PROLETAREC ŠTEV—NO. 657. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., dne 15. aprila (April 15th), 1920. LETO—VOL. XV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 AKTUELNI PROBLEMI DELAVSTVA. Tekom vojne je bilo v delavskih krogih mnogo pričakovanja, da pridejo, kadar se vrne mir ali pa še prej, velike, temeljne socialne iz-premembe, da se pomakne socializem ne za nekoliko korakov ,ampak z enim sunkom za ogromen skok naprej, in največji optimisti so govorili o socialni revoluciji, ki so si jo pač Peter in Pavel, France in Jože različno razlagali. Ta je pričakoval, da odpove miljoni v zakupih nenadoma pokorščino in obrnejo bajonete v vseli armadah proti svojim poveljnikom, drugi je pričakoval splošen bankrot v vseh deželah in ko i njega posledica definitiven polom kapitalizma, tretji je mislil, da pač ne poj de vse čez noč, da pa bo proletariat vsled dolgotrajnega neznosnega trpljenja zdramljen in da zapusti stranke, katerim se je tako dolgo vdinjal sebi na škodo, in da pridejo tako socialistične stranke po različnih deželah v zelo kratkem času na krmilo. Tudi drugih teorij je bilo dovolj, ali pričakovanje velikih socialnih preobratov je bilo skoraj splošno; tudi mnogo vladajočih in mnogo kapitalistov je računalo z njimi. Vojna je kolikor končana — popolnoma seveda še davno ne — in mnogo se jih ozira in vprašuje, zakaj ni tako, kakor so pričakovali. Mnogo manj je tistih, ki objektivno presojajo položaj in polagajo stvari na tehtnico. In vendar bi bilo skrajno potrebno priti do stvarne sodbe. Res je, da to ni lahko. Popolne, jasne slike v vsakem oziru si sploh ni mogoče napraviti, ker so veliki deli sveta še vedno zagrajeni in obdani z visokimi plotovi. Odvisni smo v marsičem od poročil v časopisih, na katera se, kakor vemo, ni vedno zanašati. Kdor je le količkaj pazil na način poročanja v takozvanih velikih listih, se je moral prepričati, da ne gre izdajateljem vedno za resnico, ampak v mnogo pogostejših slučajih za to, da sugerirajo čitateljem, kar sami žele in kar je tem ali onim interesom v prid. Večinoma so to kapitalistični interesi, ki imajo v sedanjih razmerah največ moči, da kontrolirajo časopisje in rabijo to moč do skrajnih meja. Polje javnosti je vse posuto z lažmi, ki so včasi zelo prozorne, včasi pa tako spretne, da jih je skoraj nemogoče ločiti od resnice. Kljub temu je pa vendar mogoče dobiti odgovore na nekatera vprašanja, ki so za delavstvo važna. In treba se je nekoliko potruditi, da se dobe taki odgovori. VSE SKUPAJ NI ZANIČ. Eno teh vprašanj je: Ali j^ socializem med vojno in po vojni napredoval ali ne? Če prebiramo poročila iz katerekoli dežele, spoznavamo, da je povsod gotova kategorija delavcev, jeznih, nezadovoljnih, in na vsako vprašanje odgovarjajočih: "Vse skupaj ni nič!" Izpolnilo se ni, kar so pričakovali, in ker ni vse skupaj tako ,kakor bi jim bilo všeč, ni "vse skupaj zi» nič." Najteže je razpravljati z njimi, zakaj preveč so razburjeni, da bi sploh hoteli pogledati po svetu. V svoji jezi so si utrdili mnenje in zdi se jim, da so naj doslednejši, če se drže enega odgovora na vse. Vse skupaj ni za nič . . . Kolikokrat smo to slišali iz ust makontentnih malomeščanov, ki so čutili, da se jim gospodarsko izmikajo tla izpod nog, pa niso hoteli tega prav priznati, ker je bilo neprijetno, še manj pa so hoteli trezno presoditi položaj in poseči po edinem zdravilu, v katerem bi bila rešitev, ker jim je bilo zoprno, in so kakor otroci trmasto odklanjali, kar se je zdelo grenko. Če ši pokazal malemu mojstru, kako ga tlači kapitalistična konkurenca in kako mu žuga s poginom, je znal zakleti. Ampak če si mu dejal to z drugimi besedami, da ga peha kapitalizem v proletariat, je zarohnel, da ga hočeš ti proleta-rizirati, on pa da se ne da proletarizirati — ne ,da, pa ne da. "Kaj pa misli storiti? Kako uiti proletarizaciji?" . . . Eh, vraga ,kapitalisti so hudiči, vi ste hudiči ,vse skupaj ni za nič." Marsikdo govori danes zelo podobno, pa misli, da je "hud" socialist. In glej! Njegov način mišljenja, njegovo trmasto negiranje vsega je povsem enako psihologiji drobne buržvazije. Mali rokodelci, mali kramarji niso hoteli poginiti. Niso marali. Ali bilo je vprašanje: Kako naj se rešijo pogina? Če bi mogli postati kapitalisti, bi bilo zanje prav, toda od prodajanja vžigalic po newyorških ulicah priti do miljo-nov je karijera, ki ni vsojena mnogim. Računati na povzdigo v kapitalistični razred je toliko kolikor staviti v loterijo. Postali naj bi socialisti in pomagali preustrojiti družbo tako, da bo prav za vse delovne ljudi, torej tudi zanje. Ampak socializem jim smrdi. .. Kaj tedaj? ... V mislih jim je bil kakšen novodobni (redsedništvo in v tem boju se zapravljajo stotisoči. Kdo jih plača? Delavci ne, pač pa tisti. ki jih imajo. Denar, vložen v take kampanje, smatrajo za vloge, ki se morajo obrestovati. In obrestovale se bodo vse dotlej, dokler bo ljudstvo pošiljalo na odgovorna mesta ljudi, ki so jih postavili za kandidate privatni interesi. W. G. Lee, predsednik ene železničarskih unij, ki šteje 200,000 članov, je izjavil, da bo deloval za izvolitev generala Wooda za predsednika Zedinjenih Držav. Wood je republikanec, znan kot velik nasprotnik organiziranega delavstva. Celo mnogo republikanskih politikov mu očita, da je v službi ameriških velekapitalistov, ki delujejo na vse kriplje, da dobi nominacijo za predsedniškega kandidata na republikanski listi. * Predsednik in ostali odborniki unije uslužbencev poulične železnice v Chicagi, ki šteje okoli 12,000 članov, so se izrekli, da bodo podpirali kandidaturo illi-noiškega governerja Lowdena za predsednika Zedinjenih Držav. In Gompers? Kakor došedaj, tako bo tudi pri bodočih volitvah delal z devizo: "Nagradi prijatelje delavstva in kaznuj njegove sovražnike." * Skoro vsa Evropa trpi na pomanjkanju najpotrebnejših sredstev za prehrano in oblačenje svojega prebivalstva. Promet je desorganiziran. Mnogi kraji šo opustošeni, mesta razdejana in med ljudstvo se je naselil obup. Tisti, ki so zanetili vojni požar, niso pričakovali, da zapusti tako grozne posledice. Pet let se je rušilo, in vse države, zapletene v vojno, so izrabljale vsa sredstva, vso moderno tehniko, za destrukcijo. Danes kličejo po rekonstrukciji;-, toda vojna je kakor požar : pogori mesto, v par dneh ga uniči plamen, gradnja pa vzame veliko več kot par dni. Ampak mesto je lepše in boljše kot pred požarom. * Temna slika se razgrinja pred nami in pesimisti obupavaio. Vprašujejo, kje je civilizacija, v katero so verjeli, kje je bratstvo med narodi, o katerem so slišali. Primerjajo današnjo tehniko z ono pred stoletjem, vidijo razliko, pa se čudijo, kako da je človeštvo v svojih instinktih ostalo še ravno tako, kakor je bilo pred stoletjem. Le nekoliko rafiniranejše je postalo. Tatvine se vrše, kakor so se vršile. Če je velika, jo imenujejo poneverba. Ako podjarmi država tuje teritorije, imenujejo to aneksijo; anekšije, ki so se zgodile pred stoletji, imenujemo rop. Razbojniki, ki so se še pred nedavno dobo skrivali v gozdih in skritih krajih, žive danes v hotelih in nastopajo kot ka-valirji. Izkoriščevalci ljudstva so tudi danes cvet družbe, kakor nekdaj, ljudstvo pa je drhal, ki jo je treba krotiti, kadar postane nemima. * Da. tehnika je zadnjih petdeset let napredovala 7, neverjetno brzino: barbarski instinkti, ki jih ima - človeštvo v sebi od najprimitivnejših časov, fja ne iz srinjajo sporedno z napredkom tehnike in teca. kar imenujemo kulturo. Iz človeka napraviti res človeka bo še dole proces. Resničen napredek človeštva je samo tolik, za kolikor ie razum, in s tem vera v pravičnost, izpodrinil primitivne instinkte sovraštva in sebičnosti. Naloga nadaljevati to delo je dana socializmu. Kapitalizem, s svojimi priveski imperializma, draginje, korupcije itd. dokončava svojo vodilno vlogo. Svet je v kaosu, kakršnega še ne pomni moderna zgodovina. Na njegovih razvalinah se bo polagoma gradil nov red, socialističen red. Ne pride jutri, ne drugo leto, ampak stopnjema, ker je tako določeno v evolucijskem zakonu. F. Zc. Čudni slučaji. Pod naslovom "Čudni slučaji, ki se pripete ladjam, vozečim meso in maslo iz Argentinije," objavlja Alfred W. McCann, znan strokovnjak za živila, v zadnji "Reconstruction" članek, ki se bavi z nekaterimi res čudnimi slučaji, vrednimi, da bi se z njimi seznanila tudi širša javnost. V uvodu omenja, da je dne 3. februarja Filip Manson, predsednik Pacific and Eastern Steamship Co. zahteval od senatnega trgovinskega odseka preiskavo urada, znanega pod imenom United States Shipping Board, češ da so nekateri njega člani namenoma povzročili izgube, hoteči diskreditirati vladno upravo javnih potrebščin. Med drugim j< trdil, da se je pri gradnji ladij izdajalo po tri do štiri dolarje, kjer bi bilo treba enega dolarja. Zaradi nepotrebne izpremembe načrtov je prišlo 246,-500 ton jekla v vrednosti $16,500.000 v staro železo. V Washingtonu — pravi McCann — so se smejali tem tožbam in nič se ni zgodilo. Med tem pa se je primerila cela vrsta skrivnostnih slučajev, katerih vrhunec je bil potop hladilnega parnika "Moccasin" dne. 2. marca 1920. Leta 1914 je bil U. S. Shipping Board pozvan, da naj da zgraditi hladilne parnike, edino znano sredstvo za morski transport skazi podvrženih živil kakor meso, maslo, jajca i. t. d. Shipping Board je zadrževal to nujno delo. Ko se je prepozno sklenilo graditi take parnike. za denar ljudstva, so se izdelale najslabše barke, ki so se kdaj rogale kakšnemu pristanišču. Hladilne naprave so bile take, da so živila gnila namesto da bi se konservirala, čolni so vozili komaj po štiri vozle na uro, konstrukcija je bila tako zanikrna, da je bilo treba ladjo za ladjo vzeti iz prometa z velikanskimi izgubami za vlado, in uvedle so se piratične cene, ki so uničevale ameriško trgovino in branile ameriškemu trgu živila, katerih prihod bi bil znižal blazno navite cene. Za zgled podaja McCann nekatere slučaje. Ne-ponset z zmrzlim mesom za Evropo je morala pristati na Kanarskih otokih meseca januarja 1920 kot nesposobna za plavbo. Meseca februarja je nadaljevala svojo vožnjo do Bremerhavena, kjer se je, medtem ko so razkladali njen tovor, na skrivnosten način potopila. Očitno je meso pod vodo. Ladja Polar Sea je morala biti meseca januarja s tujo pomočjo potegnjena do brazilske obale, potem ko so njen tovor pometali v morje. Ladja Moccasin je pod ameriško zastavo vozila p«tnike in tovor med New Yorkom in Argentinijo. Bila je prva ladja, ki se je dotaknila kakšnega juž- 110 ameriškega pristanišča na atlantiški strani izza leta 1848, ko je bila stara "California." jadrala okrog rta Horn. Ko je zapustila New York, je bilo takoj videti, da jo bodo nekateri importerji argentinskega mesa in masla porabili za dovoz argentinskega prebitka v Zedinjene Države. Preden je zaplula skozi ožino na svoji prvi poti proti jugu, je bilo naročenega prostora za 250 ton argentinskega mesa in za 2,000 zabojev argentinskega masla. V Argentiniji je dovolj govejega, koštrunove-ga, ovčjega mesa in masla za dvesto miljonov ljudi. Anglija ne jemlje več teh zalog, dasi je tekom zadnjih petih let porabila ves argentinski prebitek. Zadnje leto so argentinske mlekarne dodale 33 miljonov funtov masla Angliji. Sedaj ne potrebuje Anglija več tega blaga, ki je torej postalo dostopno Ameriki. Anglija ne potrebuje več argentinskega govejega, koštrunovega in ovčjega mesa, ker dobiva vse, kar potrebuje, iz Avstralije, Nove Zelandije in Afrike čez rt Town; Argentinska živila v Argentiniji ne morejo ' vplivati na visoke cene živil v Zedinjenih Državah. Edini način, da pridejo sem, je na hladilnih ladjah. Vpričo neprodanegS vojnega mesa, ki ga je na-gromadil vojni oddelek, in vpričo prenapolnjenih privatnih skladišč so visele visoke cene dolgo na tenki niti. Prihod argentinskega mesa bi očitno pretrgal to nit in zlomil tudi trgu hrbtenico. Privatni interesi, ki bi hoteli uničiti zvezo s hladilnimi ladjami med preobilnimi zalogami Argentinije in ogromnimi usti Zedinjenih Držav, ne bi mogli doseči tega namena bolj uspešno, kot so storili •čudni "slučaji" zadnjih mesecev njim v prid. Predvsem je bilo ladji Moccasin dovoljeno odpluti brez pregleda od strani Shipping Boarda. Zakaj ni bila pregledana? Na poti v Buenos Aires, ko je bila prisiljena pristati v Rio de Janeiro, se je poročalo, da ima sitnosti z ohlajevalno napravo. Poročalo se je tudi, da bo stvar popravljena, čim dospe ladja v Buenos Aires. Ko se je zasidrala v Buenos Aires, se ni storilo nič in naročeni prostor za meso je bil odpovedan. Namesto da pripelje v Zedinjene Države meso s kosmatim dobičkom $100,000, so jo naložili z alfalfinim semenom ob čisti izgubi $16,460. Komaj je ladja dospela zopet v Zedinjene Države, je poslal U. S. Shipping Board nenavadno poročilo senatu o nesrečnem značaju lad-jinega vedenja; senatu je bilo rečeno, da bi bila izguba še mnogo večja, če bi se všteli stroški za obrabo, obresti, zavarovalnino i. t. d. Štiriindvajset dni po Mansonovih obtožbah je eitala vsa dežela poročilo iz Washingtona, da so senatorji in poslanci z velikim zanimanjem izvedeli, da se je prvo potovanje ladje Moccasin pod kontrolo vlade ponesrečilo. "Ta neuspeh." ie dejalo po-rqčilo. "je posebno zanimiv, ker se nanaSa na vse mrašan.ie o dispoziciji z nekdaniim? nemškimi lad-iami. Mislijo, da bo ta obžalovanja vredni rezultat imel znaten vpliv na kongres pri odločanju o vprašanju vladne uprave. Zdi pp. da «e je zadnii teden zasukalo mišljenje med senatorji in poslan- ci, ki jih je bila vznemirila agitacija proti namenu, da se prodajo ladje privatnim interesom? Dovtip tega poizkusa, da se prevari kongres, tiči v trditvi, da je prišla ladja Moccasin, hladilna ladja, namenjena za transportacijo mesa, s tovorom alfalfinega semena, pri katerem je bila možnost njenega dobička omejena na $30,000, medtem ko znaša možnost njenega dobička pri mesu, za katero je bila zgrajena, $100,000. Eno izmed vprašanj, na katera mora kongres dobiti odgovor, se glasi: "Kaj je povzročilo, da se je hladilna naprava na Moccasinu pokvarila?" Drugo enako vprašanje je: "Zakaj ji je bilo treba pripeljati z veliko izgubo alfalfino semenje v New York, in zakaj se je ta izguba v javnosti izrabljala kot argument, da je edina možnost, da se prihrani davkoplačevalcem na stotine miljonov dolarjev, če se izroče drago operirane vladne ladje privatnim interesom, ki znajo z njimi ravnati bolj ekonomično?" ... "Moccasin" je bila nekdanja nemška ladja. Ne more se trditi, da je bila slabo konstruirana nikdar se ni poklonila na stran kakor mnogo ladij, ki jih je zgradil U. S. Shipping Board; njeno hrbtišče se ni nikdar zlomilo in ni se potopila na prvi vožnji. Pa pride jutro 2. marca 1920 oh pomolu na kraju ulice Columbia, Brooklyn, kjer je ladja razkladala svoj tovor alfalfinega semenja. Nenadoma se je začela nagibati na stran, voda je vdrla vanjo in se je začela hitro pogrezati . . . Tam leži v vodi, ko je preplula vso pot od Argentinije s svojim brez-profitnim tovorom alfalfinega semenja, in z glasom Shipping Boarda trobijo privatni interesi po vsej deželi, da je doprinešen dokaz, da je treba vse vladne ladje prodati. Tu nastaja za kongres drugo vprašanje: "Zakaj je Moccasin čakala s pogreznitvijo, da so jo prej zapustili potniki? In zakaj se ni pogreznila rajše na morju kakor v svoji mirni postelji?" McCannova vprašanja so gotovo zelo zanimiva. Da hi se .moral z njimi baviti kongres, je eno; drugo je, da bi se morala z njim ibaviti ameriška javnost, Ali ameriška javnost nima te navade. Tudi delavci, ki so velik, takorekoč največji del te javnosti, nimajo takih navad. In zato je mogoče, da vodi vse važne zadeve nekoliko "bossov," večina ljudstva se pa zadovoljuje s tem, da nekoliko pozabavlja in je skoraj vesela, če kmalu pozabi. V najboljšem slučaju mislijo nekateri, da se zgodi nenadoma kakšen čudež, ki napravi konec vsemu slabemu. Prezirajo pa, da se nič plahega ne umakne samo po sebi dobremu, ampak da je za to treba boja, ki more biti le tedai uspešen, če so tisti, ki ga vodijo, dobro organizirani in sposobni. Organizirati se in napraviti se spodobne je največja nujnost, Pričakovati čudežen preobrat, ki pride s kakšno mi-pterio/no revolucijo ali s kakšnimi nenadnimi zunanjimi dogodki, je prav tako, kakor verjeti v nebesa po smrti. Reakcionarji bi radi zatrli socializem. V resnici se.jejo s tem le seme anarhije. Ali je to njih namen? Rusija, sovjeti, konservativnost in kupčija. Če je v Zedinjenih državah kaj konservativnega, je to gotovo Wall Street, o katerem ve vsakdo, da je v New Yorku, da ni lep, ampak da spada vendar med najpomembnejše in v gotovih ozii'ih najodločilnejše ulice. Ulica velike kupčije je to, ulica, iz katere prihaja pogostoma usoda. Veliki kapital je konservativen. To je v njegovi naturi. Kakor ne more zajec bili hraber in ne more jazbec dišati po vijolicah, tako ne more Wall Street bili revolucijonaren. Ne danes. Kajti naše družabne uredbe so take, da je veliki kapital v glavnem z njimi lahko popolnoma zadovoljen, vsaj s stališča, s katerega je sposoben presojati svoje interese. Na to sodbo se pač ne more prisegati; pravi interesi ljudi, ki kontrolirajo danes veliki kapital, so v resnici lahko vse drugačni, kakor se magnatom zdi. Kot ljudje bi bili nemara v drugačnih družabnih razmerah lahko bolj srečni, varnejši in duševno svobodnejši, kot so v sedanjem sistemu. Toda praviloma se ne more pričakovati, da bi mislili tako, ker so zrasli v svojih razmerah, v katerih se jim je dobro godilo — vsekakor bolje kakor drugim — in ki jih zaradi tega smatrajo za najboljše. Le kakšna izjema med njimi more misliti drugače, toda ena lastovka ne pomeni pomladi in dve tudi še ne. Veliki kapital je konservativen, in kadar še mu zazdi, da je v sedanjih uredbah kaj takega, kar bi moglo spraviti te uredbe same v nevarnost, postane tudi reakcionaren in zahteva ukrepe, ki naj bi onemogočili vsako izpremembo. Te lastnosti se prav v sedanjih dneh plastično izražajo pred našimi očmi. Ruska sovjetska vlada je plod revolucije in obstaja za pospeševanje revolucije. Sicer ni v Rusiji vse tako revolucionarno, kakor je bilo pogostoma citati po raznih časopisih in danes je v deželi prav malo tiste revolucije, s katero so se včasi plašili odrasli otroci. Sovjetska Rusija ima armade na frontah, ali temu pravijo navadno vojna, ki so jo že davno sankcionirali konservativni ljudje kot tradicionalno in posvečeno institucijo. Ali sovjetska Rusija je vsekakor revolucionarna, in če ne bi tam tekla niti kapljica krvi, bi morala biti njena revolucionarnost velikemu kapitalu zoprna kakor hudiču kadilo. Kajti socialno je revolucionarna, in to je lastnost, s katero se niso velefinančni interesi nikdar mogli sprijazniti. Wall Stret in sovjetska Rusija — to se torej po naravi ne vjema. "Journal of Commerce" je priznano glasilo Wall Streeta. Od lista ni mogoče pričakovati, kar se tiče Rusije, nič drugega, kakor da bo.nasproten so-vjetu. Kako naj bi mu bil prijazen? Ali naj da poguma ljudem, ki bi tudi v Ameriki radi imeli sovjete ali kaj podobnega? In če že ne sovjete, pa podržav-Ijenje in poobčenje vsakovrstnih naprav, o katerih uči kapitalizem, da so njegove po božji volji in po pisani in tiskani pravici in da ne morejo in ne smejo biti drugačne! Ne, glasilo Wall Streeta mora biti konservativno, skrajno konservativno in ne more dajati revoluciji potuhe na nikakršen način. V tem listu se je prikazal sledeči oglas: "Ruski sovjetski vladi: Bodi pozdravljena! Bodi pozdravljena! Pozdravljena bodi zarja prihajajočih trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo! To pomeni za ameriškega trgovca največjo priliko, kar mu jih je sploh kdaj dala naša trgovska zgodovina. Počakaj! Sovjetska Rusija, počakaj! Platine imoš, kož, lanu, ščetin in neizmerno rudninsko bogastvo. Bogata si, bajeslovno bogata, kar se tiče prirod-nih zakladov. Pridrži svojo platino, svoje ščetine, svoj lan, svoje kože. Vsega potrebujemo v svojih neizmernih tovarniških industrijah. Prihrani svoja naročila za Zedinjene Države v Ameriki. Ameriški stroji so najbolj dovršeni in naše velike tovarne so najbolje pripravljene in opremljene, da te oskrbe z gospodarskimi stroji, lokomotivami, jeklenimi relsami in tovornimi avtomobili, tako nujnimi za razvoj tvojega prirqjlnega bogastva, in da te opremijo z obleko, čevlji in živili za 170,000,000 tvojega ljudstva. Sovjetska Rusija, radi bomo trgovali s teboj. Kadar odpluje prva ladja v Petrograd, bomo imeli na njej na tisoče parov zanesljivih nogavic, izdelanih v Zedinjenih Državah Amerike!" Wall Street ne more biti revolucionaren, Wall Street ne more simpatizirati s sovjetsko Rusijo. Wall Street lahko trguje s sovjetsko Rusijo in si želi te trgovine. Dobiček je dobiček. Paderewski je bil pri papežu na avdijenci. Papež je baje izrekel svoje zadoščenje, da vidi moža, ki je igral tako vlogo pri ustanovitvi poljske države. Paderewski je bil gotovo zelo srečen, ko je slišal te besede. Toda kar se tiče vloge, ki jo je igral pri "ustanovitvi" poljske države, imajo v Varšavi menda nekoliko drugačno mnenje, kakor ga izraža papež. Ko jo je Paderewski primahal tja, ni bilo treba ustanavljati nobene poljske države več, ker so to že oprn-ivili drugi. Mož je hotel le dati svojo zabelo, a ta ni bila nič pi-ida; če bi bila kaj vredna, bi bil ostal tam. pa je rajši dejal deželi zbogom in se spomnil, da je imel z igro na klavirju včasi več sreče. Pravijo, da je papež nezmotljiv; včasi pa to vendar ne velja. Kakor čitamo v ljubljanskem "Napreju", je v sedanji jugoslovanski vladi le ena stranka, ki zagovarja žensko volilno pravico; to je Slovenska Ljudska Stranka. Vsakdo ve, da pomeni to ime slovenske, klerikalce. Prav tako ve tudi vsakdo, da je to reakcionarna stranka, zlasti odkar je umrl dr. Krek, ki je bil mož modernejšega duha, čigar vpliv v stranki pa v normalnih časih ni bil nikdar dovolj velik, da bi jo bil izvlekel iz nazadnjaškega močvirja. Če slišimo sedaj, da je ta stranka še najnaprednejši element v vladi, se moramo vprašati: Kako reakcionarna mora biti ta vlada še le v svoji celoti? ............................................................................................................iiiiiiiniiiniiit!iiiiiiiiii>iiiiiiniiiiiiiiii>iiiiiim«nnNiniii| ETBIN KRISTAN: ANTON GRABIČ. | Štiniiiiiumiiiiniiuiiiiiininiiiuiiiiiiiii........i u 11111 ................................................................................................................................irutiiiiTT1 (Nadaljevanje.) V svoji duši je Radkor čutil moč, katere ni kalilo ugibanje o pravici, socialno teoretiziranje in uvaževanje vsakovrstnih filozofij. Davno se mu je zapisalo v srce, da je življenje boj. Tudi njemu ni nobena roka izza oblakov ponudila sladke kupe. Več bridkosti je bilo v njegovi mladosti, kakor veselja, in še preden je bil prav mladenič, so ga učili tuji ljudje, da ni v nauku o lahkem in hitrem odpiranju vrat, na katera se trka, mnogo resnice. Še iz tistega časa je ostalo nekaj grenkega celo v ponosni zavesti, da zahvaljuje za vse, kar je in kar ima le samemu sebi. Njegov edini pomočnik je bil trdno zaupanje v samega sebe. Nikdar ni dovolil dvomu, da bi se približal njegovi duši in se skušal zariti vanjo; trdno je verjel, da mora opešati njegova moč in se razdjaditi, čim se le za las omaje njegovo prepričanje, da mora ravnati tako, kakor ravna. Bili so časi, ko se je bojeval za košček kruha, včasi niti ne okusnega, in nemara bi bil poginil od lakote, če bi se bil motil z vprašanji in ustavljal ob njih. Da ga je sovražno valovje zaneslo med šotore nezadovoljne vojske, v tabor delavcev, puntarjev, bi se bojeval z njimi vred, bolj odločno in srdito od vseh drugih, in vpraševal ne bi nič drugega, kakor po kakšni poti, s kašnim orožjem najlože .zmaga. Drugo mesto si je priboril in tako je določena smer njegovega boja. Tistim, ki mu pridejo na pot, ne zameri, ali prizanašal ne bo, zakaj boj je boj. Vendar pa je bil slabo razpoložen. V vsej okolici ni našel nikogar, ki bi ga razumel in na kogar bi se mogel zanašati kakor na samega sebe. Njegovi služabniki — hlapčevske duše, ki varajo same sebe s prevzetnostjo napram pod-ložnikom. In njegovi gospodarji —'kratkovidni skopuhi, skrbeči le za debelejše denarne vreče in pehajoči se, da bi mogli zunanje posnemati mogotce in velikaše sveta. Boj jim je zopern in strahopetnost jim tiči na dnu srca. Le svoje bogastvo branijo, ker se strašijo življenja brez bančnih zalog, a noč in dan trepečejo, da ga ne ubranijo. Ej, če bi bilo zaradi njih, naj bi jih zemlja pogoltnila in naj bi postal resničen pekel, s katerim plašijo otroke, da se pogreznejo vanj! Vredni niso, da zavihti pogumen mož kopje zanje, in niti z mezincem ne bi ganil, da ne gre za boj, — za boj, v katerem ni izbirati prijateljev in sovražnikov, ampak jih je treba sprejeti, kakršni so. Vihar se približuje, a nihče še ni opazil znamenj. — Eh, namaži, nabrusi, zanašaj se nase. To je vse. Radkor je sedel in napisal pismo znani tvrdki v New Yorku: "Skrbite, da bo za vsak slučaj, kadarkoli vam naznanim, pripravljenih par sto zanesljivih delavcev za Hattonville." Pismo je bilo razumljivo in potreba je nastala prej nego je mislil mož, ki je sprejel naročilo, ki ga je rad sprejel, ki pa ni mogel verjeti, da bi se utegnil njegov posel kmalu razširiti tudi na doslej vzorno mesto Hattonville. Unijski agitatorji, zaradi katerih prenočevanja v hotelu je bil moral gospod Donnovan pogoltniti neprijetno Radkorjevo pridigo, niso napravili v mestu mnogo hudega. Skušali ,so pač sejati, toda tla so bila še skalnata in župan je imel še dosti le njemu natančneje znanih moči, da je preprečil učinkovanje pripravljenega strupa. Učitelji novega nevarnega nauka o združevanju delavcev so odšli jezni, ker je bilo le malo ušes pri volji vsaj poslušati njih besede, a še ti niso imeli dovolj poguma, da bi storili le količkaj več. Zagotavljali so, da bi bil vsak poizkus zaman, češ da so delavci brezbrižni in strahopetni, da ne čitajo, da ne mislijo, in da jim je svet z vsem, kar je na njem, gotovo ne-izpremenljivo dejstvo, podedovano od očetov in praočetov. Ali medtem ko niso agitatorji dosegli niti naj skromnejšega sadu svojih naporov, so nekateri delovodje pospešili prav tiste izbruhe, ki jih je hotel Radkor vsaj začasno še preprečiti.Če bi bili razumeli reči tako, kakor jih je razumel ravnatelj, bi bili nemara opazovali delavce natančneje kakor prej, sicer pa bi bili molčali, dokler ne bi bili živo občutili potrebe besed. Toda bili so res presenečeni in Radkor j evi očitki in ukazi so jih le zmedli. Nekateri izmed njih so takoj sklicali svoje delavce in jim začeli govoriti o redu v tovarni, o pravici, da poveže vsakdo culo, o upornem duhu hlapcev tako, kakor je bil govoril ravnatelj, le da so po navadi podrejenih manjših poveljnikov še poostrili njegove izraze in grožnje. Najvnetejši med njimi so napeli vse svoje govorniške sposobnosti in prikazali sliko nesramnega punta sužnjev, pozablja-jočih, komu imajo zahvaliti svoje blagostanje, in za svojo predrznost pred Bogom in ljudmi po pravici poteptanih v prah. ¡Padel je kamen v mirno vodo in zavalo-vala je. — Čemu žugajo? Zakaj svare? Kaj je bilo tega treba? • V Take misli so zašle v glave, v katerih je bil dotlej mir in pokoj. Morda je bilo tupatam že kaj podobnih misli, toda spale so in trdno bi bile spale dalje, da jih ni nerodnost zbudila. Sedaj so se zgenile in predle dalje. "Če bi bilo vse prav, nam ne bi bilo treba žugati. Zakaj govore, da nas bodo spodili? Boje se nas. A zakaj se nas boje? Ker vedo, da se nam godi krivica. Če vedo, da se nam godi krivica, tedaj mora biti krivica in mi jo moramo čutiti," je modroval velik Irec, ko se je zvečer izlila človeška reka na umazano cesto. Ozirale so se plahe oči in molčala so usta, toda ušesa so bila željna nadaljnih besed. Tu so vzdihnile prsi, tam se je stisnila pest. Irec se je pa razljutil, ker mu je molk bil zopern, in iskal je več in več izrazov, da bi izkalil davno nabran gnev, ki mu je nenadoma dosegel zavest. "Hvaležni naj jim bomo? Rad bi vedel, zakaj? Ali mi je kramar hvaležen, če mu drago plačam klobuk? Po kakšni postavi naj bom jaz hvaležen, če mi slabo plačajo moje trdo delo? Kaj plačajo! Okradejo me, pa mi vržejo miloščino kakor beraču, in naposled mi še groze s palico. Vedo, vedo, zakaj groze. Vem pa tudi jaz, četudi sem bil slep in gluh vsa dolga božja leta. In vi, sleipci, glušči, neumneži — le bodite hvaležni kakor pes za oglodano kost. Prav imajo. Naj vas le bijejo, žive naj vas denejo iz kože, žile naj vam odpro in kri naj vam izcede, pa bo po pravici. Še "Bog blagoslovi" boste rekli, preden izdihnete, sužnji, črvi! Fej! Jaz pa pojdem odtod. Svet je velik in Irec ne pogine, če se ne obesi sam." Odkod je dobil take besede človek, ki ga je bila vedno sama šala in prijaznost? Bolj čudno je bilo, kakor da je nenadoma začelo snežiti in grmeti, a šč vse bolj čudno je bilo, da je v vseh dušah gomazelo in se je vsem zdelo prav, da nekdo tako govori. Niti Irčevo zmerjanje ni nikogar ujezilo, dasi ni nihče prav vedel, zakaj ga primerja s črvom in zakaj naj bo nezadovoljen. Le čuvstvo krivice je vstajalo se dvigalo, grabilo duše z ostrimi kremlplji in jih delalo nemirne. ' Tisti večer je bil v delavskih hišah različen od drugih in možje so se ženam pri večerji zdeli čudni/ Drugo jutro pa ni bilo na teh ljudeh opaziti nič nenavadnega. Šli so na delo kakor vsak dan in le malokdo se je še megleno spominjal na razburjenost prejšnjega večera. (Dalje prihodnjič.) UTRINKI. American Press Association in Publishers Auto-caster Service sta se spojili v novo družbo, ki bo kontrolirala 8000 časopisov po m.anjših mestih in zunanjih okrajih. Predsednik nove korporacije Courtlapd Smith pravi: "Preden bodo moji aktivni dnevi pri kraju, bomo reprezentirali vsak Ust, Iii ima kaj veljave v Zedinjenih Državah in bomo dajali njih izdajateljem $100,000,000 na leto za «glase. Poznamo ameriške liste, poznamo ameriške izdajatelje in poznamo ameriški trg." Kdor pozna vse to in še korporacije povrh, mu ni treba hodit daleč po pojasnilo, kakšen namen ima nova družba. Reprezentirati vse liste ne pomeni v njihovem jeziku nič drugega kakor kontrolirati vse liste, določati njih smer, predpisovati jim, kaj smejo in česa ne smejo pisati. Dobiti vse javno mnenje pod svojo kontrolo je visoki cilj kapitalistov, ki dobro vedo, kakšna moč je to. Ce bi se tudi delavci zavedali tega, bi brez prevelikih težav lahko dobili kontrolo večine časopisja v svoje roke. Seveda se to ne more zgoditi samo od sebe. Noben cilj se ne doseže brez organiziranega dela. Ali če bi se delavci domislili, da so oni glavni odjemalci časopisov, bi se jim tudi lahko zasvetilo, da bi, če bi bili tudi v ta namen organizirani, kaj lahko imeli svoje lastno časopisje, mnogo močnejše od kapitalističnega. In če je res, da živi večina kapitalističnih listov bolj od oglasov, kakor od odjemalcev, je prav tako res, da bi tudi podjetniki kmalu nehali oglašati za drag denar v listih, katerih ne bi nihče čital. Kajpada se ne more prvi dan od delavskega lista, ki komaj životari, zahtevati toliko vsebine, kolikor od- bogato financiranega kapitalističnega. Ali kadar se bodo delavci spomnili, da morejo le s solidarnostjo zgraditi svoje lastno časopisje in kadar se bodo ravnali po tem, se bodo začele razmere izpremi-njati in tudi delavski listi bodo tedaj lahko veliki. Čim prej začne delavstvo s tem, tem prej bo tudi imelo, kar potrebuje: Imelo bo časopispe, ki je moč, žal od kapitalistov še vedno bolj spoznana, kakor od delavstva. Ali je bila izključitev socialističnih poslancev iz newyorake zakonodajne zbornice "ameriška?'' Večina, ki jo je sklenila, si gotovo domišlja, da je bila in da je izvršila patriotično dejanje. Toda kar si domišlja, vendar ni merodajno. Večina je večina; ali večina po številu še ne pomeni večine po razumu, če bi ta večina imela kaj avtokritike — kaj je za zaltonodajce zelo potrebna lastnost — bi bila morala položiti svoj namen na tehtnico vsaj tedaj, ko je opazila, da je suspendiranje socialističnih članov provociralo pomisleke in proteste v krogih, ki ne le da niso socialistični, ampak so socializmu naravnost nasprotni. Če bi bila izključitev socialistov res ameriška, bi bilo moralo odmevati odobravanje tega, kar se je zgodilo v Albany, po vseh Zedinjenih Državah in newyorška zbornica bi bila morala dobiti ne na stotine, ampak vsaj miljon čestitk. Bilo je pa prav nasprotno. Asembleja v Al bany je bila zelo osumljena, in že to bi ji bilo moralo pokazati, da je njeno počenjanje vse kaj drugega kakor amerikanizem. Imeti samozavest je zelo lepo. Ali staro pravilo pravi, da pOstane najboljša reč lahko slaba, ee se zavživa v prevelikih porcijah. To velja tudi za gotove elemente v tej deželi, ki mislijo, da mora biti vse krasno in dobro, kar se izleže v njihovih glavicah, in da je junaštvo in krepkost, če se človek nič ne ozira na to, kar mislijo drugi. To krstijo s popolnoma napačno besedo "amerikanizem." Tako so ravnali tudi možaki večine v zbornici v Albany. Zunanji svet si pa vendar nikdar ne da jemati pravice, da sodi in si ustvarja nazore o dogodkih v drugih deželah. Saj si tudi ljudje v Ameriki ne dajo zamašiti ust v tem oziru. Kritizirala se je Nemčija, kritizira se Rusija, nekateri obsojajo Anglijo zaradi Irske, drugi Japonsko zaradi Koreje, in nikomur se ne more zameriti. Tako imajo tudi drugod pravico, da izrekajo sodbo o postopanju večine v Albany, in lahko se pravi, da ni ta sodba nič laskava. Nihče ne more zahtevati, da bi bila prijetna. Vpraša se pa: Ali je res " amerikansko" dajati svetu opravičen povod za neugodno kritiko o Ameriki? Kajti ko so Nemci teptali pravice drugih narodov, se ne bi bilo moglo opravičeno reči, da so vsi Nemci lopovi in da so vsi bili krivi tega, kar se je počenjalo, a vendar ni skoro nihče specificiral, nihče obsojal le krivcev, temveč proklestvo je zadelo "Nemce." Taka je navada povsod, ker smo še precej daleč od tistih 'časov, ko bo čut pravilnosti, dovolj močan, da prežene tako površnost. Ni torej čudno, če se tudi naše reči ne analizirajo in se v takih slučajih, kakršen je albanski, govori kar po-prek o ameriških šegah, o iimeriški reakciji, o ameriškem prusjanstvu, četudi ni res, da mislijo in čutijo vsi Američani tako, kakor gospoda v Albany. Ti junaki pripravljajo torej Zedinjene Države sploh na slab glas, in zanimivo bi bilo vedeti, če se jim zdi, da se sme tako početje res imenovati amerika-nizem? Zdi se nam, da. bi bilo treba iskati amerika-nizem baš v nasprotni smeri. Vladni oddelek za delo je v Washingtonu izvršil preiskavo, koliko velja v sedanjih časih "vzdržava-nje družine vladnega uslužbenca v zdravju in dostojnosti". Zahteve glede na zdravje in dostojnost sO prej skromne, kakor pretirane, in omenjeni oddelek jih označuje tako: 1. Hrana, ki zadostuje za vzdrževanje zdravja, zlasti otrok. 2. Stanovanje v cenejšem okraju s kolikor mogoče malim številom sob, ali vjemajoče se z dostojnostjo, z zadostno lučjo, toploto in s toaletnimi napravami za ohranitev zdravja in pristojnosti. 3. Vzdrževanje domačih potrebščin kot posode, posteljine, perila, potrebnega za zdravje, ali ne računajoč kupovanje novega pohištva. 4. Dovolj gorka obleka, dobre kvalitete, da je vztrajna, brez obzira na slog razun toliko, da se prikazujejo člani družine v javnosti in v ožjem krogu lahko čedno in ne da bi izgubili spoštovanje samih sebe. 5. Znesek, ki zadostuje za neizogibne izdatke kakor vožnja na cestni železnici na delo in od dela, v trgovino in na trg, skromna zavarovalnina, zdravniška oskrba, prispevek za cerkev, za delavske in dobrodelna organizacije, zabava kakor gledališče s premičnimi slikami, včasi vožnja na cestni železnici za osveženje, božična darila za otroke, dnevni list. Za družino s tremi otroci so preračunali v Washingtonu na podlagi navedenih zahtev izdatke z $2,288.25 na leto. Pripomniti pa je treba, da je bila ta preiskava izvedena lanskega oktobra. Vsakdo ve, da se od tega časa življenje ni pocenilo v nobenem oziru, pač pa skoraj v vsakem podražilo. Kaj pomenijo te številke, je torej vsakomur razumljivo. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. Peoria, 111. — Prejel sem terjatev za poravnavo in obnovitev naročnine na Proletarca. Povem vam, da mi je težko pustiti ta list, ravno tako mi je tudi težko plačevati naročnino za kakih pet listov, katerih sem naročnik. Ker bi se mi bilo težko ločiti od Proletarca, vam pošiljam $5.00 za obnovitev naročnine. — Tukajšnji Slovenci niso vneti za socializem. Izkoriščanja so vajeni in mislijo, da bo vedno ostalo. Le "suši" se težko privadijo. Poprej je še bilo, ko ni bilo vse tako "suho". — Kdaj se,bo pač spametovalo to delavstvo? Kadar so brez dela, kadar jim kaj drugega ne ugaja, tedaj se hudujejo na ves svet. Nikdar jim pa ne pride na misel, da bi se morali politično in strokovno organizirati v najnaprednejšem smislu, da je treba na volilni dan glasovati za kandidate, ki bodo zastopali edinole interese ljudstva hi ne njihovih izkoriščevalcev. — F. F. South Fork, Pa. — Tu smo zbrali svoto $5.00 v podporo za izdanje majske številke Proletarca (imena darovalcev so priobčena na drugem mestu). Tudi pošiljam naročilo za majsko izdajo in želim, ' da jo pošljete sem pravočasno, to je pred prvim majem. — V tej okolici je precej zavednih rojakov in potrudil se bom, da pridobim tiste, ki še niso naročniki, da se naroče na ta list. — Avgust Orel. Huntington, Ark. — Pošiljam vam en dolar za poravnavo zaostale naročnine in vas prosim, da mi ustavite list. Prejšnje čase sem bil sam dober agitator za Proletarca, a potem, ko ste ga izdali v tej obliki brošure, ga ne maram več, ker nimam v njem kaj citati. — Martin Povvetz. San Francisco, Cal.—Že dalj časa opazujem kritično situacijo, ki grozi onemogočiti izdajanje mnogim delavskim listom. Sem naročnik več angleških socialističnih listov, ki so polni apelov za nabiranje naročnine in za gmotno podporo. Pomanjkanje, oziroma velika draginja papirja jih je občutno zadela. Verjetno je, da to situacijo izrabljajo finančni interesi, da s tem uničijo edino časopisje, ki ne trobi v rog ameriškega kapitalizma. — Jaz se večkrat čudim, kako je sploh mogoče eksistirati listu, kot je Proleta-rec, ker, kot se mi zdi, ni tako razširjen, da bi bil na dobri gmotni podlagi. Razumem, da je treba požrtvovalnosti od strani odbora, uredništva in upravni-štva ter naročnikov, kolikor jih je, da se obdrži list, ki je tolikega pomena za naše delavstvo. Bojim se pa, da naše delavstvo še ni dovolj zrelo citati gradivo, ki mu res odpira pot do socialnega znanja in ki mu res pove več o socializmu, kakor pa same fraze. — V tem kraju se Proletarcu ne more veliko pomagati. Slovenska kolonija je majhna in ljudje so tudi tu v veliki večini za delo na polju socialistične propagande neaktivni. — Priloženo pošiljam $6.00 za dve naročnini in dolar v porporo listu. — John Marolt. Pueblo, Oolo. — Za nabiranje naročnikov Proletarcu in sploh za socialistično agitacijo je sedaj tu zelo neugodno polje. Demagogi, ki so pri tukajšnjem J slov. soc. klubu izsilili izstop kluba od JSZ., so dovršili svoje delo; klub se je razpadel, radikalni fra-zarji so pa utihnili. Tako se zgodi tam, kjer nadvla-dajo trezne sodruge demagogi, katerih edini uspehi je sejati prepir, kateremu sledi razbitje organizacije. — K.R. LISTU V PODPORO. John Cvetkovich, Detroit, Mich.............$ .50 Frank Lipar, Trommald, Minn.,........... .50 Mike Erjavec, Cleveland Ohio.............20 Alois Pavlinich, Bellaire, Ohio ............. 1.00 Louis Žitnik, Reitz, Pa. .. ............... 50 John Marolt, San Francisco, Cal........... 1.00 Društvo št. 358, SNPJ., Power Point, 0........25 Anton Zakrajšek, Buffalo, N. Y..............70 Prispevki iz South Fork, Pa. (Pošiljatelj A. Orel): Po 25c: Avgust Orel, Frank Kos, Luka Kuharich, Martin Resich, Martin Rus, Jakob Govekar, Louis Lovko, John Česnik, Anton Rukše, Joseph Pucel, John Lešnjak, John Suhodolnik in Rosie Biber; po 50c J. Rupert; po 15c Math. Kermau-nar, Joe Levstik, J. Biber, Frank Brezni-kar in Thomas Hajc. Po lOc Anton Intihar, skupaj............................... 5.00 Skupaj............................$ 9.65 Zadnji izkaz......................38.27 Skupaj ............................$47.92 Odbori Jugoslovanske Soc. Zveze. Na splošnem glasovanju, ki je bilo končano pred kratkim, so bili izvoljeni v sekcijske odbore J. S. Z. sledeči člani: Tajnik J. S. Z.: Frank Petrich, 3639 W. 26th St., Chicago, III. Odbor slovenske sekcije: Frank Alesh, Mary Aucin, Virtcent Cainkar, Philip Go-dina in Frank Zajec.—Philip Godina, tajnik slov. sekcije; Vincenc Cainkar, blagajnik; Frank Zajec, zapisnikar. Nadzorni odbor slov. sekcije: Frank Gottlicher, A. H. Skubic, Mary Udovich. Odbor srbske-hrvatske sekcije J. S. Z.: St. Boianovic, Peter Kokotovich, Milan Lucic, Ilija Po-jich in Mitar Sekulich. (Drugi odbori srbske sekcije še niso naznanjeni.) Nadzorni odbor J. S. Z.: Od slov. sekcije: F. S. Tauchar in Frank Udovich. Upravni odbor Proletarca: Vincenc Cainkar, predsednik; A. H. Skubic, tajnik; Philip Godina, blagajnik; Mary Aucin in F. S. Taucher, nadzornika. Velika draginja papirja je zelo občutno zadela posebno delavsko časopisje, in seveda tudi Proletarca. Naročniki, vpoštevajte to in pridobivajte listu nove naročnike. Poravnajte naročnino takoj, ko vam poteče. Slo?, delavska @ podporna zTeza Ustanovljena dne 26. •vftuta 1808. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOS, 6120 St Clair Ave., Cleveland, Ohl«. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, S. P. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. OHavnl tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, P». 1. Pom. tajnik: PRANK PAVLOVO», 634 Mais St., John s town, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VIDBICH, E. P. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pom. Blagajnik: ANTON HOČE VAE, E P. D. 2, Box 27, Bridgeport, O. NADZOENI ODBOE: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 632S Station St., E. E. Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GBOßELJ. 886 137th St., Cleveland, O. POBOTNI ODBOE Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 135, West Mineral, Kans. 1. porotnik: BRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 3. porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 01. VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOSIP V. GEAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastavljajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom; naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnji popravi. Na Danskem se razvija gibanje za republiko. Bilo je že več demonstracij in prišlo je tudi do manjših spopadov. Ko je v nedeljo velik sprevod pod vodstvom predsednika kodanjškega mestnega sveta Stauninga prikorakal v bližino kraljevske palače, je policija na konjih poizkusila preprečiti množici pristop na Amalienberski trg. Toda najjlo razvitje rdečih zastav je — kakor pravi neko brzojavno poročilo—splašilo policijske konje in bližnji trenotek je bil trg okrog kraljevske palače že ves poln ljudstva. S tem je dokazano, da je rdeča zastava res nevarna. Ali zdi se, da tudi prepoved takih zastav ne pomaga mnogo, ker je duh časa neodvisen od vseh bander.