PROSVETA LgTo_TEAB mvn _____VSS CHICAGO 11 ILU ČETRTEK, 1 MAJA (MAY 3). 1945 Aoosptsnoc for mailing .t «pecUl rate of postage provided for in section 110», Act of Oct 3, 1»1T. authorised on June 4. 191 a. L Uredniški ln uprsvnlškl prostori: ¡1 k 1657 South Lswndals Ava m Office of Publioation: • M97 South Lawndato Ava. Telephons. Rockwall 4904 Subscription |8 00 Yearlj ŠTEV.—NUMBER IT NEMŠKE VOJAŠKE SILE V ITALIJI KAPITULIRALE! Ruska armada zasedla Berlin! Nemška posadka se podala! Nacijsk» radiopostaja v Hamburgu naznanila smrt diktatorja Hitler-ja. Ta pravi, da je umrl v svojem glavnem stanu v Berlinu, "kjer se je kot poveljnik vojaške posadke boril proti Rusom do zadnjega di-. Noben zavezniiki vir ni potrdil poročila o smrti diktatorja. Ruski usti trdijo, da je nemško poročilo o Hitlerjevi smrti prefriga-na nacijska poteza. Admiral Doenitz imenovan za naslednika Hit-lerja. Doenitz je apeliral na ljudstvo, naj nadaljuje borbo proti bolj-sevikom.—Rusi okupirali sto porušenih blokov v osrčju Berlina in ubili ter ujeli 87,500 Nemcev. Brandenburg, glavno mesto berlinske prosince, padel. Dve ruski armadi se valita proti Olomucu v Ceho-slovakiji.—Oklopne kolone tretje ameriške armade okupirale Brau-nau, Hitlerjev rojstni kraj v Avstriji. Čete sedme ameriške armade v bližini Inomosta in Brennerskega prelaza.—Maršal Graziani naznanil brezpogojno kapitulacijo italijanske fašistične armade. Britske čete vkorakale v Videm, novozelandske pa navezale stike z enotami jugoslovanske armade v Tržiču.—Zavezniške sile invadirale holand-• tki otok Borneo RIM. 2. maja.—Vse nemžke ill« ▼ Italiji in Južni ter sapadnl Avstriji—okrog milijon mož eo h podala savasnlkom. Sovražnosti so bile ustavljena danes opoldne. Kapitulacija Je bile podpisana v navtočnoeil smeri-•kih, brltakih ln ruskih voJ sikih poveljnikov. Feldmarial Ale-sinder, vrhovni poveljnik se mnlikih sU v SredosemlJu, Je naznanil m s s n o kapitulacijo Nemcev v povalja d—os. \ • fmi LONDON, 3. maja.—Rusi so dsnas popoldne sssedli Berlin, pr«tiolnico Hitlerjevega imperiji. Mesto Je padlo po dvanajstih dn«h ljutih pouličnih bitk. Ostanki nemške vojaško posadke io odlošUi orolje ln so podslL Rusi so ujsll ¿os 70/000 sovrsž-nlkov. London. 2. maja. — Nacijska Radiopostaja v Hamburgu je sinoči naznanila, da je Hitler umrl v svojem glavnem stanu v Berlinu, "kjer se je kot poveljnik vojaške Dosadke boril proti Rusom do zadnjega diha." Pred svojo smrtjo je imeno-admirala Karla Doenitza, val vrhovnega poveljnika nemške bojne mornarice, za naslednika. Doenitz je potem naznanil, da bo nadaljeval vojno proti boljševizmu. Dalje je rekel, da se ne bi) boril samo proti Sovjetski uniji, temveč tudi proti Veliki Britaniji in Ameriki, ker ovirata bojevanje proti Rusiji. Noben zavezniški vir ni potr-«1 poročila o smrti nemškega diktatorja. Poučeni krogi trdijo, da bodo zavezniki zahtevali «ročitev Hitlerjevega trupla kot Jo^z, da je v resnici mrtev. Možnost je, ds se Hitler skrivs v upanju, da se bo s tem izog-k0t naJve*Ji vojni zlo- Rusk» listi so objsvili nemško poro< do o Hitlerjevi smrti in na-«'asili, "da je prefrigana naclj-zvijača. Nemški fašisti ho-r*J" s tem mords zsbrissti sled Hitlerjem. Izginil 'naj bi « Pozortšča začasno in se pojsvil vZll»** vodJa t**1*1™** Nemško poročilo trdi, ds je , J umrl kot junsk. Ustvari-n *' * vtis, ds Je bil ubit vbit-7 Hll«l posest njegovegs «isvn^a nans v Berlinu Ak0 Je poročilo resnično, je ' , r Ufnrl po dvsnsjstih letih lr"h mesecih po ustsnovitvi države. DikUtor f ,i,kTat 'zjavil, da bo U država tisoč let. ' v prošlosti večkrst tr-¡^ jc Hitler pobegnil iz Ber-' - v mestu pe pustil svojegs Mit?'" "da umr« v akciji." »>, postal v očoh nem-ljudstva mučenih. Če je umrl v Berlinu, bodo morda njegovo truplo Admiral Doenitz je apeliral na nemško ljudstvo, "naj nadaljuje borbo proti boljševikom, dokler ne bodo milijoni Nemcev na Vfehodu rešeni pred suženjstvom ali uničenjem." Značilno je to, ker nehško poročilo o smrti Hitlerja ne omenja Hein-richa Himmlerja, načelnika Ge-stapa, nacijske tajne policije, o katerem so poročsli, da se pogaja glede brezpogojne kapitu-Iscije pred Veliko Britanijo in Ameriko, ne pa pred Rusijo. Ruske napadalne čete so okupirale sto porušenih blokoy v osrčju Berlina, kjer je po nemškem poročilu umrl Hitler. Fanatični naciji drže še nekaj kvadratnih milj nemške prestolnice, toda odpor bo kmalu zdrobljen. Rusi so počistili Charlottenburg in Schoenberg, berlinska distrik-ta. V zadnjih petih dneh so Rusi ubili in ujeli 87,000 Nemcev v Berlinu. Zadnjo nedeljo so sovjetske sile okupirale Anhalter, glavno železniško postajo, v pondeljek pa parlament. Ruska zastava vihra na parlamentu. Bitka za posest Berlina je v zaključni fazi. Enote prve beloruske armade, katere poveljnik je maršal Gre-gorij Žukov so okupirale Brandenburg! glavno mesto province istega imena, ki uključuje Berlin. Maršal Stalin je v povelju dneva naznanil okupacijo Stral-sunda, pristaniščnega mesta ob Baltiškem morju in Gnoiena. Slednje mesto je oddsljeno 23 milj od Rostocka. Na južnem koncu vzhodne fronte v Čehoslovskiji se dve ruski srmsdi vslits proti Olo-moucu, železniškemu centru. Druge sovjetske sile se bližsts Cieszynu, zsdnjemu mestu v južnozspsdni Poljski, ki je še v nemških rokah. Pariš« 2. msjs. — Oklopne kolone tretje smeriške srmsde so okupirsle Brsunau, svstrijsko mestece, kjer je bil Hitler rojen pred M leti v momentu, ko je ^Tnl. rsdio Hamburg naznsnil, ds je "Fuehrer" umrl v Berlinu. Mestece leži ob reki lnn. Poročilo s fronte prsvi, ds je tretjs srmsde nsvezsls rsdijske stike z ruskimi kolonsmi, ki prodirsjo nsprej zspadno od Dunaja. Razdalja med ameriškimi in sovjetskimi silsmi je 35 milj. Združitev sil bo Izollrsls nemške divizije v Čehoslovskiji in ns Bavarskem Sedms smerišks armada, ki je okupirsle Monskovo, r o j st n o mesto nacijske strsne, prodira proti Inomostu v Avstriji in Brennerskemu prelszu, kjer se odpirs pot v Italijo. Prve enote so dospele do točke, ki Je odds-Ijens deset milj od Inomosta in 15 milj od Brennerskegs prelaza. General Eisenhower je Čestital generalu Patchu, poveljni ku sedme armade, ki je okupi rala Monakovo. Na severnem koncu zapadne fronte so v akciji enote druge britske armade. Zasedle so važne pozicije ♦ ob reki Elbi na vzhodni strani Hamburga, dru gega največjega nemškega mesta in nalvečje luke. Rim. 2. maja. — Maršal Ro-dolfo Graziani je naznanil brezpogojno kapitulacijo svoje fašistične armade. Svojim četam je po radiju povedal, "da bi bilo nadaljevanje odpora brezkorist-no in kar se mene tiče kriminalno." Graziani, o katerem so zmotno poročali, da so ga italijanski partizani ustrelili, je vojni ujetnik zsveznikov. S kapitulacijo italijanske fašistične armade je v bistvu zsključena vojna v Italiji, ki je trajala dve leti in pol. Poročila omenjajo le praske med nemškimi in zavezniškimi četami. Britske Čete so vkorakale v Videm v severovzhodni Italiji, 33 milj južno od avstrijske meje. Novozelsndske vojaške enote so prodrle 50 milj daleč ob reki Piavi in navezale stike z enotami jugoslovanske srmsde, kste-re poveljnik je msršsl Tito, v Tržiču, 14 milj severozapadno od Trsts. Jugoslovanske čete so zsvoie-vsne v bitkah z Nemci v Trnu, Reki in Poli, italijsnski morna-rični bazi na južni konici Istr-skegs polotoka. Usods nemških vojsških posadk na tem polotoku je zapečatena. Manila. Filipini. 2. maja. — Avstralski uradni krogi in tokijska radiopostsjs so nsznsnili, ds so zsvezniške sile invsdirsle Borneo, holsndski otok. Ts leži »00 milj južno od Manile, 1000 milj od Singapora in 000 milj od Salgsna, japonske mornsrič-ne baze in trdnjave v francoski Genersl Douglas MacArthur ni potrdrtl in ne zsniksi poročils o invszijl holsndskega otoks, Radio Tokio poroča, ds se vrše ljute bitke med zavezniško invs-zijsko silo in Jsponci ns otoku. Oasm. 2. msjs. — Ameriške čete so zasedle po I juti bitki Kuhszu v bližini Yonsbsrujs, kjer ja jsponsko letslišče. Ad-mirsl Chester W. Nimitz poroča, ds se odpor jsponskih sil krhs pod udarci ameriških čet. Izgleda, ds bodo smeriške sile kmalu zasadi« letališče pri Yo-nsbsruju Štiri letališča na oto- RUSKI KOMISAR MOLOTOV ODPO TUJE Y; MOSKVO Sovjeteka delegacija poraiena na Aon-ferenci NOVE KdMPLIKA-CIJE SE POJAVILE San Francleoa Csl.. 2. maja. —Ameriški državni tajnik Edward R. Stettiniu* je naznanil, da bo ruski sunsnjl komisar Molotov, načelnik sovjetske delegacije na konferenci Združenih narodov, odpotoval ^Moskvo ta teden. Molotov in vsi člani ruske delegacije ne skrivajo svojega razočaranja. To je bovzročil poraz delegacije na konferenci. Predlog ruskega komisarja, naj konferenca ne dovolj, sedeža repre-zentantom Argentine, je bil poražen z veliko veČino. Delegacija Amerike, Velike Britanije in latinakih republik ao se izrekle za reprczentacijo Argentine. Ruski zunanji komisar je zaman naglašal v svojem govoru, da je Argentins fašistična država in kot taks ne sme dobiti do stopa na konferenco. Dejal Je. da se je Argentina pridružila zaveznikom v zadnjem momen tu, ko je videla, da je poraz Nemčije in Japonske neizbežen. On je plediral za reprezenteci-jo poljske vlsde v Varšavi, toda naletel je na gluha ušesa. Predlog ruskega komisarja, naj konferenca odloži akcijo glode Ar gentlne, je bil tudi poražen. Za predlog ao glasovali le reprezen tantje Rusije, Jugoslsvije, Ceho-slovskije, Nove Zelsndlje, Norveške, Belgije in Perzije. Štiri velesile se zdsj trudijo v naporih, ds se konflikt izravna. Ustanovljene ao bile štiri komisije in več odborov, kate-rim je bila poverjene sestavs čsrterjs, ns čigsr podlagi naj bi Slonela svetovna organizacija za vzdrževanje in zaščito miru v povojni dobi. Vprašanje je, ali bodo uspeli v svojih naporih, ker so se pojavile nove komplikacije. | Spor je nastal glede ustanovitve novega svetovnegs razsodišča, ki nsj bi tvorilo del med-nsrodne orgsnizacije. Razsodišče naj bi izrevnevalo mednarodne konflikte. Stirl velesile so se izrekle proti ustanovitvi rszsodišča. Te so Ameriks, Ru-sijs,' Velika Britsnije in Francija. Kitajsks, |H?ta velesila, še ni pojasnila svojegs stsliščs. Dr. T. V. Soong, nsčelnik ki-tajske delegacije In zunanji minister, je dejsl, ds se bo Kltsj-ska odpovedal* glasovsnja glede rabe oboro^na sile proti sgresorju, če se bodo Rusijs, Amerika in Velika Britanija odpovedale pravici vetirsnjs ns podlsgi ns konferenci v Jsltl ns Krimu dosežene^" sporazumu Znamenja kažejo, da bodo načrti, osvojeni ns konferenci štirih velesil v Dumbarton Oak su, revidirani. Ti s« tičejo oblike predlagane svetovne orgsnizacije za vzdrževsnje in zaščito miru po zaključenju sedanje vojne. Zaiiranfm nalezljivih bolezni v Alaski Point Berrow, Alaska. 2. maja. — Zdravlšk* avtoriteta zatirajo infuenco, pljučnico in dru-ameriške ge bolesni v tem In drugih krs-č«te izkrcale 1. sprils, so pod Jih, ki so zahtevsle Že veliko smerlško kontrolo. število žrtev. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ je v pondeljek obiskala mrs. Molly M. Wilson iz Puebla, Colo., v spremstvu svoje svski-nje Anne Pogorele iz Chicaga. la Minnesota Eveleth, Minn.—Pri družinah Frank Usnik in Julius Kochar so se ustavile vile rojenice in puštile sinčke. Oba sta le postala člana društva 130 SNPJ, kakor sta tudi' njuni matari. Čestitke! — Družin« Louis Po-studenšek je bi Is obveščena, da je padel v Nemčiji njen sin Frsnk, star 28 let in pri vojakih deset let. Poleg staršev zspuščs tri brste ln pet sester. — Družina John Mrkonich je prejela vest, da je njen ain John, po Činu poročnik, Izgubil Življenje v letalski nesreči v bližini Mc-Dill Fields, Florida. Njegovo truplo je bilo pripeljano domov. Bil je član HBZ. Poleg staršev zapušča dve sestri. — Is Eve-letha in okolice je že padlo 44 fantov v tej vojni, la Clevelanda Cleveland. — Po treh tednih bolezni je umrl Joseph Arko, star 61 let, doms iz Sodražice, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član SDZ. Tukaj zapušča ženo, aina in dve hčeri, v Elkhardu, lnd., pa brste. — V bolnišnici je umrl Joseph CrtaliČ, star 53 let in doms od Reke ne DelenJskem, edkjer Je prišel v Ameriko prod 35 leti. Bil Je član društvu 126 SNPJ in SDZ. Tukaj zapušča ženo, sina (v vojni v Indiji), hčer in več drugih sorodnikov, starem kraju pa brata. Dan pozneje je umrl njegov sin S. C. l/C John Crtallč v veteranski bolnišnici v Brecksvillu, O. Pokopana sta bila v skupnem grobu. — V bolnišnici Huron rd. je srečno prestala operacijo Agnes Drago-iič. — Nad zalivom Albermale Sound blizu Edentona, Norih Carolina, se je zadnje dni smrt no ponesrečil Ensign Raymond W. La u t her, sin družine Wil liama Lauther, Do nesreče je prišlo vsled kolizije dveh letal. On se je spustil na tla s pada lom, ki pa se ni odprlo in je pudel v morje. Pred psr meseci se je poročil s hčerko Koželjeve družine iz Collinwoods, Is Chicsgs Chicsgo. — Anton is Berce Je bils obveščena; da je bil 5. apr. težko ranjen v Nemčiji njen sin Stanley Kuznik, star 18 let. — Poročili so se: Edmond Rogel, ki služI pri mornarici, in Dorothy Stevens (Štefane), Lt. Law renče Plchman in Elsie Hafner. Zavezniška vojaška kontrola Trsta Zahteva italijanske vlade Rim. 2, maja. — Italijanska vlada, katere predsednik je Iva noe Bonomi, zahteva, da Trat in vsa Julijska Krajina prideta pod zavezniško vojaško kontrolo. Vladu je alarmirana, ker so ju goalovanske četo v akciji proti Nemcem v Trstu in Julijski Krajini. Boji se, da bosta Trst in Julijska Krajina, ki Ju je dobila Italija po zaključenju prve svetovne vojne, prišla pod Ju-goalavijo. Bonomi se sklicuje na pogoje premirja, ki je bilo sklenjeno z zavezniki po kapitulaciji Italije. On trdi, da pogoji določajo zavezniško vojaško kontrolo Trsta in Julijske Krajine. Trst, važno pristaniščno mesto ob Jadranskem morju, je sporna kost med Jugoslavijo In Italijo. Buletin italijanske vlade na-glaša, da kontroverza« zaradi Trsta in Julijske Krajine ne bo izravnuna, dokler ne bu italijansko in jugoslovansko ljudstvo z večino ustanovilo novi vladi. Vest, da so jugoslovanske Čete udrle v Trst, je poparila Italijane. Italijanski dijaki so de-irlonstrirall v Rimu in kričali: "Italijanski Trst naj živil" Pred prvo svetovno vojno je bi! Trst glavna Itika nvstro-ogrskega cesarstva. Jugotlovaniha vlada imenovala podanike VVaahlngton, 1). C., 2. maju. Poročilo iz Belgrada pravi, da je Jugoslovanska vlada imenovala puslanike za Ameriko, Veliko Britanijo in liusljo. Stanuje Hi mič, član jugoslovanske delegs cije na konferenci Združenih narodov v Han Franciscu, je bil imenovan za poslanika v Wush ingtonu. General Vladimir Po povič je bil Imenovan za posla nlku v Moskvi, dr. Ljuba Leon tlč pu za posluniku v Londonu. Tatvina in ropi Londonu I^ondon, 2. maja. <— Tatvine in ropi so na dnevnem redu v lr po dogororu^-Rokopi.! dopbov ^ ' ?! „.¡.jo. Rokopisi literarno vsebino (¿'tica. P®*"^ vrnojo pošiljatelj« lo v .lučsju. 6. )o prilrfü "t^iblng ratea on aflíeem.nt.-Man^pt.^mmunl^tlo™ T™ nll:.d -niču. will not be »aturnod. Other manuscript«. pl^ P-m. etc., wUI bo -turnjd to sender onlf wín^^pTJid by UHaddreaaodand .U»P* envelope. Naslov na vse. kar Ima stik a listomt PROSVETA 2657-59 So. Lswndalo Ave« Chicago 23. Illinola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS SOVI IZ naselbin isa Zrušenje fašističnega stolpa Žc dolgo ni bilo toliko in zgodovinsko tako važnih vesti iz tuše ne Evrope kot ob koncu zadnjega tedna: Spojitev ruskih In raz- Monakova in anulo-ameriških čet pri Torgauvu ob Elbi-padec Mdana- vlovitev in ustrelitev Mussolinija in njegovih glavnih naidašev po italijunskih partizanih-nepotrjena vest o smrti Hit-to ifZ^L pritrjena)—-prenagljena vest o kapitulaciji Nemčije —organiziranje nove avstrijske delavske vlade po dr. Kar u Iten-nci ju—igranje "power politics" in napetosti na konferenci v San Franciscu. In še cela kopica manj važnih vesti. Za žurnaliste pri velikih meščanskih dnevnikih so bili zadnji dnevi res—"manana." Ampak pri majhnih listih kot so naši-ves t'sk priseljeniške generacije-komaj poberemo smetano in mnogo gre mimo nas nezabeleženega in nekomentiranega; sa^ tc veliki dnevniki niso ob takih dogodkih vsemu kos. ★ * ★ Vse te vesti značijo, da se je končno zrušil stolp nacifašističnc sužnosti-da je konec najbolj brutalne in barbarske ere v vsej zgodovini človeštva. V zgodovini pomeni ta doba komaj minuto, toda koliko gorja je človeštvo prestalo v tej kratki dobi!!! In to pied vsem v Evropi, kjer je tekla zibel zapadnl civilizaciji, ki se te na eni strani, in to predvsem v slovstvu, nu polju znanja, aplici rane vede, tehnike in strojne produkcije dvignila tako visolco, na drugi strani se pa v barbarstvu ne more z njo kosati niti nobena najbolj kanibalska civilizacija. . Dokler zapadna civilizacija ne reši te svoje gorostasne para dokse, toliko časa bo vse kaj drugega kot—civilizacija. Jasno je vsekakor, da dokler bo obstajal kapitalizem, izkoriščanje človeka po človeku, toliko časa se bo tudi ta naša "civilizacija" kopala > kani ha 1st vu in barbarizmu. Toda pomudimo se nekoliko pri veli kih zgodovinskih dogodkih zadnjih dni. ★ * * Spojenja zavezniških armad ob Elbl najbrže niso bili nikjer bolj veseli kot v Rusiji. Ta spojitev pomeni aiien triurni za rdečo uimado, ki je doprinesla z ruskim ljudstvom vred največje žrtve za poraz nekoč nepremagljive Hitlerjeve morilne mašine. S tem ne mislimo čisto nič omaloževati velike hrabrosti in enake udarne moči anglo-amcnških sil, k» so z invazijo Francije napravile največji udar v tej vojni—«ploh v vsej zgodovini tisočerih vojn. Zdrobile so tudi skoraj nepremagljivo Siegfriedovo obrambno črto. Ampak ruske armade so od Stalingrada proti Berlinu zdrobile sto Hitlerjevih linij, ki so zahtevale še veliko večje žrtve kot so jih utip« le anglo-zavozniške sile pri zdrobitvi Siegfriedove črte. Zato vsaj v Ameriki gotovo nismo mogli občutiti tistega navdušenja in tistega ponosa kot so ga občutili v Rusiji ob Invaziji Berlina in spojitvi rdeče armade z anglo-ameriškimi silami. Ko smo čitali o tem velikem dogodku, smo si želeli, da bi bili na konferenci v San Franciscu, sploh na vseh mirovnih konferencah zbrani oni ruski in anglo-ameriškl vojaki, ki so šli skozi ta strašni pekel in se v znak bratstva in solidarnoati objemali ni bregovih reke Elbe. Če bi ti vojaki polagali temelje novi svetovni organizaciji in gradili mir namesto "visokih" državnikov, katerih imena se dnevno bleste v listih in se slišijo po radiu, smo sigurni, da hi bila to v resnici zadnja svetovna vojna. Ampak oni, ki ptelivajo kn in puščajo svoja mlada življenja na bojiščih, ali pa se vračajo domov živčni *n tele sn« invalidi, nimajo besede, kakše;i naj bo mir. Oni so s preprostim ljudstvom vred le topovska krma in noeitelji vseli vojnih bremen pa testo v rokah visokih državnikov, ki se razumejo na—"narodne interese," tajno diplomacijo in "power politics" . . . * * * In Mussolini! "Sawdust Cae.ar"—po naše slamnati mož, napihnjeni giomovnik. Kako se je šopiril in v svoji veliki domišljavosti in n»< ga loma ni ji posnemal mogočne imperatorje starega Runa! Toda kakor se je stari Rim sesul v prah, tako se je sesul v nrah tudi Muasolinijev imperij. Razlika je v tem, du se je staro umsko cesarstvo dvigalo *n šiiMo, padalo in se razkrajalo 700 let, Musaolinijev Imperij pa je dvignil in sesul v prah v dobrih SO i« t-h Slava modernih "Cezarjev" te tea kratka! Ampak dokler j« trajala, so se Muasolinlju klanjal* veliki in mall; in klanjali se mu niKo samo v Italiji, marveč šilom vse Evrope in tudi v Ameriki je imel nebroj pristašev ne samo med Italijani, marveč med "najboljšo" družbo! Suj se spominjale, kako so mu naši "ekonomski rojallati" in tud diplomat}« z vso katoliško hierarhijo vred peli slavo, kei j« poskrbel. "du ko vlaki točno vozili." Za fašistične žitve. ki so trohnclt no zanoi'h bi na infumnth Liparskih otokih, velika "demokratična" gospoda ni zmenila! še manj pa se je NEKOLIKO RAZPRAVLJANJA Belllngham, Wash. — V Pros- veti vidim — ne prvikrat — strah pred tretjo in še hujšo svetovno vojno, ker se mir gradi na pesku . . . Tudi čitam zabavljanje proti Titu in Stalinu od strani znanega dopisnika. Čudim se, kako je mogoče, da nekdo noče videti stvari tako kot so. Pokojni predsednik Roosevelt je vse storil, kar se da storiti v danih razmerah, za mir po zmagi. Prava podlaga za trajen mir bi bila le, če bi bil odpravljen sistem za profit. Tukaj sta dva nasprotujoča si sistema, v bistvu nespravljiva, in noben posameznik ne more delati čudežev. Zatorej ni nič čudnega, če so si razdelili sfere vpliva med seboj. Kar se tiče malih narodov, so bili tako in tako predmet izkoriščanja, posebno v Jugoslaviji pod Aleksandrom. Menim, da ne bi bilo tako slabo, ako pride Jugoslavija v eno ali drugo sfero vpliva in bi imela svojo neodvisnost, kakor jo na primer ima Kanada v okviru Velike Britanije. Vse je odvisno od bodočih gospodarskih razmer. Ali bo dovolj kruha, obleke in strehe nad glavo? Če bo dovolj življenjskih potrebščin, potem bo tudi svobode, vsaj toliko kot je ima mo posamezniki v Zedinjenih državah. Sicer pa je v-Rusiji — če poročila ne lažejo — diskriminacija polti, vere in narod nosti strogo prepovedana, kai znači; da imajo enake pravicc in dolžnosti vsi državljani. Akc bi kos Nemčije prišel pod sov-jete, bodo imeli lahko Nemci svojo kulturo, ne bodo pa st smeli oboroževati in pripravljati na novo vojno. Torej, kje jt tukaj opravičilo za zapostavljanje malih harodov? Delavec jt bil vedno in povsod izkoriščan. Samo po sebi je razumljivo, da ne povsod enako. V USA imamo 48 držav in vse so odvisne od Washington« D. C., vsaj kar se tiče trgovine. Niti ena posamezna država ne more sklepati trgovskih pogodb prav tako nima svojih reprezen-tantov pri tujih vladah nobena; ne more vojne napovedati, ne imeti svoje pošte ali kovati svojega denarja. Ali slišimo kaj zabavljanja, da so te države radi tega zasužnjene? Kaj pa USSR? AH so prebivalci posameznih držav zadovoljni s centralnim ustrojem Sovjetske unije? Ne verjamem, da se puntajo, kajti če bi se, bi o puntih gotovo kaj slišali, pač pa se hrabro bore na frontah in tudi v zaledju. Svobodo se lahko izrablja na več načinov, prav tako kakor demokracijo. Kadar govori svobodi reprezentant ali lastnik kakšnega velikega podjetja, katero mu prinaša mastne dobičke, Je jasno, kakšno svobodo on zagovarja. Pokojni jugoslovanski pa bili vsi kapitalisti tega mnenja, kajti na priporočilo predsednika Roosevelta, ki je bil po mnenju nekaterih tudi kapitalist, so priskoči* Rusiji na pomoč. Tako vidimo, da tudi kapitalisti niso vedno enakih misli. Kar koli bodo zaključili na kon-i & Jferenci Združenih narodov, za- "svobodo in demokracijo," za kona narave ne bo nihče spre-svobodno izkoriščanja delavske-' menil! V$e se menja in spremi-ga in kmetskega narodi. Ampak nja: staro pada, mlado rast« . »-kar je najbolj žalostno, je fakt.l Goorge Gornik. da se delavci, socialisti in komu-1 - nisti, prepirajo med seboj. Ne^POMIN NA MOŽA bom na tem mestu ponavljaj, j IN SKRB ZA SINOVI kar so druge osebe, ki so pri- CUtrion, Pal —* Dis 8. maja znane v javnosti, izpovedale o bo pi^tekio 20 let, odkar Je smrt izrabljanju svobode od strani gotovih "socialistov," mogoče ne namenoma, vendar pa v korist reakcije. Eden teh problemov se ima rešiti na konferenci Združenih narodov. Ta problem je vprašanje poljske reprezenta-cije na konferenci. Ako čitaš buletine, ki jih izdaja poslaništvo USSR in jih primerjaš z uredniškimi članki v Prosveti, dobiš drugačen vtis. Osebe, i-menovane v buletinu sovjetskega poslaništva, so bolj nagnjene reakciji v Londonu, poljski reakciji, kot sovjetom. Vendar jaz ne morem soditi o teh stva ren, ker nimam ne dovolj dokazov in ne izobrazbe, sodijo pa naj čitatelji, a naj ne pozabijo, kaj pravijo drugi, na primer pisatelj Louis Adamič. Nekdo pa se celo norčuje iz znaka dostojanstva, iz hrastovega peresa, kakor da bi imel Tito po krivici tak znak, znak maršala. Če se ne motim,' se tudi on šteje za socialista. Toda ni važn<\ .*e nekdo nosi znak te ali jne vrste, važno pa je, kaj ta oseba dela. O Titu so se pohvalno izrazili tudi ameriški ge nerali in niti enkrat še nismo ilišali, da bi mu odrekali mar-ialsko dostojanstvo. Da ne bom delal krivice najemu uredniku, naj omeriim, da tudi Scott Nearing tako piše namreč, da se zida bodoči mir Cesarjem,H te narn v leftnict veselje hi bilo m- toliko vrt ie storili z Infumnim Hitlerjem življenje, oziroma izgleda da ga krvnika Hlmmlerja Sled največji aadiati pokončajo «In Da je na svetu še justu « svoje lnfamno življenje tam V —v Milanu. Ko so ga itallj« meje In ga po kratkem proč« fašističnimi glavarji vred. m. Tam ao mu milanake mase pnredilc danes ni imel še noben visok dočinec ice kar pnokočilo od veselja. Ta ako bi tudi nemški delavci enako \mt>ak on si ic najbrže sam končal - /a to delo najel svojega največje-ie In bilo še najbolj primerno—da • drugega' dokaz to, da je Musaolini končal »t ie pričel svojo fašistično kariero ki delavci zalotili blizu švicarske >u ustrelili z njegovo ljubico in 16 njegovo truplo pripeljali v Milan tak "pogreb," kakršnega do »ploh niti nobeh pen ne* Storile ao z n|lm to, kar on storil z Mateottijem! Le da je on storil U svoj zločin tajno, mOamkt delavci pa ao obračunali z njim na javnem trgu In ga za zaključek še obesili za pete ., Kakor Je tivel. t« ko je končal! MODROVANJE O KAPITALIZMU IN DRUOO Cleveland. O. — Šele danes sem poiskal Prosveto, da vidim, če sem resnično hvalil ameriške kapitaliste v mojem dopisu, kakor mi nekateri očitajo. In, bo-gaml, nikjer ne vidim niti enč pohvalne besede za industrijske maganate. i Torej, kaj pa je vendar? Ljubljančani so vprašali, ko so videli opernega pevca v copatah, pojoč arije, kaj se mož tako jezi. Kritiki, ki so se priplazili kakor kuščarji na sonce, mi očitajo delo na poulični, češ, da sem delal ves čas depresije, zato nisem občutil Hooverjeve krize. Kdor trdi, da je obogatel Ameriko, ta laže. Amerika je bila bogata dežela, predno je kdo vedel o kakšnem dolarju. Bogastvo ji je nakupičila prlro-da in ne žulji delavcev. To njeno bogastvo je bilo in ga je še vedno v rudah, jezerih, morju, oljnih vrelcih in drugih naravnih zakladih. In zato sva ti in jaz v tej deželi. Pred bledoličniki so prebivali v tej deželi rdečoličniki. Oni se za naravna bogastva niso brigali, temveč jim je šla po glavi samo divjačina, s katero so se preživljali. Kljub temu pa so imeli vojne med seboj, prav tako kakor jih imamo danes. Tudi jaz se moram bojevati z mojimi nasprotniki, ki ne morejo najti drugega madeža na meni kot to, da sem delal stalno v času depresije, to pa je po njih mnenju kapitalizem. • Ko je prišel v to deželo ble-doličnik. kakor ga je imenoval rdečeličnik. ni našel na Wall streetu ne bankirjev in ne kapitalistov, ki bi mu dali delo, da bi si žulil roke. Prav tako ni našel ne metropole in ne slovenskih kranjskih klobaa. ali piva, potice, ohijskega vina itd. Leta 1620 so se z barko pripeljali angleški puritsnll. toda ne mimo kipa Svobode, temveč so se izkrcali z ladje Mayflower na skali Plymouth. Te ladje pa töu, mi pa mu pravimo sonce. Sonce nam daje življenje. Indijanec Thundérwater, katerega sem sam slišal, je zabrusil belo-kožcu: "Vi ste se posmehovali našemu manitou, ampak brez njega ne bi bilo življenja." Zedinjene države so obljudene z raznimi narodi. Med prvimi naseljenci, ki so se naselili na severni strani kontinenta, so bili Angleži, pa če jih ljubiš ali pa ne. Tudi Francozi so se naselili, ki pa niso iskali zlata kot Španci, temveč so pričeli trgovati s kožami divjih živali, katere so smatrali za isto kot zlato, kajti kože so drago'prodajali v Evropi. Tukaj lahko vidiš, kako se je pričel biznes v tej bogati deželi. Tako se je pričelo naseljevanje v Ameriki, nakar so šli v Ameriko, v deželo dolarjev, tudi sosedov Tonče, Hrastov Janez, Urbančev Tine in "Big" Tony, da so plačali dolgove in dote na svojih gruntih. Dejal sem, da so bili prvi naseljenci ¿rzni. Drznost je bila potrebna, kajti drugače se je Človeku hudo godilo. Kdor je čital o navalu zlatoiskalcev v Californiji in 1. 1898 v Alaski, mu je znana drznost pustolov cev, ki so hoteli čez noč obo-gateti. Alaska je bila last Rusije in pod njeno kontrolo» a tam ni bilo hrabrih Rusov, ki bi šli iskat sreče, kakor so se našli v Ameriki. Dopisnik smatra te ljudi za drzne igralce. Če bo, bo, pa če tudi riskirajo življenje. Mojemu kritiku dajem na znanje, da je marsikateri, ki ni imel žuljev, vse zaigral na borzi, nato pa izvršil samomor. Mar sikdo, ki je s tveganjem svojega življenja nabral zlatega prahu v Alaski, ga je v nekaj dneh pri "švindlerjih" izgubil in povrhu še življenje. Enako so riskirali podjetniki. Če bo, bo, če ne, ne. Čestokrat se je zgodilo, da so delnice iz-vodenelc in oni, ki je hotel postati kapitalist, je prenehal dihati. Nekateri pa so uspeli in potrebovali so delavskih rok, da so jim pomagale izkoristiti naravne zaklade. Seveda, te roke so se nalezle žuljev, kapitalist pa je bogatel. In« delavec je delal zanj in za plačilo dobil veliko meseno klobaso, a zemlja je bila radi tega revnejša na svojem prirodnem bogastvu. Ne samo kapitalist, temveč tudi delavec je pomagal ropati naravne zaklade. Sedaj pa se delavec jezi, ker misli, da je kapitaliat preveč odnesel. Toda ko bo konec njega in delavca, bosta oba Šla nazaj k njej, katero sta ropala — v zemljo. Yes' ubogi delavci so različni. Nekateri so zato revni, ker so bili res nesrečni, drugi pa so si sami krivi revščine. ] Slednji so bogateli druge. In zakaj ne? Spominjam se neke veselice. Neki rojak ga je imel pod kapo in ponujal je dvajsetak društvenemu tajniku. No, tajnik je vzel denar in ga podaril za Slovenski dom. Ko pa je prišla Hoover-jeva "prosperiteta," pa dotičnik ni imel denarja, da bi plačal javno življenje pa jim je španska vas. Ubogi delavci so znali in še vedno znajo izkoriščati ubogega delavca. In kako jim ugaja, ako so te nasmukali. To se je pre-petilo že marsikomu in tudi meni. Niso vedno kapitalisti vzrok vsega slabega, dragi moji, kar tudi vi dobro veste, ako ste se zanimali, kako se vedejo nekateri delavci. O teh rečeh bi lahko napisal veliko strani in še bi bilo premalo. Marsikdo bi postal «kapitalist, če bi znal izkoristiti prilike. Mene pa bogastvo ne zanima. Zame je dovolj, da imam avtomobil, harmoniko, čeprav je ne igram, ampak jo imam za spomin iz mladih dni, in moj pisalni stroj. To je vse moje bogastvo in sem prav zadovoljen z njim. Pijanec je pel: "Kacfcr umrl bom, dajte me v hladen grob in firkel na grob." Mene •pa položite v grob z mojo harmoniko, da se, bom spominjal po smrti mojih mladih dni, ki niso bili z zlatom posuti. Včasih je bik) dosti žalosti, včasih pa tudi veselja, dasiravno nisem nikoli imel velikega kupčka dolarjev. Dostikrat sem živel medene dni, katere ne bi zamenjal ne s Fordom ali kakšnem drugim kapitalistom. Da, Amerika je čudo-• vita dežela! Oni dan mi je neki rojak pokazal tovarno in dejal: "Vidiš, to tovarno lastujeta brata Zi-herla. Skupaj sta nanosila stroje iz neke druge tovarne, sedaj pa imata vladni kontrakt. Tudi rojak Lustrik, ki je Gorenjcc, ima majhno tovarno, v kateri dela kakšnih osem delavcev. Tudi on ima vladni kontrakt in je zelo radodaren za SANS. Ro-# jake, ki zanima podjetništvo, si ustvarijo kapital, mi, ki se zanimamo za društva in druge zadeve, pa nimamo časa, da bi obogateli. Sicer pa nič za to. Mi vseeno živimo. Dovolj za nocoj. Frank Barbič. ni gonila para. kakor . Jih gonit asesment in ne za hrano in sta-dandanea. temveč jadra. Rečem novanje. Dobro, da ni imel vam. prvi naseljenci so bili drz-, otrok. Tudi ameriški državljan ni in drzni so postali tudi njih nj bil. zato mu nbft hoteli dati potomci, kateri ao znali izko- dela pri WPA. I mM Je že tretjič riščati naravne zaklade bogate prvi papir, a zgubil je vse tri. dežele Na podlogi tega bogas- p0tem je prišel k temu socia-tva je bil pozneje tiakan dolar, lhitu. ki nosi zastavo, in kljub Bogastvo zemlje so tudi sončni \ temu. da nimam rad pijance, žarki, ki prihajajo od^oraj, lz;,em „ pobrigal, da je zopet do- Kol )e rasvtdoo o slik«, so tudi otroci n« Čehoalovaikem pot rob nI sunanlo pomoči. Obleko, obutev, poatolino perilo In hrano pridno shiralo tudi ameriški Čehi In Slovaki. nebes, kakor so verovali ljudje v starih časih in verujejo mnogi tudi danes. Da. zgoraj je Bog. ki so ga nazivali Indijanci mani- bil prvi papir in dobil delo pri WPA. Kje pa je moje plačilo? Ljudje me napadajo, namreč oni. ki poznajo le samo sebe, PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Richmond. CaL — Jugoslovani iz Richraonda, Cal., smo zopet zbrali lepo vsoto v pomoč našemu hrabremu narodu v Jugoslaviji. Prispevke smo nabirali od hiše do hiše. Prispevali so sledeči: Pete Krulcich, $25; Andro Bartulo-vich, $25; Pete Pauletich, $15: po $10: Mike Mikac, Joseph in Paulina Ruzic, Marko Salle. Jack Grbac, Martin Atalich. Tom Atalicli, George Jerkovich. Joe Kovacevich, Dane Radoko-vich in Gabriel Jerkovich; po $5: Tony Roko, John Grabar. George Atalich, Marko Salle-Pt. Richmond. Mate Ujdur, Mi* Frank Silva, Anton Shubat. Anton Sernach, Matt Brajkovicn, John Sankovich. John ml., Anton Stemberger. Victor Fermelja. Matt Ra^eich. Tony .Pocekay. Mijo. Upjohn Forsa. Joseph Spmcicfc Nick Ures, Jennie in Slava K«-zieh. Tony Brnovich. Marun rr-pich. John Grcina. John in Mar Salle. Vinko Radosevich. vi" Sukor, Barisa Anticich^ Radich, Carlo in Em» * Joe Jelaca. Pete Buzdor. Jmerki bencina )večani po zmagi Washington. — Administrator ter Bowles je izjavil, da je ßce of Price Administration e volje pripravljen zvišati od-•ke bencina ravno tako brzo bodo na razpolago dodatne čine za civilno vporabo v jnih avtomobilih. "Računati »remo", je dejal, "da bo osta po odbitku nekaterih drugih treb približno 170,000 sodov na , katere bomo mogli dodati k im 547,000 sodom, katere do-ajo zdaj civilni avtomobili vsak dan. To bi omogočilo im, ki imajo odmerke "A", da ijo na dan po 2 milji več. Za-o pa, in vse dotlej, dokler pride do novih dodelitev, je uanja berfbina ravno tako na in težka kot kdajkoli v tej ni. Prepričan sem, da bo most sodelovala z War Price Rationing boardi, tako da vsak lastnik avtomobila jel, kar mu gre in ne več." * ravniške wac Washington.—Naraščajoča in-ivnost vojn'e na Pacifiku in Evropi je silno povišala št£-naših ranjencev. Po 30,000 encev je poslanih v vojaške .išnice v tej deželi vsak me-iz prekomorskih krajev. Vsa-vojaška bolničarka mora skr-zdaj za 26 bolniških postelj r je skoro dvakrat toliko kot ire ena oseba dobro oskrbeti, i silnega pomanjkanja voja-belničark je treba poslovno nje vsake posamezne med mi izkoristiti tako dobro kot mogoče. WAC jim morejo po-«Mi v mnogih ozirih. Ako se k« prijavilo več žena v wac pital Companies, bo zdravijo ranjencev otežkočeno in ■dolgotrajno. Prijavite se 'prej WAC Hospital kompa-"tm. » magajte preprečiti zdne požare jWiington. — Zdaj, ko vabi pomladansko vreme na 'Jone ljudi v z gozdovi obra-le kraJe na piknike, na ribo-,n avtomobilske izlete, sva-v ni "radi vse Amerikan-Pr«l gozdnimi požari, ki po-ogromne škode. Uradi Wajo potrebo držati se na-injih načel: HtJgasnite svoje cigarete; ne tlt( Jih malomarno skozi ok-»vtomobila na cesto ali v goz- to tU. • * [ v taboru ugasnite z »Ü blatom. ■Nv vi/ite nikdar proč vži- ^ k«-'tere niste popolnoma . P'Hno zapalite grmovje, ' 411 odpadka, poizvedite r Plavil m če je potrebno po-r dovoljenje, preskrbite si 'avnajte previdno. h " * in premillji d P" prečili devet gozd-I desetih, zakrlv- K" požari skoro »n 1 ki dni uničijo pa ' " divjačine in unlču-I' pote Amerike » i>; *Ä£LA,lAVE ne olajšave za potovanje otrok v otroška poletna taborišča. Povedal je, da radi kritičnega sedanjega položaja železniškega prometa in radi potrebe, da se štedi delavske sile in gorivo, ne bo mogoče dovoliti posebnih vlakov ali posebnih sekcij v navadnih vlakih. To pomeni, je pou daril, da bodo morali ravnatelji .taborišč gledati na to, da bodo potovanja razdeljena na daljšo dobo kot do zdaj, tako da bodo železnice v stanju skrbeti zanje. * ŽENE SO POTREBNE Washington. — Žene Amerike imajo izpolnjevati eno najtežjih nalog te vojne—skrbeti morajo za nego naših ranjencev in čuvati njihova življenja. Vsaka žena bo našla mesto v tej splošni krizi. Vse žene, izvežbane ali ne, mlade ali stare, morejo pomagati neposredno ali posredno. Pozivamo jih nujno, naj se javijo v svojih lokalnih postajah Rdečega križa, kjer bodo zvedele kje in kako bodo mogle pomagati najbolj učinkovito. * PROTI ČRNEMU TRGU Washington. — Thomas L Emerson, podravnatelj za izvedbo določb Office off Price Administration, je dejal v svoji izjavi pred senatnim podkomite-jem za poljedelstvo, ki raziskuje razmere na živilskem trgu, da so "vse dežele v vojni brez izjeme morale požreti grenkobo spoznanja, da so črni trgi neizogibno povezani s pomanjkanjem vojnem času. Resni črni trgi so se razvili v vseh deželah, ki so zapletene v vojno. "Uspehi ameriškega naroda v pobijanju črne trgovine so bili do zdaj zavidanja vredni. Mnogi vojni korespondenti so potrdili, na podlagi svojega znanja razmer črne trgovine v drugih deželah, da je črni trg v Ameriki mnogo manj pereč kot v katerikoli drugi veliki državi, zapleteni v vojno. To je celo presenetilo mnogo ljudi, ki se niso zavedali, kako zelo resno se je ameriški narod poglobil v probleme vojne. KeV so osnovali svoje pričakovanje na razmere, catere nam je prinesla prohibi-cija, so pričakovali, da bo naša kontrola cen slično propadla, skupaj s kontrolo stanarin in ra-cioniranjem. "Dejstvo, da do tega poloma ni prišlo, in da smo ravno nasprotno na večini polj celo napredovali v svoji borbi proti črni trgovini, je v prvi vrsti pripisati pameti in patriotizmu ameriškega naroda in ameriških trgovcev, a v drugi vrsti tudi na-ii večji izkušenosti v borbi proti črnemu trgu. , "Pred letom dni je bil Črni trg bencinom najtežji problem, katerega smo imeli na rokah. Najboljše cenitve so trdile, da e bilo v marcu leta 1944 uporabljenega najmanj 5% vsega bencina na podlagi ukradenih ali ponarejenih odmerkov. V teku preteklega leta smo doseg-i velikanske uspehe pri pobijanju te sleparske trgovine. Danes nam novedo najbolj zanesljive cenitve, da je črni trg v bencinu padel pod 1 odstotek. Slične filmska ln oderska Igralka June Knight reš« torto ob pHUkl dveletnice vojaška kantine, katero Je ustanovila ln jo vsdrluja v New Yorku unija Screen Office ft Profeeslonal Employeea Guild. Vojaki ae v njeni družbi kar domače počutijo. Poročilo s konference San Francleco. 28. apr. — Sobotni dopoldanski seji je predsedoval zunanji minister Kitajske T. V. Soong. Prvi govor nik je bil Jan Masaryk iz Če-hoslovakije. On ni priporočal kakih posebnih sprememb konferenci združenih narodov. Dejal je, da se Cehoslovakija zanese na štiri velesile, "katerim tudi izroča svojo državo v varnost . . ." Pri tem je imel v mislih Rusijo, katero je pogosto omenil v govoru. Posebno hvaležno se je izražal o hrabrosti in zaslugah rdeče armade. Ko je omenil, da je ravno prejel poročilo, da je rdeča armada osvobodila Brno, drugo največje mesto v Čehoslovakiji, je žel burno odobravanje. Dalje so bili predstavljeni delegatje iz Egipta, Hondurasa, Indije, Irana, flolandske in Le-banona. Egiptski delegat se je izrazil, da se on nikakor ne strinja, da bi štiri velesile igrale dominantno vlogo. "Mi ne računamo na uspešno delo te organizacije, če so porotniki in sodniki ene in iste osebe," je dejal. On je predlagal, da se vrhovni svet, ki bo imel nalogo, dá ustavi vsáko bbdočo agresijo, razširi z 11 na 14 članov. S tem bi se dalo več državam re-prezentacijo in pri vsaki sankciji bi bilo treba osem glasov večine namesto šest. Popoldanski seji je predsedoval ruski zunanji komisar Molotov. Sejo je vodil v ruščini, toda njegovi stavki so bili sproti prevajanj v angleščino. Predstavil je govornike iz Salvador-ja, Grčije, Filipinov in Urugvaja. Grški delegat je govoril najbolj konstruktivno. Podal je dobro sliko o situaciji v Grčiji in orisal žrtve, ki jih je mala Grčija doprinesla v tej vojni. Izgubili smo vse v tej vojni," je dejal, "ostala je nam le čast in ponos. Kot taki prihajamo pred to konferenco in polagamo tu zahteve, da Atlantski čarter in zaključki, sprejeti na tej konferenci, postenejo meso in kri in efektivno orodje, s katerim uspehe smo imeli tudi na polju prodaje svežega sadja in zelenjave in tudi v mnogih drugih živilih." mirt M' •n. — Col. J. Monroe r¡|vnatelJ urada za voj- >Jct» J** naznanil, da bo- TM IS MY RACKÍT BUDOV!" Ameriški bankirski svesl na diši mednarodna banka, organ Istra-aa la kontrolirana po vladah sdrušenlk narodov, katere namen bi bil pospeševanje mednarodne trgovine ln sUbilisadlo valut. Ameriški velebanktrjl smatrajo tudi mednarodni bsnkirakl poeel sa Slovenska partizanska pesem Preklicane različ svoj-"raket/ sate ae proti sprejetju breionwoodakega načrta. bo mogoče preprečiti vse nadaljnje vojne in dati malim narodom politično svobodo in ekonomsko soodvisnost." Na pondelkovi seji pričakujemo govora jugoslovanskega delegata Ivana SubašiČa. Rusija je obnovila zahtevo, da se povabi delegacijo varšavske vlade, in to brez vsakega kompromisa. Leo Krzycki, predsednik Vse-slovanskega kongresa in Poljskega delavskega sveta, je za pondeljek sklical časnikarsko konferenco. Gövori, se, da je iz Varšave prejel važen kablo-gram, ki se tiče poljskega vprašanja. To vprašanje je še vedno žoga, s katero se igrajo diplo-matje. Anthony F. Žagar. Jugoslovanska delegacija odpotovala V petek 20. apr. ob desetih zvečer je jugoslovanska delegacija za mednarodno konferenco v San Franciscu odpotovala s posebnim vlakom iz New Yorka. Poslanik Jugoslavije Stunoje Si-mič je isti dan odpotoval v Washington, kjer bo sprejet od predsednika Trumana, da izroči poverilnico. Po izročitvi pove-rilnice bo poslanik Stanoje Si-mič potoval v San Francisco, da se pridruži jugoslovanski delegaciji. Konferenca v San Franciscu se obdržava v času, ko se vojne operacije v Evropi približujejo zmagoslavnemu koncu. Zato nI treba pričakovati, da bodo razgovori v San Franciscu imeli kakršnekoli zveze z razvojem vojnih operacij proti Nemčiji. Vojna proti sovražniškim silam vedno bolj prestopa iz vojaškega v politično in gospodarsko področje. Konferenca v San Franciscu bo razbila tudi zadnje nemške nade za ustvarjenje nesloge med zavezniki in pokopala yse fašistične načrte, da Izzove nemir v Evropi. Konferenca v Sun Franciscu je svetovno zgodovinskega značaja. Nima značaja mirovne konference ln se zato ne bo ukvarjala z vprašanjem urejevanja mej in tudi ne s teritori-jalnim vprašanjem, ki zanima posamezne države. Prav tako konferenca ne bo razpravljala o bodočem statusu Nemčije. Konferenca v San Franciscu Ima razpravljati o velikem številu drugih važnih problemov ,od katerih uspešnih rešitev zavisi sigurnost Zedinjenih narodov in mir sveta. Njena glavna naloga je, da ustvari ajuuat zu novo Ligo narodov, ki bo yarantirala varnost Zed i njenih narodov In svetovni mir. Lahko se reče, du 1 od njenih zaključkov v veliki1 meri zavisi bodoči tok svetovne zgodovine, Kot baza za razgovore na k on-' ferenci v San Fram iscu l»odo služili zaključki konference v Dumbraton Oak si j l'redvtueno1 je, da bo konferenca v poletku obdržale deset plenarnih sej in pozneje bo delo lemfenence pre nešeno na poedine komisije Plenarnim sejam bo poh'g delegatov prisostvovalo 15.000 oseb Iz j političnega In javnega življenja Amerike in sveta. Preko 1.000 Oelugüwv je prispelo že pred nekaj dnevi v Sari Francisco in od tedaj v «e kod ne v-1 no prihajajo oatali delegat Je z avioni, ladjam) In tranakonti-nentalnimi posebnimi vlaki. Dne 19 apr, Je Iz New Yorka odpotoval prvi posebni vlak v Kan Francisco s predstavniki čaeopi sov, radia in kinematografskih Zbral ln uredil Mile Klopčič Zorim V nove zarje Mi gremo naprej kot silen vihar v široka, svobodnu obzorja; tja preko gora in preko voda t vse dalje do našega morja. Ponosno v nebo naš prapor vihra, na njem rdeča zvezda se sveti; neviden napis ta prapor krasi: zmagati ali umreti! V srcih pogum in na licih nasmeh — ni strah nas začrtane poti; , tako gremo mi skoz temo noči velikemu jutru nasproti! * Anton KoroŠeci Romanca Sredi bajonetov, pušk in mitialjez dostikrat se spomnim naših belih brez. Tam v cvetočem gaju sva sama ležala in v neskončenem miru tiho šepetala. Okrog naju so čebele pile med, mravlje so dršele ti čez vrat razpet, hrošči pisani brzeli čez gredice, bel metulj ti je poljubil belo, belo lice. Sanjale nocoj so se mi strašne sanje, -bilo je sredi iste te kotanje: Sredi polja mlad vojak leži, sredi Čelu se blešči mu kapljica krvi. ★ Anton Koroiect Dve pismi Materino platno i Zakaj ne pišeš nič domov? Vsaj eno samo drobno pismo. . . Do zdaj ga še dobili nismo, in tudi drugih ne glasov! Kako se tam ti kaj godi? Si zdrav? Pri tebi Je v navadi, 1 da boš spomladi se prehladil, če dež le malo poroal. Pri nas doma smo zdravi val, otroci rastejo počasi, pa smo veseli, zdravi, včasi le mene v prsih zaboli. Nič novega ni z naših laz, samo to, da se Jokelj ženi, Odkar odšel si, od jeseni še vedno je enako mraz. Pa kmalu bo prišla pomlad, povsod se bo začelo delo, rastline vzklijejo veselo. Midva sva stara z atom, mlad si ti, močan in velik, čvrst! Pomagal atu si orati, na Mahu meni pa rahljati na vrtu težko, mokro prst. Čebelam panje bi odkril, škropil cvetoce, sadno drevje, po drva hodil na gričevje, do smrti z nama skup bi bil. Oženil bi sc na jesen, na stara leta bi zibala dva tvoja lepu sinčku zala —-Kaj pišem? To je le moj sen! Ti pa odšel si ravno zdaj, ko vojska bije se, k vojakom. Da konca skoraj bi dočakal, da vrnil bi se spet nazaj! Če ubijejo te .... Jaz ne vem, kaj blede se ubogi glavi Ubit si ležnl v snu na travi. Na to pomisliti ne smem. Želim ti srečo ko za god, kot mora mati jo želeti, želim ti srečo vso na sveti na tvojo negotovo pot. Sinov odgovori Goreče solze iz oči na Vaše pismo so privrele. Že dolgo niso več vesele, kuko ste dobro sanjali! Za vas zures sem že umrl, za tihe Laze in njih cvetje, za njih zeleno razodetje. Kot v deblo hojevo se črv enkrat za vselej v lub zaje, vsega prevotli in prevrta, tako je študij moj prevrtal preprosto kmečko mi srce! Oženil se ne bom nikdar! Od daleč le bom gledal srečo, igral na dušo bom drhtečo, nopokoj bo moj goapodar. Doslej rodil sem le osut, vendar so nisem pogospodll, zato mogoče le obrodil nekoč bom dober žlahten sad. Zares, če le ne bom ubit, če no požge požar me bojni, in ravno v tej poslednji vojni, ko naše sonce gre v zenit. Bodite zdravi še naprej! Pozdravite tri naše krave, drevesa in zelene trave! Pozdravite jih za vselej ... . (Pripomba: Avtor gornjih pesmi je padel v naši borbi.) ★ Preseljenka v lagarjui Molitev mrtve izgnanke Tako smo čltall Iz knjige svete, ko srečni, zdravi še doma smo bili, mučenci mnogi v zemlji niso zgnill, njihove duše k svetim so prištete. In romali so na grobove svete, trohljlvoati oteto njih telu častili, so srečno si življenje izprosili, zgubljene duše so bile otete. Moj sin je padel kot mučenuc v gori. Nihče nu hodi mu prižigat sveče, ln večno uspavanko pojo mu bori. "Usmili Bog se matere tr|>očc, vsaj ciljat naj obiščom grob na gori, nato zatisnem naj oči skeleče." operatorjev. Naslednji dan so odpotovali iz New Yorka še štirje posebni vlaki, Za časa svojegu bivanja v Ameriki je jugoslovanska delegacija prejela veliko Število uglednih predstavnikov ameriškega javnega življenja In Čaao-pisja, kakor tudi predstavnike jugoslovanskih izseljenlšklh organizacij. Poleg tega je na naslov jugoslovanskega poslanika Simiča dospelo veliko Število pisem in brzojavnih pozdravov iz vseh krajev Zedinjenih držav in držav južne Amerike, v katerih žive naši izseljenct.—ZOJSA. In memortam Ob smrti predsednika Roose voročil vlada zdaj nad mestom nekak sovjet, sestavljen Iz Rusov in Poljakov ln par starih nemških socialistov. Na svojem divjem begu so naclsll pustili za seboj velike /aloge živil, tako da zadostujejo ne le , za |iotrebe partizanov, temveč tudi za večino meščanov Sluttgarta Isto se je baje /godlly tudi V Ulmu, približno 70 km bolj proti jugov/hodu. Tudi tam so lokalni nacisti pobegnili v Monakovo. Nalsanealllvelie dnevna delavska vesli ae v dnevniku Trs-•veti." Ali lik čl l a le vsak daaf —- PROSVETA » »e» RDEČA KOKARDA Roman i« velike trancoaka revolucija STANLEY WEYMAN ^ (Nadaljevanja) Mehanično sem vstopil z njim vred, bolj za-mišljen v prošlost nego v sedanjost. Toda ie na pragu sosednje sobe, v kateri je gorel lestenec, med tem ko so bile oknice zaprte, sem se vzdramil kakor iz sanj¿ V nasprotnem koncu sobe je ležala gospa de Saint-Alais na postelji, podprta z visokim kupom blazin. Obstal sem. Na njenih licih sta žareli dve rdeči lisi, ki sta delali obraz ie bolj bled in blesk njenih oči ¿e bolj bolesten; a to dvoje ni bilo tisto, kar me je najbolj presunilo, niti ne to, da je med govorjenjem zlovešče držala za odejo. Pograbilo me je marveč nekaj neopredeljivega v njenem izrazu, nekaj tako neskladnega s položajem, da sem kar osupnil in odrevenel. Markiza je opazila moje obotavljanje ter mi ga je jela očitati z veselim, malce spakljivim glasom, ki mi je straineje od najbolj patetičnih besed razodel brezupno resnico. "Dobrodošli, gospod vikont, le naprej," je dejala. "Vendarle me veseli videti, da vas sramežljivost ie nI povsem minila. Toda ne bojte se, ne bomo prestrogi do vas. Kesanje, tudi če je pozno, je vselej treba iteti človeku v zaslugo ... A kje je moja pahljača, Deniza? Daj mi pahljačo, mala!" • Deniza je zadušila ihtenje, s katerim se je borila, ter vstala s svojega stola ob postelji; že sem se zbal, da bo njena bol udarila na dan. Toda gospa Catinotova je rešil« položaj. Urno je vzela svojo pahljačo z bližnjega podstavka in s trdno roko potisnili deklico nazaj. "Hvala, dragica," je rekla gospa de Saint-Alals ter se popahljala in nasmehnila z dražest-no ljubeznivostjo, ki sem jo nekdaj tolikrat občudoval v njenem salonu. "In zdaj, gopsod vikont," je nadaljevale s porednim glasom, ki mi je kakor nož presunil srce, "priznajte mi, da sem bila dobra prerokinja." Zemrmral sem nekaj nerazločnega; neznosno mi je bilo gledati markizin nasmejani obraz in turobno potrtost njene okolice. "Vedela sem, da se naposled vrnete k nam," je zmagoslavno nadaljevala. "In če bi bila stroga, bi vam v tem trenutku lahko marsikaj povedala. A ker ste se za časa vrnili k svojim ljudem, hočem rajii pozabiti. Njegovo Veličanstvo je tako dobro, da ... A kje so ostali? Pri tem, kar ie pride, ne moremo biti brez njih." Obletela nas Je z očmi, nato je povzela s svojim nekdanjim rezkim glasom: "Kje je vendar gospod de Gontaut? Povejte mi, Louis, ali gospod de Gontaut ie ni priiel? Obljubil se mi je ia pričo pri podpisu ženito-vanjske pogodbe." Louis, ki Je stal med abbejem Benoitom in zdravnikom pri enem Izmed zaprtih oken, je s svojega mesta s posiljenim glasom odvrnil, da ga ie ni. * Markiza je začutila v sinovem glasu in vedenju nekaj neobičajnega in nas je vse po vrsti nesaupno premerila s pogledom. "Nadejam se, da mi ničesar ne prikrivate?" je vpraiala in nervozno pomahala s pahljačo. "Pa ne, da bi se mu bilo kaj zgodilo?" "Ne, ne, madame, prav nič se mu ni zgodilo," je odvrnil Louis, da bi jo pomiril. "Vsak trenutek ga pričakujemo." Toda senca vznemirjenosti je ie ie vedno ležala na markizinem obrazu. "In Viktor?" je vpraiala. "Tudi njega ie ni? Ali z gotovostjo veste, Louis, da se jima ni nič zgodilo?' "Zanesite se, madame, kmalu ju boste videli," je odvrnil on, boreč se z ihtenjem. Da ni bilo zastorov ob alkovi, bi bila mat} videla, kako je brezupno vzmahnil z rokami in se obrnil v stran .. . Markiza ni opazila ničesar, čeprav je bilo v sinovem obrazu in vedenju marsikaj, kar bi bilo moralo zbuditi nezaupnost razsodnega človeka. Med tem, ko je on govoril, so se markizine oči uprle vame in skrb, ki ji je pravkar ie zatem-n je vala obraz, je izginila kakor oblak na jutranjem nebu. Spet je zamahala s pahljačo ter me veselo pogledala. "Ali veste, gospod vikont," je dejala, "da sem imela sinoči zelo čudne sanje ... Ali pa je bilo nemara med mojo boleznijo, kaj, Deniza? . . . Nu, saj ni važno, kdaj je bilo . . . Skratka, sanjala sem vse mogoče grde stvari: da sta nai grad in nai dvorec v Cahorsu pogorela in da smo morali pobegniti v Montaban in potlej v Nimes, se mi vidi. In gospod de Gontaut je bil ubit in vsa sodrga se je oborožena vzdignila na pobuno! Kakor da bi mogel kralj trpeti take iale," je nadaljevala s kratkim smehom, ki ga je zadrgnila bolečina v prsih, "in kakor da bi bile vobče možne. A bilo je nekaj ie bolj nemogočega . . . Mislim, da je zadevalo cerkev." Premolknila je in nagrbančila obrvi; nato je mahinla s pahljačo, kakor bi hotela odpoditi to misel. "Pozabila sem, kaj je bilo, čisto sem pozabila. In bai v trenutku, ko je bila strahota na vrhuncu, sem se zbudila. Smešna mora, d^ ji ne pomnim enake! Vsi bi pomrli od srtieha, če bi se je mogla spomniti." Umolknila je. Pahljača ji je pala iz roke in s tesnobo je spustila oči okoli sebe. "Zdi se m ... da mi ni dobro," je rekla z izpremenjenim glasom in bolestno spačenim obrazom. O, še preveč razločno smo videli, da je trpela! "Louis!" je povzela nestrpno, "kje pa je notar? Lahko bi nam vsaj prečital pogodbo. Viktor in gospod de Gontaut morata vsekako kmalu priti... Kje je notar?" je vprašala s trpkim glasom. Deniza je skrivala obraz med dlanmi in trepetala tako, da je škripal naslanjač, v katerem je sedela; Louis se je drgetaje obračal proč, jaz pa sem stal ob znožju postelje kakor okame-nel. Zdravnik, slok mlad mož s temno poltjo, je bil edini, ki se je upal odgovoriti. "Listine so v sosednji sobi, madame," je dejal resnobno. "Tedaj niste vi gospod Pettifer?" je odvrnila z razočaranim glasom. "Ne, madame, obolel je nekaj, pa ne more z doma." (Dalje prihodnjič.) GIGANT Odlomki iz romana "Drugi dan" Ilja Ehrenburg (Nadaljevanje) Z vseh koncev dežele so prihajali ljudje. Bilo Je leto, ki je pretrealo deželo. V Moskvi je zmanjkalo papirja; pomagali so si s cigaretnim in ovojnim papirjem. Iz starih skladišč so privekll trgovske knjige is prejšnjega stoletja. Ljudje z elementarno in nepremagljivo fantazijo so se trudili pisati z drobno, komaj vidno pisavo, da bi prištedili četrtin ko pole. Papir je bil dragocen: rabili so ga za načrte, proračune in tabele. Besni "Underwood 1" so regij al i Valji rotacijskih strojev so br-zeli z makaimalno brzino, Tistim v ptaarnah Je rasla od ssrnih številk dlaka v goltancu ln sape Jim je zmanjkalo. Patoa zgodovine je voditeljem komiaarjatov povzročal pran«* krče. Knjigovodje ln tlpkarlce so skoparile s sladkorjem pri če ju; ponoči so sanjali o gorkem pecivu. V Moskvi prsvtjo temu "petletka " Moskva je napravila načrte in Moskva Je trdna. V vsej deželi ao bile lokomotive v nevarnosti, da ae rs/lete lz njihovih prsi so prihajali Ih» lestni piski. Ntao mogle slediti tempu ljudi. V eni sami n<«-i so se nagrmadile ne postajah gore knvčekov, košar in vre«; — vsa piaana in ušiva Imovina potujočih. Mirno in aUlno SivlJenjc je! dallk Nemčije. bilo pri kraju. Ljudje so drveli, nič jih ni ustavilo. Med svežnji najrazličnejše ropotije so jokali dojenčki. Starci so zajemali Juho iz zarjavelih pločevinastih škstel. Bili so Ukrajinci in Ta-tari, ljudje lz Perma in Kaluge, Burjati, Ceremizi, Kalmiki, rudarji iz Jusovke.ilelezostrugarjl iz Kolomne, bradati tlakovale! iz Rjazani, komsomolci, razla- ščeni kulaki, brezposelni kopači iz VVestfalske in Slezije, "špec-persiljenci," tihotapci in "Suha-revke" (trg v Moskvi, kjer se je pred vojno vršila živahna privatna trgovina, žarišče predvojnega trgovskega sveta Moskve), defravdanti, navdušenci, navihane! in celo pridigarji raznih sekt. Vsi ti ljudje so drveli kot obsedeni. Niso vedeli kam. Toda vsi so silili proti vzhodu: Moskva je vedela kam! Na ukrajinskih bazarjih so se pojavili nabiralci delavcev. Od-ljudne vasi na severu so se pričele dramiti ko so zvedele, ds se dobe v Kuznecku škornjl. V Se le saobrnllol Ko ie Rus. Id pa vidita na sliki, po svoll oavo-bodltvl Is nemškage aušenjakege dela sagledal sadja, v katerem ja apoena! a*o|ag. aadletlčnaga valpeta. )♦ planil sa «jim in aa pošto». prelomastil. Takih prtaorev Je dana. nešteto v okupiranih \vom F N 'IN WAR WOMEN DCTTHMV^ PARfïeVBWTm THgiSAVB USÏDCOOKM s TOREPUCB INDUSTRIAL F*r$ and OIS NKPêD ' &> šimenc rumekxpnnts. soap *r>>+4Ufe»» ) wmmmm Kazakstanu so razlaščeni beji še pravočasno poklali pvojo živino Kirgizom se je stemnilo pred očmi: niso vedeli ne kod, ne kam. V svojem življenju niso videli ne tovarne, ne železniš kega nasipa. Povedali so jim da se tam nekje na severu še da živeti, celo smejati. Podvezah so svoje dolge suknje in jo mahnili! Žene so nosile svojo deco na plečih. Izčrpanim ke melam so se penili gobci. Nato je pričela sopihati železna pošast in Kirgizom je zastaja utrip. Polni uši, presenečenja in groze so dospeli do giganta ki se je pričel graditi. 'Vodili so jih k baraki, kjer je sede mož, ki je sprejemal delovne moči. Prekrižali so noge ter pocenili na zemljo. Dvestodvajsettisoč mož je gradilo gigant. Noč in dan so zbijali barake, kljub temu jih je primanjkovalo. Vsa družina je spala v eni postelji. V strašni stiski so se ljudje objemali praskali }n plodili. Svoja ležišča so zastrli s cunjami in drugo šaro, da bi nezaželjenemu gledalcu zakrili svoje nočne dogodivščine. Barake so bile svoji notranjščini prava ciganska taborišča. I Kdor ni našel zatočišča v barakah, si je izkopal v zemlj votlino. Komaj je tak brez domec prispel h gradnji, že je pričel riti po zemlji kot žival Mudilo se mu je; strašna sibir ska zima je trkala na vrata in dobro je vedel, da ga pred njo ne varuje niti ovčji kožuh niti dobra vera. Zemlja je bila pokrita z oteklinami: s stotinami takih zemeljskih votlin. Bilo je kot v vojni. Razstre-ljevali so kamenje, sekali gozdove in do pasu v ledenomrzli vodi so gradili jezove. Vsako jutro so prinašali časopisi vest o uspehih tn neuspehih, o nov visoki peči, ki obratuje, o novih ležiščih rude, o podzemnem predoru, o moči Morganovcga žerjava. Ljudje ao strmeli v žerjav, ki jc igraje dvigal ogromne cose železa; videli in razumeli so, da je bitka dobljena. Poskrili 10 st v svojih votlinah. Iz manjhnlh peči se je kadilo. Zima je prišla in ljudem so se od mraza solzile oči; stari bradati Sibirjakl — rdeči partizani in starovemi, ki v svojem življenju niso poznali solz. so jokali. Nemirno so sanjači iz Pol-tave hrepeneli po bajnem jugu in cvetočih češnjah. V jasnih nočeh je bik» neb«) tako na gosto posuto z *vcsd#a*i. da so ljudje mislili, da je tudi tam gori zapadel visok sneg. Toda nebo je bilo daleč. V naglici so zgradili zid iz šamotne opeke. Ni bilo dneva brez novega rekorda, V bolnicah so ležali bolniki, ker so jim ozebli udje. trebeova. Ta se je spačil in odgovoril: "Kot da ne veš! Zahteval bom obleko in škornje za delo, potem bom pa izginil" Ves obupan je Vaška odstopil, pljunil in siknil: "Drhal! Mi gradimo gigant — ta zalega pa izkorišča . . ." Kaj liceš tu? je vprašal Vaška Smolin rdecclascgs Jas- Kot jastrebi so se spustili na gradišče. Dobili so škornje in obleko, nato pa odkurili drugam. S'seboj so odnesli odeje in dela-mržnost. Bili so pripravljeni zaničevati ves svet. Toda zaničeval jih je Vaška Smolin. On se je odrekel vsemu: gradil je gigant. Brigada tlakovalcev je postavila nov rekord. Slavili, ra ga z godbo. Na odru so sedeli šef tvornice, dva Amerikanca, tajnik strankine celice in fotograf z veliko leseno škatlo. "Slaba razsvetljava, slaba "razsvetljava!" je neprestano stokal fotograf. Pozavnistom so se napihnila lica. Neprenehoma so igrali "Internacijonalo." Delavci zmagovite brigade so dobili v dar ustne harmonike ali pa v platno vezane Leninova dela. Antipa' Sorokin je stopil na oder. Bil' je star tlakovalec iz okolice Vla-dimiraj. Vse svoje življenje je tlakoval ceste starih, častitljivih mest. Ko je prišlo boljševikom na misel tlakovati sibirska močvirja, se je ^pravil v Sibirijo in tarnal. Prekanjeno mežikajoč je stopil sedaj na oder. Vedno je mežikal, kadar nečesa ni razumel. Ko je predsednik prečital seznam govornikov, je poklical Sorokina. Godba je zaigrala in nekdo je izročil Antipi knjigo. Starcu so se vlile solze; ni prenesel luči, ne godbe, ne sreče. Ne bo mogel prečitati tako debele knjige: zlogoval jo bo. Toda slišal je mladino, ko je rekla: "Znanje je moč." Brundal je ter uvidel, da je to potrebno. Tudi na svoje življenje je mislil. Klobučevinaste Škornje bi rabil, Krasnikov je dobil harmoniko, zamenja jo lahko na kramarskem sejmu, to ni knjiga . in ko si je z rokavom obrisal vlažne oči, je znova mežikal. Varja Timaševa Je preteklo leto dovršila pedogoško tehniko. Bila je učiteljica, devetnajst let stara in ljubila je inozemske romane. Domišljala si je, da je istega tipa kot Kellermanova Ingeborg. Znala bi prav tako lepo in globoko ljubiti kot ona, toda primanjkovalo ji je časa! Niti sanjati ni utegnila. Deset do enajst ur dnevno Je učila, v obratni šoli. Scle ponoči se je vračala domov. Do zgornje ko-onije, kjer je sUnovala, je ime-a dobro uro. Ni bilo ne pločnikov. ne razsvetljave. Varja je obtičala v blatu. Mestoma ji je segala voda do kolen in jezno Je sikala: "Banda!" Prav nikake sorodnosti z Ingeborgo! Bila jc temno plavo dekle, s topim nosom, trdnimi meči in dobrim srcem. Ko je prišla domov, se je zgrudila na posteljo, tode takoj se je dvignila, vzela zvezek in pričela risati svoje misli: "Predvsem se mora objasniti otrokom razliko med trosi in semenom! Čeznov je strašen poba lin! Že od 21. tm. smo v soci-jalističnem tekmovanju. Kako lepo je življenje in kako sem srečna!" Nesposobna, da bi še dalje premagovala spanec, je vtaknila Varja svoj zvezek pod zglavnik in zaspala. "Ptiči selilci!" so prišli po škornje in obleko. Tudi kmetje z bližnjih kolektivov so prišli, da bi zaslužili "vsaj za kravo." Prišli pa so tudi komsomolci, tovariši Vaške Smolina: ti so gradili gigant. Nekateri polni upanja, drugi napol sestradani. Tretje pa so prignali s silo: razlaščene kulake, kaznjence, vrtnarje iz okolice Moskve, raztre- Razni mali oglati POMOČNICE ZA ZAKUSKE Stalno začasno delo. Pazit na jedila in pomivalke posode. Ob večerih, nedeljah ln praznikih se ne dela. Oglasite se v Employment office, 3rd floor. <*> MARSHALL FlEfcD & CO»,' State—Washington Hišniki—Night Janitors Za fino uradno poslopje na severni strani. Prijazno delovno stanje. Vprašajte Mr. Butler, superlhften-denta 4 919 N. Michigan Ave. PRODA SE 9 sobna hiša. Oorka voda gorkota, 3 kare garaža. 2738 Logan Blvd. 3 NADST. zidana hila. Peč gorkota, dober dom. Zmerna cena. Kličite Yards 798»—po 5 P. M. ŽENSKE ALI DEKLETA za delo v bolnišnici. Kafeterlja, pranje ln čiščenje sob. Dobra plača in hrana. Soba in hrano, ako želite. Oglasite se v uradu na 518 N. Austin Blvd., Oak Park, 111. »ene ^jigovodje^T^ bandite in - duhovn^1* Kjer ni bilo prei niZl! je bila tovarna" &r' * je raslo mesto, .lično ^ okoli znamenitih in »tvom priljubljenih ceTkv*J _(Mje Prihodnjič) IZKUŠENA ŽENSKA hišno delo. Na stanov» 8pl(*> Svojo sobo. Uo^ZT gi PO 7. ur, zvečer Win£etka charges reversed." a 207 proda SE 2i^T^r^r hiša. Zaprt pore, Stranj*?^ pralnica v pritličju, na 2055 n 1 ave., Uneoln Park okol opravljeno. Pustim mes^ LESENA HIŠaTI^TTT-garaža. Polna cena je ^ N. Marshfield Ave. ' HIŠNIKI IN HIŠNICE Vprašajte gl. hišnika v Old Bldg., 407 So. Dearborn St ^ MOŠKI srednje starosti za delo v bolnišnici. V kuhinji, pralnici in druga taka dela. Dobra plača in hrano. Sobo in hrano ako želite. Oglasite se v uradu na 518 N. Austin Blvd., Oak Park, I1L delo dobe HIŠNICE JANITRESSES ¿t* nr ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ura od 5:30 popoldne do 12. ura svat*. Vojno nujna Industrij«. Rabimo tudi pomočnica v ladllnld VPRAŠAJTE prh ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE* ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. v tUharako obrt §padajoča dola Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnlce, čaenike, knjige, koledarje, letake itd t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABMI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskani unijsko delo prvs vnla Pilite po informacije no naslov: snpj printery M7S9 S. Lawadale A vanna . . Chicago 21 Illinois TEL. ROCKWELL «SM NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 1L redne konvencije sa lahko naroči aa lisi Prosrslft »s prišteje eden. dva. tri. štiri aH pe« članov U sna družina k aal asrot-ninL Ust Prosveta stana sa vsa eaaka, aa člane ali eašlaaa SS SSss •»o letne naročnin* Keft *e člani te plačajo pri eeesaeata 11* « JliPL!* ,lm 10 P*4** k nawč^«L Terej sedaj al vsnka. ied da Ja llsA predrag sa člane BMP J. List Prosveta )e vaša lastalaa Is trte*» J* r vsaki družini nekdo, ki bi rad šital list vsak dan. Pojasnilot—Veelsj Kakor hitro kateri teh članov piane ha biti SNPJ, ali če sa preseli proč nd družine In bo sahtaval sam svoj Ud tednik, bode moral tisti član Is dotIČne druiine, ki Je tako skupne naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprevniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako UP «* stori, tedaj mora upravpUtvo znliati datum se to vsoto naročnika. Cene listu Proaveta Jat Za Zaruš. dršave ia 1 tednik tn. ■ I tednika lit I tednike In i tednike In S tednikov la Za E Trope Ispelnlte spodnji kupen, priloálte Order v pismu In si naročita Pveeveto. _ _____ daaarl* list kl Je laslslsa. PROSVETA. SlfPJ. **»▼ Saw Lawndale Ava. Chicago S3. IIL PriloWno pošilja« naročnino ae Ust *«•--------------Lei Naslov Oetarite tednik ln pa pripišite k hmJI Članov mok dSuftlne: naročnini od s. ....... ÔL dus ft trs št----- 3. .......... i trs a..—-- 4. ... ČL dna ktve a.--—■- ». — , . ČL ded