Torej je v naši banovini največja brezj>oselnost. zgolj ali tudi le predvsem sebe, udobnega življenja brez žrtev, zanjo še ne bi bile zrele, .ie ne bi bile vredne. V tej usodni dobi. ko se staro drobi in I nastaja novo, treba predvsem ženam pravega duha. Ne duha oholega in jalovega intelektualizma, marveč duha zadnjega sjxt-znanja, ponižne modrosti, odgovornosti in : ljubezni. Saj danes že vsi vemo, da je za običajno šolsko modrost in učenost sposoben vsak poprečen človek, bodisi moški, bodisi ženska. Srednješolska izobrazba, žal, niti med prebivalci zaporov in kaznilnic ni več nobena redkost ali posebna odlika. j v Ne gre torej za šolsko vednost, za izpričevala iu »čine«, dasi je tudi vse to potrebno V zotski banovini se je bre/.jioselnost neznatno zmanjšala v lesni industriji, v obrtništvu je pa zelo narasla. Število prizadetih j>o gospodarski krizi coni jo na 18.500 ljudi. V donavski banovini je ogromno število poljedelskih delavcev brez (lela, zraven teh je še 10.000 ostalih brezposelnih delavcev. V savski banovini je veliko število brezjiosel-nih v zapadnein delu banovine, posebno v industrijskih centrih. Kriza lorej ni popustila in se še vedno kaže na vseh poljih gospodarstva. Kakor v Avstriji, Bolgariji, Češkoslovaški se je število brezposelnih delavcev v letu 1933 povečalo tudi v Jugoslaviji. Da se takoj lotimo reševanja problema brezposelnosti v naši državi je že skrajni čas, ker brez-jKiselnost pri nas zavzema danes že vse kategorije delavstva in nameščenstva. Delavska v Nemem Hitlerjevi agitatorji so, preden je prevzel vlado Hitler, na |x>lua usta obljubljali delavstvu zboljšanje njegovega položaja. To zboljšanje jc pa delavstvo kmalu okusilo v obliki razpusta strokovnih organizacij. Novi zakon o ureditvi nacionalnega dela predstavlja pravo uzakonjenje brezpravnega stanja za delavstvo. Ta zakon napravlja vsak obrat za prisilno delavnico in jrolaga temelj za industrijski dumping, kot ga F.vro|>a še ni doživela. Italijanske državne organizacije delavcev so v primeri z nemško delavno fronto in obratnimi organizacijami svobodni sklepi. Delovna fronta je razbila vsako interesno zastopstvo nemškega delavca, ki ie danes v resnici suženj. Socialna zakonodaja je |x>slabšana Pri rent-nikih izpod 60 lel se more izvršiti revizija rent, pri čemer se lahko izvrše razne zlorabe Rente se bodo določale odslej, na nov način Predvsem odpade pri renti »Reichsztisehuss«. Osnovni zne?ek je znižan za 7 nemških mark na mesec. Povišek je določen za naprej na en znesek in sc nc zvišuje z ozirom na dobo članstva. Znižujejo sc ludi svoj-čevske renle V rudarskem zavarovanju odpadejo predvsem ! višje dajatve. Tudi pokojnine se znižajo. V naineščenskcrn zavarovanju je znižana renta ! za 10 nemških mark na mesec pri osnovni vsoti. Nameščenci-invalidi, ki so obenem ludi upokojenci. : nc dobe več reutnili poviškov iz obeh zavarovanj j v celoti. To je največja krivic?! Tudi pri nameščen-: skih rentah se bodo izvrševale revizije. Pač pa se mečejo danes |x>d narodno socialistično« vlado milijoni mark za parade in izlete, nritrguje se pa |>ri onih, ki so pomoči |x>trebni. Mesto socijalne pravice se deli pod avtoritativno vlado Hitlerjeve pesti na vse strani krivica na ljubo varstvu nemške težke industrije, ki je pomagala Hitlerju navzgor, da bi bili njen, dobički bolj sigurni. Socialna pravda mesečnik hrvatskega katoliškega delavstva in nameščenstva — prinaša v svoji drugi številki sledeče članke: Naloge našega Cokreta, Žakaj smo proti maksizmu?, Vzroki naše rezjX)seliiosti, Socijalizem in židovstvo, Radikalni in ncradikalni marksisti. Marksisti in revolucija, Po volitvah v Delavsko zbornico v Splitu, Resoiu cije organizacije privatnih in zadružnih nameščencev v Splitu. Skrb za deklice, Iz naših skupin. List se odlikuje jx> svojih krepkih, načelnih in borbenih člankih. V oči pade ugotovitev, da leži krivda, da je zaposlenih v naši državi toliko inozemskih uradnikov in delavcev, v veliki meri na socialističnih organizacijah, ki vodijo delavske zbornice. Delavske zbornice dajejo namreč svoj pristanek za za-poslitev inozemskih dclavcev, ako na to pristanejo delavske organizacije. Za pristanek pa vprašajo samo socialistične sindikate, ki dajo takoj svoj pristanek, če je bil prosilec v inozemstvu organiziran pri socijalistih ali pa če se pri nas vpiše v soc. organizacijo. ki kristjane preveva. O njem povedo Apostolska dela: »Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so- imeli vse skupno; posestva in premoženje so prodajali in jili razdeljevali med vso, kolikor je kdo potreboval. Vsak dan so enodušno še prihajali v tempelj, lomili po hišah kruh in uživali jed r. veselim in preprostim srcem, hvaleč Boga in priljubljeni pri vsem ljudstvu.« To je duh ljubezni, ki je preosnoval temelje sveta. Pri tem so imele velik delež prve krščanske žene, ki so bile z aj>ostoli vred prejele bin-kostnega Duha Po tem Duhu naj hrepeni, v Njegovem duhu naj služi tudi moderna žena, potem se ni bati, da bi zgrešila svoje poslanstvo ne v času ne v večnosti. Nova avstrijska ustava in žene Težko si je misliti moderno državo, ki bi šc delila državljane v privilegirane iu manjvredne, bodisi po stanu ali spolu. Težko si je misliti, da bi hotel še kdo ženi določiti mesto med tistimi, ki so potrebni varstva, ne morejo sami odločati o sebi iu ne uživajo državljanskih svoboščin, te je med otroci, umobolnimi in zločincL Dejansko je večina kulturnih držav — deloma že proti koncu 19., posebno v teku 20. stoletja — odpravila iz svojih ustav in zakonov za žene poniževalne določbe in jih nadomestila s pravičnejšimi. Vendar je še doka.j dežela, kjer kar ne more prodreti načelo, dn je samo ena vrsta državljanov, ker mora pred zakonom pač veljati samo človeška osebnost pa dolžnost in pravica in nič drugega, tn vendar mora žena tudi v teb deželah v dejanskem življenju že danes skrbeti iti odgovarjati sama zase in večinoma tudi za svojce, neredko za moža samega. A tudi sicer se žena ne dn in nn sine izločiti iz splošnosti, od katere je odvisna in ki je na drugi strani prav tako bistveno odvisna od nje in njenega smotrnega sodelovanja. Zene torej nikakor ne spadajo pod kake posebne zakone, ki itak vedno povzročajo lo tem huja trenja in ustvarjajo probleme, kjer jih ni. Nn prav državniški način je rešila »žensko vprašanje« pravkar Nemška Avstrija v svoji novi iisfnvi, ki določa, da so žene /. moškimi v dolžnostih in pravicah enakopravne. To je enostavno, zmiselno in pra- Jedilnik od 21. do 27. maja 1934 Ponedeljek. Kosilo: jetrni riž v kostni juhi. Sočna |K'čciika. krompirjev pire in prazen grah. Plošče iz krhkega testa z raliar-baro. — Večerja: Naravni zrezki in salata. Torek. Kosilo: Špinačna juha z opečenimi žemljami. Zviti goveji zrezki v čebulni omaki, krompirjevi rezanci in salata. — Večerja: Pljuča v obari in zd robo vi žličniki. Sreda. Kosilo: Drobtlnini cmoki v juhi. Govedina, nadet krompir in kolerabna pri-kuha. Kuhano sadje. — Večerja: Makaroni zabeljeni s presnim maslom in sirom — salata. Četrtek. Kosilo: Ponarejena možgauova juha. Bržole s praženim krompirjem in salo t o. Pe btra n o v štrukelj. — Večerja: Telečja obara in testen grah. Petek. Kosilo: Smetanova juha s sirovimi štrukeljčki. Špinača s posajenimi jajci in oj)cčenim protlaeenim krompirjem. Kuhano sadje. — Večerja: Mehko kuhana jajca, sir. salata. Sobota. Kosilo: Zelenjadna juha s par-| mezanovim rižem. Pražena .jetra s smetano, 1 pečen kromjiir in mrzla drobn.iakova polivka. Crcšnjev štrukelj. — Večerja: Omo-letna potica s svinjino in salata. Nedelja. Kosilo: Oltarna juha s krpicami. Telečja ledvična pečenka, smetanova polenta, mali krompirčki in salata. Kavina^ pe-njava. — Večerja: Mrzla pečenka in mešana salata. Prehrana v zgodnji pomladi Spomladi moramo hiteti, da se čim prej in čim bolj okoristimo s svežo zelenjavo, ki emo jo morali vso zimo jtogrešati. Zelenjava kakor tudi sadje, ki jo hranimo jtozimi v kleti, vsebuje zelo malo vitaminov, zato j>a ie z njimi tembolj bogata mlada, sveža zelenjava. To korist pa bomo imeli od zelenjave le tedaj, čc jo uživamo v presnem stanju. To veljo danes cot dognnna resnica. Pri tem ini nc smemo roi- vično in je v čast tej izrazito kat.oliSki državi. Nova avstrijska nstava temelji na stanovskem redu, ki se lio moral seve šele izoblikovati. Temeljni načeli sta: 1. Vsak državljan — neglede na spol — si svoliodno voli svoj ftoklic. 2. Poklicnim stanovom je zakonito zajamčena samouprava pod državnim nadzorstvom. Zastopniki stanovskih organizacij tvorijo zvezni gospodarski svet, ki pošilja svoje delegate v zakonodajni zvezni zbor in zvezno skupščino. Na ta način je ženam odprta pot do sodelovanja za stanovsko in splošno blagobit. Enako bodo imele pravico, da soodločajo pri ljudskih glasovanjih o najvažnejših državnih in državljanskih vprašanjih. Zene bodo zastopane tudi v tako važnem zveznem kulturnem svetu, se-stoječem iz zastopnikov cerkvenih in redovnih družb, šolskih, vzgojnih in Ijudskopro-svetnih ustanov, znanosti in umetnosti ter izrecno tudi staršev. Ce se ozremo v življenje modernega drž. občestva, ne najdemo poprišča, ki ne bi kakorkoli prizadeval tudi žene — naj nihče ne navaja vojaštva, ker prav vojaška dolžnost najusodnejc posega v življenje mater, žena, sestra, nevest, davkoplačevalk, državljank vobče^. Zato je tudi edino pravilno, da država v dolžnostih in pravicah ne dela razlike med državljani in vse pritegne k sodelovanju za skupno blagobit. t sli ti zgolj na razne solate in redkvico, p« drob-njak in česen, marveč tudi nn rdečo peso. korenje, špinačo itd. Tnka presna hrana pn ni za vsak želodec in še manj za vsak okus. Zato priporočajo, da se eveža zelenjava nastrga ali s strojem zmelje in nato iztisne sok na stiskalnici ali enostavno skozi prt. Tak sok vsebuje vse dragocene sestavine sveže zelenjave in je za vsakogar užiten in lahko predmvljiv. Moremo ga po okusu razredčiti z vodo ali mlekom. Zn otroke in dojenčke — od drugega meseca starosti dalje — prihajajo v poštev le sokovi milega okusa, n. pr. korenjev, šj>innčn.i in jxi-radižnikov sok. Otrokom sok zn spoo-.nanjc osla-diino s kristalnim sladkorjem, ki v želodcu ne povzroča kisanja. Sok, ki gn moramo vsaki pol sproti pripraviti, dajemo dojenčku jw> eno čajno žličko v času med enim in drugim dojenjem MODNE NOVOSTI ш is t i Bel panama s svetlo modro klobučeviuu in belim trakom. UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! MILO ZA ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA Poiselcusiiel PUIZKUSNA ŠKATLA 3- DIN PERJE K0 po Dm 7'—, 10'—. skubljeno Din 16 —. 24 —, belo skubljeno Din 44'—. belo gosje skubljeno s puhom kg Din 36 —, 48'—, 64'—, 84 —, bel puh Din 150 - VZfUOVIlICe POlntene 40X50 Din 10--. 60 X80 Din 27 -. 35-, -Pernica polnteno 120X180 Din 90 —, 135 — z rožastim ali plavim inletom. Viorci brezplačno. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Odeje prvovrstne in najcenejše v veliki izbiri. Pošlje se po povzetju Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. — .POSfEUtNA« M W«IS« ШИЕО. ILICA 76 Jugoslovanska Knjigarna v Ljubljani Naznanjamo, da je izšel žiuljen/episni roman PlETER BRVEGEL spisal FEL1X 7IMMERMANS n'---- Uvod / „Življenje in delo Pietra brvegla« / je napisal Dr. Erancš StelE knjiga ima 10 prilog na umetniškem papirju z repro-dukc1jami brveglovih slik, 1 boschovega vrela ter sodobnega brveglovega portreta Obseg / 330 slrani, lepa vezava / Izšla je v leposlovni knjižnici Cena za nenaročnike kart. Din 60—, u platno Din 75'— SKORO IZIDE / V „Ljudski Knjižnici": Stijn Streuuels / Hlapec Jan — V .Leposlovni Knjižnici": Miško Kranjec / Pesem ceste — V »Zbirki Domačih pisateljev": Franca Eriavca Zbrano delo jI. zu Poasori Stavbeniki, h'šni posestniki, tovainarji, obrtniki ter vsi, ki nameravate zidati ali preurediti svoja posiopja. obrate, delavnice in posestva, oglejte si mojo BOGATO. PREBRALO Z A. LOGO vsakovrstnega rabljenega železja. strojev, orodja, cevi, stebrov za verande in balkone. traverz. kakor tudi kovnega in pločevinastega železja. jerinenic, transmisij, zobčastih koles itd. Opozarjam tudi lastnike avtomobilov, da imam veliko znlo.jo nadomestnih delov pribora itd. v zelo dobrem stanju. — Priporoča se JUSTIN GUST1JMCIC, MARIBOR Taltenbachovo ulica Slev. 14 - Telefon Stev 2I-30 Ranitve, rane, hraste »FITONIN« preprečuje infekcije ustavlja krvavitev, obvaruje rano pred nsinrajenjem ler dobro Im naglo celi. Ruznl uradni preizkusi potijujejo du se more »Fit nin« uporabljati z vso sigurnostjo pri vseh ranituah, oošHodbah. opehiinnh, hrastah, liSajih, turih, trnih prisadih, ranah od ežania, zastarelih ranah na nogah. skr. .tutoznlh ranah odprtin ozeblinah In odprtih he-meroldih Steklenica Din 20 — v lekarnah. - Po poštnem povzetju 2 stekl. Din 50'— Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno „Fiton1' dr z o z.. Zagreb 1 - 78. Heit. ood Sp. hr 1281 od 28. VII. Ш8. Z baizamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh Zatečen' členki kakor tudi težka In nesigurna hoja pop. lnoma nokvari vtis. ki ga lanko ua pravi ljubek obraz in lepa postava ker se irdl In to popolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveta nov lj pažnje svojim nogam tudi drugače ?anuSCa VsaKa ženska lahko dobi epe členke in vitke noge ako v lavorju vroče vode raztopi nekoilko dekanramov soli Sv Roka. V tej balzamov! kopeljl |e treba držati noge 10 minut, v tem času preidejo bolečine, žarenje in otekhne kakor čudež. Voda, ki je nasičena s nislkom, prodre v pore, omehča trdo kožo In kurje oči v toliki meri, da jih lahko brez noža in britve s prsti odstiamte s korenino vred. Izdaten naket soli Sv. Rona dobite že za ceno 9 Din. Svinjska mast Din 13—, posušena slanina Din 13'— razpošilja po povzetju od 25 kg naprej. — Za kvaliteto jamčim. Spre meni zanesljive krajevne zastopnike. Firma Širne S. Weiss, Osifeftc Sanitarne predmete kakor kopalne banje in peči, stenske školjke, Panama-klozeti, umivamiki, svinčene in pocinkane cevi in ^se armature se dobiio pn SošterU, 9etan & бгкег v Liubliani na Restievi cesti 20, kateri imajo na/več/o zalogo in na/mž/e cene Obhajitne slike v največji izberi in po najnižji ceni nudi Prodajalna H. NiČMAN, Ljubljana Katero sredstvo najuspešneje n in zastonj pobija brezposelnost f Nova posojila domačih denarnih zavodov, ki bodo dala kruha in zaslužka trgovini, obrtu, industriji, delavcem in kmetovalcem. Zato nalagajte Vaš denar v Mestno hranilnico ljubljansko, TS ki ie nalveija jugoslovanska samoupravna hranilnica, Ima v I o s Din 420,000.000, Vam nudi pooolno varnost usodno obrestovanje ter IzplaCuje nove vloge, vložene po 1.1.1933, vedno v vsakem obsegu HOTEL ..DELLEVUr v ljubuani Krasne terase z divnim razgledom na mesto in planine. Pri* znano prvovrstna kuhinja ter izborna vina, pivo ležak. Lepo urejene čiste tujske sobe. Pension od Din 50*—. Kopel v hiši, avto-garaže, lastni gozdni park, izreden užitek za letoviščarje. Telefon interurb. 3042. Priporoča se P. ŠTERK, hotelir in lastnik hotela Ljudsko posojilnico ¥ CCljU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie pri njei naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. f Zlata jama f 9 je reklama v „Slovencu" # ZAHVALA. Ob bridki izgubi nad vse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe MARIJE PIBERNIK čutimo dolžnost izreči iskreno zahvalo za neštete izraze sočutja. Prav posebno srno hvaležni preč. duhovščini, številnim darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, rudniški godbi, gasilcem in vsem, ki so blago pokojnico spremljali na poslednji poti. Ob nenadomestljivi izgubi nam je bila Vaša razumevajoča ljubezen ter sočutje v tolažečo uteho. Velenje, dne 17. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Rekordna vožnja 15 V Davisu je bilo nekaj novega, nekaj, česar ni le nikoli občutil, nekaj neznanega, ki se je vanj zajedlo v hipu, ko so odpluli. In od ure do ure ge je večalo, rastlo. Prav kakor bolezen, ki se skrivoma priplazi v telo, se naseli, raste in zago-gpodari, ne da bi mogli povedati, kdaj in kako je prišla. Toda to nepoznano v Davisu ni bila bolezen, sploh ničesar telesnega ne. Bila je nova bit, ki se je v njem tako naglo razvila, da je stari, vsakdanji Daviš skoro docela izginil. Stari Daviš se ne bi zanimal le za to, kar se trenotno godi na ,Morski zvezdi', kakor je to delal novi Daviš. Uvaževal bi koristi, ki bi jih brod mogel prinašati na liniji; način, kako ga je treba voditi, da se dosežejo najboljši uspehi in premeni-be, ki se bodo izkazale nujne. Novi Daviš si ni delal toliko skrbi, ni gledal ta so daleč. Brigal se je za rešitev trenotnih težav: da obdrži brzino, za kurjenje, za nevarnost megle. Ln z navadno lahkoto se je obračal nazaj. Z ugodjem Je zrl na pretekla leta. Začetkoma se to ni godilo, ne da bi se stari Daviš vznemirjal, novi Daviš pa je v tem pogledu v prošlost našel tolikšen užitek, da se proti njemu ai nikol: boril, niti se mu zoperstavljal. Nihče ni tega preobrata opazil. Daviš je morda postal malce neprietopnejši; pa kaj, ko je že itak v veliki meri bili Haynes, ki ga je dodobra poznal, se je vpraševal, zakaj se njegove oči včasih tako nenavadno svetijo. Dva- ali trikrat ga je ob tak: priliki pobaral. \/ sanjarenja mahoma prebujen ga je kapitan tako nahrulil, da ee Haynes ni maral več opariti. Pripisoval Je to vzplapola-vanje skrhem. Iti eo »e groma dt le n« Daviaa. Minulo življenje se je javljalo Davisu pod podobo prikazni, ki jih ui iskal. Nenadoma so 9e zabli3kale v možganih in za hip do kraja izbrisale sedanjost. Od prošlih dogodkov ni zaznal samo obrisov, nego tudi svetlobo, barvo, vonj, ropot. Videl je oblike ladij, ki je bil ž njimi vozil, in oživele so podrobnosti, ki je o njih mislil, da so se že zdavnej pogreznile v pozabo. Slišal je glasove svojih starih tovarišev, njihove osobite naglase in celo vsakdanje rečenice, izgovorjene pred 20 leti na stotine milj daleč od Angleške. Njegovo življenje, ki je o njem mislil, da je omejeno samo na pričajoči trenotek, je zadobilo nesluteno važnost in obsežnost. Saj je že štirideset let živel samo trenotku in na stotine je bilo tovarišev, ki so ga obkrožali. Do tega dne je meniL, da so pretekle sekunde, minute, ure in dnevi padali v prepad in prenehali. Zmotno I Še so živeli in ga obkrožali, a do tega hipa jih ni tako občutil. Torej življenje ni le drobec sekunde, ni prihodnost in upanje; življenje je vse, kar je za njim, kar je dotlej zanemarjal. Zdelo se mu je, da se polašča posesti, pregleduje dobrino, ki jo slabo pozna. Vsak pre-življeni dnu je množil njegovo imetje. Imel je bogastvo, ki ga je smel uživati. Drag inu doživljaj, ki ga je v mislih vedno globlje obnavljal, je bilo prvo imenovanje za poveljnika ladje. Kako je bil tedaj srečen: biti gospodar na brodu, ga sam voditi, nositi vso odgovornost! Kakšna je ladja, ki so mu jo zaupali? Spoznal bi jo bil med stoterimi drugimi, ljubil jo je od prvega pogleda. »Moj brod!« Imela je svojstveno obiiko, obliko »tvari, ki so bile Davieova last kot njegova ura, njegov klobuk. Ko je na večer odredil vee potrebno, jo je zapustil in pohajkoval po liverpoolakih ulicah s srcem, prepolnim neizrečene areča. Dež ga j« bičal, veter ee je zaganjal vanj, a občutil ni ničesar. Ni čutil utrujenosti, ko je ure in ure koračil po temačnih ulicah. Ni imel ničesar in nikogar. Da, želel si je pipe, lepe pipe iz morske pene. Sedaj si jo bo pač lahko kupil. Dolgo jo je izbiral v izložbi, ne zavedajoč se čedalje huje lijočega dežja in mimoidočih, tesno zavitih v nepremočljive plašče in str-niečih nad nespametnežem, ki ponuja svoje lice nalivu. Ljubi Bog, to je bila slaba pipa, ki jo je pol ure nato prvič kadil! Nikoli mu ni prišlo na um, da bi mu bilo življenje lahko drugače potekalo, da bi mogel imeti ženo in deco. Bil je samote preveč vajen. Ni se zavedal, da obstoji čas. Ljudje in njihova dela so izginjali. Zemlja je ostala zmeraj enaka, morje je valilo vedno enake valove, enako vonjalo in veter je bil večen. To valovje, ki je zibalo ,Morsko zvezdo', in ta veter, ki je žvižgal skozi ladijsko opremo, sta se zlivala v njemu tako domačo melodijo. Zakaj sanjarjenje mu ni jemalo stika z resničnostjo, samo spremljalo je sedanjost in ji dajalo svojstveni čar. Ko je [»večerjal, je sproščenega in jasnega duha stopil na zapovedišče. Nakratko je pri sebi pretehtal položaj. Ce obdrže pričetno brzino, bodo čez tri dni v New-yorku. Toda pred Novo Kundlandsko je bila naznanjena megla in ledena gora, počasi proti jugu ploveča ... Pogledal je na karto z začrtano potjo, razprostrto na mizi In jarko osvetljeno od luči, ki je vse drugo puščala zavilo v somrak. Na desni so bila aaznačena evropska pobrežja, na levi severnoameriška. Za kako stopinjo nagnjena premica je vezala Clear, na jugu Angleške, in Newyork. Med štirideseto in petdeseto stopinjo zapadne dolžine in štirideseto in petdeseto stopinjo severne Mrine so bile zaznamovane novofundlandske plitvine z vsemi zmerjenimi globinami in premica je sekala ta četverokot v spodnjem delu. Na zemljevidu ni bilo ničesar opaziti, toda ko priplovejo v to morje, se bodo znašli v gosti, parnike in jadrnice zastirajoči kaši, preprečujoči vsako opazovanje. Vsak dan so ,Morski zvezdi' najavljali ta ledeni hrib, ki bo križal njeno pot. Zarisal je na karto položaj gore. »Normalno,« je dejal Haynes. »Normalno,« je ponovil Daviš. Da, normalno, toda vsaka druga ladja bi počasneje vozila, ,Morska zvezda' pa ni smela izgubiti niti vozla. Če obdrži sedanjo hitrost, bo ,Morska zvezda' ob pričakovanem času zavozila v megleno polje. Se nekaj hipov je Daviš gledal na karto, a na mah se je streznil. »Ah,« je dejal s posmehljivo kretnjo, misleč na Jorganovo pisanje, »dospeti za vsako ceno! To je pravcato izzivanje!« Presenetili bi radi svet, štrli tekmece, pa si domislijo Davisa... Nikoli ni imel Daviš smole, njemu poverimo ,Morsko zvezdo', on jo bo vodil z osemindvajsetimi vozli skozi meglo! Zaupali so mu. On od svoje strani mora zaupati častnikom in moštvu. Da bi mogel presoditi Simona in Hervvicka, sta bila še premalo časa na krovu. Oba sta bila videti izvrstna mornarja, vendar se je kazal le-ta neodvisnega, neskrbnega. Izven svoje službe je le poredkoma stopil na zapovedišče. Iskal je bedastih prerekanj, kakor je pričalo jutranje trčenje. Izsledkov svojih opazovanj ni nikoli primerjal z drugimi. Ko so Daviš. Наупев, Simon in Girard opazovali sonce |>ri poldanskom merjenju, je vzel on, ne da bi se zanje brigal, svoj šestomer. Ko ga je uredil in držal prilično dve minuti v višanj oči. ga je mahoma poveail io dejal krmarja: Pismo iz Belgrada Poštena slovenska dekleta -ponos Slovencev Grešil bi, če bi vam poročal o vsem drugem, prezrl pa naše služkinje, naša dobra dekleta, vedno za vse dobro vneta, marljiva ko mravlje. Grešil bi, če bi sc ne spomnil zaščite najbolj potrebnih, ki so šle za kruhom v daljni svet, da bi preživile sebe, da bi od bornega zaslužka poslale še kaj domov staršem in še kakih sto Din mesečno za brata, ki morda študira. Slovenske služkinje v Belgradu so bitni del slovenskega življa v našem prestolnem meslu. Skromne, tihe ne obešajo na veliki zvon svojega dela in si ne delajo bučnih reklam po časopisju. Najdeš jih pa povsod, kjer je treba krepko prijeti za delo za dobro in pošteno stvar. Naj so to priprave za priredtev koncerta kakega slovenskega pevskega zbora v Belgradu, naj je to prireditev tukajšnjih katoliških Slovcncev, naj so lo nabiralne akcije za kake pogorclce ali poplavljenee v domovini, skratka povsod, kjer je treba onega podrobnega dela, za katero javnost večinoma ne ve, čeprav pozneje vidi sadove in uspehe. Ni bila lahka stvar napolniti z občinstvom prostrano Plečnikovo cerkev v Bregalniški ulici ob zadniem koncertu Glasbena matice, tudi ni bila nič lažja etvar napolniti veliko dvorano v Kolarčevi ljudski univerzi in napraviti veselje vsem nam in Trboveljskim »lavčkom. Moram to omenili, ker smatVam, da je vse več, če spravimo na lake in podobne prireditve tudi ljudi, ki nimajo položajev, ki se bore iz dneva v dan za svoj bori kruhek, ki si vsotico, ki je potrebna za vstopnico, odtrgajo res skoro od ust in vendar žrtvujejo vse za slovensko stvar, kakor pa ljudje (tudi lakih ie), ki imajo sicer vse polno dobrih besed za ožjo domovino, kadar je pa ireba to jasno in odločno izpričati, tedaj navadno odpovedo. O naših služkinjah tukaj se je že marsikaj pisalo. Dostikrat so pa bili objavljeni netočni podatki. To je vprašanje, ki nikakor ne sme zanimati samo nas, ki živimo v Belgradu, ampak mu bo morala posvetiti vso pozornost tudi naša ožja domovina. Za naš narod nc more biti vseeno, ali sc njegovi sinovi in hčere, ki doma nc morejo dobiti zaslužka, zunaj ohranijo ali pa utonejo v tujem svetu, se narodu odtujijo, pozabijo slovensko govorico in se pozneje večinoma vračajo v domovino ko tujci. Dotok našega življa na jug se je povečal ob ustvaritvi naše države. Druga za drugo so prihajale, ker je bil tedaj v teh krajih razmeroma dober zaslužek. Večinoma prepuščene same sebi sredi ve-likomestnega vrveža, ki človeka, ko prvič pride v veliko mesto, navadno omami in ga potegne v svoje vrtince. Mislim, da so bila tista leta v moralnem pogledu najbolj žalostna v zgodovini naših služkinj v Belgradu. Ponujale so se službe s krasnimi zaslužki in veliko naših deklet ee je znašlo na mestih, j ki so bila vse drugo, samo poštena ne. Nekaj so jih tudi vzeli razni tamburaški in pevski zbori, ki so nastopali ponoči po raznih gostilnah in beznicah. In s temi skupinami se jo nekaj slov. deklet podalo na turneje še dalje na jug. Mnogo njih ie po raznih južnih mestih stopilo v službo kot sobarice po hotelih. Še danes jih najdeš tamkaj. Pojdi, kamor hočeš, v katerokoli »banjo«, povsod jih boš našel in tc bo zabolelo v dno srca, ko jih boš opazil vse spremenjene. Nič več listih zdravih obrazov, tistih okroglih lic in tistega dekliškega ponosa, nič več tiste lepe naše pesmi, ki jo naše služkinje tu v Belgradu tako lepo znajo zapeti, da za trenutek pozabiš, da si tako daleč od doma in si misliš, da si sredi slovenske vasi. Sirote, prepuščene same sebi, izpostavljene vsakodnevno vsem slabim vplivom, sc večinoma izgubljajo. Po leta in leta ne slišijo slovenske besede, po leta in leta ne čujejo besede našega duhovnika, nimajo prilike, da bi opravljale svoje verske dolžnosti. Pozabljajo molitev, ki so jo prejele od svojih mater, pozabljajo tudi svojo govorico ter se odtujujejo narodu. Tako je bilo po mestih, kjer ni bilo katoliškega duhovnika, tako je še danes v krajih, kjer ga ni. V Belgradu samem je bilo boljše. Tu je bila katoliška cerkev, čeprav samo ena. V Krunski ulici so se zbirale. Tu se je zopet pokazalo: dokler naš človek nosi v srcu vero, ki io je prejel od svoje matere, od svojega dušnega pastirja, dokler moli, kar ga je naučila slovenska mati, tako dolgo ostane zvest svojemu narodu; ni je sile, ki bi ga odvrnila od njega in ni ga denarja in ni je službe, za katero bi slovensko dekle prodalo svojo poštenost. Tako je bilo tudi tu. Vsa ona dekleta pa, ki so prišla semkaj že od doma v verskih vprašanjih slabo poučena, versfko mlačna, ali kakor bi nekateri dejali »napredna«, vse to je propadlo, vse to se je izgubilo in se že vrača ali se bo pa še vračalo v domovino kol izpljunek ceste, v sramoto in breme staršem dostikrat pa tudi občinam. Kar je pa bilo zdravega z ono močno, silno vero naših slovenskih mater, ki jc nič na svetu omajati ne more, to je ostalo, se še utrdilo in stoji danes trdno ko granit. In smo danes lahko nanje ponosni vsi, mi tu in vi doma. Naš človek ne more biti sam, posebno ne tu. Zato se je med dekleti porajala misel, da se čisto stanovsko organizirajo. To sc je tudi zgodilo leta 1926, ko so si ustanovile Zvezo služkinj, to je stanovsko društvo, ki je bilo namenjeno za vse katoliške služkinje v Belgradu. Кт. či. šele popoldne so našli deklico v zbiralniku žc mrtvo. □ Kolodvorska restavracija Muribor glavni kolodvor. Z dne 20. mu ju tO",4 jo prevzel kolo-«1°'-'i l4!»tavracijo nu glavnem kolodvoru v .Mariboru g. Majcen Alojzij, restuvruter nu Pru-gerskeni, ter bo cenj. gostom zopet postreženo z mrzlimi iu toplimi jedili ter vsakovrstno pijačo. □ Vesela noč z ukradenim jurjem. V Novi vasi je bila okradena posestnica Mariia Krajnc. V njeni odsotnosti jo je obiskal neznanec ter ji odnesel 1300 Din gotovine. Včeraj je policija v Mariboru vlomilca aretirala v osebi 20 letnega delavca Karla-H. iz Nove vasi. Z ukradenim denarjem si jc Karlck privoščil veselo noč ter je v zabavni družbi zapravil celega jurja. Vlom je skesano priznal. □ Vozili red za 2 Din. — Zahtevajte povsod po poŠti od Cirilovc knjigarne, Maribor. Preprodajalci popust. Ll Nemške knjige skoro zastonj — ugodnostim prilika. Seznam v Clrilovi knjigarni, Aleksandrova (i. Stotisoč in več razumnih gospodarjev, skrbnih gospodinj in uvidevnih ljudi jc doslej zaupalo svojo gospodarsko varnost Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Resnično! Prav nikukega pametnega razlogu ninmš, da se ji v katerikoli panogi zavarovanja ne bi zaupni tudi li! □ Hiriiiance slikn krasno ob vsakem času loto i\layer. Gosposka ulica 2. Vidika izbira fotografskih aparatov. □ Kelcrtag Maribor peče poseben kruli \Turi*L< i/, r/i z zaščitilo znamko, ki ostane S do 10 dni svež. Nu jpripru vne jše ll ra м i lo /a večje skupine. Naročite v Mariboru: Betnavsku 41, tel. 282+. Glavni Irg. Rotovški Irg, Sknza, l lica X. oktobru 5 in Nova \;is. Dvojni praznik na dolenjski Krki 90letnica vzgojitelja slovenske mladine in 120letnica krške šole Maribor □ Polet slovenske pesmi. Koncert akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom pevovodje K ranča Marolta je bil za Ma- j ribor umetniški in kulturni dogodek. Koncert jc bil zelo dobro obiskan ter jc bila velika Uni-nnsku dvoru na zasedena do zadnjega kotička. Med posetniki so bili stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber, podžupan Golouh, okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, zastopniki vojaške oblasti ter predstuvniki celokupnega mariborskega javnega življenja. Slovenska narodna pesem jc v iiodajanju odličnega zbora doživela pravo zmagoslavje. Akademski pevski zbor jc s svojim koncertom podal prepričevalen dokaz svoje velike lnuzikalcc in pevske kulture ter v polni meri opravičil sloves najboljšega moškega pevskega zbora v državi. Oduševljeno občinstvo jc viharno pozdravljalo pevce, dirigenta in solistinjo ter pokazalo, da si je zbor s tem nastopom osvojil simpatije Maribora v največji meri. □ Ena najstarejših Mariborčank umrla. Včeraj je umrla v Kopitarjevi ulici 12 gospa Marija jtojko. Pokojnica je bila ena najstarejših mariborskih meščank ter je bila rojena leta 1819, jc torej dosegla visoko starost 95 let. V Pobrežju v Vrtni ulici 15 je preminula gospa Julijami Toplak, stara 75 let. — V bolnišnic' jo ugrabila smrt gospo Julija no Marko, ki je dosegla starost 64 let. Naj počiva v miru. □ Trgovski pomočniki so imeli v petek zvečer občni zbor v dvorani hotela Zamorc. Udeležba je bila številna. Trgovski gremij so zastopali novi predsednik Ferdo Pinter, podpredsednik Miloš Oset in Lovrec, mestno občino pa obrtni referent dr. Senkovič. Zborovanje je vodil predsednik društva trgovskih naslavljencev Vrisk. Razpravljalo sc je o novi banovinski obratovalni uredbi ter so se «cstavi!i nekateri protipredlogi, ki se bodo poslali na merodajno mesto v obliki posebne resoluciie. Pri volitvah sta bili dve listi. Večino je dobila lista z dosedanjim odborom, ki je bil izvoljen po večini v dosedanji sestavi s predsednikom Vriskom na čelu. Pri slučajnostih se je razpravljalo o internih društvenih zadevah ler se je naprosil Trgovski gremij, da podpira društvo pri evidenci članslva in pobiranju naročnine. П Potujoče revščina. Včeraj so gledali ljudje žalosten prizor: Čez most sta prispela mož in žena, oba izčrpanih obrazov, oblečena v pokrpane cunje, na navadnem štirikolesnem vozičku pa sta peljala za seboj četvero dece — najstarejši je imel 5 let, najmlajši pa 9 mesecev. Sprevod se je ustavil pred mestnim magistratom in mož se je napotil v urad prosit pomoči za svojo revno družinico. Ugotovili so, da jc mož repatriiranec iz Nemčije. Piše se Fr. Kramer ter jc pristojen v Zgornji Tuhinj pri Kamniku. Vrnili so ga z družino vred iz Nemčije, ker je izgubil delo. Življenje brez zaslužka in pot v domovino mu ie požrla šc zadnje imetje ter je moral prodati tudi pohištvo. Golo življenje so prinesli reveži domov ter padli v breme domače občine. Tu si niso vedeli drugače pomagati, pa so poslali reveža z družino vred po svetu s potrdilom, da je brez imovine ter se lahko preživlja z beračenjem. Kramar je naložil otroke na voziček in sedaj živijo vsi na cesti od tega, kar jim dajo dobri ljudje. V Marihoru eo družino nasitili ler jim dali nekaj podpore, potem pa se je podala naprej po svetu brez cilja. Takih potujočih družin je zadnje čase vedno več. Po večini so to repatriiranci, s katerimi nc vedo v podeželskih občinah kaj in kako; saj so med njimi taki, ki niso svojega pristojnega kraia nikoli videli, ker so se rodili v inozemstvu. n Prošnje za vagone. Vagonarska kolonija mariborskih hrczdomcev sicer ni vabljiva, boljši pa je še vedno vagon, kakor milo nebo in radi tega se zadnji čas .zopet množijo prošnje pri občini, naj bi postavila deložirancem streho v vagonih. Za vagone so se pa začeli zanimati tudi taki ljudje, ki imajo denar. Radi bi si napravili i/, starih vagonov počitniške hišicc v meslni okolici. Občino stane vagon v železniški delavnici 200 Din, transport pa pride znatno dražje. □ Binkoštni trg. Včerajšnji trg jc nudil sliko bohotnega bogastva okoliških vrtov in polj. Bilo je vsega v največjem izobilju, tudi slani-nurji so se zopet radi hladnega vremena pojavili v večjem številu ter pripeljali svojo robo na 15 vozovih. Cene so bile v splošnem nizke: Piščanci par 10—20, kokoš 25—30, gos in puran 15—55, kozlički 40—75, domači zajci 5—25, krompir 1.40—4.50 za mero ali 0.75—1 za kg, letošnji 7—8, grah v stročju 6—8, čebula 1—2, kislo zelje 2—1, kisla repa 1.50—2, hren 5—6, česen 7—8. kalfijola 1—5, salata 0.50—1.50, ku-marce 2—5. buče 1—4. jabolka 10—14, črešnje 5—10. Črešcnj je bilo posebno veliko, ker so jih kmetje pripeljali prvič ietotoku v zbiralnik. Otrok sc jc oprijel desko v žlebu ter kričal; krike so čuli delavci v bližini, niso pu vedeli odkod prihajajo. Kmalu so kriki zamrli, ker jo dero- en voda odnesla otroka, ki so mu oslabelo 1110- Krka, 1!). maja. Krka ila Dolenjskem, la lepi kraj ob izviru reke Krko, se pripravlja mi veliko slav-uost: obhajala bo namreč v nedeljo, 27. maja t. 1. dva znamenita jubileja: !M) letnico rojstva bivšega dolgoletnega šol. upravitelja na Krki, g. Ivana Lobata ler 125 letnico krško šole. Gotovo sta to zelo znamenita jubileju. Visoka starost vsakega zemljami je častitljiva; koliko voč spoštovanja pa vzbuja v človeku podoba devotdcsetletnega starčka — učitelja, to so pravi vzgojitelja našega rodu. Nekje sem bral te-llc besede: »Slovenski narod sta rešila dva stanova, slovenski duhovnik in — slovenski učitelj«. Mislim,, da se pogosto, morda prav v današnjih časih, premalo zavedamo pomena teh besed. Slovenski učitelj, to se pravi: naš človek, ki jc izšel iz naroda, ki ga je narod takorekoč dvignil izmed svojih sinov, da bo vodnik in klicar mlademu rodu, da spozna Resnico in smisel življenja. Marsikaj bomo ob lom jubileju lahko obudili v sebi: morda tudi spomin na naše napake v preteklosti. In drugi jubilej: 125 letnica krške šole. Napoleonova Ilirija nam jo jo prinesla. Si-ccr so imeli Krčani šolski pouk menda že v 18 stoletju, toda Napoleon .io poslavil šolsko poslopje in od tedaj dalje se je šolski pouk ros redno vršil. Skromno je bilo to naše šolsko poslopje, s slamo krito in lc z eno učno sobo. (Sedaj imamo petrazrednico — v treh tičnih sobah!) Pozneje, ko je bilo vedno več ukaželjne mladoži in za nekatere vasi oddaljenost prevelika, sta nastali dve novi šoli: na Polju pri Muljavi (pisatelj J. Jurčič jc hodil še na Krko), ter na Korinju, katerih matica jo krška šola. Zgodovina razvoja šolstva nam gotovo nudi najlepšo sliko, kako se je širila izobrazba V najbolj oddaljeno hribovsko vasi, pokaže uum pa tudi izredno vnemo našega ljudstva za izobrazbo; saj je večino šol postavilo ljudstvo skoro samo. Spored naših slavnosti: 1. Ob pol 10 dopoldne sv. maša, ki jo lio daroval — in pridigal — jubilantov učenec, g. Lojze Zupane, župni upr. v Šmlhelu pri Žužemberku. Po sv. maši: mi trgu pred cerkvijo slavnostni govori, izročitev odlikovanju reda sv. Save V. razr., poklonitev daril in častnih diplom. 2. V proslavo 125 letnice krške šole. bo ob .'I popoldno slavnostna predstava Finžgar-,jeve dramo »Naša kri in petje mladinskega, zboru. Mislimo, da ni Ireba posebej vabiti na lo slavnost; vsak, ki se zavoda pomena našega šolstva, bo z veseljem prihitel na lepo K r k o. Če Ic nekoliko dni redno pijete Radensko slatino (Zdravilni ali Kraljev vrelec), opažate na sebi velike spremembe i Na barvi in količini seči pa spoznale, da se organizem izpira in čisti. Ona tudi nevtralizira vinske kisline, zato dela vino okusno in pitno, liadi ogromne količino zdravilnih mineralov normalizira vse notranje žleze. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidite, kaj znati prvovrstna mineralna voda. Pišile nam po brezplačno brošuro za domače zdravljenje in pitje Radenskih vod. Zdravilišču in kopališče Slatina Radenci. Mladina in iilm Na tem mestu smo že poročali o zaščiti kulturnega filma v Romuniji, kjer mora sleherni kinemutogruf predvajati pred vsako redno filmsko predstavo kulturni film vsaj v dolžini 800 metrov, dalje, da sc smejo ob nedeljah iu praznikih do 8 zvečer predvajati zgolj kulturni filmi in končno, da otroci in mladina pod 18 leti sploh nimajo pristopa v kino, razen h kulturnim filmom. Podobno odredbo o kulturnem filmu imamo od I. 1911 tudi v Jugoslaviji. Sleherni kinematograf inora predvajati pred vsako predstavo 10 odstotkov kulturnih filmov in kakor slišimo, sc bo tu odstotek povišal na 15, kur jo vsekakor prav. Toda tu nas predvsem zanima odlok o kinematografskem obisku mladine in sicer zaito, ker bi podobnega nu jno potrebovali tudi v Jugoslaviji. Po službenih podatkih namreč razvidimo, da jc bil preteklo leto za mladino pod 16 lotom prepovedan snino en edini film. To se pravi, v vsej pestri galeriji lanskih filmov, ki so jili na vso paro predvajali, lani jugoslovanski kinematografi. je bil zgolj en film neprimeren zu mladino pod 16 letom. Nc bomo navajali imenoma onih lanskih filmov, ki absolutno niso bili primerni za mladino, ker bi jih morali našteti vsaj polovico, marveč bomo opozorili ono činitelje, ki opravljajo posel cenzorjev, ua težke posledice, ki jih puščajo premnogi neprepovedani filmi na mladih srcih. Ti gospodje naj stopijo samo pred one sodnike, ki so imeli opravka z mladimi zločinci. In bodo v največ primerih izvedeli za vzrok raznih pustolovščin, goljufij, nemoralnih prestopkov, tatvin in celo ropov, ki so jili izvedli mladi, še nezreli ljudje, radi obiskovanja kvarno vpiivujočih filmov. Deklice, ki so so jim spolno oči odprle v kinematografih, bodo nosilo |H>slodice teli predstav celo življenje in premnogo nu usoden način. Ulice bi znale kaj bridkega povedati na račun onih filmov, ki odraslim ljudem res morda no škodujejo, a ki vplivajo usodno na nežno dušo dornščujoče mladine. Nedavno smo brali, kako so dekleta neke kaznilnico izpovedovale, kako so jih vprav filmi zavedli na napačno pot. Naš list je že premnogo-krut mi konkretnih primerili pozival odloeiliie faktorje, naj vendar store kaj proli pogubonos-nemu vplivu filmov nu mladino. Seveda zmerom brezuspešno. Dejstvo, du jo bil lansko leto prepovedan mladini samo en film. ko vendar vemo. Kako jo etična višina filma padla, nas znova priganja, du opozarjamo slovensko javnost: če že oni gospodje, ki bi morali prepovedati mladini vstop k filmom, ki niso zanjo, ne spoznajo usodnih posledic, bi morale uvideti to vsaj matere, ,ki z večno bojaznijo zro v prihodnost svojih otrok, ter ne bi vodilo otrok tja, kjer jih čaka duševna smrt. Prežaloslno je mnogokrat pogledati po dvorani: pri predstavah filmov, ki nikakor niso primerni za mlndino, sod i često-krat malone polovica mladih obiskovalcev! Kako preprečiti pogubne posledice za mladino neprimernih filmov, ozir. kako razčistiti pojtn, kaj jc mladini primerno in kaj ni? Preti vsem nnj matere, ki same vodijo otroke k predstavam, katero so namenjene zgolj odraslim ljudem, spoznajo strašno resnico, dn sume vodijo otroke v pogubo. To ni naša fikeija, to jo mrzlo dejstvo, ki ga policijska kronika dnevno potrjuje. Dalje se zavzemamo za to. du sledi romunski odlok generalno prepovedi vso (razen kulturnih) filmov do starosti IH let ludi v Jugoslaviji. Ta prepoved bi bila nedvomno učinkovita in dosledna. Seveda bi se moral lildi poj m, kaj je kulturni Plim. pravilneje tolmačiti, knkor ga tolmači neko kulturno društvo v Ljubljani, ki vpleta v program lepih kulturnih filmov tako plažo, ki mora šolarju nujno škodovali. Zaradi tolikih zmed, ki utegnejo nastati pri določanju kulturnega filma oz. prave starost no dobe obiskovalcev. bi svetovali najenostavnejše sredstvo, ki bi razčistilo položaj: cenzura etično poglobljenih. v vsakem pogledu poltenih, objektivnih ljudi bi morala črtati v vseli filmih vso ono, kur ranjiijo a ra v mladega kakor odraslega človeku. ("'e pa jo Iilm v celoli protietieon, nuj so v celoti odkloni. Tako 1к> pri nas manj plaže, manj oncsrečenc mladine, film pu, ki ima prod vsem kulturno nalogo, bo opravljal delo. ki bo rodilo koristno posledice. Celje © Težka telesna poškodba. Že prod več dnevi so gotovi ljudje napadli ponoči posestnika Ludvika Cizeja, niu razbili lobanjo, da se zdravniki po rentgeiiiziranju čudijo, kako more še sploh živeti. Od napadalcev, ki so znani, baje ni bil še nihč'e aretirati. Cizej je ugleden posestnik na Polzeli in ui znano, zakaj je bil napaden. Dne 2,1. inaja bo pri celjskem okrožnem sodišču radi lega obravnava. 0 Državni upokojenci iz Olja in okolico se mislijo organizirati. O tem se je razpravljalo na sestanku, ki je bil v četrtek v Celjskem domu. V Celju naj bi se osnoval odsek ali samostojna organizacija, ki naj bi ščitil interese članstva. ) Kaj pa regulacija Savinje? Po zadnjih velikih jesenskih povodnjih se je popisalo precej papirja in veliko debatiralo zaradi regulacije Savinje in pritokov. Skoraj smo bili že prepričani, ko smo slišali in brali razne zahvalne govore gospodom, ki so si baje za regulacijo pridobili največ zaslug, da se bo začelo z deli prav gotovo, ko bo skopnel prvi sneg. Res so gotovi faktorji pokazali precej dobre volje, toda kakor vse izgleda, vsaj za enkrat z regulacijo ne bo še nič. Živimo takorekoč že v visoki sezoni, a o kakih delih ni še ne duha ne sluha. Edini prispevek, ki je dosedaj golov za regulacijo, je prispevek v banovin-sketn proračunu. Mestni proračun je bil vprav zaradi doklnd za regulacijo vrnjen, iz istega vzroka menda proračun okoliške občine in ludi v državnem proračunu se nam zdi, da ni v tn svrho nobene postavke. Tako smo skoraj prepričani, da bo nas Savinja s svojimi pritoki gotovo šo nekateri-krat osrečila, prodno se bo ros začelo z tleli. Naj bi že enkrat prišli od lepega govorjenja iu mrtvih črk na papirju tudi k dejanjem. Lepa reklama /.a povzdigo tujskega prometa v Colju. >Deutsche Zeitung ie posvetilu svojo zadnjo številko povzdigu lujskeaa nromeln v Celju, številka inin več lepili člankov, je tudi lejKi ilustrirana in je izšla v precejšnji nakladi Zagorje Nevarne poškodbo je dobil rudar I сороИ Kberl, motorist v kolrotle/koiii rovu. Stisnilo ga jc čez prsni koš. Letos praznil jemo ludi pri nu> štiridesetletnim ustanovitve Del. kal. društva. Smo lorej mod najstarejšimi. Cerkveno streho in /.w>nikn bo na novo preploskal kleparski mojster Jožef Volu j. Je bilo res potrebno. Tudi uodru/nično cerkev v \ itiiili popravljajo Kaj naj dosežejo prolituberhuiozni dnevi Ločite bolnike od zdravih! Nedavno se je vršil pri nas I. jug. protttuber-kulozni kongres. Te dni — od 18. do 21. maja — pa |)o vsej državi — podobno kakor vsako leto — praznujemo protituberkiiloznc dneve. Ob teb dneh naj se vsepovsod, zlasti po šolah, društvih, časopisih itd., živo predočijo, opisujejo jetika, nje kužni povzročitelji, kako se jih varujemo, kako bolezen zdravimo ild. Letos se ti dnevi vrše z glavno devizo: Ločite kužni) bolne od zdravih! Da, ta klic je. la čas posebno primeren: saj vidimo obolelega očeta ali mater, ki Ilira, kašlja in okužuje svoje otroke, vsi v eni lako zvani sobi : \iilimo bolnike, ki so ure in ure dale'' v. zadnjimi dinarji v žepu prišli iskal poinoi i v bolnišnico, pa so odklonjeni, ker ni prostora: okrevajoči morajo — na najboljšem polu do zdravja — prezgodaj zaposlili bolniški zavod, ker vanj pritiskajo novi oholelci, a za drago klimatsko zdravilišče navadno ni sredstev; neozdravni jetič-ni brez doma: služkinje, brezposelni vseli vrst, ubožci raznih kategorij se vlačijo od hiše do hiše, od ene socialne ustanove do druge in povsod nehote trosijo bacile. Ako se jim posreči, da so sprejeti \ kakšno bolnišnico, kamor dejansko ne spadajo, jih od ondi ni zlepa mogoče odposlali v zavetišče zanje; svojcev ali nimajo, ali pa se jih — včasih upravičeno — branijo: doniovne občine nimajo rade opravka s temi ljudmi; boje se stroškov, intervencija malokdaj pravočasno uspe. Kako naj bo borba zoper tuberkulozo kaj bolj uspešna, če se toliko še ozdravljivih bolnikov nc more redno zdraviti, ko toliko kužnih virov — ozdravilo ali neozdravno bolnih — ostaja med zdravimi ter ogroža bližnje? Ali ni primerno in ludi finančno bolje, da se kužni pravočasno izolirajo v primernih zavodih, ondi po veliki večini polagoma okrevajo, neozdravni pa, če nimajo laslne sobe in primerne nege v lastnem domu, razmestijo po primernih azilih, kakor da nastajajo vedno nova obolenja, z njimi novi stroški, nova finančna bremena? Tuberkuloza se bo omejila: a) z zadostnim kruhom in zaslužkom; b) z možnostjo lakoj izvedljive izolacije, kakor hitro je kužtiosl tu. Ozdravili spadajo v specialne bolnišnice, ki so lahko hkrati ljudska zdravilišča. Kdor pa finančno more, nnj gre v dražji klimatski sauaiorij; neozdravni brez pravega doma spadajo v zavetišča (azile). Za vso le zavode je Ireba denarnih sredstev; ta sredstva se morajo zbrati in centralizirali po banovinah. Vir: Posebni davek izključno za pobijanje tuberkuloze. Ta fond upravlja zbor strokovnjakov sanitetne uprave, ftizeologov in lige zo-per tuberkulozo. Bolje je, da se končni) že enkrat odločimo za radikalno pomoč kakor pa ila lelo za leloin dajemo podpore in krpamo po malem vedno nove vrzeli, navadno brez trajnega učinka. V Ljubljano (ali okolico) nujno spada specialna avtonomna bolnišnic« (dom za pljučnobolne), nadalje manjše zavetišče. Nato pride na vrslo Maribor in druga mesta. Posvetovalnice (dispanzerji) morejo jiriti do popolnega razmaha šole poleni, ko bo mogoče, da v njih nele svetujemo in delno zdravimo, temveč tudi odpošljemo bolnike tja, kamor jili je Ireba izolirali in potem zdraviti. livn: program je jasen: za njegovo dejansko izvedbo jo potrebna le resna iniciativnost in krepak pogum. Zavihajmo lorej rokave! — Zahvala. Prvi jugoslov. protituberkulozni kongres je za nami. Upamo, da bo kongres za trajno utrdil smisel in razumevanje za važnost in potrebo borbe proti jetiki in da bo dal podlago za usjiešno organizirano protituberkulozno borbo v naši državi. — Odbor Narodne protituberkulozno lige v Ljubljani ima častno in prijetno dolžnost, da se zahvali vsem, ki so sodelovali na kongresu in kakorkoli pripomogli, da se je kongres zaključil z uspehom. Posebej sc moramo zahvalili gg. banu dr. Drago Marušiču, županu dr. Dinko Pucu, kakor tudi slovenskim mestom in vsem drugim, ki so kongres tudi gmotno podprli. — Ljubljana, dne Hi. maja 1934. — Odbor Narodne prolitute.rkulozne lige: Dr. Fr. Debevec, s. r., dr. A. Levičnik, s. r. §lov enim - k moriu Sedaj ko se je Slovenija zopet živo zavzela, da se zveže z morjem je treba opozoriti našo javnost na lo, da morje ni važno le za lesne kupčije za Slovenijo, marveč v isti meri za agrarne produkte, za te časih še bolj. Zakaj les lahko čaka dobre konjunkture lata, dočim mlečni produkti daio le par dni časa, pa tudi krompir, jabolka in drugo, se morajo kmalu razpečati. V tem pogledu imamo zaznamovati korajžen nastop zadruge, ki za Slovenijo pomeni stalno pridobitev glede obmorskega trsede, jc bil obsojen na denarno kazen in pravdne stroške. Vložil pa je priziv na okrožno sodišče v Ljubljani, navajajoč, da jc smatral inkriminirane žrtvuje, ne žanje sadov, pač pa drugi izkoristilo utrta pota. Danes se na mlačnem tržišču na Su- ; šaku in v prodaji agrarnih produktov udejstvujejo tri slovenske zadruge in par privatnikov, dočim ona zadruga, ki je vse to započela in žrtvovala ogromna sredstva in moralne sile, prosi pomoči, toda brezuspešno! Posluje seveda Š2 vedno, četudi v zmanjšani meri. Poklicani faktorji in slovenska zavest ne bi smela biti gluha za take klice in prošnje. V interesu cele Slovenije je, ča se odpre mlečnim in poljskim produktom nov trg in sicer trg na našem Jadranu. Kako hvaležno polje za kakšne več'e slovenske zadruge, ki imajo dovolj trgovskega izkustva, dovolj finančne sila in lastnega strokovnega osebja! Postavila bi se moderna mlekarna s hladilnimi napravami, pa bi slovenski produkti osvojili sušaški in okoliški trg kakor tudi Reko z okolico. Ko je postavila dtilcnjevaška mlekarna svojo prodajalno na Sušaku, so bile tri mlekarne, danes jih je že 12. Poleg tega pa ša agrarni produkti, ki bi si utrli direktno pot na naše in tuje morje. Kmetijska družba za Slovenj,io dvigni se in velike sorodne organizacije, ki že leta delujate, poglejte čez prag Slovenije na naše morje! Če so , štirje gospodarji izkrvaveli, izrabita močnejši pridobljeno tržišče na našem Jadranu, da nas drugi ne prehitel Moj cetarum censeo je: Sodobni Slovenci se bomo pred zgodovino zagovarjali, da se mi v času. ko so Poljaki tako ganialno predrli v nekdaj nemški Gdansk, in te dni Čehi v naš nekdanji Trst, grejemo ob golj platonični ljubezni do Jadrana, ki je tako blizu nas in naša skupna last. Zganimo se in ustvarimo kaj ter podprimo one, ki so prvi na tem polju zavihali rokave! K. Škulj. Beseda „punktaš" te žaljiva psovka Kamnik Boj za industrijo na Grabnu. Poročali smo že o ležki krizi lesne industrije v našem okraju, kjer je morala večina žag ustaviti obratovanje ali pa ga /nižati na minimum. V podobnem položaju je tudi parna žaga na Grabnu, ki pa je sedaj poizkusila najti izhod iz težkega položaja na drug način. Del pogonske sile parne žuge bodo uporabili za pogon velikega drobilca za kamenje. Drobilec je težak 9 Ion in bo montiran na močnem betonskem podstavku. V njem bodo drobili j>orfir za posipanje <•■ st in drugo kamenje zn kvalitetni beton, za niakadain ild. S tem bi prišlo 20 do 30 ljudi do zaslužku. Stanovalci na Grabnu pa so se izrazili proti postavitvi drobilca, ker se boje ropota. Podjetniki izjavljajo, da bo drobilec povzročal mnogo manj ropota kakor pa žaga in da bo poskrbljeno, da sc mi drobnica ne bo Siril po Grabnu prah. .Gasilni dom, ki je bil dozdaj last mestne občine, je občina prepustila v last gasilnemu društvu. Gasilci imajo namreč v načrtu večja popravila in razširitev gasilnega doma. kar bi vse napravili na lastne stroške. Občina je prepustila tudi ti metrov sveta okrog gasilnega doma pod pogojem, da gasilno društvo zgradi proti Mlinščici močno betonsko ograjo, s čiurnr se ho povečala površina mestnega рагкгц. besede za epiteta ornanlia, kakor n. pr. besede klerikalec«, »liberalec«, »socialist« v gostilniških jiogovorih. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je kol prizivno sodišče po zaslišanje državnega tožilca zavrnilo priziv kot neutemeljen in potrdilo sodbo okrajnega sodišča na Brdu, ki je značaj inkriminiranih besed pravilno ocenilo in pravilno utemeljilo. Kešilev ]>ri-zivnega sodišča, pod št. K pr 190-34, navaja za potrditev sodbe sodišča na Brdu, ki je toženca obsodilo zaradi žaljenja časti, sledeče razloge: Priziv se kot neutemeljen zavrne, in se potrdi sodba okrožnega sodišča na Brdu. Z besedo »punktaš« se je namreč v času zadnjih občinskih volitev označevalo protirežimske, oz. protidržavne elemente, glede katerih je notorno, da so prišli tudi navzkriž z določbami kazenskega zakona. Z ozirom na navedeno dejstvo ni mogoče besede »punktaš istovetiti z besedami klerikalec , liberalec«, socialist« in podobnimi, pač pa jo je smatrati kol žaljivko. Brez dvoma je tudi besedo puntar«, izgovorjeno v zvezi kakor v predmetnem slučaju, smatrati za žaljivko. Pravilna je torej odločba prvega sodišča o krivdi. „Krka" nam odkriva Dolenjsko V letošnjem programu »Krkec so tudi redni družabno-poučni nedeljski izleti, na katerih nam hoče razkazati lepote in znamenitosti dolenjske pokrajine in istočasno s povečanim obiskom navajati prebivalstvo in posebno gostilničarje na izboljšanje vseh jiogo.jev, ki služijo poživitvi tujskega prometa. Tem izletom bo posvečala ;Жгка« posebno pažnjo lako z ozirom nn izbiro krajev, kakor na dobro in ceneno prehrano in druge ugodnosti. Kana bo tudi javno priporočala kraje, kjer so bili izletniki dobro sprejeti, in brezobzirno grajala ne-doslaike ali brezbrižnost onih krajev, kjer bi izletnike izkoriščal! ali slabo postregli. Preteklo nedeljo se je pozivu »Krke« k obisku Zupanove jame in turjaškega gradu odzvalo še primeroma majhno število izletnikov, ki pa bodo gotovo vsi brez izjeme postali najboljši agitatorji za naše izlete. Saj pa jr- bilo ludi res lepo in prijetno! Šenturski tabor pri Grosupljem, Zupanova jama s svojo nepričakovano podzemno krasoto, prijetni odmor ns veselici godbenega društva v Št. Jurju, jieka janca nn ražnju v senčnatem gozdu, zabavna vožnja na romarskem vozu proti Turjaku, Kongres diplomiranih tehnikov Dne 3. junija jo sklicana v Ljubljani konferenca vseh zastopnikov stanu diplomiranih tehnikov v državi, kjer se bo vršila istočasno ustanovitev vsedržavne organizacije. Z največjim optimizmom pričenjajo diplomirani tehniki realizirati program iu namen srednjih tehniških šol, ki so zrasle iz potreb prakse in iz nujnosti tehničnega napredka naše domovine ter pričenjajo gibanje baš v dobi, ko morda odpovedujejo vezi celo pri slarejših strokovnih organizacijah. ' УШШ Značilno za gibanje diplomiranih tehnikov pa je dejstvo, da so gibanje pričeli in ga vodijo samo mladi, do 32 let stari ljudje. To znači torej v naši državi jiovsein nov organiziran stan strokovnjakov, ki bo slejko prej nadomestil pomanjkanje domačega strokovnega osebja v jugoslovanski industriji in obrti. V posebni jubilejni knjigi bo zbran tudi pregled udejstvovanja diplomiranih tehnikov v praksi. Marsikateri impozantni predstavnik sodobne tehnike v zgradbah, strojstvu in elektrotehniki je izšel iz zamisli in iz rok diplomiranega tehnika, če tudi je nosil lujc podpise in če tudi je stan diplomiranih tehnikov še tnalo poznan. Slika nam kaže. zgradbo ministrstva za zdravje v Egiptu, ki jo je projektiral in zgradil Jugoslovan, dipl. tebn. Štefan K a t a r i n č e k. Gori! Vsak dan gori in milijone Vašega premoženja požira ognjeni Moloh. Kdo Vam pomaga? Le smiselno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani Dobrodelna kuhinja M. Sobota, 10. maja. Da je dobila M. Sobota dobrodelno kuhinjo, ni svetovni dogodek, za pokrajino, ki ima nešteto revežev, sezonskih delavcev itd., pa je velikanskega pomena. V M. Soboto se lelo za letom obrne na tisoče delavcev, izmed kalerih so mnogi postajali in postajajo pred borzo dela po cele dneve. Večina teh je lako revna, da si v gostilni niti tople juhe ni mogla privoščiti. Mnogi so mislili na lo, kako bi se dalo tem revežem pomagati Z zadevo se je pečal zlasti g. Klekl, ki mu celo življenje ]>oteka v tem, kako bi revežem pomagat. Sedaj je zadeva končana. Na pobudo in pod vodstvom g. Klekla se je otvorila v starem Marlinišču dobrodelna kuhinja. V kuhinji se bo dobil popoln obed (juha, dve pri-kulii in kruli) za 2 Din 50 par. Dva reveža pa dobila dnevno obed brezplačno. Kuhinjo vodita dve seslri sv. Križa. — Duša vsega jx)čelja je g. Klekl. Razen njega pa ima kuhinja tudi druge dobrolnike. Najbolj sta se dosedaj izkazala gg. poslanec J. Benko in župan Hartner Prvi je dal ob priliki otvoritve brezplačno meso in mast v vrednosli 500 Din, drugi j?a 100 kg moke. V dobrodelni kuhinji bo pomagano marsikateremu revežu, ki je dosedaj živel dneve in dneve ob suhem kruhu in vodi, včasih pa mu je še lega primanjkovalo. Kot em najbolj važnih socialnih ustanov v Slov. Krajini želimo kuhinji obilo božjega blagoslova v lajšanju bede najbolj potrebnih. Ptui Okrajno načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da si morajo takoj proti oddaji starih nabavili nove evidenčne številke za leto 1934. Predložiti morajo dokaz, da so za leto 1934 plačali državno in banovinsko takso. Nezgoda. 4 letna Gabrijela Čop, hčerka mizarskega mojstra na Hajdini je padla z vozička take nesrečno, da se je hudo poškodovala in si zlomila tudi levo roko. Ponesrečenega otroka so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Ženske in živčne bolezni zdravi termalno kopališče Dolenjske Toplice Dnevno čez 3,000 000 1 dotoka. Temperatura 38° C Kopeli direktno nad izvirom brei cevne napeljave vsled česar brezprimerni zdravilni uspehi. Pošta Toplice pri Novem mestu. 50letnica domžalske godbe Domžale, 20. ma ja. Letos poteče petdeset let, odkar je bila ustanovljena domžalska godba, ki slovi v naši okolici za eno najboljših. Ustanovil jo je pokojni nadučitelj g. Pfeifer, ki je zbral peščico ljudi ter jih začel uriti. Bila je trda pot, ki jo je morala urezati godba, da si je vsaj malo opomogla. Pri ustanovitvi so sodelovali tudi nekdanji tovarnarji, ki so našo godbo tudi gmotno podprli. Vsak začetek je težak in tako je bil tudi ta. Treba je bilo tudi godbeni arhiv, ki predstavlja danes že precejšnjo vrednost. Prvotni prostor za vaje je bil stolp nekdanje trdnjave na Goričici. Ko so stolp podrli, se je godba preselila v tedanjo šolo, kjer je imela sedež do leta 1928, ko si je zgradila lasten dom, ki jc edSni te vrste v naši državi. V vseh petdesetih letih ni nikoli prenehala delovati. Ceilo med svetovno vojno, ko so mnoga društva propadla, se godbi to ni primerilo. Premagala je vse ovire in delovala kar naprej. In letos, kakor že povedano, proslavi naša godba petdesetletnico delovanja in sicer dne 12. avgusta. Zato se naprošajo okoliška društva, da pustijo ta dan prost naši godbi. Ob priliki jubileja bo izšel v par števiilkah tudi periodični list »Domžale«, ki je marsikomu še .v spominu od takrat, ko so bile Domžale, poprej vas, povzdignjene v trg. Drugič pa je izhajal leta 1928, ko si je godba postavila svoj dom. Spor za kamniške korporacijske pašnike Kamnik, 17. maja. Zakon o agrarni reformi jc posegel nekoliko tndi v posestvo kamniške meščanske korporacije, ki je, kakor znano, posestnica gozdov iu planin v dolini Kamniške Bistrice. Vse do vrha Krvavca, Grintovca in Velike planine sega oblast meščanske korporacije, ki je agrarna skupina 194 kamniških meščanov in ne morda veleposestvo, kakor sc navadno nepoučena izražajo. Ta agrarna skupina ima v lasti okrog 3000 ha gozdov, ostali svet pa obsegajo pašniki in nerodovitno skalovje naših gorskih velikanov. Popolnoma razumljivo je, da so gozdovi upravičencev agrarne skupine kamniške korporacije izvzeti iz agrarne reforme, ker se omenjeni zakon nanaša samo na velepose-stva. Lani so zahtevali! zastopniki ldanšarske zadruge in občin, ki leže severno od Kamnika, naj bi se na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme razlastile vse planine in pašniki meščanske korporacije, češ, da jih ta ne uporablja zase. Te sporne planine so Konjščica, Dol, Rsenik, Vršič, Planjava, Sedlo, Mokrica, Košutina itd., ki naj bi bile jio želji zainteresiranih spojene med seboj s širokimi pasovi, da bi pozneje ne nastal kak nesporazum med korporacijami In novimi posestniki glede dohodov na planine. Zato naj bi se uredila tudi dogonska pot s Kopišč. Kor so reflektanti zahtevali razdelitev vsega ozemlja, ki je v mapah znboleženo kot planine, bi na ta način prišlo v jioštcv okrog 2400 lin. Med to površino pa .ie zdaj že lep del starih gozdov, ki jih kot, zaščitene gozdove v najvišjih legah niti ne smejo sekati. Oblast je v poletju razpisala na Veliki planini razpravo za ugotovitev planin in za drugo kulturo nesposobnih pašnikov, ki |iri-dejo v prvi vrsti v poštev za oddvojitev v agrarne namene. Navzočni so bili zastopniki kamniške korporacije in vseli zainteresiranih občin, pašniške zadruge in okr. kmetijskega odbora. Spor za korporacijske pašnike prav za prav ni nič novega. Ze pred leti ko si najemniki leh planin lastili pravico, da jih zahtevajo zase, korporaeija pa je vse te pravico odkupila, s čimer so jmstale planine ogled slarosluvnega gradu z njega znamenitostmi — sami vtisi in doživljaji, ki se jili bomo radi spominjali. Prihodnji izlet Krke- bo v nedeljo po binko-štih. Kam in kako bo pravočasno obiavlieno v dnevnem časopisja zopet njena izključna lastnina, kakor so bile že od nekdaj. Planine je korjx>raci;ia zopet oddala v najem, še pred razpravo na Veliki planini pa se je odločila, da jih bo pričela sama izkoriščati. Tretina korporaeijskih upravičencev so revni jioljetlelci iu živinorejci, ki so prej oddajali živino na planine in plačevali najemnikom korp. jmšnikov določeno pristojbino. Težave, ki so nastale z zastojem lesne trgovine in splošen padec dohodkov, so prisilili tudi korporacije, da posveti več po-zornosti živinoreji. Korporacijski upravičenci, ki se j^ečajo s poljedelstvom in živinorejo, so osnovali lastno planšarsko zadrugo, da bodo lahko na gospodarski podlagi pravilno izkoristili lastne planine, jih izboljševali in urejevali način paše. Za načelnika zadruge je bil izvoljen posestnik g. Ivan Polak. Kakor je videti, bo zdaj spor za korporacijske pašnike končan na la način, da bo nova zadruga, ki je že vpisana v zadružni register, prevzela od meščanske korporacije vse gozdove v izkoriščanje. Novo mesto Osebna vest. Pred kratkim sc je poslovil i/, Novega mesta in nastopil svoje novo službeno mesto pri okrožnem sodišču v Ljubljani bivši namestnik drž. tožilca g. Kovač Frun. Kot namestnik drž. tožilca jc dolgo vrsto let deloval v našem kraju. V tem »vojstvu si je pridobil med tukujšnjim prebivalstvom mnogo prijateljev. Bil jc izredno spoštovan radi svojega temeljitega znanja kot pravnik, pravtako |>a tudi radi svojega blagega značaja in svoje skromnosti. Vi licenci jeva konferenca v Novem mestu ga je štela za svojega najbolj delavnega odbornika in mu bo ohranila trajen s|x>min. Marsikatera sirota je bila po njegovi zaslugi deležna dobrote. Pa tudi svojega verskega prepričanja ni nikdai zatajil, temveč je bil eden najvnetejših članov apostol siva mo/. Na novem mestu mu želimo najlepših uspehov. Št. Jernej Na Gorjancih bona hinkoštni ponedeljek sv.nmša. Oskrbovana bo tedaj z jedjo in pijačo tudi romarska hiša poleg cerkve. Prijatelji naših lepih dolenjskih vršaoev, na veselo svidenje,' Številke izsetjenišhega homisarijata S trebuhom za kruhom gredo Belgrad, 18. maja. AA. Izseljenski komisarijat ie izdelal statistiko izseljenskega gibanja kraljevine Jugoslavije 1. 1933. V prekmorske dežele se je vsega skupaj izselilo 2.221 oseb (leta 1932 2.454) to je za 233 ali za 9.5% manj. Največ se jih je izselilo iz savske banovine (829 oseb), potem iz donavske (399), primorske (339). dravske (307), vardarske (122). Po poklicu jc bilo 622 poljedelcev, 560 kvalificiranih delavcev, 440 družinskih članov, ki ne služijo, 355 nekvalificiranih delavcev in 243 svobodnih poklicev. Iz prekmorskih dežel se je vrnilo leta 1933 3.385 oseb (6.031 leta 1932), to je za 2.656 oseb ali za 44% manj. Največ se jih ie vrnilo v savsko banovino (1.349), potem v dunavsko (623), primorsko (602), vardarsko (355), dravsko (258). Po poklicu jih je bilo nekvalificiranih delavcev 1.429, poljedelcev 862, kvalificiranih delavcev 595, družinskih članov, ki ne služijo, 287, in svobodnih poklicev ■>.12. Največ se je vrnilo izseljencev iz USA, polem i/. Argentine. Kanade, Urugvaja, Avstralije, Čila, Nove Zelandije. V kontinentalne države (evropske) se je 1. 1933 izselilo 7.508 oseb (6.642), to je za 866 oseb ali 11.5% več. Največ oseb je odšlo v Francijo in sicer 2.305, v Turčijo 1.931, v Albanijo 880, v Romunijo 662, na Bolgarsko 5t0, na Čeh:) si o vaško 416, v Grčijo 313, na Nizozemsko 153, v Avstrijo 104 itd. Največ se jih je izselilo iz vardarske banovine, slede dravska, zetska, primorska, savska in nioravska banovina. L. 1933 se je vrnilo iz kontinentalnih (cvrop-,kih) držav 3.895 oseb (8.2091, to je za 4.314 oseb ali 52.5% manj. Največ se jih je vrnilo iz Francije in sicer 2.670, iz Romuniie 187, iz Belgije 179, iz Čehoslovaške 165, iz Nizozemske 156, iz Avstrije 142 itd. Največ se jih je vrnilo v dravsko banovino, slede savska, primorska, vardarska in donavska banovina. Kamnik, 19. maja 1934. V našem li stu smo že večkrat opozarjali na različno razlago § 28, točke 4 novega zakona o občinah, kjer je govor o občinskih dobaviteljih. Po tem paragrafu ne morejo biti občinski odborniki občinski dobavitelji in podjetniki občinskih del. Ker se je ta določba zelo strogo tolmačila, je v praksi nastal spor, zlasti so bili pri tem prizadeti trgovci na deželi pa tudi v mestih, ker je v zadnjih letih gotovo vsak dobavil kako malenkost občini. Sedaj bo ta načelni spor pojasnjen z razsodbo upravnega sodišča v Celju, ki jo spodaj navajamo. Za trgovce in razne obrtnike, ki so' občinski odborniki na deželi, bo pri tem zelo važno zlasti dejstvo, da dobavitelje in vršilce raznih del za krajevni šolski odbor ne moreino smatral i za občinske dobavitelje. S tem bo odpadlo marsikako nesoglasje v tej zadevi. Odločba upravnega sodišča v Celju R 15—34—5. Upravno sodišče v Celju je na pritožbo Gre-gorca Karla, zidarskega mojstra iz Mengša, proti odločbi kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 5. marca 1934, štev. 3870-1, glede njegove razrešitve kot občinskega odbornika občine Mengeš na podlagi poslanih upravnih spisov po § 120 zakona o občinah v nejavni seji odločilo. Pritožbi se ugodi in se izpodbijena odločba razveljavi. Proli tej odločbi ni pravnega sredstva. Razlogi. Kr. banska uprava v Ljubljani je z določbo z dne 5. marca 1934, II. No. 3870-1 na podstavi § 129 v zvezi s § 28. t. 4 zakona o občinah razrešila pritožitelja Gregorca Karla, zidarskega mojstra v Malem Mengšu, funkcije občinskega odbornika občine Mengeš. V razlogih navaja, da je pritožitelj vršil v zadnjih letih redno vsa v njegovo stroko spadajoča dela za občino Mengeš, in da mu je občina izplačala leta 1929 za izvršeni del občinske kanalizacije in za hišice na sejmišču znesek Din 21.000 ter leta 1932 za izvršena dela pri občinski hiši 3.773 Din. Proti tej odločbi se je pritožil pritožitelj v odprtem osem dnevnem roku na upravno sodišče. V pritožbi navaja, da nc more biti razrešen funkcije občinskega odbornika: 1. ker te funkcije še ni nastopil in 2. ker se ne more smatrati za občinskega dobavitelja odnosno podjetnika občinskih del, ker ni sedaj v nobenem pogodbenem razmerju z občino iti ker že od leta 1932 ni prevzel za občino nika-kega dela, a za dela prevzeta od občine v letih 1929 in 1932, ne obstojajo itted pritožiteljem in občino nikake obveznosti več. Upravno sodišče je o pritožbi naslednje raz-ntotrivalo: Ad 1. Občinski odbornik postane kandidat že z izvolitvijo. Zato ga tnorc ban razrešiti tudi že pred prevzemom poslov, če obstoje zato pogoji iz § 129, odst. 1. zakona o občinah. Ad 2. Po S 28, t. 4 zakona o občinah nc morejo biti odborniki občinski dobavitelji in pod-jclniki občinskih del. To delovno, odnosno dobaviteljsko razmerje med odbornikom in občino pa mora obstojati v trenutku odbornikove razrešitve. V predmetnem primeru navaja izpodbijana odločba Ic dela, ki jih je izvršil pritožitelj za občino v letih 1929 in 1932. Pač pa navaja predsednik obč. Mengeš v svojem poročilu sreskeinu načelstvu v Kamniku z dne 5. februarja 1934, št. 209, da je pritožitelj ob času občinskih volitev gradil pri osnovni šoli v Mengšu novo betonsko ograjo in da jc to delo prevzel v izvršitev od krajevnega za birma u k e že od Din 12'— naprej v trpin-ovem umm Maribor, Vetrinjska ulica štev. 15. »r Zadoščenje trgovcu g. Korenu v Črnomlju Obč. dobavitelji pred upravnem sodiščem i šolskega odbora v Mengšu. Na zadevno vprašanje ! upravnega sodišča je predsednik občine Mengeš z dopisom z dne 17. aprila 1934, št. 616 razen na-j vedenega še sporočil, da kolavdacija teh del še ni I izvršena in da jc tudi zadevni račun pritožitelja le ] deloma plačan. Vendar vršenje različnih del za krajevni šolski j odbor, odnosno za šolsko občino ni nikak razlog /ia razrešitev vršilca teli del po § '28, t. 4 zakona o občinah. Kakor izvira iz določil III. poglavja zakona o narodnih šolah (/lasti lf>, 20. 25 in 3«) je namreč šolska občina povsem samostojna, od politične (upravne) občine neodvisna pravna oseba. Zveza med šolsko in upravno občino je le v tem, da so predsedniki upravnih občin člani krajevnega šolskega odbora (§ 123 navedena zakona) in da morajo upravne občine prispevati k sredstvom šolske občine (Š 25 navedenega zakona). S tem, da je pritožitelj vršil zidarska dela za šolsko občino (krajevni šolski odbor), torej ni postal občinski dobavitelj, odnosno podjetnik občinskih del. Ker potemtakem ni podan izključevalni razlog § 28, t. 4 zakona o občinah, je pritožba osnovana. Celje, dne 24. aprila 1934. Slovenska Bistrica Pogreb pokojne Ivane Jcrovšek. V soboto smo položili v grob sestro pokojnega ravnatelja Ciri love tiskarne dr. Antona Jcrovška, pokojno Ivano, Ta je bila poslednja od Jerovškove družine, ki je dala našemu narodu velikega moža, pokojnega dr. Jerovšeka. Na domu je oslala sama svakinja, njen edini sin Ivan pa je pred tednom odšel k vojakom Sprevod ie vodil laporski gospod dekan Ozimič v spremstvu župnika iz Črešnjevca in ravnatelja Ci-rilove tiskarne Hrastelja iz Maribora ter domače duhovščine. Ob grobu ji je gospod dekan izpregovoril poslovilne besede in je domač zbor odpel poslovilno pesem. Blaga žena, ki je v življenju in ob slovesu iz življenja mnogo dobrega storila, naj ob strani svojega brata, ki ga ie zvesto ljubila, mirno počiva. Letovišče Luče v Savinjskih Alpah Vsi,kateri ste potrebni zdravega planinskega zraka, solnca, kopama, miru in lepih izprehodov po iglastih gozdovih, poselite naše romantično letovišče, katero je tudi glavna izhodna ločka za Sav. Alpe. Stanovanja po gostilnah in privatnih hišah. Penzija Din 35—. Redne avtobusne zveze iz Celja Ier avlo-poštne zveze o I želez, postafe Šmartno ob Paki. Obračajte не na Tujsko-prometno društvo v Lučah. ki Vam bo dalo potrebne informacije. »Pohod« je v svoji 18. številki moral objaviti naslednjo sodbo: V imenu Njegovega Veličanstva kralja Okrožno sodišče v Ljubljani kol zborno sodišče ie vsled naredbe z dne 8. marca 1934, s katero jc bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 21. inarca 1934 pod predsedstvom s. o. s. Iludnika Adolfa, v navzočnosti s. s. s. Kobala Bogoinirja in sod. Orožna Franca kot sodnikov in not. p. Kiteka Gojka kot zapisnikarja, v prisotnosti zas. obtoži-telja Korena Petra, trg. v Črnomlju in njegovega ! zastopnika dr. Juro Ađlešiča, odv. v Ljubljani, obl. I Prelovca Hinka iti branilca dr. Josipa Cepudra, I odv. v Ljubljani o obtožbi, kalero je vložil zas. to-I žilelj dne 10. februarja 1934 zoper Prelovca Hinka radi prest. \x> čl. 52 zakona o tisku in po predlogu zas. ložitelja na kaznovanje ter obtoženca ua oprostitev ali milo kazen, dne 21. marca 1934 razsodilo tako: Obtoženec Prelovec Hinko, sin pok. Franca in Marije, roj Goslar, roj. 'S. julija 1894 v Idriji, rim. kat., samski, geoineter v SI. Gradcu iu tja pristojen, i brez premoženja, pismen, še nekaznovan, v pro-! stosti. je kriv da jc spisal iu dal natisnili v listu »Pohod« št. t1' z dne 13. maja 1933, ua 3. si rani članek z napisom »Črnomelj — Nacionalni skopuh in defetisl« naperjen proti zas. tožilcu in trdi o njem v besedilu iega članka: »Videl bi rad, da Iii bil on edini trgovec v Črnomlju, vsi drugi naj |K>ginejo, šc naj-Dednejšini branjevcem ne privošči skromnega zaslužka. Je pa tudi veren poslušalec lendencijoznih in alarmantnih vesti o Jugoslaviji iz proslulih italijanskih oddajnih radio-postaj in uživa v tem, da lahko le vesli oddaja naprej svojim odjemalcem v trgovini« in zaključuje ta članek .s |X)zivom »Nacionalnim Cniomaljcem pa la članek v blagohotno razmišljanje.« S tem je tedaj o zas tožilcu Korenu Peru spisal in priobčil na način, označen v čl. 1. zakona o risku nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu ter gospodarskemu kreditu. Zakrivil jc s tem prestopek klevete (io čl. 52. zakona o tisku in se obsodi po Ol. 56-2 zakona o tisku z uporabo § 71., točka 5., kaz. zak. na 1500 (entisočpetsto) Din denarne kazni. ki jo mora v smislu čl. 40. I. z. plačati v roku ; 8 dni po pravomočnosli sodbe iu ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v smislu § 7. zak.eod 31. decembra 1929 v 25 dni zapora; po čl. 62 zakona o tisku na plačilo materialne odškodnine zasebnemu tožilcu Korenu Petru v znesku 500 Din; po čl. 63 zakona o tisku se mora ob obsojen-čevih stroških objavili sodba v celoli na čelu lista »Pohod« v prvi številki, ki izide po pravomočnosli j sodbe; po § 310 in 314 k p. na [»vračilo stroškov kazenskega postopanja iu event. izvršitve kazni, ki se izreko po § 309-11. k p. za izlerljive. Razlogi: Obtoženec je priznal, da je pisec zgoraj in-kriniiniranega članka v »Pohodu« in v smislu člena 34 zakona o lisku odgovarja zalo ila njegovo vsebino Obtoženec je tudi priznal lo odgovornost in je poskusil izključiti svojo krivdo z dokazom resnice za vse očitke, ki so predmet obtožbe in katerih vsebina je taka. da utegne škodovati dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu zas. tožilca. Dokaz resnice pa se obt ui posrečil in je na razpravi to tudi sani priznal, obžalujoč vsebino objavljenih očilko\ kot neresničnih Celo obširno dokazno postopanje po velikem številu prič je pokazalo, da je predvsem neosnovan očitek, da jc bil zasebni tožilec nacionalni skopuh in defetisl. Nobena priča ni mogla potrditi okoluosti, ki bi dala sklepali na skopuški značaj Zasebnega tožilca, kot trgovec jc iskal vedno samo po zakonu i dojjustni dobiček, oziroma je prodajal svoje blago j tako na drobno kakor tudi na debelo — jxi liaj-, nižjih cenah, da je rodilo to delo nezadovoljnost pri : konkurenci. Bil je in je še sam in deloma tudi rodbina član cele vrste humanitarnih, športnih in ; nacionalnih drušlev v Črnomlju, katerim je v raz-! merjti z ostalimi člani gmotno največ prispeval, j Obiskoval je narodne prireditve v Črnomlju od časa svojega tamkajšnjega bivanja t j. od leta 1922 ! dalje. V leni času do avgusta 1932 je bil tudi član Sokola, za kalerega zgradbo jc podpisal delež v znesku 500(1 Din in je dajal društvu blago po lastnih nabavnih cenah. Res pa je od avgusta meseca leta 1932 dalje prenehal biti član Sokola, toda ne mogoče iz narodnega nasprolstva, temveč radi osebnega spora s starosto društva Sokola, ki je s svoj nn nedopustnim postopanjem onemogočil za- sebnemu tožilcu nadaljnje sodelovanje, kar jc de kazano tudi po mnogih pričali. Enako krivičen za zasebnega tožilca jc očitek defetizma, nobena priča ni potrdila, da bi bil imenovani poslušalec tcndencijoznih in alarmantnih vesti o Jugoslaviji iz proslulih italijanskih oddajnih radio-postaj, ali pa, da bi bil kdaj razširjal vznemirljive vesti o državi. V dokaz defetizma tudi ne more služili okol-nosl, da obd. I. 1932 o priliki proslave 25-letnicc Sokola in o priliki obisku ministra Puclja ni iz obesil zastave; pri teh prilikah vse hiše v Črnomlju niso imele zastav iu da jih zas tožilec ni razvil. je opravičil z nastopanjem staroste društva Sokola napram njemu kakor tudi, tla jc minisier Pu-celj imel takrat zborovanje stranke, katere prislas ni zas. ložilec. Deletistično sc ludi ne more označiti ravnanje zasebnega tožilca, ker je dovolil svoji soprogi, du je napravila z bratom izlet v Italijo, od koder je IKišiljala znancem ua razglednicah pozdrave brez vsake tedenciozne vsebine. Zasebni tožilec tudi ni iskal vzgojiteljic za lastne otroke v inozemstvu, nego potoni domačih listov in polom Saveza pedagoga v Zagrebu. Tudi se ne more očitan zasebnemu tožilcu, da bi hotel bili edini trgovec v Črnomlju, pri čemer naj drugi poginejo in da še uajbednejšim branjev-kain ne privošči zaslužka. Izkazalo se je po zaslišanih pričah, da se nahaja v Črnomlju samo ena branjevka, in še la pri svojem zaslišanju ni mogla potrditi resničnosti in-kriuiiniranega očitka. Kar se tiče ostalih trgovcev, občulijo li res konkurenco zasebnega tožilca, ki prekupčuje z najmanjšim dobičkom, kar pa se uiu nikakor ne sme šteli v zlo, ker spravlja s tem v sklad svoje interese z onimi koiizumentov, ne da bi hotel istočasno uničiti ludi lastno konkurenco, kar izhaja iz navedb zaslišanih svedokov. Ker se obtožencu dokaz resnice ni posrečil, je pravdorek radi prestopka klevete v smislu čl. 52 zakona o tisku upravičen. Kazen je bilo odmerili po čl. 56-2 t. z. z zaporom do 3 let in v denarju do 20.000 Din. Pri odineri kazni so se vpoštevale olajšilne okolnosti: priznanje, neojiorečiiosi, obžalovanje, ob-težitno: več žalitev, glede na olajšilne okolnosti se jc uporabil § 71 t. 5 k. z. iu mesto zapora izrekla denarna kazen v znesku 1200 Din poleg nadaljnje denarne kazni 300 Din, skupaj 1500 Din kot kazenski odgovornosti obtoženca primerna. Ostali izreki sodbe temelje ua cit. zak dol. 21. inarca 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. VI. 21. III. 1934. Iludnik s. r. Kačja nadloga v Bosni Toplota jc zbudila i/, zimskega spanja ludi strupene kače, ki so sc lotos kakor ,udi lani pojavile v ogromnem številu posebno v vsej bihaški krajini. Kmetje so že doslej utrpeli znatno škodo, ker sc njihova živina rada pase na. solnčnili krajih, kjer .ie trava najbolj velika, kjer jo jin tudi največ kač. Koliko škode povzročijo strupene kače. nam jasno pove statistika bivše bosanske deželne vlade. V petih letih (od 1907 do 1911) so pičile strupene kače 780 ljudi (40 smrtnih slučajev) in ,52.1178 komadov razne živine (10.712 smrtnih slučajev). V teh petih letih so pobili 790.642 strupenih kač. Zadnja leta so se kač« razmnožile. Šef Doina narodnega zdravja v Mostarju dr. Dojnič je začel koristno akcijo. V Nemčiji je našel dober trg za strupene kače in jili tja pošiljajo žive. Kmetom plačujejo za vsako živo kačo 25 Din. To je v današnjih časih zelo dober vir dohodkov. V biha.čki krajini bi se našlo dovolj lovcev na strupene kače, čc bi se kilo pobrigal, rla jim najde dober I rx' za prodajo kač. To bi bila dvojna korist za ljudstvo. Z uničevanjem kač bi od sebe in živine odstranili nevarnost, poleg leKii bi pa še zaslužili. Letos so kače pičile že zelo veliko število razne živine, pa iiidi ljudi je bilo že precej pičenih. IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova 13 ћ/азљжамИа. Liubliana 1 Služkinje! Redni letni občni zbor »Poselske zveze v Ljubljani lin 27. muja ob lli v prostorih Služkinj-nkogu doma, KrižuvniSku 2, r. običajnim dnevnim redom, , . , , .,. , t Tobačni upokojenci in upokojenke! Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani bo imelo redili letni občni zbor v sredo 23. maju ob lo v dvorani Rokodelskega doma. Komenskegu 12, z običajnim dnovnint redom. Zn odbor: Kalinu o r liršillu. I llokodvlsko d ruši eo bo imelo v nedeljo dne 27. mr. Bahovcc, Kongresni tri; 12; rnr. Uatar, Sv. Petra o. 78 in mr. Hočevar, Celovška e. 31. I)0 V tOl'Ln ...... —..............-• . , , , lokalu na Kongresnem trgu 1. Obravnaval se 1и> dnevni red glavno skupSčIno Združi;"ja, ki bo 27. t. m. v Zugreliu. Na članskem sestanku ho bodo sprejemale ludi prijave za udeležbo nu Klavni skupščini. I Društvo absolventov državnih trnovskih sol a Dravsko banovino v Ljubljani Ima redni občni zbor v ho bol o dne 21». maju 111:14 ob 8 zvečer v prostorih Drž. dvoraz.r. trg. šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulieu polet Trgovskega doma. Dnevni red: 1. Otvoritev m pozdrav. '-'. dlanjo zapisniku /.iidnjegu občnega zboru. :l Poročilo odbora. 4. Poročilu delegatov pododborov. .1 Sklepanje o predlogu /.a /.nižanje članarine, fi. Poročilo nadzorstvu. 7. Volitve. K. Slučajnosti. Iver je občin zbor važen za vsakega absolvcnta(injo), vsi vljudno vabljeni. , , ,,, . ,. I /.druženje trgovcev za srez ljjubljana-ok.olic.il sporočil Članstvu, da не vrši Izredna skupščina v čn-l-lek, dne 24. maja 1934, nb 8 dopoldne v Trgovskem domu. Dnevni red: Volitev uprave. 1 \neelstvo Z.drur.enja usnjarjev Dravski■ banovini sklicuje redno vsakoletno skupščino na (lan 3. Ju-; ln letos, ki si; ho vršila ob pol 10 v dvorani hotela Sirukell v LJubljani. — Načelnik. I Kino Kodeljero, Danes ob pol 0 .Dirka v sinrl (Toni Mix), Jutri ob poln Revizor Iz Potrngradu (V1 u st n llurian). Danes In Jutri ob poln obli sporeda h krni i. V torek oh pol 9 b'. l'. 1. nc odgovarja (Ilans Alhcrsl. I Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. f.eu-»lek Resllcva c. 1; lnr. Bohlnee ded., Rlmskn e. 24 In dr. Kiiiel, Tvršiva e. 41: jutri: dr. Pieeoli. Tyr seva e. ii i« Uukarčlč. Sv. Jakobu trg II; v torek: Drugi hraii Slovesnost kronanja kipa Matere božjo v kape lici v Kumnicl pri Sv. Heleni, poslnjn Laze, bo v nedeljo, dne 27. mujiv'ob treh popoldne. Vabljeni poučimo člani Marijinih družb. Slovesnost ho poveličevala godba z, Rakovniku. Odhod i/, Ljuhljunc z, vlakom oh 13.50 ali z. avtobusom oko'i 12. Sred išče. ob Dravi. '/. Ustanovitvijo 'Narodne pro šče svute« jo prišlo novo življenje v naš Društveni dom. Zopet je oživel naš oder, razgibali ho so igralci, ki vprizorijo nu binkošti kot otvoritveno predstavo Л. Medvedovo dramo v petih dejanjih aCriiošolcc, Zučc-j lek oh 15. Med odmori udarijo društveni tuiiihuraši. Pelrovče pri Celju. Ilinkoštni ponedeljek oti 15.39 gostuje Slov. kal. izobr. druStvo v St. Junžu pri Vele-njah nu odru prosvetna društva ^Gospodar« v Petrov čali •/. Igro Revček Andrejčckc. Vabite so k obilni udeležbi! Radio Programi Radio Liubliana i Nedelja, 20. maja: 8.15 Poročila R.3il fiinmiistiku (Pilstlšok Ivko) 11.00 Prenos cerkvene glnsbc i/ stolnico lli.OO Zdravstvo: Delavstvo In alkoholi/,nn (Puhnil 1U.3U Rndlo orkester 12.00 Оил, I z. vseh kotičkov naše domovine (plošče) IG.00 Negovunje volne pri HUgora-kiineih (Kunture Vilko) 1(5.30 Koncerl bežlgrujskegn pevskega drnStvn, vmes radijski orkester 20.00 Radijski orkester 21.30 Vokalni koncert gdčno Ivlco Cankarjevo 22.00 Cas, poročila, plošči;. Ponedeljek, -'t. maja: 8.30 Plošče 9.IIII Orgelski koncert, izvaja Illuž Arnlč 9.30 Versko predavanju (p. dr. Iiegulut CobnlJ) 111.0(1 Prenos z Rakovniku 11.00 Leto 1934 na slovenskem avtomobilskem Irgn (Pipenbueherl 11.30 Radijski orkester 12.0(1 Cas, Zn ples in poskok (rnvljit stare in moderne plesne glasbe) Ifi.oii Državljanska vzgojn odrasle mladine (prof. .1. Kroll) 10.30 Dolinškov Šratnel kvartet, vmes reproduelrun koncerl vokalnih jazz-kvarletov 17.30 Narodna odhrunu (dr. O puder) 20.30 Prenos Verdijeve opore Ples v maskah iz. Belgrada. V odmoru čns in poročila. Torek. ??. maja: 11.00 Šolska ura: Koroški sin venci 12.45 Koroška narodna reproduelrailu glnshn 12.45 Poročilu 13.1111 Ca«, reuroduciran koncerl havajskih ki- tar 18.1111 Otroški kotiček (ga. Medvedova) 18.30 Čajkovski: Nussknuekcr Suite (reprod uolrnn koncert) 19.00 Sokolslvo: Nekul iz. zgodovine telovadbe in kratek pogled v sedunjost (M ar J mi Trutur) 19.30 Intervju z. ljub ljansklmi fotoumalerji 20.00 lluska glasim: Vokalni dueti Verbič-Korenčanova. Radijski orkestri 21.80 ( i tre solo (Mez.goltts) 22.10 Cus, poročila 22.80 Angleško plošče. Drugi programi: NliDKl.JA, 20. maja. Belgrad: 19.00 Poljske plo-3 20.20 Kulniun, . Oikuška vojvodinja , fantazija .21.110 Iz »chubertovegii življenju — Zagreb: 20.15 Radijski orkester in klavirski koncert 21.15 Kvartet poje — Dunaj: 17.10 Vojaška godba 18.85 Binkošti', vesele povesti 19.20 Koncert na dveh klavirjih 20.1)0 Komedija Kruni-piis', lSnhr Hudimpcštn: 19.45 Opereta (iz. študiju) — Milan-Trst: 20.4» Popularni koncert — lfi.ni: 20.45 Opereta Hamhu ~ l'raga: 19.115 Pester program 20.011 Opera »Poljub , Smetana — Varšavo: 19.90 Luhku glnehu 21.15 Vesela ura iz Lvova. PONKD12LJEK, 21. maja. П vi grad: 19.00 Narodno pesmi 19.30 Radijski orkester 20.30 Opora «PIes v maskah . Verdi — Zagreb: 20.30 Prenos iz. Belgradu --Dunaj: 15.00 Patriotska miinifostaciju, govor dr. Doti-fussu' 10.30 Koncert 18.55 Opera boheiigrinj, WaKuer -Budimpešta: 19.10 Klavirski koncert 20.15 Vokalni kou oort. 22.10 Ciganska glasbu (tudi Dunaj) — Milan-Trst: 20.45 Konccrt po željah poslušalcev 21.45 Komorna glas. ha — Iti m ■ 20.05 Plošče 20.45 Koncert po željni) poslušalcev 22.10 Lahka glasbo - Praga: 19.20 Plesna glasba 211.00 Opera .Skrivnost. Smetana — Urno: 17.55 t nlist t.. Goethe Varšava: 17.15 Ornlori.i Hvalile Gospodu , Bach 19.50 Orkestralni ip voknlni koncert 21.15 Violin чк, koncert — Ktini gsvount erhautcn, Monnknro: 19.3., Opera Alda«, Verdi - Vratislana.lJftsko: 20.OO Operne urijo — Hamburg, Btutttiart, Frankfurl: 20.00 Od morju do morja. . ...,,, , . ,„,., TOU K K 22. mata. Dolgrad: 19.15 Čajkovski: 1812 (plošče) 19.30 Vokalni koncerl 20.30 Violinski koncert 21.10 Radijski orkester - Zagreb: 20.15 Radijski orkn-ster, vokalni koncert 21.15 Havajski trlo - Dunaj: 17.80 Pesmi in arije 19.15 Nekdanji in sedanji plesi 21.1.1 Program po napovedi — lludlinpešta: 18.30 Lahka glas-ha 20.00 Violinska, klavirska glasba 21.00 Ciganska glasba 22.20 Plošče — Milan Trst: 20.05 Plošče 20.55 Opera Don .liinn , Mozart — IHni: 20.45 \ iotinskl koncert 21.15 Drama Najmočnejši , Glucnim — Praga: 19.10 Vesel operetni polpiirl 20.25 Slovaška ura 21.15 Zbor — Moravska Ostra va: 20.25 Orkestralni koncert — Hrali-slava: 21.25 Orkestralna glasba !'>"•«»<•«• »o 15 Koncert iz Filharmonije — Nemčija: 211.15 Sinovi Janezu Schustiunu Bacilu (njih delni Cerkveni vestnih '■f.egnanjena llakovnikn. Na binkoštno nedeljo zvečer ob sedmih akademija na čast Mariji Pomočnici (godhu Iu Izbrani prizori s petjem): vstop prost, spored zelo vabljiv in pester. — Po ukudemiji slikovit spremil : lučkami od lurške votlino do ruzNvctljeuegu svetišča, šniuriiico in hlago slov. Ponoči od II do 12 molitve s pridigo. Na binkoštni ponedeljek »tli desni ih govor iu дон-tifikalna maša: pri maši poje veliki dečji zbor (120 pevcev) oh spremljavi orkestru bivših gojencev. Ro-dio-prenos. — Po maši shod sotrudnikov in prijateljev don Boska-svotniku. — Popoldne oh polšlirih slovesna procesija s kipom Marijo Pomočnice. Velikanska udeležba gostov iz. vseli strnili Slovenije zagotovljena. — Ljubljančani prisrčno vabljeni! Vodstvo k i ižanska Moška in mlaileniška Marijina družini. proslavi prihodnjo nedeljo, dno 27. maju, svoj prvi glaviti družbeni praznik Marije pomočnice kristjanov. Cerkveno vpruvilo zjutraj in popoldne oh šestih, l/.ven-eorkvenoga sestanka, ki se vrši eno uro pred popoldanskim shodom, nn.| se zanesljivo udeleže vsi ilruž betliki. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Nedelja, 20. milja oh 20.30: Slehernik na Kongresnem trgu (v primeru slabega vremena oh 20 v drnml Mojster Anton liil. Izven. Znižane cene.) Ponedeljek, 21. maju oh 20.30: Slehernik nn Kongresnem trgu (v primeru slnbegu vremenu oh 20 v drami llriiljc Karama;ovi. Izven. Znižata......ic.) Torek, 22. maju: Zaprto. Sreda, 23. maju: Družba. Premieru. OPERA (Začetek ob 20) Nedelja, 20. maja oh 15: Pri belem konjičku na torusl hotelu Tivoli (v primeru slahcgu vremena oh 15 v operi. Iiven. Znižano cone.) Ponedeljek, 21. maju oh 15: Gorenjski slavčel; nu terasi hotela Tivoli (v primeru slahcgu vremenu oh 20 v operi OorcnjKki nlavčck. Gostulo M ar i i gllincue. Izven. Znižane cenej. Torek. 22. maja: Zunrto Gospodarstvo Povečanje zaposlenosti Sezijski razlogi: zgodnja pomlad v primeri z lani Pravkar objavljeni statistični podatki osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu izkazujejo za mesec marec znaten dvig števila zaposlenih. Od februarja ua inarec je letos število zaposlenih naraslo od 405.051 na 523.070 in je letos dvig znatno večji kot lani od februarja na marec To je deloma pripisovali konjunkturnemu izboljšanju, deloma pa dejstvu, da se je lelos spomladanska aktivnost v gospodarstvu začela znatno preje kot lani. To se vidi ludi v dejstvu, da izkazujejo največji dvig uradi, kjer je znatna lesna stroka: dvig znaša od marca 1033 na marec 1434 pri uradu v Tuzli 31.75%, Banjaluki 24.04%, nadalje na Sušaku za 18% (promet, les, trgovina) in Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke kaže številke (vse v milijonih Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. maj): Aktiva: zlato 1.763.56 (plus 0.7), valute 0.03 (—0.3), devize 108.5 (plus 6.41, skupno i>od-laga 1.872.1 (plus 6.8), devize izven podlage 30.75 (—0.03), kovani denar 2S9.0 (plus 34.3), posojila: menična 1.600 (—6.25), na vredn. papirje 235.86 (—0.12), prejšnji predujmi državi 1.718.2 (plus 0.2). Pasiva: bankovci v obtoku 4.093.06 (—43.4), drž. terjatve 2.06 (plus 0.2), žiro 494.5 (plus 51.9), razni računi 676.4 (plus 10.8), skupno takoj plačljive obveznosti 1.172.97 (plus 62.9), obveznosti z rokom 951.1 (—6.3), razna pasiva 222.0 (plus 25.1). Skupno obveznosti in obtok bankovcev 5.266.0 (plus 19.5), skupno kritje 35.55 (35.55), od tega v zlatu 33.48 (33.60) odstotkov. Iz pričujočega izkaza je razvidno zmanjšanje deviz izven podlage ter nadalje znatno zmanjšanje posojil. Gibanje posojil je bilo sledeče (vse v milijonih dinarjev): 15. maja 31. dec. 8. maja 15. maja 1933 1933 1934 1934 eskont 2.001.0 1.808.9 1.606.9 1.600.7 lombard 326.2 293.1 236.0 235.9 skupno 2.327.2 2.102.0 1.842.9 1.836.6 Nadalje je znašal obtok denarja (tudi v milijonih dinarjev): 31. dec. 31. dec. 8. maja 15. maja 1932 1933 1934 1934 sov. denar 4",9.3 960.0 945.3 911.0 bankovci 4.772.7 4.327.2 4.136.5 4.093.6 skupno 5.152.0 5.2u<".2 5.081.5 5.004.6 Sombor za 17.23% (tekstilna industrija, hranila in pijača). Povprečna mesečna zavarovana mezda je znašala v marcu lelos 202.5 milj. Din, dočim je znašala v februarju 277.46 mili. in v marcu leta 1933 289.73 inilj. Din. Vkljub velikemu povečanju števila zavarovancev je na 1 delavca odpadajoča mezda od lani na letos padla in tako vidimo, da se je zaslužek našega delavstva le malenkostno zvišal. Gibanje članstva nam kažejo lile |x>datki: 1031 1932 1933 1934 Spni Leto 1934 - leto jugoslov. lahke atletike januar februar marec 572.005 533.265 572.933 531.154 578.501 508.829 4S2.449 484.232 485.372 495.051 496.566 523.070 ■jr t *» H ____P . »t v. e* --- '•i-1 KJitt£i doli o imata šipon, tu in tam burgundec in laški rizling. V par dneh so bo razvil v ranih vrstah cvet, izabela na brajdah je v polnem cvelu. — Vinske zaloge so skoraj izčrpane, tudi se je vprašanje po starini nekoliko ustavilo, sicer pa vinogradniki, ki še glešta.io kaj vinske kapljice, nc silijo preveč z njo. Sadna letina tudi ne obeta bogve kaj. Cvetoder je cvet na jablanah skoraj uničil, deloma je cvetu škodoval tudi jug. Hruške se lopo razvijajo. Zadnji dež, ki nas je osrečil 15. maja, je poživil vso naravo. Želeli bi si ga še več, a moramo biti zadovoljni tudi z onim, ki smo ga prejeli. A. K—I. Na podle ji pooblastila v členu 460 obrtnega iat.ua z le.a' H'31 je trgovinski nmuster predpisal pinviinil: c učnih zavodih in šolah, katerih spričevala poginoma zamenjujejo učno dobo in zaposlitev \ trgovskih obrtih. Ta pravilnik se nanaša na čl. 19 obrtnega zakona, ki vsebuje določila za izvrievanje trgovskih obrtov. Za c!j!.;:z popolne usposobljenosti za izvrševal: e trgovskega obrala velja v smislu čl. 19 in tc uredba: 1. Spričevalo o dovršeni trgovski šoli (trgovski akademiji in višji trgovski šoli), spričevalo o dovr.-eni pomorskolrgovski akademiji in navtični ;oli in spričevalo o dovršeni tehnični srednji šoli. 2. Spričevalo o uspešno dovršeni popolni srednji šoli (gimnaziji, realki in realni gimnaziji) kot tudi spričevalo o uspešno dovršeni specialni šoli z ran-gom popolne srednje šole (kot to navaja čl. 3 uredbe prosvetnega ministrstva od 1. maja 1933, P. št. 13.767 o rangu strokovnih šol v primeri s srednjo šolo in fakulteto). 3 Spričevalo o uspešno dovršenem abiturijentskeni tečaju. 4. Diploma o dovršeni fakulteti ali kakšni drugi šoli, ki je enaka fakulteti. Ravnotako velja kot dokaz popolne usposobljenosti za opravljanje trgovskega obrta tudi spričevala o dovršenih trg. šolah, navedenih v že omenjeni uredbi prosv. ministrstva pod tek. štev. 12, 13, 29, 67 in 81 čl. 2 uredbe. V spričevalih teh šol, v kolikor še obstojajo in izdajajo spričevala, se more označiti, da veljajo kot dokaz popolne usposobljenosti za opravljanje trg. obrti. Kot dokaz predpisno končane dobe učenja in zaposlitve 1 leto kot pomočnik v trg. obrtu velja spričevalo o uspešno dovršenih 4 razredih srednje ali njej enake druge šole ali meščanske. Tem 4 razredom srednje šole odgovarjajo v že omenjeni uredbi prosv. ministrstva navedene strokovne šole razen pod točko 12, 13, 29, 67 in 81. V kolikem obsegu bo pohajanje tečajev zamenjavalo učno dobo, odn. pomočniško, odločuje ban za vsak slučaj s posebnim odlokom. O veljavnosti spričeval onih šol. ki niso navedene v lem pravilniku za ugodnosti glede učne in pomočniške dobe, bo odločil ban vpošlevač pri tem, kateremu tipu dotična šola odgovarja. Ce se j»kaže nejasnost glede priznavanja ugodnosti, bo ban pred odločitvijo zahteval od trgovinskega ministra potrebna navodila. Pri inozemskih šolah določa, katerim našim šolani odgovarjajo, ministrstvo za trgovino in industrijo. Odredbe tega pravilnika pa ne veljajo za dokaz usposobljenosti pri gostinskih obrtih, katerih usposobljenost bo predpisana s posebno uredbo. Stanje vinogradov v ormoško ljutomerskem okraju Sv. Bolfenk na Kogu, sredi maja. Drugo okopavanje vinogradov je končano. Trta je letos v svoji rasti izredno napredovala, ker najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila vegetacija gorice v maju v takem razvoju kakor vprav letos. Lani smo s škropljenjem proti peronospori pričeli okrog 15. junija, letos bo prvo škropljenje v dobi, ko to pišem — torej sredi maja — žc skoraj končano. Malo je vinogradnikov, ki bi hoteli s škropljenjem še čakati. — Nasfavek grozdja pn jo •/. majhnimi Izjemami zelo slab. Spa-roni so nekaj več nastavili, na trtah, ki so obrezane samo nn čep, pa moraš dobro iskati, ako hočeš najti znak zn poznejši grozdni snd, žlahtnina je skoraj prazna, nekoliko več Konkurz je razglašen o imovini Crlanca For-tunata, trg. in posestnika v Vačah pri Litiji, firma: Forlunat Certanec, trg. z mešanim blagom; prvi zbor upnikov 2. junija, oglasiti se je do 15. junija, ugotovitveni narok 2. julija. — O imovini Majerja Ivana, hotelirja na Bledu, prvi zbor upnikov 26. maja, oglasiti se je do 16. junija, ugotov, narok, narok 23. junija. Odprava konkurza, Proda, dr z o. z. v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja. Novi naši državni papirji na pariški borzi. Pariška borza je 11. maja dovolila kotiranje novih naših 5% funding obveznic, ki se kot znano izdajajo za časa triletnega moratorija na podlagi sporazuma z inozemskimi upniki za 90% zneska njih kuponov, prve obligacije se nanašajo na dobo od 14. oktobra 1932 do 15. oktobra 1933. Skupni znesek teh obligacij znaša 138.380.000 frankov v komadih po 250, 500 in 1000 frankov. Kuponi zapadejo 14. aprila iu 14. oktobra, prvi je s 14 aprilom 1934. Prvi tečaj za lo novo obligacijo znaša 67.50 (za komad 250 fr. frankov nominalno). Trgovinski sporazum z Grčijo. Z izmenjavo med našo državo in Grčijo je bil podaljšan trpovinski sporazum med našo državo in Grčijo do 1. julija (prvotno je ve>ljal do 1. junija). Med tem pa se bodo začela pogajanja glede nadaljnje ureditve plačilnega promet med obema državama. Narok upnikov v zadevi konkurza Pro-duccntske sladkorne tovarne v Starem Siveu .ie bil 18. t. m. Gotovina konkurzne inase znaša 2,745.000 Din, poleg tega pa je 1 depozit za 970.000 Din. Zaradi zahteve, da se stvori druga sestava sodišča, jc bil narok odgoden. Ljubljanski velesejeni zaseden. XIV. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija je kljub svojemu obsegu, saj meri razstavni prostor 40.000 m2, popolnoma zaseden. Na velesejmu bodo zasto-jiane vse panog.?, domače produkcije. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstila, usnja in obutve, strojev vseh vrst, avtomobili, kovinska industrija, živila, kemična industrija ter papirna stroka. Tudi inozemstvo bo letos močno udeleženo, posebno Nemčija, kar je že posledica nove trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Grčija se letos prvič oficijelno .udeleži Ljubljanskega velesejma. V okviru grške razstave sodeluje 89 grških podjetij in bo ta razstava nudila popolen pregled grške produkcije, ki pride za izvoz v poštev. Tako bo letošnji Ljubljanski velesejem zelo bogat in zanimiv, njegovo pestrost pa bodo še povzdignile razne specijalne razstave. Žena v poklicu se imenuje 4. gosjiodinjsko-go-spodarska razstava Zveze gospodinj v paviljonu K na velesejmu. Prikazala bo ljubezen in veselje slovenske žene do dela in zaslužka, ter njih zahteve po splošni temeljiti gosjiodinjski izobrazbi ženske mladine in raznih socialnih ureditvah v korist splošnosli. Starši in mladina, poselite razstavo »Ž«,na v poklicu«. Zlati zaklad Rciclisbanke je znašal dne 15. maja 1934 samo 160.9 milj. mark, odtok v dobi od 8. do 15. maja pa 22.7 milj. mark. Veliki odtok je bil jx)vzroOen [x> transferu anuitet za Youngvo posojilo in obresti za znani kredit, ki ga je dala new-yorška banka Lee, Higginson. Obtok bankovcev je znašal dne 15. maja 3460.7 milj. mark. Nova. proga. Priština-Kosovo polje, v dolžini 8 km, bo v kralkem odprta. Dosedanja postaja pri-šlina dobi po novem ime Kosovo polje. Letošnje leto je izredno bogato na športnih prireditvah in to evropskih in svetovnih. Luli-koatleti, rokoborci, liokserji. plavači, nogometaši, telovadci in nevein kaj še vse, sc srečajo, odnosno so se že srečali v plemeniti borbi za visoki naslov evropskega ali celo svetovnega prvaka. Vsi se namreč z mrzlično naglico pripravljajo za največje svetovne tekme, nn olinipijado, ki bo čez dve leti v Berlinu. Razumljivo je, da tudi naši športniki ne držijo križem rok, temveč so se na vseli poljih oprijeli s podvojeno silo dela za napredek vsega jugoslovanskega športu. I n tudi lahka atletika, ki se jo je pri nas v poslednjih letih smatralo in jo nekuteri še snuitrajo za manj pomembno pa-j nogo med športi, ki se gojijo v naši državi, se je baš v zadnjem času močno razgibala. Nešte-v i I ni nastopi atletov, ki se vršijo nedeljo za necleljo, so najboljši dokaz za to. V programu imajo naši lah.koatleti nebroj narodnih in mednarodnih tekmovanj, parkrat |ia oodo gostovali tudi v inozemstvu. Izredno v,i/.ik> |c državno prvenstvo za moštva, ki se vrši 26. in 27. t. m. po vseli mestih, kjer imajo knke lalikoatletske sekcije. Krona vseli letošnjih lahkoatletskih prireditev pn bodo balkanske igle. ki se vrše v Zagrebu 28. avgusta ter t. in 2. septembra. O potrebi in koristi lahke atletike se je že toliko pisalo, da bi bila v tem pogledu vsaka beseda odveč. Bolj važno je sedaj to, kako zainteresirati čim večji krog onih, ki se bodo dejansko bavili z lahko atletiko, in kako dvigniti pri občinstvu zanimanje za to panogo telesnih vaj. ki se popolnoma upravičeno imenuje kraljica vseh športov. Da danes nimamo na naših športnih igriščih vsaj toliko gledalcev, kot jih ie n. pr. pri nogometnih tekmah, akoravno jih je tudi tu zelo innlo, ni tega krivo občinstvo, temveč mi aktivni športniki sami, ker ne znamo tako organizirati mitingov, da bi jih ljudje radi posečali. Torej — kakor rečeno — tega je kriv predvsem prireditelj, ki nc nudi Binkoštni nogometni spored na Primorju Zu oba binkoštna praznika imamo na razpolago zelo pester in zanimiv spored na Primorju. V okviru celotne prireditve se igra tur. nir zu |x>kal tvrdke Josip Hafner, Prisojna 5 — razstavljen je v izložbi slaščičarne P^triček na Aleksandrovi cesti in bo vredno moštvom potruditi se zanj —, poleg tega pn dve močni mednarodni tekmi GAK : PRIMORJE. Natančen spored glasi: V nedeljo: Ob 14.30 prične tekmovanje v turnirju, prvi par tvorita Svoboda : Sloga, drugi pa Slovan : Jadran; ob 17.30 GAK : Primorje. V ponedeljek: Ob 14.30 igrata premaganca prejšnjega dne za žogo, ki jo podari ASK. Primorje, nato zmagovalca prejšnjega dne za Hafnerjev pokal; ob 17.30 revauša GAK : Primorje. Vstopnina je močno znižana lieglede na velik spored, člani Primorja imajo še poseben popust. — Postava Primorja: Logar, Sovo, Stanko, Zeniljak, Boncelj, Prevolnik, Janežič, Pupo, Jež, Pepček, Žemljic. — GAKovci imajo te igralce: Jessenitschnik. Fritseh, Werboscheg, Ritter, Fa-binn, Kovnr, Grditsch, Adamek, Heubrandner, Reitcr, Lube, Nemetz. — Zanimiva bo zlasti i>orbn najboljše slovenske obrambe z zelo prodornim napadom, pa tudi od domačega napada pričnkujemo lepe igre, zlasti če res nastopi v svoji najmočnejši postavu Eorza Denar Dne 19. maja. Curih. Pariz 20.3125, London 15.6S5 Newyork 306.875, Bruselj 71.90. Milan 26.18, Madrid 42.10, Amsterdam 208.60, Berlin 121.25, Dunaj 73.05 (57.45) Stockholm 80.85, Oslo 78.75, Kopenhagen 70, Praga 12.81. Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Čvrste cene žeta Položaj na žitnem trgu se jc zopet učvrstil, ker so i>oročila o količini letošnjega pridelka zelo slaba. Lo malo časa nas še loči od žetve, ki bo letos, po sedanjih znakih sodeč, žc v prvi desetini junija. Kaže, da bo pridelek v Vojvodini za 30—40 odstotkov manjši kot lani. Mnogo zemljišč bo dalo izredno ma.ihen donos, velik del samo 4—5 stotov na I oral, najboljše kaže šc, da bo donos komaj ' 7—8 stotov nn oral. Ob tnkili razmerah jo čvrsta tendenca razumljiva. Dnncs se pše-nica v Vojvodini ne dobi izpod 135, toliko zanjo zahtevajo in sc tudi plačuje. Ravno toliko pa zahtevajo tudi za prekmursko pšenico. Koruza se trguje bannška po 76—77, Indjija pari 78, Sisek 98, prekmurska Koto-riba pa stane 101. Cene ovsa sc gibljejo med 87.50—90, ječmena ni, rži v Banntu tudi ne, dočim se Imenuje zn prekmursko cena 95, ajda stane prekmurska 110. Moka je izredno čvrsta in stane 225—235 po postaji in po kakovosti. Tenis - turnir ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE Ponovno opozarjamo vse prijatelje športa, teniškega pa še prav posebej, da se je jiričel včeraj piopoldne na igrišču Ilirije zanimiv in napet teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Turnirja sc udeležujejo odlični tekmovalci te športne jiaiioge, ki se v plemeniti borbi merijo za |w)iiosni naslov prvakov dravske banovine. Tekme se vrše danee in jutri "b 8 dopoldne in ob 15 pojKildne. Zanimive bodo zlasti finalne tekme jutri ob 15. katerih naj nihče ne zamudi, kajti videle se bodo lepe igre in ostre borbe. Občni zbor ISSK Maribora SnoSi jc potlnjnl mariborski športni klub ISSK Maribor račune o svojem delovanju v preteklem letu. Občni "'.bor jc vodil ob Številni udeležbi predsednik klubu dr. Stafnol, poročali so pa poleg predsednika tajnik Slok, za blagajnika Gilly, načelnik nogometnega odseka Konič, teniškega Dilly, lahkoallctskcgn Stok, ptnK-pong prof. Sirnik, zimskosportnega Oolubovič ter zn male harmonikarje gospa Ravnikov«. Iz vseh poročil je bilo razvidno živahno delo, ki so je najlepše razvijalo v nogometni in teniški sekciji. Pn tndi mali iiarinonikiirji vzbujajo s svojimi koncertnimi nastopi in potovanji največjo pozornost. Delokrog kluba se je lani povečal lev se jc ustanovila daniskn sekcija. Finančni položaj kluba se je kljub velikim investicijam jn raznim težavam zadovoljivo razvijal. Bilanca izkazuje 17G.(132.97 I 'ili premoženja, denarnega promela pa jo imel klub 5fi.lBfl.lt Din. Pri volil vali je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Staiuol, odborniki: dr. .Jančič, Makar, T.oss, dr. Plnninšek, inž. Baran, Oilly, Babič, Slok, Gustin, inž. Jelene, dr. Vniihnik, Voglar, Oerovnc in Celestinn. Načelniki sekcij: Sepec za tenis, Golubovič za zimski šport, Sevnik za table-tenis, Toniažtč zn plavanje. Bergant zn lahko atletiko, Havnikovn. za male harmonikarje in Kilipančič zn nogomet. Namestniki odbornikov: dr. Marinič, Hutter, Kane, Osot, dr. Hoglič, inž. Dračar, major Masla', Šareč, Pinter, Preac. Nadzorstvo ravn. Pogačnik, nail-svetnik llarle, Mastek, častno razsodišče: dr. Ploj, dr. Tominšek, dr. Slor, dr. Ravnik. Razpravljalo se je tudi vprašanje preimenovanja kluba iz TSSK Maribora v SK Maribor. Zadeva se Je prepustila novemu odboru. Obiskovalcem Golice! Vsem izletnikom, ki bodo za Binkošti obiskali Golico, in vsem onim, ki mislijo za <1 vn praznika jioleteti k Sv. Križu nad Jesenicami med dišeče narcise, svetujemo, na j obiščejo tudi smučarski dom Alpinsko športnega kluba Gorenjec v Črnem vrhu. Koča bo oba dni odprta ter preskrbl jena z vsemi potrebnimi jedili ter dobro pijačo. Kdor je v zimskem času prebil dan v Črnem vrhu. se ni mogel nn-užiti lc|x\ s snegom pokrite okolice. Tudi sedaj je v Črnem vrhu vse belo, pa ne od snega, temveč od samih narcis. Zato pridite! Kolesarska pori z ran tljubljanat. Po nalogu Ko-lesnrske zveze Zagreb iz sejo u. n. zveze /. dne 14. maj« 19,14 objavljamo, da so lia podlagi § li pravil Kolesarske zveze črtani lz evidence rednih članov sledeči klubi: VKll Vnn.idln, Viktorija — Sisak, SK Knrlo-vat:. Mladost - Zagreb, Tmnlnlnv — (Isilek. OliinpiJ« _ Osljek, Gradjanskl, KK — Koprivnlen, KK Ribnica, KK Novo mesto, КР Vrhnlkn, SK Bratstvo — Jesenice, Snnipion — Subotica. flndiičnost — V. Bečke-ruk, Ahiles — Novi Sud, МЛК. Novi Sad in Vardar — občinstvu onega, kar bi z ozirom nu kvaliteto atletov lahko in česar občinstvo hoče. Velik delež na tej krivdi pu nosijo tudi sodniški zbori, ki običajno zelo počasi delujejo, tako, da postane gledalcu dolgčas in izgubi zanimanje tudi zu one točke programa, ki drugod najbolj vlečejo. Zelo mučno je gledati pri raznih mitingih to, da se je vršila naenkrat samo ena točka programa, akoravno je bilo dovolj sodnikov nu razpolago. Zakaj se ne bi vršile po tri točke hkrati? Na ta način se program hitro razvija ter se ne muči po nepotrebnem gledalcev, tekmovalcev in sodnikov sumili. Vemo, da leži vzrok običajno v tem, du se da možnost onim { atletom, ki hočejo v večili panogah tekmovati, vendar bomo morali s to prakso enkrut prenehati, če nam je kaj na tem, da bomo privabili gledalce in dvignili zanimanje za laliKo atletiko. Tako ne delajo nikjer in se tudi nikjer ne j ozirajo toliko na atlete (v tem pogledu namreč, da me nc bo kdo napačno razumel) knkor pri nas. Kam bi nu primer prišli nn olimpijadi, če bi tako delali. Saj je lepo in tudi na vso moč priporočljivo, da goji vsak atlet po več panog, toda za javen nastop naj si izbere dve ali morda tri one panoge, v katerih bo res lahko nekaj pokazal. Kajti le na ta način bomo dvignili Kvaliteto naših mitingov in tudi kvaliteto tekmovalcev samih. In prepričan sem, da je to želja tudi sjiortnegu občinstva, ki gu bomo imeli takoj dovolj na igrišču, kakor hitro bodo naši mitingi zanimivi in se bodo hitreje razvijali. In sc menda ne motim, če trdim, da se bo krog atletov takoj povečal, kakor hitro bo mladina videla, dn se občinstvo zanima za lahko atletiko in obiskuje lalikoatletske prireditve v velikem številu. Mi moramo pač upoštevati dejstvo, cla je človek običajno lak, da hoče 0110, kar zna, pred večjim forumom |iokazati in pri mlademu fantu ali dekletu je pu ta nagon še neprimerno večji kakor pri starejših ljudeh. 1. K-er. Skoplje. — V kolikor ti klubi ne poravnajo dolžne članarine do 4. junija 1034, bodo popolnoma črlani iz članstva zveze ter jim bo prepovedano vsuko nadaljnjo dolovanjc. — Dne 10. junija 1934 morajo prirediti pod-zveze za olimpijski dan propagandne kolesarske tekme. — Dne 17. junija priredi Kolesarska zveza v Mariboru zvezno olimpijsko prvenstvo ua 100 km. Pod-zveza opozarja že danes na to prireditev vse včlanjene klube, da pozovejo svoje dirkače, da ee je v čim večjem številu udeleže. — Klubi, ki še niso Javili kandidaiov za sodnike, naj jih javijo do 30. maja. Po .tem roku se ne bodo prijave več sprejemale. — Opozarjamo klube, da pravočasno obdrže klubsko juniorsko prvenstvo, ker sc vrši državno prvenstvo juniorjev dne 12. avgustu in mora pred tem datumom obdržati podzveza prvenstvo juniorjev, da se kvalificirajo prvoplasirani juniorji za udeležbo na državnem prvenstvu. — Klubi, ki še niso javili funkcionarjev v verifikacijo, jih morajo javiti do 25. maja na naslov: Kolesarska pod-zveza Ljubljana, Poštni predal 280. iz svetovnega nogometnega prvenstva Amerikanci eo že prišli v Rim in prav pridno trenirajo. Ne nogometa, temvsč ameriško narodno igro takozvani »Baselball«, ki je izboren za pripravo nogometašev za borbe. Njihov tim je močno internacionalen. Će pogledamo njihovo enajsto-rico, dobimo poljska, škotska, irska, nemška, danska, italijanska in nevzm kakšna imena še. Argentine! so dospeli predvčerajšnjim v Ne-apelj ter eo nadaljevali pot preko Rima v Bologno. Italijani so nominirali za svetovno prvenstvo naslednje igralce: vratarja: Combi, Ceresoli; branilci: Rosetta, Caligaris, Mongeglio, Allemandi; krilci: Monti, Bartolini, Castellazzi, Pizziolo, Fer-rario, Varglien; napadalci: Meazza, Schiavo, Borel, Ferrari, Orsi, Cesarini, De Mario, Guarizi in Gu-alta. Sodniki za svetovne tekme se sestanejo 28. t. m. v Florenci, da se dogovorijo o vsem potrebnem gleda enotnega izvajania pravil etc. Kdo bo sodil svetovne nogometne tekme? Za tekme so določeni tako glavni kakor stranski sodniki. Za stranske sodnike so določili tudi inozemce in ne samo Italijane kakor se je prvotno sklenilo. Glavni sodniki so: V Rimu: Meksika proti Združ. državam ameriškim. Sodnik Joussuf Mohamed (Egipt). — V Trstu: Čehoslovaška : Romunija. Sodnik Langenus (Belgija). — V Neaplju: Madjarska : Egipt. Sodnik Barlassina (Italija). — V Bo-logni: Argentina : Švedska. Sodnik Braun (Avstrija). — V Genovi: Brazilija : Španija. Sodnik Bi;len (Nemčija). — V Milanu: Holandska : Švica. Sodnik Eklind (Švedska). — V Turinu: Avstriid . Francija, Sodnik Van Moorsel (Holandska). — V Florenci: Nemčija : Balgija. Sodnik Mattea (Italija). — V Rimu: Italija : Zmagovalec iz tekme Meksika :Ame-rika. Sodnik Mercet (Švica). Schmcling sc je pritožil. Maks Schnicling ki je proti Paolinu dosegel samo neodločeno bitk o, se je pritožil pred svojim odhodom i/. Barcelone pri centralni zvezi v Parizu. Maks je zapustil Barcelono v torek v spremstvu svoje žene in svojih dveh trenerjev. Smo radovedni, kako bo mednarodna zveza reišila to pritožbo. Mathi Jiirvinen, sloviti finski metalec ko|ijo, ga je pri treningu zalučal 77.50 ni. njegov rojak, mladi R. Kuntsi, pu jc vrgel kroglo 16.30 m daleč. To so uspehi! Prihodnje svetovno nogmetno prvenstvo v Franciji? Francozi so sklenili, da se bodo potegovali za to, da se vrši prihodnje svetovno nogmetno prvenstvo, ki bo leta 1938, na njihovih tleh. Ker bo leta 1937 v Parizu velika svetovna razstava, ni izključeno, dn bo svetovno prvenstvo žc tega leta. Tudi Nemci bi rn;H imeli prihodnje svetovne nogmetne tekme; četudi se še niso oficijelno izjavili, je vendar iz njihovega pisanja razvideti, dn to žele. Kje bodo, se danes še ne da reči, ker je gotovo, d; se bodo še drugi oglasili. NATEČAJ Združenje trgovcev za mesto Maribor v Mari boru razpisuje mesto konceptnega uradnika pod naslednjimi pogoji: 1. Jugoslovansko državljanstvo. 2. Trgovska visoka šola ali pravna fakulteta v prvem slučaju nekaj pravne, v drugem nekaj trgovske prakse. 3. Starost nad 30 let. Prošnje s potrebnimi izkazi je vložiti do 31. t. m na gornji naslov. Uprava. e V matih oglasih velja vsaka b«soda Dia 1'—; ienltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši meeefc aa шмМ oglas Dia iT—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — PH oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- KOSTANJEV LES kupuje celo leto proti takojšnjemu plačilu Zlatko Kralj, Zagreb GjorgjiCeva ulica 6/111 Tud! VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemlfno čistiti in barvati v tovarni J05. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnka V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Dekle pridna in po Stena, Izo- čena Šivilja, vešča vseh del v šivilski stroki išče službo. Gre kamorkoli, da bi se izučila v kuhanju pri gospe. Plača po možnosti. Cenjen« ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Izučena šivilja«, številka 5449. la) Trgov, pomočnika kateri bi bil popolnoma izvežban v manufakturi — sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 5684. (b) Knjigovodja samski, vešč vseh pisarniških poslov in potovanja, dober organizator in propagandist, zanesljiv, zmožen samoetojn. vodstva večjega podjetja — sprejme primerno name-ščenje katerekoli stroke. Ponudbe pod »Praksa« št. 5776 opravi »Slovenca«. («) \шшт\ Učenec zdrav, krepak, s primerno šolsko izobrazbo, se »prejme v večji trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca* pod št. 5339. (v) Krepkega vajenca za ključavničarsko obrt, iz ljubljanske okolice — sprejme Zorko, Vič-Glin-c. (v) Kurjača samskega sprejmem. Nastop s 30. majem. Prednost ima kovač ali klepar. Naslov v upr. »SI.«, št. 5699. b) Samostojna pletilja vie«transko izurjena, zmožna vodstva, se sprejme. Oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Res zmožna« na upr. »Slovvenca«, št 5539. (b) Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru. Kogov-šek, Dravlje 67. (v) Gospodinja srednjih let, čista in poštena, ki ima veselie do gospodinjstva, išče mesto najrajši izven Ljubljane. Ponudbe opravi »Slovenja. pod »Samostojna« št 'f1> m' ;Žagar dobro izurjen na veneci-janske jarme, vešč žagarskih m mlinarskih popravil, želi službo. Naslov r opravi »Slovenca« pod št 5738._te) Službo prodajalke aH poslovodkinje iščem za takoj ali pozneje. — Imam štiriletno prakso v mešani stroki, vajena tudi gostilne. Ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod »Verna in vestna«. Stev. 5658._(a) Kuharica •rednjtb let želi sta hi o mesto gospodinje v mestu ali na deželi; vajena kuhe in gospodinjstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod M. 5726._(a) Kuharica mirna, vestna gospodinja, srednjih let, vajena dobre meščanske kuhe, išče mesto s t. junijem na deželi, najrajši v župnišču. Glede plače se ne ozira. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Magdalena« št. 5750. (a) Dekle pftšteno, s štirimi razredi meščanske šole. želi primerne službe. Ponudbe na iroravo »Slov.« pod »Po-Ctena«, št. 5653. (a) Prodajalka manufakturne in galanterijske trgovine išče mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 5670. (a) Trgovski pomočnik želi službe v trg. z mešanim blagom. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod Pošten in priden«, štev. 5656. (a) Maserka Johro izvežbana, se priporoča. Naslov v uoravi »Slovenca« št. 5735. (a) Mehanik-šofer fspecijalist) išče primemo službo. Naslov v upravi •Slovenca« St. 5746. (a) Mlad fant trezen in priden — Išče službo hlapca h konjem, 'možen tudi vseh drugih del — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5775. (a) Deček razumen, revnejših staršev, se želi izučiti dimnikarskega obrta. Mojstri, ki žele dobiti dobrega va-jemca, nai vprašajo na: Areh Ivan, župan, Stari trg, Slovenjgradec. (v) Dekle pošteno in snažno sprejmem ra pomoč v gospodinjstva. Štrukelj, Tyrševa št 17._(v) Učenka za urarstvo se sprejme za stalno v dobro vpeljani urami. — Mišliena ie za naslednico v tej obrti kakor v hišni posesti pri dveh starejših zakoncih. Ozira se samo na popolnoma zdravo, nadarjeno m dobro vzgojeno dekle, ki obvlada tudi nemščino. Prednost ima absolventinja meščanske šole ter godbeno nadarjena. Tajnost zajamčena. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko je nasloviti pod »Eksistenca« na podružnico »Slovenca« v Celju, štev. 5786. (v) Trgov, pomočnika mešane stroke, verzira-nega v vseh panogah — sprejmem. Dober prodajalec ima prednost. — Ponudbe z navedbo sedanjega službovanja ter s zahtevkom plače na naslov: Franjo Čeme, Radeče pri Zidanem mostu. Hlapec vajen konj, trezen, pošten, s samo dobrimi spričevali, dobi takoj stalno službo. Javornik, Domobranska 7. Ženska moč ki se razume na vezenje in domača dela. se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. (b) Krojačica res dobra moč, se takoj sprejme. Pliberšek Vera, Poljanska cesta št 25. (b) Služkinjo vajeno vseh gospodinjskih del, ki zna tudi šivati, takoj sprejmem. Mavrič, Dunajska 55. (b) Starejšo žensko pridno in pošteno, ki zna samostojno kuhati in vsa hišna ter vrtna dela opravljati — sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5665. (b) PrSkrojačšca ki je obsolvirala krojaško akademijo na Dunaju z večletno prakso, dobrim okusom za konfekcijo in dela po meri, dobi mesto. Grand Magazin Konfektion Maribor Čevljarje za mašinske stroje (Aus-putz- in Doppelmaschine) sprejmem. Ponudbe па upr. »Slov.« Zastopnika za prodajo malinovca na Gorenjskem iščemo. Ponudbe pod «Nebenartikel« na upr. »Slov.« 5S03. (b) Razglas Prodsedslvo mestne občine Novo mesto razpisuje mesto občinskega veterinarja. — Prošnje je treba vložiti do 31. maja 1934. leta z vsemi prilogami, ki so predpisane za sprejem v državno službo, i Službeni prejemki po do-! govoru, vsled česar se morajo v prošnji navesti kot minimalna mesečna plača. UaJ Moške obleke likam in popravljam od Din 16 do 30. Posebno se priporočam gg. natakarjem. Hrenova ulica 24, M. Markič. (z) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komerciialni pisarni Loize Zaic. sodni zadr. revizor in zapriseženi kmi-govodski strokovnjak — I.jubliana Gledališka ulica št. 7/1. (d) Vložno knjižico Zadružne gospodarske banke kupimo v svrho kompenzacije. Ponudbe na upr. »Slov.« pod 999 št. 5652. (d) Vloga Din 90.000 Prevaljske posojilnice, se proda za Din 55.000 gotovine. Išče se tudi posojilo na prvo mesto. Naslov v npr. »Slov.« v Mariboru, št. 145. (d) Kupim vlogo Posojilnice v Radovljici do 20.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 5747. (d) Hranilne knjižice vseh ljubljanskih In podeželskih zavodov kupimo. Sporočite zavod, zne-j sek in ceno z znamko za ! odgovor 3 Din na upravo »Slov.« pod »Vsaka vlo-1 gA« it. 5802. (d* NAJBOLJŠI ŠIVALNI SHiOJ Д0ШГ in .GiHiZNtB pokromana kolesa GRITZNER" po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki JO§ll» PEItllNC LJUBLJANA blizu Prf&ernovega spomenika, za vodo. Telefon št. 2913. ■nHHBHRb Večletna garancija I Pouk v umetnem vezenju brezplačen! Глвпмн Hranilno knjižico do Din 200.000 vzamem na hipoteko. Posredovalci zaželjeni. Ponudbe pod »Večkratna vrednost« na upr. »Slov.« pod št. 5641. Instruiram vse gimnazijske predmete tudi med počitnicami. — Grem tudi na dom. Ponudbe na upr. »S1.« pod »Akademik«, št. 5619. (u) Kako postaneš šofer ? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Sostanovalko sprejmem v lepo šolnino sobo s klavirjem — z vso oskrbo po nizki ceni. Kopalnica. Strossmayerjeva ul. 4.-I., desno — vogal Poljanska cesta. (s) Posestva iiiimiiuiiiuiuiiiiiimiiiiiiiiiniuiiiiii Urooen oguli r •Шагглса* posestvo ti hitro proda/ ie ie nt x gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiieo da. iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiininmmiii Naprodaj parcela 645 m', Krekova ulica. Vprašati: Cigler-jeva 27, Moste. (p) Tri krasne parcele po 700 m' v Brinju ob Tyršcvi cesti ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5093. (p) Damshe obleke za poletje vsakovrstne svilene, volnene, platnene, fro-t i ras te, Iz krepa, eefirja, ripsa in co nosu in 01 raza odpravite danes tako enosiavno inzanesl ivo e-peri ialno re-moza lobledenje „A" Din 51)"-Orieiiiale SchrSder 8 henke razpoSilJa „Oninla", odd "lek J 6, Ziticreli. Gmidu't^eva 8 1. P 'Šlninn pri pla ila v naprej Din 6'-, po pc.vzetjn Din 12'-. JIi iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiuiimiiiimiiiii Ce avto svo/ stan prvOii/uS аГ motorja bt mebil se rad hri kuna v ti mnogo prižene 4tnven£ev na/manif inserat IHIIlUlUniUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII MIZARJI Stavbno okovje, orodje -dobite tudi na hranilne knjižice najugodneje pri: Jeklo, Stari trg. (1) Zapravljivček in kolesel, v najboljšem stanju, prodam. Ačkun, Trbovlje II. (1) Košnjo sena pri Sv. Križu — prodam. Poizve se: Sv. Petra cesta št, 34._(1) Tehtnico za živino ki potegne 1500 kg, dobro ohranjeno — prodam. Pezdir, Brezovica 27. (1) Kosilni stroj proda Ivan Pezdir, Brezovica 27 pri Ljubljani. (1) Pisalni stroj »Ideal« dobro ohranjen — vsled opustitve pisarne poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5734. (1) Slamoreznico in kosilnico proda Fr. Foltin, Dravlje p. St. Vid. Proso rumeno, lepo, nudi po Din 1.25 kg, franco postaja Videm-Krško. Anton Vahčič, trgovec iz Le-skovca pri Krškem. (1) Košnja prvovrstna, se odda ob Tržaški cesti. Točnejše v upravi »Slov.« pod štev. 5663. (1) i t- «.- • i jdernjce, VAM DOBAVI IN POLOŽI hrastove in bukove, domače ali slavonske po konkurenčnih cenah Bokal Anton Ljubljana - Slomškova ulica 19 Telefon 25-27 Kopita za sandale fleksibel kupimo Triumf, Tyrševa 23. Srebrne krone «taro tlato :n »rebro ku-puie RAFINERIJA DRA GJUH KOVIN Liubliana. Ilirska ulica 36. vbod t Vidov/danske ceste ori gostilni Možina Mizni štedilnik (Tischherd) v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe: Iglič Josipina, Krakovski nasip 4. (k) Otroški voziček dobro ohranjen — kupim. Ivan Kovač, umetni mlin, Zreče. (k) Vsaltovisino Otroški vozički najnovejši modeli, nizke cene. — M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Kose za jamčene Weckove kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja (ceniki zastonj) inalinovec, najfinejšo kavo in vso specerijo, Portland cement. okove — kupujte pri JOS. JAGODIC, CELJE Glavni trg, Gubčeva ul. - ! Naraven malinovec limonado, oranžado - po brezkonkurenčni ceni — j vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra c. 83, Ljubljana. (1) ObUciie uuso razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV CelovAka o. 26. Ljubljana Vil KUCLER & CO. tovarna oiroSkih vozlo.kov. Cvttek originalni dobite v Centralni v narni v liubliani Za birm m veliko izbiro ur in zlatnine Vam nudi Ш1ат. urar, Maribor. ИгаПа Petra tri. (OSlelte si pred nahupom PEP3Č kupuie po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubi ana Wolfovra ul ca št. 3. Otroški stolček za učenje hoje in dobro ohranjeno čisto spalno opravo — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stolček, oprava« 5769 opravi »Slovenca«. (k) I sivo (ehano kg Din 25 -Pol puh bel kg Din 95-Puh sivi II. kg Oln 100-Puh t Ivi I. kg Din 125 -Puh bil, naj flntišl kg Din 220'-Vsa kemično otiiiero Ekspertna hiša .Luna', Maribor LllCernO banaško, črno detelio m travna semena dobite v naiboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d.so.& Ljubljana, Tyrš» va (Dunajska) l>< nasproti mitnice Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — pri: Voš-(1) Gospodinje! Malo truda in stroškov, a mnogo uspeha pri pranju perila, podov, stopnic L t. d., boste imeli, če se . , , odločite za tekoči pralni kupite na,ugodneje lug »Perica«, ki ga po- S- Rebol< & d/u*' znajo kot najboljše sred- makova ulica 4. stvo za pranje, zlasti močno umazanega perila, že vse praktične gospodinje in perice. Dobi se po izredno nizki ceni Din 4.— steklenica v drogeriji R. Hafner, Ljubljana VII. Celovška c. 61. (r) tMaCi cn črna Vam ui>odno nudi od 50 1 naprej Belokranjska klet vinarska zadruga LJUBLJANA VII Gasilska ulica 3 Košnjo sena v Mestnem logu proda J. Černe — Kolodvorska št. 17._(1) Košnja se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5791. (1) Vrtne stole proda Tribuč, Glince, Tržaška c. 6, telefon 2605. Elektromotor Siemens, 12 KV, 220/380, vrtilni — prodam. Berčun, Ljubljana, poštni predal št. 151. (1) Hladilne avtomate za slaščičarne, mesarije, restavracije itd. — poceni proda tovarna strojev — G. F. Schneiter, Škofja Loka. (1) 10 oralov košnje oddamo na Glincah. Vojnovič, Ljubljana, Glince. 1 Popravljam stroje mlatilnice, motorje, vit-lje, pumpe, vodovode itd. Izdelujem najnovejše raz-ložljive sadne mline s trdimi kamenitimi valjarji. Ugodno prodam več mla-tilnic in drugih strojev. Jožef Kadrmas, strojničar, Maribor-Melje, Kraljeviča Marka ul 13. (t) Čebelni vosek ali voščine, kupim ali zamenjam za satnice, Lah. Fram pri Mariboru. (1) 2 pohoianeiiiia 1'ini & Kay, Topham, se radi ukinjenja obrata, ugodno pro-dasta. Ponudbe pod „Werksverkauf" št.1 5545 na upravo lista. Pšenično moko krušno, svežo nudim. Na željo pošljem vzorec. — Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstab — za stroino pletenie in ročna dela po naimž'ih cenab pri tvrdki Kari Prelog Liubliana Židovska ul m Stari trg Zelo poceni se oblečete ori Preskerju, Sv Petra cesta 14 Šivalni stroj pogrezljiv, malo rabljen, ugodno naprodaj. Žabjak St. 10._(1) Rižotarji in drugi! Špecijelni riž za rižoto, namizno olje, bučno olje Ia, dalmatinsko olivno olje Ia, Aiscer olje, malinovec, salame, konservi-rane ribe — dobite najceneje »Pri Miklavžu« — Vodnikov trg. (1) Fotoaparat zelo dobro ohranjen, z objektivom, 3 kasete 18X24 in 9X12 ceno naprodaj. Zupan, Moste pri Kamniku. (1) Gostilniške mize in stole dobro ohrajene — prodam. Matjan Frančiška, Zgor. Šiška, Vodnikova 57. (1) Pridite vsi, ki želite kakršnekoli dobro ohranjene predmete ugodno kupiti ali prodati, k tvrdki „Prome'" komisijski trgovini in posredovalnici v Ljubljani, Napoleonov trg 7 (nasproti križevniške cerkve). Naprodaj različni Šivalni, specialni, pletilni, pisalni in drugi stroji, motorji, kolesa, tricikelj, otroški vozički, gramofoni, radio- in fotoaparati, razni instrumenti, razmnoževalni aparat, električni sesalec prahu, pohištvo, kompletno in posamezni deli (garantirano čisti), preproge, lustri, antični predmeti, slike, več knjig (kompletnih del), Mayer-jev Lexikon, Sittengeschi-chte L dr. Prodamo Wolf lokomobilo 15—18 HP, ter manjši parni kotel. Vojnovič, Ljubljana, Glince. (1) Pse nemške ovčarje, z rodovnikom, 2 meseca stare — prodam. Teodor Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh. 1 Ceneni čevlji! Vsled opustitve prodaje čevljev, nudim globoko pod lastno ceno otroške, damske in moške — letne in zimske. — Ugodna prilika tudi za podeželske trgovce Pri večjem odjemu znaten popust. — I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg 20. (1) Na Dražba prostovoljni sodni javni dražbi se prodajo nepremičnine po parcelah v Grosupljem, dne 22. VI. 1934 ob 9 dopoldne. — Poizvedbe pri sodnem komisarju Galle Antonu, javnem notarju v Ljub-ljani._(1) Krasne brake proda Kari Štrukelj, Rašica 2, p. Vel. Lašče. (1) Domačo pijačo jabolčnico zdravo, dobro, okusno za piti, katera prekaša vsako naravno jabolčnico, si napravite iz našega po znanega »Jablusmostina«, ki stane z navodilom za 150 litrov 60 Din. — Za uspeh jamčimo. Naročila sprejema začasno podružnica »Slovenca« Maribor pod »Jablusmostin« štev. 5694. Potniki se sprejemajo. Dražba 25. maja 1934. ob pol 4 v Črni vasi št. 147: 5 krav, 2 voz, kosilnice, geplja, konjske opreme, tramov, desk, biciklja itd. (1) Opeko vseh vrst kupite po nizki ceni v opekarni J e r k o , Črnuče. (1) Kanarčki harcerji. čistokrvni vrviv-ci, odlikovani z zlato in srebrnimi kolajnami, naprodaj. — Alojz Francki, Ljubljana, Križevniška ul št. 9-1. (1) Seno in otavo vrtno, v košnji — oddam pod Rožnikom. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 5669. (1) »Rolleiilex« format 6 X 6, s Zeiss Tes-sarjevo optiko, 1:4.5, baržunasto usnjeno torbico, prodam za 1800 Din Ponudbe pod »Rol'ciflex« št. 5744 upravi »Sloven ca«. (1) 3IEL 'POSTA' TRZIC (iste in udobne tu'ske sobe. Prvovrstna restavracija. Solidne cene! PrlooroCa se vsem gg. turistom in potnikom V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra in teta, gospa Alojzijo Palčič poj 1МеШ danes po dolgotrajni, težki bolezni, previdenn s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. maja 19.44 ob pol 5 popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Jesenice, 19. maja 1934. Žalujoči ostali. Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila. Na željo pridem na dom. Terezija Kranjc, Vodmat, Ljubljana, Društvena ulica 23. (t) Couch zofa. oto mane. spalni fotelji, vseh vrel modroci po na ini/.jih cenah in solidni izdelavi FRANC JAGER, tapetnik Ljubljana Sv.Petra nasip 29. telef 20 42 Izbera najmodernejših vzorcev. Posteljne mreže izdeluje in jih sprejema popravilo najceneje — Alojz Andlovic, Komenskega 34. (t) Mehanična delavnica za popravila inštrumentov se priporoča vsem glasbenim društvom. Alojzij Kuštrin, Ljubljana, Nunska ulica 3. Popravilo godal zelo solidno in po zmerni ceni. (t) Zavese Vam najlepše napravi po izberi blaga specialni oddelek za zavese Rudolf Sever пагцт inž t Kdor kupi blago pri meni, Ugotovim brezplačno. HocSroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-oe. divane in tapetniške izdelke o u d i najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga ca orevleke pohištva Inserirajte v Ljubljana Kaminskega nI. 4 Zdravnik: Telef. 3623 Dr. Franc Derganc, kirurg, šef-primarij ч. p. ШзпапИо Pletarstvo Za elegantno in udobno opremo Vašega stanovanja, čakalnce in verande Vam nudi po najnižji ceni in najboljši kakovosti vrtne stole, stojala za cvetlice in drugo, to. vorniške koše, vseh vrst košare itd. Potočnik 9шс, t"Radovljica, glavni trg 33 Obiščite novo trgovino »pri Cirilu« Cenj. občinstvunaznaniam.dasem prevzel znano trgovino z mešanim blagom VI. SKRBEČ, VRHNIKA Stev. 28 katero bom vodil pod imenom CIRiL MALAVAŠiČ »PRI CIRILU« Trgovino sem založil popolnoma s svežim prvovrstnim špecerijskim blagom, manufakturo, konfekcijo ( >T I V A Rc obleke), galanterijo, železnino i. t. d. Za obilen obisk se priporočam CIRIL MALAVAŠIČ (»PRI CIRILU«) Vrhnika 28 Letovišče - Luče zgornja Savinjska dolina Gostilna Ojstrica priporoča turistom. izletnikom in letoviščarjem sobe, prvovrstna štajerska vina in dobro domačo kuhinjo. Pension od 30'— do 35'— Din. Josip in Ana Boltin. F. BODNER laloga klavirjev MARIBOR GOSPOSKA ULICA 2 Zastopstvo НјгиИЈИНИИ aiavtriev Salonski pianino Din 15.000 Na mesečne obroke Din 300'— Prostovoljna lavna dražba V konkurzni zadevi S 11-33 se bo vršila dne 26. maja t. 1. od 9. ure dalje na Krekovem trgu pred mestnim domom prostovoljna javna dražba raznih v konkurzno maso spadajočih premičnin t. j. raznega trgovskega inventarja, tehtnic in sličnega, dalje vozov in raznega pohištva. Ljubljana, 19. maja 1934. Dr. Dinko Puc, konk. upr. ,Slovencu'! ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega ljubljenega nepozabnega brata, vnuka, nečaka in bratranca DUŠANA se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih urah. Globoko zahvalo smo dolžni preč. gg. iz Mladinskega doma, vodstvu Moščanske šole. ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo upravitelju g. I. Gradu za iskrene poslovilne besede, ki jih je govoril ob njegovem grobu in g. učitelju R. Požarju ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnemu izkazali poslednjo čast. Moste, 19. maja 1934. Žalujoče rodbine: PRAČEK, WOSTNER, REP1Č, PAULICA Via tj o v stanovanju - zidno gobo in vse slične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno, potom specijalne izolacije, stavbeno podjetje HUGON SCHELL, Ljubljana VII Maurerjova ulica 29 — Telefon 2191 Zahtevajte neobvezen strokovnjaski pregled in proračun! '/-a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce«, Izdajatelj: Ivan Rakovea Urednik: Lojze Golobi«.